ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici Bozi Krakar Vogel za kriticno usmerjanje, spremljanje in spodbujanje, enako pa tudi kolegoma Miranu Hladniku in Marku Juvanu.

Za pomoc pri zbiranju grad iva in literature se zahvaljujem knjiznicarkarn Andreini JejCic, Nives Gregorc, Ireni Tul, Marjeti Demsar, Valentini Tominec, Anki Sollner Perdih, Bredi Bertalanic in Lucki Kremzar De Luisa ter knjiznicarjerna Francu Severju in Dragu Samcu, posebej pa se sestri Alenki Bozic.

Za sodelovanje pri izvedbi pedagoskega eksperimenta se zahvaljujem kolegicam Tatjani Bozic, Ireni Kraps Vodopivec, Majdi Arcon, Nevi RdCic, Adrijani Spacapan, Milici Rutar in Marti Rutar.

Za pomoc pri statisticni obdelavi podatkov pedagoskega eksperimenta se zahvaljujem kolegici Ingrid Kragelj.

....

Za odstopljeno raziskovalno gradivo in napotke se posebej zahvaljujem kolegu Silvu Faturju, za uporabne podatke pa se Eriki Glanz, Ivu Jevnikarju in Mladenu Pavicicu,

5L 91010070465

CIP - Katalozni zapis 0 publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana

821. I 63.6.09Preseren F.:37.091.64 37.091.64(497.4):821.163.6.09

BOZIC, Zoran, 1951-

Slovenska literatura v soli in Preseren / Zoran Bozic. - Ljubljana: Tangram, 2010

ISBN 978-961-6239-66-0

253111296

215

2.1.5.5.1 BERILO SZEP 1964

. Sestavljavka tega berila je bila Gabriella Szep, 1128 ki je tedaj delovala na univerzi v Budirnpesti.

Berilo ima predvsem slovenske avtorje in nekaj madzarskih, po dodanem didakticnern instrumentariju'P? pa izhaja se iz Bajcevih beril. Glede na socasne osrednje in zamejske sestave (Mihelic 1968 - za visje razrede osnovne sole; Mihelic 1969 in Inzko 1974 - za nizje srednje sole) preseneca prevladujoc delez poucne proze oz. neumetnostnih besedil, 1130 kar je bilo v slovenskih berilih opusceno ze s pojavom Sketovih beril v osemdesetih letih 19. stoletja.'!" Znacilnost berila je tudi poudarek na socialni tematiki oz. na idealisticnem prikazovanju gospodarskih in druzbenih sprememb v povojnem casu.'!" V sestavku z naslovom Nova vaska skupnost imamo npr. naslednji zakljucek:

"Duh skupnosti, ki se poraja v skupnem delu in skrbeh ter v skupnem razvedrilu, preoblikuje /judi. Ni vee sledu sovrastva med ljudmi zaradi premozenja. Cedalje manj bo sebicnosti in vee cloveskega razumevanja. Ljudje bodo razumeli, da gradijo v skupnosti in bratstvu svojo prihodnost in z njo sreco, napredek in blaginjo. "1133

2.1.5.6 ARGENTINA

o berilih za po uk slovenscine so v slovenski izseljenski skupnosti razrnisljali ze pred drugo svetovno vojno, ko se je zaradi fasisticnega zatiranja izselilo v Argentino okoli

1128 Gabriella Szep (1915-2002), zgodovinarka in solnica, ~agrebu je studirala francoscino. Zaposlena je bila na zgodovinskem institutu rnadzarske akademije znanosti, ad leta 1953 do leta 1958 pa je na visji pcdagoski soli in na univerzi v Budimpesti poucevala slovenscino, predvsem ucitelje za narodnostne osnovne sole v Porabju. Poucevala je honorarno, po politicni direktivi, po kateri je tudi sestavila tri zvezke za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti za 3. in 4., za 4. in 5. ter za 7. in 8. razred osnovne sole.

1129 Ob besedilih so vecinorna vprasanja za tesno branje (z uvajalno besedo Vprasanja), stvarne opombe pod oznako Besede ali Pojasnilo in naloge za posnemovalno in ustvarjalno pisanje pod oznako Naloga ali Vaja, ob slovenskih k1asikih pa se bio- in bibliografski podatki. Na koncu berila je podobno kot v berilu Budai 1928 slovarcek, tokrat z razlago nekaterih slovenskih besed in besednih zvez v madzarscini.

