Učni Načrt OS Priredba Za Poučevanje V Tujini 23apr09

SLOVENŠ INA
Osnovna šola
U ni na rt za pouk slovenš ine za slovenske u ence po svetu oz. zunaj

Republike Slovenije
Pri posodabljanju u nega na rta za slovenš ino je predmetna komisija izhajala iz obstoje ega u nega na rta za predmet
slovenš ina v devetletni osnovni šoli iz leta 1998.
Predmetna komisija za posodabljanje u nega na rta za slovenš ino:

Mojca Poznanovi Jezeršek, prof., Zavod RS za šolstvo, OE Ljubljana (predsednica)
dr. Martina Križaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
dr. Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
dr. Tomo Virk, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Mojca Cestnik, prof., Osnovna šola Polzela, Polzela
Milena uden, prof., Osnovna šola Matije opa, Kranj
mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana
mag. Mojca Honzak, Osnovna šola Riharda Jakopi a, Ljubljana
Mira Hedžet Krka , prof., Zavod RS za šolstvo, OE Koper
Marija Kon ina, prof., Splošna in strokovna gimnazija Lava, Celje
Suzana Krvavica, prof., Gimnazija Novo mesto, Novo mesto
Jelka Morato Vatovec, prof., Osnovna šola Dante Alighieri, Izola
mag. Marta Novak, Zavod RS za šolstvo, OE Novo mesto
Darinka Rosc Leskovec, prof., Zavod RS za šolstvo, OE Slovenj Gradec
Vesna Vlahovi , prof., Gimnazija Antonio Sena, Portorož
mag. Sonja Zajc, Zavod RS za šolstvo, OE Celje
Stanislava Židan, prof., Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik
mag. Marija Žvegli , Zavod RS za šolstvo, OE Celje
Avtorji posodobljenega u nega na rta:

• Mojca Cestnik, prof., Osnovna šola Polzela, Polzela
• Milena uden, prof., Osnovna šola Matije opa, Kranj
• mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana
• mag. Mojca Honzak, Osnovna šola Riharda Jakopi a, Ljubljana
• dr. Martina Križaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
• Mojca Poznanovi Jezeršek, prof., Zavod RS za šolstvo, OE Ljubljana
• Darinka Rosc Leskovec, prof., Zavod RS za šolstvo, OE Slovenj Gradec
• mag. Marija Žvegli , Zavod RS za šolstvo, OE Celje
Recenzenti:
• dr. Marja Bešter Turk, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
• dr. Sonja Pe jak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• dr. Igor Saksida, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Prilagoditve u nega na rta za pouk slovenš ine za slovenske u ence po svetu oz. zunaj Republike Slovenije pripravili:
• mag. Marija Žvegli , Zavod RS za šolstvo, OE Celje
• Dragica Kapko Baki , prof., Osnovna šola Danile Kumar, Ljubljana
2
Kazalo
1 OPREDELITEV PREDMETA
1.1 U enje in pou evanje slovenš ine na daljavo
2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE
3 CILJI IN VSEBINE
3.1. Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega
in književnega pouka
3.1.1 Prvo triletje
3.1.2 Drugo triletje
3.1.3 Tretje triletje
4 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

4.1 Cilji in vsebine
4.2 Uresni evanje v praksi
4.2.1 Prvo triletje
5 VREDNOTENJE DOSEŽKOV
6 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA
7 ZNANJA IZVAJALCEV
3
1 OPREDELITEV PREDMETA
U enci/u enke se pri predmetu slovenš ina usposabljajo za u inkovito govorno in pisno
sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinš ine in slovenš ine, o
slovenš ini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v EU in o njeni izrazni razvitosti na
vseh podro jih javnega in zasebnega življenja.
Cilji predmeta se uresni ujejo z jezikovnim in književnim poukom v okviru štirih sporazumevalnih
dejavnosti – poslušanja, branja, govorjenja in pisanja. Namen jezikovnega pouka je razviti
sporazumevalno zmožnost, tj. prakti no in ustvarjalno obvladovanje vseh štirih sporazumevalnih
dejavnosti pa tudi jezikovnosistemskih osnov. Pri književnem pouku se u enci sre ujejo z
umetnostnimi/književnimi besedili ter tudi ob njih poleg sporazumevalne zmožnosti razvijajo
doživljajsko, domišljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in intelektualno zmožnost. Z zaznavanjem
kulturnih, eti nih, duhovnih in drugih razsežnosti, ki jih premore besedna umetnost kot eden
najuniverzalnejših civilizacijskih dosežkov, ki je za obstoj slovenstva še posebej pomemben, se
utrjujejo kulturna, domovinska in državljanska vzgoja ter medkulturna in širša socialna zmožnost.
Takšen smisel in namen predmeta se ob udejanjanju ciljev pouka slovenš ine na vseh stopnjah šolanja
prilagaja spoznavnim zmožnostim oz. razvojni stopnji u encev. Za etno opismenjevanje traja celo
triletje; u enci v tem obdobju poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo tudi druge dejavnosti,
npr. sodelujejo v pogovorih, kriti no sprejemajo oz. interpretirajo besedila, se (po)ustvarjalno odzivajo
nanje ter razvijajo svojo poimenovalno, skladenjsko, pravore no, slogovno, metajezikovno zmožnost
in zmožnost nebesednega sporazumevanja. V 2. in 3. triletju pa sprejemajo, raz lenjujejo, vrednotijo
in tvorijo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izkušnjam in
interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna govorjena in zapisana besedila; tako dejavno razvijajo
svojo sporazumevalno, spoznavno in ustvarjalno zmožnost ter si uzaveš ajo temeljne razlike na ravni
sprejemanja neumetnostnih in umetnostnih besedil ter na ravni tvorjenja besedil.
1.1 U enje in pou evanje slovenš ine na daljavo
Pouk slovenš ine na daljavo se organizira v spletnih u ilnicah oz. e-u nih okoljih v sladu s splošnimi
zna ilnostmi izobraževalnega procesa po organizacijski in vsebinski plati, kot tudi s specifi nimi, ko
sta v procesu pou evanja in u enja u enec in u itelj fizi no lo ena, ve inoma pa tudi asovno, zaradi
esar je potreben poseben specialnodidakti ni in metodi ni pristop. Poleg neposrednega izvajanja
pouka slovenš ine na daljavo se lahko organizirajo tudi druge dejavnosti, npr. bralna zna ka,
sodelovanje na tekmovanju v znanju, posebna skrb se namenja vklju evanju nadarjenih u encev in
4
u encev s težavami v razvoju (npr. gibalno oviranih, dolgotrajno bolnih); poleg tega tudi sodelovanju s
starši, sodelovanju u itelja z vodstvi šol in z razli nimi pedagoškimi ustanovami (vklju evanje
študentov, ki opravljajo delno pedagoško prakso idr.) in drugimi institucijami na šolskem podro ju
(organizacijsko in vsebinsko koordiniranje izvajanja pouka slovenš ine na daljavo).
Raba informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko bistveno pripomore h kvalitetnejšemu pouku, a

mora biti tesno povezana z novimi na ini in oblikami dela, predvsem pa s cilji in z vsebinami pouka
slovenš ine, tj. z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti. Cilj pouka je, da bodo u enci pridobili trajna
znanja, razvili razli ne zmožnosti na visoki kvalitativni in kvantitativni ravni, predvsem pa da bodo
vzpostavili kriti en odnos do znanj, spretnosti in veš in, kar je osnova za kvalitetno življenje ter
priprava za vseživljenjsko u enje. Predpostavljamo povezavo s cilji sodobne šole v širšem smislu, tj.
usklajena in sistemati na raba IKT pri pouku slovenš ine najprej na ravni vsakega posameznika, poleg
tega pa je treba spodbujati sodelovanje u encev v razli nih u nih skupinah, ki delujejo v razli nih e-
u nih okoljih – na razredni ali šolski ravni, kjer je navadno dostop omejen, ali na ve inoma prosto
dostopni sistemski ravni. U enci lahko delujejo v razli nih u nih skupinah, v projektih, pri
oblikovanju skupnih dokumentov, prebirajo novice, brskajo po spletnih straneh, sodelujejo/objavljajo
v blogih, vikijih, uporabljajo koledar, rešujejo ankete idr.; prejemajo in pošiljajo e-pošto, klepetajo,
pošiljajo SMS, sodelujejo v razli nih spletnih u ilnicah in drugih oblikah spletnega u enja ipd.
Dostopnost podatkov in informacij, hitrost prenosa informacij in gradiv, tudi koli ina, možnosti za
izmenjavo mnenj, stališ in idej, predvsem pa možnost sodelovalnega u enja ter udejanjanje
problemskega pristopa pri razli nih u nih projektih na šolski, lokalni in globalni ravni, so prednosti
rabe IKT, ki naj se upoštevajo tudi pri pouku slovenš ine na daljavo.
2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE
Predmet slovenš ina omogo a razvijanje osebne, narodne in državljanske identitete ter klju nih
zmožnosti vseživljenjskega u enja – predvsem sporazumevanje v slovenskem jeziku, socialno,
estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, u enje u enja, digitalno pismenost, samoiniciativnost,
kriti nost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.
1. U enci/u enke si oblikujejo pozitivno ustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika

ter se zavedajo pomembne vloge materinš ine in slovenš ine v svojem osebnem in družbenem
življenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in državljansko zavest, ob tem pa tudi spoštovanje in
strpnost do drugih jezikov in narodov, ter si krepijo svojo medkulturno in socialno zmožnost.
2. U enci/u enke razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, tj. zmožnost

sprejemanja in tvorjenja raznih besedil.
5
• Razmišljujo e in kriti no sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila – iz njih pridobivajo
novo znanje, tega pa uporabljajo v vsakdanjem življenju ali ga samostojno širijo z uporabo raznih
priro nikov; obvladajo temeljne bralne in u ne pristope za u inkovito pridobivanje informacij iz
zapisanih neumetnostnih besedil ter s tem razvijajo svojo zmožnost u enja u enja. Besedila tudi
vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje; v besedilih prepoznavajo propagandne prvine ter si
oblikujejo kriti no stališ e do njih.
• Razmišljujo e in kriti no sprejemajo umetnostna/književna besedila slovenskih in drugih avtorjev.
Branje prepoznavajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv. Stopajo v dialog s
književnim besedilom in v dialog o književnem besedilu. Branje jim nudi priložnost za
oblikovanje osebne in narodne identitete, širjenje obzorja ter spoznavanje svoje kulture in kulture
drugih v evropskem in neevropskem kulturnem prostoru. S spoznavanjem kultur in skupnih
kulturnih vrednot gradijo strpen odnos do drugih in druga nih. Tako razvijajo svojo socialno,
kulturno in medkulturno zmožnost.
• Razvijajo pripravljenost za pogovarjanje in dopisovanje ter govorno nastopanje in pisanje; tako
izražajo svoje znanje, misli, stališ a, hotenje, ustva in izkušnje, se pogajajo ter miroljubno
rešujejo probleme v raznih življenjskih položajih, tvorijo prakti nosporazumevalna, uradovalna in
strokovna besedila (tudi o književnosti) in (po)ustvarjalna besedila. Tako razvijajo svojo socialno,
kulturno in estetsko zmožnost. Razvijanje sporazumevalne zmožnosti ter razumevanje in
vrednotenje poteka tvorjenja besedil pa spodbuja razvijanje zmožnosti u enja u enja.
• Motivirani so za vse štiri sporazumevalne dejavnosti; zavedajo se, da jim te omogo ajo
spoznavanje sebe in sveta ter zadovoljevanje osnovnih ustvenih in družbenih potreb. Ob
izkušnjah s temi dejavnostmi spoznavajo, da njihovo obvladovanje pove uje zmožnost delovanja
v družbenem okolju ter spoznavanja in izražanja predmetnega, duhovnega in domišljijskega sveta.
Tako se razvija njihova socialna, družbena in medkulturna zmožnost.
• Pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti ob dejavnem stiku z neumetnostnimi in umetnostnimi
besedili s pomo jo digitalnih tehnologij varno, ustvarjalno in kriti no pridobivajo ter uporabljajo
podatke/informacije. Ozaveš ajo in presojajo možnost uporabe in zlorabe digitalnih tehnologij oz.
pridobljenih informacij – razvijajo svojo digitalno zmožnost.
3. U enci/u enke ohranjajo in razvijajo pozitiven odnos do branja neumetnostnih in

umetnostnih besedil. Stik z besedili je zanje potreba in vrednota, zato tudi v prostem asu
berejo/poslušajo raznovrstna besedila (objavljena v raznih medijih), obiskujejo (e-)knjižnico ter si
ogledajo filmske in gledališke predstave in podobne prireditve na daljavo.
4. U enci/u enke razvijajo t. i. gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno zmožnost

(poimenovalno, upovedovalno, pravore no in pravopisno), slogovno zmožnost, zmožnost
6
nebesednega sporazumevanja in metajezikovno zmožnost.
5. U enci/u enke ob sprejemanju umetnostnih/književnih besedil poleg razvijanja

sporazumevalne zmožnosti pridobivajo tudi književno znanje. Umeš anje besedil v asovni in
kulturni kontekst ter pridobivanje literarnoteoretskega znanja jim omogo a globlje doživljanje,
razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. Literarnoestetsko doživetje, podprto z
literarnovednim znanjem, omogo a poglobljeno spoznavanje besedne umetnosti in estetskih izraznih
možnosti, pove uje užitek ob branju in prispeva k razvijanju pozitivnega odnosa do besedne
umetnosti (branja), do ustvarjalnosti in (samo)izražanja v razli nih medijih.
3 CILJI IN VSEBINE
Vsebine jezikovnega in književnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s procesno-razvojnimi

cilji po triletjih.
Pri razporeditvi vsebin in ciljev po sklopih je upoštevano priporo eno razmerje med splošnimi in
posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splošna znanja so namenjena vsem u encem/u enkam in jih
mora u itelj/u iteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so dodatna ali poglobljena znanja, ki
jih u itelj/u iteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese svojih
u encev/u enk. Splošna znanja so zapisana pokon no, posebna znanja poševno. Izbirne
vsebine pri jezikovnem pouku so zapisane polkrepko, pri književnem pouku pa izpostavljene
tudi v uvodnem zapisu pred cilji (npr. pri pisanju, govornih nastopih). Pri pouku književnosti
so s poševnim tiskom zapisana tudi predlagana književna besedila za doseganje ciljev.
3.1 Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega in književnega pouka

3.1.1 Prvo triletje
3.1.1.1 Jezikovni pouk
7
OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI
U enci/u enke sodelujejo v vodenih pogovorih
o rabi in vlogah jezika,
o vrstah jezikov,
o svojem prvem/maternem jeziku ter o svojem odnosu do prvega/maternega jezika, do slovenš ine in do
drugih jezikov,
o posebnem položaju slovenš ine v R Sloveniji in o položaju svojega prvega/maternega jezika v R
Sloveniji in v širšem evropskem in neevropskem kulturnem prostoru,
o rabi knjižnega in neknjižnega jezika,
o tujih jezikih in o vzrokih za u enje tujih jezikov,
o spoznavnih, duševnostnih in pragmati nih prednostih prvega/maternega jezika pred tujim jezikom.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA

U enci/u enke sodelujejo v vodenih pogovorih o pogovarjanju – tako spoznavajo in usvajajo na ela
vljudnega pogovarjanja.
V igri vlog sodelujejo v naslednjih vrstah pogovorov:
osebni pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev (npr. sošolcev/prijateljev/…),
osebni pogovor družbeno neenakovrednih sogovorcev (npr. u enca in u itelja/…),
telefonski pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev,
Pred pogovorom se pripravijo nanj.
Med pogovorom skušajo im bolj upoštevati na ela vljudnega pogovarjanja.
Po pogovoru sodelujejo v pogovoru o njem:
raz lenjujejo in vrednotijo pogovor,
predstavljajo svoje ob utke,
vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POSLUŠANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH

BESEDIL
U enci/u enke pred poslušanjem (in gledanjem) prvega besedila sodelujejo v vodenem pogovoru o
poslušanju – tako spoznavajo in usvajajo strategije u inkovitega poslušanja.
Poslušajo (in gledajo) kratka enogovorna neumetnostna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer:
pripovedi iz življenja vrstnikov/znanih osebnosti,
novice o aktualnih/zanimivih dogodkih,
opisovalna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe, njenega
delovnika/tedna, živali, predmeta, prostora).
Pred poslušanjem (in gledanjem) se pripravijo nanj.
Med poslušanjem skušajo biti pozorni na pomensko in izrazno stran besedila; e je potrebno, besedilo
poslušajo (in gledajo) ve krat.
Po poslušanju sodelujejo v pogovoru o poslušanem besedilu:
raz lenjujejo, obnovijo in vrednotijo poslušano besedilo,
predstavljajo svoje doživljanje besedila in poslušanja,
vrednotijo svojo zmožnost kriti nega poslušanja (in gledanja) enogovornih neumetnostnih besedil,
se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila ( e je to na rtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti
govornega nastopanja).
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA

U enci/u enke sodelujejo v vodenih pogovorih o govornem nastopanju – tako spoznavajo in usvajajo na ela
u inkovitega govornega nastopanja.
Pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino/
razredom; po želji spontano govorno nastopajo pred skupino/razredom.
Govorno nastopajo (z vnaprej napovedano temo), in sicer tako, da sprva ob u iteljevih vprašanjih (in ob
slikovnem gradivu/drugih ponazorilih), nato pa im samostojneje (in ob zgledovanju po podobnem
poslušanem besedilu)
pripovedujejo o tem, kar so doživeli/videli/slišali,
8
predstavljajo svoje na rte za dani dan/konec tedna/po itnice,
obnavljajo knjigo/risanko/film,
opisujejo sebe/drugo osebo,
svoj delovnik/delovnik druge osebe,
igra o/predmet,
žival,
prostor.
Pred govornim nastopom se v šoli ali doma pripravljajo po u iteljevih navodilih za govorni nastop.
Med govornim nastopom skušajo im bolj upoštevati na ela u inkovitega govornega nastopanja.
Po govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem:
poslušajo mnenja sošolcev in izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi,
vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN PISANJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL

U enci/u enke sodelujejo v vodenih pogovorih o branju in pisanju – tako spoznavajo vlogo in pomen
branja in pisanja v vsakdanjem življenju ter razvijajo motivacijo za ti dve sporazumevalni dejavnosti.
U enci/u enke vstopajo v svet branja in pisanja postopoma, sistemati no in individualizirano, in to skozi
celo prvo triletje – glede na svoje predznanje branja/pisanja ter razvite veš ine, spretnosti in zmožnosti
prehajajo skozi naslednje tri faze oz. dejavnosti za etnega opismenjevanja (zato u itelj na za etku triletja in
tudi sproti pri vsakem u encu preverja razvitost za branje/pisanje potrebnih veš in, spretnosti in zmožnosti,
nato pa za vsakega u enca izdela individualni na rt razvijanja zmožnosti branja in pisanja):
1) Sistemati no razvijajo predopismenjevalne zmožnosti, tj.
vadijo vidno razlo evanje,
vadijo slušno razlo evanje in raz lenjevanje,
vadijo orientacijo na telesu, v prostoru in na papirju, pravilno držo telesa in pisala ipd.
2) e imajo oz. potem ko imajo ustrezno razvite predopismenjevalne zmožnosti, sistemati no razvijajo
tehniko branja in pisanja (najprej s tiskanimi rkami, nato s pisanimi), tj.
u ijo se pisanja s tiskanimi rkami in ga vadijo,
vadijo glasno branje besed, enostav nih povedi oz. kratkih preprostih besedil, napisanih s tiskanimi
rkami,
u ijo se pisanja s pisanimi rkami in ga vadijo,
vadijo glasno branje kratkih preprostih besedil, napisanih s pisanimi rkami.
3) e imajo oz. potem ko imajo ustrezno usvojeno tehniko branja in pisanja, sistemati no razvijajo
zmožnost branja z razumevanjem in zmožnost pisanja preprostih besedil, tj.
tiho oz. šepetajo e berejo krajša, svoji starosti ustrezna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer:
– neuradna zasebna povezovalna in pozivna besedila (npr. pozdrav na razglednici, voš ilo, estitko),
– sezname (npr. urnik, kazalo),
– novice o aktualnih/zanimivih dogodkih,
– pripovedi iz življenja vrstnikov/znanih osebnosti,
– opisovalna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe in njenega delovnika,
opis prostora).
Pred branjem se pripravijo nanj.
Med branjem skušajo biti pozorni predvsem na pomensko stran besedila; e je potrebno, besedilo berejo
ve krat.
Po branju sodelujejo v pogovoru o prebranem besedilu:
raz lenjujejo, obnovijo in vrednotijo prebrano besedilo,
predstavljajo svoje doživljanje besedila in branja,
vrednotijo svojo zmožnost branja enogovornih neumetnostnih besedil,
se pripravijo na pisanje podobnega besedila ( e je to na rtovano v naslednji to ki);
tvorijo kratka in preprosta zapisana besedila, in sicer tako,
– da pisno odgovarjajo na u iteljeva vprašanja o sebi, o svojem okolju, o tem, kar so
doživeli/videli/slišali;
– po prebranem zgledu pišejo podobno besedilo (npr. neuradni pozdrav na razglednici, neuradno
voš ilo, estitko, opis osebe in njenega delovnika, opis prostora, pripoved iz svojega življenja) – pri
tem posnemajo zna ilno zgradbo dane besedilne vrste.
Pred pisanjem se pripravijo nanj.
Med pisanjem pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila ter na itljivost in
esteti nost zapisa.
9
Po pisanju
primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo,
vrednotijo svojo zmožnost pisanja besedil.
RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI

NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE
ZMOŽNOSTI)
U enci/u enke razvijajo POIMENOVALNO ZMOŽNOST:
pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila,
poimenujejo bitja/predmete … v svoji okolici/na sliki …,
k danim besedam dodajajo besede istega tematskega polja, besede z nasprotnim, enakim/podobnim,
ožjim ali širšim pomenom,
po analogiji tvorijo manjšalnice/ljubkovalnice, ženski par moškemu.
U enci/u enke razvijajo SKLADENJSKO ZMOŽNOST:
po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi iz besedila,
opazujejo bitja/predmete (na sliki), njihovo koli ino, položaj in premikanje ter primerjajo
stopnjo iste lastnosti; svoje ugotovitve izražajo v povedih in pri tem vadijo:
– izražanje koli ine z glavnimi števniki oz. s prislovi mere,
– rabo pravilnih predlogov in pravilne oblike samostalnika za predlogom,
– rabo pravilnih krajevnih vprašalnih prislovov,
opazujejo dogodek (oz. slike dejanj istega dogodka) ter razvrš ajo njegov potek glede na as
sporo anja in glede na njihovo zaporedje; svoje ugotovitve izražajo v povedih in pri tem vadijo:
– rabo asovnih prislovov zdaj/prej/potem in glagolskih asovnih oblik,
– rabo asovnih prislovov najprej/potem/nazadnje,
– rabo veznika ko;
v povedih odpravljajo "kriti na mesta" v svojem prakti nem obvladanju slovnice. (npr. v izražanju
spola, v sklanjanju, v tvorjenju glagolskih asovnih in naklonskih oblik ipd.).
U enci/u enke razvijajo PRAVORE NO ZMOŽNOST:
vadijo razlo no in naravno govorjenje (npr. vezani izgovor nezložnih predlogov) ter se postopoma
navajajo na zborno izreko,
skušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z u iteljem govoriti im bolj knjižno.
U enci/u enke razvijajo PRAVOPISNO ZMOŽNOST – postopoma, sistemati no in individualizirano
spoznavajo, usvajajo in utrjujejo
– zapis "nekriti nih glasov",
– zapis "kriti nih glasov" (npr. polglasnika s rko e ter u in nezvo nikov na koncu in sredi besede),
– lo eno pisanje predlogov in nikalnice pred glagoli,
– rabo velike za etnice na za etku povedi,
– rabo velike za etnice v osebnih lastnih imenih,
– rabo velike za etnice v bližnjih zemljepisnih lastnih imenih,
– rabo kon nih lo il (pike, vprašaja, klicaja),
– rabo vejice pri naštevanju.
U enci/u enke razvijajo SLOGOVNO ZMOŽNOST:
izrekajo isto govorno dejanje (npr. ogovarjanje osebe, pozdravljanje, pozivanje, zahvaljevanje,
opravi evanje) na razne na ine, nato pa za vsak izrek povedo, v katerih okoliš inah bi ga lahko uporabili,
ter vrednotijo njegovo vljudnost.
U enci/u enke razvijajo ZMOŽNOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA:
opazujejo nebesedna sporo ila (npr. ilustracije, slike, fotografije, piktograme, kretnje, mimiko, držo
telesa) in prepoznavajo njihovo vlogo,
tvorijo nebesedna sporo ila (npr. slike, piktograme), predstavljajo jih sošolcem, jih primerjajo z drugimi,
presojajo in izboljšujejo,
opazujejo nebesedne zvo ne spremljevalce govorjenja (npr. intonacijo, glasnost, hitrost), prepoznavajo
njihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost,
opazujejo nebesedne vidne spremljevalce govorjenja (npr. o esni stik, kretnje, mimiko, držo telesa),
prepoznavajo njihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost,
pri govorjenju zavestno uporabljajo nebesedne zvo ne in vidne spremljevalce govorjenja, nato sodelujejo
v pogovoru o njihovi ustreznosti.
U enci/u enke med razvijanjem navedenih zmožnosti presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in
procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo na rt za njeno izboljšanje.
10
RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI
U enci/u enke ob opazovanju, raz lenjevanju, razvrš anju in vrednotenju jezikov, sporazumevalnih
dejavnosti, besedil, povedi in besed spoznavajo naslednje jezikoslovne izraze ter jih razumejo in
uporabljajo:
– prvi/materni in tuji jezik,
– knjižni in neknjižni jezik,
– besedilo, poved, beseda, glas, rka,
– velika in mala za etnica,
– pika, vprašaj, klicaj, vejica,
– pozdrav, voš ilo, estitka.
3.1.1.2 Književni pouk
RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI Z BRANJEM/POSLUŠANJEM/GLEDANJEM

UMETNOSTNIH BESEDIL/PREDSTAV IN GOVORJENJEM/PISANJEM O NJIH
1. 2. 3.
1 KNJIŽEVNA BESEDILA
U enci/u enke poslušajo/berejo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih.
Spoznavajo v u nem na rtu predlagana besedila oz. druga besedila po izbiri u itelja in u encev.
Razvijajo zmožnost sprejemanja književnih besedil/recepcijsko zmožnost – doživljanje, razumevanje in

vrednotenje književnih besedil:
- prepoznavajo govorni položaj poslušanja/branja književnih besedil in pripravijo ustrezen model odzivanja;
- pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se npr. spomnijo dogodkov iz svojega
življenja/doživetij v resni nosti in ustev, ki so jih spremljala (oblikujejo obzorje pri akovanj, kar izvira iz
zunajliterarne in medbesedilne izkušenosti);
- izražajo in primerjajo svoje doživetje, ustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju;
- zaznajo/ugotavljajo razlike v doživljanju in razumevanju istega besedila in razli nost na ravni opažanja
sestavin besedila; ob ponovnem branju/poslušanju zaznavajo sprva prezrte/preslišane sestavine;
- govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno oz. povedo, zakaj se jim zdi
pomembno;
- ob ponovnem poslušanju/branju besedila in pogovoru o njem poglabljajo prvotno doživetje in
razumevanje ter izražajo mnenje o besedilu (predvsem govorno, tretješolci lahko tudi pisno);
- posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo (ustrezno u en evi razvojni stopnji,
medbesedilni izkušenosti in spoznavnim zmožnostim).
KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE

U enci/u enke si ob imenu književne zvrsti/vrste oz. po poslušanju nekaj verzov/povedi prikli ejo v spomin
svoje literarnoestetske izkušnje s to književno zvrstjo/vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoje pri akovanje.
V procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine besedila in delna 'spoznanja' povezujejo v odzive na
celotno besedilo. Ugotovitve primerjajo in spoznavajo razlike v 'branju' (osebne izkušnje, ustva, razpoloženje,
povezovanje z že znanimi besedili …).
1. Poezija
U enci poslušajo/berejo pesem, jo doživljajo, opazujejo, izražajo razumevanje in vrednotijo:
. Poslušajo pesem; sami poskušajo prebrati znano pesem.
. Po poslušanju kratke neznane pesmi sami tiho/poltiho berejo to pesem.
Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila).
Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto.
Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo
razumevanje.
Zaznavajo in doživljajo zvo nost pesmi.
Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporo ilnostjo.
Zaznavajo rimo.
11
Opazijo likovno oblikovanost besedila.
Ob koncu triletja zvok besede in zvo no slikanje (onomatopejo/podobnoglasje) povezujejo s podobami, ki jih
vzbuja besedilo.
Npr. I. Gruden: Npr. S. Kosovel: Burja Npr. N. Grafenauer: Kokosenzacija
Pesmica o ri ku Npr. Rudolf: Huda mravljica Npr. J. Stritar: Žabja svatba
Ob koncu triletja zaznajo rimo kot zvo ni lik ter po poslušanju ponovijo rimane dvojice besed.
Npr. M. Rainer: Žabeceda
Ustrezno se odzovejo na ustvene sestavine besedila (vesela, žalostna pesem).
Npr. V. Jeraj: Npr. S. Kosovel: Kje? Npr. F. Mil inski: Kek eva pesem
Uspavanka
Ob koncu triletja pesem na ravni teme primerjajo z že poslušanimi oz. prebranimi besedili. Izpostavljajo
podobnosti in razlike; povedo, katera pesem jim je bliže in zakaj.
Ob poslušanju razvijajo asociativne zmožnosti: iš ejo tematsko (osrednjo) besedo ter nizajo svoje asociacije ob
taki besedi.
Npr. A. ernej: Npr. D. Radovi : Malim so Npr. K. Kovi : Zlata ladja
Bele snežinke vše
Zaznavajo rabo ustveno obarvanih besed v pesmi.
Npr. S. Kosovel: Son ek boža ta ice
2. Proza
U enci poslušajo/berejo prozo, jo doživljajo, opazujejo, razumevajo in vrednotijo:
1. Poslušajo zgodbo ob znani slikanici.
Sami skušajo 'brati' zgodbo ob znani slikanici, 'berejo' ilustracije in posamezne dele besedila ter
pesmi.
Ob vnovi nem poslušanju glasnega branja odraslih 'berejo' dele pravljic, ki jih znajo že na pamet.
2. Po poslušanju berejo književno besedilo. Tiho (poltiho) berejo še neznano krajše besedilo
(slikanico).
Berejo:
- bogato ilustrirane pravljice,
- pravljice, ki jih že poznajo,
- dvodelne in tridelne pravljice, tj. take, v katerih se dogajanje dvakrat/trikrat ponovi.
3. Berejo neznano umetnostno besedilo, tiho in poltiho (pravljice in pripovedi).
Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom v književnem besedilu.
. Pravljico prepoznavajo po naslednjih prvinah: formalni za etek in konec, preteklik, za pravljico zna ilni
pripovedni ton.
Ob koncu triletja:
- prepoznavajo za pravljico zna ilne književne osebe, udeže in pravlji no dogajanje, nedolo enost kraja in asa
dogajanja,
Npr. Grimm: Npr. Grimm: Pepelka Npr. E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon
Rde a kapica Npr. L. Kova i : Tejko zida hišo
Pri izražanju mnenja o književnem besedilu izpostavljajo zna ilnosti te vrste besedila.
2.1 Književna oseba – razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo in privzemanja
vloge osebe:
Spomnijo se, kako so si književno osebo ob poslušanju besedila predstavljali; ob branju dopolnijo
domišljijsko utno predstavo te književne osebe.
1. Poiš ejo podobnosti med književno osebo in seboj. Razmišljajo, kako bi ravnali sami, e bi bili v
2. podobnem položaju kot književna oseba.
3. Opazujejo, v em se oseba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih razlikuje (ravnanje, ustva).
Zmožni so se vživeti v književno osebo, ki je sicer druga na od njih, a jim je še vedno zelo
podobna.
Prepoznavajo glavno književno osebo.
Prepoznavajo 'dobre' in 'slabe' književne osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take.
Podatke o književni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkušnje ter domišljijskimi
predstavami, ki izvirajo iz poslušanja oz. gledanja drugih umetnostnih del (medbesedilna izkušenost).
Zaznavajo tiste motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.
Ob koncu triletja:
- razlagajo motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo iz izkušenjskega sveta,
- lo ujejo dve skupini motivov za ravnanje književne osebe ('dobra' : 'slaba' oseba),
- privzemajo zorni kot ene književne osebe.
12
Ob koncu triletja:
- upovedujejo domišljijsko- utne predstave književnih oseb, pri ponovnem branju jih primerjajo in nadgrajujejo
(upoštevajo podatke iz književnega besedila);
- upovedujejo ustva in razpoloženja književnih oseb, ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila.
1. Narišejo svojo domišljijsko utno predstavo književne osebe.

2. Domišljijsko utno predstavo književne osebe izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa.
3. S kombinacijo risbe in zapisa (npr. strip) postopoma izražajo motivacijo za ravnanje književnih
oseb.
2.2 Književni prostor in as – razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja:

Spomnijo se, kako so si predstavljali dogajalni prostor/ as ob poslušanju besedila; ob branju in ponovnem branju
dopolnjujejo domišljijsko utno predstavo dogajalnega prostora/ asa.
Izražajo predstavo književnega prostora v obravnavanem književnem besedilu (risba/zapis) in svojo predstavo
primerjajo s predstavami sošolcev; ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.
Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in asa povezujejo s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in iz
drugih umetnostnih del (književnost, ilustracija, film, risanka, virtualni svet).
Lo ujejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravlji ni in realisti ni dogajalni prostor.
Ob koncu triletja:
- prepoznavajo dva asa: neko in danes.
Pri upovedovanju lo ujejo dogajanje:
– v preteklosti (neko – pravljica),
– v sedanjosti (danes – aktualnost dogajanja).
2.3 Dogajanje in tema – razvijajo zmožnost razumevanja:
Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote. Sledijo zaporednemu
toku dogodkov. Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.
Dogodke iz književnega besedila razvrš ajo (vzro no-posledi no, asovno).
Obnavljajo zgodbo/književno besedilo tako, kot so jo/ga slišali/prebrali.
Obnavljajo zgodbo tako, da dogajanje prikazujejo s pomo jo sli ic/niza sli ic oz. s kombinacijo sli ic in zapisa.
Z u iteljevo pomo jo upovedujejo temo/sporo ilo besedila.
2.4 Avtor in pripovedovalec – razumejo, da avtor besedila ni tisti, ki jim ga pripoveduje (u itelj …).
2 GLEDALIŠ E IN FILM
Gledališka/lutkovna predstava
U enci/u enke si ogledajo gledališko/lutkovno predstavo (lahko tudi na videoposnetku).
Neposredno po ogledu izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje predstave.
Primerjajo že znano pravljico in predstavo po literarni predlogi (spoznavajo zna ilnosti književnosti in
gledališ a):
Prepoznavajo zna ilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih oseb, zaznavajo in doživljajo dogajalni
prostor in druge prvine gledališkega dogodka; ozaveš ajo podobnost/razli nost gledališkega dogodka in že
znane pravljice.
Razumevajo potek dogajanja v predstavi; sporo ilo povezujejo z lastnimi izkušnjami (tudi z bralno izkušnjo).
Pogovarjajo se o tem, kaj in zakaj jih je v predstavi pritegnilo/odvrnilo.
Risanka
Ogledajo si risanko in primerjajo svoje razumevanje zgodbe z razumevanjem sošolcev.
Preberejo besedilo in si ogledajo risanko, posneto po literarni predlogi, ter spoznavajo osnovne zna ilnosti
medijev.
Filmska predstava
Ogledajo si otroški film (lahko tudi na videoposnetku); izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje.
e je film posnet po literarni predlogi, govorijo o podobnostih in razlikah med besedilom in filmom.
Spoznavajo razlike med risanko in filmom; spoznavajo posebnosti medijev.
RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OB
UMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE/INTERPRETATIVNO BRANJE/GOVORJENJE)
1. 2. 3.
U enci/u enke ustvarjanje književnega besedila prepoznajo kot poseben položaj, kar zaznajo v procesu
tvorjenja (po)ustvarjalnega besedila, ko sami oblikujejo besedilni svet ter se pri tem opirajo na svoje
(medbesedilne) izkušnje in znanje.
13
Razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil), tako da se
govorno (po)ustvarjalno in 'strokovno' (govorni nastopi) odzivajo na književna besedila oz. pišejo
(po)ustvarjalna besedila, ki vklju ujejo prvine umetnostnega jezika.
1. GOVORJENJE/PISANJE
KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE
Zmožnost govorjenja/pisanja o književnih zvrsteh razvijajo s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem besedil in z
izražanjem mnenja o (doživljanju/razumevanju) posameznih književnih besedilih.
Poezija
Ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi.
Ob koncu triletja tvorijo zvo ne nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, po vzorcu tvorijo
onomatopejo/podobnoglasje.
Tvorijo izrazita ritmi na besedila.
Na za etku triletja razvijajo ob utek za zvo nost jezika tako, da iš ejo besedne dvojice, ki se rimajo.
Tvorijo rimane verze tako, da dopolnjujejo manjkajo e rime na koncu verza.
Zapisujejo asociacije ob besedi (tematski besedni asociogram).
Ob koncu triletja likovno oblikujejo besede in tematski besedni asociogram ('slikanje z besedami' ipd.).
Proza
o Razvijajo zmožnost vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo/privzemanja vloge književne osebe:
Upovedujejo domišljijske svetove, tako da postavijo sami sebe za osrednjo književno osebo oziroma o književni
osebi govorijo in pišejo kot o sebi.
1. Narišejo književno osebo iz lastnega besedila.
2. Domišljijsko utno predstavo književne osebe iz lastnega besedila izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa.
3. Kot avtorji besedila pojasnjujejo razloge za ravnanje svojih književnih oseb.
o Razvijajo zmožnost razumevanja in prepoznavanja književnih zvrsti/vrst – upoštevanje žanrskih dolo il
pripovednih vrst:
Tvorijo pravljice in pri tem upoštevajo zna ilnosti literarne vrste.
Na za etku triletja pravljice 'pišejo', tako da nizajo sli ice, ki upodabljajo dogajanje.
Kasneje kombinirajo sliko in besedo (izdelujejo slikanice).
Ob koncu triletja tvorijo narobe pravljice oz. povezujejo ve pravljic.
Dramatika
Dramatizirajo pravljico; izdelajo lutke.
Npr. Grimm: Rde a kapica Npr. G. Vitez: Zrcalce
Dramatizirajo pesem ali prozno besedilo.
Npr. H. C. Andersen: Grdi ra ek
Ob koncu triletja pišejo dvogovore po vzorcu dramskih prizorov.
2. GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNIH BESEDIL

U enci/u enke se pripravijo na glasno branje in glasno berejo književno besedilo. Pri tem z glasom
(so)oblikujejo besedilno stvarnost ter tako posredno izražajo svoje literarnoestetsko doživetje, razvijajo
motivacijo za literarnoestetsko doživetje, razvijajo domišljijsko utne predstavne zmožnosti in poglabljajo
literarnoestetsko doživetje.
Glasno berejo pesmi, prozo in dramatiko:
Berejo pesmi; s posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje (doživeto recitirajo).
Pri pripovedovanju/branju pravljic uporabljajo poseben na in govora, t. i. 'pravlji ni ton'.
Pri pripovedovanju/branju pripovedi s posebej oblikovanim govorom ozna ijo osebe.
Samostojno berejo krajše dramsko besedilo po vlogah.
Za dramsko osebo poiš ejo primeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajo e se lastnosti oseb.
Ob branju krajšega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe od njenega dramskega govora.
V razredu uprizorijo dramsko besedilo (književno besedilo dramatizirajo in nadgradijo z gledališkimi izraznimi
sredstvi: izdelava lutk, nakazovanje scene, kostumov).
3. GOVORNI NASTOPI
U enci/u enke ob koncu triletja opravijo samostojni govorni nastop. Samostojno ali z u iteljevo pomo jo
izberejo temo ter jo predstavijo sošolcem in u itelju; pri tem prosto in im naravneje govorijo. Upoštevajo
jezikovno pravilnost in ustreznost (knjižni jezik); pazijo na zvo ne in tudi vidne prvine govora.
(Strategije in na ela u inkovitega govornega nastopanja so spoznali in usvojili pri jezikovnem pouku.)
14
Samostojno govorijo (izbirno) o svojih bralnih izkušnjah ali pa predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo:
Predstavijo svojo bralno izkušnjo:
o Obnovijo znano književno besedilo (lahko si pomagajo s slikovnim gradivom oz. z drugimi, tudi
digitalnimi, pomagali, ki jih ustrezno uporabijo); pojasnijo, zakaj so se odlo ili za izbrano besedilo (npr.
Moja najljubša knjiga).
o Vživljajo se v književno osebo, upovedujejo svojo domišljijsko utno predstavo te osebe, njeno
razpoloženje in mnenje o ravnanju (npr. Moja najljubša književna oseba/Jaz – izbrana književna
oseba).
o Deklamirajo/recitirajo pesem in predstavijo ustvarjalca/pesniško zbirko ipd.
Predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo:

o Predstavijo narobe pravljico, nadaljevanje zgodbe ipd.
o Preberejo izvirno pesemsko besedilo; branje dopolnijo s pojasnilom, zakaj so pesem napisali oz. povedo
kaj o književnem delu, ki jih je k temu spodbudilo ipd.
PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA

1. 2. 3.
U enci/u enke ob razvijanju zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil
razumejo in uporabljajo naslednje izraze:
1. – pesem, pravljica
– naslov
– pesnik/pisatelj
– ilustrator
– kitica
2. – igralec
– oder, igra (lutkovna)
3. – odlomek
– pripoved
– književna oseba

o sporazumevalnih dejavnostih in o sredstvih za sporazumevanje,
o vlogi slovenš ine v njihovem življenju in o svojem odnosu do nje,
o motivih za u enje tujih jezikov ter o spoznavnih, duševnostnih in pragmati nih prednostih
prvega/maternega jezika pred tujimi jeziki,
o jezikih v R Sloveniji in o posebnem statusu slovenš ine v R Sloveniji,
o državnih jezikih v državah EU in drugih državah,
o statusu slovenš ine v organih EU,
o Slovencih zunaj R Slovenije ter o njihovi rabi in znanju slovenš ine,
o rabi knjižnega (zbornega) in neknjižnega jezika ter o svojem znanju slovenskega knjižnega jezika.

Poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih pogovorov (objavljenih v raznih medijih) ter nato
tudi sami sodelujejo v pogovorih iste vrste:
neuradni osebni pogovor,
uradni osebni pogovor.
Pred poslušanjem in gledanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kriti no sprejemanje pogovora, npr.
opisujejo potek pogovarjanja,
15
naštevajo na ela vljudnega pogovarjanja,
predstavljajo zna ilnosti dane vrste pogovora,
povedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem in gledanjem pogovora,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora.
Med poslušanjem in gledanjem so pozorni na okoliš ine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen
pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno
govorico sogovorcev.
Po poslušanju in gledanju
raz lenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje,
prepoznavajo in povzemajo zna ilnosti dane vrste pogovora,
pripravijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora – v vodenem pogovoru obudijo svoje znanje
o zna ilnostih te vrste pogovora ter o na elih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim
dolo ijo okoliš ine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru.
S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste – pri tem posnemajo zna ilno zgradbo
dane vrste pogovora ter upoštevajo na ela vljudnega pogovarjanja.
Po pogovarjanju
sodelujejo v pogovoru o njem,
vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje zna ilnosti dane vrste pogovora,
izdelajo na rt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI DOPISOVANJA

U enci/u enke berejo naslednje vrste dopisov in jih nato tudi pišejo:
4. 5. 6.
neuradno opravi ilo, neuradno pismo, neuradno, uradno in javno
neuradna prošnja, neuradno in uradno voš ilo, obvestilo,
neuradna zahvala, neuradna in uradna estitka, mali oglas.
Pred branjem sodelujejo v vodenem pogovoru
o svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku dopisovanja, o namenu dopisovalcev in o vrstah
sprejetih/tvorjenih dopisov),
o zna ilnostih dane besedilne vrste; peto- in šestošolci tudi o razlikah med neuradnim in neuradnim
dopisom iste vrste ter o razlogih za te razlike,
o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila.
Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino dopisa.
Po branju
prepoznavajo okoliš ine nastanka besedila (tudi družbeno razmerje med sporo evalcem in naslovnikom)
in povedo, iz esa so jih prepoznali,
prepoznavajo namen tvorca besedila ter povedo, iz esa so ga prepoznali,
prepoznavajo sporazumevalno vlogo tvorca besedila (tj. ali daje pobudo ali se odziva), utemeljijo svoje
mnenje in tvorijo "pred- oz. pozgodbo" ,
povzamejo temo in bistvene podatke,
predstavijo zna ilne besedne in nebesedne prvine iz danega besedila ter njihovo vlogo,
vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost dopisa,
predstavijo zna ilnosti danega dopisa,
povzemajo zna ilnosti dane vrste dopisov in jih primerjajo z zna ilnostmi dopisov druge vrste; peto- in
šestošolci primerjajo tudi istovrstne neuradne in uradne dopise,
pripravijo se na pisanje dopisa dane vrste – v vodenem pogovoru obnovijo svoje znanje o na elih
vljudnega dopisovanja in o zna ilnostih dane besedilne vrste ter izdelajo na rt.
Pišejo dopis, tj. pretvarjajo "na rt" v besedilo – pri tem upoštevajo zna ilnosti dane besedilne vrste (npr.
zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa
tudi na itljivost in esteti nost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še
enkrat napišejo.
Po pisanju
primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje,
odpravijo svoje napake oz. izboljšajo svoj dopis,
vrednotijo svojo zmožnost dopisovanja in svoje obvladanje zna ilnosti dane vrste dopisa,
izdelajo na rt za razvijanje svoje zmožnosti dopisovanja.
16
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITI NEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH
NEUMETNOSTNIH BESEDIL
U enci/u enke sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo in gledajo)* kratka enogovorna neumetnostna
besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer:
4. 5. 6.
opis osebe, opis rastline, opis kraja
opis živali, opis predmeta, opis igre/športa,
novico o aktualnem/ obnovo besedila ( lanka/ opis bolezni/naravnega
zanimivem dogodku, knjige/…), pojava,
opis ljudskega obi aja, navodilo za delo,
* Branje in poslušanje (z gledanjem) naj bosta im bolj enakovredno zastopana.

Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru
o strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,
o na elih u inkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,
o zna ilnostih dane besedilne vrste,
o svojih izkušnjah z dano besedilno vrsto,
o svojih pri akovanjih do danega besedila in
o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.
Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; e želijo, besedilo še enkrat
sprejemajo.
Po (ponovnem) sprejemanju
prepoznavajo okoliš ine nastanka besedila in povedo, iz esa so jih prepoznali,
prepoznavajo namen tvorca besedila in povedo, iz esa so ga prepoznali,
prepoznavajo temo, podteme/klju ne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih v obliki miselnega
vzorca, dispozicijskih to k, preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo,
predstavljajo vlogo nebesednih prvin,
predstavljajo zna ilnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine), in sicer le tistega, ki ga nato tudi
tvorijo,
vrednotijo razumljivost, zanimivost, resni nost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in u inkovitost
besedila ter utemeljijo svoje mnenje,
vrednotijo svojo zmožnost kriti nega sprejemanja takih besedil ter izdelajo na rt za razvijanje te svoje
zmožnosti,
se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila ( e je to na rtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti
tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil).
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL

U enci/u enke tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer:
pripovedujejo o tem, kar so doživeli/videli/slišali,
obnavljajo neumetnostno ali umetnostno besedilo,
predstavljajo svoje poklicne in podobne na rte,
tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj.
4. 5. 6.
opis osebe/živali, opis rastline, opis kraja
opis predmeta, opis igre/športa,
opis ljudskega obi aja, opis bolezni/naravnega pojava.
DEJAVNOSTI U ENCEV/U ENK OB GOVORNEM NASTOPANJU:
Pred govornim nastopom:
sodelujejo v vodenem pogovoru o zna ilnostih dane vrste besedila, o strategijah govornega nastopanja in
o na elih u inkovitega govornega nastopanja;
z u iteljevo pomo jo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s klju nimi besedami in z
bistvenimi podatki);
po raznih virih iš ejo manjkajo e podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca;
dolo ijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in
zaklju ek;
pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa;
pisno zasnovo govornega nastopa ve krat preberejo, odpravijo napake ter si skušajo popravljeno besedilo
im bolje zapomniti.
Med govornim nastopom:
napovedo temo in besedilno vrsto;
17
govorijo ob pisni zasnovi, in to im razlo neje, naravno in knjižno.
Po govornem nastopu poslušajo mnenja sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter
izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
DEJAVNOSTI U ENCEV/U ENK OB PISANJU ENOGOVORNIH BESEDIL:
Pred pisanjem:
sodelujejo v vodenem pogovoru o zna ilnostih dane vrste besedila, o strategijah pisanja "spisov" in o
na elih njihovega u inkovitega pisanja;
z u iteljevo pomo jo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s klju nimi besedami in z
bistvenimi podatki);
po raznih virih iš ejo manjkajo e podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca;
zaklju ek.
Med pisanjem osnutka:
napišejo naslov in besedilno vrsto;
pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo – pri tem lenijo besedilo na odstavke, pripovedovalno
besedilo pa tudi na uvod, jedro in zaklju ek.
Po pisanju osnutka:
preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomo i (jezikovnih) priro nikov/sošolcev/u itelja/staršev
prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovni ne in pravopisne napake ter jih odpravijo;
prepišejo besedilo; pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na itljivost in natan nost
pisave;
primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo;
vrednotijo svojo zmožnost pisanja enogovornih besedil ter izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI SELEKTIVNEGA BRANJA

U enci/u enke berejo javno obvestilo v obliki seznama (npr. cenik/jedilni list/vozni red/vremensko
napoved ipd.).
V vsakem razredu naj si ogledajo 1 do 2 taki besedili.
Nato
poimenujejo dano vrsto seznama,
predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin,
povedo, kdo je tvorec takih seznamov,
povedo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika ter emu in v katerih okoliš inah
jih ljudje berejo/uporabljajo,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem takih seznamov,
primerjajo branje seznamov z branjem asopisnega ali strokovnega besedila,
poiš ejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu),
primerjajo podatke s seznama in jih razvrš ajo ipd.,
vrednotijo svojo zmožnost selektivnega branja in izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEV

U enci/u enke si ogledajo obrazec (npr. vprašalnik o osebnih podatkih/anketni
list/naro ilnico/prijavnico ipd.).
V vsakem razredu naj si ogledajo eno tako besedilo.
Nato
poimenujejo dano vrsto obrazca,
predstavljajo vlogo besednih in nebesednih prvin,
povedo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, emu in v katerih okoliš inah jih ljudje izpolnjujejo,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z izpolnjevanjem takih obrazcev,
povedo, kako izpolnjujejo take obrazce,
ob u iteljevi pomo i ali sami izpolnjujejo obrazec ter pri tem upoštevajo pravila za izpolnjevanje,
vrednotijo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter predlagajo
popravke/izboljšave,
vrednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obrazcev ter izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
18
RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA
SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI)
k danim besedam dodajajo besede protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke ter besede iz iste
besedne družine,
ob danem korenu navajajo besede iz iste besedne družine,
po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalniške izpeljanke za nosilca
lastnosti, za napravo in za abstraktno lastnost,
navajajo pomene dane ve pomenske besede in jih ponazorijo v povedih,
v besedilu/povedih poiš ejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom, jih razložijo in smiselno
uporabijo v novih povedih,
med tvorjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi besedami in pazijo,
da ne ponavljajo istih besed,
prepoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.
po sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi,
iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo poved in pri tem pazijo na njihova pomenska in
oblikovna razmerja,
nepopolne povedi dopolnijo s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami,
iz trdilnih povedi delajo nikalne in pri tem pazijo na oblikovne spremembe besed v povedi,
v povedih odpravljajo"kriti na mesta" v svojem prakti nem obvladanju slovnice (npr. v poznavanju spola
in števila samostalnikov, v sklanjanju samostalnikov, pridevnikov, osebnih zaimkov in vprašalnic kdo/kaj,
v rabi vprašalnic kdo/kaj ter kakšen in kateri, v stopnjevanju pridevnikov z obrazili, v tvorbi in spreganju
glagolskih asovnih oblik, v rabi nedolo nika in namenilnika ipd.),
poro ajo o prvotnem dogodku s premim govorom in z odvisnim govorom ter pretvarjajo premi govor v
odvisnega,
opazujejo zvezo dveh asovno povezanih povedi in povedo, ali sta dejanji potekali isto asno ali ne; nato
izrazijo isto asnost z veznikom medtem ko, neisto asnost pa z veznikom ko/potem ko; kasneje izrazijo
isto asnost s predlogom med, neisto asnost pa s predlogom pred oz. po,
opazujejo zvezo dveh vzro no-posledi no povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen
vzrok in v kateri posledica; nato izrazijo posledico z veznikom zato oz. vzrok z veznikom ker; kasneje
izrazijo vzrok s predlogom zaradi,
opazujejo zvezo dveh namerno-posledi no povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen
namen in v kateri posledica; nato izrazijo namen z veznikom da bi,
opazujejo zvezo dveh pogojno-posledi no povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen
pogoj in v kateri posledica; nato izrazijo pogoj z veznikom e (bi/bo),
opazujejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo odpravijo tako, da ponovljeno
besedo izpustijo oz. zamenjajo s sopomenko ali z osebnim/kazalnim/oziralnim zaimkom,
prepoznavajo skladenjske napake v svojih besedilih ter jih odpravljajo.
poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti,
vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi,
skušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z u iteljem govoriti im bolj knjižno.
U enci/u enke razvijajo PRAVOPISNO ZMOŽNOST:
opazujejo zapis besed in povedi ter prepoznavajo in usvajajo
– pisanje "kriti nih glasov" (npr. polglasnika, u in nezvo nikov na koncu in sredi besede, w/M na za etku
besede, soglasniških sklopov lj/nj),
– pisanje predlogov lo eno od naslednje besede,
– izbiro variante predloga z/s in k/h,
– pisanje nikalnice ne pred glagoli in drugimi besedami,
– deljenje doma ih besed,
– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in stotic s številkami in z besedami,
– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov od 100 do 1000 (razen stotic) s številkami in z besedami,
– pisanje za etka povedi,
– pisanje osebnih lastnih imen,
– pisanje svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen,
– pisanje bližnjih/znanih/slovenskih eno-/ve besednih zemljepisnih lastnih imen,
– pisanje znanih eno-/ve besednih stvarnih lastnih imen,
– pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen,
19
– pisanje imen dni in mesecev,
– pisanje imen praznikov,
– pisanje imen jezikov,
– rabo kon nih lo il (pike, vprašaja, klicaja) na koncu enostav nih in ve stav nih povedi,
– rabo vejice pri naštevanju in med stavki,
– rabo lo il v premem govoru (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim),
med pisanjem lenijo besedilo na odstavke, upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za itljivost in
esteti nost pisave, ustrezno se odlo ajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi rkami ipd.,
uporabljajo pravopisne priro nike (v knjižni in elektronski obliki), pri oblikovanju besedil z ra unalnikom
pa tudi urejevalnike besedil,
prepoznavajo pravopisne napake v svojih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje popravke.
izrekajo isto govorno dejanje (npr. pozdravljanje, pozivanje, opravi evanje, zahvaljevanje) na razne
na ine, vrednotijo vljudnost vsakega izreka in predstavijo zanj ustrezne okoliš ine,
vrednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo z vljudnejšimi,
po sprejemanju besedila sklepajo o okoliš inah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so
jih prepoznali,
pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliš inah sporo anja in o zna ilnostih dane besedilne vrste, med
tvorjenjem pa izbirajo okoliš inam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stav ne vzorce ipd.,
prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe,
prepoznavajo svoje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke.
povedo, na kaj so med poslušanjem govorca/sogovorca najbolj pozorni,
naštejejo nekaj vidnih in zvo nih nebesednih spremljevalcev govorjenja ter povedo, s katerimi imajo
najve težav,
poslušajo in gledajo govorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega govorjenja, jih poimenujejo
ter vrednotijo njihovo ustreznost,
med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, nato poslušajo
mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi,
opazujejo nebesedna zapisana sporo ila (npr. piktograme, grafikone, zemljevide, slike) ter predstavljajo
njihovo vlogo in pomen,
predstavljajo/ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporo ili (npr. s piktogrami, z grafikoni,
zemljevidi),
opazujejo zapisano besedilo in povedo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom; poimenujejo nebesedne
spremljevalce pisanja (npr. velikost in barvo papirja, barvo, velikost, obliko in itljivost rk ipd.),
v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo ter
vrednotijo njihovo ustreznost in u inkovitost,
med pisanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja, nato poslušajo mnenja sošolcev o
njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi.
U enci/u enke med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo u inek pridobljenega vsebinskega
in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo na rt za njeno izboljšanje.

U enci/u enke postopoma usvajajo
NA ELA USPEŠNEGA DVOGOVORNEGA IN ENOGOVORNEGA SPORAZUMEVANJA ter jih upoštevajo pri tvorjenju in
sprejemanju besedil,
STRATEGIJE SPREJEMANJA IN TVORJENJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL ter jih upoštevajo pri tvorjenju in
MERILA ZA VREDNOTENJE BESEDIL ter jih upoštevajo pri vrednotenju svojih besedil,
MERILA ZA VREDNOTENJE ZMOŽNOSTI SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL ter jih upoštevajo pri vrednotenju
svoje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil,
ZNA ILNOSTI TISTIH BESEDILNIH VRST, KI JIH NATO SAMI TVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst v sklopih
Razvijanje zmožnosti pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti dopisovanja, Razvijanje zmožnosti kriti nega
sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil in Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih
besedil); svoje znanje o zna ilnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) tako, da tvorijo
besedilo iste vrste.
U enci/u enke sistemati no usvajajo POMENSKE, SLOGOVNE, OBLIKOVNE IPD. LASTNOSTI BESEDE:
5. Povedo, ali je dana beseda enopomenska ali ve pomenska, in utemeljijo svoj odgovor. Razumejo in
uporabljajo strokovna izraza enopomenka, ve pomenka.
20
V besedilu/povedih poiš ejo besede z nasprotnim, enakim/podobnim, ožjim ali širšim pomenom;
spoznajo strokovne izraze za te skupine besed in oblikujejo njihove preproste definicije. Razumejo in
uporabljajo strokovne izraze sopomenka, protipomenka, nadpomenka in podpomenka.
V besedilu/povedih poiš ejo besede iz iste besedne družine; svoje rešitve utemeljijo z dolo anjem korena
teh besed.
V besedilu/povedih poiš ejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme;
spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. samostalnik). Samostalnikom dolo ijo vlogo, spol in
število. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze samostalnik, spol (moški, ženski, srednji), število
(ednina, dvojina, množina).
V besedilu/povedih poiš ejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo lastnost, vrsto ali pripadnost
bitja ali stvari; spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. pridevnik). Pridevnikom dolo ijo vlogo,
oblikujejo njihovo preprosto definicijo, prepoznavajo tri vprašalnice zanje in lo ijo tri vrste pridevnikov.
Razumejo in uporabljajo strokovni izraz pridevnik (lastnostni, vrstni, svojilni).
6. V besedilu/povedih opazujejo sklonske oblike istega samostalnika, prepoznavajo spremembe v
kon nicah in razloge zanje. Odkrijejo šest vprašalnic za sklone in šest slovenskih sklonov ter spoznajo
njihova slovenska imena. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze kon nica, osnova, sklanjanje, sklon,
imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik, orodnik.
V besedilu/povedih poiš ejo osebne zaimke ter jim dolo ijo vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/
okoliš inah) in oblikovne lastnosti (tj. osebo, število, spol). Razumejo in uporabljajo strokovne izraze
osebni zaimek, oseba (prva, druga, tretja).
V povedih stopnjujejo lastnostne pridevnike (z obrazili); nato dolo ajo vlogo pridevniških stopenjskih
oblik in spoznajo strokovne izraze zanje. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze stopnjevanje,
osnovnik, primernik in presežnik.
V besedilu/povedih poiš ejo besede, s katerimi poimenujemo dejanje ali dogajanje, in spoznajo
strokovni izraz za to skupino besed (tj. glagol). Opazujejo vse tri asovne oblike istega glagola ter
prepoznavajo njihovo vlogo in spreganje. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze glagol, sedanjik,
preteklik, prihodnjik, spreganje.
V besedilu/povedih poiš ejo glagole v osebni obliki.
V besedilu/povedih poiš ejo besede, s katerimi izražamo števila; nato spoznajo strokovni izraz za to
skupino besed (tj. števnik). Vprašujejo se po števnikih – uporabljajo dve vprašalnici in tako lo ijo dve
vrsti števnikov. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza glavni števnik, vrstilni števnik.
U enci/u enke sistemati no usvajajo POVEDNO SESTAVO VE POVEDNEGA BESEDILA, npr.:
4. V zapisanem besedilu poiš ejo pripovedne/vprašalne/vzkli ne povedi in utemeljijo svoje rešitve.
Predstavijo vlogo vsake od teh vrst povedi, njen zapis in izgovor. Razumejo in uporabljajo strokovne
izraze pripovedna poved, vprašalna poved, vzkli na poved.
V zapisanem besedilu poiš ejo trdilne in nikalne povedi ter utemeljijo svoje rešitve. Predstavijo vlogo
vsake od teh vrst povedi in njene razlo evalne lastnosti. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza trdilna
poved, nikalna poved.
6. V zapisanem besedilu poiš ejo premi govor ter povedo, po em so ga prepoznali in emu ga je pisec
uporabil; nato predstavijo sestavo in zapis premega govora (z dobesednim navedkom za spremnim
stavkom in pred njim). Premi govor pretvorijo v odvisnega in povedo, kaj so pri tem naredili; nato
predstavijo sestavo in zapis odvisnega govora. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze premi govor,
spremni stavek, dobesedni navedek, odvisni govor.
U enci/u enke postopoma usvajajo POVEDNOZVEZNO SESTAVO ENOGOVORNIH BESEDIL – to delajo tako, da
preberejo zvezo dveh povedi, razmišljajo, ali je druga poved pomensko in oblikovno povezana s prvo,
odkrivajo pomenske/oblikovne napake ter jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke;
preberejo krajše enogovorno besedilo, vrednotijo pomensko in oblikovno povezanost njegovih povedi in
odpravljajo napake; svoje popravke utemeljijo;
opazujejo zapisana besedila ter povedo, iz koliko odstavkov so, po em to vedo in zakaj je besedilo
lenjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek; v pripovedovalnih besedilih
poiš ejo še uvod in zaklju ek ter predstavijo njuno vlogo; razumejo in uporabljajo strokovne izraze uvod,
jedro, zaklju ek.
U enci/u enke postopoma usvajajo SEKVEN NO-REPLI NO SESTAVO DVOGOVORNIH BESEDIL – to delajo tako, da
primerjajo pogovor z govornim nastopom in predstavijo zna ilno sestavo dvogovornih besedil;
opazujejo zvezo dveh replik, poiš ejo pobudno in odzivno repliko, povedo, ali je odzivna replika pomensko
povezana s pobudno in ali je prav, da je aktualnostno (skladenjsko) nepopolna/popolna; odkrivajo
pomenske/aktualnostne napake v zvezi replik in jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke;
preberejo zapis krajšega pogovora, vrednotijo pomensko in aktualnostno povezanost replik v zvezi replik,
odpravljajo napake in utemeljijo svoje rešitve.
U enci/u enke postopoma spoznavajo TEMELJNE VRSTE BESEDIL IN NJIHOVE ZNA ILNOSTI – to delajo tako, da
21
primerjajo zasebno in javno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je javno; svoje
mnenje utemeljijo. Povzamejo zna ilnosti javnih besedil. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza zasebno
besedilo, javno besedilo;
U enci/u enke sproti vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja
na rabo in razumevanje besed,
na tvorjenje in na razumevanje povedi,
na tvorjenje in razumevanje zvez povedi oz. enogovornih besedil,
na tvorjenje in razumevanje zvez replik oz. dvogovornih besedil,
na poznavanje zna ilnosti raznih vrst besedil ter na tvorjenje in sprejemanje besedil raznih vrst.
Nato izdelajo na rt za odpravo svojih težav
pri rabi in razumevanju besed,
pri tvorjenju in razumevanju povedi,
pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi oz. enogovornih besedil,
pri tvorjenju in razumevanju zvez replik oz. dvogovornih besedil,
pri poznavanju zna ilnosti raznih vrst besedil ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.
RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI Z BRANJEM/POSLUŠANJEM/GLEDANJEM UMETNOSTNIH

BESEDIL/PREDSTAV IN GOVORJENJEM/PISANJEM O NJIH
4. 5. 6.
U enci/u enke berejo/poslušajo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih.
Spoznavajo v u nem na rtu predlagana besedila oz. druga besedila po izbiri u itelja in u encev (npr. besedila
lokalnih avtorjev, besedila, povezana z aktualnimi dogodki ipd.).
Razvijajo recepcijsko zmožnost – doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil (šolska interpretacija):
pred branjem se pripravijo na ustvarjalni dialog z besedilom (oblikujejo obzorje pri akovanj), po branju/
poslušanju primerjajo svoja doživetja, predstave, misli; po raz lenjevanju književnega besedila sintetizirajo
spoznanja o besedilu ter izražajo razumevanje celotnega besedila/odlomka in vrednostne sodbe o njem. Posamezna
književna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo. Zavedo se razlik v 'branju' (osebne izkušnje, znanje,
ustva, razpoloženje …), ob ponovnem branju in opazovanju književnega besedila so pozorni na morebitne
pomanjkljivosti svojega razumevanja zaradi spregledanih oz. nerazumljenih sestavin besedila – tako poglabljajo
svoje razumevanje besedila.
Lo ujejo umetnostna besedila od neumetnostnih.
A PRVINE KNJIŽEVNEGA BESEDILA

