»Nekatere naše najboljše ideje so

se porodile, ker smo svoje inženirje

pustili, da se potepajo tam, kjer se
še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., Krško, številka 13, december 2010

Pogovor z namestnikom glavnega direk- Naj sodelavki leta 2010 -

torja Alešem Plestenjakom
»NA krizo ne moremo vplivati, Darja Podlipnik in Mojca Močivnik
lahko pa se ji prilagodimo«

Kako je gospodarska kriza spremenila vsak-

danje delo, poslovne odnose?
Gospodarska kriza, predvsem pa kriza grad-
beništva je v Sloveniji specifična. Pregreta
gospodarska rast v obdobju 2004/2008, ki je
temeljila na tujih posojilih, je napihnila pred-
vsem gradbeni balon, ki je konec leta 2008
počil. Od tedaj se je
realni obseg poslo-
vanja gradbeništva
zmanjšal skoraj za
40%, samo v zadnjem
letu skoraj za 20%, na-
povedi za prihodnje
leto znašajo doda-
tnih 5% - 7%. Število
zaposlenih v gradbe-
ništvu, ki se je od začetka krize zmanjšalo za Že tretje leto zapovrstjo smo izbirali in izbrali Naj sodelavko oz. sodelavca leta.
15.000, danes znaša okoli 78.000, kar pa je Tokrat sta največ glasov dobili Darja Podlipnik in Mojca Močivnik. Več na str. 5
še vedno bistveno preveč. Začetek krize je
v Sloveniji sovpadal z dokončanjem avto-
cestnega križa in iztekom stanovanjske var-
čevalne sheme. Po drugi strani pa za takšno
stanje v gradbeništvu ni kriva le kriza. Pod-
jetja so krizo pričakala nepripravljena, za- Srečno 2011
dolžena in kapitalsko podhranjena, ob tem
pa so se marsikje zgodili tajkunski prevzemi.
S tem so bili ustvarjeni pogoji piramidnega
poslovnega modela, ki se je sesul v trenutku
znižanja vrednosti nepremičnin in investicij
ter zaustavitvijo kreditiranja s strani bank.
Seveda so tako velike spremembe vplivale
tudi na nas. A danes vem, da smo jih zaznali
pravočasno in se jim sproti prilagajali. Prak-
V tej številki
kazalce,
preberite ... Več na strani 2. in 3.

tično na vseh področjih, od komercialnega

trženja do vodenja projektov in inženirskega str. 2 str. 5 str. 11 str. 16
dela, tudi z bistveno več vložene energije in
truda v primerjavi z obdobjem pred krizo.

Ali je sodelovanje (projektantov, izvajalcev,

naročnikov) v investicijskem procesu v teh
časih še bolj trdno ali je popustilo?
Še bolj kot kdajkoli prej so pomembni cilji.
Uspešno, pravočasno in kvalitetno realizira- Pogovor Kaj delamo... ... in kdo smo Fotoutrinki
ne investicije ter zadovoljni investitorji, skrat-
ka uspešno zaključene investicije. Tudi zaradi
tega je sodelovanje vseh udeležencev v in-
vesticijskem procesu od ideje do zgrajenega

Nadaljevanje na strani 4.
 Pogovor z glavnim direktorjem družbe Petrom Žigantejem
dogodki

»Zdaj je čas, ko moramo držati skupaj.«

Kljub manj optimističnim napovedim bo družba Savaprojekt leto 2010 zaključila pozitivno. Kot
pravi glavni direktor Peter Žigante je razlog v pravočasnem odzivu na krizne spremembe in hkrati
racionalnem poslovanju v zadnjih petih letih. Trenutno je največji problem nelojalna konkurenca
oz. veliko dela za nižjo ceno. Po njegovi oceni bo najbolj krizno leto 2011, vendar za Savaprojekt
še vedno obvladljivo. V letu 2012 se bo začela krivulja dvigovati, v letih 2013 in 2014 pa naj bi se
pokazale možnosti in priložnosti postopnega vračanja na tisto točko, kjer smo v boljših časih že
bili.

Kakšne posledice je povzročila go- načina zdravljenja. V tem trenutku so

spodarska kriza v letošnjem letu? Ali
je bilo poslovanje družbe kljub temu
uspešno?
Gospodarska kriza se je v javnosti po-
kazala kot velika grožnja v bančnem
in finančnem sistemu oziroma so lju-
dje to tako večinoma razumeli. Šele
ko so začele propadati firme, kot so
Mura in podobne, so razumeli krizo v
gospodarskem pomenu. In spet niso
imeli prav. Ker Mura, Steklarna, Mer-
kur in tako naprej niso rezultat gospo-
darske krize, ampak rezultat slabega
vodenja v preteklosti, vlaganja v ne-
razvojne projekte, v kapitalske trge, v
tajkunska povezovanja, ... In zato so
propadla. Prava kriza se je pokazala
v letošnjem letu na investicijah, kajti
na investicijah je Slovenija gradila svoj
imidž zadnjih deset let. Ne v bančni-
štvu, ne v trgovini, ampak na investi-
cijah. V okviru teh pa so odlično živeli
posredniki z nepremičninami, banke,
… dobro živeli projektanti in gradbe-
na operativa. V letošnjem letu pa je
gradbena operativa »klecnila«. In to
se trenutno sliši, vendar se še ne vidi
dobro. Ni še jasno, kaj se bo zgodilo z
velikimi slovenskimi gradbenimi pod-
jetji. Te zgodbe Slovenija zaradi go-
spodarske krize ni sposobna rešiti, ker
ni sposobna v zelo kratkem času obli-
kovati nov, zelo močen investicijski
ciklus. Programi niso tako zastavljeni.
Človek gre v bolnišnico, ko ga nekaj
začne boleti, ne takrat, ko umira. In
bistvo našega zdravljenja je pravil-
na diagnoza, nepravilna pa seveda
povzroči smrt. Slovenija pa ni posta-
vila prave diagnoze za težave, ki jih
imamo. Gledala je čez mejo, kdo
nam je to storil, doma pa, kako bi s
socialnimi ukrepi prikrili dejansko sta-
nje. In ker ni diagnoze, ni pravilnega
določeni slovenski ekonomisti dejali,
da je potrebno Slovenijo resetirati, s
čimer se strinjam, hkrati pa je potreb-
no postaviti diagnozo. Če resetiranje
pomeni, da jo postavimo na začetek,
pomeni diagnoza, kaj bomo storili v
prihodnje.
Napovedoval sem, da bo v naši druž-
bi leto 2010 slabo, vendar smo oz.
bomo poslovanje zaključili pozitivno,
celo z majhnim dobičkom. Vendar
le zato, ker smo se pravi čas odzvali
na krizne spremembe, tako pri zmanj-
ševanju stroškov, na žalost tudi pri
plačah, kot tudi na trgu in se za mi-
nimalno plačilo boriti za posel. V tem
trenutku imamo veliko dela, pa malo
denarja. V naših in podobnih bran-
žah, pogled v to namreč imam, v
večini govorijo o drugem stanju, torej
da nimajo dovolj dela, pa imajo pre-
malo denarja, kar je mnogo slabše
stanje, kot je to naše.
Ali so protikrizni ukrepi v podjetju
ublažili učinke ekonomske krize?
Smo prav reagirali?
Protikrizne ukrepe smo začeli načrto-
vati lansko pomlad. Na to sem danes,
ko ugotavljam, da so nekateri to za-
mudili, ne samo ukrepanje, ampak
tudi razmišljanje, da bi ukrepali, pono-
sen in vesel. Kolegi so mi sledili. Prve
ukrepe smo v bistvu izvajali že pet let
nazaj, čeprav nismo vedeli, da bo kri-
za nastopila. Ampak ker nismo nera-
cionalno poslovali, smo si v tistih lepih
časih pripravili rezervo, s katero lah-
ko prebrodimo krizo. Vendar z veliko
manjšo količino denarja kot v dobrih
časih. To so nepremičnine in podob-
no. In nismo zadolženi. Ko smo začuti-
li, da kriza prihaja, smo poplačali vse
dolgove, skratka resetirali družbo, če
uporabim ta izraz.
Na krizo pa se nismo odzvali z zmanj-
ševanjem zaposlenih, ker je to zadnji
ukrep, ki bi ga izvedli. Mislim, da je bil
naš odziv še kako pravilen.
Razen na enem področju. Nismo
uspeli vpeljati pravega, kontrolirane-
ga timskega dela. Rezultat je slaba
organiziranost pri tistih zaposlenih,
ki najbolje vlečejo voz in so najbolj
obremenjeni. Zdaj so se določeni
vodje projektov pokazali kot slabi
vodje. Sicer dobri projektanti, dobri
strokovnjaki, ki imajo težave z vode-
njem in organizacijo.
Kje bi lahko še kaj prihranili oziroma
izboljšali (pri stroških, dohodkih, orga-
nizaciji dela, vodenju timov, socialni
varnosti)?
Prihraniti bistveno ne moremo več.
Pa kljub temu pozivam, da vsak še
nekaj privarčuje, pri raznih stroških,
kot so telefoni, pošta, … Če bi vse te
materialne stroške seštel, ne pride-
mo na več kot slaba dva odstotka
letnih prihodkov. Pri organizaciji dela
in vodenju timov pa bi, če bi naredili
dovolj in že prvič prav, lahko prihranili
30 % časa, s tem pa za 30 % pove-
čali sicer slabo plačane posle. In na
to se moramo osredotočiti. Največ