1130 Vsebinski sklopi so Ljudske pripovedke in pesmi, Zgodovinska in zemljepisna berila, Iz zlvljenja rastlin in zivali, Zakladi nase zemlje, Clovek in njegovo zdravje, Iz slovenske in madzarske knjizevnosti (v tern sklopu sta objavljena prvi sonet Sonetov nesrece z naslovorn 0 Vrba in pesem Pod oknom), Po tujih dezelah, Delo in znanost nekdaj in danes, Nase vasi, nasi obicaji, Gradimo novi svet in Pouki 0 zdravju.

1131 Berilo je stem delno nadomescalo tudi slovenske ucne knjige za pouk drugih predmetov, npr. zgodovine, zemljepisa, spoznavanja narave in druzbe, pri katerih je pouk potekal v madzarscini.

1132 V ta okvir sodi tudi slikovna priloga v sklopu z znacilnim naslovom Gradimo novi svet, ki predstavlja "napredek moderne druzbe": slike nove sole, otroskih jasli, dijaskega dorna, mladinskega pocitrnskega doma, televizijskega stolpa, kolodvora, tovarne celuloze, tovarne eternitnih (t]. azbestnocementnih!) cevi ipd.

1m Podobne misli 0 enakosti vseh Ijudi in kult dela kot najvecje vrednoste zasledimo v pesmi Janka Glazerja Nova sola, ki je objavljena ob fotografijah v sklopu Gradimo novi svet:

Ko prvii: stopate v ta lepi hram, li veste, kdo sezidal ga je yam? Tak hram sezidajo stoteri:

z lopatico zidarskih rok ga sto poiasi, s trudom dviga nad zemljo, a eden snuje, misli, meri.

Nobeden prvi in ne zadnji ni, vsi so graditelji, zidarji vsi, vse ena skupnost druzi: delo.

Taka se skupno skupni dom gradi, tako nekoi: gradite tudi vi,

da delo vase bo uspelo!

(

216

22.000 Primorcev.'!" Po drugi svetovni vojni je argentinska vlada privolila, da bo dovolila priseljevanje do 10.000 Slovencev iz begunskih taborisc, in do leta 1949 se jih je priselilo okoli 5.000.1135 Ti politicni emigranti so zaradi nezaupanja starih izseljencev na zacetku leta 1948 ustanovili svoje drustvo z imenom Drustvo Slovencev, ki je imelo namen postati krovna organizacija vseh argentinskih izseljencev.U" Po letu 1952 je jugoslovanska vlada dovolila izselitev druzinam, ki so imele oceta v tujini, in s povecanjem stevila otrok se je pojavila se vecja potreba po organiziranem solstvu. Ze leta 1949 so sicer zaceli z nedeljskimi tecaji slovenscine, 1137 sele leta 1960 pa je zacel delovati srednjesolski tecaj, ki se od leta 1963 dalje imenuje po ravnatelju Marku Bajuku,'!" inje v solskem letu 1968/69 dobil zaokrozeno podobo s petimi letniki'!" (Svent 1992: 58-61).

2.1.5.6.1 SESTAV PERTOT 1980

Brez avtorja, Slovensko berilo I, Buenos Aires 1980 Brez avtorja, Slovensko berilo II, Buenos Aires 1980 Brez avtorja, Slovensko berilo III, Buenos Aires 1980 Brez avtorja, Slovensko berilo IV, Buenos Aires 1980 Brez avtorja, Slovensko berilo V, Buenos Aires 1980

2. Nastanek in uporaba: Za potrebe srednjesolskega tecaja Marka Bajukaje leta 1980 nastal

1. Enote:

sestav petih zvezkov, ki so jih v obliki skript sestavili tamkajsnji ucitelji slovenscine.!"? Sestav sem poimenoval po MarjanuPertotu, ki gaje uvrstil v svojo bibliografijo argentinskih izseljenskih tiskov, 1141 saj kljub veckratnemu poizvedovanju 1142 nisem mogel ugotoviti pravega sestavljavca oz. sestavljavcev. Berila so brosure, v veliki vecini sestavljene lZ fotokopij osrednjih in trzaskih zamejskih beril, nekaj sestavkov pa je v obliki tipkopisa.