U enci/u enke v procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine književnega besedila (upoštevajo
neposredne in posredne informacije v besedilu). Ugotovitve primerjajo, utemeljujejo/ponazarjajo/zagovarjajo s
sklicevanjem na besedilo in logi no sklepanje; to izražajo govorno in pisno.
A 1. Književna oseba
Zmožni so razumeti zna aj in ravnanje književne osebe, ki doživlja take dogodivš ine, ki bi si jih želeli
doživljati sami, ter se vživeti v osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, oziroma razumejo osebo,
katere življenjske okoliš ine so podobne njihovim.
Npr. B. Štampe Žmavc: Špela Npr. B. Jurca: Uha in njegova Npr. E. Kästner: Emil in detektiv
arovnica druš ina Npr. T. Pav ek: Junak
Npr. C. Nöstlinger: Požvižgamo se Npr: T. Pav ek: Vesoljec Npr. M. Dekleva: Len a Flen a
na kumari nega kralja Npr. P. Golia: Jur ek
Npr. T. Pav ek: Kaj vse je tata
Sestavljajo domišljijsko utno predstavo književnih oseb (avtorjev opis, izkušnje, domišljija …, posredne
informacije).
Lo ujejo glavne in stranske književne osebe.
Oblikujejo lastno stališ e do ravnanja književnih oseb in ga utemeljujejo.
22
Npr. L. F. Baum: arovnik iz Oza Npr. A. Goljevš ek: Potovanje z
Npr. V. Pe jak: Drej ek in trije domišljijo Npr. A. Lindgren: Brata Levjesr na
Marsov ki Npr. M. Dekleva: Magnetni de ek Npr. K. Šoster Olmer: Mrož
Npr. M. Košuta: Morda tudi žabice Npr. N. Grafenauer: Slon Misbaba Npr. Ž. Petan: Starši naprodaj
Pri književni osebi opazujejo ve zna ajskih lastnosti (poimenovane oziroma razvite v nazorno sliko; upoštevajo
tudi ravnanje in govorjenje književne osebe, govorjenje o osebi).
Postopoma zaznavajo tudi tako zna ajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno splošno zna ajsko oznako (npr.
negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi).
Npr. S. Makarovi : Kam pa kam, Npr. Ž. Petan: Poslednja vojna Npr. H. C. Andersen: Cesarjeva nova
kosovirja? njegovega veli anstva obla ila
Npr. J. Snoj: Veronika gre na ples Npr. M. Mate: Babica v supergah Npr. ljudska: Desetnica
Npr. F. Rudolf: Vrabec Živžav najde Npr. M. Dekleva: Len a Flen a
prijatelja
Zaznavajo perspektivi glavne in vsaj še ene stranske književne osebe ter ju primerjajo.
V besedilu samostojno zaznavajo
Npr. P. Kova : Vezalkine sanje Npr. A. Goljevš ek: e zmaj požre perspektive ve književnih oseb.
Npr. J. Snoj: Pti ica pa pa mamo
Npr. L. Krakar: ešnja v belem Npr. F. Bevk: Pastirci
Prepoznavajo motive za ravnanje književnih oseb (ali: zakaj kdo kaj stori); svoje mnenje utemeljujejo z zgledi iz
književnega besedila/poiš ejo svojo razlago zanj. Opazujejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skladu z
ravnanjem, za kakršnega bi se v sorodni situaciji odlo ili sami.
Npr. G. Rodari: e dedek ne zna Npr. S. Makarovi : Coprnica Zofka Npr. S. Pregl: Geniji v kratkih hla ah
pripovedovati pravljic Npr. K. Kovi : Ko ija Npr. F. Bevk: Bedak Pavlek
Npr. N. Grafenauer: Krokodili Npr. B. A. Novak: Prizori iz Npr. D. Zajc: Numizmatiki
življenja stvari
A 2. Književni prostor in as
V književnem besedilu najdejo osnovne informacije o prostoru in asu dogajanja; povezujejo dogajalni as in
prostor.
Oblikujejo domišljijsko utno predstavo dogajalnega prostora in asa (avtorjev opis/informacije iz književnega
besedila; pri zapolnjevanju nedolo nostnih mest v besedilu dodajajo manjkajo e predstave iz svojih izkušenj,
znanja in iz predstav, nastalih ob branju drugih književnih del).
Razvijajo zmožnost slediti dogajanju na ve dogajalnih prostorih/ asih hkrati (obdržijo v spominu
domišljijsko utno predstavo dogajalnega prostora in asa, medtem ko te e dogajanje v drugem dogajalnem
prostoru in asu, in jo v nespremenjeni podobi prikli ejo v zavest, ko se književno dogajanje spet preseli vanj).
Npr. B. Štampe Žmavc: Ure kralja Npr. V. Mal: Sre a na vrvici Npr. A. Lindgren: Brata Levjesr na
Mina Npr. N. Grafenauer: Peki Npr. N. Grafenauer: Poezija
Npr. F. Forstneri : Dedkova slika Npr. ljudska: Desetnica
Npr. B. A. Novak: V ozvezdju
postelje
A 3. Dogajanje, tema/sporo ilo
Književno dogajanje sprejemajo in razumejo, e je povezano v trden vzro no-posledi ni sistem (razen pri
fantasti nih besedilih).
Sledijo dogajanju na ve dogajalnih prostorih in dogajanju, pri katerem se dogajalni asi prepletajo.
Po branju/poslušanju obnovijo/povzamejo (bistvene) dogodke.
V književnem besedilu zaznavajo informacije o poteku dogajanja; potrebne podatke za sklenitev dogajalnega
toka, ki jih besedilo ne ponuja (ali so podani posredno in jih ne zaznajo), dobijo z zapolnitvijo nedolo nostnih
mest s svojo domišljijo (upoštevajo verjetnost).
Npr. M. Koren: Protideževna juha Npr. B. A. Novak: Prizori iz življenja Npr. J. Swift: Guliver med pritlikavci
stvari
Npr. L. Suhodol an: Na ve erji s
krokodilom
23
Npr. E. Blyton: Pet prijateljev Npr. T. Brezina: zbirka Novohla niki Npr. B. Novak: Zaljubljeni vampir
Z u iteljevo pomo jo ugotavljajo, o em govori književno besedilo (tema)/kaj je sporo ilo književnega besedila.
Naštejejo nekaj književnih besedil na isto temo.
Osrednje teme so:
4. - otroštvo – npr. F. Lainš ek : Klic v sili, npr. F. Bevk: Lukec in njegov škorec
- besedna igra – nonsens – npr. M. Dekleva: Sanje imajo kape z rde imi cofi, npr. G. Rodari: e dedek ne zna
…
- družina – npr. J. Snoj: Pti ica pa-pa, npr. A. Lindgren: Ronja
5. - nenavadna stvarnost – npr. ljudska: Pleši, pleši, rni kos, npr. L. Lowry: Anastazija Krupnik
- tradicija in izro ilnost – npr. N. Grafenauer: Slon Misbaba, npr. Prežihov Voranc: Prvo pismo
- prijateljstvo – npr. S. Vegri: Prijatelj, npr. E. Blyton: Pet prijateljev
6. - odraš anje in vrstništvo – npr. T. Pav ek: Junak, npr. S. Pregl: Geniji v dolgih hla ah
- stvarnost kot pustolovš ina/ skrivnost – npr. D. Zajc: Numizmatiki, npr. M. Twain: Prigode Toma Sawyerja
- ustvarjalnost – npr. B. A. Novak: Prebesedimo ..., npr. M. Dekleva: Len a Flen a
A 4. Avtor – pripovedovalec
Lo ujejo avtorja književnega besedila od pripovedovalca.
Zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu
naveden/poimenovan.
Npr. A. Goljevš ek: Potovanje z Npr. M. Twain: Prigode Toma
domišljijo Sawyerja
Npr. R. Dahl: arovnice Npr. O. Župan i : Lo itev
Npr. ljudska: Pleši, pleši rni kos
B KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE

U enci/u enke ob napovedi branja/poslušanja književne zvrsti/vrste prikli ejo v spomin temeljna dolo ila
književne zvrsti/vrste. Književno besedilo v procesu šolske interpretacije doživljajo, raz lenjujejo (opazujejo
posameznosti in njihovo vlogo v besedilu), spoznanja primerjajo, utemeljujejo in sintetizirajo (poglabljajo
prvotno razumevanje) in besedila vrednotijo. Posamezna besedila primerjajo. Svoje ugotovitve izražajo
govorno/pisno. Prepoznavajo/ugotavljajo osnovne zna ilnosti obravnavanih zvrsti/vrst.
Lo ujejo ljudsko književno besedilo od umetnega. V drugi polovici triletja lo ujejo pesništvo, pripovedništvo in
dramatiko. Ugotavljajo osnovne zna ilnosti posamezne zvrsti.
B 1. Poezija
Zaznavajo ritem pesmi (sprva ob u iteljevi pomo i) in ga povezujejo z besedilno stvarnostjo. Prepoznavajo
menjavanje ritma glede na spremembo razpoloženja. Doživljajo razliko med hitrim in po asnim ritmom;
opazujejo svoje ustvene odzive, povezane z menjavo ritma.
Npr. M. Bor: Pesem o zvezdi Npr. K. Kovi : Ko ija Npr. F. Forstneri : Hitra pesem
Zvo nost pesmi – doživljajo jo ter povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost.
Opazujejo ponavljanja posameznih glasov.
Npr. J. Snoj: Veronika gre na ples Npr. J. Snoj: Kje pesem prebiva Npr. F. Filipi : Vse je druga e
Zaznavajo rimo kot zvo ni slog. Opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama.
Npr. M. Košuta: Morda tudi žabice Npr. M. Kun i : Markova barka Npr. N. Grafenauer: Poezija
Sprva zaznavajo likovno podobo pesmi, kasneje razumevajo tudi povezavo med likovnostjo in sporo ilnostjo
besedila.
Zaznavajo lenjenost besedila – najprej verz, kitica; nato dolžina verza, število kitic, dolžina kitic.
Npr. M. Košuta: Zaseda za medveda Npr. ljudska: Pleši, pleši, rni kos Npr. B. A. Novak: Vogali besede hiša
Ob sprejemanju razli nih vrst pesmi razvijajo asociativne zmožnosti glede na besedilno stvarnost (lirika,
pripovedna poezija, nesmiselnice).
Doživljajo ustveno in domišljijsko bogastvo pesniškega jezika.
Npr. T. Pav ek: Kaj vse je tata Npr. M. Dekleva: Pesmi za Npr. K. Šoster Olmer: Mrož
24
la ne sanjavce Npr. ljudska: Desetnica
Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo.
Npr. B. Štampe Žmavc: Nadobudna Npr. S. Vegri: Grega Npr. B. A. Novak: Prebesedimo …
budnica
Ob doživljanju in razumevanju rabe sopomenk ozaveš ajo vlogo rabe jezikovnih sredstev v književnem besedilu
ter razumejo tudi prvine sloga (opisnost, ustvenost).
Npr. O. Župan i : Bar ica
Zaznavajo pomanjševalnice, sprva ob u iteljevi pomo i.
Npr. M. Bor: Zaj ek suhi Npr. D. Zajc: Vrata Npr. B. A. Novak: Zzzbudilka
Zaznavajo in razumevajo preproste primere. Ugotavljajo njihov u inek v književnem besedilu.
Npr. F. Forstneri : Dedkova slika
Zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez.

Tvorijo nenavadne besedne zveze in na podlagi takih zvez tvorijo krajše besedilo.
V besedilu poiš ejo okrasni pridevek (sprva le kot pridevnik, ki okrašuje) in ugotavljajo.
Zaznavajo in opazujejo rabo
Npr. B. Štampe Žmavc: Špela Npr. L. Krakar: ešnja v belem okrasnih pridevkov. Ugotavljajo
arovnica njihovo vlogo v obravnavanem
književnem besedilu (pomenske
nianse, u inek v konkretnem
besedilu).
Opazujejo in doživljajo
posebnosti besedila: nenavaden
besedni red, dolžina povedi,
ponavljanje besed/besednih zvez.
Npr. ljudska: Desetnica
Najprej zaznavajo, nato razumevajo in na koncu triletja poimenujejo poosebitev/poosebljanje. Ugotavljajo njen
u inek v književnem besedilu.
Npr. L. Krakar: ešnja v belem Npr. I. Minatti: Pesem
B 2. Proza
Berejo/poslušajo pripovedno prozo.
Pravljica
o Ljudska pravljica
Prepoznavajo zna ilnosti ljudske pravljice (formalni za etek in konec, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravlji na
števila, tipi ne pravlji ne osebe), jo pišejo/pripovedujejo in razlikujejo od realisti ne pripovedi.
Sprejemajo klasi ne slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipi ne lastnosti (slovenske pravlji ne
osebe, pravlji ni motivi, pravlji na struktura) ter živalske pravljice.
Sprejemajo pravljice drugih narodov sveta in primerjajo njihove zna ilnosti z zna ilnostmi slovenskih ljudskih
pravljic.
Slovenske narodne pravljice Sto najlepših pravljic iz slovenske Tiso in ena no

in svetovne literature
o Klasi na avtorska pravljica
Npr. B. Magajna: Brkonja Npr. H. C. Andersen: Mala morska Npr. F. Mil inski: Pravljice
eljustnik deklica Npr. O. Wilde: Sre ni kraljevi
o Kratka sodobna pravljica

Npr. L. Kova i : Zgodbe iz mesta Npr. S. Makarovi : Coprnica Zofka
Ri -Ra
Fantasti na pripoved
Npr. V. Pe jak: Drej ek in trije Npr. R. Dahl: arovnice Npr. A. Lindgren: Brata Levjesr na
Marsov ki Npr. P. L. Travers: Mary Poppins
25
Realisti na kratka pripovedna proza
Npr. L. Suhodol an: O de ku, ki je Npr. F. Fran i : Kaj je rekla mama Npr. P. Suhodol an: Košarkar
jezdil ograje naj bo
Realisti na daljša pripovedna proza – pustolovska pripoved, mladinska detektivka (v leposlovni in trivialni
razli ici)
Npr. Sempe-Goscinny: Nikec Npr. P. Kova : Urške so brez Npr. A. Ingoli : Tajno društvo PGC
Npr. C. Nöstlinger: Požvižgamo se napake Npr. B. Dolinar: Detektivi na jeklenih
na kumari nega kralja Npr. L. Suhodol an: Stopinje v konji kih
zraku Npr. B. Novak: Zelena pošast
Npr. T. Brezina: Zmaj straši
opolno i
B 3. Dramatika
Improvizirajo.
Lo ijo in opišejo zgradbo dramskega besedila (dejanje/prizor; glavno/stransko besedilo – navedba govore ega in
njegov govor).
Sledijo dogajanju, lo ijo glavno književno osebo od drugih književnih oseb (zaznavajo razmerja med njimi) ter
povzamejo, kaj se ji je zgodilo.
Npr. B. A. Novak: V ozvezdju Npr. A. Goljevš ek: e zmaj požre Npr. Ž. Petan: Starši naprodaj
Postelje mamo
U enci/u enke si vsako leto ogledajo vsaj po eno gledališko/lutkovno/filmsko predstavo (lahko tudi na
videoposnetku) in poslušajo posnetek radijske igre ter tako ozaveš ajo zna ilnosti medijskih
predelav/realizacij/aktualizacij književnih besedil oz. prepoznavajo osnovne zna ilnosti posameznih medijev.
Posamezne primere predstav primerjajo s književnim besedilom. Doživljanje, razumevanje in vrednotenje
izražajo govorno/pisno.
o Razumejo dramsko dogajanje.
o Razlikujejo glavne in stranske osebe v predstavi ter zaznavajo njihove lastnosti in ustvena stanja.
o Opazujejo prvine gledališke/lutkovne predstave; svoja opažanja primerjajo in utemeljujejo (gledališ e,
dogajanje, gledalci, režiser, igralci, posamezna vloga, oder; dejanje/prizor; lu , scena, kostumi, glasbena
oprema; lutke in vrste lutk).
Filmska predstava
o Doživljajo, razumejo in vrednotijo trivialni/zabavni in estetski film.
Primerjanje gledališke/filmske izraznosti s književnim besedilom (izbrani primeri besedil in predstav)

o Svojo domišljijsko utno predstavo (književne osebe, prostor, as) primerjajo z osebami, sceno in kostumi v
predstavi.
o Opazujejo in izpostavljajo motive za ravnanje književnih oseb.
o Opazujejo in izpostavljajo razlike med enim in drugim medijem.

UMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE, INTERPRETATIVNO BRANJE, GOVORJENJE)
Ustvarjanje umetnostnega besedila u enci/u enke prepoznajo kot poseben položaj; kar zaznajo v procesu
tvorjenja (po)ustvarjalnega besedila (oblikujejo besedilni svet in se pri tem opirajo na svoje izkušnje in
znanje).
govorno (po)ustvarjalno in/ali 'strokovno' (govorni nastop) odzivajo na književna besedila oz. pišejo
(po)ustvarjalna besedila, ki vklju ujejo prvine umetnostnega jezika in/ali druge zna ilnosti književnega
besedila.
1. PISANJE
A Izberejo eno ali dve možnosti, ponujene v naslednjih to kah, oz. najdejo svoji/svoje možnosti:
Razvijajo zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe:
26
o Upovedujejo svojo domišljijsko utno predstavo književnih oseb, tudi takih, pri katerih je ena
zna ajska lastnost v nasprotju z njeno splošno zna ajsko oznako (naštevanje lastnosti, upoštevanje
izkušenj, znanja, drugih literarnih svetov … – neposredni/posredni signali).
o Pišejo zgodbe – "kaj bi bilo, e bi jaz enkrat ..." (glavna oseba ravna v nasprotju z njihovimi
pri akovanji).
o Zapisujejo "manjkajo i del zgodbe" – (racionalna) razlaga, dopolnitev avtorjeve zgodbe (zamol ani
del), upoštevanje logike dogajanja/predzgodbe/nadaljevanja zgodbe.
o Prestavljajo osebe iz enega književnega besedila v drugega.
Razvijajo zmožnosti doživljanja in razumevanja književnega prostora in asa:
o Upovedujejo dogajalni prostor in as (avtorjev opis – predmeti, okoliš ine, domišljija, izkušnje,
znanje … – neposredni/posredni besedilni podatki.)
o Tvorijo nove domišljijske svetove s podobnim dogajalnim prostorom in asom, kot je v književnem
besedilu; zgodbe, ki se dogajajo danes/v preteklosti/v prihodnosti. Pri tem izhajajo iz znanja in
izkušenj.
Razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme v književnem besedilu.

o Tvorijo “premico dogajanja” in tako spremljajo književno dogajanje.
o Upovedujejo zgodbo tudi s perspektive tistih književnih oseb, ki jim niso blizu.
o Upovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge književne osebe; utemeljujejo svoje videnje s
primeri iz besedila.
Lo ijo avtorja in pripovedovalca:

o Spremenijo pripovedovalca v znanem književnem besedilu – pripoveduje glavna ali ena izmed
stranskih književnih oseb.
B Recepcijsko zmožnost oz. zmožnost razumevanja književnih besedil dokazujejo tako, da tvorijo
(po)ustvarjalna besedila oziroma fragmente besedil. Upoštevajo znane zna ilnosti zvrsti/vrst.
Poezija
o Ustvarjajo zvo no u inkovite/zanimive kombinacije besed (podobnoglasje/onomatopoija, zvo no slikanje).
o Ustvarjajo rime, rimane verze.
o Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram/razporejajo besede po papirju v likovno pesem/posnemajo
likovnost "konkretne" pesmi.
o Nizajo asociacije, prilastke ob opazni besedi (tematskem jedru).
o Tvorijo sopomenske nize, nenavadne besedne zveze, pomanjševalnice, metafore, primere, besedne zveze z
okrasnim pridevkom.
Proza
Pišejo realisti ne, fantasti ne in nesmiselne zgodbe.
Napišejo 1-2 besedili; pri tem lahko izbirajo med naslednjimi možnostmi oziroma najdejo svoje možnosti.
o Spreminjajo književna besedila – predzgodbe, novi konci, manjkajo a poglavja.
o Posnemajo jezik in slog književnega besedila.
o Preoblikujejo krajše književno besedilo v strip ali obrnjeno.
o Pišejo:
– pravljice (formalni za etek in konec pravljice, preteklik, pravlji na števila, zapovedi, prerokbe, tipi ne
pravlji ne osebe);
– 'tipi no slovenske pravljice' (pravlji ni motivi, tipi no slovenske pravlji ne osebe, npr. rojenice,
sojenice, povodni mož, ka a z belo kronico);
– okvirne pravljice (posnemanje sloga, vpletanje elementov, npr. lete a preproga, duh v steklenici,
"sezam");
– pravljice po vzoru klasi nih avtorskih pravljic, živalske pravljice; pravljice, katerih glavni junaki so
udežna bitja, in pravljice, v katerih oživijo predmeti, narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic,
predzgodbe/ nadaljevanje pravljic;
– pravljice po vzorcu kratke sodobne pravljice: dogajanje je razpeto med realni in fantasti ni svet;
– fantasti ne pripovedi (dogajanje na dveh ravninah: realni in fantasti ni, prehajanje iz realne v
fantasti no ravnino je mogo e razložiti z razlogi, ki veljajo v realnem svetu, v fantasti nem svetu veljajo
zakoni otrokovih želja, pripoved se zaklju i s povratkom v realni svet);
– realisti ne zgodbe, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v
trden vzro no-posledi ni sistem;
– v drugi polovici triletja pišejo zgodbe, v katerih se glavne osebe otroci zapletajo v nevsakdanje
27
dogodivš ine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali;
– obiš ejo starejše ljudi v svojem kraju in zapišejo njihove resni ne zgodbe iz preteklosti/pravljice, ki so
jih ti slišali kot otroci;
– realisti no pripoved s tematiko iz vsakdanjega življenja – z zakoni trivialnega romana omejeno
pustolovsko, kriminalno besedilo (v skupinah ali kot podajanko).
Dramatika
Izbirno tvorijo eno ali dve enoti (oz. najdejo svojo možnost):
o Pišejo dramske prizore.
o Dramatizirajo krajše prozno besedilo.
2. INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNEGA BESEDILA

U enci/u enke se pripravijo na glasno branje in na to, da z glasom (so)oblikujejo besedilno stvarnost.
Poezija
o Razumljivo in doživeto glasno berejo/recitirajo/deklamirajo – (upoštevajo hitrost, register, intonacijo,
barvo).
Proza
o Glasno razumljivo in interpretativno berejo književnega besedila (upoštevajo slušne prvine govora).
Dramatika
o Glasno berejo besedilo, raz lenjeno na ve prizorov, po vlogah – izražanje spremembe razpoloženja
oseb, im bolj naravno govorjenje (v skladu z dogajanjem in okoliš inami dogajanja).
3. GOVORNI NASTOPI
U enci/u enke izberejo temo ter prosto in im bolj naravno govorijo; upoštevajo jezikovno pravilnost in
ustreznost (knjižni jezik); pazijo na zvo ne in vidne prvine govora.
Utemeljijo svoj izbor teme.
Pri govornem nastopanju upoštevajo dejavnosti, ki so navedene v modulu Razvijanje zmožnosti tvorjenja
enogovornih neumetnostnih besedil.
V vsakem razredu pripravijo po en samostojni govorni nastop; lahko v povezavi z doma im branjem. Izbirajo med
navedenimi možnostmi/se z u iteljem dogovorijo za temo, ki je ni na seznamu.
Predstavitev razumevanja književnega besedila:
o predstavitev celotnega besedila (na podlagi v šoli obravnavanega odlomka): umestitev odlomka v
kontekst, zvrstna/vrstna/žanrska oznaka dela, predstavitev književnih oseb, dogajanja, vrednotenje
prepri ljivosti in medbesedilnost (npr. Moja najljubša knjiga);
o predstavitev pesnika/pisatelja/dramatika (predstavitev avtorja in njegovih besedil, eno je podrobno
predstavljeno).
Predstavitev književne osebe/dogajanja/dogajalnega prostora in asa v šoli neobravnavanega
besedila.
o Poezija: recitacija/deklamacija pesmi, navajanje nekaj književnih besedil na isto temo, predstavitev
najbolj opaznih pesniških izraznih sredstev in njihove vloge v besedilu.
o Proza: predstavitev:
• (lastne) pravljice,
• nadaljevanja pravljic/predzgodbe,
• narobe pravljice,
• primerjave dveh pravljic – tema, književne osebe, dogajanje, kraj in as dogajanja,
zna ilnosti,
• besedila, v katerem je dogajanje razpeto med realni in domišljijski svet,
• realisti ne zgodbe,
• nesmiselne zgodbe.

1 U enci/u enke poznajo, razumejo, pravilno uporabljajo (ter znajo opisati) naslednje strokovne izraze:
4. - ljudsko književno besedilo,
- umetno književno besedilo,
- rima,
- zvo no slikanje,
28
- ljudska pravljica,
- gledališ e,
- recitacija, deklamacija;
5. - književna oseba (glavna, stranska),

- dogajalni/književni prostor,
- dogajalni/književni as,
- verz,
- pravljica: kratka sodobna pravljica, klasi na avtorska pravljica, živalska pravljica,
- dejanje, prizor,
- režiser, scena, kostumi;
6. - pripovedništvo, pesništvo, dramatika,

- ponavljanje,
- poosebitev/poosebljenje,
- fantasti na pripoved, realisti na zgodba (pustolovska zgodba, detektivka/kriminalka).

o vlogi slovenš ine v njihovem življenju ter o svojem odnosu do nje,
o jezikih, ki jih govorijo slovenski državljani, o svojem odnosu do teh jezikov in o njihovem pravnem
statusu,
o uradnem jeziku v R Sloveniji ter o uradnih jezikih v delu slovenske Istre in v delu Prekmurja,
o uradnih jezikih v organih EU,
o slovenskih zamejcih in izseljencih ter o statusu slovenš ine v državah, v katerih živijo slovenski
zamejci oz. izseljenci,
o okoliš inah rabe in o zna ilnostih zbornega jezika, knjižnega pogovornega jezika.

Poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih pogovorov (objavljenih v raznih medijih) ter
nato tudi sami sodelujejo v pogovorih iste vrste:
neuradni in uradni osebni/telefonski raziskovalni pogovor,
neuradni in uradni osebni/telefonski prepri evalni pogovor,
neuradni in uradni osebni/telefonski pogajalni pogovor.
Pred poslušanjem in gledanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kriti no sprejemanje pogovora, npr.
opisujejo potek pogovarjanja,
naštevajo na ela vljudnega pogovarjanja,
predstavljajo zna ilnosti dane vrste pogovora,
povedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem in gledanjem pogovora,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora,
predstavljajo svoja pri akovanja do danega pogovora.
Med poslušanjem in gledanjem so pozorni na okoliš ine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen
pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno
govorico sogovorcev.
Po poslušanju in gledanju
raz lenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje,
prepoznavajo in povzemajo zna ilnosti dane vrste pogovora ter jih primerjajo z zna ilnostmi pogovorov
drugih vrst,
predstavljajo svojo strategijo kriti nega poslušanja pogovorov in jo primerjajo s strategijami sošolcev,
pripravijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora – izberejo si sogovorca, z njim dolo ijo okoliš ine,
temo in vsebino pogovora, obudijo svoje znanje o zna ilnostih pogovora dane vrste in svoje poznavanje
na el vljudnega pogovarjanja ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru.
S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste – pri tem posnemajo zna ilno zgradbo
29
dane vrste pogovora ter upoštevajo na ela u inkovitega in vljudnega pogovarjanja.
Po pogovarjanju
sodelujejo v pogovoru o njem (nastopajo a u enca vrednotita tudi svoj in sogovor ev prispevek v
pogovoru),
vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje zna ilnosti dane vrste pogovora,
izdelajo na rt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja,
presojajo u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost pogovarjanja ter na
svoje poznavanje zna ilnosti dane besedilne vrste.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI DOPISOVANJA

U enci/u enke berejo naslednje vrste dopisov in jih nato tudi pišejo:
7. 8. 9.
neuradno in uradno pismo, neuradno in uradno zahvalo, uradno prošnjo;
neuradno, uradno in javno neuradno in uradno opravi ilo,
vabilo,
Pred branjem
opisujejo potek dopisovanja,
naštevajo na ela vljudnega dopisovanja,
predstavljajo zna ilnosti dane vrste dopisa ter razlike med neuradnim in uradnim istovrstnim dopisom,
pripovedujejo o svojih izkušnjah s sprejemanjem oz. tvorjenjem dopisov dane vrste,
povedo, na kaj bodo pozorni med branjem dopisa.
Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino dopisa.
Po branju
raz lenjujejo dopis (npr. tvarno/oblikovno, okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno),
vrednotijo njegovo ustreznost, razumljivost in pravilnost,
prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste dopisov ter jih primerjajo z zna ilnostmi
dopisov drugih vrst; primerjajo tudi istovrstne neuradne in uradne dopise,
pripravijo se na pisanje dopisa dane vrste – v vodenem pogovoru obnovijo svoje znanje o na elih
vljudnega dopisovanja in o zna ilnostih dane besedilne vrste ter izdelajo na rt.
Pišejo dopis, tj. pretvarjajo "na rt" v besedilo – pri tem upoštevajo zna ilnosti dane besedilne vrste (npr.
zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa
tudi na itljivost in esteti nost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še
enkrat napišejo.
Po pisanju
primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje,
odpravijo svoje napake oz. izboljšajo svoj dopis ter utemeljijo svoje popravke,
poro ajo o svoji strategiji pisanja dopisa in jo primerjajo s strategijami sošolcev,
presojajo u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost dopisovanja in na
svoje obvladanje zna ilnosti dane vrste dopisa,
izdelajo na rt za izboljšanje svoje zmožnosti dopisovanja.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITI NEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH

BESEDIL
U enci/u enke sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo /in gledajo/)* naslednja enogovorna neumetnostna
besedila (objavljena v raznih medijih):
publicisti no besedilo katere koli vrste (npr. intervju/poro ilo/…),
7. 8. 9.
opis države, opis postopka, življenjepis,
definicijo pojma, razlago nastanka naravnega pojava, opis poti,
opis življenja ljudi v dani nasvet strokovnjaka, oceno besedila,
državi/ skupnosti, besedilo ekonomske propagande, pripoved o življenju
osebe,
* Navedene besedilne vrste spoznavajo predvsem z branjem; svoje poznavanje naj im ve krat nagradijo s
poslušanjem (in gledanjem).
Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru
o strategijah branja oz. poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil,
o na elih u inkovitega branja oz. poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil,
o zna ilnostih dane besedilne vrste,
o svojih izkušnjah z dano besedilno vrsto,
o svojih pri akovanjih do danega besedila in
30
o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.
Med sprejemanjem so pozorni na pomensko, jezikovno in tvarno stran besedila ter uporabljajo razne strategije
branja oz. poslušanja (si izpisujejo oz. zapisujejo bistvene podatke). e želijo, besedilo še enkrat sprejemajo ter
si dopolnjujejo svoje izpiske oz. zapiske.
Po (ponovnem) sprejemanju
prepoznavajo okoliš ine nastanka besedila in povedo, iz esa so jih prepoznali,
prepoznavajo namen tvorca besedila in povedo, iz esa so ga prepoznali,
povzamejo temo, podteme/klju ne besede in bistvene podatke v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih to k,
preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo,
prepoznavajo zna ilne besedne in nebesedne prvine ter njihovo vlogo v danem besedilu,
predstavljajo zna ilnosti danega besedila ter iz njih posplošujejo zna ilno zgradbo dane besedilne vrste in
zanjo zna ilne jezikovne prvine,
vrednotijo razumljivost, zanimivost, resni nost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in u inkovitost
besedila ter utemeljijo svoje mnenje,
predstavljajo svojo strategijo kriti nega sprejemanja besedil in jo primerjajo s strategijami sošolcev,
vrednotijo svojo zmožnost kriti nega sprejemanja takih besedil in izdelajo na rt za razvijanje te svoje
zmožnosti,
presojajo u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost kriti nega sprejemanja
besedil ter na svoje poznavanje zna ilnosti dane besedilne vrste,
se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila ( e je to na rtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti tvorjenja
enogovornih neumetnostnih besedil).
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL

U enci/u enke tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer:
pripovedujejo o svojih doživetjih,
obnavljajo neumetnostno ali umetnostno besedilo,
poro ajo o zanimivih/aktualnih dogodkih,
predstavljajo svoje doživljanje aktualnih dogodkov in svoje mnenje o njih,
tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj.
7. 8. 9.
opis države, opis postopka, življenjepis,
opis življenja ljudi v razlago nastanka naravnega pojava, oceno besedila,
dani državi/skupnosti, besedilo ekonomske propagande, opis poti.
pripoved o življenju
osebe.
DEJAVNOSTI U ENCEV/U ENK OB GOVORNEM NASTOPANJU:
Pred govornim nastopom:
sodelujejo v vodenem pogovoru o zna ilnostih dane vrste besedila, o strategijah govornega nastopanja in
o na elih u inkovitega govornega nastopanja;
razmišljajo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca;
uporabljajo razne vire in iš ejo potrebne podatke; te vpišejo v ogrodje miselnega vzorca;
zaklju ek;
urejeni miselni vzorec pisno ali ustno ubesedijo z ustreznimi besedami in povedmi;
pripravijo vidna ponazorila;
vadijo govorni nastop ter si skušajo im bolje zapomniti vsebino.
Med govornim nastopom:
napovedo temo in besedilno vrsto;
samostojno govorijo ob pisni zasnovi ali ob miselnem vzorcu in uporabljajo vidna ponazorila (prosojnice,
e-prosojnice, fotografije ...); govorijo razlo no, naravno in im bolj knjižno ter zavestno uporabljajo
nebesedne spremljevalce govorjenja;
opazujejo nebesedno odzivanje poslušalcev in skušajo pritegniti njihovo pozornost;
navajajo svoje vire.
Po govornem nastopu:
odgovarjajo na vprašanja sošolcev in u itelja oz. spodbujajo sošolce k vsebinskim vprašanjem in
odgovarjajo na njihova vprašanja;
sodelujejo pri vrednotenju svojega govornega nastopa – poslušajo mnenja sošolcev ter izražajo svoje
(ne)strinjanje z njimi;
vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti;
raz lenjujejo in presojajo govorne nastope sošolcev (pozorni so tudi na knjižno izreko in na nebesedne
31
spremljevalce govorjenja) ter utemeljijo svoje mnenje;
presojajo u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost govornega
nastopanja.
DEJAVNOSTI U ENCEV/U ENK OB PISANJU ENOGOVORNIH BESEDIL:
Pred pisanjem:
sodelujejo v vodenem pogovoru o zna ilnostih dane vrste besedila, o strategijah pisanja "spisov" in o
na elih u inkovitega pisanja "spisov";
razmišljajo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca;
uporabljajo razne vire in iš ejo potrebne podatke; te vpišejo v ogrodje miselnega vzorca;
zaklju ek.
Med pisanjem osnutka:
napišejo naslov in besedilno vrsto;
pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo – pri tem lenijo besedilo na odstavke, pripovedovalno
besedilo pa tudi na uvod, jedro in zaklju ek.
Po pisanju osnutka:
preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomo i jezikovnih priro nikov/sošolcev/u itelja/staršev
prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovni ne in pravopisne napake ter jih odpravijo;
prepišejo besedilo – pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na itljivost in natan nost
pisave;
primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo;
vrednotijo svojo zmožnost pisanja enogovornih besedil ter izdelajo na rt za razvijanje te svoje
zmožnosti;
presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost govornega
nastopanja.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI SELEKTIVNEGA BRANJA

U enci/u enke berejo javno obvestilo v obliki seznama (npr. teletekst/športni spored/kulturni spored
ipd.).
V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo.
Nato
poimenujejo dano vrsto seznama,
povedo, katere podatke vsebuje in kako so ti izraženi, ter predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin,
povedo, kdo je tvorec takih seznamov,
povedo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika ter emu in v katerih okoliš inah
jih ljudje berejo/uporabljajo,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem takih seznamov,
povedo, kako berejo take sezname,
poiš ejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu),
primerjajo podatke s seznama in jih razvrš ajo,
vrednotijo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost seznama ter predlagajo
vrednotijo svojo zmožnost selektivnega branja in izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEV

U enci/u enke si ogledajo obrazec (npr. poštne obrazce/ban ne obrazce ipd.).
V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo.
Nato
poimenujejo dano vrsto obrazca,
povedo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, emu in v katerih okoliš inah jih ljudje izpolnjujejo,
pripovedujejo o svojih izkušnjah z izpolnjevanjem takih obrazcev,
izpolnjujejo obrazec ter pri tem upoštevajo pravila za izpolnjevanje,
vrednotijo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter predlagajo
vrednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obrazcev in izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti.
RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA

SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI)
32
predstavijo pomen danih besed (npr. ozko knjižnih, neknjižnih in prevzetih) in stalnih besednih zvez ter jih
smiselno uporabljajo v povedih,
berejo/poslušajo definicije brez definiranega pojma in poimenujejo definirani pojem,
k danim besedam dodajajo protipomenke, sopomenke, podpomenke in nadpomenke ter besede iz
iste besedne družine,
iz danih skladenjskih podstav delajo tvorjenke (npr. samostalniške izpeljanke za vršilca dejanja, za
dejanje oz. glagolnike, samostalniške izpeljanke iz predložne zveze, samostalniške in pridevniške
zloženke ipd.), dane tvorjenke pa pretvarjajo v (približne) skladenjske podstave,
med tvorjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi besedami in
pazijo, da ne ponavljajo istih besed,
uporabljajo slovarske priro nike v knjižni in elektronski obliki (npr. SSKJ, Veliki slovar tujk),
v svojih besedilih prepoznavajo poimenovalne napake in jih odpravljajo.
po sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi,
dopolnijo enostav ne povedi s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami,
sprašujejo po danih delih povedi,
dopolnijo (glavne) stavke z opisom vršilca/prizadetega/prejemnika/kraja/ asa/na ina dejanja iz
glavnega stavka oz. s stav nim vzrokom/namenom/pogojem/izjemo dejanja iz glavnega stavka,
opazujejo zvezo dveh stopnjevano povezanih povedi, prepoznajo njuno stopnjevanost in jo izrazijo
z dvodelnim veznikom ne samo – temve tudi,
opazujejo zvezo dveh povedi, v kateri vsebuje druga poved nepri akovano/izjemno dejanje (druga
poved je torej nasprotna/neskladna s prvo), in razložijo neskladje med povedma; nato pretvorijo
zvezo povedi v dvostav no poved, in sicer na dva na ina:
– izrazijo nepri akovanost/izjemnost dejanja iz druge povedi, in sicer z veznikom
toda/vendar/ampak,
– izrazijo izjemoma odstranjeno oviro iz prve povedi, in sicer z veznikom eprav/kljub temu
da,
opazujejo zvezo dveh pojasnjevalno-sklepalno povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je
predstavljen sklep in v kateri pojasnilo; nato pretvorijo zvezo povedi v dvostav no poved, in sicer na
dva na ina:
– najprej izre ejo sklep in tega nato dopolnijo s pojasnilom (ta se za ne z veznikom saj),
– najprej izre ejo pojasnilo in mu nato dodajo iz njega izpeljani sklep (ta se za ne z veznikom
torej),
v eni povedi izrazijo mnenje o em in ga utemeljijo (pri tem uporabijo veznik saj); to poved nato
spremenijo tako, da najprej predstavijo pojasnila/dokaze, nato pa izre ejo iz njih izpeljani sklep (pri
tem uporabijo veznik torej);
vadijo in utrjujejo prepoznavanje
– isto asnih oz. neisto asnih dejanj ter izrekanje isto asnosti z veznikom medtem ko in s
predlogom med, neisto asnosti pa z veznikoma potem ko oz. preden in s predlogoma po oz. pred,
– vzroka in posledice ter izrekanje posledice z veznikom zato oz. vzroka z veznikom ker in s
predlogom zaradi,
– namena ter njegovo izrekanje z veznikom da bi in z namenilnikom,
– pogoja ter njegovo izrekanje z veznikom e bi/bom,
– stopnjevanosti in njeno izrekanje z veznikom ne samo – temve tudi,
– nasprotja/neskladja in njegovo izrekanje z veznikom toda/vendar/ampak oz. eprav/kljub
temu da,
– sklepa ter njegovo izrekanje z veznikom torej,
– pojasnila in njegovo izrekanje z veznikom saj,
v povedih odpravljajo "kriti na mesta" v svojem prakti nem obvladanju slovnice (npr. v sklanjanju
"posebnih" samostalnikov, pridevnikov, osebnih zaimkov, vprašalnih zaimkov kdo/kaj in oziralnih
zaimkov kdor/kar, v rabi povratnega svojilnega zaimka, v tvorbi in spreganju velelnika, v tvorbi
in rabi dovršnika in nedovršnika, v tvorbi predložnih zvez, v stopnjevanju pridevnikov z obrazili, v rabi
nedolo nika in namenilnika ipd.),
poro ajo o prvotnem govornem dogodku s premim govorom, z odvisnim govorom pretvarjajo premi govor v
odvisnega,
strnjujejo podredno zložene povedi v enostav ne (pri tem pretvarjajo osebkove/predmetne/prislovnodolo ilne
odvisnike v navadne osebke/predmete/prislovna dolo ila,
med tvorjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi oz. replike v zveze replik
ter pri tem upoštevajo pomenska in oblikovna razmerja in lenitev po aktualnosti,
prepoznavajo pomenske, oblikovne in aktualnostne napake v svojih besedilih ter jih odpravljajo.
33
vadijo in utrjujejo knjižni izgovor besed, povedi in besedil,
izgovarjajo besede,
skušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z u iteljem govoriti im bolj knjižno,
prepoznavajo pravore ne napake v svojih besedilih ter jih odpravljajo.
U enci/u enke razvijajo PRAVOPISNO ZMOŽNOST:
opazujejo zapis besed, povedi in besedil ter prepoznavajo, utrjujejo, poglabljajo in nadgrajujejo
– pisanje "kriti nih glasov",
– izbiro variante predloga z/s in k/h,
– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številkami in z besedami,
– pisanje prevzetih besed,
– pisanje lastnih imen bitij,
– pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij,
– pisanje imen prebivalcev krajev, držav …,
– pisanje eno-/ve besednih zemljepisnih lastnih imen,
– pisanje eno-/ve besednih stvarnih lastnih imen,
– pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen,
– pisanje imen praznikov,
– pisanje imen jezikov,
– pisanje imen pripadnikov ras,
– pisanje imen pripadnikov obdobij, gibanj, nazorov, strank …,
– pisanje ob nih imen, nastalih iz lastnih,
– rabo kon nih lo il v eno-/ve stav nih povedih,
– rabo vejice v ve stav nih povedih ter v povedih s pastavki,
– zapis premega govora (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim),
– rabo vezaja v prirednih zloženkah in v besedah, katerih prva sestavina je rka/številka,
– pisanje krajšav (tj. okrajšav, kratic in simbolov),
– naštevanje v stolpcih,
– navajanje virov na koncu zapisanega besedila;
med pisanjem lenijo besedilo na odstavke, upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za itljivost in
esteti nost pisave, ustrezno se odlo ajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi rkami ipd.,
uporabljajo pravopisne priro nike (v knjižni in elektronski obliki), pri oblikovanju besedil z
ra unalnikom pa tudi urejevalnike besedil,
prepoznavajo pravopisne napake v svojih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje
popravke.
opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenš ini v raznih okoliš inah,
po poslušanju (svojih in tujih) pogovorov in govornih nastopov vrednotijo ustreznost jezikovne
zvrsti in utemeljijo svoje mnenje,
po sprejemanju besedila sklepajo o okoliš inah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin
besedila so jih prepoznali,
med raz lenjevanjem besedila dane besedilne vrste prepoznavajo in si uzaveš ajo njeno zna ilno
zgradbo in zanjo zna ilne jezikovne prvine,
pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliš inah sporo anja in o zna ilnostih dane besedilne vrste,
med tvorjenjem pa izbirajo okoliš inam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stav ne
vzorce ipd.,
prepoznavajo svoje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke.
naštejejo vidne in zvo ne nebesedne spremljevalce govorjenja, jih ponazarjajo ter predstavljajo
njihovo vlogo v govornih nastopih/pogovorih in njihov u inek na poslušalce/sogovorce,
primerjajo nebesedne spremljevalce govorjenja v pogovorih in govornih nastopih, prepoznavajo
razlike in navajajo pragmati ne razloge zanje,
poslušajo in gledajo govorce/sogovorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega govorjenja,
jih poimenujejo ter vrednotijo njihovo ustreznost in u inkovitost,
med govornim nastopanjem/pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce
govorjenja; nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti in u inkovitosti,
opazujejo nebesedna zapisana sporo ila (npr. piktograme, grafikone, zemljevide, fotografije),
predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo nazornost, razumljivost in u inkovitost,
berejo besedila z nebesednimi deli (npr. z grafikoni), predstavljajo vlogo nebesednih delov ter
vrednotijo njihovo nazornost, razumljivost in u inkovitost,
34
pretvarjajo zapisana besedila/njihove dele v nebesedna sporo ila (npr. v grafikone),
naštejejo nebesedne spremljevalce pisanja, jih ponazarjajo ter predstavljajo njihovo vlogo v
zapisanih besedilih in njihov u inek na bralce,
primerjajo nebesedne spremljevalce pisanja v neuradnih in uradnih dopisih, prepoznavajo razlike in
navajajo pragmati ne razloge zanje,
v zapisanih besedilih opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja,
U enci/u enke med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in
procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo na rt za njeno izboljšanje.

U enci/u enke postopoma usvajajo
NA ELA USPEŠNEGA DVOGOVORNEGA IN ENOGOVORNEGA SPORAZUMEVANJA ter jih upoštevajo pri tvorjenju in
STRATEGIJE SPREJEMANJA IN TVORJENJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL ter jih upoštevajo pri tvorjenju in
MERILA ZA VREDNOTENJE BESEDIL ter jih upoštevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil,
MERILA ZA VREDNOTENJE ZMOŽNOSTI SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL ter jih upoštevajo pri vrednotenju
svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil,
ZNA ILNOSTI TISTIH BESEDILNIH VRST, KI JIH NATO SAMI TVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst v sklopih
Razvijanje zmožnosti pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti dopisovanja, Razvijanje zmožnosti kriti nega
sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil in Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih
besedil); svoje znanje o zna ilnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) tako, da tvorijo
besedilo iste vrste.
U enci/u enke sistemati no usvajajo POMENSKE, SLOGOVNE, OBLIKOVNE IPD. LASTNOSTI BESEDE, npr.:
7. V besedilu/povedih poiš ejo sopomenske besede/besedne zveze ter jim dolo ijo ustrezne okoliš ine oz.
slogovno vrednost. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza slogovno zaznamovana beseda, slogovno
nezaznamovana beseda.
V besedilu/povedih poiš ejo besedne zveze in povedi s prenesenim pomenom (tj. stalne besedne zveze),
razložijo njihov pomen in jih smiselno uporabijo v svojih besedilih.
Spoznavajo tipi no sklanjanje samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola (vendar
samostalnikov ne razvrš ajo po sklanjatvah). V povedih vadijo sklanjanje t. i. kriti nih samostalnikov, tj.
samostalnikov s posebnimi kon nicami ter s spremembami v osnovi in naglasu.
V besedilu/povedih poiš ejo svojilne zaimke ter jim dolo ijo vlogo (tj. nanašalnico v
sobesedilu/okoliš inah) in oblikovne lastnosti. V besedilu/povedih poiš ejo povratni svojilni zaimek in
ugotavljajo, kdaj ga uporabljamo.
V besedilu/povedih poiš ejo vprašalne zaimke ter jim dolo ijo vlogo; opazujejo sklanjanje zaimkov kdo
in kaj ter odkrivajo pogoste napake pri njunem sklanjanju.
V besedilu/povedih poiš ejo oziralne zaimke ter jim dolo ijo vlogo in tvorjenost iz vprašalnih
zaimkov; opazujejo sklanjanje zaimkov kdor in kar ter odkrivajo pogoste napake pri njunem sklanjanju.
V besedilu poiš ejo kazalne zaimke in jim dolo ijo vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/ okoliš inah).
V besedilu/povedih opazujejo naklonske oblike istega glagola ter prepoznajo njihovo razli no vlogo.
V besedilu/povedi poiš ejo predloge in jim dolo ijo vlogo.
8. V besedilu/povedi poiš ejo doma e in tuje sopomenske besede/besedne zveze in jim dolo ijo izvor (tj.
doma e/prevzeto). Spoznajo pragmati ne razloge za ohranjanje doma ih besed in za prevzemanje tujih
besed. Spoznajo in utrjujejo pravila o pisnem prilagajanju prevzetih besed.
V besedilu/povedih opazujejo vidski obliki istega glagola ter prepoznajo njuno razli no vlogo.
V povedih poiš ejo prvotne veznike in jim dolo ijo vlogo.
9. V povedih/v dvojicah besed poiš ejo tvorjenke in utemeljijo svoje rešitve. Predstavijo pragmati ne
razloge za rabo tvorjenk (namesto besednih zvez).
V besedilu/povedih poiš ejo medmete in jim dolo ijo vlogo.
V besedilu/povedih poiš ejo lenke in jim dolo ijo vlogo.
U enci/u enke sistemati no usvajajo STAV NO LENSKO SESTAVO STAVKA, npr.:
7. Opazujejo stavek iz golih in zloženih stav nih lenov ter v njem s pomo jo vprašalnic prepoznajo tisti del,
ki izraža dejanje/stanje/dogajanje, vršilca dejanja/nosilca stanja, prizadetega/naslovnika dejanja …
8. Stavkom (z golimi in zloženimi stav nimi leni) dolo ajo stav no lensko sestavo (tj. povedek, osebek,
predmet, prislovno dolo ilo) – stav ne lene poimenujejo s strokovnimi izrazi in navedejo vprašalnice
zanje.
9. Stavkom (z golimi in zloženimi stav nimi leni) dolo ajo stav no lensko sestavo (tj. povedek, osebek,
predmet, prislovno dolo ilo) – stav ne lene poimenujejo s strokovnimi izrazi in navedejo vprašalnice
zanje.
35
U enci/u enke sistemati no usvajajo STAV NO SESTAVO POVEDI, npr.:
8. Primerjajo enostav no in dvostav no poved – pozorni so na število glagolov v osebni obliki; nato
oblikujejo definicijo stavka.
V dvostav ni povedi dolo ijo število stavkov. Opazujejo razmerje med stavkoma ter na podlagi tega
lo ijo priredno zložene povedi od podredno zloženih. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza priredno
zložena poved, podredno zložena poved.
Opazujejo podredno zložene dvostav ne povedi, prepoznavajo vlogo obeh stavkov in tako lo ijo glavni
stavek od odvisnega. Razmišljajo o vlogi odvisnega stavka in izrekajo vprašalnico zanj. Razumejo in
uporabljajo strokovne izraze glavni stavek, odvisni stavek/odvisnik, osebkov odvisnik, predmetni
odvisnik, asovni odvisnik, krajevni odvisnik, na inovni odvisnik, vzro ni odvisnik, namerni odvisnik,
pogojni odvisnik, dopustni odvisnik, prilastkov odvisnik.
9. Opazujejo dvostav ne povedi in povedo, katere so zložene podredno; podredno zloženim povedim
dolo ijo stav no sestavo – povedo, kateri stavek je glavni, navedejo vprašalnico za odvisni stavek in
poimenujejo vrsto odvisnega stavka.
Opazujejo dvostav ne povedi in povedo, katere so zložene priredno; nato utemeljijo svoje rešitve.
V priredno zloženih dvostav nih povedih opazujejo vlogo drugega/dopolnjevalnega stavka.
U enci/u enke postopoma spoznavajo TEMELJNE VRSTE BESEDIL IN NJIHOVE ZNA ILNOSTI – to delajo tako, da
primerjajo umetnostno in neumetnostno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je
umetnostno; svoje mnenje utemeljijo. Povzamejo zna ilnosti neumetnostnih besedil.
Razumejo in uporabljajo strokovna izraza umetnostno besedilo, neumetnostno besedilo;