2 december ‘10

»prihrankov« je tukaj, tukaj nam ladja
najbolj spušča. Pri socialni varnosti ne
bomo varčevali, saj lenuhov v družbi
nimamo. Vsak naš zaposleni si zasluži
toliko socialne varnosti, da normalno
živi.
Kako se bomo spopadli s trenutnimi
slabimi razmerami na trgu in pridobi-
vali posel v prihodnje?
Težava je v tem, da večino poslov
trenutno razpisujejo država ali držav-
ne organizacije ali občine. Sicer se
trudimo tudi v privatnem sektorju in
upam, da nam bo uspelo. Težava
OB 20-LETNICI VODENJA DRUŽBE SAVAPROJEKT
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
je namreč v Zakonu o javnih naro-
čilih, ki je po mojem zelo slab, saj bi
ga v teh gospodarskih razmerah vla-
da morala že zdavnaj preoblikovati
in narediti novega, ker ni prilagojen
gospodarskim razmeram. Mi se s tem
težko spopadamo. Težava niso nizke
ta prave cene, težava je, ker mora-
mo ponuditi najnižjo ceno, ta najnižja
pa skoraj vedno tekmuje z nekom, ki
nam sploh ni primerljiv. Nič ne dobi-
mo, če smo drugi z zadnjega konca
od dvajsetih. Torej ne gre za prema-
govanje naše konkurence, kot so LUZ,
dogodki
IBE, … premagati moramo strokov-
njaka s strokovnim izpitom, ki ne ve
točno, kaj bo delal, ampak ve, da je
15 .000 € veliko denarja. Ne ve pa, kaj
bo moral delati, nima načrtovane-
ga vlaganja, … Skratka, premagati
moramo nelojalno konkurenco. Torej
se spopadamo s slabimi razmerami,
trenutno s pridobivanjem teh slabih
poslov.
V prihodnjem letu bomo pridobiva-
li slabo plačane naloge, projekte, v
katere bomo morali vložiti veliko na-
pora, da bomo v zelo kratkem času
že prvič naredili prav in čim hitreje
oddali, da bomo v enakem času kot
do sedaj naredili dvakrat več nalog,
saj dobivamo posle za dvakrat nižjo
ceno oziroma za več kot trikrat nižjo
od priporočil Inženirske zbornice Slo-
venije.

Iskrena hvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali prvega
septembra, ko ste me pričakali kar pri vhodu. Zame je
bilo to popolno presenečenje, saj nikoli do tega trenutka
nisem pomislil na to, kako dolgo že vodim Savaprojekt.
Hvala vam za iskrene čestitke in verjemite, da sem opa-
zil razmišljanje in upanje,
da bomo uspešno preb-
rodili tudi to trenutno kri-
zo, ki jo že čutimo.
Brez leporečenja in ogu-
ljenih fraz sem prepričan
in se zavedam, da sam
ne bi mogel storiti nič
konkretnega. Eden brez
drugega ne bomo uspe-
šni, kar se je v naših 35 le-
tih že dogajalo.
Vendar pa vam nisem
prav nič hvaležen, da ste
me spomnili na to, kako
je čas hitro tekel… tako
zelo hitro. Pred dvajse-
timi leti sem imel 37 let,
zato moram pripraviti vse
potrebno za naslednjih
20 let.
Prihodnost je svetla, zna-
nje je temelj uspeha, pri-
padnost pa garancija za
obstoj v težjih časih.
Mlajši kolegi in kolegice, odlični ljudje in dobri strokov-
njaki ste jamstvo za prihodnost. Vem, da vam moramo
začeti prepuščati vajeti. Pokažite ambicije.
Peter Žigante, glavni direktor
Se bo metodologija dela pri projek-
tnih nalogah spremenila, bomo za-
čeli delati za nižjo ceno in kvaliteto?
Za nižjo ceno bomo delali, ne pa za
nižjo kvaliteto. Če je v projektu nekaj
narejenega manj, vendar pravilno,
ne štejem vedno in nujno za nižjo kva-
liteto. Za nižjo kvaliteto štejem, če je
nekaj narejeno narobe. Če se hoče-
mo primerjati s tistimi, ki jih moramo
premagati, da dobimo posel, potem
moramo narediti toliko kot oni ali
manj. Kolegi pa pravijo, dokler imam
licenco, bom naredil toliko, kot sem
do sedaj. Če bo ta filozofija obstala,
ne vem, kako se bomo izvlekli.
Kakšna je vizija podjetja v nasle-
dnjem letu? Nas čaka svetla priho-
dnost ali še večja zaostritev razmer?
Sem optimist. Vidim, kako preveslati
leto 2011 ob približno še 20 % pad-
cu prihodkov. Ne trdim, da bomo
»zvozili«z dobičkom, ampak brez ve-
likih v prihodnosti neobvladljivih situa-
cij. Vse ob predpostavki, da se bomo
znali prilagoditi trgu, delu, nelojalni
konkurenci, …, kar sem povedal že
prej.
Ta družba s tem vodstvom in s temi
ljudmi ne bo imela resnih težav ali pa
pomislekov o tem, da bi prenehali de-
lovati. Lahko pa se v prihodnjem letu
zgodi, da bomo izvedli najmehkejše
metode zmanjševanja števila zapo-
slenih. Kot so npr. najti službe drugje,
seveda govorim o zaposlenih, ki niso
v funkciji proizvodnje; in omogočiti
upokojitev tistim, ki dosegajo pogoje.

december ‘10
3
kaj delamo in kdo smo?
Prihajajo pa štipendisti, ki jih bomo
zaposlili in začeli vzgajati. Zelo pame-
tno bo, če bodo moji kolegi izkoristili
krizne čase za to, da bodo svojim so-
delavcem posvetili več časa v obliki
boljšega izmenjavanja mnenj, znanj,
… Svetla prihodnost pa ni odvisna
samo od glavnega direktorja. Vse
pozivam, da naj v teh kriznih časih ne
prinašajo v družbo negativno energi-
jo, saj s tem ne bomo rešili nič.
Ali je odpuščanje delovne sile v dru-
gih podjetjih iz gradbeno-projektant-
skega sektorja lahko naša priložnost
za pridobitev novih kadrov in znanj?
Lahko je naša priložnost. Še danes mi
je žal, da nismo odprli pisarne tudi v
Mariboru oziroma na Štajerskem. Na-
mreč sam bom posebno pozoren na
dober kader, ki bi ga lahko zaposlili
v Ljubljani ali Kopru. Lahko bi izkoristili
izjemne kadrovske priložnosti, če jih
bomo imeli. Za ta namen je uprava v
vsakem primeru pripravljala sredstva,
kajti to je investicija v prihodnost. Mo-
goče bomo zaposlili kakšen kader,
mogoče se bo to zdelo komu neu-
mno, saj varčujemo. Vendar bomo
morali še malo zategniti pas, da si
bomo zagotovili boljšo prihodnost.
Kajti prihodnost se vedno načrtuje in
oblikuje v času krize. V kriznih časih
pa moramo zelo dobro načrtovati
za obdobje po krizi, ki ga vidim od
leta 2012, vendar do 2015 ne bomo
prišli tja, kjer smo že bili. Leto 2011 bo
najbolj krizno gospodarsko leto, 2012
se bo začela krivulja dvigovati in se
bo do konca leta dvignila tako viso-
ko, da bomo v Savaprojektu dvigni-
li osebne dohodke tja, kjer so bili, in
pokrivali stroške v popolnosti. V letih
2013 in 2014 bomo skušali popravljati
situacijo, da pridemo tja, kjer smo že
bili in smo bili zadovoljni.
Večkrat sem dejal, predvsem v boljših
časih, da se bo šele v kriznih časih po-
kazalo, iz kakšnega testa smo. Prišel je
čas, ko moramo držati skupaj.
Pa srečno novo leto vsem. Skrbite za
svoje zdravje. Verjemite, da je bistvo
v organizaciji in vodenju projektov.
Mladi morate začeti prevzemati ini-
ciativo in kadar vam starejši dajemo
občutek, da tega ne dovolimo, po-
zivam vse mlajše sodelavce, da nam
to poveste.
Andrej Trošt
Lidija P. Colarič
4 december ‘10
objekta vseskozi nujno in potrebno. A
zaradi velike konkurence, predimen-
zioniranega in prezadolženega grad-
benega sektorja in velikega pritiska
na cene, se odnosi med udeleženci v
investicijskem ciklusu v zadnjem času
močno zaostrujejo. Nespremenjeni ter
neprilagojeni poslovni modeli grad-
benih podjetij, zanemarjena razvojna
komponenta, pomanjkanje inovativ-
nosti ter organizacijsko tehnološke pri-
prave dela zelo težko sledijo zahteva-
nim zniževanjem cen, kar pa je danes
predpogoj za obstoj in preživetje.
Kakšni strokovni izzivi nas čakajo?
Poslovna politika Savaprojekta teme-
lji na zagotavljanju celovitih storitev
inženirja naročnikom in investitorjem
praktično v vseh investicijskih fazah
in v pretežni meri z lastnimi strokovno
usposobljenimi kadri. Seveda mora-
mo ob tem obvladovati tudi specia-
listična strokovna znanja na mnogih
področjih in s stalnim izobraževanjem
spremljati razvoj in stanje tehnike ter
družbe. Sodobna evropska družba se
sooča z izzivi, ki jih na eni strani pogoju-
jejo klimatske spremembe in narašča-
joča energetska odvisnost ob omeje-
nih naravnih virih, na nasprotni strani
pa vse večja konkurenčnost globalnih
trgov in staranje prebivalstva.
Racionalna raba in varčevanje z ener-
gijo, energetska optimalizacija, upo-
raba alternativnih in obnovljivih virov
energije, pametne zgradbe, sonarav-
ne in trajnostne rešitve, varovanje oko-
lja in aplikativna ekologija, področje
zelenih javnih naročil, … predstavljajo
vsekakor izzive, predvsem pa potrebo
in priložnost ne le za nas, temveč tudi
za slovensko gospodarstvo in politiko.
Kje so rezerve znotraj investicijskega
procesa?
Prav gotovo marsikje, od konkurenč-
no usmerjene, urejene, skladne in
vzdržne zakonodaje, ki predstavlja
podlago in osnovo gospodarskega
razvoja Slovenije na eni strani, pa vse
do kvalitetnejšega in vzdržnega ma-
kro planiranja, priprave, projektnega
vodenja in organizacije vseh faz celo-
tnega investicijskega procesa.
Vsekakor pa bomo morali tudi sami
takoj aktivirati vsaj del naših notranjih
rezerv, ki jih po mojem mnenju ni malo,
še nadalje prilagajati poslovni model
podjetja tržnim konkurenčnim razme-
ram, stalno iskati in zagotavljati konku-
renčne produkte, ... in nenazadnje
izkoristiti vse potenciale sinergijskih
učinkov celovitega in relativno širo-
kega fleksibilnega modela podjetja.
To mora veljati za vse in vsakogar, saj
na krizo ne moremo vplivati, lahko
pa se ji prilagodimo.
Kako se prilagoditi novim razmeram
pri izvajanju projektov, nalog samih?
Predvsem z izboljšanjem projektne-
ga vodenja in »coachinga«, izbolj-
šanjem vodenja projektnih teamov s
sprotnim, pravočasnim in popolnim
koordiniranjem in potrebno moti-
vacijo vseh udeležencev. Za ob-
dobje konjunkture je bila značilna
kvantiteta, danes pa je predpogoj
dolgoročne konkurenčnosti in za-
dovoljnega investitorja kvalitetna
in pravočasno opravljena storitev,
velikokrat tudi v nerazumno kratkih
rokih. In ravno zato je vloga profilira-
nega vodje, ki je sposoben prisluhni-
ti ter slediti potrebam, zahtevam in
željam investitorja z upoštevanjem
pogodbenih določil, bistvena od za-
četka do konca.
Obstajajo kakšni vzvodi, kako izbolj-
šati plačilno nedisciplino?
Plačilna nedisciplina, nelikvidnost in
siva ekonomija so predvsem v za-
dnjem času v gradbeništvu postali
nerešljiv problem. Sami imamo sre-
čo, da imamo največkrat direkten
pogodbeni odnos z naročnikom
oziroma investitorjem in največkrat
nastopamo v začetni, pripravljalni
fazi investicijskega ciklusa. S proble-
matiko neplačevanja opravljenega
dela se sicer srečujemo tudi pri na-
šem delu, vendar je obseg in višina
neplačil zaenkrat obvladljiv, vse
večji problem pa predstavljajo za-
mude pri plačilih. Sicer pa menim,
da predstavlja osnovni predpogoj
plačilne discipline urejena država z
urejeno sodno izvršilno vejo oblasti
in urejeno sodno zakonodajo. Pred-
vsem in najprej pa bi morala pred-
vsem država biti vzor vsem ostalim.
Sami lahko praktično le preverimo in
prepoznamo znake plačilne nedisci-
pline potencialnega pogodbenega
partnerja in odklonimo vstop v po-
godbeno razmerje.
Lidija P. Colarič
Andrej Trošt

Naj sodelavki leta 2010
Darjo Podlipnik so sodelavci in sodelavke opisali kot
sodelavko, ki vedno pride, ko potrebuješ pomoč in
naredi, karkoli potrebuješ, je pozitivna in izredno de-
lovna oseba, prijazna, vsestranska, saj je v letošnjem
letu opravljala več funkcij, za kar je prav gotovo upra-
vičena do te nagrade. Je zelo požrtvovalna, vestna,
zanesljiva, natančna, strokovna in kolegialna sodelav-
ka, nesebična, poštena, z odgovornim odnosom do
nalog. Česar se loti, je temu 100 % predana. Njene
rešitve težav in izboljšanja so zelo izvirne, inovativne in
odlične. Skratka je ena sama petka in Naj sodelavka
leta 2010.
Darja ob tem pravi, da si niti v sanjah ne bi upala tega
doživeti.«Očitno je premagala človeškost in ne toliko
strokovnost. Je pa lep kompliment za dosedanje delo
in še večja motivacija za nadaljnje delo, »pravi Darja.
So stvari, ki jih pri nekaterih opaziš, in so dejanja, ki so
vredna posnemanja, so zaposleni opisali drugo Naj
sodelavko leta 2010 Mojco Močivnik. Vedno je dobre
volje, pripravljena priskočiti na pomoč, skromna, ne
zmanjka ji šal, vljudna, poštena, zabavna, delovna,
majhen človek z velikim srcem in pozitivnimi mislimi, ki
ne zna reči NE. Zjutraj, ko prideš v službo, te pričaka
vsa nasmejana s svežimi novicami. Iz malih stvari dela
čudeže. V teh kriznih časih bi si jo lahko vzeli za zgled in
ostali optimistični, nasmejani, saj se delo veliko bolje in
lažje opravi, če je prisoten optimizem in pozitivna ener-
gija. Veliko se lahko naučimo od malih in skromnih lju-
di, ki pa so v svojih dejanjih veliki. Skratka je »fajn pun-
ca2 in Naj sodelavka leta 2010.
Mojca se je ob tem vsem zahvalila in obljubila, da bo
takšna, kakršna je, ostala še naprej. »V dvajsetih letih
dela na Savaprojektu mi je ta naziv kot nagrada za
moje delo, « je dodala.
Kandidati za Naj sodelavca/sodelavko leta 2010 so bili
tudi Damjana Frece, Silvija Umek, Petra Žarn, Jagica
Ganc, Andrej Trošt, Damijana Kranjc, Andrej Molan,
Tina Božičnik.
kaj delamo in kdo smo?
30 let v Savaprojektu
Na sodelavce se lahko vedno
zanesem
23. oktobra je minilo 30 let od zaposlitve Jagice Ganc v
podjetju Savaprojekt. Skozi vsa tri desetletja je predsta-
vljala nepogrešljiv člen v razvoju in delovanju podjetja.
Jagica Ganc, Krčanka, sicer pa rojena v Zagrebu, je na
Savaprojekt prišla leta 1980. Ko je dokončala srednjo
gradbeno šolo v Zagrebu,
je odšla v Novo mesto s
trebuhom za kruhom, kjer
je našla zaposlitev v ta-
kratnem podjetju »Domin-
vest« . Ko se je poročila s
Krčanom, je od tam na
povabilo prvega direk-
torja Graina prišla na Sa-
vaprojekt, kjer že ves čas
dela na urbanizmu, ki je
ravno v tistih letih zaživel.
Večino časa do leta 2003
je delala na izdelavi lokacijskih dokumentacij, ki jih je v
tistih zlatih časih, za območje občine Krško, izdelovalo le
naše podjetje, ki je takrat edino imelo pooblastilo. Le-
tno je bilo izdelanih tudi do 300 lokacijskih dokumentacij
tako za fizične osebe kot za podjetja . Včasih je ob torkih
in četrtkih skupaj s predstavniki občine in upravne eno-
te hodila na skupne lokacijske oglede, kar je bilo, pravi,
takrat lepo, ker so hodili po vseh lokacijah v občini, kjer
se je kaj nameravalo graditi. Tako je bila seznanjena z
vso prostorsko problematiko ter načrtovanimi gradnjami
objektov v dolini in v hribih in spoznala vsak kotiček naše
občine. Leta 2003 je žal zakonodaja izdelavo lokacijskih
dokumentacij ukinila.
»Ko se ozrem nazaj, ugotavljam, da sem v 30-ih letih spo-
znala vsak kotiček naše občine in širšo okolico. Preko so-
delovanja pri razvojnih načrtih podjetij in posameznih in-
vestitorjev ter izdelave planskih in izvedbenih aktov sem
pridobila znanje in bogate izkušnje, ki jih z veseljem delim
z mlajšimi generacijami.
Vzdušje v podjetju je bilo in je še vedno prijetno. Posebej
pa sem hvaležna svojim sodelavcem, ki so najbolj zaslu-
žni, da grem rada v službo. Na njih in njihovo nesebično
pomoč se lahko vedno zanesem, v dobrem in slabem,
kar je zame največja vrednota,« pravi.
december ‘10
5
kaj delamo in kdo smo?

Kompleks Krka Krško

Izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo prve faze

Farmacevtska družba Krka d.d. iz Novega mesta bo v
Krškem gradila novi proizvodni kompleks. Kompleks Krke
bo lociran na zemljišču vzhodno od kompleksa tovarne
VIPAP, do potoka Potočnice. Južna meja kompleksa je
obvoznica ob reki Savi, na severu pa sega kompleks do
železniške proge. Skupna površina zemljišča kompleksa je
ca. 17,00 ha.
Znotraj kompleksa bodo zgrajeni objekti za proizvodnjo
farmacevtskih učinkovin, v kasnejši fazi pa tudi objekti
za proizvodnjo končnih farmacevtskih izdelkov. Znotraj
območja je ravno tako načrtovana gradnja objektov in
ureditev površin za nemoteno funkcioniranje proizvodnih
objektov ter gradnja prometne, komunalne, energetske in
druge infrastrukture.