3. Obseg: slovenskih avtorjev 76, vseh besedi1249. Sestav je po obsegu primerljiv s socasnim

1131 Leta 1926 so zaceli izdajati prvo slovensko glasilo lzseljenski glasnik, leta 1933 revijo Moje versko iivljenje, organizirali pa so tudi kulturna drusrva (npr. Ljudski oder) in uvedli slovensko dopolnilno osnovno solo (Svent 1992: 53).

1135 Vecina jih je prisla iz italijanskih taborisc, saj so se begunci iz Avstrije odlocali predvsem za Severno Ame-

riko oz. Kanado. .

1136 Leta 1966 se je drustvo preimenovalo v naziv Zedinjena Siovenija.

1137 Izhajati je zacel solski list Mladina, ki ga je leta 1951 nadomestila citanka za mladino Nasa beseda.

1138 Bajuk je bil pred vojno gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani (1939-45 tudi ravnatelj klasicne gimnazije), po njej pa ravnatelj begunske gimnazije v Peggezu in Spittalu. Sestavil je vee latinskih citank za klasicne in realne gimanzije.

1139 "V Siovenski hisi, ki je eno od sedmih slovenskih sredisc v glavnem argentinskem mestu Buenos Aires, deluje ze 47 let petletni slovenski srednjesolski tecaj ravnatelja Marka Bajuka. Dijaki slovenskega porekla obiskujejo od ponedeljak do petka argenitnske srednje sole, ob sobotah popoldne pa se zbirajo v Siovenski hisi, kjer se pod vodstvom slovenskih uciteljev pet let ucijo slovens Cine, zemljepisa in zgodovine Siovenije, slovstva, etnologije, verouka, petja in nekaterih drugih predrnetov" (Gorenjski Glas, 26. julij 2007).

1110 "Podruznice tega tecaja so organizirali leta 1966 tudi v Baragovem misijoniscu v Lanusu, kjer uporabljajo tudi iste ucbenike (to so razlicna skripta, ki jih izdajajo profesorji, ki tam poucujejo)" (Svent 1992: 61).

IHI Bibliografske enote od 427 do 431 (Pertot 1987).

1142 Brez uspeha sem povpraseval pri g. [anezu Arnezu, ge. Lucki Krernzar De Luisa, ge. Rozini Svent, g. Tonetu Mizeritu (ta od leta 1999 poucuje slovensko knjizevnost in druzbeno vzgojo na omenjenem srednjesolskern tecaju - as. II: 719) in drugih.

217

sestavom za usmerjeno izobrazevanje Fatur 1984 (nekaj vee je slovenskih avtorjev in vseh besedil), vendar dosti bolj skromen kot sestava Bohanec 1980 in Bratuz 1982, kar je glede na okoliscine nastanka oz. stvame moznosti za pouk slovenscine tudi razumljivo.

4. Razvrstitev ucnih vsebin: v prvih dveh zvezkih nedolocena, v zadnj ih treh literarnozgodovinska. 1143 Glede na taksno razporeditev besedil in posamezne vire, iz katerih so sestavljavci izbirali posamezna besedila, 1144 je razvidno, da sta prvi dye leti tecaja nadomestilo za nizjo srednjo solo, zadnja tri leta pa nadomestilo za visjo srednjo solo.

5. Razmerja rued knjizevnostmi: slovenska 98%, svetovna 0%, jugoslovanska 2%. Glede na to, da dobijo dijaki informacijo 0 svetovni knjizevnosti pri pouku spanscine v redni soli, je razumlj ivo, da je izkljucni poudarek na slovenski knjizevnosti.'!"

6. Spremljevalni instrumentarij: berila so brez kazal, ohranjajo pa ponekod nekaj didakticnega instrumentarija, predvsem pri besedilih, ki so bi1a fotokopirana po sestavih Bajec 1939 in Mihelic 1969.

7. Presernove pesmi: Orglar (I. zv.); Soneti nesrecev" (II. zv.); Slovo od mladosti, Kam, Pod oknom, Dekletom, Pevcu, Nezakonska mati, Zdravijica, Soneti nesrece, Gazelel'" Sonetni venec,1148 Uvod h Krstu pri Savici (III. zv.); Soneti nesrece, 1 149 Memento mori, Gazele't'" 01. zv.). lzbor je zelo znacilen. Razen redkih pesmi (npr. Orglar, Pod oknom in Dekletom) gre za pesmi, ki izpovedujejo posameznikovo ali kolektivno rresreco. To je edini sestav, v katerem se Soneti nesrece pojavijo kar trikrat.'!" Ocitno so argentinski izseljenci ravno v Presernovi poeziji nasli umetniski odmev svoje tragicne usode.

8. Znacilnosti besedilnega izbora: V berilih so zastopani vsi pornembnejsi slovenski klasiki do obdobja socialnega realizma, tako izbor avtorjev kot izbor besedil pa je v veliki meri ideoloski, zato je po tern merilu sestav zelo podoben sestavoma Moder 1942 in Cekuta 1947. V berilih je dotedaj najvecje stevilo emigrantskih avtorjev, 1152 pojavljajo se nekateri avtorji,

1113 Nazivi literarnih obdobij so vecj! del povzeti po berilu Belicic II 1947.

1114 V prvih dveh zvezkih prevladujejo besedila iz sestava Bajec 1939, v zadnjih treh pa se tern pridruzujejo se besedila iz sestavov Bellcic 1947, Kos 1965 in Mihelic 1969. Nekaj besedil je prevzetih neposredno iz knjiznih ali revijalnih objav,

1145 V drugem zvezku je sicer objavljena romanca [oseja Hernandeza Martin Fierro, verjetno zaradi mojstrskega prevoda Tineta Debeljaka. Za ponazoritev navajam stiri osrednje kitice:

Hlapec pa, krotivec konj, Gave pa mojster ga zajame, Ritajoci konj se zvija, Ah, ta cas! Bilo lepo je
proti ogradu poda se, rocno obrzda ire beta, grbi se v predrzne loke, zreti gavca, ko kroti:
kjer se irebec divji pase. ki se rita in opleta, gave krepko sedi in v boke spreten on, ponosni mi.
Ko ga uzre konj jeznoriti, sedlo mu vsadi in - nanj! nazarenk osti mu rine - Ce se na hrbet konj vrie,
skoci, udarja v tla s kopiti, ie zdrvita oba cez plan - ob skripanju sedlovine gavcu vajeti ne iztrie,
kat da ga hudoba jase. spretnost od Boga prejeta! iencta se iz skoka v skoke. on - stoji in bic vihti! 1146 Prvi in zadnji sonet. 1147 Prva in druga gazela. 114S Sarno Magistrate.

11·'9 Peri, cetrti in drugi sonet. IlSO Sedma in tretja gazela.

1IS1 Enkrat v celoti in dvakrat po nekaj sonetov.

1152 Zastopani so npr. Vinko Belicic, Anton Novacan, Tine Debeljak, Joza Lovrencic, Karel Mauser, France Papez in Zorko Simcic,

218

ki jih je kot neklasicne izlocil ze osrednji sestav Bajec 1939,1153 predvsem pa je zelo opazen delez tendencnih besedil z religiozno tematiko, kar ni znacilno niti za socasne zamejske sestave Inzko 1974, Zablatnik 1976, Mihelic 1969 in Bratuz 1982."54 Posebnost pa je tudi aktualisticno besedilo patra Bazilija 0 slovenski zastavi in slovenski himni v prvem zvezku, iz katerega navajam znacilen odlomek:

"Zvezda na slovenski zastavi je torej Ie znak danasnjega reiima v maticni domovini. lzbrisana bi bila tisti trenutek, ko bi slovenski narod pri svobodnih volitvah v vodstvo izbral drugo politicno stranko. Vemo, da to - dokler je tam na pohodu Ie ena sama stranka - ni mogoce. Vemo pa tudi to, da nobena stranka kot noben reiim nimata pravice uniciti nase tradicionalne narodne zastave, ce jo narod sam zeli in hoce ohraniti tako, kot je bila v letu 1848 spoceta. Vsi, tudi Hitler in Mussolini, so to delali s silo. A kjer koli smo, jo nosimo v srcu skupno s svojo narodnostjo; in kjer vlada resnicna svoboda, bo lahko tudi javno plapolala, nam vsem v ponos. Nasi ocetje, dedi in njih ocetje so umirali zanjo. "

2.1.5.7 AVSTRALIJA

Po koncani prvi svetovni vojni so se podobno ~ot v Argentino zaradi fasisticnih raznarodovalnih pritiskov tudi v Avstralijo izseljevali predvsem Primorci. Mocnejsi naselitveni val je sledil po drugi svetovni vojni (med letoma 1947 in 1950), po katerem je bilo v Avstraliji blizu 10.000 Slovencev. Naseljevanje se je nadaljevalo tudi v drugi polovici 20. stoletja, tako da je avstralska diaspora na prelomu tisocletja stela okrog 25.000 Slovencev. Zaradi velike oddaljenosti med posameznimi centri so ustanovili precej drustev, ki imajo tudi svoje domove z vecnamenskimi dvoranami. Za knjizno dejavnost skrbi Slovensko-avstralski literamo-umetniski krozek (SALUK) s sedezem v Sydneyu. Precej drustev ima organizirano dopolnilno izobrazevanje (spoznavanje slovenskega jezika, knjizevnosti in kulture), v dveh drzavah, Viktoriji in Novem Juznem Walesu, pa je slovenscina priznana kot maturitetni predmet (Svent 1992: 69-70).

2.1.5.7.1 SESTAVCEFERIN 1984

Aleksandra L. Ceferin, Slovensko slovstvo: Berilo (Slovenian Literary Reader), Melbourne 1984

2. Nastanek in uporaba: Berilo je sestavila Aleksandra Ceferin.v" ki je izkoristila cas

1. Enote:

1)53 Npr. Anton Medved.

I 1S4 Nekaj naslovov: Bog in Slovenija, Bog je umrl, Naie luci, Naroiilo, Pri malici, Moj Bog, Adrija, Mutec osojski, Peti evangelij, Golgata, Svetniska balada, Crna masa, Pricakovanje.

1155 Aleksandra Ceferin (1932 -), solnica, publicistka in prevajalka. Leta 1950 je njena druzina iz Trsta, kjer je obiskovala slovensko gimnazijo, emigrirala v Avstralijo. Leta 1971 je koncala studij nemske knjizevnosti v Melbourneu. Bila je profesorica nernscine in anglescine na gimnaziji Monash in istocasno s sodelavci uvajala pouk slovenscine v avstralski solski sistem (ustanovila je Zdruzenje slovenskih uciteljev Viktorije), leta 1998 pa je bil na njeno pobudo ustanovljen Viktorijski institut za slovenistiko. Ta je ze leta 1999 postavil spletno

219

avstralske solske refonne in zacela z integriranim poukom slovenskega jezika in kulture. Dijaki so najprej uporabljali trzaska srednjesolska berila, "56 zaradi potrebe po sisternaticnem studiju slovenske knjizevnosti od najstarejsih casov do sodobnosti pa se je Ceferinova odlocila sestaviti posebno berilo za avstralske Slovence (Fatur 2003).

3. Obseg: slovenskih avtorjev 90, vseh besedil250. Po obseguje berilo na ravni argentinskega sestava Pertot 1980 (ker ima sestav Ceferin 1984 samo en zvezek, so besedila bistveno krajsa), je pa nekaj vee slovenskih avtorjev.

4. Razvrstitev ucnih vsebin: literarnozgodovinska.' 157

5. Razmerja med knjfzevnostml: sarno slovenska knjizevnost, kar je glede na okoliscine nastanka berila in njegov namen cisto razurnljivo.

6. Sprernljevalni instrumentarij: predgovor, zaporedno kazalo, fotokopije ilustracij pri ljudskern slovstvu in poglavju 0 turskih vpadih ter fotokopije naslovnic pomembnejsih tiskov,'!"

7. Presernove pesmi: Pevcu, Sonetni venec,"59 Soneti nesrece.r" Gazele, 1161 Kam, Nezakonska mati, V spomln Andreja Smoleta, Pod oknom,"62 Zabavljivi napisi.

Izbor je relativno skromen, tudi v primerjavi s socasnim argentinskirn sestavom Pertot 1980. Pogresamo zlasti recepcijsko bolj ustrezne pesmi, saj za slovensko diasporo verjetno ni tako zelo pornembno, da dijaki spoznavajo Preserna kot mojstra klasicnih oblik, pac pa kot pesnika, kije zmozen v umetniskem jeziku, enakovrednern tujirn lirskirn pesnikom, ustvariti dozivljajsko mocna pesniska besedila.

