Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Vloga zapisane Božje besede v odrešenjskem načrtu

Vloga zapisane Božje besede v odrešenjskem načrtu

Ratings: (0)|Views: 24 |Likes:
Teološka osnova za delo svetopisemskih družb
Teološka osnova za delo svetopisemskih družb

More info:

Published by: Svetopisemska družba Slovenije on Mar 08, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/31/2011

pdf

text

original

 
V
LOGA
 
ZAPISANE
B
OŽJE
 
BESEDE
 
V
 
ODREŠENJSKEM
 
NAČRTU
Vsaka človeška pobuda, vsaka organizacija, od časa do časa potrebuje razmislek otem, kako služi svojemu izvirnemu namenu. S krščanskega vidika je prav, da se kotskupina ali kot posameznik včasih ustavimo in z določeno kritično distancopregledamo svoje delovanje v luči Božjega poslanstva, ki nam je zaupano in kateremusmo zavezani. Namen pričujočega razmišljanja je prav v tem: poskus pogleda nadelovanje svetopisemske družbe v luči Božjega dela in klica.Bog, ki se nam razodeva v Svetem pismu, je Bog, ki govori. S svojo besedo ustvarisvet, z besedo pokliče Abrahama, spregovori Mojzesu, pokliče preroke in da obljubeDavidu. V določenem času se nato sam razodene kot lovečena Beseda, JezusKristus. In v Novi zaveze nato ključno vlogo zavzame »beseda evangelija« (Apd 15,7;Kol 1,5), sporočilo o Kristusovi smrti, vstajenju in milostnem daru, ki izhaja iz tegadogodka. Vse se godi prek besede.Na središčno vlogo Božje besede opozarjajo starejši in sodobnejši teologi. Božjabeseda je osnovni, primarni način Božjega razodetja človeštvu. Bog, v kolikor se namdaje spoznati, se nam daje spoznati prav prek svoje žive besede, ki jo govori odvečnosti do večnosti in z njo oblikuje in odrešuje človeštvo. V Božjem načrtu odrešenjaje torej v ospredju njegova beseda, ki ustvarja in odrešuje. Ta beseda je dinamična,vedno aktualna, ker »neposredno posreduje« Boga samega, njegovo življenje, njegovoosebo. Božja beseda je tako Božje dejanje in delovanje. Še več, v Novi zavezi se BožjaBeseda razkrije kot oseba, druga oseba Trojice, Božji Sin, ki je vzel nase človeškonaravo.V tej Božji »ekonomiji« pa dobi pomembno mesto še druga oblika Božje besede:poleg besede, ki jo Bog izgovarja in z njo ustvarja in prenavlja svet, govorimo tudi o»zapisani Božji besedi«, Svetem pismu. Sveto pismo je Božja beseda v drugačnemsmislu od prej omenjene stvariteljske besede, vendar je med obema oblikama tudipovezava. Teolog Karl Barth jo izrazi takole: Sveto pismo je temeljno, navdihnjeno inavtoritativno pričevanje o Božji stvariteljski in odrešilni Besedi – o Jezusu Kristusu.Drugače povedano: Biblija je od Boga podarjeno, navdihnjeno orodje, medij alisredstvo, s pomočjo katerega lahko ljudje zaslimo in izkusimo tisto primarno,delujočo in osebno Božjo Besedo. Sveto pismo je poseben, vnaprej pripravljen prostor,kamor lahko vstopimo in se srečamo z živim Bogom. To »razpoko v skali« (2 Mz 33,22)je pripravil Bog, da bi tamkaj mi ljudje lahko prebivali v skupnosti z njim.Dejstvo, da je Bog človeštvu milostno podaril Sveto pismo, lahko primerjamo zdrugim, večjim milostnim darom: da je Božji Sin postal človek. Prav kakor je bil Kristuspopolnoma in v resnici človek, navzven enak drugim ljudem, tako je Sveto pismoizraženo v človeški govorici in navadnih besedah, ki se navzven prav nič ne razlikujejood ostalih človeških besed. Toda Kristus je v resnici hkrati tudi popolnoma in resničnoBog – in na enak način Sveto pismo, ko ga beremo z očmi vere in pod vodstvomSvetega Duha, postane živa Božja beseda, ki v nas ustvarja življenje iz smrti.Sveto pismo je torej temeljni milostni dar Cerkvi, njen konstitutivni element (indokument), h kateremu se neprestano vra, da bi slala Božji glas. Razlnekrščanske tradicije se nekoliko razlikujejo v tem, kakšno vlogo naj bi imelo Sveto pismov Kristusovi Cerkvi, vendar pa se vsi strinjamo, da gre za enega največjih Božjih darov,ki je dan in zaupan Cerkvi v oskrbo in uporabo.In ravno tukaj lahko našo pozornost obrnemo k svetopisemski družbi. Kot vemo, sosvetopisemske družbe nastale tako, da so se predstavniki različnih cerkvenihdenominacij strinjali, da bi to eno delo lahko opravljali skupaj – da bi ustanovili skupnodružbo, ki bo odslej skrbela za Sveto pismo v korist vseh. To se je zdelo ustrezno duhuevangelija in tudi novo odkriti misijonarski gorečnosti poleg tega pa je biloorganizacijsko in materialno ugodnee. Lahko bi rekli, da so različne cerkve tasegment svojega poslanstva oziroma naloge, prenesle na to eno skupno organizacijo.Svetopisemska družba je torej nekakšna »prvina« enosti Kristusove Cerkve, ker se vnjej ta enost že uteleša in kaže navzven – ob osredotočenosti na zapisano Božjo1
 
