Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
8Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
GM_predavanja, Glava6-9

GM_predavanja, Glava6-9

Ratings: (0)|Views: 282|Likes:
Published by bube2

More info:

Categories:Types, Research
Published by: bube2 on Dec 16, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/18/2013

pdf

text

original

 
 
60
6. Ostanati pova`ni fizi~ki osobini
 
6.1 Viskoznost
Edna od najzna~ajnite osobini na te~nostite e
viskoznosta.
 
Pod viskoz-nost se podrazbira vnatre{noto triewe vo te~nostite koe go karakteri-zira silata potrebna da se izvr{i pomestuvawe na eden sloj na te~nostavo odnos na drug.
Taa e tesno povrzana so strukturnite karakteristiki na te~nosta izavisi od silite na me|usebnoto dejstvo na atomite, jonite i molekulite.Koga se zboruva za viskoznost naj~esto se pretpostavuva laminarnodvi`ewe na te~nosta vo cevkite. Vo ovoj slu~aj silite na triewe vnatre vote~nosta dejstvuvaat paralelno na oskata na dvi`ewe. Ovie sili vlijaattaka {to sloevite na te~nosta koi pobrzo se dvi`at gi povlekuvaat so sebe ionie sloevi koi se dvi`at pobavno.
Silite na triewe
koi se javuvaat podovie okolnosti imaat ista nasoka so nasokata na dvi`eweto. Vo obratniotslu~aj, sloevite koi se dvi`at pobavno dejstvuvaat na sloevite koi sedvi`at pobrzo so sili na triewe so nasoka sprotivno od nasokata nadvi`eweto.
Brzinit
e na pooddelnite sloevi
pri laminarnoto dvi`ewe
na te~nos-tite vo cevkite
se namaluva odej}i kon yidovite na istite
. Pritoa, ~es-ti~kite na te~nosta koi se nao|aat neposredno do yidovite se odnesuvaatkako da se prilepeni do niv. Ako so
v
se obele`i brzinata na dvi`ewe naodreden sloj od te~nosta vo pravec na oskata na dvi`ewe
z,
toga{
brzinatana dvi`eweto na sosedniot sloj
}e bide
v+dv
, a dodeka
brzinata nate~nosta na kontaktot so ydovite
}e bide ramna na nula. Spored toa,dijagramot na brzinite pri laminarnoto dvi`ewe na te~nostite niz cevki }ego ima oblikot prika`an na Sl.21(a).
S
.
21. Raspored na brzinite pri dvi`ewe na te~nostite niz cevka (a), deformacina smolknuvawe na Wutnovata te~nost (b)
Za pomestuvawe na eden sloj na te~nosta vo odnos na drug e potrebnaopredelena sila proporcionalna na povr{inata na kontaktot na razgledu-vanite sloevi, slikovito poka`ana na Sl.21(b), pri {to e razgleduvanelementaren del od te~nosta vo slojot so debelina
dn
k
oj ima dol`ina
dz=1,
 odnosno elementaren del
dz·dn·1
. Ovaa sila na smolknuvawe na edinicapovr{ina go definira tangencijalnoto napregawe
τ
,
koe spored Wutnoviotzakon e denozna~no opredeleno so relacijata:
dndv·
η=τ
odnosno
dndv
τ=η
;
dtdsdv
z
=
-promena na brzinataa)b)
 
 
61
dt dndsdt dt dsdn
z z z
γ ηηητ
···
=     =     =
 Vo ovoj izraz e:
Ø
 
η −
 
koeficient na viskoznost
ili skrateno re~eno,
viskoznostna te~nosta
,
Ø
 
γ 
z
agol na lizgawe,
γ 
z
 
 
tg
 
γ 
z
= ds
z
/dn
 
Vsu{nost,
η
pretstavuva
dinami~ka viskoznost.
Postoi i
kinemati~kaviskoznost
 
na te~nosta
koja se bele`i so
 
 ν
.
Vrskata pome|u koeficientite
η
i
 ν
e definirana so slednata relacija:
S
,
γ η ν
=
(
m
2
 /sec
)
η = γ 
S,T
 
 ν
 
kade {to
γ 
S,T
e specifi~na masa (gustina) na te~nosta.Dimenziite na koeficientot na viskoznost spored Wutnoviot zakon vo
SI-
sistemot na edinici se dobivaat na sledniot na~in:
===     =
·sec / sec) / (  / 
22
m N mmm N dndv
τη
 
Pa
sec
 Dimenzijata na kinemati~kata viskoznost
 ν
 
}e bide
m
2
/sec
.Viskoznosta na te~nosta zavisi od nejzinata priroda, no voedno i odtemperaturata. So zgolemuvawe na temperaturata viskoznosta se namaluva.Ovaa zavisnost mo`e da se pretstavi vo eksponencijalen oblik so slednatarelacija:
 R E 
e A
· / 
·
=
η
 kade {to e:
Ø
 
A
-
konstanta koja zavisi od osobinite na te~nosta;
Ø
 
E-
energija na aktivirawe, t.e. energija {to e potrebna edna ~esti~kada se pomesti od edna ramnote`na polo`ba na druga, so dimenzii(
J/mol
);
Ø
 
R
-
univerzalna gasna konstanta;
Ø
 
T
 
- temperatura, vo (
K
).
Kinemati~kata viskoznost
 
 ν
 
se vika u{te i
apsolutna viskoznost
.Recipro~nata vrednost na apsolutnata viskoznost pretstavuva
fluidnost
 na soodvetnata te~nost.
ηγ = ν
T,S
1
 Mereweto na koeficientot na viskoznost se vr{i so pomo{ na aparatipoznati pod op{toto ime
viskozometri
. Vo praktikata se koristatviskozometri koi rabotat na principot na istekuvawe na te~nosta niz cevkaso soodveten pre~nik. Treba da se napomene deka eksperimentalno
 
 
62
S
.
22 Redvudov viskozometar 
dobienite vrednosti odgovaraat samo za temperaturata i nadvore{niotpritisok pri koi e izvr{eno mereweto. Za presmetuvawe na viskoznosta
η
 naj~esto se upotrebuva obrazecot:
t·V·L·8 p·R·
40
π=η
 vo koj e:
R
0
-
radius na cevkata;
p-
razlika na na pritisokot pod koj te~nosta te~e vo cevka so dol`ina
L
;
V -
 
volumen na iste~nata te~nost;
t
-
vreme na istekuvawe.^esto, za prakti~ni celi, viskoznosta ne sepresmetuva so pogore definiraniot izraz, a sepravat otstapki i vo odnos na dimenziite,
Pa
sec.
Za merka na viskoznosta se zema ona vreme, vosekundi (
sec),
koe e potrebno opredelen volu-men od te~nosta da iste~e niz otvor so poznatidimenzii.
Ova vsu{nost pretstavuva i princip narabota na Redvudoviot viskozometar.Ovoj viskozometar se sostoi od dva sada. Vo edniot sad,nazna~en so
1
na Sl. 22, se nao|a te~nosta {to se ispituva,a vo drugiot sad, sadot
2
, se nao|a voda ~ija ulogae da ja odr`uva temperaturata na konstantno nivo.Vo tekot na izveduvawe na eksperimentot, preku vodata vo sadot 2 se vr{izagrevawe na ispituvaniot fluid do propi{anata temperatura. Kogazatvora~ot 4 }e se izvadi od otvorot 3 te~nosta }e po~ne da istekuva vomenzurata postavena pod sadot 1 i 2. Kako
merka za viskoznost
se zema
vremeto potrebno da iste~at
50 cm
3
te~nost od viskozimetarot.
6.2. Propustlivost na gasovi i parea
Edna od pova`nite fizi~ki osobini na materijalite e nivnatasposobnost niz sebe da propu{taat gasovi (vozduh) i vodena parea. Koga napovr{inite koi{to go ograni~uvaat primerokot na materijalot, postoirazlika na pritisok na gasot, ili pareata, }e nastane negovo dvi`ewe nizporite ili puknatinite na materijalot. Ovaa osobina na materijalite senarekuva
difuzija
i se pretstavuva
preku koeficientot na propustlivostna gas
δ
g
 
ili
parea
δ
p
, koj{to e daden so sledniot izraz:
t·p·S a·Q
p
=δ
 
[ ]
·sec)· /(
Pamkg
 
[ ]
·sec)Pa·m /(lit
g
δ
 kade {to e:
Q -
masa na pareata vo
kg
, gasot vo
lit
;
a -
debelina na primerokot vo
m;
 
S
- povr{ina na primerokot vo
m
2
;
 
p
 
- razlika na na pritisokot na gasot ili pareata na dvetesprotivni strani od primerokot, vo
Pa
;
t
- vreme na traewe na ekspsrimentot, vo
sec.
 

Activity (8)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads
Ana Paunovic liked this
salec liked this
sssf-doboj liked this
zlatko5 liked this
my_khan20027195 liked this
Benar Zejneli liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->