You are on page 1of 2

Elementi učne ure

• Cilji
Cilj je stanje, ki ga želimo doseči z izbranimi dejavnostmi. Učitelj naj v pripravi jasno določi,
kaj želi z učenci doseči, kaj naj bi na koncu ure ali srečanja znali, doživeli, naredili. Pri
določanju ciljev upoštevamo sposobnosti, izkušnje in predznanje učencev, članov skupine.
Sledimo naslednji usmeritvi:
Kar glava ob neki aktivnosti misli, naj srce začuti in roka ustvari.
(Povezanost mišljenja, čustev in volje; nikoli se samo ne učimo, vedno ob tem tudi doživljamo
in ustvarjamo.)

• Uvodna motivacija
Je izjemnega pomena za vzpostavitev sodelujočega vzdušja med učenci, člani določene učne
skupine. Učitelju so na razpolago različne in v šolski praksi uspešno preverjene ponudbe, kot
npr.: uganka, rebus, križanka, kratko besedilo, v katerem se je poigral tiskarski škrat, krajša
pesem, glasba, slikovni material, risba, nedokončana zgodba … Učitelj naj za začetek
druženja z učenci, člani skupine vedno izbere nekaj novega in tako vzbudi potrebno pozornost
in željo po sodelovanju.

• Komunikacija
Komunikacija izhaja iz latinskega jezika in pomeni narediti nekaj skupaj, sporočiti nekomu o
nečem; povezuje torej vsaj dva posameznika. Pri pouku to pomeni posredovanje sporočil
učitelja učencu, učenca drugemu učencu, skupini. Učitelj naj v pripravi na pouk upošteva
pomen pogovora med učenci in s primernimi nalogami večino razpoložljivega časa nameni
krožni komunikaciji (sporočila krožijo med učenci). Ob pozornem spremljanju posameznika
ali skupine pa ugotavlja, kaj mu le-ti sporočajo tudi nebesedno, z govorico telesa. Z lastnim
zgledom naj učitelj učence navaja tudi na zbrano poslušanje drug drugega, saj brez tega ni
učinkovite komunikacije.
Za vse, ki delujemo v poklicih, kjer vstopamo v stik z otroki, mladimi in drugimi ljudmi, je
izjemno pomembno, da vemo, da je vsa komunikacija naučena in jo lahko spremenimo, če le
to želimo.

• Problemska naravnanost
Učitelj bo vzpodbudil vedoželjnost posameznika, skupine le, če bo na samem začetku ure
predstavil nalogo v obliki problema, ki ustreza razvojni stopnji učenca, posameznika in ga bo
tako povabil k razmišljanju o možni rešitvi. Primerni za tak pristop so dnevni problemi, s
katerimi se posamezniki srečujejo in bi jim radi pomagali pri razrešitvi. Lahko pa so to tudi
aktualni dogodki v šoli, razredu, kraju.

• Aktivnost učencev
Upoštevanje vsega do sedaj naštetega in predlaganega omogoča pristen stik med učenci in
željo po sodelovanju, razmišljanju. Dejavnosti za dosego določenega cilja učitelj vedno
načrtuje tako, da sam ni v ospredju, je le varna rezerva. Želeno aktivnost posameznikov pa bo
učitelj izvabil le ob upoštevanju učnih stilov učencev. To pomeni, da se bo zavedal, da nekdo
pretežno sprejema posredovane informacije, o njih razmišlja prek vidnih spodbud (slikovni
material), drugi prek slušnih izzivov (avdio posnetki, besedna sporočila), spet tretji pa si
najbolj zapomni pridobljeno znanje, če sam nekaj ustvari (plastelin in drugi materiali). Kar
nekaj je tudi učencev, ki jim največ pomeni informacija sprejeta prek vonja in okusa.
Učna ura bo uspešno izpeljana in učenec zadovoljen, če bo zadoščeno njegovemu načinu
sprejemanja informacij, učenja, če bo sam nosilec, subjekt načrtovane dejavnosti.

• Aktivnost učitelja
Pretežni del aktivnosti učitelja je namenjen času priprave na pouk. Ta naj vključuje:
• metodično-didaktično pripravo; katere načine in postopke bo uporabil za doseganje
želenih ciljev (priprava potrebnih gradiv, pripomočkov glede na sprejemne kanale;
vidni, slušni, kinestetični, vonjalni in okušalni),
• pedagoško-psihološko pripravo; razmišljanje, kako vpliva posredovano sporočilo,
problem na posameznika, kako posameznika spodbuditi k sodelovanju.
Pri izvajanju učne ure bo vse načrtovano upošteval in spodbujal posameznika v
razmišljanju, odzivanju, doseganju ciljev.

• Diferencirano delo
Pri načrtovanju učne ure, druženja s skupino naj učitelj upošteva rek Paulusa Brandweina:
»Nič ni bolj neenakega, kot je enaka obravnava neenakih.«
Učitelj naj načrtuje in usmerja potek ure tako, da bo vsakemu posamezniku omogočeno
sodelovanje na stopnji, primerni njegovim sposobnostim, hitrosti razmišljanja, predznanju,
izkušnjam.

• Povratna informacija
Pomeni nepogrešljivi korak v vsaki učni uri. Z njo preverimo, kako je vsak posameznik
razumel pridobljeno informacijo, snov, kako natančno je oblikoval predstavo o nečemu,
nekomu. Z redno povratno informacijo učenca spodbujamo k trajnejši in močnejši volji za
učenje, h kritičnemu vrednotenju lastnega napredovanja in tudi k želji znati več in
kakovostno.

• Domače delo
Je nadaljevanje in poglabljanje obravnavane snovi pri pouku. To je aktivnost, ki naj bo
naravnana na nivo sposobnosti učenca, na način in hitrost sprejemanja znanja. Domače delo
ne more biti enotno za vse učence. Nikoli naj domača naloga ne ostane brez povratne
informacije.

Dragica Motik, Irma Veljić


Vir: Ana Tomić, Spremljanje pouka, ZRSŠ, Ljubljana, 2006

You might also like