Vloga zapisane Božje besede v odrešenjskem načrtu
besedo. Ravno zato o svetopisemski družbi ne moremo razmišljati ločeno od Cerkve: je
del
Cerkve, vkolikor ji je zaupan točno določen del poslanstva Cerkve; je
pod
Cerkvijo,ker jo je Cerkev (v pluralnosti svojih denominacij) ustanovila; lahko pa je tudi
»prednjastraža«
Cerkve – v tem, da s posvečenostjo svoji točno določeni nalogi spodbuja inpomaga širši Cerkvi pri opravljanju celote njenega poslanstva.Še več, glede na zgoraj podani oris Božjega delovanja v zgodovini in glede na to,da ima zapisana Božja beseda v njem tako pomembno vlogo, smemo reči, da jesvetopisemska družba udeležena v delovanju Boga samega. Prav to misel najdemo vdokumentu
Identiteta in etos Združenih svetopisemskih družb
: »Svetopisemske družberazumejo svojo nalogo kot soudeleženost v Božjem poslanstvu – v delu Očeta, Sina inSvetega Duha.« Če je zapisana Božja beseda ključno sredstvo, ki si ga je Bog izbral zato, da se bo razodeval človeku, je dejavnost, ki skrbi za dostopnost tega sredstva zavse ljudi, gotovo udeležena v Božjem delu. To še posebej jasno vidimo pri prevajanjuSvetega pisma, ki je »v središču našega delovanja« (
Newportska deklaracija ZSD
,2004). Vsak prevod v nov jezik ali za novo ciljno skupino pomeni majhno»učlovečenje« Božje zapisane besede za to skupino in nov korak v uresničevanjuBožjega večnega načrta.Kaj lahko iz tega povzamemo za naše konkretno delovanje? Menim, da lahkoizpeljemo vsaj naslednje štiri sklepe.1. Če se resnično zavedamo, da smo udeleženi »v delu Očeta, Sina in SvetegaDuha«, se pravi da v nas in prek nas deluje Bog, je prva posledica lahko zgolj to,da svoje poslanstvo opravljamo z veliko ponižnostjo, »v strahu in trepetu« (Flp2,12), ker naloga jasno daleč presega naše človeške moči. To je edina možnadrža, ki jo lahko imamo v vseh podrobnostih svojega delovanja, v vseh odnosihter »stikih z javnostjo« itn. S tem je tudi jasno, da je naše temeljno izhodišče,naše »naravno okolje«, kjer dobivamo moč in usmeritev, molitev in hvaležnostBogu za dar Besede.2. Napravimo lahko pomemben sklep glede narave našega dela: nismo najprejzaložniška niti karitativna, temveč misijonarska organizacija. Udeleženi smo vBožjem »pošiljanju besede«, v temeljnem poslanstvu Cerkve, ki je v marsičempodobno delu misijonarjev po svetu. Naše »misijonsko področje« je Slovenija,ljudje v Cerkvi in tudi zunaj nje, vendar pa hkrati po svojih močeh podpiramotudi projekte po svetu, ki so pogosto misijonarski v ožjem pomenu besede.3. Delovanje Boga, ki govori svojo besedo in z njo rešuje, oživlja in združuje ljudi,naj se vpisuje v vse, kar delamo. Naša odgovornost je, da se vselej spominjamona to primarno dejstvo in mu dopuščamo, da oblikuje, označuje in daje smiselvsem našim aktivnostim, tudi tistim, ki so navidez najmanj »duhovne«. Naprimer: ko prodamo izvod Svetega pisma, za nas to ni navadna poslovnatransakcija, ampak priložnost za »dogodek« Božje besede, odprta vrata zaBoga, da bo nagovoril kupca. Tudi naša prodaja je misijonarska! Po analogiji zUčlovečeno in zapisano Božjo besedo bi celo pri svetopisemski družbi mordasmeli govoriti o njenih »dveh naravah«, misijonarski in poslovni, s tem da jedruga v vsem podrejena prvi.4. Iz zgornjega moramo izvajati naše načrtovanje in strategijo. Tako pri dolgoročnihsmernicah kot pri snovanju konkretnih projektov in programov morajo biti vospredju naslednja vprašanja: V kolikšni meri zadani cilji ustrezajo Božjemunačrtu? Koliko metode, ki jih uporabljamo, odražajo značaj njegovega razodetja?Bo projekt primogel k temu, da bo Božja beseda dosegla svoj cilj v našemprostoru? – V tej luči je tudi jasno, da si moramo prizadevati ne le za dostopnostSvetega pisma kot knjige, ampak, kot poudarja dokument
Identiteta in etos
, tudi»pomagati ljudem do živega stika z Božjo besedo«. Torej so pomembni projekti,ki pomagajo ljudem brati, razumeti in »doživeti« Božjo besedo.Kot svetopisemska družba smo torej udeleženi v »teku in proslavljanju Božjebesede« (prim. 2 Tes 3,1). V tej perspektivi se lahko uzremo kot del mnogo večjega inširšega dogajanja, ki ga povsem suvereno vzbuja in vodi sam Troedini Bog. Zavemo se,2

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->