Naše podjetje je v načrtovanje kom- most in nadstrešni-

pleksa vključeno od samega začetka. ca za kubične kon-
Izdelalo je leta 2009 sprejeti Občinski tejnerje.
podrobni prostorski načrt »Kompleksa
Krka Krško«, leta 2010 pa je pridobilo Skupna bruto površina projektiranih v teku tudi izdelava projektne doku-
pogodbo za izdelavo projektne do- objektov je ca. 11,000.00 m2. Trenu- mentacije za izvedbo. Začetek gra-
kumentacije za izgradnjo prve faze tno je dokončana in recenzirana pro- dnje je predviden takoj po pridobitvi
kompleksa. jektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prva faza izgradnje zajema izgradnjo gradbenega dovoljenja, ki je v fazi
1. in 2.modula za proizvodnjo farma- pridobivanja soglasij. Intenzivno pa je Goran Šalamon
cevtskih učinkovin, objekt Sinteze
1 s pomožnim objektom, ureditev
komunalne in prometne infrastruk-
ture I. faze izgradnje, ki zajema vse
priključke na komunalno in energet-
sko infrastrukturo. Poleg tega pa tudi
dovoz na državno cesto in zunanje
ureditve znotraj kompleksa in parki-
rišča za osebna vozila izpred ograje
kompleksa in izdelavo projektov za
infrastrukturne objekte, kot so: cen-
tralna energetska postaja, glavna
transformatorska postaja, centralna
vodarna postaja, glavni energetski

Objekt Sinteze 1 in pomožni objekt

6 december ‘10

Energetska sanacija objektov znotraj
kompleksa Psihiatrične bolnišnice Vojnik
Januarja letošnjega leta je Ministrstvo
za zdravje objavilo javni razpis za do-
delitev nepovratnih sredstev iz naslo-
va prednostne usmeritve »Energetska
sanacija in trajnostna gradnja stavb«,
v okviru Operativnega programa ra-
zvoja okoljske in prometne infrastruk-
ture za obdobje 2007-2013, razvojne
prioritete »Trajnostna raba energije«.
Javni razpis za izbor operacij delno
financira Evropska unija, in sicer iz Ko-
hezijskega sklada.
Na razpis so se lahko prijavile prav-
ne osebe javnega prava s področja
zdravstva, katerih ustanovitelj je Re-
publika Slovenija
in so v pristojno-
sti Ministrstva za
zdravje ter opra-
vljajo zdravstve-
no dejavnost na
sekundarni in/ali
terciarni ravni.
Prijavitelji so mora-
li izpolnjevali vrsto
pogojev iz razpi-
sa, prav tako pa
je bil eden izmed njih tudi ta, da so
imeli že opravljene energetske pre-
glede stavb in izdelane energetske
študije.
Med uspešnimi prijavitelji je bila tudi
Psihiatrična bolnišnica Vojnik, za ka-
tero smo izdelali prijavo na razpis in
potreben investicijski program. Bolni-
šnica je dobila odobrenih nekaj več
kot pol milijona EUR nepovratnih sred-
stev, s katerimi bo (so)financirala izo-
lacijo podstrešij na treh objektih zno-
traj kompleksa, izolacijo fasade na
glavnem objektu, zamenjavo klimata
in posodobitve v kotlarni, namestitev
sončnega solarnega sistema, optimi-
zacijo razsvetljave, nadgradnjo cen-
tralnega nadzornega sistema (CNS)
in poskrbela za hidravlično uravnote-
ženje sistema ogrevanja itd.
Naše podjetje je bilo tako izbrano za
izdelavo projektne dokumentacije
za izvedbo vseh prijavljenih ukrepov,
prav tako pa tudi za izvajanje nadzo-
ra nad izvedbo le-teh.
Trenutno že potekajo izvedbena dela
za prvi del ukrepov, spomladi nasle-
dnjega leta pa se načrtuje izvedba
še preostalih ukrepov.
Tatjana Vresk
kaj delamo in kdo smo?
Umeščanje jedrske
elektrarne v prostor
Pri umeščanju vseh objektov za proi-
zvodnjo energije se srečujemo z vpli-
vi, ki jih postavitev takšnega objekta
povzroča. Pri izbiri primerne lokacije
za novo jedrsko elektrarno so po-
membni tako kriteriji, s katerimi se
opredeljuje ranljivost prostora zaradi
umestitve novega jedrskega objek-
ta, kot tudi kriteriji, ki opredeljujejo
značilnosti lokacije, zaradi katerih je
le-ta privlačna za postavitev takšne-
ga objekta v prostor. Pri primerjavi
lokacij so vrednoteni in medsebojno
primerjani okoljski, tehnološki, eko-
nomski, družbeni in prostorski vidiki,
pri čemer so okoljski vplivi vedno po-
membnejši od ekonomskih.
Poleg okoljskih vplivov in vplivov na
zdravje ljudi so pomembni tudi pro-
storski vplivi, ki jih najpogosteje zazna-
mo kot vidno spremembo v krajini,
vse bolj pa postaja pomemben tudi
vpliv na zasedbo prostora, saj večja
zasedba prostora onemogoča razvoj
ostalih dejavnosti v prostoru. Najpo-
gosteje pa je spregledan vpliv, ki ga
ima postavitev objekta dolgoročno
na razvoj drugih dejavnosti v prostoru
v smislu razvojnega impulza. Vsi objek-
ti za proizvodnjo energije spreminjajo
krajino in naše dojemanje prostora.
Največja razlika med njimi pa je v
zasedbi prostora, ki je potreben za
postavitev določenega objekta za
proizvodnjo energije. Če naredimo
primerjavo za zasedbo prostora na
imenovalec jedrske elektrarne, kjer
lahko na območju, velikem približno
30 ha, postavimo objekt z inštalirano
močjo proizvodnje električne energi-
je 1000 MW, z drugimi objekti za pro-
izvodnjo energije, lahko ugotovimo,
da jedrska elektrarna v primerjavi z
drugimi objekti zasede najmanj pro-
stora glede na instalirano moč pro-
izvodnje električne energije. Če bi
hoteli postaviti za 1000 MW instalirane
moči hidroelektrarn, bi morali zasesti
kar 3750 ha, pri sončni elektrarni pa
za enako instalirano moč 1428 ha po-
vršin. Pri čemer je izkoristek instalirane
moči pri sončnih elektrarnah le 10%,
pri hidroelektrarnah približno 30%, pri
jedrski elektrarni pa lahko dosežemo
december ‘10
7

kAj DelAMO iN kDO SMO?
90% izkoristek instalirane moči elek-
trarne. Seveda pa je gradnja sončnih,
vetrnih in hidroelektrarn pomembna
zaradi izkoriščanja obnovljivih virov
energije, pri čemer pa je treba ra-
cionalno ravnati s prostorom in več
izrabljati ravne strehe na trgovskih in
poslovnih objektih. Vpliv, ki ga ima
jedrska elektrarna na razvoj ostalih
dejavnosti v prostoru, je zabeležen v
knjigi krško: Stoletje na razglednicah,
2003, kjer je opisan razvoj krškega ter
vpliv gradnje Nek na gradnjo ostalih
objektov v krškem in na povečanje
družbenega proizvoda.
Na podlagi lastnih izkušenj in tudi na
podlagi izkušenj iz tujine lahko torej
sklepamo, da bo postavitev nove-
ga bloka jedrske elektrarne v prostor
pomenila nov razvojni impulz za pro-
stor, ki se bo odražal v gradnji novih
stanovanjskih in storitvenih objektov,
razvoju novih podjetij, odpiranju in za-
gotavljanju kvalitetnih delovnih mest
in izboljšanju gospodarske javne in-
frastrukture. Od nas pa je odvisno, v
kolikšni meri bomo ta razvojni impulz
sprejeli in ga znali izkoristiti. Dokler
bomo državne objekte, ki prihajajo
v naš prostor, obravnavali kot tujke
ter v njih videli le omejitve, ne pa tudi
priložnosti, bo prav gotovo razvojni
impulz novega jedrskega bloka ter
ostalih že obstoječih in predvidenih
jedrskih objektov v našem prostoru,
žal ostal neizkoriščen.
Damjana Frece
8 december ‘10
Naprodaj stanovanjska objekta v
kostanjevici na krki
Na delu Dolenjske, kjer se razgibano pogorje Gorjancev prevesi v ravninski
del porečja Krke, stoji Kostanjevica na Krki, kjer smo zgradili štirih stanovanjske
enote v dveh dvojčkih, in sicer do tretje podaljšane gradbene faze. Stanovanjska
objekta se nahajata na mirni in sončni lokaciji v bližini kostanjeviškega otoka
in sta infrastrukturno opremljena.
Objekta sta dostopna preko dveh
priključkov z avtoceste ljubljana –
Obrežje, in sicer iz smeri ljubljane in
Zagreba. Hiter dostop in bližina leta-
lišč daje lokaciji objektov posebno
prednost, predvsem za ljudi katerih
delo je vezano na metropoli obeh
držav in željne bivanja v bogatem na-
ravnem in kulturnem okolju.
Objekta sta locirana med Grajsko
in ljubljansko cesto, torej regional-
no cesto, ki povezuje kostanjevico s
Šentjernejem (7 km) in Novim mestom
(24 km). blizu je tudi avtocestni pri-
ključek Smednik (približno 11 km čez
Zameško ali 13 km čez Šentjernej) in
avtocestni priključek Drnovo (10 km).
regionalne ceste na tem območju so
z odprtjem avtoceste dobile lokalni
značaj, kar pomeni, da stanovanjska
objekta ležita v zelo mirnem predelu
kostanjevice na krki.
Oba objekta imata pogled na reko
krko in kostanjeviški otok, med tem,
da ima prvi objekt (na parceli št.
1459/4) lociran dnevni prostor s po-
gledom na krko, drugi objekt (na
parceli št. 1459/5) pa s pogledom na
Gorjance. V neposredni bližini objek-
tov poteka
pešpot in ko-
lesarska pot, ki
povezujeta na-
selje z otokom
preko »tercial-
skega« mostu.
Stanovanjski
hiši sta zasno-
vani z dvema
enakima sa-
mostojnima bi-
valnima enotama, torej kot dvojčka,
ki ju je mogoče na željo kupca eno-
stavno povezati v celovito zasnova-
no stavbo.
Za hišo sta bili pridobljeni gradbeni
dovoljenji na Ue krško. Hiši sta zgrajeni
do tretje podaljšane gradbene faze
– pozidana, pod streho, z vstavljeni-
mi okni, izvedeno izolacijsko fasado
in urejeno okolico. Obdelava notra-
njosti hiše je predvidena za naslednje
gradbene faze, zato ni izvedenih in-
stalacij, razen kanalizacije v talni plo-
šči. Obdelave, ki jih predvideva PGD
so vidne v katalogu na naši spletni
strani (www.savaprojekt.si).
V prazničnih dneh na ceno 155.065,40
€ kupcem ponujamo 10 % popust, v
primeru, da se odločijo za nakup ce-
lotnega dvojčka ali ga kupijo skupaj s
svojim znancem pa ta znaša 15 % od
prodajne cene.
Dvojčka je pod mentorstvom iva laha,
univ.dipl.arh, zasnoval jože kunšek,
univ.dipl.arh, zunanja ureditev je delo
Tatjane Zupančič, univ.dipl.inž.grad.,
instalacije pa sta projektirala jože Sal-
mič, univ.dipl.inž.stroj. in Andrej Molan,
grad.teh.
Jože Kos