8. Znaciluostl besedilnega izbora: Gre za sodoben in skrben izbor, ki prinasa iz starejsih

....

obdobij resnicno sarno klasicne avtorje.l'<' v nasprotju s sestavorn Pertot 1980 pa je izcrpno

predstavljeno 20. stoletje od prve svetovne vojne do sodobnosti.' 164 Pray tako je dosti manj religioznih tendencnih besedil,'!" je pa nekaj besedil s poudarjeno socialno ternatiko'!" in tudi tematiko odpora, tako da je berilo ideolosko uravnotezeno. Med partizansko poezijo

stran www.thezaurus.com, ki je narnenjena interaktivnernu povezovanju vseh Slovencev (leta 2003 je irnela stran ze do 250.000 obiskov mesecno in je povezovala Slovence iz 56 drzav) (Fatur 2003).

1156 Priskrbel jih je Martin Ievnikar, soavtor zarnejskih sestavov Belicic 1947 in Blazina 1949. Vavstralskih solah je bilo namrec strogo prepovedano uporabljati knjige in besedila s kornunisticnimi sirnboli in vsebinarni. 1157 Vsebinski sklopi so: ljudsko pesnistvo, ljudsko pripovednistvo, srednjevesko pisrnenstvo, protestantsko slovstvo, katolisko slovstvo, razsvetljenstvo, rornantika, od rornantike k realizrnu, rnoderna in njeni sodobniki, slovstvo rned vojnarna in sodobno slovstvo.

1158 Ob imenih avtorjev sta navedeni se letnica rojstva in srnrti oz. sarno rojstva. 1159 Prvi in drugi sonet ter Magistrale.

1160 Cetrti in peti sonet,

1161 Sarno sedrna gazela.

1162 Sarno prvi dye kitiei.

1163 V obdobje od rornantike k realizrnu so vkljuceni Trdina, Levstik, Ienko, Erjavec, Stritar, JurCic, Gregorcic, Askerc, Kersnik in Tavcar, v obdobje rnoderne pa Kette, Mum, Cankar, Zupancic, Milcinski, Mesko, Finzgar in Kraigher.

""" Med najmlajsim; avtorji so npr. Salamun, Grafenauer, Kuntner, Persak, Kravos, [asa Zlobec in Marko Pavcek,

1165 Taka so npr. Objame naj me veini mir Gregorcica, Moj Bog Ketteja, Konec Cankarja in Neiisti cas Balantica. 1106 Npr. Anka, Hlapec Ierne], Kovaska, Poslednje pismo Ivana Gradnika, Tolminci, Sedmorojencki, Drejcnik Andrej govori, Velika puntarija in lamnica.

220

v ozjem smislu imamo celo Pavsicevo pesem Mati sanja, ki vkljucuje tudi komunisticno simboliko.!"?

10. Pomembnejse ocene: "Gospa Ceferinje predstavila izvrsten izbor, s katerim so zajeta vsa slovenska literama obdobja. Njena antologija je predvsem uvod v spoznavanje knjizevnikov, njihovih leposlovnih del in njihovega umetniskega izraza od najstarejsega do najnovejsega casa, Ta knjiga nima namena biti (in seveda tudi ni) slovenska literama zgodovina.?'!"

'"

1167 Pesem, ki govori 0 materinem hrepenenju po srecni vrnitvi sinov iz partizanov, se koncu]e takole:

In zagnali so taksen hrup, da so se majale strehe, smeh je otresal orehe, soseska privrela je vkup.

Lej ga Ahaca, kako govori, maha z bandero rdeco, zrasel je velik nad gneco: - Zdaj gospodarji smo mil

In za njimje rencala vsa vas:

Salanje vojsko izgubi/! Rok pa jo je v lice poljubil:

Zdaj oslanem pri vas ...

- Babnice, mulci, moiakarji, hej!

- Kaj pa jim je za vraga?

- Saj se jim mesa, sveti Jernej!

Oni pa: Zmaga! Zmaga!

Mi, necista golazen, svojat! Kajiarji, hlapei in kmetje! Govnjaci, garaci in smetje! Mi, prekleli stokrat!

Zjutraj je vstala, gledala z okna v jesenske kotanje:

Kdaj, Ie kdaj jim povedala, bom te sanje ... Ie sanje ...

1168 Slovene studies 1986,8/1, str. 74-75. Prevedel Z. B.