1
D-r Risto Ivanovski
GRCITE, ALBANCITE IVLASITE VE[TA^KINARODNOSTI
Bitola, R.Makedonija2009 godina
2
D-r Risto Ivanovski, GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KINARODNOSTI
D-r Risto IvanovskiAdresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21Bitola, telefon: 047/258- 133Berlinsko-vienskata {kola se borele Makedonskiot Poluostrov, od 1809 godina sotn.German Cojne samo Balkanski, da go razdeli, i na nego da sozdade mno{tvo narodi, sporedpoimite koi postoele, a i taka taa bi mo`ela da vladee, {to i denes va`i. Taka denes mestoeden narod Makedonci=Balkanci so jazik na Belci, pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, so-zdala dve grupi narodnosti: tn.Sloveni so jazik na Belci i odrodeni tn.Sloveni so pove}e-rasni jazici: Grci so dvorasni jazici na Belci i Crnci (Semiti) i Albanci so Vlasi trora-sni jazici, dopolnitelno mongolski=skitski=gotski=tatarski=arnautski (gegski).Pa Evro-pa i SAD so nivnata NATO moraat za navek da se sramat za nivnite krvolo~ni zlostori.
CIP
-Katalogizacija vo publikacijaMati~na i univerzitetska biblioteka
″
Sv. Kliment Ohridski
″
- Bitola94 (497)
″
03/19
″
IVANOVSKI, RistoGrcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti/ RistoIvanovski. - Bitola: Ivanovski R., 2009. - 175 str; 23 sm.a) Balkan - Istorija - 1889. do 1890. godina.MAKEDONIJA SAMO NA MAKEDONCITE.
3
PREDGOVORVo knigata
″
Aromuni
″
Tom
I
na Gustav Vajgand
1
, izdadeno od Srpsko-cincarsko dru{-tvo
″
Luwina
″
-Beograd i Edicija
″
Moskopoqska zadu`bina
″
kwiga
III
, se gleda deka Vajgano-vite takanare~eni
″
Makedonoromani
″
ne mo`at da bidat anti~ki Makedonci, nitu Romani,zatoa{to glasovite=bukvite q, w...se samo tn.slovenski. Zna~i, Vlasite bile tn.Sloveni.Na poslednata strana na knigata, format A5 postoi Bele{ka za pisatelot:
″
Gustav Vajgand (
Gustav Weigand
) se svrstuva vo red na istaknati germanski romani-sti. Bil roden 01.02.1860. godina vo Duizburg, a po~inal vo Belgershajn (oblast Grim) 8.07.1930 godina.Od 1896. godina raboti kako profesor vo Lajpcig vo kogo, 1893. godina, osnoval In-stitut za romanski jazik. Vo tekot na svojata dolgogodi{na rabota gi objavil slednite dela:-
′
Lingvisti~ki atlas na dako-romanskoto jazi~no govorno podra~je
′
(1898-1909)-
′
Jazik na Vlasite od Olimp
′
(1888.)-
′
Vlahomeglen
′
(1892)-
′
Aromani
′
(vo dva toma, 1894/95.)-
′
Prakti~na gramatika na aromanskiot jazik
′
(1903.,
II
izdanie 1918.)Pokraj ostanatoto, objavil i mnogu drugi zna~ajni raboti vo vrska so romanskiot ja-zik i razli~nite dijalekti na romanskiot.Svestran po interesirawe i obrazuvawe go dal svojot doprinos vo izu~uvawe na al-banskiot i bugarskiot jazik
″
.Kako predgovor na izdava~ot se naveduva:
″
I ovoj mesec maj Srpsko-cincarskoto dru{tvo
′
Luwina
′
objavuva nova kniga vo ra-mkite na svojata edicija
′
Moskopoqska zadu`bina
′
. Po
′
Gramatika na cincarskiot jazik
′
i
′
Zaboraveni starobalkanci
′
na ~itatelite ovoj pat im se pru`a prviot tom na deloto
′
Aro-muni
′
, na poznatiot germanski romanist Gustav Vajgand (
Gustav Weigand
). Ova delo dosega nee prevedeno na srpski jazik, a na poznava~ite na literaturata za Cincarite (ili Aromuni-te, {to terminot koj vo naukata go vnel G.Vajgand) e poznat kako delo koe naj~esto se citiravo literaturata koja se bavi so problemite na ovoj etnos.Potrebata da se potikne prou~uvaweto, neguvaweto i afirmacija na cincarskitetradicii i kultura, bil eden od motivite za formirawe na
′
Luwine
′
. Ako so ova izdanie delna taa blagorodna cel se realizira, Dru{tvoto ima razlozi da bide zadovolno so postigna-toto....
″
.Cincarite Aromuni gi narekuva Vajgand, koj vnesuva zbrki i vo taka od Germanciteprezbrkana istorija. Novica Miti}, vo
″
Ov~arstvo
″
, od 1964 godina,Beograd, pi{i: Karaka-~anskiot ili crni vla{ki soj na pramenka nastanal vo Makedonija. Taa ja ima vo Tesalija,Trakija i Anadolija.
″
Crnata vla{ka ili karaka~anska ovca e avtohtona pramenka, koja ot-sekoga{ ja odgleduvale Vlasite i Karaka~anite za koja se misli, po Mitrovi} (1926) deka sedirektni potomci na starosedelcite na Balkanskiot poluostrov Iliri i Tra~ani. SporedPopovi} (1937) tie ne se izgradile kako narod. Nemale svoe pismo, nitu kni`even jazik, ni-tu stalno mesto na `iveewe, bile vistinski nomadi. So ~ustvuvale bliski ili ednakvi naGrcite, Makedoncite, Srbite, Bugarite, Albancite ili Romancite. Maj~in jazik na Vlasi-te e romanski a na Karaka~anite gr~ki. So tekot na vremeto po~nale da go napu{taat noma-dskiot `ivot, da se bavaat so trgovija i spored Popovi} (1937) da go primaat jazikot i obi-~aite na zemjata kade se naselile. Taka kaj nas gi narekuvaat
′
Cincari
′
″
.Sledi Predgovor na avtorot:
″
Kako iznesov u{te vo
II
tom, koj izlegol od pe~at pred godina dena, naziv
′
Aromuni
′
se odnesuva na narodot na jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov koj govori vla{ki,a se ozna~uva u{te so nazivite:
′
Makedovlasi
′
,
′
Ju`ni Rumuni
′
.
′
Pindski Vlasi
′
, Transduna-
1
Gustav Vajgand, Aromuni, Etnografska, filolo{ka i istorijska istra`ivawa. Takozvani
″
Makedo-romani
″
ili Cincari. Tom
I
. Srpsko-cincarsko dru{tvo- Beograd, 1995 godina. Vidlivo e deka so ovojavtor po~nalo imeto Makedonci da im se poklonuva na Vlasite=Ov~arite, a Makedoncite se da bidat,samo ne Makedonci. Me|utoa, Vlasite od Moskopole...denes govorat trorasen jazik,a ne jazik na Belci.
Search History:
Result 00 of 00
00 results for result for
p.
Aromuni
4.5K
Reads
7
Readcasts
6
Embed Views
Get Scribd Mobile
To get Scribd mobile enter your number and we'll send you a link to the Scribd app for iPhone & Android.We've sent a link to the Scribd app. If you didn't receive it, try again.
We'll never share your phone number.
Recommended
Makedonistika
4504 Reads
More From This User
Notes
Load more