Čista voda izginja (1)
Kdo bi ob obilici padavin, katerim smo priča v preteklih letih, pomislil, da voda
izginja? Zlasti ob taljenju ledenikov in ledenih plošč na severnem polu ter vse ve-
čjih poplavah, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. Na podlagi podnebnih
sprememb so napovedi različne; v nekaterih delih sveta bo suša še večja spet
drugje obilice padavin povečane in obale poplavljene. Dejstvo je, da 30 odstot-
kov kopnega obkroža kar 70 odstotkov vode, ki nenehno kroži, od tega je delež
sladke vode manjši od treh odstotkov, ki je večinoma v obliki ledu in da je za vse
večje potrebe človeštva in drugih živih bitij na razpolago zgolj odstotek sladke
vode. Toda sladkovodni viri in prebivalstvo so razporejeni zelo neenakomerno,
zato že danes 2,8 milijarde ljudi živi v pomanjkanju vode. Zlasti čiste, pitne vode.
Podatki, ki se podrobneje spremljajo na šibka tendenca naraščanja (EIONET).
podlagi konvencije sprejete v Rio de J. Navidezno obilje je sčasoma oblikovalo
1992 (USGS, OECD, IWA idr.), so zaskr- naš malomarni odnos do voda in vo-
bljujoči. Poraba vode zaradi nenehne dnega prostora. Na javno kanalizacij-
rasti prebivalstva in ekonomije, v kom- sko omrežje je v Sloveniji priključena še
binaciji s klimatskimi spremembami, v vedno le dobra polovica prebivalcev
marsikaterih delih sveta že ogroža preži- in manj kot pri tretjini se kanalizacija
vetje, zdravje ljudi in ekosisteme. Potre- konča s čistilno napravo. Podtalnica že
ba po vodi se bo v naslednjih 20-ih letih leta vsebuje pesticide in nitrate iz kme-
povečala za dodatnih 40%, v deželah tijstva, mikropolute in bakterije fekal-
s hitrim razvojem za celo več kot 50%. nega izvora iz nezakonitih deponij ipd.
Samo v zadnjih desetih letih smo pora- Z nekontrolirano poselitvijo, regulacijo
bili dodatnih 30% čiste vode iz vodnih vodotokov za potrebe namakanja in
virov. Največji porabnik je kmetijstvo, izsuševanja, izgradnjo zadrževalnikov
sledijo industrija in gospodinjstva. za zaščito pred poplavami, gradnjo
akumulacij za zasneževanje smučišč v
Pri nas, kljub zavidljivi statistiki, ni dosti povirnih delih rek in potokov se preu-
drugače. L. Kajfež Bogataj v članku smerjajo vodni tokovi na površini, voda
Voda si in v vodo se povrneš navaja, v tleh in krajini se ne zadržuje, kar lahko
da statistično gledano, živimo v obi- povzroča sušo, vetrno erozijo in upad
lju vode, vendar statistiko pokvari po- gladine podtalnice.
datek, da še vedno več kot 180 tisoč
prebivalcev ni v sistemu javne oskrbe z Posamični poseg ali posamična spre-
menjena raba
na videz ne vpli-
vata na vodni
krog. Ko pa se
število takih po-
segov poveča,
se njihov vpliv
ne le sešteva,
temveč množi.
Vsi našteti pose-
gi, neposredno
onesnaževanje
podtalnice, ne-
izmerne količine
vodo in tako ali drugače občutijo njeno odpadkov, voda potrebna za proizvo-
pomanjkanje. dnjo vseh vrst izdelkov, neracionalna
Med drugim je naša voda različno ča- raba vode idr. krepko zmanjšujejo mo-
sovno in prostorsko razporejena; npr. žnosti zapolnitve napovedane vrzeli
kraški svet ni enak ostalim. V Sloveniji se zaloge pitne vode. Zato je potrebno
količina padavin zmanjšuje od zahoda ukrepati že zdaj, saj je vloga vsakega
proti vzhodu in je različno razporejena posameznika pomembna. »Kamen na
po letnih časih. Nekatera območja ka- kamen palača, kaplja na kapljo...«
žejo izrazit upad letnih padavin, v Julij-
cih in na Dolenjskem pa je zabeležena Polona Ojsteršek Zorčič
kaj delamo in kdo smo?
Aktualne naloge
Od izida prejšnje številka se je v treh me-
secih zvrstilo nekaj novih nalog in tudi
nekaj dokončanih projektov oz. nalog.
Naročnik: Acroni d.o.o.
Objekt: Odpremno skladišče Javornik
Vsebina: Projektna dokumentacija
(IDZ, PGD, PZI s popisi in PID)
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: Občina Žalec
Objekt: Prenova kompleksa Savinove hiše
Vsebina: Projektna dokumentacija (IP,
PGD, PZR, PZI)
Vodja tima: Tina Božičnik
Naročnik: MORS
Objekt: Zunanja infrastruktura vojašni-
ce Ivan Cankar na Vrhniki
Vsebina: projektna dokumentacija
(PGD in PZ) in pridobitev gradb. dovolj.
Vodja tima: Aleksandar Jovanović
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Športna dvorana Brežice
Vsebina: svetovalni inženiring v času
gradnje
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Ministrstvo za promet, DRSC
Objekt: rekonstrukcija ceste Bača -
Dolenja Trebuša
Vsebina: DPN
Vodja tima: Polona Ojsteršek Zorčič
Naročnik: MORS
Objekt: Maistrova 5, Celje
Vsebina: nadzor v pripr. fazi za delno
odstranitev, delno rekonstrukcijo ter ZU
in notranjo opremo
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Ministrstvo za promet, DRSC
Objekt: Obvoznica MS vzhod
Vsebina: pridobivanje zemljišč pred
gradnjo in sklepanje odškodninskih
sporazumov
Vodja tima: Tatjana Vresk
Naročnik: Občina Kostanjevica na Krki
Vsebina: Izdelava Lokalnega energet-
skega koncepta za občino Kostanjevi-
ca na Krki
Vodja tima: Andrej Špiler
Naročnik: Acroni d.o.o.
Objekt: Kanalizacijsko omrežje odpa-
dnih voda
december ‘10
9

kaj delamo in kdo smo?
Vsebina: Idejne zasnove
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Psihiatrična klinika Ljubljana-
Objekt: Energetska sanacija Enote za
prolongirano psihiatrijo, kuhinje, uprav-
ne stavbe in Enote za rehabilitacijo
Vsebina: Koordinator za VPD
Vodja tima: Rajko Kranjc
Naročnik: VDC Krško-Leskovec
Objekt: Osebno dvigalo na objektu VDC
Vsebina: Idejne rešitve, DIIP
Vodja tima: Mate Drmić
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Ureditev in širitev pokopališča v
Brežicah
Vsebina: Projektna dokumentacija
(IDZ) in geodetski posnetek
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Terme Čatež, d. d.
Objekt: Zimska termalna riviera - Kupola III
Vsebina: Rešitve za sanacijo zamaka-
nja strehe in sanancijo zamakanja na
progi za deskanje
Vodja tima: Tina Božičnik
Naročnik: Avto Krka, d. o. o.
Objekt: Objekt tehničnih pregledov v
Mariboru
Vsebina: Strokovni nadzor (elektr. in str.
inst.), PID za dozidavo
Vodja tima: Aleš Plestenjak
Naročnik: Avto Krka, d.o.o.
Objekt: Rekonstrukcija obstoječega
poslovnega objekta v Ljubljani
Vsebina: Revizija PGD
Vodja tima: Aleš Plestenjak
Naročnik: JZ Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Objekt: Energetska sanancija Bolnišni-
ce Vojnik
Vsebina: Gradbeni nadzor in naloge
koordinatorja VPD
Vodja tima: Tatjana Vresk
Naročnik: Spina, d.o.o., Novo mesto
Objekt: Baumax
Vsebina: Revizija elektro inštalacij in tk
priključka PGD dokumentacije
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Kostak, d.d.
Objekt: Inkubator v PC Vrbina
Vsebina: PID za ureditev območja
Vodja tima: Momir Bogdan
Naročnik: Občina Brežice
10 december ‘10
Objekt: Sekundarna kanalizacija za pri-
ključevanje na ČN Globoko III. faza
Vsebina: Koordinator za VZPD v fazi iz-
gradnje
Vodja tima: Rajko Kranjc
Naročnik: Petrol d.d.
Objekt: Sončna elektrarna na objektu
bencinskih črpalk Vipava jug in Vipava
sever ob hitri cesti Vrtojba - Ljubljana
Vsebina: Projektna dokumentacija
(PGD, PZI in PID)
Vodja tima: Bojan Rome
Naročnik: Občina Krško
Vsebina: Izračun prepustnosti križišč
Cankarjeve z regionalnimi cestami
(Zdolska in Cesta 4. julija)
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Uni d.o.o. Podbočje
Objekt: PC Vrbina - IV. etapa
Vsebina: Projektna dokumentacija
(PID) za gradbeni del (cesta, meteorna
in fekalna kanalizacija)
Vodja tima: Momir Bogdan
Naročnik: KS Krmelj
Objekt: Športne površine pri OŠ Krmelj
Vsebina: Projektna dokumentacija
(IDR, IDP)
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Spina d.o.o Novo mesto
Objekt: Dom starejših občanov Semič
Vsebina: Revizija projektne dokumen-
tacije PGD (elektr. inst. in tk)
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Ministrstvo za kulturo
Objekt: Grajska kašča v Brežicah
Vsebina: Popisi za potrebe sanacije
strehe
Vodja tima: Tina Božičnik
Naročnik: Spina d.o.o. Novo mesto
Objekt: Kotlovnica na biomaso z učil-
nicami
Vsebina: Revizija načrta elektroinstalacij
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: prehod za pešce čez cesto
CPB v Brežicah
Vsebina: Projektna dokumentacija IDZ
Vodja tima: Tomaž Koretič
.... in še mnoge druge.
Pripravila: Tamara Močnik
Andreja Luzar, inženirka
Z rockom do dobre volje
Na Savaprojekt me je pot zanesla povsem
naključno. Poslala sem prošnjo, bila pova-
bljena na razgovor in sedaj sem že tri leta
članica naše pisane druščine.
Uvajanje sem začela na urbanizmu, po
dveh mesecih pa začela samostojno »ka-
riero« z izdelovanjem vodilnih map in pre-
učevanjem zakonodaje. Na katerih pro-
jektih delam? Hm…skoraj na vseh, če ne
drugega pa na koncu, ko je treba projekt
zložiti in oddati.
Sem tudi edina predstavnica nežnejšega
spola v 3. nadstropju in z mojimi inštalaterji
smo postali »prava mala družinica«. Je že
res, da jih moram včasih tudi »pokomandi-
rati«, vendar jih tudi marsikdaj razveselim s
kakšno čokolado. No, tudi oni so kavalirji,
saj vsak dan skrbijo, da dobim svojo dozo
kofeina.
Dobrih 26 let je (ja, tako mlada sem), od
kar se je začela moja življenjska pot. S star-
ši in nekaj let mlajšim bratom sem živela
na Raki, kjer sem tudi obiskovala osnovno
šolo. Kasneje sem se vpisala na srednjo
kemijsko šolo v Novem mestu, po končani
le-tej pa na višjo strokovno šolo in pridobi-
la poklic komunalnega inženirja. Dva me-
seca po uspešno opravljeni diplomi je na
svet prijokal moj sin Maj, ki danes šteje štiri
leta in mi včasih zna marsikatero stvar že
pošteno razložiti, nikoli pa nama ni dolg-
čas. Večino prostega časa preživiva pri
babici in dediju na kmetiji, kjer je vedno
kaj novega in vedno se najde še kakšna
skrita stvar, ki jo je potrebno raziskati.
Ko imam pet minut časa, preberem ka-
kšno knjigo ali pa pogledam kakšen do-
ber film, ki jih zadnje čase primanjkuje. Tudi
kuham rada in kadar se le da, preizkusim
kakšen nov recept. Jezo sproščam z lika-
njem, žalost pa preganjam s poslušanjem
dobrega rocka.

Dušan Blatnik, vodlini inženir
Tudi moški v urbanizmu
nismo za odpis
Že kot otrok sem, ob svoji prvi veliki ljubezni,
atletiki, vedel, da bom arhitekt. Ves čas
študija sem se zavestno usmerjal v prenovo
arhitekture, ki je bila tudi predmet moje
diplomske naloge. Torišče mojega dela, ob
prvi zaposlitvi, pa je bilo čisto projektiranje.
In ko sem se kasneje načrtno usmeril v
kaj delamo in kdo smo?
OPPN za mestno jedro Brežice
- območje Vile Livada -
Na področju urbanizma trenutno med drugimi podrobnimi prostorskimi akti iz-
delujemo tudi Občinski podrobni prostorski načrt mestno jedro Brežice - del ka-
reja K:TI-9-10-11. Na pobudo lastnika zemljišč je občina Brežice sprejela sklep
o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta,
saj veljavni Ureditveni načrt Mestno jedro - Brežice (osnovni odlok iz leta 1994)
ne omogoča želene gradnje objektov na tej atraktivni lokaciji mestnega jedra
Brežice.

Območje urejanja v velikosti ca. 0,7 v Vrbino, zeleno območje z nekdanjo

ha obravnava lokacijo v delu me- strugo reke Save ob vznožju pobočja.
stnega jedra ob Ulici talcev v okoli-
ci obstoječega objekta iz leta 1911, Staro mestno jedro s srednjeve-
tako imenovane Vile Livada. V ne- škim mestnim obzidjem, grajskim

urbanizem, sem imel več dela z notranjo

opremo in celo z grafičnim oblikovanjem,
kot pa z urbanističnim načrtovanjem. kompleksom iz 13. stoletja, zna-
Sledilo je kruto spoznanje o servilnosti posredni bližini se nahaja šolski kom- čilno pozidavo in oblikovanim
stroke, za katero sem se izšolal. Še danes je pleks gimnazije; objekt iz 18. stoletja mestnim središčem, je s stališča
na žalost zelo malo arhitekture. s trgom, nasproti Vile Livada pa pro- kulturne dediščine območje za-
In ko moj nadebudni sin razmišlja o poklicih, svetni dom ter severneje cerkev Sv. varovano z Odlokom o razglasitvi
med drugim tudi o arhitekturi, ne vem, kako Roka. Na zahodnem delu ureditve- starega mestnega jedra Brežic
bi mu pravilno svetoval. nega območja se teren strmo spušča za kulturni in zgodovinski spo-
Vzgoja otrok v družini je najvišje poslanstvo,
ki ga opravljata dva, ko si ustvarita skupnost.
Največja nagrada je uspeh mojega otroka,
ko je diplomiral, in tudi vsakega študenta,
ki pri meni diplomira. Zato mi ni težko vsak
četrtek predavati na višji strokovni šoli.
Srečevanje z mladimi, ki jih spodbujaš in
usmerjaš na poti, ki so jo sami izbrali, daje
neko posebno zadovoljstvo. Zlasti, če se
rezultati kažejo v konkretnih primerih, iz
vsakdanje prakse, iz okolice, kjer živimo.
V Savaprojektu delam na področju
državnih in občinskih prostorskih načrtov.
Vse te raznovrstne naloge zahtevajo
znanja iz številnih strokovnih področij,
ki jih je potrebno vgrajevati v končni
akt in usklajevati z ažurnimi pravnimi in
normativnimi predpisi. Pripadam generaciji,
ki je iz analogne dobe prešla v digitalno, ki
se zaveda prednosti in pomanjkljivosti ene
in druge. Za obe velja, da je znanje tista
vrlina, ki ti je nihče ne more vzeti. Zato je
pomembno, da se celo življenje učimo.
Nekdo je zapisal, da tretje tisočletje
pripada ženskam. Če se ozrem okoli, lahko
rečem, da soglašam z njim. A tudi moški v
urbanizmu in arhitekturi še nismo za odpis.