primerjajo objektivno in subjektivno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je
subjektivno; svoje mnenje utemeljijo. Povedo, v katerih okoliš inah je subjektivno besedilo ustrezno in v
katerih ni; pretvorijo ga v objektivno besedilo. Povzamejo zna ilnosti objektivnih besedil. Razumejo in
uporabljajo strokovna izraza objektivno besedilo, subjektivno besedilo;
primerjajo opisovalno in pripovedovalno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je
opisovalno; svoje mnenje utemeljijo. Povzamejo zna ilnosti opisovalnega in pripovedovalnega besedila.
Razumejo in uporabljajo strokovna izraza opisovalno besedilo, pripovedovalno besedilo;
primerjajo prakti nosporazumevalno, uradovalno, publicisti no in strokovno besedilo, predstavijo svoje
ugotovitve in povedo, katero besedilo je prakti nosporazumevalno, katero uradovalno, katero publicisti no in
katero strokovno; svoje rešitve utemeljijo. Povzamejo zna ilnosti dane vrste besedil. Razumejo in uporabljajo
strokovne izraze prakti nosporazumevalno besedilo, uradovalno besedilo, publicisti no besedilo, strokovno
besedilo.
U enci/u enke sproti vrednotijo u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja
na rabo in razumevanje besed ter na poznavanje zna ilnosti besed,
na tvorjenje in na razumevanje enostav nih povedi ter na prepoznavanje stav no lenske sestave stavka,
na tvorjenje in razumevanje ve stav nih povedi ter na prepoznavanje stav ne sestave povedi,
na tvorjenje in razumevanje zvez povedi oz. enogovornih besedil,
na tvorjenje in razumevanje zvez replik oz. dvogovornih besedil in
na poznavanje zna ilnosti raznih vrst besedil ter na tvorjenje in sprejemanje besedil.
Nato izdelajo na rt za odpravo svojih težav
pri rabi in razumevanju besed,
pri tvorjenju in razumevanju enostav nih povedi ter pri dolo anju stav no lenske sestave stavka,
pri tvorjenju in razumevanju ve stav nih povedi ter pri dolo anju stav ne sestave povedi,
pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi oz. enogovornih besedil,
pri tvorjenju in razumevanju zvez replik oz. dvogovornih besedil,
pri poznavanju zna ilnosti raznih vrst besedil ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.
RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI Z BRANJEM, POSLUŠANJEM (GLEDANJEM)

UMETNOSTNIH BESEDIL/PREDSTAV IN GOVORJENJEM, PISANJEM O NJIH
7. 8. 9.
36
U enci/u enke berejo/poslušajo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih.
Spoznavajo obvezna in v UN predlagana oz. druga književna besedila po izbiri u itelja in u encev (npr.
besedila lokalnih avtorjev in besedila, povezana z aktualnimi dogodki ipd.).
Razvijajo recepcijsko zmožnost – doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil (šolska

interpretacija): pred branjem se pripravijo na ustvarjalen dialog z besedilom (oblikujejo obzorje pri akovanj),
po branju/poslušanju književnega besedila primerjajo svoje doživetje, predstave, misli in razumevanje, po
ponovnem branju, opazovanju in raz lenjevanju besedila sintetizirajo spoznanja ter izražajo razumevanje
besedila in vrednostne sodbe o njem. Posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo. Zavedo
se razlik v 'branju' (vpliv osebnih izkušenj, znanja, pridobljenega pri šolskih predmetih in zunaj šole, ustev,
razpoloženja …), zaznajo morebitne pomanjkljivosti svojega razumevanja zaradi spregledanih oz.
nerazumljenih sestavin besedila; ob ponovnem branju in opazovanju besedila primanjkljaje odpravljajo in
svoje razumevanje nadgrajujejo. Primerjajo estetsko polnovredna in trivialna/zabavna književna besedila
(zavedo se, da je tudi taka književnost legitimna izbira branja).
A PRVINE KNJIŽEVNEGA BESEDILA

U enci/u enke v procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine književnega besedila
(upoštevajo neposredne in posredne informacije v besedilu). Ugotovitve primerjajo,
utemeljujejo/ponazarjajo ter zagovarjajo s sklicevanjem na besedilo in logi no sklepanje; izražajo
jih govorno in pisno.
A 1. Književna oseba
Lo ujejo glavne in stranske književne osebe in utemeljujejo svoje ugotovitve; zaznavajo,

primerjajo ter presojajo ravnanje in govorjenje/mišljenje oseb.
Najdejo književno osebo, ki jim je blizu (zna aj, ravnanje, na in razmišljanja, zunajliterarni razlogi);
do osebe vzpostavijo tudi kriti no razdaljo.
Vživljajo se v književno osebo, ki je druga na od njih, in se od nje kriti no distancirajo.
Zaznavajo zna ilnosti socialnega položaja književnih oseb; poskušajo razumeti tudi psihološke in
eti ne lastnosti posamezne osebe.
Npr. F. Levstik: Martin Krpan Npr. F. Prešeren: Povodni mož Npr. I. Cankar: Bobi
Npr. ljudska: Pegam in Npr. J. Kersnik: Ma kova o eta Npr. D. Kette: Na ot evem grobu
Lambergar Npr. T. Partlji : Moj ata, W. Shakespeare: Romeo in Julija
Npr. Ž. Petan: Pet Pepelk socialisti ni kulak
Npr. B. Novak: Bela past Npr. B. Stoker: Drakula
Zaznavajo perspektive ve književnih oseb in razumevajo njihovo soodvisnost; ugotavljajo, kako in

kje se to kaže v književnem besedilu; na podlagi perspektive posamezne književne osebe
vzpostavljajo svoj odnos do nje.
Npr. J. Jur i : Kozlovska sodba v Npr. L. N. Tolstoj: Starejši brat Npr. C. Kosma : Gosenica
Višnji Gori Npr. A. Aškerc: aša nesmrtnosti Npr. F. Prešeren: Glosa
Npr. I. A. Krilov: Volk in jagnje
Prepoznavajo motive za ravnanje književnih oseb (namere, misli, ustva …) in jih primerjajo s
svojim pogledom na svet; razumejo socialne motive za ravnanje oseb.
Npr. Prežihov Voranc: Potol eni Npr. J. Kersnik: Ma kova o eta Npr. I. Cankar: Bobi
kramoh Npr. O. Župan i : Žebljarska
Iš ejo psihološke motive in razloge za ravnanje književnih oseb.
Poskušajo razumeti eti ne

motive za ravnanje književnih
oseb.
Npr. I. Tav ar: Trža an Npr. O. Župan i : Z vlakom

Npr. T. Partlji : Moj ata, Npr. F. Puntar: Lov na rep
37
socialisti ni kulak
Npr. A. Aškerc: Kronanje v
Zagrebu
A 2. Književni prostor in as
Oblikujejo domišljijsko utne predstave književnega prostora; ugotavljajo, v kateri dogajalni as je

postavljeno dogajanje (medpredmetne povezave: zgodovina, zemljepis, likovna umetnost …).
Zavedanje književnega prostora in asa gradijo tudi s pomo jo uporabljenih jezikovnih sredstev
( asovna in socialna zvrstnost)
Dogajalni prostor in as povezujejo s temo književnega besedila.
Npr. D. Defoe: Robinzon Npr. I. Tav ar: Visoška kronika Npr. R. Queneau: Cica v metroju
Npr. E. Petiška: Tezejev boj z Npr. V. Mal: Baronov mlajši brat Npr. Prežihov Voranc: Doberdob
Minotavrom Npr. F. Prešeren: Turjaška Npr. O. Župan i : Z vlakom
Npr. F. S. Finžgar: Pod Rozamunda Npr. W. Shakespeare: Julij Cezar
svobodnim soncem A. Davies: Poletno sanjarjenje
Npr. B. Smolnikar: Deklice
A 3. Dogajanje, motiv, tema/sporo ilo, snov
Opazujejo vzro no-posledi na in asovna razmerja med dogodki v besedilu (zgodba/fabula).

Kronološko razvrš ajo dogodke, tudi ko gre za analiti no oz. retrospektivno dogajalno zgradbo.
Lo ijo glavno in stransko dogajanje ter dogajanje v razli nih asih in na razli nih krajih.
Obnavljajo/povzemajo dogajanje (podrobno in strnjeno).
Npr. J. Snoj: Avtomoto mravlje Npr. I. Tav ar: Visoška kronika Npr. I. Cankar: Bobi
Npr. P. Voranc: Potol eni Npr. J. Hašek: Kako sem si kuhal Npr. T. Konwicki: Kronika
kramoh jajce v mehko ljubezenskih pripetljajev
Npr. Homer: Odiseja Npr. M. Tomši : rno sonce Npr. C. Kosma : Gosenica
Npr. ljudska: Pegam in Npr. A. T. Linhart: Županova Micka
Lambergar Npr. V. Mal: Nedelje nekega poletja
Npr. B. Novak: Bela past
Zaznavajo zaviranje in spešitve dogajanja.
Npr. F. Prešeren: Povodni mož Npr. O. Župan i : Z vlakom

Npr. W. Shakespeare: Romeo in
Julija
Zaznavajo (glavne) motive v književnem besedilu.
Doživljajo pesemske slike in se zavedo njihovega u inka na bralca (razpoloženjskost, ustveni odzivi
v povezavi z jezikovno rabo).
Npr. ljudska: Pegam in Npr. F. Lainš ek: Mesta Npr. B. A. Novak: Narcis in Eho
Lambergar
o Lo ujejo glavne in stranske motive glede na sporo ilnost besedila.
Npr. Ivan Tav ar, Visoška kronika Npr. S. Gregor i : So i

Npr. C. Kosma : Gosenica
Iš ejo osrednjo idejo (sporo ilo) in temo književnega besedila; naštejejo nekaj besedil na isto temo.
Opazujejo razvijanje teme v besedilu: npr. na dogajalni ravni (izpostavljeni so vsi bistveni dogodki :
samostojno jih je treba ugotoviti/predvideti/'brati' med vrsticami), na jezikovni ravni (povedano je
naravnost : izraženo je metafori no), na ravni asovne ureditve dogajanja (kronološko razvrš anje:
retrospektivno razvrš anje) ipd.
Lo ijo teme: ljubezenska, socialna, razpoloženjska, domovinska.
o Ljubezenska. o Ljubezenska in socialna. o Razpoloženjska in

domovinska.
38
Npr. S. Vegri,: Kaj vse diši Npr. T. Pav ek: Nova faca Npr. J. Murn: Kme ka pesem
Npr. F. Lainš ek: Ajša Najša Npr. D. Zajc: Moja prva pesem Npr. S. Gregor i : So i
in ljubezen Npr. B. Jurca: Ko zorijo jagode Npr. F. Bevk: Kaplan Martin
Npr. J. Kersnik: Ma kova o eta edermac
Prepoznavajo snov (npr. zgodovinski dogodki) in opazujejo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost.
Npr. ljudska: Kralj Matjaž Npr. A. Aškerc: Kronanje v Npr. Prežihov V.: Doberdob
Zagrebu
A 4. Avtor – pripovedovalec
Vedo, kdo je avtor književnega besedila in ga lo ijo od pripovedovalca.

Prepoznavajo vsevednega pripovedovalca (opombe/komentar pripovedovalca, 3. oseba,
preteklik).
Prepoznavajo prvoosebnega
pripovedovalca.
Npr. C. Kosma : Gosenica
Npr. V. Vodnik: Moj spomenik
Npr. F. Levstik: Martin Krpan

Npr. I. A. Krilov: Volk in jagnje Npr. F. Prešeren: Povodni mož
A 5. Književna perspektiva
Doživljajo, prepoznavajo in razumevajo komi no književno perspektivo; najdejo humorne prvine v

književnem besedilu in ugotavljajo, zakaj vzbujajo smeh (povezovanje z jezikovno rabo).
Npr. J. Jur i : Kozlovska sodba v Npr. Molière: Scapinove zvija e Npr. W. Shakespeare: Romeo
Višnji Gori Npr. M. Danojli : Kaj so med in Julija
Npr. T. Partlji : Ali veš, koga so drugim po eli stari Slovani
danes pokopali?
B KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE

U enci/u enke ob napovedi branja/poslušanja književne zvrsti/vrste prikli ejo v spomin temeljna
dolo ila književne zvrsti/vrste. Književno besedilo v procesu šolske interpretacije doživljajo,
raz lenjujejo (opazujejo posameznosti in njihovo vlogo v besedilu ter jezikovno rabo v besedilu –
pomenska in estetska raven), spoznanja primerjajo, utemeljujejo in sintetizirajo (nadgrajujejo prvotno
razumevanje) ter besedila vrednotijo, nekatera tudi primerjajo in pri tem upoštevajo že znane vrstne
zna ilnosti književnih besedil. Svoje ugotovitve izražajo govorno/pisno.
B 1. Poezija
Ritem pesmi – povezujejo ritem z besedilno stvarnostjo in s sporo ilnostjo.
Npr. E. Fritz: Song o ljubezni Npr. T. Pav ek: Nova faca Npr. O. Župan i : Žebljarska
Npr. F. Prešeren: Turjaška Npr. D. Kette: Na ot evem grobu
Rozamunda Npr. F. Prešeren: Glosa
Npr. ljudska: Galjot Npr. S. Kosovel: Kons 4
Npr. F. Prešeren: Apel in evljar Npr. V. Vodnik: Moj spomenik
Npr. F. Prešeren: Turjaška
Rozamunda
Npr. F. Prešeren: Povodni mož
Podobnoglasje/onomatopoija – zaznavajo, opazujejo u inek v pesmi in poimenujejo.
Npr. D. Zajc: Pivci tišine Npr. A. Aškerc: Kronanje v Npr. O. Župan i : Z vlakom
Zagrebu
Rima – poiš ejo jo v besedilu (prepoznavanje) in ugotavljajo/opazujejo njen u inek v pesmi;
povezujejo jo s sporo ilnostjo pesmi.
Aliteracija in asonanca – prepoznavajo in lo ijo ju.
39
o Opazujejo razliko med rimo in asonanco ter spoznanja
povežejo z razpoloženjsko ravnijo pesmi.
Npr. N. Grafenauer: Samota Npr. F. Prešeren: Uvod h Krstu Npr. B. A. Novak: Narcis in Eho
pri Savici Npr. F. Prešeren: Zdravljica
Rozamunda
Likovna podoba pesmi – zaznavajo razlike med verzi (dolžina verzov) in posebnosti likovne
podobe svobodnega verza. Ugotavljajo povezanost likovne podobe s temo/sporo ilnostjo pesmi.
Npr. J. Prevert: Zabušant Npr. V. Möderndorfer: Cesta Npr. F. Prešeren: Zdravljica
Jezikovna 'uresni itev' pesmi (pomenska in estetska raven):

o Zaznavajo u inek posebne jezikovne rabe na bralca (doživljanje).
o Razumejo besede/besedne zveze z ve pomeni v sobesedilu.
o Zaznavajo in poimenujejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom oz. posebnosti
na ravni rabe: primera, poosebljenje/poosebitev, okrasni pridevek in nagovor/ogovor;
opazujejo in razumevajo pesniško sredstvo in ugotavljajo njegovo vlogo na pomenski
ravni konkretne pesmi (pomenotvorna vloga); zaznavajo estetski u inek pesniškega
sredstva.
Npr. N. Grafenauer: Samota Npr. S. Kosovel: Jesen Npr. T. Pav ek: Pesem o zvezdah
Npr. M. Košuta: Stegnjeni prst Npr. ljudska: Galjot Npr. S. Gregor i : So i
Npr. T. Pav ek: Pesem Npr. F. Prešeren: Turjaška Npr. O. Župan i : Z vlakom
Rozamunda
o Zaznavajo zamenjavo besednega reda/inverzijo; razumejo njegovo/njeno vlogo v pesmi,

poimenujejo pesniško sredstvo.
Npr. S. Vegri: Grega Npr. ljudska: Galjot Npr. F. Levstik: Dve otvi
Npr. V. Vodnik: Dramilo
Npr. N. Grafenauer: Življenje
o Zaznavajo, opazujejo in poimenujejo pretiravanje.

o Zaznavajo, opazujejo ter kasneje poimenujejo stopnjevanje in refren (pripev).
o Zaznavajo, opazujejo govorniško vprašanje.
Npr. ljudska: Pegam in Lambergar Npr. A. Aškerc: Kronanje v Npr. S. Gregor i : So i

Zagrebu
Npr. V. Nazor: Galjotova pesem
Lirska in epska pesem – razumejo razliko in to dokažejo z izpostavljanjem zna ilnosti obravnavane
pesmi.
Npr. ljudska: Pegam in Lambergar Npr. A. Aškerc: aša

Npr. T. Pav ek: Pesem nesmrtnosti Npr. O. Župan i : Žebljarska
Npr. N. Grafenauer: Življenje
o Prepoznavajo ep, balado, romanco in sonet.
Npr. F. Prešeren: Uvod v Krst Npr. D. Kette: Na ot evem grobu

pri Savici
Npr. F. Prešeren: Povodni mož
Rozamunda
Npr. F. Prešeren: Apel in evljar
B 2. Proza
Berejo/poslušajo pripovedno prozo.
Zaznamovanost sloga – opazujejo in utemeljujejo vlogo tovrstnih prvin v književnem besedilu.

Slogovni postopek – v književnem besedilu najdejo primere, s katerimi ponazorijo: opisovanje (opis),
40
subjektivno opisovanje (oris), ozna evanje (ozna itev književne osebe), pripovedovanje, dvogovor.
Npr. F. Lainš ek: Ajša Najša Npr. J. Kersnik: Ma kova o eta Npr. A. Ingoli : Gimnazijka
Npr. B. Novak: Bela past Npr. I. Tav ar: Visoška kronika Npr. C. Kosma : Gosenica
Npr. Homer: Odiseja Npr. I. Cankar: Bobi
Zna ilnosti pripovednih vrst – opazujejo in izpostavljajo jih pri primerjanju in vrednotenju književnih
besedil iste vrste:
7. o Basen – prepoznavajo jo po tipiziranih, ve idel živalskih likih, ki se obnašajo kot ljudje, in
kratki zaokroženi zgodbi, usmerjeni k poanti, ki jo pojasni nauk.
Npr. I. A. Krilov: Volk in jagnje
Npr. F. Erjavec: Pal ek in orel
o Pripovedka (razlagalna/zgodovinska) in bajka – ugotavljajo zgodovinsko, mitološko,

domišljijsko ozadje pripovedke in bajke ter prepoznavajo vlogo bajeslovnih bitij in junakov.
Npr. Ljudske: Ajda in Slovenci, Peter Klepec, Volkodlak
Npr. Homer: Odiseja
8. o Roman – prepoznavajo ga kot najobširnejše prozno delo, v katerem je veliko dogodkov, ve

oseb, razli nih dogajalnih prostorov …
Npr. I. Tav ar: Visoška kronika
Npr. B. Jurca: Ko zorijo jagode
9. o rtica – prepoznajo jo kot kratko pripoved o enem dogodku/doživetju; v ospredju so ustva,

razpoloženje osebe.
Npr. I. Cankar: Na pe i
Npr. Z. Kveder: Potovalci
B 3. Dramatika
Lo ujejo govor dramskih oseb in informacije o prostoru, asu, videzu, na inu govorjenja, ravnanju
oseb, njihovem ustvovanju ipd. (odrska navodila).
Npr. K. Brenk: Modra vrtnica za Npr. T. Partlji , Moj ata, Npr. F. Lainš ek: Bara Bara
princesko socialisti ni kulak
Npr. L Suhodol an: Narobe stvari v
mestu Petpedi
o Komedija – opazujejo in
razumejo komi no
perspektivo.
Npr. Molière za mlade
Npr. A.T. Linhart: Županova
Micka
U enci/u enke si vsako leto ogledajo vsaj eno gledališko/filmsko predstavo (ali videoposnetek
gledališke/filmske predstave) in poslušajo posnetek radijske igre ter tako ozaveš ajo zna ilnosti
medijskih predelav/realizacij/aktualizacij književnih besedil oz. osnovne zna ilnosti posameznih
medijev. Posamezne predstave tudi primerjajo s književnim besedilom. Doživljanje, razumevanje in
vrednotenje izražajo govorno/pisno.
o Opazujejo in razumejo dramsko dogajanje in odnose med dramskimi osebami; lo ijo glavno in
stransko dogajanje – pozorni so na to, kako so v predstavi prikazani (neposredno/posredno).
o Opazujejo prvine gledališke predstave (dejanje/prizori, igralci/igra, kostumi, scena, rekviziti,
lu /osvetlitev, zvo na oprema) – izpostavljajo in presojajo njihovo vlogo pri doživljanju in
razumevanju gledališkega dogodka.
o Zaznavajo in izpostavljajo morebitne humorne prvine v dramski predstavi oz. z izpostavljanjem
zna ilnosti dokazujejo razumevanje komi ne/tragi ne perspektive pri komediji/tragediji.
Filmska predstava:
41
o Doživljajo, razumejo in vrednotijo filmsko predstavo (dogajanje, odnosi med osebami …)
o Izpostavljajo zna ilnosti žanra (filmsko izražanje) v primerjavi z gledališ em.
o Razlikujejo umetniški in trivialni/zabavni filmi (klišeiziranost na ravni dogajanja, oseb, dogajalnega
prostora …) in se do obeh opredeljujejo.
Primerjanje gledališke/filmske izraznosti s književnim besedilom (izbrana besedila in predstave):
o Izpostavljajo zna ilnosti 'predstavitev' oseb, dogajalnega prostora in asa v književnem besedilu in
gledališki predstavi/filmu.
o Opazujejo motive za ravnanje književnih oseb (socialne, psihološke, eti ne).
o Opazujejo sklenjenost dogajanja.
o Opisujejo perspektivo (komi na).

UMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE, INTERPRETATIVNO BRANJE, GOVORJENJE)
7. 8. 9.
Ustvarjanje umetnostnega besedila u enci/u enke prepoznajo kot poseben položaj, kar zaznajo v
procesu tvorjenja (po)ustvarjalnega besedila, ko sami oblikujejo besedilni svet in se pri tem opirajo na
svoje (medbesedilne) izkušnje in znanje.
govorno (po)ustvarjalno in/ali 'strokovno' (govorni nastopi) odzivajo na književna besedila oz. pišejo
(po)ustvarjalna besedila, ki vklju ujejo prvine umetnostnega jezika in/ali druge zna ilnosti književnih
besedil.
1. PISANJE
A Izberejo eno ali dve možnosti, ponujene v naslednjih to kah, oz. najdejo svoji/svoje možnosti:
Razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe:
o Ustvarjajo nove, književne osebe; sestavijo jih iz oseb, ki so jih spoznali v drugih književnih delih/
filmu/realnem življenju ali pa jih tvorijo po analogiji z osebami iz znanega književnega besedila.
o Pišejo nove prigode znanih književnih oseb.
o Presajajo osebe iz enega književnega dela v zgodbo drugega dela.
o Pišejo realisti ne/fantasti ne sestavke, v katerih se prepoznajo razli ni motivi za ravnanje književnih
oseb (socialni, psihološki, eti ni).
Razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja književnega prostora in asa:

o Ustvarjajo nove domišljijske svetove – dogajanje postavljajo v preteklost, sedanjost in
prihodnost; z omenjanjem okoliš in, dogodkov in predmetov izražajo dogajalni as (neposredni
podatki), pomagajo si tudi s asovno oz. socialnozvrstno zaznamovanimi besedami (posredni podatki:
arhaizmi, neologizmi, slengizmi …).
Razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme (motivov/snovi) v književnem besedilu:

o Tvorijo domišljijsko pripoved s sinteti no/retrospektivno dogajalno zgradbo.
o Tvorijo nova pripovedna besedila na dolo eno temo s podobnimi/razli nimi motivi.
Lo ijo avtorja in pripovedovalca:

o Tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega/prvoosebnega pripovedovalca.
Prepoznajo književno perspektivo:

o V (po)ustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komi no književno perspektivo.
B Recepcijsko zmožnost oz. zmožnost razumevanja književnih besedil dokazujejo tako, da

tvorijo (po)ustvarjalna besedila oz. fragmente besedil (pisno/govorno). Pri tem upoštevajo že znane
zna ilnosti književne vrste.
Poezija
o Samostojno tvorijo nove pesemske slike (v povezavi z dolo eno temo).
o V povezavi s pesemsko sliko iz obravnavane pesmi tvorijo nove primere, poosebitve, okrasne
pridevke in preproste metafore.
o Razumevanje vloge zvo nega, besednega, skladenjskega in besedilnega sloga na pomenski in estetski
42
ravni pesmi ponazarjajo tako, da jih zamenjujejo z nevtralnimi jezikovnimi sredstvi in vrednotijo
u inek teh zamenjav v pesmi.
o Tvorijo likovno pesem/pesem lepljenko v povezavi z dolo eno ali samostojno izbrano temo.
o Tvorijo aliteracije in asonance (po analogiji).

o Preoblikujejo pesniško besedilo v prozno in obratno
(parafraziranje).
Proza
Izberejo eno predlagano enoto ali predlagajo svojo:
o Povestim in romanom 'dopisujejo' nove predzgodbe, konce ali 'manjkajo a' epizodna poglavja.
o Krajše literarno delo preoblikujejo v strip in obrnjeno.
o Ustvarjalen in kriti en dialog z besedilom vzpostavljajo tako, da posnemajo njegov jezik in slog,
spreminjajo socialno in funkcijsko zvrstnost jezika v besedilu ter ga slogovno preoblikujejo
(prestavljanje dogajanja v sodobnost ali v drug prostor, parodija, travestija).
o Razvijajo zmožnost razumevanja in prepoznavanja pripovednih vrst, tako da pišejo izvirna besedila in
pri tem upoštevajo žanrska dolo ila teh vrst; upoštevajo tudi zna ilnosti pripovedne zgradbe, sloga in
sporo evalnega postopka. Napišejo/Zapišejo (izbirno 1 enota):
7. o basen/bajko,
o pripovedke, bajke (skupinsko zbirajo ustno izro ilo in ga zapišejo),
8. o fantasti no zgodbo (osnova: ljudske pripovedi/anti ni miti),

o fabulativno pismo/fiktivni dnevnik,
o kratko realisti no pripoved na podlagi asopisne vesti (zakonitosti realnega sveta, trden
vzro no-posledi ni dogajalni sistem),
9. o rtico.
Dramatika
o Razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja dramskega besedila, tako da (izbirno 1 enota):
7. o dramatizirajo pripovedno/pesemsko besedilo,

o napišejo krajše dramsko besedilo,
8. o pišejo komi ne dramske fragmente in prizore,
o v izvirnem besedilu posnemajo slog dramskega besedila.
9.
2. INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNIH BESEDIL

U enci/u enke se pripravijo na glasno branje in na to, da z glasom (so)oblikujejo besedilno
stvarnost.
Poezija
o Razumljivo in doživeto recitirajo/deklamirajo – slušne prvine svojega govora (glasovno
barvanje, intonacija, register, poudarjanje, glasnost, premori, hitrost) uskladijo s
sporo ilnostjo/razpoloženjem pesmi.
Proza
o Razumljivo in interpretativno berejo književno besedilo – slušne prvine govora uskladijo z
dogajanjem v književnem besedilu.
Dramatika
o Glasno berejo krajše dramsko besedilo po vlogah – izražajo spremembe razpoloženja oseb,
govorijo im bolj naravno (v skladu z dogajanjem in okoliš inami dogajanja).
Možnosti (izbirno 1 ali 2 enoti):

o Uprizorijo lastno dramatizacijo krajšega besedila (npr. monolog).
3. GOVORNI NASTOPI
43
U enci/u enke izberejo temo ter prosto in im bolj naravno govorijo; upoštevajo slovni na pravila,
okoliš ine sporo anja (strategije in na ela u inkovitega govornega nastopanja so spoznali in usvojili
pri jezikovnem pouku). Skušajo biti im prepri ljivejši (premišljena priprava govornega nastopa na
ravni razvijanja teme, na ina predstavitve, suverenosti nastopa – zvo ne in vidne prvine govora,
o esni stik s poslušalci).
V vsakem razredu opravijo samostojni govorni nastop, (izberejo eno od ponujenih možnosti, lahko tudi
v povezavi z doma im branjem oziroma v dogovoru z u iteljem izberejo temo, ki je ni na seznamu).
'Književnostrokovni' govorni nastopi (obravnava književnega besedila):
o Predstavitev v šoli neobravnavanega književnega besedila (avtor, vsebinske in slogovne
zna ilnosti, zvrst/vrsta besedila, ovrednotenje besedila s pomo jo sklicevanja na zna ilnosti
besedila, ponazoritve z zgledi iz besedila).
o Primerjava dveh književnih besedil (tema, književne osebe, dogajanje, kraj in as dogajanja,
zvrst/vrsta, slogovne zna ilnosti, literarnozgodovinsko obdobje …).
o Predstavitev avtorja/-ev in njegovega/njihovih dela/del – predstavitev teme govornega nastopa in
pojasnilo glede odlo itve za temo; bio- in bibliografski podatki o avtorju/-ih, izbor slikovnega
materiala; ponazoritev dela/del z odlomki iz književnega/-ih besedila/besedil, navedki iz
strokovne literature (npr. Slovenske književne ustvarjalke; Sopotniki moderne …).
o Intervju z ustvarjalcem (lahko tudi fiktivni intervju, npr. s F. Prešernom) – predstavitev
avtorjevega življenja in dela, bistvene zna ilnosti njegovega dela: književno obdobje,
zvrstna/vrstna ozna itev, tema/ideja ipd.).
o Predstavitev bralnega interesa med u enci/u enkami oz. najbolj priljubljenih književnih del
(anketa) – vprašalnik o dolo enem/-ih književnem/-ih besedilu/-ih, predstavitev in interpretacija
ugotovitev anketiranja ipd. (npr. vprašanja o priljubljenosti dolo ene/-ih knjige/knjig in razlogov
za to – upoštevanje vsebinskih in slogovnih zna ilnosti besedila/besedil).
(Po)ustvarjalni govorni nastopi:

o Recitacija/deklamacija u en eve/u enkine lastne pesmi oz. (po)ustvarjalne predelave izbrane
pesmi, navajanje pesmi razli nih avtorjev z isto temo/tematiko, izpostavitev temeljnih podobnosti
in razlik med temi besedili, utemeljitev odlo itve za predstavitev lastnega besedila.
o Priprava in predstavitev parodije/travestije znanega književnega besedila, utemeljitev izbora
književnega besedila za predelavo in izpostavitev bistvenih potez poustvarjalnega postopka.
o Nastop z dramskim monologom in orisna predstavitev celotnega književnega besedila,
utemeljitev izbire besedila, pri emer mora biti razviden delež vsakega udeleženca pri pripravi
govornega nastopa (izbira besedila, na rtovanje nastopa, oblikovanje posamezne vloge ipd.).

1 U enci/u enke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:
7. - komi na perspektiva,
- ljubezenska tema(tika),
- vsevedni pripovedovalec,
- lirska in epska pesem,
- ritem,
- onomatopoja/podobnoglasje,
- nagovor/ogovor,
- pretiravanje,
- inverzija,
- basen,
- pripovedka,
- bajka;
8. - socialna tema(tika),
- kitica: štirivrsti nica, trivrsti nica,
- rima,
44
- refren,
- primera,
- okrasni pridevek,
- stopnjevanje,
- ep (pesnitev),
- balada,
- romanca,
- sonet,
- roman,
- komedija,
9. - tema, sporo ilnost/ideja,
- razpoloženjska, domovinska tema(tika),
- prvoosebni pripovedovalec,
- svobodni verz,
- likovna pesem,
- govorniško vprašanje,
- rtica.
2 U enci/u enke pregledno poznajo dva ali tri književnike in njihova dela (po u en evi in u iteljevi
izbiri):
7. - Fran Levstik,
- Josip Jur i ,
- Prežihov Voranc,
- Tone Pav ek,
- Homer;
- Anton Tomaž Linhart,

- Valentin Vodnik,
8. - France Prešeren,
- Janko Kersnik,
- Ivan Tav ar,
- Anton Aškerc,
- Janez Menart,
- Niko Grafenauer,
- Lev Nikolajevi Tolstoj;
- Primož Trubar,
- Simon Gregor i ,
- Ivan Cankar,
- Oton Župan i ,
- Josip Murn,
9. - Dragotin Kette,
- Sre ko Kosovel,
- Ciril Kosma ,
- trije sodobnik,i
- William Shakespeare.
U enci/u enke navedejo poglavitne zna ilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in
njihova dela. Avtorje tudi razvrš ajo v literarna obdobja.
4 DIDAKTI NA PRIPORO ILA
4.1 Cilji in vsebine

4.1.1 Cilji
45
Pouk slovenš ine v obsegu 4 u ne ure tedensko omogo a uresni evanje splošnih ciljev
predmeta/kompetenc, opredeljenih v 2. poglavju tega u nega na rta, kakor tudi razvijanje osebne,
narodne in državljanske identitete ter klju nih zmožnosti vseživljenjskega u enja, med katerimi je
najpomembnejše sporazumevanje v slovenš ini.
Temeljni cilj pouka slovenš ine, tj. razvijanje sporazumevalne zmožnosti kot zmožnosti sprejemanja
in tvorjenja besedil raznih vrst, izhaja iz obravnave neumetnostnih in umetnostnih besedil, primernih
starostni stopnji u encev v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Obravnavi neumetnostnih
besedil je namenjeno 60 odstotkov ur predmeta, delu z umetnostnim besedilom pa 40 odstotkov
(izjema je 1. razred, kjer je to razmerje 50 : 50).
Pri predmetu slovenš ina u enci torej tvorijo (govorijo, pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in
raz lenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izkušnjam in
zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje
sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveš ajo temeljne razlike v sprejemanju,
tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.
Uresni evanje splošnih in procesno-razvojnih ciljev pri jezikovnem in književnem pouku ni

raz lenjeno po razredih, temve je praviloma opredeljeno za celotno triletje, kar u itelju omogo a, da
avtonomno izbira hitrost obravnave ciljev in vsebin, njihovo zaporedje ter s tem metode in oblike dela
glede na potrebe, zmožnosti in pri akovanja svojih u encev.
4.1.2 Vsebine
Vsebine pouka slovenš ine so podane v 3. poglavju tega u nega na rta kot procesno-razvojni sklopi z
vsebinami za jezikovni pouk in pouk književnosti.
V prvem triletju se vsebine in procesno-razvojni cilji jezikovnega pouka razdeljeni na sedem
sklopov:
- Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in državi,
- Razvijanje zmožnosti pogovarjanja,
- Razvijanje zmožnosti poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil,
- Razvijanje zmožnosti govornega nastopanja,
- Razvijanje zmožnosti branja in pisanja neumetnostnih besedil,
- Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za
izboljšanje sporazumevalne zmožnosti),
46
- Razvijanje metajezikovne zmožnosti.
V drugem in tretjem triletju pa so vsebine in procesno-razvojni cilji razporejeni v devet sklopov, in
sicer:
- Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in državi,
- Razvijanje zmožnosti pogovarjanja,
- Razvijanje zmožnosti dopisovanja,
- Razvijanje zmožnosti kriti nega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil,
- Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,
- Razvijanje zmožnosti selektivnega branja,
- Razvijanje zmožnosti izpolnjevanja obrazcev,
- Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za
izboljšanje sporazumevalne zmožnosti),
- Razvijanje metajezikovne zmožnosti.
Procesno-razvojni cilji se v ve ini sklopov smiselno nadgrajujejo po razredih.
V u nem na rtu so skladno s priporo ili ob splošnih znanjih (pokon ni tisk) navedena tudi
posebna/dodatna znanja. Pri jezikovnem pouku so zapisana v poševnem tisku.
V primerjavi z u nim na rtom iz leta 1998 se je pove al tudi obseg izbirnih vsebin in dejavnosti –
pribl. 30 % vsebin jezikovnega pouka je namre izbirnih, izbirni pa sta tudi sporazumevalni dejavnosti
(npr. branje in/ali poslušanje; govorjenje in/ali pisanje) pri obravnavi ve ine besedilnih vrst. Izbirne
vsebine in dejavnosti pri jezikovnem pouku so v u nem na rtu natisnjene polkrepko.

Vsebine književnega pouka so razdeljene na tri procesno-razvojne in vsebinske sklope, in sicer:
- Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem/poslušanjem/gledanjem umetnostnih besedil in
govorjenjem/pisanjem o njih;
- Razvijanje recepcijske zmožnosti s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih
(pisanje/interpretativno branje/govorjenje);
- Pridobivanje literarnovednega znanja.
Razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v u nem na rtu je približno 70 : 30. Splošna znanja so
zapisana v navadnem tisku, zajemajo pa tudi izbrane izbirne vsebine. Posebna znanja so zapisana v
poševnem tisku, prav tako predlagana književna besedila za uresni evanje ciljev. U itelj lahko
predlagana besedila po lastni presoji nadomesti z drugimi, po njegovem mnenju primernejšimi
besedili.
V primerjavi z u nim na rtom iz leta 1998 se je pove ala izbirnost na ravni dejavnosti pri obravnavi
47
književnih besedil, razmerje med obsegom obveznih in izbirnih književnih besedil pa ostaja
nespremenjeno.
Izbira besedil za doma e branje je prepuš ena u itelju, najbolje v dogovoru z u enci.
Uresni evanje v praksi
4.2.1 Prvo triletje
V prvem triletju se u enci u ijo uporabljati ustna in pisna besedila v razli nih okoliš inah in za
razli ne namene. U itelj na fleksibilen in uravnotežen na in kombinira sistemati no spoznavanje in
urjenje branja in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih, funkcionalnih in zanimivih
okoliš inah. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti se funkcionalno prepletajo, sprva je ve govorjenja
in poslušanja, pozneje za etnega branja in pisanja.
Pri na rtovanju pouka u itelj upošteva, da se otrokova sporazumevalna zmožnost razvija v medsebojni
povezanosti z razvojem mišljenja in znanja. Besedno sporazumevanje na slušni ali vidni ravni se v
prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju vseskozi povezuje tudi z nebesednim sporazumevanjem.
Glede na zastavljene cilje in vsebine pouka je zelo pomembno, da u itelj pri izbiri didakti nih metod
in oblik za razvijanje u en evih sporazumevalnih, spoznavnih in ustvarjalnih zmožnosti upošteva tudi
njegove individualne zna ilnosti. Ker so vsebine in cilji jezikovnega in književnega pouka opredeljeni
za celotno triletje in ne ve po posameznih razredih, je individualizacija pouka še posebej pomembna
in smiselna, saj u itelj tako lahko usvajanje predpisanih vsebin in ciljev sproti prilagaja zna ilnostim,
zmožnostim in hotenjem posameznega u enca.
Pri akovani dosežki, podani v 4. poglavju tega u nega na rta, so naravnani predvsem na splošna
znanja, znotraj katerih u ni na rt ponuja izbirne vsebine in cilje na ravni vsebin in dejavnosti tako pri
jezikovnem kot književnem pouku. Ob pri akovanih dosežkih po prvem triletju so posebej opredeljeni
tudi za 3. razred kot pogoj za napredovanje v naslednji razred.
Izbira didakti nih metod in oblik pou evanja je odvisna od obravnavanih vsebin, v prvem obdobju
osnovnošolskega izobraževanja se še posebej priporo a didakti na igra ter razli ne oblike
sodelovalnega u enja in projektnega dela.
V u nem na rtu je posebna pozornost namenjena pou evanju branja in pisanja.

Cilj pou evanja ni le obvladovanje teko ega branja in pisanja, temve raba pisnega jezika za
sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, u enje in razvedrilo. Cilj je omogo iti vsem otrokom, da
spoznajo in dosežejo višjo raven t. i. "kriti ne pismenosti".
48
U enci vstopajo v svet branja in pisanja postopoma, sistemati no in individualizirano. Glede na svoje
predznanje branja in pisanja ter razvite veš ine, spretnosti in zmožnosti postopoma prehajajo skozi
faze oz. dejavnosti za etnega opismenjevanja, predstavljene v 3. poglavju tega u nega na rta v sklopu
Razvijanje zmožnosti branja in pisanja neumetnostnih besedil. Pomembno je, da u itelj na za etku
triletja in sproti pri vsakem u encu preverja razvitost veš in, spretnosti in zmožnosti, potrebnih za
branje/pisanje, nato pa za vsakega u enca izdela individualni na rt razvijanja zmožnosti branja in
pisanja. Skladno z zahtevami v tem u nem na rtu u enci torej:
- sistemati no razvijajo predopismenjevalne zmožnosti,
- e imajo oz. potem ko imajo ustrezno razvite predopismenjevalne zmožnosti, sistemati no
razvijajo tehniko branja in pisanja (najprej s tiskanimi rkami, nato s pisanimi),
- e imajo oz. potem ko imajo ustrezno usvojeno tehniko branja in pisanja, sistemati no
razvijajo zmožnost branja z razumevanjem in zmožnost pisanja preprostih besedil.
U itelj naj bo pri za etnem opismenjevanju torej pozoren na priporo eno zaporedje usvajanja veš in in
spretnosti branja in pisanja, tempo usvajanja pa naj sproti prilagaja zna ilnostim in zmožnostim
posameznega u enca.
Poleg vstopanja v svet branja in pisanja pa u enci v prvem triletju opravljajo še druge dejavnosti:
sodelujejo v pogovorih, sprejemajo, raz lenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila, sprejemajo,
interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ter razvijajo zmožnost logi nega mišljenja, svojo
poimenovalno, upovedovalno, pravore no in pravopisno zmožnost.
Pri tem usvajajo tudi strategije sprejemanja (poslušanje, branje) in tvorjenja (govorjenje, pisanje)
neumetnostnih in umetnostnih besedil.
Sprejemanje (poslušanje/branje) neumetnostnih besedil zajema naslednje dejavnosti u encev:
a) Pred poslušanjem/branjem se pripravijo nanj.
b) Med poslušanjem/branjem so pozorni na pomensko in izrazno stran besedila.
c) Po poslušanju/branju sodelujejo v pogovoru o poslušanem/prebranem besedilu:
- raz lenjujejo, obnovijo in vrednotijo poslušano/prebrano besedilo,
- predstavljajo svoje doživljanje besedila in poslušanja/branja,
- vrednotijo svojo zmožnost kriti nega poslušanja (in gledanja)/branja enogovornih neumetnostnih
besedil in izdelajo na rt za razvijanje te svoje zmožnosti,
- se pripravijo na tvorjenje govorjenega ali zapisanega podobnega besedila.
Tvorjenje enogovornih neumetnostnih besedil (govorjenje, pisanje) pa zajema naslednje dejavnosti:
a) Pred govorjenjem/pisanjem se pripravijo nanj.
b) Med govornim nastopom skušajo im bolj upoštevati na ela u inkovitega govornega
nastopanja, med pogovorom na ela vljudnega pogovarjanja, med pisanjem pa pazijo na
ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila ter na estetskost zapisa.
c) Po pogovoru/govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem, predstavijo svoje ob utke in
49
vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja/govornega nastopanja in izdelajo na rt za izboljšanje
te svoje zmožnosti; po pisanju primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo,
predstavljajo svoje ob utke ter vrednotijo svojo zmožnost pisanja besedil in izdelajo na rt za
razvijanje te svoje zmožnosti.
Pri književnem pouku u enci razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem/poslušanjem/gledanjem

umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih. V procesu šolske interpretacije opazujejo
posamezne prvine besedila in si tako ustvarjajo odziv na celotno besedilo. Ugotovitve primerjajo,
utemeljujejo in ponazarjajo s sklicevanjem na besedilo. Pri tem tvorijo ustna in proti koncu triletja tudi
pisna besedila. Recepcijsko zmožnost pa razvijajo tudi s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob umetnostnih
besedilih. Ohranja se torej t. i. komunikacijski pouk književnosti, kar pomeni, da sta v središ u
šolskega branja leposlovja književno besedilo in u enec, u itelj pa pri branju spodbuja prekrivanje
pomenskega polja besedila (tema in predstavnost besedila) in u en evega obzorja pri akovanj, ki
izvira iz njegove zunajliterarne im medbesedilne izkušnje (doživetje v resni nosti in ob branju
leposlovja).
Branje umetnostnih besedil v prvem triletju praviloma ni povezano s tematiko drugih predmetov, pa
pa u encem ponuja možnost za polno literarnoestetsko doživetje.
Šolska interpretacija umetnostnega besedila je priporo eni model za razvijanje bralne zmožnosti in
zajema naslednje dejavnosti:
- uvodna motivacija,
- napoved besedila, umestitev in interpretativno branje,
- premor po branju,
- izražanje doživetij ter analiza, sinteza in vrednotenje,
- ponovno branje in nove naloge.
V prvem triletju so seveda dejavnosti sprejemanja (branje, poslušanje) praviloma nadrejene