december ‘10
11
kaj delamo in kdo smo?
menik (Ur.l. SRS, št. 42/88), naše
območje urejanja pa se nahaja
v severozahodnem delu mestne-
ga jedra Brežice oz. širšem me-
stnem jedru, ki predstavlja pozi-
davo zunaj nekdanjega obzidja,
v delu morfološke enote oziroma
»kareju K«.
S predmetnim prostorskim aktom
je predvidena porušitev dveh
obuličnih nenaseljenih starejših
objektov Trg izgnancev 9 in 10
ob Vili Livada ter njunih dvorišč-
nih objektov in dozidav, saj so
objekti v izredno slabem stanju.
Na območju želi rekonstruirati
obstoječi večstanovanjski objekt
Vila Livada, ob njem v uličnem
nizu zgraditi nov večstanovanj-
ski objekt, v zalednem delu pa
je predvidena izgradnja še dveh
večstanovanjskih objektov. Za
potrebe objektov je predvidena
ureditev do približno 40 parkirnih
mest na nivoju terena in skupne
podzemne garaže, ki hkrati po-
vezuje vse objekte v območju.
V delu vseh stavb v območju
se predvidi možnost opravlja-
nja dejavnosti. Poleg tega je
potrebno območje urediti pro-
metno, pri tem pa upoštevati
zahteve pripravljavca (Občine
Brežice) glede rešitve problema-
tike zagotavljanja parkirnih mest
večstanovanjskega objekta v
neposredni bližini ter druge ak-
tualne prometne problematike v
neposredni bližini urejanja.
Na izdelan osnutek prostorskega
akta so bile pridobljene smernice
pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Stroge kulturno-varstvene smernice
Ministrstva za kulturo so zahtevale
precejšnje spremembe pri zasnovi
območja in nadaljnja usklajevanja s
predstavniki Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine, ki za Ministrstvo za
kulturo pripravljajo strokovna gradi-
va. Usklajevanja še potekajo, vendar
se bližajo rešitvi, ki bo pripravljena za
javno razgrnitev dokumenta.
Prostorska zakonodaja – vedno zno-
va spreminjajoča, želje investitorja,
usmeritve pripravljavca, zahteve no-
silcev urejanja prostora – vse to so iz-
hodišča, ki jih je treba pri načrtovanju
upoštevati, uskladiti in najti optimalno
rešitev, ki bo zadovoljila vse te različ-
12 december ‘10
ne interese. V nadaljevanju postopka ma veljavnimi predpisi.
se bomo skozi javno razgrnitev srečali Po koncu javne razgrnitve Občina na
še z zainteresirano javnostjo (pravi- seji občinskega sveta akt potrdi (t. i.
loma v bližji okolici nove ureditve), 1. branje), zatem se tako imenova-
ki na dokument – tako imenovani ni predlog pošlje v pridobitev mnenj
dopolnjen osnutek - lahko poda pi- nosilcev urejanja prostora, ki prever-
sne pripombe. Prav tako lahko vsak jajo, ali so bile njihove smernice v aktu
poda ustne pripombe na akt na javni ustrezno upoštevane. Po pridobitvi
obravnavi, ki se skliče v času javne mnenj občinski podrobni prostorski
razgrnitve. Kot izdelovalec prostor- načrt sprejme občinski svet z odlo-
skega akta se do pripomb strokovno kom in ga objavi v uradnem glasilu.
opredelimo, kar pomeni, da moramo
rešitve utemeljiti skladno s stroko oziro- Damijana Kranjc
Okrogla miza: Strokovne podlage v
regionalnem in prostorskem planiranju
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zveza geogra-
fov Slovenije sta 11. novembra 2010 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani
organizirala okroglo mizo z naslovom Strokovne podlage v regionalnem in pro-
storskem planiranju. Njen namen je bil odpreti strokovna vprašanja na planer-
skem področju ter oblikovati skupna strokovna izhodišča različnih strok, ki so
vključene v proces planiranja. Z njimi bi prispevali k reševanju odprtih vprašanj,
do katerih prihaja ob proučevanju predmeta regionalnega in prostorskega pla-
niranja. Okrogla miza je bila posvečena 80-letnici akademika prof. dr. Igorja
Vrišerja, ki je kot raziskovalec in univerzitetni profesor dolgo časa sodeloval pri
razvijanju strokovnih podlag za prostorsko in regionalno planiranje v Sloveniji.
Uvodne predstavitve so vodili pred- planerske podlage in prostorske
stavniki različnih društev: Zveza geo- dokumente;
grafov Slovenije (dr. Marjan Ravbra, • potrebno je spodbujati inter-
dr. Simon Kušar), Društvo krajinskih disciplinarno sodelovanje pri
arhitektov Slovenije (dr. Aleš Mlakar), pripravi strokovnih planerskih
Društvo urbanistov in prostorskih pla- podlag;
nerjev Slovenije (prof. dr. Andrej Po- • oblikujejo naj se kakovostne in-
gačnik) in Zveza geodetov Slovenije terdisciplinarne raziskovalne in
(Jože Kos Grabar). projektne skupine;
• vse stroke, ki proučujejo prostor,
Na podlagi predstavitev in končne naj se prizadevajo za poveča-
razprave so bili sprejeti naslednji skle- nje vloge prostora v družbi;
pi: • o vlogi strokovnih podlag ter
regionalnega in prostorskega
• potrebna je integracija razvoj- planiranja je potrebno izobraziti
nega in prostorskega planira- širšo javnost.
nja;
• potrebno je ponovno uvesti Andrej Trošt
prostorsko planiranje na med-
občinski (regional ni) ravni;
• potrebno je uresničiti načrtova-
ni planerski erminološki slovar;
• potrebno je spodbuditi prenos
novih planerskih metod in pri-
stopov v prakso;
• potrebno si je prizadevati za te-
snejšo povezanost izobraževal-
nih in raziskovalnih organizacij s
podjetji, ki pripravljajo strokovne

Aktivnosti v sistemu vodenja kakovosti ISO 9001:2008
v zadnji četrtini leta 2010
Notranja presoja
Oktobra, natančneje 11. in 13. okto-
bra je sedem usposobljenih notranjih
presojevalcev izvedlo notranjo presoji
sistema kakovosti, ki je tako kot do se-
daj sledila procesnemu pristopu in je
obsegala vsa področja, procese ter
vse točke standarda ISO 9001:2008.
Ugotovljene so bile tri neskladnosti in
podanih je bilo šest priporočil s strani
notranjih presojevalcev.
Analiza zadovoljstva naročnikov
S ciljem po pridobitvi povratnih infor-
macij o kakovosti našega dela – sto-
ritev inženirja, smo v začetku oktobra
enainštiridesetim našim naročnikom
poslali Vprašalnik za analizo zadovolj-
stva naročnikov. Do 19. oktobra smo
prejeli izpolnjenih 41% vprašalnikov.
Podane oceno nam povedo slede-
če:
- 23 % zelo zadovoljnih naročnikov
(povpr. ocena nad 3,5),
- 77 % zadovoljnih naročnikov (povpr.
ocena od 2,01 do 3,49),
- 0 % nezadovoljnih naročnikov. (pov-
pr. ocena od 1 do 2).
Iz opravljene ankete lahko podrob-
neje povzamemo, da najbolj nega-
tivno odstopa, s povprečno oceno
2,82 čas izvedbe. Povprečna ocena
pri vprašanju o oceni sodelovanja je
3,35; pri splošnem vtisu 3,24; pri kako-
vosti 3,18; pri oceni strokovnosti 3,41;
pri poslovnosti 3,18; in komunikaciji
3,53. Najvišja povprečna ocena 3,53
je bila pri dejavniku komunikacije.
Ocene so od 1 do 4.
Cilj je, da so naročniki zadovoljni, kar
moramo doseči z večjo kakovostjo in
boljšo komunikacijo.
Tim kakovosti
20. oktobra in 3. novembra se je se-
stal tim kakovosti, ki je pregledal ne-
skladnosti in priporočila z notranje
presoje ter sprejel ustrezne korektivne
ukrepe in odgovore na priporočila
notranjih presojevalcev, pregledal
in obravnaval analize kakovosti za
obdobji od 01.07.2009 do 31.12.2009
in od 01.01.2010 do 30.06.2010 (ana-
lize reklamacij naročnikov, analize
kakovosti v procesu storitve, analize
o kakovosti podizvajalcev, analize
kakovosti v procesu prodaje, anali-
ze zadovoljstva naročnikov), pripravil
predlog letnega programa kakovosti
za leto 2011 in se dogovoril za datum
zunanje presoje.
Na timu kakovosti je bilo ponovno
ugotovljeno, da si vsi ne razlagamo
enako, kaj se šteje pod reklamacijo
naročnika.
V: Kaj je reklamacija naročnika? O:
Reklamacija naročnika je reklamaci-
ja na naš oddan izdelek oz. izvršeno
storitev, ki jo lahko poda izključno na-
ročnik.
Posebej je potrebno opozoriti, da je
potrebno zapisati vsako takšno rekla-
macijo in potem tudi ustrezno ukre-
pati.
kaj delamo in kdo smo?
Zunanja presoja
V ponedeljek, 22. novembra, je bila
izvedena redna zunanja presoja na-
šega sistema kakovosti. Naš dolgo-
letni presojevalec g. Miran Pirnat je
preveril upoštevanje našega sistema
kakovosti s standardom ISO 9001:2008
na naslednjih področjih: odgovornost
vodstva, zadovoljstvo odjemalcev,
analize in nenehno izboljševanje,
sistem vodenja kakovosti, notranje
presoje, korektivni in preventivni ukre-
pi, uporaba certifikacijskega znaka,
proces izvajanja storitve – storitve in-
ženirja in proces realizacije proizvoda
– prodaja. Presojevalec je bil zadovo-
ljen z našim sistemom in organizacijo
in ni ugotovil nobenih neskladnosti s
standardom ISO 9001:2008. Podana
so bila tri priporočila, ki za našo orga-
nizacijo predstavljajo tudi priložnost
za izboljševanje učinkovitosti sistema
vodenja kakovosti. V naslednjem letu
bomo imeli obnovitveno presojo, ki
bo potekala na sedežu podjetja in
tudi v naši pisarni v Ljubljani ter Kopru.
Vodstveni pregled
V ponedeljek, 29. novembra, je bil
izveden vodstveni pregled, kjer sta
glavni direktor in namestnik glavne-
ga direktorja pregledala vse vhodne
podatke za obdobje zadnjega leta in
sprejela ustrezne ukrepe za izboljšanje
sistema kakovosti. Vodstvo je sprejelo
in potrdilo Letni program kakovosti za
leto 2011, katerega predlog je pripra-
vil tim kakovosti.
Tim kakovosti
V mesecu decembru se bo sestal tim
kakovosti, ki bo obravnaval poročilo
o presoji izdano s strani SIQ po redni
zunanji presoji 22. novembra in sprejel
ustrezne ukrepe ter mnenja na poda-
na priporočila, ki jih moramo v roku
treh mesecev sporočiti certifikacijski
hiši.
V podjetju izvajamo, vzdržujemo in
nenehno izboljšujemo sistem vodenja
kakovosti ustrezno zahtevam stan-
darda ISO 9001:2008.
Tamara Močnik
december ‘10
13
 Nomotehnika v (občinskih) predpisih
dogodki
Združenje občin Slovenije je 16. novembra 2010 organiziralo seminar na temo
temeljnih pristopov nomotehnike in najpogostejših nomotehničnih napak, ki se
pojavljajo pri pripravi občinskih predpisov. Upoštevanje nomotehničnih pravil
pripomore k boljši preglednosti, jasnosti, kakovosti in nedvoumnosti predpisov.
Poznavanje osnov nomotehnike pa je pomembno za vsakogar, ki se srečuje s
pisanjem predpisov.
Kot je na seminarju razložila Katja Božič
s Službe Vlade RS za zakonodajo, se
jezik pravnih predpisov razlikuje od
pogovornega in literarnega jezika. Pri
pisanju predpisov je treba upoštevati
jezikovne posebnosti, med katere sodi
npr. uporaba sedanjega časa, ki se
uporablja tudi v primerih, ko govorimo
o prihodnjih dogodkih (primer: »Osebe,
ki v letu 2012 dopolnijo 60 let…«).
V normativnem jeziku pravnih
predpisov je, bolj kot v pogovornem
jeziku, primerna uporaba brezosebnih
oblik in pasiva (primer: »Pritožba se
vloži…«), pri čemer je v takšnih primerih
samostalnik v prvem in ne v četrtem
sklonu (»Pritožbo se vloži…« bi bila
napačna raba sklona v pasivu).
Med slabosti, ki se jim je treba izogniti
pri pripravi predpisov, sodijo predolgi
stavki in odvečne besede (nič manj
zavezujoče ni, če namesto »Organ
mora/je dolžan izdati odločbo…«
zapišemo le »Organ izda odločbo...« ).
Določene besede in načini izražanja
v predpisih pa niso samo odvečni,
temveč vanje sploh ne sodijo: to so
metafore, olepševalni izrazi, emotivni
izrazi, itd.
Pri pisanju predpisov se je treba
izogibati tudi tako imenovanim
difuznim izrazom (npr.: zlasti, posebno,
veliko, mnogo, malo, ipd.), saj
je zaradi ohlapnosti pomena in
premajhne določenosti sicer potrebna
interpretacija pri izvrševanju predpisa,
v katerem se takšni izrazi pojavljajo.
V zvezi z uporabo tujk je njihova raba
dopustna (in celo potrebna), kadar
v slovenščini ni ustreznega izraza, s
katerim bi se dalo dovolj natančno
izraziti isto. Iz tega pravila torej izhaja,
da ima raba domačega izraza
prednost pred uporabo tujke.
Pri pisanju datuma se enomestne
številke dneva pišejo brez ničle pred
enomestno številko (namesto 03 le
3). Ime meseca se ne piše s številko,
temveč se vedno izpiše z besedo (3.
januar). Številka, ki označuje leto, se
izpiše štirištevilčno (3. januar 2010).
14 december ‘10
Izjema je pri označbi (navedbi) leta
številke uradnega lista pri citiranju
objave predpisov, kjer se (tudi za leto
2000 in pozneje) zapišeta samo zadnji
dve številki (»Ur.l. RS, št. 25/10« in ne
»Ur.l. RS, št. 25/2010«).
V besedilu predpisov se števila,
vključno s številom deset, bodisi da
so uporabljena kot glavni ali vrstilni
števnik, izpišejo z besedo, števila od
vključno 11 navzgor pa s številko.
Števila z več kot tremi mesti (pred
morebitno decimalno vejico) se
napišejo razdeljena s presledki, ki
ločijo po tri številke, pisane skupaj; pike
naj se pri tem (za razločevanje) ne
uporabljajo. Če gre za določitev časa,
ki mora preteči od objave predpisa do
začetka njegove veljave v dnevih ali
mesecih (vacatio legis), se število dni
ali mesecev vedno izpiše z besedo
(»Ta odlok začne veljati petnajsti dan
po objavi…«).
Odstavki posameznih členov predpisa
se vedno, ne glede na številčno
oznako, citirajo z besedo (»prvi
odstavek«, »štiriindvajseti odstavek«).
Enako pravilo velja tudi za alinee
(»prva alinea«, »štiriindvajseta alinea«).
Obratno velja za člene in točke (če so
označene z arabskimi številkami), ki jih
vedno citiramo s številko (»1. člen«, »24.
člen« oziroma »1. točka«, »24. točka«).
Vsi odstavki v predpisu morajo biti
označeni s tekočo zaporedno številko
v oklepaju, ki se postavi pred začetkom
besedila odstavka. Če ima člen en
sam odstavek, pa se ta ne številči.
Še več posebnih primerov pisanja,
izražanja in določanja v predpisih
ter ostalih pravil priprave pravnih
predpisov je zapisanih in obrazloženih
v Nomotehničnih smernicah. Kot so
zapisali avtorji smernic, te sicer same
po sebi niso predpis, predstavljajo
pa splošno strokovno osnovo in
pripomoček ter instrument pri pripravi
predpisov.
Viri: Nomotehnične smernice (Služba Vlade RS za
zakonodajo, Ljubljana 2008),
seminarsko gradivo. Petra Žarn
Nove licence
Novembra 2010 je Damjana Frece pri-
dobila licenco za izdelovanje izved-
benih prostorskih aktov (licenca KA)
in licenco za samostojno izdelovanje
načrtov krajinske arhitekture. Za prido-
bljen uspeh ji iskreno čestitamo!
Izobraževanje
sodelavcev
V podjetju Savaprojekt se trenutno
strokovno izobražujejo:
POLONA OJSTERŠEK ZORČIČ
Vpisana na doktorski študij Biozna-
nosti na Biotehniški fakulteti, podro-
čje varstva naravne dediščine, tema:
Uravnavanje namembnosti stoje-
čih voda z ekosistemskimi tehno-
logijami.
DAMJANA FRECE
Vpisana na podiplomski študij na
Fakulteti za gradbeništvo in geode-
zijo v Ljubljani. Svoje znanje bo iz-
popolnjevala v okviru doktorskega
programa Grajeno okolje, smer Na-
črtovanje in urejanje prostora. Gre
za interdisciplinaren študij, ki zdru-
žuje tehnične, družboslovne in na-
ravoslovne vede. Tema doktorske
disertacije bo povezana z umešča-
njem jedrskega objekta v prostor.
ANDREJ PIRC
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani
je vpisan na doktorski študij; smer:
Energetske, procesne in okoljske
znanosti. Tema podiplomskega razi-
skovanja je: Modeliranje učinkovitih
decentralnih energetskih sistemov z
izkoriščanjem obnovljivih in trajno-
stnih virov energije.

Strokovna ekskurzija po Beli Krajini
Prvi petek v mesecu novembru smo
se kot vsako leto doslej podali na stro-
kovno ekskurzijo, tokrat v Belo Krajino.
V jutranjih urah smo se izpred našega
podjetja odpeljali v smeri Dolenjske,
mimo Novega mesta proti Semiču,
kjer je sledil prvi postanek na Mirni gori
pri Semiču. Tu smo se povzpeli po sto-
pnicah (mimogrede še pozvonili na
zvon želja) do razgledne točke, od
koder se je razprostrl pogled po s son-
cem obsijani Beli Krajini. Sledila je še
jutranja kava, nato pa smo jo mahnili
v Semič, kjer nas je pričakala okusna
topla malica. V nadaljevanju smo si
ogledali slikovit izvir reke Krupe, staro
vodno žago in vodni mlin ter majh-
no hidroelektrarno. V Rosalnicah pri
Metliki smo se oglasili v tovarni Kolpa,
kjer so nam prijazno razkazali proizvo-
dne obrate in nas seznanili s postop-
družabna kronika
Abrahamova leta
9. novembra je Andrej Špiler v
družbi sodelavcev in ob boga-
kom proizvodnje kopalniške opreme.
Ogledali smo si tudi distribucijski cen- to obloženi mizi dobrot proslavil
ter Kolpa, katerega projektanti smo “Abrahama”. Za osebni jubilej mu
bili, ter nov raz- iz srca čestitamo!
stavno prodajni
salon v Metliki.
Po strokovnem Davorin postal očka
ogledu je sledila
vožnja po vinski 8. novembra je na svet prijokala 3000
cesti proti Draši- g težka in 49 cm dolga prvorojenka
čem, ki so srce našega vodilnega inženirja Davorina
vinorodne deže- Nagliča Naja. Očka pravi, da je zelo
lice. Med vožnjo
smo si ogledovali
pokrajino, za ka-
tero so značilni
brezovi gozdički
in praprotna-
ti steljniki. Da ni
ostalo zgolj pri
besedah o vin-
ski deželi, smo se o dobrem vinu in
okusni belokranjski pogači prepri-
čali v zasebni vinski kleti Mavretič.
Za zaključek je sledil še ogled tra-
dicionalnih domačih obrti v Adle-
šičih. Gostiteljica nam je prikazala pridna, tako glede spanja, hranjenja,
postopek pridelave in predelave skratka je čisto prava očkova dekli-
lanu, s čimer so se pobližje seznanili ca.
tudi nekateri naši sodelavci. Ogle-
dali smo si tudi razstavo belokranj-
skih čipk in se podučili kako izdelati
pristne belokranjske pisanice.
Ogledu TRIS-a Kanižarica (Tehno-
loško Razvojno Industrijsko Središče
Kanižarica) smo se morali zaradi
pozne ure žal odpovedati, z vese-
ljem pa smo se družili in poveselili
ob skupni večerji.
Tatjana Vresk
december ‘10
15
 Utrinki z novoletne zabave
FOTO UTriNki

KOLEDAR 2011

NAGRADNA IGRA

DamijaNina Sršenar Sapro za življenjsko delo januar/februar marec/april Naselje na fotografiji, za katerega
smo vas spraševali v dvanajsti šte-
vilki, so bile Zdole. Pravilno je odgo-
vorila in bila izžrebana Tina božičnik.
Čestitamo.

V tokratni številki pa nas spet zani-

ma, kako dobro poznate Posavje -
naselja in krajino v občinah Sevnica,
krško, brežice. Napišite, katero nase-
lje je na spodnji sliki. Odgovore po-
šljite do 15. marca 2011, na naslov:
Generacijski vlakec maj/junij julij/avgust
andrej.trost@savaprojekt.si

kraljica večera september/oktober november/december

informativna oddaja 365 nadur Savaprojekta Vreme je napovedal A.Trontelj

je časopis družbe
Savaprojekt, d. d.
Izdajatelj: Savaprojekt, d. d.
Uredniški odbor: Damjana Frece,
jagica Ganc, Tatjana Vresk,
Tatjana Zupančič, Andrej Trošt,
lidija P. Colarič
Naklada: 150 izvodov
Naslednja številka izide marca 2011.
Plesno vzdušje Nove modne smernice

16 december ‘10