dejavnostim tvorjenja (govorjenje, pisanje). Med dejavnostmi sprejemanja je najve asa namenjenega
poslušanju, saj otroci poslušajo (in gledajo) u iteljevo pripovedovanje in branje, radijske igre,
lutkovne predstave, otroške mladinske predstave, otroške filme in risanke.
V samostojno branje literature vstopajo individualizirano in drse e, ko je njihova bralna zmožnost že
avtomatizirana. Ker v u nem na rtu cilji, vsebine in pri akovani dosežki niso opredeljeni po razredih,
temve za celotno triletje, so na ela individualiziranega pristopa v celoti uresni ljiva.
Delitev po razredih se deloma ohranja samo pri predlogih književnih besedil za uresni evanje ciljev
književnega pouka, ker pa so besedila samo predlagana, jih u itelj lahko zamenja z drugimi, po
njegovem mnenju za uresni evanje zastavljenih ciljev primernejšimi besedili.
Šolsko branje/pripovedovanje književnosti se lahko povezuje s projektom družinskega branja;
50
uresni uje se kot prijetno doživetje in kot metoda privzgajanja bralnih navad.
Temeljni cilj jezikovnega pouka pri slovenš ini je tudi v drugem triletju razvijanje sporazumevalne
zmožnosti, tj. zmožnosti sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil.
Ker je zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmožnosti, u enci z lastno
dejavnostjo (ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oz. z navajanjem
slovni nih/pravore nih/pravopisnih ipd. pravil) razvijajo svojo zmožnost logi nega mišljenja ter
poimenovalno, upovedovalno, pravore no in pravopisno zmožnost ter odpravljajo najpogostejše
slogovne, poimenovalne, slovni ne, govorne in pisne napake. Pri obravnavi zapisanih besedil pa
za nejo opazovati tudi besedno-slovni no zgradbo besedila, in sicer tako, da v njem najdejo opisano
oz. z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino, ji dolo ijo vlogo/pomen/stilno
vrednost/obliko ipd., jo uvrstijo v dolo eno kategorijo ter to uvrstitev utemeljijo.
Didakti no priporo ljiva sistema za obravnavo jezikovnega pouka v drugem triletju sta predvsem
celostni pouk in projektno u no delo.
Izbira u ne oblike je odvisna od dejavnosti in naloge, ki jo uresni ujemo pri pouku. eprav je
didakti no lahko ustrezna tako frontalna (npr. poslušanje oddaje po radiu, u iteljev uvod v nove u ne
vsebine) kot individualna (npr. tiho branje, pregledovanje napak, ponovno pisanje besedila) oziroma
skupinska oblika dela (npr. sestavljanje miselnega vzorca), bi morali skrbeti predvsem za ve ji delež
skupinskega dela – v manjših skupinah ali dvojicah. U enci namre razvijajo zmožnosti in znanje ob
aktivnih oblikah u enja, kot so sodelovalno u enje, u enje z odkrivanjem in problemsko u enje; tako
dejavno razvijajo svojo zmožnost za dvogovorno sporazumevanje (npr. razpravljajo o problemu,
usklajujejo mnenja, oblikujejo skupno mnenje, ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo) ter jo
nadgrajujejo z na rtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih položajih
(npr. z igro vlog, posnemanjem zapisanih besedil ipd.).
Pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zastopane vse štiri sporazumevalne
dejavnosti.
Sprejemanje in nato tvorjenje neumetnostnih besedil naj poteka po naslednjih korakih:
1. U enci se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. z u iteljevo pomo jo obudijo svoje
predznanje o napovedani besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izkušnje s
sprejemanjem podobnih besedil, izrazijo svoja pri akovanja, izberejo ustrezno strategijo
51
sprejemanja besedila ipd.).
2. U enci sprejemajo (tj. berejo ali poslušajo oz. gledajo) besedilo; med sprejemanjem so pozorni na
besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govorjenja.
3. U enci po sprejemanju z u iteljevo pomo jo raz lenjujejo besedilo (in sicer predvsem
okoliš insko, naklonsko in pomensko, prebrano besedilo pa tudi besedno-skladenjsko in tvarno)
ter vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost.
4. Ob u iteljevem vodenju prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo zna ilnosti dane besedilne
vrste.
5. e je v u nem na rtu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se u enci nanj pripravijo (npr.
predstavijo svoje izkušnje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje težave pri tem, predstavijo
zna ilnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporo anja, izdelajo na rt, ponazorila
ipd.).
6. U enci pišejo besedilo oz. izdelajo pisno podlago za govorni nastop.
7. Po pisanju/govornem nastopu skupaj s sošolci in u iteljem vrednotijo svoje besedilo in besedila
sošolcev ter utemeljijo svoje mnenje; e je potrebno, odpravijo napake v svojem besedilu in ga
prepišejo.
8. U enci v vodenem pogovoru presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na
svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter ob u iteljevih napotkih izdelajo
na rt za izboljšanje teh zmožnosti.

Književni pouk tudi v drugem triletju temelji na komunikacijskem modelu književne vzgoje, katere
glavni cilj je ohranjanje u en evih interesov za branje in poslušanje umetnostnih besedil ter razvijanje
zmožnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom.
Pri književnem pouku u enci namre razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem/poslušanjem
/gledanjem umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih ter s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob
umetnostnih besedilih. V procesu šolske interpretacije besedila razvijajo zmožnost doživljanja,
razumevanja in vrednotenja književnih besedil, literarno besedilo raz lenjujejo, po raz lenjevanju pa
spoznanja o besedilu sintetizirajo ter izražajo vrednostne sodbe o njem in jih utemeljijo. Posamezna
književna besedila tudi medsebojno primerjajo in vrednotijo. Recepcijsko zmožnost razvijajo tudi s
tvorjenjem poustvarjalnih besedil ob umetnostnih besedilih.
Kot najprimernejša metoda dela se tudi tukaj priporo a šolska interpretacija umetnostnega besedila, ki
- premor po branju,
52
Šolsko branje (in književna vzgoja sploh) mora ostati tudi v drugem triletju osredinjeno na u enca, kar
pomeni, da je najpomembnejša u iteljeva naloga posredovati/ohraniti otrokovo prepri anje, da se
lovek v književnosti sre uje predvsem/tudi s samim seboj, kar je namre najmo nejša motivacija za
branje leposlovja sploh.
U enci ob sre evanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavnosti. Branje
in poslušanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake u ne enote prepletajo in so usmerjeni k istim
ciljem. Ob prvem stiku z besedilom naj u itelj u encem prozo in dramatiko pripoveduje, pesem pa
deklamira, šele nato pa prebere. Sledi individualno branje u encev.
Izbira metod in oblik dela je prepuš ena u itelju, ta pa jo prilagaja naravi umetnostnega besedila in
interesom ter nagnjenjem u encev. V fazi interpretacije besedila se tako metoda pogovora lahko
kombinira z metodo usmerjenega tihega branja, zelo u inkovita pa je tudi igra vlog ali metoda
glasnega branja izbranih delov besedila. Na stopnji poglabljanja doživetja pa u enci govorno in pisno,
tj. s pomo jo risbe ali dramatizacije, literarno besedilo poustvarjajo in ustvarjajo svoje, književnemu
besedilu analogne domišljijske svetove.
U itelj naj bo pozoren tudi na pridobivanje literarnovednega znanja, ki naj bo v funkciji u en evega
poglobljenega doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil. Ker so vsa besedila (razen
sedmih obveznih avtorjev oz. del) samo predlagana, je izbira književnih besedil za uresni evanje ciljev
književnega pouka prav tako prepuš ena u iteljevi presoji, saj najbolje pozna svoje u ence, njihove
zmožnosti, interese in obzorje pri akovanj.
Število pri pouku obravnavanih književnih besedil naj bo omejeno; besedila izbirajo u itelj in u enci.
U enci doma v posameznem šolskem letu preberejo do tri im raznovrstnejša književna besedila.
U iteljeve uvodne motivacije, usmeritve, oblike in metode dela naj pri u encih sprožajo doživljanje in
domišljijsko sodelovanje pri oblikovanju domišljijsko utnih predstav prvin branega književnega
besedila ter vodijo k poglabljanju njihove recepcijske zmožnosti.

Tako kot v drugem triletju je tudi v tretjem jezikovnemu pouku namenjenih 60 odstotkov u nih ur,
književnemu pouku pa 40 odstotkov (v prvem triletju je priporo eno razmerje 50 : 50.)
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti, tj. zmožnosti sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil,
je temeljni cilj jezikovnega pouka tudi v tretjem triletju osnovnošolskega izobraževanja.
U enci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje
53
/in gledanje/, branje, govorjenje, pisanje) in se tako usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in
pisnih neumetnostnih besedil. Pri govorjenju/pisanju se navajajo na to, da je tvorjenje besedila
na rtovano dejanje, pri katerem je treba upoštevati naslovnika ter obvladati temo, o kateri se
govori/piše, in poimenovalne možnosti ter zakonitosti jezika, s katerim se naslovniku kaj sporo a. Pri
poslušanju/branju pa se navajajo na razmišljujo e in kriti no sprejemanje besedil ter na utemeljevanje
svojega mnenja o njih; zapisano besedilo raz lenjujejo ne le pomensko, pragmati no in vrednotenjsko,
temve tudi besedno-slovni no – besedilom (povedim) dolo ajo skladenjsko zgradbo, besedam pa
vlogo, pomen, stilsko vrednost in obliko ter jih uvrš ajo v ustrezne skupine, ki jih poimenujejo z
jezikoslovnimi izrazi in jim dolo ajo temeljne slovni ne zna ilnosti.
Pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z u en evimi izkušnjami in predznanjem ter
z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in družboslovnih predmetih. Prav zato je didakti no
priporo ljivo projektno u no delo.
Izbira u ne oblike je seveda odvisna od ciljev u ne ure. Zato je pri pouku slovenš ine didakti no
ustrezna tako frontalna (npr. poslušanje oddaje po radiu, u iteljev uvod v nove u ne vsebine) kot
individualna (npr. tiho branje, pregledovanje napak, ponovno pisanje besedila) oziroma skupinska
oblika dela (npr. sestavljanje miselnega vzorca), posebna pozornost pa naj bo namenjena delu v
manjših skupinah ali dvojicah. U enci namre najbolje razvijajo zmožnosti in znanje prav z aktivnimi
oblikami dela, kot so npr. sodelovalno u enje, u enje z odkrivanjem, problemsko u enje.
Sprejemanje in tvorjenje neumetnostnih besedil naj poteka po naslednjih korakih:

1. U enci se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. z u iteljevo pomo jo obudijo svoje
predznanje o napovedani besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izkušnje s
sprejemanjem podobnih besedil, izrazijo svoja pri akovanja, izberejo ustrezno strategijo
sprejemanja besedila ipd.).
2. U enci sprejemajo (tj. berejo ali poslušajo oz. gledajo) besedilo; med sprejemanjem so pozorni na
besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govorjenja.
3. U enci po sprejemanju z u iteljevo pomo jo raz lenjujejo besedilo (in sicer predvsem
okoliš insko, naklonsko in pomensko, prebrano besedilo pa tudi besedno-skladenjsko in tvarno)
ter vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost.
4. Ob u iteljevem vodenju prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo zna ilnosti dane besedilne
vrste.
5. e je v u nem na rtu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se u enci nanj pripravijo (npr.
predstavijo svoje izkušnje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje težave pri tem, predstavijo
zna ilnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporo anja, izdelajo na rt, ponazorila
ipd.).
6. U enci pišejo besedilo oz. izdelajo pisno podlago za govorni nastop.
7. Po pisanju/govornem nastopu skupaj s sošolci in u iteljem vrednotijo svoje besedilo in besedila
54
sošolcev ter utemeljijo svoje mnenje; e je potrebno, odpravijo napake v svojem besedilu in ga
prepišejo.
8. U enci v vodenem pogovoru presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na
svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter ob u iteljevih napotkih izdelajo
na rt za izboljšanje teh zmožnosti.
Pomembna novost v primerjavi z u nim na rtom iz leta 1998 je v tem, da vsebine in cilji niso omejeni
na obravnavo po razredih, temve jih u itelj lahko po lastni presoji obravnava tudi strnjeno. Izbirnost
ni omejena samo na besedilne vrste, temve je razširjena tudi na sporazumevalne dejavnosti ob
obravnavi posameznih besedilnih vrst. Dodatna znanja so namenjena predvsem individualnemu delu
in diferenciaciji pouka.

Tudi v tretjem triletju se ohranja komunikacijski model književnega pouka, saj je izhodiš e obravnave
prav književno besedilo.
Recepcijsko zmožnost pri književnem pouku u enci razvijajo z branjem/poslušanjem/gledanjem
umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih ter s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob umetnostnih
besedilih.
Kot najprimernejša metoda dela se tudi tukaj priporo a šolska interpretacija umetnostnega besedila, ki
- premor po branju,
U enci ob sre evanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavnosti. Branje
in poslušanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake u ne enote prepletajo in so usmerjeni k istim
ciljem. Izbira metod in oblik dela je prepuš ena u itelju, ta pa jo prilagaja naravi umetnostnega
besedila in interesom ter nagnjenjem svojih u encev.
U itelj naj bo pozoren tudi na pridobivanje literarnovednega znanja, ki naj bo v funkciji u en evega
poglobljenega doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil. Ker so vsa besedila (razen
obveznih avtorjev oz. del) samo predlagana, je izbira književnih besedil za uresni evanje ciljev
književnega pouka prav tako prepuš ena u iteljevi presoji, saj najbolje pozna svoje u ence, njihove
zmožnosti, interese in obzorje pri akovanj.
Primarno merilo za izbiro umetnostnih besedil sta literarna kakovost ter primernost u en evi stopnji
osebnostnega in bralnega razvoja, ne pa zunajliterarnim vzgojnim ciljem. Vsebinski del predmetnega
55
u nika obsega dela iz mladinske in nemladinske književnosti ter književnodidakti no osmišljeno tudi
primere trivialne književnosti. Upoštevaje na ela književne kakovosti ima elitna književnost izrazito
prednost pred trivialno. V središ u so besedila iz slovenske književnosti, mednje pa je vklju en
premišljen izbor temeljnih del svetovne književnosti, ki doma a umeš a v širši kontekst. Osrednje
vsebine so dela klasikov, dopolnjujejo pa jih naslovi iz sodobne književnosti.
Raznovrstnost besedil se kaže tudi v ustrezni zastopanosti vseh treh književnih zvrsti, kar morajo
upoštevati tudi u itelji pri na rtovanju dela. Število obravnavanih književnih besedil naj letno ne
presega 12. U enci doma v posameznem šolskem letu preberejo najmanj tri im raznovrstnejša
književna besedila. U iteljeve uvodne motivacije, usmeritve, oblike in metode dela naj sprožijo
njihovo doživljanje in domišljijsko sodelovanje pri oblikovanju domišljijsko utnih predstav prvin
branega književnega besedila ter vodijo k poglabljanju njihove recepcijske zmožnosti.
5 VREDNOTENJE DOSEŽKOV
Vrednotenje zajema preverjanje znanja. U itelj preveri u en eve zmožnosti, nato u enca vodi in
spodbuja u enje ter ugotavlja, kako dobro dosega cilje. Daje mu povratne informacije, spodbuja
samovrednotenje doseganja ciljev, pomaga mu na rtovati delo in spodbuja u enje u enja. U itelj
preverja u en evo doseganje ciljev med usvajanjem novih ciljev ter po zaklju enem u nem sklopu in
pred preverjanjem.
Pou evanje je tesno povezano z vrednotenjem, saj u itelj vrednoti tisto, kar je u enec usvajal v
procesu pou evanja. Pri preverjanju upošteva njegovo vlogo v u nem procesu. U enec mora poznati
kriterije preverjanja. U itelj v procesu preverjanja vrednoti u en eve zmožnosti na podlagi
pri akovanih dosežkov, vrednoti pa tudi njegov napredek. U encu da kakovostno in iz rpno povratno
informacijo, ki mu pomaga razumeti, kako razvite so njegove zmožnosti, ter spodbuja njegovo
nadaljnje razvijanje zmožnosti. Preverjanje naj se zaklju i s kakovostno povratno informacijo u encu
o njegovem napredku in razvitih zmožnostih.
U enec razvija svoje zmožnosti ves as izobraževanja, zato mora u itelj v procesu izobraževanja
spremljati razvijanje njegovih zmožnosti v daljšem asovnem obdobju.
Pou evanje in vrednotenje sta tesno povezana in soodvisna ter spodbujata notranjo motivacijo, kadar
u encu omogo imo, da pokaže vse zmožnosti. Ob tem ovrednotimo njegov napredek ter ga seznanimo
s tem, kako napreduje k zastavljenim ciljem. Vrednotenje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj
samozaupanje in naj bo del dialoga med u iteljem in u encem.
56
5. 1 Delo z neumetnostnimi besedili (jezikovni pouk)
U itelj vrednoti u en evo sporazumevalno zmožnost, to je zmožnost sprejemanja in tvorjenja raznih

besedil. Vrednoti zmožnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja besedil tistih besedilnih vrst, ki so
dolo ene z u nim na rtom.
Ob razli nih besedilih vrednoti u en evo poimenovalno, skladenjsko, pravopisno, slogovno in
metajezikovno zmožnost, ob govornem nastopanju in pogovarjanju še u en evo pravore no zmožnost
in zmožnost nebesednega sporazumevanja.
Pri pouku u enec ves as razvija svoje sporazumevalne zmožnosti, zato morata u itelj in u enec v
procesu izobraževanja z razli nimi pristopi spremljati in preverjati razvijanje te zmožnosti.
Skupaj ugotavljata u en ev napredek; pomembno je u en evo samovrednotenje (u enec presoja
u inek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo sporazumevalno zmožnost).
5.2 Delo z umetnostnimi besedili (književni pouk)
U enec pri pouku književnosti ves as razvija svojo recepcijsko zmožnost, zato morata u itelj in
u enec v procesu izobraževanja z razli nimi pristopi spremljati in preverjati razvijanje te zmožnosti.
Ob tem skupaj ugotavljata u en ev napredek in na rtujeta nadaljnje delo.
U itelj vrednoti u en evo zmožnost književnega branja/recepcijsko zmožnost, tako da vrednoti

u en eve odgovore, s katerimi ta v skladu s cilji in pri akovanimi dosežki v u nem na rtu dokazuje
zmožnost samostojnega razumevanja, vrednotenja književnega besedila in medbesedilnega
primerjanja književnih besedil.
U itelj vrednoti u en evo tvorjenje/(po)ustvarjanje ob umetnostnem besedilu, tako da vrednoti izbrano

(skupna izbira u itelja in u enca) u en evo
o pisanje,
o interpretativno branje in
o govorni nastop
glede na cilje in pri akovane dosežke v u nem na rtu.
6 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA
Pouk slovenš ine na daljavo naj poteka v spletni u ilnici, ki je opremljena z e-didakti nimi gradivi in
57
pripomo ki ter orodji, ki omogo ajo iskanje podatkov in informacij, dostop do brezpla nih u nih
gradiv, avtorskih programov, spletnih slovarjev, komuniciranje s pomo jo internetnih storitev,
sodelovanje v mrežnih projektih, forumih in razli nih spletiš ih za u enje materinš ine.
V spletni u ilnici naj bo priro na e-knjižnica z literaturo za u itelje, s priro niki in u beniki za u ence,
vsebuje pa naj tudi zadostno število leposlovnih del, ki jih u itelj izbere za šolsko in doma e branje.
Na voljo naj bodo tudi slovarji, leksikoni in drugi priro niki v elektronski obliki za pouk jezika in
književnosti.
7 ZN A N J A I ZV A J A L C E V
V prvem triletju osnovne šole pou uje slovenš ino profesor razrednega pouka/magister razrednega
pouka. V prvem razredu osnovne šole hkrati pou ujeta profesor razrednega pouka/magister razrednega
pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, lahko pa tudi dva profesorja razrednega pouka/magistra
razrednega pouka.
V drugem triletju osnovne šole slovenš ino pou uje:
- v 4. razredu profesor razrednega pouka/magister razrednega pouka,
- v 5. razredu profesor razrednega pouka/magister razrednega pouka,
- v 6. razredu profesor slovenš ine /magister slovenš ine, izjemoma tudi profesor razrednega
pouka/magister razrednega pouka z opravljeno specializacijo/modulom za slovenš ino.
V tretjem triletju osnovne šole lahko u i predmet slovenš ina, kdor je kon al program za pridobitev
univerzitetne izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed
strokovnih naslovov:
- profesor slovenš ine/magister slovenš ine,
- diplomirani slovenist.
58

Učni Načrt OS Priredba Za Poučevanje V Tujini 23apr09

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Učni Načrt OS Priredba Za Poučevanje V Tujini 23apr09

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SLOVENŠ INA

U ni na rt za pouk slovenš ine za slovenske u ence po svetu oz. zunaj

Predmetna komisija za posodabljanje u nega na rta za slovenš ino:

Avtorji posodobljenega u nega na rta:

4 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

6 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA

1.1 U enje in pou evanje slovenš ine na daljavo

Raba informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko bistveno pripomore h kvalitetnejšemu pouku, a

1. U enci/u enke si oblikujejo pozitivno ustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika

2. U enci/u enke razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, tj. zmožnost

3. U enci/u enke ohranjajo in razvijajo pozitiven odnos do branja neumetnostnih in

4. U enci/u enke razvijajo t. i. gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno zmožnost

5. U enci/u enke ob sprejemanju umetnostnih/književnih besedil poleg razvijanja

Vsebine jezikovnega in književnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s procesno-razvojnimi

3.1 Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega in književnega pouka

3.1.1.1 Jezikovni pouk

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POSLUŠANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN PISANJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL

RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI

3.1.1.2 Književni pouk

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI Z BRANJEM/POSLUŠANJEM/GLEDANJEM

Razvijajo zmožnost sprejemanja književnih besedil/recepcijsko zmožnost – doživljanje, razumevanje in

KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE

1. Narišejo svojo domišljijsko utno predstavo književne osebe.

2.2 Književni prostor in as – razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja:

2. GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNIH BESEDIL

Predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo:

PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA

3.1.2 Drugo triletje

3.1.2.1 Jezikovni pouk

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI DOPISOVANJA

* Branje in poslušanje (z gledanjem) naj bosta im bolj enakovredno zastopana.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI SELEKTIVNEGA BRANJA

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEV

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

3.1.2.2 Književni pouk

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI Z BRANJEM/POSLUŠANJEM/GLEDANJEM UMETNOSTNIH

Lo ujejo umetnostna besedila od neumetnostnih.

A PRVINE KNJIŽEVNEGA BESEDILA

B KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE

Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo.

Zaznavajo in razumevajo preproste primere. Ugotavljajo njihov u inek v književnem besedilu.

Npr. F. Forstneri : Dedkova slika

Zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez.

Slovenske narodne pravljice Sto najlepših pravljic iz slovenske Tiso in ena no

o Kratka sodobna pravljica

Primerjanje gledališke/filmske izraznosti s književnim besedilom (izbrani primeri besedil in predstav)

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OB

Razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme v književnem besedilu.

Lo ijo avtorja in pripovedovalca:

2. INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNEGA BESEDILA

PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA

5. - književna oseba (glavna, stranska),

6. - pripovedništvo, pesništvo, dramatika,

3.1.3 Tretje triletje

3.1.3.1 Jezikovni pouk

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA