Kniga Za Alergii

ALERGISKITE BOLESTI
VO R. MAKEDONIJA
Vo redakcija na
prof. d-r Vladimir Cvetanov
Skopje, 2006
1
Redakciski odbor:
Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel)
Prof. d-r Mirko Spiroski (~len)
Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len)
d-r Jordan Minov (~len)
Avtori:
Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus
Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska
Prof. d-r Elisaveta Stikova
d-r Jordan Minov
prim. d-r Neda Eòva
d-r Sneàna Milkovska, dipl. biolog
ass. d-r Sneàna Risteska-Ku~
d-r Olivera Spasovska
d-r Mimoza Marseni}
Izdava~i:
Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT)
Makedonsko zdruènie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA)
Za izdava~ite:
Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT
Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA
Dizajn na korica:
Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov
Lektor:
Len~e Danevska
U~senici vo terenska realizacija na Proektot:

d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid)
d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep)
d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo)
d-r Afrim Ma}elara (Debar)
d-r Nikola Ajcev (Dojran)
med. sestra Mare Isjanovska (Skopje)
Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija:

Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o
Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r
Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid).
Kompjuterska podgotovka:
Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje
Predgovor
PREDGOVOR
Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na

alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea
profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime
voobi~aenata floskula: ,,Za àl, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni
podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazloènija za odredeni entiteti
bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni
zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od
na{eto opkruùvawe.
Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici
po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo
1994 godina, na{ite istraùvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa
pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje.
Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite,
vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta
na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi
predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite
gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998
odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istraùvaweto trae{e 5
godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od
proektot se elaborirani vo ovaa publikacija.
Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana
na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite
zdruènija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot
na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na
neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB-
10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata
akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e
nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos
ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva
pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi
bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#.
Se trudevme rezultatite od istraùvaweto da bidat opservirani od pove}e
aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?
Urednik i rakovoditel na Proektot

prof. d-r Vladimir Cvetanov
Makedonsko zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 3

4
Sodrìna
Sodrìna
Predgovor ................................................................................... 3
A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite
bolesti ....................................................................................................23
Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24
Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite
bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27
Alergija............................................................................................................. 27
Alergeni ........................................................................................................... 27
Alergiski rinit ............................................................................................... 27
Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28
Astma ................................................................................................................. 28
Alergiski bolesti na koàta ........................................................................ 28
Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28
Urtikarija ........................................................................................................ 29
Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29
Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29
Anafilaksa ...................................................................................................... 30
Literatura ...................................................................................................... 30
Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija
na alergiskite bolesti ..........................................................................31
Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31
Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite
i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33
Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34
Bronhijalna astma ........................................................................................... 35
Atopiski dermatit .......................................................................................... 36
Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37
Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38
Alergija od insekti ........................................................................................ 39
Potreba od epidemiolo{ki istraùvawa ................................................... 39
Literatura........................................................................................................ 40
Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istraùvawa vo
Makedonija ...............................................................................................41
Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istraùvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42
Dojran (Do) ........................................................................................................ 42
Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43
Prilep (Pr)....................................................................................................... 43
Debar(De) .......................................................................................................... 43
Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44
Literatura........................................................................................................ 44

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
B. Aeropalinolo{ki monitoring ....................................... 45

1.0. Aeroalergeni od nadvore{na sredina ............................. 47
1.1. Definicija ........................................................................................47
1.2. Aeropalinolo{ki metodi ...............................................................47
1.3. Metodologija na aeropalinolo{koto istraùvawe ...................49
1.4. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna....................50
1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u
aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija .................... 52
1.5. Rezultati ..........................................................................................55
1.5.1. Skopje ...................................................................................................... 55
1.5.2. Dojran ...................................................................................................... 56
1.5.3. Ohrid....................................................................................................... 56
1.5.4. Prilep..................................................................................................... 57
1.5.5. Debar ....................................................................................................... 58
1.5.6. Peh~evo ................................................................................................... 58
1.5.7. Zastapenost na PZ vo R. Makedonija ................................................... 59
1.5.8. Senzibilizacija-povrzanost so PZ .................................................... 61
1.5.9. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ... 62
1.5.10. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na
senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. Makedonija .................... 63
1.5.11. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena ......................... 66
1.6. Polenski kalendar(i)......................................................................68
1.6.1. Polenski kalendar na gradot Skopje.................................................. 69
1.6.2. Polenski kalendar na gradot Dojran .................................................. 71
1.6.3. Polenski kalendar na gradot Ohrid .................................................. 73
1.6.4. Polenski kalendar na gradot Prilep ................................................ 75
1.6.5. Polenski kalendar na gradot Debar................................................... 77
1.6.6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo............................................... 79
1.7. Zaklu~oci ..........................................................................................81
1.8. Literatura: .......................................................................................82
2. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ............................... 83
2.1. Muvli .................................................................................................83
2.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe..................................................... 85
2.2. Doma{ni mikrokrleì ....................................................................87
2.2.1. Rezultati od na{eto istraùvawe..................................................... 89
2.3. Doma{ni milenici ...........................................................................91
2.3.1. Ma~ka ...................................................................................................... 91
2.3.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe............................................... 92
2.3.2. Ku~e ......................................................................................................... 93
2.3.3. Ptici ....................................................................................................... 95
2.3.4. Lebarka ................................................................................................... 96
2.5. Zaklu~oci .........................................................................................98
2.6. Literatura: .......................................................................................98
6 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Sodrìna
V. Klini~ko-epidemiolo{ki istraùvawa ................... 101

1.0. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski
entiteti ......................................................................................... 103
1.1. Karakteristiki na ispituvanite grupi .......................................103
1.1.1.Vozrasno naselenie ............................................................................ 103
1.1.2. Deca ....................................................................................................... 108
2.0. Alergiski rinit ................................................................... 115
2.1. Definicija ......................................................................................115
2.2. Klasifikacija ................................................................................115
2.3. Sezonski alergiski rinit.............................................................115
2.3.1. Etiopatogeneza .................................................................................... 115
2.3.2. Celogodi{en alergiski rinit ........................................................... 116
2.4. Klini~ka slika ..............................................................................117
2.4.1. Sezonski alergiski rinit (SAR) ...................................................... 117
2.4.2. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ................................................ 117
2.5. Dijagnoza..........................................................................................117
2.5.1. Anamneza ............................................................................................... 117
2.5.2. ORL status ............................................................................................ 118
2.5.3. Funkcionalni testovi ........................................................................ 118
2.5.3.2. Akusti~nata rinometrija ............................................................. 119
2.5.4. Ko`ni testovi ...................................................................................... 119
2.5.5. Laboratoriski testovi ....................................................................... 119
2.5.6. Diferencijalna dijagnoza .................................................................. 120
2.6. Lekuvawe na AR ..............................................................................120
2.6.1. Kontrola na sredinata ....................................................................... 120
2.6.2. Medikamentozna terapija................................................................... 121
2.7. Zastapenost na AR ..........................................................................126
2.7.1.Rezultati od istraùvaweto od 2003 godina kaj nas ...................... 127
2.7.3. Zastapenost na AR kaj decata ........................................................... 134
2.7.4. Profesionalen alergiski rinit ...................................................... 137
2.7.5. Zaklu~oci ............................................................................................. 138
2.7.6. Literatura............................................................................................ 139
3.0. Alergiski konjunktivit ..................................................... 141
3.1. Klasifikacija i definicii.........................................................141
3.2. Etiopatogeneza na AK. ...................................................................141
3.3. Klini~ka slika ..............................................................................142
3.4. Dijagnoza..........................................................................................142
3.5. Lekuvawe .........................................................................................143
3.6. Kontrola na sredinata ..................................................................143
3.7. Ra{irenost na AK ..........................................................................143
3.8. Rezultati od na{eto istraùvawe .............................................144
3.8.1. Zastapenost spored polot i vozrasta............................................... 145
3.8.2. Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................................... 146
3.8.3. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite
aeroalergeni. ................................................................................................ 146
3.8.4. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. ............ 146
3.8.5. AK i endogeni faktori. ..................................................................... 147

3.8.6. AK i ìvotna i rabotna sredina ....................................................... 148
3.8.7. AK i mesto na ìveewe ....................................................................... 148
3.8.8. Zaklu~oci ............................................................................................. 149
3.8.9. Literatura............................................................................................ 150
4.0. Bronhijalna astma................................................................ 151
4.2. Etiologija. .....................................................................................151
4.2.1. Genetski osnovi na astmata ............................................................... 151
4.2.2. Atopija .................................................................................................. 152
4.2.3. Alergeni ............................................................................................... 152
4.2.4. Aeropolucija ........................................................................................ 152
4.3. Patogeneza i klasifikacija.........................................................152
4.4. Klini~ka slika ..............................................................................154
4.5. Dijagnoza. ........................................................................................155
4.5.1. Anamnesti~ki podatoci ...................................................................... 155
4.5.2. Funkcionalni belodrobni ispituvawa ............................................ 155
4.5.3. Alergolo{ka evaluacija..................................................................... 155
4.5.4. Markeri na hroni~nata inflamacija .............................................. 155
4.6. Terapija ...........................................................................................155
4.6.1. Nefarmakolo{kiot tretman.............................................................. 156
4.6.2. Farmakolo{kiot tretman .................................................................. 156
4.6.2.1. Simptomatski lekovi ................................................................... 156
4.7. Prevencija ......................................................................................156
4.7.1. Primarnata prevencija ....................................................................... 156
4.7.2. Sekundarnata prevencija ................................................................... 157
4.7.3. Terciernata prevencija...................................................................... 157
4.8. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ............................157
4.9. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Makedonija ...............158
4.10. Epidemiolo{ko istraùvawe na astmata
vo R. Makedonija od 2003 god ..............................................................159
4.10.1. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ......................... 160
4.10.2. Zastapenost spored polot ................................................................ 162
4.10.3. Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................................. 163
4.10.4. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na
standardnite aeroalergeni ......................................................................... 164
4.10.5. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ....... 165
4.10.6. Povrzanost so endogenite faktori ................................................ 166
4.10.7. Povrzanost so nadvore{nite faktori ........................................... 167
4.10.9. Zaklu~oci ........................................................................................... 170
4.10.10. Literatura........................................................................................ 172
5.0. Atopiski dermatit .............................................................. 175
5.1. Definicija ......................................................................................175
5.2.Etiopatogeneza ................................................................................175
5.3. Klini~ka slika ..............................................................................176
5.4. Dijagnoza..........................................................................................177
5.5. Lekuvawe .........................................................................................177

Sodrìna
5.5.1. Nefarmakolo{ki tretman ................................................................. 177

5.5.2. Framakolo{ka terapija...................................................................... 177
5.6. Epidemiolo{ki istraùvawa za AD ..........................................177
5.6.1. Rezultati od na{eto istraùvawe................................................... 178
5.6.2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ............................................ 180
5.6.3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti................................. 180
5.6.4. Povrzanost so na~inot na ìveewe .................................................. 181
5.6.6. Povrzanost so aerozagaduvaweto...................................................... 182
5.7. Zaklu~oci ........................................................................................183
5.8. Literatura ......................................................................................183
6.0. Preosetlivost na lekovi .................................................. 185
6.1. Definicija ......................................................................................185
6.2. Etiopatogeneza ...............................................................................185
6.3. Klini~ka slika ..............................................................................186
6.4. Dijagnoza..........................................................................................186
6.4.1 Anamnesti~ki podatoci ....................................................................... 186
6.4.2. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ................................... 186
6.4.3. Dozno-provokativni testovi (DPT) .................................................. 187
6.4.4. Laboratoriski testovi ....................................................................... 187
6.5. Prevencija.......................................................................................187
6.5.1. Primarna prevencija........................................................................... 187
6.5.2. Sekundarna prevencija ....................................................................... 188
6.7. Epidemiolo{ki istraùvawa ......................................................188
6.7.1. Penicilin............................................................................................. 188
6.7.2. Drugi antibiotici i sulfonamidi .................................................... 188
6.7.3. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni
lekovi (NSAI)................................................................................................ 189
6.7.4. Miorelaksansi..................................................................................... 189
6.7.5. Lokalni anestetici ............................................................................ 189
6.7.6. AKE inhibitori .................................................................................... 189
6.8.1. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ...................................... 189
6.8.2. Zastapenost vo oddelni gradovi ....................................................... 190
6.8.3. Zastapenost spored vozrasta............................................................. 191
6.9. Zaklu~oci ........................................................................................196
6.10. Literatura ....................................................................................197
7.0. Preosetlivost na hrana ..................................................... 199
7.1. Definicija ......................................................................................199
7.3. Klini~ka slika ..............................................................................200
7.4. Dijagnoza..........................................................................................201
7.4.1. Anamnesti~ki podatoci ...................................................................... 201
7.4.2. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni
prehranbeni produkti vo ishranata ........................................................... 201
7.4.3. In vivo alergolo{ki ispituvawa ........................................................ 201
7.4.4. Laboratoriski ispituvawa ................................................................ 201
7.5. Prevencija.......................................................................................201

7.6. Epidemiolo{ki istraùvawa na preosetlivosta na hrana ....202

7.7.1. Zastapenost vo oddelni gradovi ....................................................... 203
7.7.2. Vozrasni ............................................................................................... 204
7.7.3. Deca ....................................................................................................... 205
7.7.4. Naj~esti klini~ki manifestacii ..................................................... 206
7.8. Zaklu~oci ........................................................................................207
7.9. Literatura ......................................................................................208
8.0. Alergija od insekti ............................................................ 211
8.1. Definicija i klasifikacija ........................................................211
8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ..211
8.3. Klini~ka slika ..............................................................................212
8.3.1. Lokalni alergiski reakcii ............................................................... 212
8.3.2. Sistemski alergiski reakcii............................................................ 213
8.3.3. Tek i prognoza ...................................................................................... 213
8.4. Dijagnoza..........................................................................................213
8.5. Prevencija.......................................................................................213
8.6. Lekuvawe .........................................................................................214
8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT) ................................................214
8.8. Epidemiolo{ki istraùvawa za alergijata na ubod od
insekti ...................................................................................................214
8.9.1. Vozrasni ............................................................................................... 215
8.9.2. Deca ....................................................................................................... 216
8.9.3. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti........................... 218
8.9.4. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ............................ 218
8.10. Zaklu~oci ......................................................................................219
8.11. Literatura ....................................................................................220
G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na
nekoi alergiski entiteti ................................................... 221
1.0. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i
bronhijalnata astma ................................................................... 223
1.1. Alergiski rinit .............................................................................223
1.1.1. Sezonski alergiski rinit vo R. Makedonija.................................... 223
1.1.2. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija............................. 224
1.2. Bronhijalna astma .........................................................................225
1.2.1. Bronhijalna astma vo R. Makedonija ................................................. 226
1.3. Zaklu~oci ........................................................................................227
1.4. Literatura .....................................................................................228
D. Dodatoci ............................................................................ 231
Prilozi ......................................................................................... 233
Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na
polenovite zrna ....................................................................................233
I. Polen od drvenesti rastenija .................................................................. 233

Sodrìna
Breza (Betula pendula) ................................................................................. 233

Buka (Fagus sylvatica) .................................................................................. 233
Dab (Quercus petraea) .................................................................................. 234
Bor (Pinus nigra)........................................................................................... 234
Smreka (Juniperus sabinoides) .................................................................... 235
II. Polen od pleveli ...................................................................................... 235
Kiselec (Rumex sp.) .................................................................................. 235
Obi~na kopriva (Urtica dioica) ................................................................... 236
[tir (Amarantus sp.)................................................................................... 236
Gluvar~e (Taraxacum officinale) ................................................................. 237
III. Trevi (fam. Poaceae) ............................................................................... 237
Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni .......................................................238
Prilog 3: Pra{alnik za deca ..............................................................241
Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot
rinokonjuktivit .....................................................................................244
Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na
simptomite na AR ..................................................................................246
Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit.................................247
Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata .....249
Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata
na astma - spored Gina 2004 ................................................................252
Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ..253
Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil
od p~ela/osa ...........................................................................................254
Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija
protiv venomil od p~ela/osa ..............................................................255
Lista na kratenki ....................................................................... 257
Indeks na poimi .......................................................................... 259

12
Biografii na avtorite
Prof. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. vo Skopje.

Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstve-
nata stanica na rudnikot Radu{a. Od 1965 do 1966 godina
gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata
„Andrija [tampar”. Vo 1967 god. polaga specijalisti~ki
ispit po medicina na trudot. Vo 1970 godina magistrira
vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na
Medicinskiot fakultet vo Skopje. Vo 1979 god. doktorira
na tema alergiski alveolit. Rezultatite od ovoj trud, od
nekoi skandinavski avtori, e nare~ena “makedonska studija#.
Vo 1984 god. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i
klini~ka imunologija, a 1993 po alergologija i pulmologija.
Od 1993 god. e redoven profesor na Katedrata po
higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Istovremeno bil
vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija. Eden period
drì predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Prof. Cvetanov e
osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija
(1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). Avtor e na
207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija.
Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god),
bea obezbedeni optimalni uslovi, toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet.
Prof. d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot
sistem (1967). Iskustvata od ,,malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god, a
vo spisanieto ,,Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno
mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970).
Vo 1976 god. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so
dvojna imunodifuzija na gel-agar, indirektniot test na bazofilna degranulacija, vo toa
vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. LIF testot
kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). Vo 1991 god. vo Institutot za medicina
na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istraùvawa i 1993 god. se publicirani i
prvite rezultati za gradot Skopje, dodeka vo 1994 god. vovedena e rinomanometrijata
kako dopolnitelen i vaèn test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit.
Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za
alergologija, odràn vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina, na tema “Povrzanosta
na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo
Makedonija”.
Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: ,,Zdravstvena sostojba i
rabotna sposobnost# (1989), ,,Socijalna medicina - Healt promotion# (1995), ,,Alergiski
bolesti - lekuvawe# (1998), Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit
(1999), monografijata ,,Specifi~na imunoterapija# (2001). Toj e eden od avtorite na
“Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata
opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija, 2001). Prof.
Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994),
multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. 400998 (1998-2003).
Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto
zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000
god.
Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996
godina.

Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. vo

Belgrad. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979
god, specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god,
a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god.
Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto
magister po medicinski nauki, a so odbranata na doktorskata disertacija
pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i
pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici
vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. se steknuva so zvaweto doktor po
medicinski nauki. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska)
vo 2000 god., Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god., Erusalim (Izrael)
2005 god.
Od 1980 god. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna
dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem, a od 2003 god. do denes e upravnik na Institutot.
Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na
trudot e izbrana vo 1986 god., a za redoven profesor vo 2002 god. Aktuelen {ef na Katedrata po
medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri
Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god.
Eden e od avtorite na prira~nikot ,,Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje, 1989),
monografijata ,,Alergiski bolesti - lekuvawe# (Skopje, 1998), prira~nikot za nastavnici, istra-
ùva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija,
2005) i ,,Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t, 2006). Avtor e na poglavjeto
,,Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata ,,Klini~ka
imunologija# (Belgrad, 2002). Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi.
^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie i na Evropskata akademija za alergologija
i klini~ki imunologija. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdruènie za bazi~na,
klini~ka imunologija i alergologija. Dobitnik e na Povelbata ,, D-r Trifun Panovski# na MLD
za 2005 god.
Prof. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. vo Skopje. Na Medicinskiot

fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god.. Vo 1987g. ja zavr{uva
specijalizacijata po medicina na trudot, vo 1988g. magisterskite studii,
a vo 1990 god. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. Vo 1986g. e
izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina
i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet, a vo 2002g. i za redoven
profesor. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija
na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na
higiena na Pedago{kiot fakultet. Ima ostvareno studiski prestoi
vo Francija i [panija (2002), SAD (2003) i Izrael (2005). Vo 1980g. se
vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. Vo periodot 1994-2002g.
taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena
za{tita, kade raboti i denes.
Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost”
(Skopje,1989), prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health”
(Sofija, 2005), kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”, (Skopje, 2003) i na prira~nicite za pravilna
ishrana (Skopje, 2001), za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje, 2001) i za Codex
Alimentarius (Skopje, 2003). Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija, prva kniga od
ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. Bila angaìrana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo
oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana, kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za
hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. Kako vremen sovetnik na
SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika, kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta
i adaptacijata pri klimatskite promeni.
Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi, rakovoditel i u~esnik vo
7 me|unarodni nau~no-istraùva~ki proekti. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot
“Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening
National Public Health Preparedness and Response for Chemical, Biological and Radiological agents threats”.
^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot
na Komisijata.
D-r Jordan B. Minov e roden na 09. 07. 1960 god. vo Skopje. Na

Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god., a vo
2001 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so
zvaweto magister po medicinski nauki, a vo 2002 god. ja zavr{uva
specijalizacijata po interna medicina.
Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika
na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina
na trudot - Kolaborativen centar na SZO. Na [kolata za javno
zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo
nastavata na poslediplomskite studii - kurs po medicina na
trudot. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot
sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni
bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota.
Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za
nastavnici, istraùva~i i zdravstveni profesionalci, ,,Health Determinants in the Scope
of New Public Health# od 2005 god, kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi, publikuvani
vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava
i vo stranstvo. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti, programi i
rabotilnici.
^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie, Evropskata akademija za
alergologija i klini~ka imunologija, Svetskata organizacija za alergologija,
Makedonskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto zdruènie za bazi~na,
klini~ka imunologija i alergologija.
Prim. d-r Neda A. Eòva e Rodena e 1944 god. vo s. Rakle - Prilep.

Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god.
Vo 1981 god. go poloùva specijalisti~kiot ispit po medicina
na trudot. Vo 1987 god. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na
Medicinskiot fakultet, Skopje e izbrana za asistent na Katedrata
po higiena i medicina na trudot. Zvaweto primarius £ e dodeleno
vo 1994 god. Vo 2002 god. go poloùva supspecijalisti~kiot ispit
po alergologija i pulmologija.
Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri
Institutot za medicina na trudot, Kolaborativen centar na
SZO.
Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosti-
ciraweto, voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od
oblasta na alergopulmologijata. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti,
profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite
vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata
rabota.
Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi
publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava
i stranstvo. Eden e od avtorite na knigata ,,Alergiski bolesti - lekuvawe# i na
Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. U~esnik vo nau~noistraù-
va~kiot proekt ,,Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot
rinit vo R. Makedonija#. ^len e na Evropskoto respiratorno zdruènie, na
Makedonskoto respiratorno zdruènie i na Makedonskoto zdruènie za bazi~na i
klini~ka imunologija i alergologija.

Dipl. biolog Sneàna G. Milkovska e rodena na 08.07.1962 god. vo

Skopje. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.,
a vo 1998 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva
so zvaweto magister na biolo{kite nauki. Na istiot fakultet vo
2002 god. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki, pri
{to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i
parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija)
vo Sofija, R. Bugarija. Vo 2005 g. vo Lion, Francija se zdobi so
evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija.
Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za
medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO, kade {to aktiv-
no e vklu~ena vo nau~no-istraùva~kata rabota. Poliwa na poseben nau~en interes
£ se aeropalinologijata, epidemiologija na alergiskite zaboluvawa, ekologija i
odr`liv razvoj. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata, raboti i na razvojot na
aeropalinologijata vo Makedonija. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za
gradot Skopje, a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid, Prilep, Peh~evo, Debar i Dojran.
Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi
vo R. Makedonija.
Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi, publikuvani
vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo
stranstvo. ^len e na odborot za izrabotkata na ,,Makedonskiot nacionalen konsenzus
za alergiski rinit#. ^len e na Zdruènieto za medicina na trudot, Zdruènieto za
bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija,
kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. U~esnik e
vo proektot LEAP na grad Skopje, kako i proektot ,,Epidemiolo{ki karakteristiki na
alergiskiot rinit vo R. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Be{e ~len
na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god.),
kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno
u~estvo vo 2004 god.
Ass. d-r Sneàna M. Risteska-Ku~ e rodena na 18.04.1960 god. vo

Skopje. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988.
Vo 2000 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud, a
vo 2003 god. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na
medicinata na trudot.
Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot, SZO
Kolaborativen centar, vo otsekot za industriska toksiko-
logija. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~-
nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god.
Stru~no-nau~no e angaìrana na dve poliwa od medicinata na
trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata
toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit
i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. Eden e od avtorite
na ,,Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od
zemjite od Jugoisto~na Evropa, za nastavnici, istraùva~i i zdravstveni profesionalci
„Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i
aplikativni proekti, programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe.
Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi
vo zemjata i vo stranstvo. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo, Makedonskoto
zdruènie za medicina na trudot, Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka
imunologija i alergologija, Evropskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto
respiratorno zdruènie.

D-r Olivera K. Spasovska e rodena na 07. 04 1957 god. vo Struga.

Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Vo
2001 god. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija.
Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot,
Kolaborativen centar na SZO, vo Oftalmolo{kiot kabinet.
Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto
otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti, osobeno onie so
alergiska etiologija.
Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi.
U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na
specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces
na Institutot za medicina na trudot.
^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdruènie.
D-r Mimoza D. Marseni} e rodena na 17.08.1951 vo Kumanovo.

Na Medicinskiot fakultet - Skopje diplomira vo 1978 godina,
a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja
zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo
Belgrad.
Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{
raboti 17 godini, vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i
le~ewe na astmata.
Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za
medicina na trudot, Kolaborativen centar na SZO, Otsek za
pulmoalergologija i imunologija.
Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako
i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo
nejzinata rabota.
Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na
kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo.
^len e na Makedonskoto zdruènie za bazi~na klini~ka imunologija i
alergologija.
U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti.
D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. vo Ohrid. Na

Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god, a
specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god.
Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo
JZU Zdravstven dom Ohrid. Unapreduvaweto na zdravjeto na
rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata
rabota.
Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na
kongresi vo zemjava.
^len e na Upravnio odbor na Zdruènieto za medicina
na trudot pri MLD.

D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. vo Ohrid. Na

Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god,
specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god,
a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na
Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god.
Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na
Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god.
Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en
interes vo nejzinata rabota.
^len e na Makedonskoto respiratorno zdruènie i
Makedonskoto zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i
alergologija.
D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. Na Medicinskiot

fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god, a specijalizacijata po
medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god.
Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo
Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. so rabotni zada~i vo
slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo
Prilep, a od 1999 god. e na~alnik na Oddelenieto. So zvaweto
primarius se steknuva vo 1995 god. Pulmologijata i alergologijata
se pole na poseben interes vo nejzinata rabota.
Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani
na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. U~esnik e na
dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. Na nivo na
lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo
proektite “Zdrava ishrana”, “Mentalna higiena” i LEAP.
Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdruènieto za medicina
na trudot pri MLD, a od 2002 god. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na
Zdruènieto. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdruènieto za medicina
na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata
literatura. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdruènie, Makedonskoto zdruènie
za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija i IHAP.
Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata
strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na
trudot, proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija, prijava i registracija
na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada.
D-r @aneta Boceska e rodena na 08.06.1962 god. vo Prilep.

Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god,
specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005
god, a vo tek e na poslediplomskite studii.
Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO
Op{ta bolnica Prilep.
Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi
prezentirani na kongresi vo zemjava.
^len e na Evropskoto zdruènie za patologija i ~len na
Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdruènie na patolozi pri
Makedonskoto lekarsko dru{tvo.

D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. vo Kru{evo. Na

Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god, a
specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god.
Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot,
Zdravstven dom Peh~evo. Poseben inters projavuva za
profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite
zaboluvawa.
Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni
trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. ^len e na Ma-
kedonskoto respiratorno zdruènie i Makedonskoto zdruènie
za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija.
D-r Afrim M. Ma}elara e roden na 01.08.1959 god.vo Debar.

Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985
god, a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na
Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Od 1988 god. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar.
Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven
karakter, kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii.
Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. So stru~ni trudovi
u~estvuval na nekolku kongresi i seminari.
Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sprove-
duvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie.
^len e na Lekarskata komora na Makedonija, kako i na Albanian American Academy
of Science vo SAD, Zdruènieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i
~len na Zdruènieto na lekarite Albanci vo Makedonija.
D-r Nikola Ajcev e roden na 04.09.1960 god. Na Medicinskiot

fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god, a vo 2006 god. ja
zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Vraboten e vo
JZO Medicinski centar Gevgelija - ambulanta Dojran. Vlijanieto
na ìvotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt
na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo
negovata rabota. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen
ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na
vlijanieto na ìvotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. ^len e
na Makedonskoto respiratorno zdruènie.

Prof. d-r Rozalinda Isjanovska Prof. d-r Kristin V. Vasilevska

Institut za epidemiologija so Institut za epidemiologija so
biostatistika i medicinska informatika, biostatistika i medicinska
Medicinski fakultet - Skopje informatika, Medicinski fakultet
- Skopje
Ass. d-r Sa{o B. Ass. d-r Dragan G. Mijakoski Ass. d-r Vladimir T.
Stoleski Institutot za medicina na Kendrovski, Dr.sci
Institutot za medicina trudot, Kolaborativen centar Republi~kiot zavod za
na trudot, Kolaborativen na SZO - Skopje zdravstvena za{tita -
centar na SZO - Skopje Skopje
M-r phr Kostadina Jugreva, dipl. farm. D-r Vlado V. Stefanoski

JZO ”Gradski apteki” - Skopje Slu`bata za medicina na trudot,
Zdravstveniot dom - Ohrid

Poglavje
A. Op{t del
22
Op{t del
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za

alergiskite bolesti
Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen
medicinski i socijalen problem. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za
alergija (European Allergy White Paper - EAWP) sekoj tret ìtel na planetata strada
od edna ili pove}e alergiski bolesti. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat
polenozite, predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti,
so nazalni, o~ni, belodrobni ili ko`ni manifestacii, a tipi~en pretstavnik e
sezonskiot alergiski rinit.
Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii
{irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem
predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata
na patogenetskite mehanizmi, dijagnosti~kite i terapiskite postapki. Sepak, s¢
u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman
(menaxment), kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti.
Zatoa vo 1999 god. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot
istraùva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global
Approach to the Patient, GAP), ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata
priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran
pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. Vo ramkite na tie aktivnosti se
javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija
na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na
opravdanost. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata
akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology
and Clinical Immunology, EAACI) vo 2001 god. ja objavija revidiranata nomenklatura i
klasifikacija, koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata
alergologija. Se razbira deka novite soznanija, do koi sekojdnevno se doa|a,
vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata
revizija.
Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna, terminite “alergija” i
“atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. Terminot “alergija”
(doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet
vo 1905 god. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica
na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za
drugite lu|e. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe)
prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek, a so nego
gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat
odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Osnovni karakteristiki na
atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava, ograni~enata pojava kaj
nekoi lu|e (atopi~ari), povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na
reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata
astma. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo
dvaesetite godini, a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana
ili generalizirana lihenifikacija, generaliziran nevrodermit ili manifestacii
na atopija”. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za
pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala, a

prethodno primile serum od atopi~ni lica. So svoite podocne`ni istraùvawa

Cooke i Grove ukaùvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na
atopi~nite lica. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini, a Otto ja pretpostavil
nivnata citofilnost, odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni
duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Vo narednite istraùvawa e utvrdena
~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti, kakvi {to se: bronhijalnata astma,
polenskata treska, perenealniot rinit, atopiskiot dermatit i/ili alergijata na
hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem.
Osoben razvoj alergologijata beleì vo poslednive pet decenii. Vo 1948 god. vo
klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda,
{to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo
lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. Vo 1953 god. e rasvetlena
ulogata na histaminot, eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija.
Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god., i Bennich i Johansson vo 1967 god. dokaùvaat
deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. Gi ozna~ile kako imunoglobulin
E (IgE), {to vo 1968 god. e prifateno od Internacionalniot referenten centar
na SZO za imunoglobulini. Istata godina, Coombs i Gell ja promoviraat klasifi-
kacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV), vo koja e potencirana
razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost.
Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za
dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (T-
po - Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki, protivtela, citokini i
hemokini, klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. Ulogata na
levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god.
Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite

bolesti
Spored aktuelnite soznanija, imunolo{kiot odgovor na organizmot
go rakovodat Th ly, koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve
suppopulacii, T-po 1 i T-po 2, a nivnata aktivnost e vo ramnoteà. T-po 1 ja
obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii,
a T-po 2 od parazitnite infestacii, a moèbi u~estvuvaat i vo odrùvawe na
bremenosta. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor,
poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. ôvekot sekojdnevno e opkruèn i
stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija
na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na
specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot
pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM, so {to alergenot se
neutralizira vo cirkulacijata.
Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani
doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3
– Il-3, interleukin 4 – Il-4, interleukin 5 – Il-5, interleukin 13 – Il-13 i dr.),
odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. Il-4 ja stimulira produkcijata na
alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat
za mastocitite (tkivnite bazofili). So premostuvawe na dve molekuli na IgE
od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite
medijatori (histamin, levkotrieni i dr.) koi se odgovorni za ranata alergiska

Op{t del
reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br.
1.). Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`, nivnata
regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna
mukoza, koà) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). Osobeno zna~ewe
imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot
bazi~en protein–MBP, eozinofilniot katjonski protein–EKP, eozinofilnata
peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). Zaedno so drugite medijatori tie
se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na
alergenot) i alergiskata inflamacija. Najva`ni, do sega poznati, kletki na
alergiskata reakcija se T-po 2, dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgen-
prezentira~ki kletki - PPK), plazmocitite, mastocitite i eozinofilite, a se
smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite, epitelnite i endotelnite
kletki.
[ema br. 1. Alergiska kaskada - rana alergiska reakcija
Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na

alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori, kako na primer superantigenot
odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo
eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot
dermatit, kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza), potoa ~adot od tutunot
i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi.
Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~
(infektiven agens, iritans, nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na
inflamacija koja, spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite
manifestacii {to gi predizvikuva, ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite
alergiski bolesti (pr. nealergiska astma, nealergiski rinit, nealergiska
urtikarija i dr.).
Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata,
rinokonjunktivitot, gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni
lezii. Atopi~noto lice vo tekot na ìvotot ~esto razviva nekolku alergiski
bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. Vo prvata godina
od ìvotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi, ~esto
predizvikani od alergeni od hranata, dodeka rinitot i astmata predizvikani od
alergeni od vozduhot se razvivaat podocna.
Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe
na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no
razvivawe na alergiski simptomi. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija
kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%, dodeka kaj dete so neatopi~ni
roditeli toj iznesuva 5-10%. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za
atopijata, odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. Poso~eni se

nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata, IgE

produkcija, kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. Postojat indicii
deka, osven IgE produkcijata, atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost
na celnite organi, na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata
so astma, naru{ena barierna funkcija na koàta kaj atopi~nite lica itn. Vo
otsustvo na genetski marker, atopi~noto lice ne moè da bide identifikuvano
pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. Od druga strana, prisustvoto
na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. Isto taka, IgE-
posreduvani reakcii moàt da se javat i kaj neatopi~ni lica, na primer reakciite
na ubod od insekti ili lekovi.
Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite

bolesti
Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti

spored Position paper na EAACI od 2001 god. e pretstavena na {emata br. 1.
Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na
objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na
definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. So ovaa definicija
se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi,
toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii, a se potenciraat reakciite {to se
javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. Se prepora~uva
napu{tawe na terminite idiosinkrazija, intolerancija, hiperreaktivnost i drugi
za ozna~uvawe na navedenata pojava.
[ema br. 2. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al.)

Op{t del
Atopija
Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija
za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na
alergeni, obi~no proteini, i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako
astma, rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. Se potencira zna~eweto na terminot
atopija kako predispozicija, a ne bolest.
Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Makedonija od 2003

god. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34,8%.
Alergija
Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvika-
na od imunolo{ki mehanizmi. Reakciite na preosetlivost predizvikani od
neimunolo{ki mehanizmi (pr. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako
nealergiska preosetlivost, a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii,
idiosinkrazija i sl. Alergijata moè da bide posreduvana od protivtela ili od
kletki. Vo najgolem broj slu~ai, protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii
pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana
alergija. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii moàt
da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. alergija na ubod od insekti, medikamentozna
alergija i dr.). Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od
drugite klasi, obi~no IgG (pr. denes retkata serumska bolest, alergiskiot alveolit
i dr.). Alergijata moè da bide predizvikana i od kletki, odnosno senzibilizirani
limfociti, pr. alergiskiot kontakten dermatit, celijakijata i dr.
Vo R. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35,6% kaj

vkupniot broj ispitanici, odnosno 41,4% kaj vozrasnite i 25,1% kaj decata
Alergeni
Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na
preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. Vo najgolem broj slu~ai
alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini, odnosno
glikoproteini so molekulska teìna od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot
sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini, {to gi pravi pogodni
za vrzuvawe so razli~ni receptori. Poretko, niskomolekulski soedinenija, kako
izocijanatite ili anhidridite, moàt da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska
reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. Isto taka, pri kontaktniot alergiski dermatit
alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel, hrom, formaldehid i dr.) koi
dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li.
Alergiski rinit
Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od
imunolo{ki mehanizmi. Dokolku e dokaàna ulogata na IgE vo patogenezata
na alergiskiot rinit, toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. Vo

dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva
terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit, sezonskiot
i celogodi{niot, da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten
alergiski rinit, so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se
javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit
e validen. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani
od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit, hiperreaktivna
rinopatija i sl.) se ozna~eni kako nealergiski rinit.
Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici

iznesuva 20,8% (vozrasni 23,1%, deca 16,5%)
Alergiski konjunktivit
Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od
imunolo{ki mehanizmi. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva
vo forma na intermitenten ili perzistenten. Alergiski rinokonjunktivit e
vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki
mehanizmi. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od
imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit.
Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija

iznesuva 12,9%.
Astma
Astmata vo ~ija patogeneza se dokaàni imunolo{kite mehanizmi, odnosno
ulogata na IgE, e ozna~ena kako alergiska astma, dodeka vo drugite slu~ai se
raboti za nealergiska astma. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i
intrinsic astma, odnosno egzogena i endogena astma.
Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. iznesuva 5,4%.
Alergiski bolesti na koàta

Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se
karakteriziraat so uniformna simptomatologija, alergiskite bolesti na koàta
se mnogu poraznovidni, odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit,
alergiski kontakten egzem/dermatit, urtikarija/angioedem, medikamentozni
egzantemi, alergiska purpura, alergiski vaskulit, alergiski granulomatozni
ko`ni reakcii i dr.
Atopiski egzem/dermatit sindrom

Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva
zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. IgE-povrzaniot AEDS
(so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi
terminot povrzan, a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka
Op{t del
definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na

atopija”. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li - povrzan
AEDS, a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni
alergeni, naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata
biopsija, a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Nealergiskiot AEDS pretstavuva
AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi, a se prepora~uva napu{tawe na
terminite “intrinsic atopiski dermatit”, “kriptogen atopiski dermatit”.
Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3,8%.
Urtikarija
Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana
od imunolo{ki mehanizmi. Vo slu~aite na dokaàna uloga na IgE protivtelata
vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. Nealergiska
urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi.
Kontakten egzem/dermatit
Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit
predizvikana od imunolo{ki mehanizmi, dominantno celularni (T-po 1). Terminot
iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to
patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.
Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti

Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden
organ ili sistem e neadekvatna, se klasificiraat spored vidot na alergeni {to
gi predizvikuvaat.
Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana
predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. IgE-posreduvana alergija na hrana
e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e dokaàna ulogata
na IgE protivtelata. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni
kako nealergiska preosetlivost na hrana. Sli~ni termini se primenuvaat
i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.
Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Makedonija od 2003

god. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici
iznesuva 4,2% (vozrasni 3,3%, deca 5,0%).
Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. Makedonija kaj vkupniot

broj ispitanici iznesuva 10,5% (vozrasni 11,2%, deca 9,8%).

Vo R. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj

vkupniot broj ispitanici iznesuva 3,1% (vozrasni 2,5%, deca 3,8%).
Anafilaksa
Anafilaksata pretstavuva te{ka, ìvotno-zagrozuva~ka, generalizirana
ili sistemska reakcija na preosetlivost. Anafilakti~kata reakcija se razviva
postepeno, odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto, dlankite ili tabanite i lokalna
urtikarija, se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma
na bronhospazam, a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen
kolaps. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni
za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. Alergiska anafilaksa pretstavuva
reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Obi~no se raboti za IgE-
posreduvana anafilaksa, pr. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od
p~ela. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~no-
posreduvani mehanizmi. Drugite, mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi
ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa,
a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija.
Literatura
1. Van Cauwenberge P. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001; 56
(9): 809-812.
2. Johansson SOG, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy. An
EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Allergy 2001; 56 (9):
813-824.
3. Bousquet J, Ansotegui R, van Ree R et al. European Union meets the challenge of the grown
importance of allergy and asthma in Europe. Allergy 2004; 59: 1-5.
4. Bousquet J. Allergy as a global problem: “Think globally, act globally”. Allergy 2002; 57:
661-662.
5. Bonini S. ARIA and GAP extending still further. Summer School’02, Sofia. Bulgaria.
6. Frew AJ. Allergic basis of asthma. Eur Resp Mon 2003; 8 (23), 74-84.
7. Mosmann TR, Sad S. The expanding universe of T-cells subsets: Th1, Th2 and more.
Immunology Today 1996; 17: 139-146.
8. von Hertzen LC, Haahtela T. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004; 59:
124-138.
9. Punnonen J, Aversa G, Cocks BG et al. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and
expression of CD23 by human B-cells. Allergy 1994; 49: 576-586.
10. Frew AJ, Kay AB. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. J Allergy
Clin Immunol 1990; 85: 533-539.
11. Munitz A, Levi-Schaffer F. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. Allergy 2004; 59: 268-
272.
12. Spiroski M, Kolevski P. Osnovni imunolo{ki metodi. Skopje: MEDIS -
informatika, 1995: 93-104.
13. Spiroski M. Nau~niot trud - da se napi{e i da se objavi. Skopje: Institut za
imunobiologija i humana genetika, 2002: 162-167.

Op{t del
Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za

evaluacija na alergiskite bolesti
Sostojbi vo Republika Makedonija
Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo
pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so
alergiskite bolesti.
Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na
zdravstvoto (Sl. Vesnik br. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za
vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe
na morbiditetot, mortalitetot, iskoristenosta na kapacitetite, kadrovskata
ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i
zdravstvoto vo celost. Istovremeno, vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na
pribirawe, obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci.
Ottuka i o~ekuvawata deka, oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podato-
ci moàt da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite, planirawe na
potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija, dijagnoza
i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem, kakvi {to
se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. Za àl, nasproti site
relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova, redovno
pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspoloìvite
podatoci se prakti~no neupotreblivi.
Pri~inata za nivnata neupotreblivost moè da se locira vo dve grupi na
problemi:
1. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski
za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni
funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem, osobeno vo segmentot na
privatnoto zdravstvo,
2. nesoodveten sistem, pristap i instrumenti za pribirawe, obrabotka i
objavuvawe na podatocite
Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka
na zdravstveno-statisti~ki podatoci
Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost, efikasnost i
racionalnost, ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita
na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna,
sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita.
Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategorii-
populacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku
funkcionalni kategorii, i toa:
• zdravstvena za{tita na decata
• zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata
• zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie
• zdravstvena za{tita na rabotnicite
• zdravstvena za{tita na ènite
Ottuka, za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i
dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti, vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so
alergiska etiologija, neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie
funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. Dopolnitelno,
podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za

naselenieto koe ìvee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata.
I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbi-
ditetna statistika e frakcionirana, nekoherentna i onevozmoùva globalna
procenka, neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi
kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski
karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot
morbiditet. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka
vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do
podatoci za site zaboluvawa, {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat
odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. Podatocite
koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za
zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen.
Od druga strana, vaka sloèniot sistem e celosno otvoren kon golem broj
subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta
na dobienite podatoci. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i
registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii, nivnoto
pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni
organizacii na regionalno nivo, a potoa i na nacionalno nivo, nivnata obrabotka
i dostapnost na objavenite podatoci.
Kone~no, tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem
go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. Za àl, vo re~isi
site segmenti na zdravstvoto, zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno.
I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site
segmenti na rabotata, otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no
povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno
nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici.
Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i

bolestite so alergiska etiologija
Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za
morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi, potreben
e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obeleùvawe
na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za
evidencija i registrirawe na morbiditetot.
Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna
statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi
(MKB-10).
Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja
se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na
bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. Ona {to e osobeno zna~ajno, a e vo
funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto
na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot, kako sostaven del na MKB-10.
Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite, so mali isklu~oci
kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na
zdravstveniot sistem, se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe.
Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa
studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodolènie.
Op{t del
Alergiski rinit
Spored MKB-10, ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respirator-
niot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39. Koristej}i ja
trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i
alergiski rinit. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost
za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj
entitet, i toa:
• J30.0 vazomotoren rinit
• J30.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se:
alergija na polen, polenska treska i polinoza)
• J30.2 drug sezonski alergiski rinit
• J30.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit)
• J30.4 alergiski rinit, neozna~eno
Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet
vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata, u~ili{nite deca i mladinata, kako
i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo
soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet. Vo nea alergiskiot
rinit e prikaàn zbirno, vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na
bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se beleàt so {ifrite J30-J31, J33-J34.
So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata
na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi, jasno se nametnuva
zaklu~okot deka alergiskiot rinit, kako specifi~en entitet, ne moè da bide
analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.
Vo prodolènie se prikaàni dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na
registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika
Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.
Vazomotoren i alergi~en rinit, hroni~en rinit, nazofaringit i faringit i drugi
zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do
2000 godina
J30-J31
1998 1999 2000
J33-J34
broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000
0-6 godini maì 535 49,35 881 81,27 947 87,36
èni 401 39,7 733 72,57 828 81,97
Vkupno 936 44,7 1614 77,07 1775 84,76
{kolska maì 556 41,16 895 66,26 746 55,22
èni 502 39,42 791 62,11 695 54,58
Vkupno 1058 40,32 1686 64,25 1441 54,91
op{ta maì 1504 19,53 1346 17,48 2024 26,28
èni 1049 13,4 1438 18,36 1881 24,02
Vkupno 2553 16,44 2784 17,92 3905 25,14
medicina na
maì 4615 67,5 3761 55,01 3565 52,14
trud
èni 4233 62,55 3190 47,14 2920 43,15
Vkupno 8848 65,04 6951 51,1 6485 47,67
Prikaànite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija

deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreb-
livi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata
tendencija na alergiskiot rinit. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci
treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii

od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata, u~ili{nite deca

i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa pokaùvaat zgolemena frekvencija na
javuvawe.
Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to
se klasificiraat vo kategorijata N10-N13, pri {to vo trozna~nata kategorija
N10 spa|aat:
• N10.0 mukopurulenten konjunktivit
• N10.1 akuten atopi~en konjunktivit
• H10.2 drug akuten konjunktivit
• N10.3 akuten konjunktivit, neozna~eno
• N10.4 hroni~en konjunktivit
• H10.5 blefarokonjunktivit
• H10.8 drug konjunktivit
• N10.9. konjunktivit, neozna~eno
Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na
~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot
konjunktivit, tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.8).
Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet
vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata, u~ili{nite deca i mladinata i vo
slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat
od MKB - 10 Listata za tabelirawe na morbiditet. Poradi toa vo oficijalnata
zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prikaàn zbirno, vo grupata
bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite
zaboluvawa na konjunktivata.
Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot
konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prikaàni
vo prodolènie.
Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo
Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina
H10-H13 1998 1999 2000
0-6 godini maì 7169 661,32 7016 647,21 8449 779,4
èni 6329 616,96 6232 616,96 7483 740,8
Vkupno 13498 644,55 13248 632,62 15932 760,78
{kolska maì 5426 401,7 4753 351,87 4489 332,32
èni 5346 419,78 4909 385,47 4334 340,32
Vkupno 10772 410,47 9662 368,18 8823 336,2
op{ta maì 10381 134,81 10362 134,56 10242 133,01
èni 10117 129,19 10687 136,47 10549 134,7
Vkupno 20498 131,98 21049 135,52 20791 133,86
medicina na
maì 1507 22,04 1561 22,83 1849 27,04
trud
èni 1641 24,25 1226 18,12 1451 21,44
Vkupno 3148 23,14 2787 20,49 3300 24,26

Op{t del
Bronhijalna astma
Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45
kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii:
• J45.0 predominantno alergiska astma, koja gi opfa}a slednive
kategorii: alergiski bronhit, rinit so astma, atopi~na astma,
ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma.
• J45.1 nealergiska astma
• J45.8 me{ana astma
• J45.9 astma, neozna~eno
Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna
te{ka forma na astma).
Spored MKB-10 Listata za tabelirawe, kategoriite J45 i J46 se
prikaùvaat zaedno. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe
na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata, na u~ili{nite deca i
mladinata i na slu`bite za op{ta medicina.
So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija,
vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena
za{tita na rabotnicite, pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata
kategorija J45.0.
Astma vo R. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god.

J45.0 1998 1999 2000
op{ta maì 3456 44,88 3412 44,31 3270 42,47
èni 3444 43,98 3569 45,57 3418 43,65
Vkupno 6900 44,43 6981 44,95 6688 43,06
medicina na
maì 205 3 244 3,57 167 2,44
trud
èni 217 3,21 215 3,18 121 1,79
Vkupno 422 3,1 459 3,37 288 2,12
Astma vo R. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god.
J45-J46
1998 1999 2000
(bez J45.0)
medicina na
maì 325 4,75 298 4,36 274 4,01
trud
èni 304 4,49 219 3,24 209 3,09
Vkupno 629 4,62 517 3,8 483 3,55
So ogled deka listite za tabelirawe, pribirawe, obrabotka i objavuvawe

na podatocite za astmata se dizajnirani za da moàt da dadat uvid vo sostojbata so
astmata (vkupno) i alergiskata astma, raspoloìvite podatoci nuduat mo`nosti
za evaluacija na sostojbata. Vo taa smisla moè da se konstatira deka stapkata
na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo
Republika Makedonija iznesuva 45/10000, bez zna~jni razliki vo odnos na polot
i varijacii vo periodot od tri posledovni godini. Nasproti toa, morbiditetnat
stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala
otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina pokaùva tenden-

cija na namaluvawe. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka moè

da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita
na rabotnicite, desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno
eksponiranite rabotnici te{ko deka moè da najde logi~no objasnuvawe. Pri~i-
nite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na
podatocite, zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i
namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.
Atopiski dermatit
Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20
vo koja spa|aat:
• L20.0 Besnier-ov prurigo
• L20.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit)
• L20.9 Atopi~en dermatit, neozna~eno
Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija
L23. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78.4), neozna~eniot
dermatit (L30.9), neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem
(L25.9), polenskiot (L22), onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.-
) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.1), iritativniot
kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova
istraùvawe.
Vo MKB-10 Listata za tabelirawe, ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema
grupa t.n. drugi bolesti na koàta i potko`noto tkivo (L10 –L99).
Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata
za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat
dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50. Vo slu`bata za op{ta medicina
posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23),
urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50.0). O~igledno
e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto
na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena
za{tita na rabotnicite. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prikaùvaat (tabeliraat)
podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23), iritanten kontakten dermatit
(L24), urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.0).
Vo prodolènie se prikaàni podatocite koi se odnesuvaat na
registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika
Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit.
Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit, dermatit od pelena
(salveta), alergi~en kontakten dermatit, iritanten kontakten dermatit, eksfolijativen dermatit,
dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R. Makedonija vo period od
1998 do 2000 god. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca
L20-L30 1998 1999 2000
0-6 godini maì 4008 369,73 4367 402,84 4927 454,5
èni 3690 365,3 3939 398,95 4523 447,77
Vkupno 7698 367,59 8306 396,63 9450 451,25
{kolska maì 3572 264,44 3445 255,04 3470 256,89
èni 3969 311,65 4088 321,00 4188 328,85
Vkupno 7541 287,35 7533 287,05 7658 291,81

Op{t del
Vo prodoènie se prikaàni podatocite za alergiskiot kontakten

dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie
i na profesionalno eksponiranite rabotnici, kako i na neozna~eniot dermatit vo
slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.
Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina

i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina
L23 1998 1999 2000
op{ta maì 3336 43,32 3664 47,58 3695 47,98
èni 3979 50,81 3867 49,38 3971 50,71
Vkupno 7315 47,1 7531 48,49 7666 49,36
medicina na
maì 737 10,78 651 9,52 520 7,61
trud
èni 612 9,04 557 8,23 450 6,77
Vkupno 1349 9,92 1208 8,88 978 7,19
Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na
trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina
L25 1998 1999 2000
medicina na
maì 88 1,29 98 1,43 93 1,36
trud
èni 96 1,42 99 1,46 99 1,46
Vkupno 184 1,35 197 1,45 192 1,41
Preosetlivost na lekovi
Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo
MKB-10 se ozna~uva so T88.7. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi
komplikacii od hirur{ka i medicinska nega, neklasificirani na drugo mesto
(T88), kade spa|aat u{te i:
• T88.0 infekcija po imunizacija
• T88.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i
drugi serumski reakcii)
• T88.2 {ok poradi anestezija
• T88.3 maligna hipertermija poradi anestezija
• T88.4 neuspe{na ili te{ka intubacija
• T88.5 drugi komplikacii na anestezija
• T88.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili
medikament, soodvetno apliciran, pri {to se isklu~uva
anafilakti~kiot {ok od serum (T80.5)
• T88.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament, vklu~uvaj}i
alergi~na reakcija, preosetlivost i idiosinkrazija
• T88.8 drugi komplikacii
• T88.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega, neozna~eno
Treba da se odbeleì deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na
fotoalergiskiot odgovor na lek (L56.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek
(L56.0).
Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prikaùva
vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i

komplikacii od hirur{ka i medicinska nega, neklasificirani na drugo mesto.
Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. Vo nacionalnite, pak, listi
za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na
komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88), so {to
se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata
i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi.
Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata
morbiditetna statistika se prikaàni zbirno vo prethodno definiranite ogromni
grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska
nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra, {to celosno gi onevozmoùva
nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata
na preosetlivosta na lekovi.
Preosetlivost na hrana
Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10
ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a
vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa,
i toa:
• L23 – alergiski kontakten dermatit

• L23.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo
kontakt so koàta, isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27.2
• L25 - neozna~en dermatit
• L25.4 - neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir
so koàta
• L27 - dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii
• L27.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana
• T78 - Nesakani efekti, neklasificirani na drugo mesto

• T78.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana
• T78.1 drugi nesakani reakcii na hrana, neklasificirani na
drugo mesto
• T78.2 anafilakti~en {ok, neozna~en
• T78.3 angionevrotski edem
• T78.4 alergija, neozna~eno
• T78.8 drugi nesakani efekti, neozna~eni na drugo mesto
• T78.9 nesakan efekt, neozna~en
Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot, za site formi

na dermatit (atopiski dermatit, neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so
vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno
pribirawe i tabelirawe (L10-L99), koja e ozna~ena kako drugi bolesti na koàta
i potko`noto tkivo. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i
drugite nesakani rekacii na hrana, neklasificirani na drugo mesto e predvideno
da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i
komplikacii od hirur{ka i medicinska nega, neklasificirani na drugo mesto,
kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.
Op{t del
Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prikaùvawe na podatocite

vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. Taka, vo slu`bata za za{tita na decata
i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prikaùvaat podatocite
za dermatit i egzem (L20-L30). Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega
posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i
medicinska nega (T80-T88). Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot
ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prikaùvaat
oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23), a preostanatite bolesti i sostojbi
na koàta koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prikaàni vo
grupata na drugi bolesti na koàta i potko`noto tkivo (L10-L22, L24-L45, L51-
L99).
Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite
se prikaàni samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmoùva
nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata
na preosetlivost na hrana.
Alergija od insekti
Spored MKB-10, alergijata so insekti moè da se klasificira vo grupata toksi~ni
efekti od kontakti so otrovni ìvotni (T63), kade spa|aat:
• T63.0 zmiski otrov
• T63.1 otrov od drugi vle~ugi
• T63.2 otrov od skorpija
• T63.3 otrov od pajak
• T63.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt, otroven)
• T63.5 toksi~en efekt od kontakt so riba
Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se
koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni, osi i p~eli od golemata
grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni ìvotni i rastenija (H20-H29)
Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10, predvidena e mo`nost
za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako
toksi~ni efekti od supstancii, glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65),
{to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite,
nivno pribirawe i objavuvawe. Kontaktite so otrovni ìvotni i rastenija ne se
predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot
i morbiditetot na MKB-10, a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija
(H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi
ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39-
X59).
I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot,
kako i za prethodnite zaboluvawa, deka nacionalnite raspoloìvi podatoci za
epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe
na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki, frekvencijata i dinamikata na
nivnoto javuvawe.
Potreba od epidemiolo{ki istraùvawa

Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti
naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istraùvawa

spored odnapred izgotvena programa, koja nudi optimalna preciznost, objektivnost

i komparabilnost na dobienite rezultati. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo
na{eto istraùvawe.
Planiraweto, sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite
epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces, a rezultatite koi se dobivaat se
dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. Tie se nezamenliv
instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi, no i za analiza
na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. Poradi svojot
dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mreà na
institucii vklu~eni vo istraùvaweto, iskusni i soodvetno obu~eni istraùva~i
i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci.
Ottuka, vakvi populacioni istraùvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost
so potrebite, istraùva~kite potencijali i mo`nostite na istraùva~kite
timovi. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za
vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na
barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite, timovite ili
poedincite vklu~eni vo niv.
Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na
presek, kakva {to e ovaa studija, spored svojot dizajn ovozmoùvaat pribirawe na
podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi, no tie ne moàt i nemaat
za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. Podatocite za namaluvawe
ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg
vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika
vo soodvetnata oblast.
Intenzivniot razvoj na stru~nite, nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa,
nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska
etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na
to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so
rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa.
Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija, problemot
stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi
i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site
populacioni grupi – deca, vozrasni, profesionalno eksponrani rabotnici i dr.
Od druga strana, progresot {to go beleàt biomedicinskite i tehnolo{kite
istraùvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata
medicinskata oprema, a ~ija cel e brza, to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na
bolestite.
Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii,
tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi, pred s¢ poradi
izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istraùvawe. Tie, {to e sosem
o~ekuvano, se fokusiraat na razli~ni celni grupi, dijagnoza i triger faktori
{to se determinirani od celta i istraùva~kiot interes na glavniot istraùva~.
Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova
opservacija.
Literatura
1. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. Republi~ki
zavod za zdravstvena za{tita Skopje, 1998-2000.
Op{t del
Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istraùvawa

vo Makedonija
Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto
istraùvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni
aeropalinolo{ki informacii za celata dràva. Toa rezultira{e so podgotovka i
realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo
R. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”, koja{to be{e odobrena
i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. Makedonija.
Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08.07.1998
god. i aneks na dogovorot br. 40079998 od 01.10.1999 god. Pokraj epidemiolo{koto
istraùvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa, poradi
prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo
Republikata vo sproveduvaweto na istraùvawa od vakov vid i obem, proektot
ovozmoì i istraùvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dràva.
Inaku, na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istraùvawe na
naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina, koga
ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj
period.
Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka
na polenski kalendari i polenski karti; formirawe paleta na najva`nite
aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii; odreduvawe na
osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti
alergiski bolesti vo R. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite
faktori za nivnata pojava.
Spored toa, na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi
vsu{nost bea komplementarni, pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i
klini~ko-epidemiolo{ki segment.
Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est
gradovi vo R. Makedonija: Skopje, Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, so
razli~ni karakteristiki {to ovozmoùva da se dobijat relevantni podatoci za
istraùvanata pojava.
Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo
polenoviot spektar, vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite
taksoni vo polenoviot aerosediment, konstruirani se polenoski kalendari za
sekoj od gradovite, a vrednostite se prikaàni so standarden stolbest dijagram,
kako najadekvaten, spored preporakite na EPI.
Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena
so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod
(meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid, Dojran, Ohrid, Prilep, Mavrovi Anovi i
Berovo).
Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA),
regresiona korelaciona analiza, klaster-analiza i t- test.
Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno

istraùvaweto
Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven
vrz osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni
karakteristiki, hortikulturnoto bogatstvo, nivnoto stopansko i turisti~ko

zna~ewe, kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Makedonija
(Slika 3). Isto taka, izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~ko-
epidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so
razli~na golemina, mestopolo`ba i stopanski potenijal, odnosno razli~en na~in
na ìvot na nivnite ìteli.
Skopje (Sk)
Skopskata Kotlina, pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna
celina, smestena vo severniot del na R. Makedonija, zazemaj}i go gorniot tek na
r. Vardar. Vo ramkite na svojata granica, Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina
od 1924,215 km2, a toa iznesuva 7,6% od vkupnata povr{ina, koja £ pripa|a na R.
Makedonija.
Skopje e urban centar, so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen
centar vo Republikata, vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata
populacijata. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, Skopje ima 506
926 ìteli spored popisot od 2002 god. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata
Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata
godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC, dodeka srednoto godi{no koli~estvo
vrneì iznesuva okolu 501,7 mm.
Od celokupniot kompleks na vlijanija, sekako deka vlijanieto na
kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite
podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori
vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. Vrz osnova na analizite na
podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, na
vertikalniot profil na Skopskata Kotlina, kako i spored klasifikacijata na
nekoi na{i avtori i podatocite, se registrirani sedum klimatsko-vegetaciono-
po~veni podra~ja. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na
mestorastewe, razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite
faktori.
Dojran (Do)
Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot
del na R. Makedonija. Taa e grani~en i ekolo{ki region, koj go zafa}a najniskiot
del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar.
Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius.
Spored popisot od 2002 god., Dojran ima 3 426 ìteli. Gradot e smesten na bregot
na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na
submediteranskoto podra~je. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14,2oC,
dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrneì iznesuva okolu 645 mm. Inaku, ovoj
grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Makedonija
od 1998 god.
Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetaciono-
po~veni podra~ja. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi, na razli~ni ekolo{ki
uslovi, a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori.

Op{t del
Ohrid (Oh)
Ohridsko-Stru{kata Kotlina, pretstavuva relativno dobro izdiferencirana
prostorna celina, koja e smestena vo jugozapadniot del na R. Makedonija i zafa}a
del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim.
Gradot Ohrid leì na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i
Ezeroto, na ramen prostor, izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od
srednovekovna tvrdina. Denes, toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki
centar na ovaa teritorija, so mo{ne {irok gravitaciski radius, smesten na
nadmorska viso~ina od 760 m. Spored popisot od 2002 god. Ohrid ima 55 749
ìteli.
Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata
godi{na temperatura iznesuva 11,2oC, dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrneì
iznesuva okolu 689 mm.
Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina, registrirani se {est klimatsko-
vegetacisko-po~veni podra~ja. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi
na mestorastewe, ekolo{ki uslovi, a sekako i na vlijanijata na antropogenite
faktori.
Prilep (Pr)
Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina, koja e smestena vo centralniot
del na R. Makedonija. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata
planinska opkolenost (osven kon jug), a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot
del). Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. Vo ovaa
Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo.
Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. Toj
e urban centar, so {irok gravitaciski radius. Gradot e smesten na nadmorska
viso~ina od 673 m. Spored popisot od 2002 god., Prilep ima 76 768 ìteli.
Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata
Vo Prilepskata Kotlina, se registrirani {est klimatsko-vegetacisko-
po~veni podra~ja. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi, razli~ni
ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.
Debar (De)
Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Albanija, rasprostraneta
vo zapadniot del na R. Makedonija, koja e i reljefno dosta karakteristi~na po
svojata planinska opkolenost. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite
Crn Drim i Radika.
Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so
mal gravitaciski radius. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m, vo
neposredna blizina na Debarskoto Ezero. Spored popisot od 2002 god. Debar ima
19542 ìteli.
Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Vo nego
nema locirano meteorolo{ka stanica, no so cel da se dobie pribli`na slika,
zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Prose~nata


Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetaciono-
po~veni podra~ja. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na
mestorastewe, razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite
faktori.
Peh~evo (Pe)
Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Bugarija,
rasprostraneta vo isto~niot del na R. Makedonija, koja e i reljefno dosta
karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Taa zafa}a delovi
od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Vo teritorijata na istraùvawe
pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo.
Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius, a za svojata neposredna
okolina toj pretstavuva funkcionalen centar, so poslabo razvieni sekundarni
dejnosti. Spored popisot od 2002 god. Peh~evo ima 5517 ìteli. Ovoj grad
pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. Vo nego nema locirano
meteorolo{ka stanica, pa so cel da se dobie pribli`na slika, zemeni se podatoci
od gradot Berovo. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8,8oC,
dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrneì, iznesuva okolu 632 mm.
Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetaciono-
po~veni podra~ja (slika 3). Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na
mestorastewe, razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite
faktori, od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta, no vo ovaa Kotlina
tie se vo pomal broj.
Literatura
1. Cvetanov V, Stikova E, Karaxinska-Bislimovska J, Eòva N. Definicija i
epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Mak. med. pregled 1991;
5-6: 166-171, Skopje.
2. Milkovska S. Aeropalinolo{ki istraùvawa na teritorijata na R. Makedonija
i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Doktorska
disertacija. Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”. Prirodno-matemati~ki
fakultet. Institut za biologija. Skopje, 2002.

Poglavje
B. Aeropalinolo{ki
monitoring
46
Aeroalergeni od nadvore{na sredina
1.0. Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot, odnosno aeropalinolo{kata
mikroflora, kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so
evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite
aktivnosti. Vo pogolem broj evropski zemji, polenskiot monitoring e
dolgogodi{na tradicija. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European
Pollen Information) obezbeduva regionalna, dràvna i me|unarodna koordinacija
na aeropalinolo{kite centri, sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna
i nudej}i predvidlivi modeli. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki
kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo
klimatskite, vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako
i od nejzinata orografija i hidrografija. Vo Institutot za medicina na trudot
vo 1993 god. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. Vo
toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na
gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na
R. Makedonija.
Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni
industriski i biolo{ki zagaduva~i. Vo R. Makedonija, naporedno so istraùvawata
na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istraùvawata
so ve}e komparativni i relevantni podatoci, s¢ ponaglasena e neophodnosta
od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. Relevantnata va`nost na
vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon, kako vo biolo{kite i ekolo{kite
istraùvawa, taka i vo alergologijata.
Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta
kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata, osobeno
za vreme na vozdu{niot polenov period, se ozna~eni kako polutanti koi imaat
specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. Tie vo sebe sodràt generativni
elementi, neophodni vo procesot na oploduvawe. Za vreme na opra{uvaweto,
polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva
nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. Nekoi od PZ ostanuvaat vo
blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea.
No, raznesuvaweto na polenot, pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na
rastojanija podaleku od izvorot, e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na
pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa.
1.1. Definicija
Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na
disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata, osobeno
izvorot, nivnoto osloboduvawe vo atmosferata, disperzijata i depozicijata,
kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite, ìvotnskite i ~ove~kite
sistemi”, odnosno, aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja
prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera.
1.2. Aeropalinolo{ki metodi

При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот.
Globalnata podelba, zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata
konstrukcija, opfa}a dve grupi - gravimetriski i volumetriski. Zasega i dvete

metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. S¢ u{te nema kategori~ki
mislewa, za i protiv koristewe na eden ili drug metod. Pri paralelnata primena
na dvete metodi, se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite
rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istraùvawata. Dvete
metodi imaat svoja va`nost.
Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od
vozduhot prodolùvaat, pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem.
Najnovite istraùvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska
kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini, so
upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Tie moàt da bidat fateni na
filtri so kaskadni impaktori, koi gi delat partikulite na klasi po golemina
ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. No, sepak, iako i ovoj tip metodi
davaat poprecizni rezultati, poradi sloènata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka
primena.
Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring
e primenet gravimetriskiot metod na Durham, a vo Skopje naporedno so nego
primenet e i volumetriskiot metod.
Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno taloèwe
na “polenoviot do`d”, a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). Prednostite
na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. mesta
bez elektri~na struja).
Slika 1. Gravimetriski Durham - ov aerosedimentacionen aparat

Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to
se bazira na prinudnoto taloèwe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki

(vakuum pumpi) i udarni sili. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod

se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Obi~no se
izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2).
Slika 2. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat - Lanzoni VPPS 2000
1.3. Metodologija na aeropalinolo{koto istraùvawe

Izvr{eni se aeropalinolo{ki istraùvawa vo {est gradovi od R. Makedonija:
Skopje, Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo. Izborot na gradovite e napra-
ven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karak-
teristiki, hortikulturnoto bogatstvo, nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe,
kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Makedonija (slika 3).
Pri aeropalinolo{kite istraùvawa koristen e sedimentacioniot
metod na Durham. Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m; so isklu~ok vo
Dojran, za da se ovozmoì slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. Periodot
na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god., pa s¢ do
krajot na 2000 god., so menuvawe na staklata sekoj den, pri celosna ekspozicija od
24 ~asa. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na
2
povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50.
Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo
polenoviot spektar, vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite
taksoni vo polenoviot aerosediment, konstruirani se polenovi kalendari za sekoj
od gradovite, a vrednostite se prikaàni so standarden stolbest dijagram, kako
najadekvaten, spored preporakite na EPI.
Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena
so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod

(meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid, Dojran, Ohrid, Prilep, Mavrovi Anovi i

Berovo). Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid,
dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi
Anovi, a za Peh~evo vo Berovo.
Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA),
regresiona korelaciona analiza, klaster-analiza i t-test.
Slika 3. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za

aeropolinolo{kiot monitoring
1.4. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna

Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki
komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. Aeropolutant
pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na
atmosferskiot vozduh.
Postojat golem broj na istraùvawa koi ukaùvaat na povrzanosta meѓu
aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto, osobeno vo
industriski razvienite zemji. Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u
aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot.
Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema
jasna, no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa:
- podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti,
- kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni,
- virusni infekcii, osobeno vo pomladata vozrast,

- namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii,
i sekako vaèn ~initel
- zgolemenoto aerozagaduvawe
Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik
faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti
kaj genetski predisponiranite osobi. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz
porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii.
Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi ìveat vo blizina na avtopat,
vo sporedba so onie koi ìveat vo ekolo{ki zdrava sredina. Astmata po~esto se
javuva kaj deca koi ìveat vo zagadeni podra~ja, dodeka astmata predizvikana od
napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite.
Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto
nivo na azotniot dvooksid. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata
i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. Nekoi istraùvawa i
eksperimenti ukaùvaat deka eksponiranite na ozon, sulfur dioksid, azoten
dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi, zaedno so alergenite pokaùvaat
posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani
samo na alergeni. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi, pred se,
od stepenot na emisijata, pro~istuvaweto, klimata, vetrovite itn. Polutantite
vo vozduhot se posledica na industriskite procesi, rafinirawe na naftata,
metalurgiskata, hemiskata industrija, prerabotuva~kata industrija, no i poradi
intenzivniot soobra}aj.
Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO, CO i dr. organski
isparlivi materii, dodeka vo sekundarnata emisija - ozonot (O3), koj se formira
pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata.
Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat
i drugi favorizira~ki faktori, kako {to se klimatskite (temperatura, vla`nost,
barometarski pritisok, strueweto na vozduhot).
Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii,
teorii i objasnuvawa. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa
polenovite zrna moè da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. Pod
dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot, aerozagaduva~ite (SO2, NO2, CO) ja
menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna, pri {to se zgolemuva brojot
na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen.
Polenovite zrna moè da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali
(Hg, Ph, Cd), YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina, pod 5 μm.
Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lavaà objasnuvaat
za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat:
- modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni,
- o{tetuvawe na cilijarniot aparat,
- o{tetuvawe na respiratorniot epitel,
- dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela,
- osloboduvawe na odredeni medijatori, proinflamatorni citokini i
kleto~ni athezivni molekuli,
- iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost,
zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta.
Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to

doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena
propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabeleàna e pozitivna
korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo
serum. Dokaàno e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite
derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata
sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e
eden od patomehanizmits so koj }e moè da se objasni porastot na alergiskite
zaboluvawa.
Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon
kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe
na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na
neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL-
6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni
klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata
pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta.
Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci,
doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do
nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite
registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi
alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lavaà zgolemena vrednost na
eozinofilni katjonski proteini (ESR).
Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na
propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite,
o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe
na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni
atheziski molekuli (ylSAM-1).
Istraùvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO),
на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki
asocijacii uaùvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2,
gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat
svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo
tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz
pojavuvaweto na polenozite.
1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u

aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija
Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na
fundamentalni istraùvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto
i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali
podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo
Republika Makedonija moè da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata
i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja
kaj nas.
Vo prodolènie se prikaàni rezultatite od redovniot monitornig
za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mreàta od deset Zavodi
za zdravstvena za{tita.
Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija

preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni
mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat
preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot
monitoring se prikaàni na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. -

zagaduva~ka materija aerosediment
Заводи за Број на Број на Просечна Минимум Број на
здравствена мерни приме- годишна - максимум примероци
заштита места роци концентрац. (мг/м2) над
(мг/м2) МДК*
СКОПЈЕ 30 338 182.1 32.1-707.2 42
ВЕЛЕС 7 82 176.7 0.3-1508.0 14
с.Иванковци 1 12 191.0 6.0-686.1 2
ПРИЛЕП 5 60 177.45 127.0-229.3 13
П.Е.Крушево 2 24 119.5 95.75-136.25 0
ОХРИД 3 29 229.9 26.61-616.62 6
П.Е. Струга 2 24 248.86 33.6-818.2 10
БИТОЛА 4 46 114.58 27.15-325.53 2
КОЧАНИ 4 48 72.67 11.83-242.08 0
КУМАНОВО 4 48 135.0 16.0-457.1 3
СТРУМИЦА 4 47 290.0 117.0-682.0 17
ТЕТОВО 4 47 126.16 11.58-379.40 1
ШТИП 6 70 243.9 35.38-659.31 60
Р.МАКЕДОНИЈA 76 870 177.52 41.56-572.85 170
** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2);
Podatocite pokaùvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema

od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite
primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na
aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot
na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje pokaà signifikantna povrza-
nost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).
Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo

na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikant-

nata korelacija ovozmoùva da se napravi procenka na polenizacijata na edno
podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa
podra~je. Na takov na;in aerosedimentot moè da pretstavuva korisen vodi~ kon
procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne moè da gi
zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi.
Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e
utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).
Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no

koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.
Odgovorot najverojatno leì vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na
PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i
drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.
A B
Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)
Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite

prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki
parametri. Ovoj aeropolutant ima èstoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se
gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst).
Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmoùva deponirawe na
inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go
zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i
polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski
polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to
se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie
na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten
dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva
brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna
alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite
na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako
ne ja odminuva i na{ata zemja.
1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat
potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata
va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon
na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako
alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe.
Motivot za izveduvaweto na istraùvaweto e povrzan so kriti~koto
sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki
ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat
reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto
na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istraùvawa,
polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istraùvawa na nivo na
celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija.
1.5.1. Skopje
Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za
medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati:
λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v.
Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie.
Vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite
taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus
(~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite:
Poaceae (ìtni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/
Amaranthaceae (lobodi / {tirovi).
Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii
na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola),
Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona

vo gradot Skopje
SKOPJE
Taksoni Polen%
Dendroflora Drvenesti rastenija 88,4
Poaceae Trevi 6,1
Chenopodiaceae Lobodi 1,1
Artemisia Pelin 0,2
Urticaceae Koprivi 1,5
Plantago Tegavec 1,1
Ambrosia Ambrozija 0,2
Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni.
1.5.2. Dojran
Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na
slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v.
Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata
i blatna vegetacija. Vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi koli~estva
PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae
(borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans
(orev); a od zeljestite Poaceae (ìtni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae
(slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej).
Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki
koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest)
i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae
(peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako
i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae.
Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica),
Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa).
Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite
objekti.

vo gradot Dojran
DOJRAN
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 8,6
Artemisia Pelin 0,9
Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni

koi im pripa|aat na 50 familii.
1.5.3. Ohrid
Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od
zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive
koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v
Vo gradot Ohrid, vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi koli~estva

PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar),
Cupressacea (kiparisi), Betula (breza), Quercus (dab), Juglans (orev) i Corylus (leska);
a od zeljestite: Poaceae (ìtni rastenija), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago
(tegavec), Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi).
Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie, no i
prisustvo na blatna i vodna rastitelnost, kako i povisoki koncentracii na PZ od
Asteraceae (slo`nocvetni). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite, se registrirani
i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel), no niski
koncentraci na Fagus (buka).
vo gradot Ohrid
OHRID
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 8,3
Artemisia Pelin 0,9
Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50
familii.
1.5.4. Prilep
Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centar-
Prilep, na viso~ina od 8,5 m, na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′; ϕ=41° 20′39′′ i
Ζ=660 m n.v.
Vo gradot Prilep, vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi koli~e-
stva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab),
Pinaceae (borovi), Tilia (lipa) i Corylus (leska); a od zeljestite: Poaceae (ìtni
rastenija), Plantago (tegavec), Rumex ({tavej), Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/
{tirovi), Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). Ovoj grad, vo sporedba so
drugite, go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska), Tilia (lipa),
Populus (topola), Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija), kako i bogata zastapenost
na zeljestite taksoni, od koi dominiraat: Poaceae (ìtni rastenija), Rumex ({tavej),
Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Najzna~ajnite
taksoni registrirani vo Prilep, kako i nivnite vremenski i koncentraciski
karakteristiki, se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep.
vo gradot Prilep
PRILEP
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 16,6
Artemisia Pelin 0,6

Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi

pripa|aat na 46 familii.
1.5.5. Debar
Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot
centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′; ϕ=41° 31′ 19′′; Ζ= 675 m n.v.).
Vo gradot Debar, vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi koli~estva
PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae, Pinaceae (borovi), Cedrus
(kedar), Tilia (lipa) i Quercus (dab); a od zeljestite; Poaceae (ìtni rastenija),
Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni).
Ovoj grad, vo sporedba so drugite, go karakteriziraat najvisoki koncentracii
na; Salix (vrba), Tilia (lipa), Corylus (leska), Castanea (kosten), Carpinus (gaber),
Cedrus (kedar) i Larix (lariks), kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec), a
karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi
od Cornus (dren), Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii), no
niski koncentracii na Platanus (~inar).
vo gradot Debar
DEBAR
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 15,6
Artemisia Pelin 1,3
Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i
taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. Taka, studenite meseci
vo godinata (noemvri, dekemvri, januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat
“~ist vozduh”, odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot.
1.5.6. Peh~evo
Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na
Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ=
22° 52′ 30′′; ϕ=41° 45′ 37′′; Ζ= 1000 m n.v.
Vo gradot Peh~evo, vo tekot na istraùvanite godini, so najgolemi
koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi), Cupressacea
(koparisi), Betula (breza), Quercus (dab), Fagus (buka), Carpinus (gaber) i Salix (vrba);
a od zeljestite: Poaceae (ìtni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec)
i Artemisia (pelin).
Vo ovoj grad, vo sporedba so drugite, e registrirana povisoka procentualna
zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae- koprivi i Plantago- tegavec), kako
i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi), Fagus (buka), Betula (breza) i
Alnus (evla), no niski koncentracii na Tilia (lipa).

Tabela 7. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni

vo gradot Peh~evo
PEHÊVO
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 10,3
Artemisia Pelin 1,1
Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od
vkupno 41 familija.
Inaku, karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalino-
lo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano, a vo
Peh~evo najdocna, {to e odraz na klimatskite karakteristiki.
Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano, a vo Peh~evo najdocna od
drugite istraùvani gradovi, kako odraz na klimatskite karakterstiki.
1.5.7. Zastapenost na PZ vo R. Makedonija

Polenoviot spektar na istraùvanite objekti, pokaùva bogat kvalitativen i
kvantitativen sostav. Vo R. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59
fam.), od koi 51 takson (27 fam.) se pretstavnici na dendroflorata.
Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R. Makedonija (521127
PZ), najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata, od koi
najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23,6% od vkupno registriranite PZ),
Pinaceae (borovi- 17,25%), Betula (breza- 8,5%) i Quercus (dab). Tie vo vkupniot broj
PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istraùvani
gradovi. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat ìtnite rastenija (fam.
Poaceae- 10,45%), a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi- 4,39%), Chenopodiaceae/
Amaranthaceae (lobodi / {tirovi- 1,94%), Plantago (tegavec- 1,94%), Asteraceae
(slo`nocvetni) i Rumex (kiselec).
Tabela 8. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od
sedum taksoni vo R. Makedonija
Taksoni Polen%
Poaceae Trevi 10,4
Artemisia Pelin 0.8
Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite

tri grupi PZ (ìtni, zeljesti, drvenesti rastenija) i nivnata procentualna
zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na
prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.

Slika 5. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo

periodot do 1998 do 2000 godina
Slika 6. Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina

1.5.8. Senzibilizacija-povrzanost so PZ
Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni
koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27,5%, najvisoka prevalencija na
senzibilizacijata pokaùvaat alergenite od grupata na pleveli (19,4%). Kako
najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.) zastapena so 13,0%
(tabela 8). Kaj ispitanicite so manifesten SAR, taa u~estvuva so 30,5%, a kaj
alergiskata astma so 58,3%. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi
iznesuva 18%, a na grupata drvja 11,9%.
Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana
kaj licata so alergiski konjunktivit (87,2%).
Pozitiven KT
Negativen KT
34,8%
65,2%
Grafik 4. Atopija kaj ispituvanata populacija
Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na

senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo
na{ata zemja. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka, no sekako
najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).
Tabela 9. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum
taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R. Makedonija
Taksoni Polen% Pozitivni KT %
Dendroflora
77,2 11,9
Drvenesti rastenija
Poaceae
10,4 18,0
Trevi
Chenopodiaceae
1,5 13,0
Lobodi
Artemisia
0,8 11,4
Pelin
Urticaceae
3,7 7,5
Koprivi
Plantago
2,0 4,8
Tegavec
Ambrosia
0,1 4,1
Ambrozija

1.5.9. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi
Tabela 10. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni
i pozitivni ko`ni testovi vo {este istraùvani gradovi
Skopje Polen vo % Pozitiven KT vo %
Dendroflora 88,4 5,5
Poaceae 6,1 13
Chenopodiaceae 1,1 15
Artemisia 0,2 15
Urticaceae 1,5 8,5
Plantago 1,1 6,5
Ambrosia 0,2 6,5
Dojran Polen vo % Pozitiven KT vo %

Poaceae 8,6 25,5
Chenopodiaceae 4,4 11,7
Artemisia 0,9 11,7
Urticaceae 8,4 5,3
Plantago 0,5 5,3
Ambrosia 0,1 4,3
Ohrid Polen vo % Pozitiven KT vo %

Dendroflora 83,9 19
Poaceae 8,3 10
Chenopodiaceae 0,2 5
Artemisia 0,9 4
Urticaceae 0,5 8
Plantago 0,9 3
Ambrosia 0,1 2
Prilep Polen vo % Pozitiven KT vo %

Poaceae 16,6 35,6
Artemisia 0,6 20,3
Urticaceae 1,6 11,0
Plantago 4,1 8,5
Ambrosia 0,1 5,9
Debar Polen vo % Pozitiven KT vo %

Poaceae 15,6 7,8
Artemisia 1,3 6,8
Urticaceae 5,6 3,9
Plantago 3,2 1,9
Ambrosia 0,1 1,9
Peh~evo Polen vo % Pozitiven KT vo %

Poaceae 10,3 17,8
Artemisia 1,1 10,3
Urticaceae 4,5 8,5
Plantago 2,0 3,7
Ambrosia 0,2 3,7

1.5.10. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na

senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. Makedonija
Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata
vozrasna populacija vo R. Makedonija (tabela 9), evidentno e deka drvenestite
taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77,2%) vo
vozduhot, dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo
18,9%. Od druga strana, najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat
trevnite taksoni (Poaceae) so 17,9%, koi{to vo srednata godi{na procentualna
zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10,4% (vedna{ po drvenestite taksoni).
Taksonite Chenopodiaceae, Artemisia, Urticaceae, Plantago i Ambrosia imaat povisoki
prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo
vozduhot. I pokraj toa, statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna
zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne pokaùva
statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0,245; za p>0,05).
Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i
pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi pokaùva deka
vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot
imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%), a vtororangirani se trevite (Poaceae)
so rang od 6,1% vo Skopje do 16,6% vo Prilep. Drvenestite taksoni osven vo
Ohrid so 19,0% (tabela 10; grafik 6), vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo
prevalencijata na senzibilizacijata. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija
trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35,6%), a potoa sleduvaat: Dojran
(25,5%), Peh~evo (17,8%) i Debar (7,7%). Vo Skopje najvisoka prevalencija na
senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15,0%. Korelacija pome|u
srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite
polenski alergeni za gradovite Dojran, Skopje, Prilep, Debar i Peh~evo ne e
najdena. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0,90,
p<0,01)
Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva
povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite
rezultati.
So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat
polenov spektar, so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii. Dendroflorata
so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni.
Isto taka, najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i
najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23,6%, a od grupata zeljesti rastenija
dominiraat ìtnite rastenija (fam. Poaceae) so 10,4%. Konstruiranite polenski
kalendari za sekoj grad oddelno, ukaùvaat na vidovite polenski taksoni, vremeto
na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Registrirano e deka
polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano, a vo Peh~evo najdocna, kako odraz
na klimatskite karakteristiki.
Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki, polenskiot
kalendar na R. Makedonija pokaùva sli~nosti so polenoviot kalendar na R.
Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite
predeli se zna~ajni, kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav, taka i vo
tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni.
Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. Makedonija, se konstatira
deka vo gradot Prilep, SAR ima najvisoka prevalencija od 29,7%, a vo gradot
Skopje SAR e komparativno najniska so 8,5%. Isto taka, ako se komparira ovaa
prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena
vo 1996 god., kade prevalencijata na SAR e 7,1%, evidentno e deka prevalencijata
e sosema lesno zgolemena. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR,
so najvisoka vrednost vo gradot Prilep, ne se sosema jasni. Ako se baraat od
aeropalinolo{ki aspekt, gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so
drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska), Tilia (lipa), Populus
(topola), Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija), kako i bogata zastapenost na
zeljestite taksoni, od koi dominiraat Poaceae (ìtni rastenija), Rumex ({tavej),
Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Mo`no e tokmu
vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od
faktorite za visokata prevalencija na SAR, no sekako treba da se zemat predvid i
genetskite, metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori.
Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki
faktori za SAR kaj vozrasnata populacija, a belodrobnite problemi se statiti~ki
visoko zna~ajno (p<0,01) povrzani so SAR. Tokmu povrzanosta na belodrobnite
te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis ukaùva na neophodnosta od integralen
pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta.
Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8,5%,
so istata kaj decata vo Skopje, se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e
pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. Osnova za ova moè
da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano
zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje, pri {to
moèbi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano
so drugite gradovi vo R. Makedonija. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast
e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se
èstoki alergeni.
No zatoa pak, celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija
od 8,3%, isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10,6%), a
najniska vo Debar (4,8%).
Atopijata ima prevalencija od 34,8%, {to se dviì vo o~ekuvani vrednosti,
soglasno so podatocite od literaturata. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija
imaat plevelite kako grupa so 19,4%, potoa trevite so 17,9% kaj vkupnata vozrasna
populacija. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto
so 7,6% , a potoa trevite so i 6,8%. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i
trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija.
Od druga strana, aeropalinolo{kite podatoci pokaùvaat deka polenite
od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. Makedonija
(77,2%), a senzibilizacijata kon niv e samo 10,8%. Ovoj podatok potvrduva
deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon
polenite.
Evidentno, alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i
pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite
od drvenestite taksoni. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako
grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae, Artemisia,
Urticacae, Plantago, Ambrosia), se zabeleùvaat povisoki prevalencii na ko`nite
testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. Vo soglasnost
so ovie podatoci, i statisti~kata analiza ne pokaùva korelacija na nivo na R.

Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna

zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj
ispituvanata populacija, so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e
najdena (r=0,90, p<0,01).
Ohrid Polen %
Pozitiven K Test %
DENDROFLORA
90
80
70
AMBROSIA 60 POACEAE
50
40
30
20
10
0
PLANTAGO CHENOPODIACEAE
URTICACEAE ARTEMISIA
r=-0,9077 **
Grafik 5. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite

zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid
Grafik 6. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i

senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid
(r= 0,90; r<0,01)
Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na
polenite od drvenestite taksoni (83,9%), no i senzibilizacijat kon niv (19,0%),
po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne
e dovolno jasno, no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata
mikroflora imaat svoe vlijanie. Visokata koncentracija na dendroflornite

taksoni vo Ohrid, kako rezultat pred s¢, na bogatata alohtona hortikultura, zaedno
so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto
taloèwe na polenovite zrna od trevite i plevelite, a so toa i srednata godi{na
procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. Spored toa
niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat
procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie
korelaciona zavisnost. No sepak, natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki
ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni, za da se dade odgovor na otvorenite
pra{awa.
1.5.11. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena

Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite
i trevite. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani, vedna{ zad
drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so
10,4%. Zatoa, ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka, od prvenstevno
zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na
trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija, a potoa i na drvenestite
taksoni. Od prakti~en aspekt, so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-
klini~kite podatoci predloèna e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo
alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11).
Tabela 11. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R.
Makedonija
POLEN OD PLEVELI
Narodni imiwa Latinska terminologija Angliski imiwa
Tegavec, tesnolisten Planatago lanceolata Plantain
Kopriva, obi~na Urtica dioica Nettle
Ru{itelka, obi~na Parietaria officinalis Pellitory
[tavej Rumex sp. Dock (Sorrel)
Pelin, obi~en Artemisia vulgaris Mugwort (Wormwood)
Ambrozija Ambrosia sp. Ragweed
Gluvar~e, obi~no Taraxacum officinale Dandelion
Zlatnica Solidago sp. Golden Rod
[tir Amarantus sp. Pigweed
Loboda Chenopodium sp. Fat Hen (Orache)
Solnenka, obi~na Salsola kali Salsola
POLEN OD TREVI
Livadarka, livadska Poa pratensis Smooth-Stalked meadowgrass
P~enica Triticum sativa Wheat
Ma~kina opa{ka, livadska Phleum pratense Timothy
Polevica, bela Agrostis alba Bent grass
Lisi~ina opa{ka, livadska Alopecurus pratensis Meadow Foxtail
'R` Secale cereale Rye Cultivated
Troskot, obi~en Cynodon dactylon Bermudagrass
Rajgras, pove}egodi{en Lolium perenne Perennial ryegrass
Vlasenika, livadska Festuca pratensis Meadow fescue
Mirizlika, obi~na Anthoxanthum odoratum Sweetvernalgrass
Klasica Bromus sp. Brome
Ovsika, visoka Arrhenatherum elatior Tall Oatgrass
Eòvka, obi~na Dactylis glomerata Cocksfoot Rough

POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA

Buka, evropska Fagus sylvatica Beech
Dab, steèr Quercus robur Oak-Common
Kosten Castanea sativa Shanich chesnut
Breza, obi~na Betula pendula Birch (Silver)
Leska Corylus avellana Hazelnut (Hazel)
Evla Alnus sp. Alder
înar (platan) Platanus orientalis Planetree
Crnica, bela (dudinka) Morus alba Mulberry White
Vrba, bela Salix alba Willow White
Topola, bela Populus alba Poplar
Lipa, sitnolisna Tilia cordata Lime
Orev Juglans regia Walnut
Jasen, bel Fraxinus excelsior Ash
Div kosten Aesculus hippocastanum Horse -Chesnut
Maslinka, pitoma Olea europaea Olive
Bozel (bazga) Sambucus nigra Elder
Bagrem Robinia pseudoacacia False Acacia
Javor, amerikanski Acer negundo Maple
Hmeq Humulus lupulus Common hop
Bor, crn Pinus nigra Pine black
Kiparis Cupressus sempervirens Cypress

1.6. Polenski kalendar(i)

Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritori-
ja, proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite, vegetaciskite i
topografskite karakteristiki na taa oblast, kako i od nejzinata orografija i
hidrografija. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti, kako
i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki.
Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata
na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji, a nivnite polenski
kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti.
Evropskiot - monitoring sistem (European Pollen Information- EPI) obezbeduva
regionalna, dràvna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri,
sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli.
Na{ite aeropalinolo{ki istraùvawa imaat zada~a da gi uto~nat i pred-
vidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da
bidat iskoristeni za kontrola na okolinata, {to pretstavuva neophodna postapka,
vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa.
Dobienite rezultati od izvedenite istraùvawa vo na{ata Republika, voedno, }e
pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. Eden od mo`nite
pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mreà
za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki
karakter. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na
sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za
relevantnosta na dobienite rezultati.
Referiranite rezultati bi moèle da se koristat pri teoretskite
interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata, polenskata produkcija,
vlijanieto na razli~nite faktori, vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na
polenoviot spektar.
So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka
i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati, izrabotkata na polenskiot
kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto
podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni
bolesti.
Isto taka, bolnite od polinozi vo na{ata zemja, turistite i stranskite
delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata
sostojba vo na{ata zemja, kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji, so
izrabotka i publikuvawe na polenski semafor.
Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od
polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite
mediumi, na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na ìvotnata
sredina i vremenskata prognoza. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi
zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. Zelenata boja odgovara na
koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal
broj lu|e. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski
bolni predizvikuva simptomatologija, a crvenata visoka koncentracija na PZ
koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni
osobi.

1.6.1. Polenski kalendar na gradot Skopje

Evaluacija na PZ od drvenesti, zeljesti i ìtni rastenija vo mesecite od 2000 godina

za gradot Skopje

1.6.2. Polenski kalendar na gradot Dojran


za gradot Dojran

1.6.3. Polenski kalendar na gradot Ohrid


za gradot Ohrid

1.6.4. Polenski kalendar na gradot Prilep


za gradot Prilep

1.6.5. Polenski kalendar na gradot Debar


za gradot Debar

1.6.6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo


za gradot Peh~evo

1.7. Zaklu~oci
1. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno, ukaùvaat na

vidovite polenski taksoni, vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni
koncentracii. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano,
a vo Peh~evo najdocna, {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie
podra~ja.
2. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija
pokaùvaat plevelite kako grupa so 19,4%, a potoa trevite so 17,7%. Isto taka,
i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7,6%), a
sledat trevite (6,8%);
3. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni
koncentracii vo R. Makedonija (77,2%), a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo
10,8%. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa, i pokraj
pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena, so {to i nivnoto zna~ewe
vo aerobiolo{kiot spektar vo R. Makedonija e pogolemo.
4. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0,90, p < 0,01) me|u srednata godi{na
procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to
najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite
taksoni (83,9%), no i senzibilizacijata, a kon niv (19%), po {to sleduvaat trevite
i poedinite pleveli.
5. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR -
29,7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od ìtnite rastenija.
6. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od
Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na
alergogenite i alohtoni PZ.
7. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite
podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite
ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata, terapijata i
prevalencijata na polenozite.
8. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap, koj
vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona
implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza, lipa,
smrdlivo drvo).
9. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na
javnoto zdravstvo (merki, principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe
na kontaktot so alergeni, kako i senzibilizira~ki supstanci, iritansi ili
drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata- prestoj nadvor koga
koncentraciite se niski, profesionalna orientacija, prenatalna i postnatalna
preventiva, itn.).
10. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring, potrebno e
da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite
i elektronski mediumi, osobeno vo mesecite na polenizacija.

1.8. Literatura:
1. Cvetanov V. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa.

Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Ohrid. Mak. med. pregled 1998; 51(sup 32):
24-25.
2. Cvetanov V, Milkovska S. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata
mikroflora vo Skopje. Mak. med. pregled 1993; 47:147-151.
3. Milkovska S. Polen calendar os city of Skopje. 6th International Congress on Agrobilogy.
Perugia 1998.
4. Milkovska S, Cvetanov V, Ristevska-Kuc S. Aeropalinological opservations in Skopje for
the period 1993-1996. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and
Clinical immunology. Brussels, July 3-7 1999.
5. Frankland A W, Aerobiology in Medicine, Grana 30; 1991: 19-23.
6. D’Amato G, Spiksma M Th M, Bonini S. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe.
Blackwell, Oxford, 1991: 1-222.
7. European Allergy White Paper. The USB Institute of Allergy, Belgium, 1997
8. Yii-Panula E, Rantio-Lentimaki A. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and
urban home. Allergy, 1995: 50, 303-307.
9. Majd A, Ghanati F. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica
(Pinaceae) pollen. Grana, 1995: 34, 208-211.
10. Milkovska S. Aerpalinolo{ki istraùvawa na teritorijata na Republika
Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem.
Doktorska disertacija. Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Prirodno-
matemati~ki fakultet, Institut za biologija, Skopje, 2002.
11. Charpin J, Surinyach R, Frankland A. W. Atlas of European Allergenic Pollens. Paris:
Sandoz 1974, 1-229.
12. Davies R, Webb T. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A
comparison with the vegetation. Qut Res 1975; 3: 395-434.
13. Ânkova R. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v
vr†zka s polenovata alergiÔ. Disertacionen trud. Sof. Uni. B.F. SofiÔ,
1979.
14. Spieksma F, Nolard N, Frenguelli G, et al. Pollens de l’air en Europe. Bruxelles 1993, 1-83.
15. Emberlin J. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy.
Allergy1994; 49 (18): 15-20.
16. Milkovska S, Jankova R. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora
vo Skopje i Sofija. II Kongres na makedonsko respiratorno zdruènie. Ohrid.
Mak. med. pregled 1997; 50(sup. 28): 139.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
2. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina
2.1. Muvli
Muvlite (fungi, gabi) moàt da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata
sredina, odnosno nivnite alergeni moàt da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni
(outdoor) alergeni.
Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to ìveat vo vnatre{nata
sredina imaat vidovite Penicillium, Aspergillus (slika 4, 5 i 6), Alternaria (slika 7),
Cladosporium i Candida. Optimalno mesto za ìvot na navedenite vidovi muvli
pretstavuvaat temnite, vla`ni i neprovetreni prostorii, no, isto taka, tie moàt
da vireat i vo uredite za razladuvawe, zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot.
Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko
zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium, koi{to ìveat i vo vnatre{nata
sredina.
Na tabelata 1. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata
zastapenost vo R. Makedonija.
Tabela 12. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Makedonija
Zastapenost vo
Vid Voobi~aeno mesto na vireewe
R. Makedonija
Alternaria alternata Na yid -muvlosan; zrnesti i prehranbeni êsta
produkti
Aspergillus niger Vo vozduh, na prehranbeni produkti Naj~esta
Aspergillus fumigatus Vo vozduh, na prehranbeni produkti Naj~esta
Botrytis cinerea Na plodovi - magacini; lozovi i ovo{ni êsta
nasadi
Chaetomium glabosum Ne se sretnuva kaj nas Retka
Epicoccum Ne se sretnuva kaj nas Retka
purpurascens
Fusarium spp. Parazit na ìtni i trevesti rastenija - êsta
zatvoreni prostori i silosi so p~enica i
p~enka
Neurospora sitophila Ne se sretnuva kaj nas Mnogu retka
Paecilmyces margundii Ne se sretnuva kaj nas Mnogu retka
Cladosporium Na yid -muvlosan; na zrnesti proizvodi êsta
cladosporoides
Penicillium notatum Muvla naj~esta na ovo{je i leb Naj~esta
(na organski materii)
Phoma betae Vi{a gaba-pe~urka vo {uma êsta
Rhizopus nigricans Muvla naj~esta na leb (na organski Naj~esta
materii)
Sporobolumyces roseus Ne se sretnuva kaj nas Mnogu retka

Slika 4. Penicillium notatum Slika 5. Aspergillus fumigatus
Slika 6. Aspergillus fumigatus, izgled pod

elektronski mikroskop
A. B.
Slika 7. Alternaria alternata
A. Tercierna struktura na alergenite B. Izgled pod svetlosenmikroskop
Alergenite od muvlite, osobeno Alternaria (slika 7 A), pretstavuvaat zna~aen

triger na astmatskite simptomi. Spored istraùvawata vo SAD alergenite od
Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma, dodeka spored istraùvawata
od Francija, senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizik-
faktor za razvoj na te{kata astma.

2.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe

Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na
na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite
(grafik 7).
3,6%
Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti
Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata

na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od
pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja
vo zemjava.
5,5%
5,2%
6
4,1%
5
2,9%
4
2,1%
3
1,1%
2
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi
Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so

celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite
so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

120
100
80
60
40
25,0%
14,9% 12,8%
20
3,6%
0
Vkupno Celogod. al. Celogod. al. konj. Alergiska astma
rinitis
Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so

celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit
Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite

adulti (grafik 10).
3,9%
Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so

celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma
Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje

(5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

5,7%
5,2%
6
4,1% 4,1%
5
4
2,0% 2,1%
3
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi
Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so

celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite
so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120
100
80
60
40
14,9% 11,2% 16,7%

20
3,9%
0
rinitis
Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so

celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit
2.2. Doma{ni mikrokrleì

Alergenite od doma{nite mikrokrleì (akarini) se najva`nite
vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata
na ovie alergeni klini~ki moè da se manifestira so astma, alergiski rinit/
rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit.
Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski
komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti,
prvut od doma{ni ìvotni, mikrokrleì i feces od mikrokrleì. Doma{nite
mikrokrleì se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata

dolìna iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za ìvot i razmnoùvawe

na doma{nite mikrokrleì se temperatura od 22 do 26o C i relativna
vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za ìvotot na
mikrokrleìte, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi,
jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite,
mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se
nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrleì.
Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrleì se: Dermatophagoides
pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus
mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od
doma{nata pra{ina {to ìvee vo predelite so konstantno vla`na klima,
odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo
Evropa i SAD. D. farinae podobro preìvuva vo uslovi na poniska vla`nost
na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.
A B
Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus
A. Izoliran od S. Milkovska
Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. dokaùvaat

deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se
dolì na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi
ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrleì i
alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite
mikrokrleì se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi.
Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se
nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrleì. Alergenite od grupata I
(Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides
microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi;
dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se
strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrleì. Alergenite od
doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka
alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala
koncentracija.

Koncentracijata na alergenite od mikrokrleìte vo doma{nata

pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija
kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u
koncentracijata na mikrokrleìte vo domovite i dolìnata na eksponiraniot
sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica,
kako i so pojavata i stepenot na teìna na klini~ki manifestna bolest.
Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrleì ima
primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot
senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni.
Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS)
alergenite od doma{nite mikrokrleì se najva`nite alergeni povrzani
so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od
Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a ìveeweto vo vla`ni ìveali{ta
e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma.
Rezultatite od pove}e studii ukaùvaat deka senzibilizacijata
na alergenite od doma{nite mikrokrleì pretstavuva najvaèn rizik-
faktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan
so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja
istraùvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma
do 11 god. od ìvotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata
godina od ìvotot na doma{na pra{ina, koja{to sodrì koncentracija od
alergenite od doma{nite mikrokrleì povisoka od 10 mkg/g.
Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija,
senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrleì se sretnuva
kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite
od doma{nite mikrokrleì vo doma{nata pra{ina vo ìveali{tata na
bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata
bronhijalna reaktivnost, teìnata na astmata i nepovolniot evolutiven
razvoj na bolesta. Vo istoto istraùvawe e konstatirana prose~na
koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrleì vo doma{nata
pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka
od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor
za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica.

Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od
ispituvanite adulti (grafik 13).

13,9%
Grafik 13. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti
Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus

e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi. Najvisoka (14,4%) e
registrirana kaj ispitanicite od Skopje, a najniska kaj ispitanicite od Debar
(11,6%) (grafik 14). Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki
vo Skopje i Debar.
14,4% 14,1%
13,2% 13,5%
16
12,0% 11,6%
14
12
10
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 14. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od

oddelnite gradovi
Alergenite od mikrokrleìte od doma{nata pra{ina pretstavuvaat

naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen, odnosno naj~est aeroalergen voop{to,
na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti
(grafik 15.).

120
100 89,4%
73,4%
80
58,3%
60
40
13,9%
20
0
rinitis
Grafik 15. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici

i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en
alergiski konjunktivit
2.3. Doma{ni milenici
Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata

na alergenite od doma{nite milenici, odnosno ìvotni (ma~ka, ku~e) i ptici
(papagal, kanarinec). Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni
vo na{ata populacija e poniska, a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na
doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji.
2.3.1. Ma~ka
Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. Glavniot
alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel),
sekretot od lojnite `lezdi i urinata.
Osven visokiot alergenski potencijal, Fel d1 se odlikuva i so golema
prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo
vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). Fel d1 ostanuva vo domot
pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata, a moè da bide prenesuvan so
oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni,
okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.
Spored istraùvawata vo SAD, senzibilizacija na alergenot od ma~ka
se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Spored rezultatite od istraùvawata vo
[vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS, senzibilizacijata na alergenot od
ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata, dodeka
spored istraùvawata vo [panija, senzibilizacijata na alergenot od ma~ka
pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i
bronhijalnata hiperreaktivnost.

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istraùvawe

Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite
adulti (grafik 16).
5,5%
Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti
Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje

(7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata
na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%
8 6,2%
7 5,1%
6 4,1%
5 3,1%
2,4%
4
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite

gradovi
Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj

ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en
alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

120
100
80
60
34,0%
40
21,6%
16,7%
20
5,5%
0
rinitis
Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite

so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska
astma
2.3.2. Ku~e
Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to
spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok
alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a
so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost.
Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija
na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica.

Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti
(grafik 19).
2,8%
Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo

Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz,
kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na ìtelite
vo pogolemite urbani sredini.
4,2%
5 3,8%
4 2,9%
2,1%
3 1,9%
2 1,0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite

gradovi
Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite

astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120
100
80
60
40
23,1%
18,4%
10,0%
20
2,8%
0
rinitis
Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite

astma

2.3.3. Ptici
Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat
alergeni od mikrokrleìte koi{to ìveat vo nivnite perduvi.
Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata
na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da
predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi.

Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik
22).
3,9%
Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti
Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje

(4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%
5 3,9%
4 2,8%
2,7%
3 1,9%
1,4%
2
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite

gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so

celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska
astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120
100
80
60
40
20 14,9% 10,0%
3,9% 10,0%
0
rinitis
Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so

celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma
2.3.4. Lebarka
Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat vaèn
triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.).
Pove}eto vidovi lebarki ìveat vo tropskite predeli, no so primenata na
centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti
vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata
lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa
i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).
A. B.
Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)
Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata

pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani

i moàt kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni

monoklonalni antitela.

Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3,2% od ispituvanite
adulti (grafik 25).
3,2%
Grafik 25. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti
Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka

vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 26).
5,4%
4,2%
5
4 2,9%
2,1%
3
1,1% 1,0%
2
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 26. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite

gradovi
Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispita-

nicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i
alergiska astma iznesuva 11,6%, 10,0%, odnosno 10,0% (grafik 27).

120
100
80
60
40
11,6% 10,0% 10,0%

20
3,2%
0
rinitis
Grafik 27. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i

ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i
alergiska astma
2.5. Zaklu~oci
1. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata
populacija vo R. Makedonija, no pretstavuva vaèn rizik-faktor za nastanokot na
celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma.
2. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite
na doma{nite mikrokrleì na {to ukaùvaat i pove}e istraùvawa od zemjava
i od svetot. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus
(13,9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. Makedonija, a se
sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60%
od bolnite so alergiska astma.
3. Na{ite podatoci ukaùvaat na ne{to poniska senzibilizacija na
alergenite od doma{nite milenici (ìvotni i ptici) vo sporedba so podatocite
od istraùvawata od razvienite zemji, no i pokraj toa, taa pretstavuva vaèn
faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti.
4. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i
nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti ukaùvaat
deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka
na bolnite.
2.6. Literatura:
1. Global Initiative for Asthma. Risk factors. National Institutes of Health, National Heart,
Lung, and Blood Institute 2002; p. 27-39.
2. The UCB Institute of Allergy. Allergies. Brussels 1999; p. 20-29.
3. Custovic A, Simpson A, Woodcock A. Importance of indoor allergens in the induction of
allergy and elicitation of allergic disease. Allergy 1998; 53: 115-120.
4. Nelson HS. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence
of symptoms. J Allergy Clin Immunol 2000; 105: 628-632.

5. Neukirch C, Henry C, Leynaert B, et al. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor

for severe asthma? A population-based study. J Allergy Clin Immunol 1999; 103: 709-711.
6. Harrison PT. Creature comfort-living mites and moudls. Clin Exp Allergy 1999; 29: 148-
149.
7. Kungulovski \. Usmeno soop{tenie, 1999.
8. Voorhorst R, Spiksma F, Varekamp H, et al. The house dust mite (Dermatophagoides
pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. J Allergy
1967; 39: 325-339.
9. Janson C, Anto P, Burney P et al. The European Community Respiratory Health Survey:
what are the main results so far? Eur Respir J 2001; 18:598-611.
10. Plaschke PP, Janson C, Norrman E, et al. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma
and the relationship with atopic sensitization and smoking. Am J Respir Crit Care Med
2000; 162: 920-924.
11. Abramson M, Kutin JJ, Raven J, et al. Risk factros for asthma among young adults in
Melbourne, Australia. Respirology 1996; 1: 291-297.
12. Chinn S, Burney P, Sunyer J, et al. Sensitization to individual allergens and bronchial
responsiveness in the ECRHS. European Community Respiratory Health Survey. Eur Respir
J 1999; 14: 876-884.
13. Bjornsorn E, Norback D, Janson C, et al. Asthmatic symptoms and indoor levels of micro-
organisms and house-dust mites. Clin Exp Allergy 1995; 25: 423-431.
14. Chinn S, Jarvis D, Luczynska C, Burney P. Individual allergens as risk factors for bronchial
responsiveness in young adults. Thorax 1998; 53: 662-667.
14. Cvetanov V, Trandafilovski P, Karaxinska-Bislimovska J, Balabanova M,
Eòva N. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Skopje: Medis-informatika, 1998, 21-
25.
15. Karadzinska-Bislimovska J, Cvetanov V, Petrovska J, et al. Respiratory symptoms and
positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial
results). Eur Respir J 1999; 14 (30): 78.
16. Sporik R, Holgate S, Platts-Miles TAE. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1)
and the development of asthma in childhood. A prospective study. Engl J Med 1990; 323:
502-507.
17. Ma~eska-Baxakova G. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo
detskata vozrast. Doktorska disertacija. Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”,
Medicinski fakultet ,Skopje, 1999.
18. Trandafilovski P, Ma~eska-Baxakova G. Astmata i va{eto dete. Bitola: Kiro
Dandarot, 2002,41-48.
19. Partti-Pellinen K, Marttila O, Makinen-Kiljunen S, et al. Occurrence of dog, cat and mite
allergens in public transport vehicles. Allergy 2000; 55: 65-68.
20. Pope A, Patterson R, Burge H. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health
effects. National Academy of Sciences. Washington: National Academy Press; 1993.
21. Soriano JB, Anto JM, Sunyer J, et al. Risk of asthma in the general Spanish population
attributable to specific immunoresponse. Spanish Group of the European Community
Respiratory Health Survey. Int J Epidemiol 1999; 28: 728-734.

100
Poglavje
V. Klini~ko-epidemiolo{ki
istraùvawa
Epidemiolo{ko-klini~koto istraùvawe e izvedeno vo periodot od

fevruari do juni 2002 god, pri {to od gradovite Skopje, Dojran, Ohrid, Prilep,
Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik, odnosno
okolu 0,6% od vkupnata populacija na R. Makedonija. Od niv 722 se vozrasni (283
od ma{ki i 439 od ènski pol, sredna vozrast 39,56 ± 13,5god, rang 18 - 78 god) i
399 deca (196 od ma{ki i 203 od ènski pol, sredna vozrast 11,01 ± 2,61 god, rang 4
- 15 god).
Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena,
odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3). Pri
sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici
primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot, kako
European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma
and Allergies in Childhood (ISAAC). Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani
od lekar, dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored
soodvetni instrukcii.
Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni
Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja, grupen polen-treva, pelin-Artemisia
vulgaris, loboda-Chenopodiaceae spp., kopriva-Urtica dioica, tegavec-Plantago lanceolata,
Ambrosia elatior, Penicillinum notatum, Alternaria alternata, Dermatophagoides pteronyssinus,
lebarka, ma~ka, ku~e, perduv). Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova
na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. Alergenskite
ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units), vo glicerinirana
sredina na ekstrakcija. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot
pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0,1% histamin i negativna kontrola
so glicerinirana sredina za ekstrakcija, a se ~itani po vremenski period od 20
minuti. Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar.
Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka
imunologija, za pozitiven koèn test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm.
Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 - 44 god so pozitiven odgovor na
pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski
lekovi, vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa
i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Ispituvawata se izvedeni
na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community
for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society).
Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni
i analiti~ki metodi (χ2-test, Fisher’s exact-test, Mann-Whitney U-test, t-test za
nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11.

Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti
1.0. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski

entiteti
Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven koèn test na

barem eden od op{tite alergeni.
Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na
postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite
ili celogodi{nite alergeni.
Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz
osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata
sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni.
Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz
osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto
i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni.
Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na
podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden
ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto, a celogodi{niot
alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot
za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni.
Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored
postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na
sezonskite ili celogodi{nite alergeni.
Astmata (vo vozrasnata grupa 20 - 44 god) e definirana spored postoeweto
na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi
i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin, odnosno
pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so
reducirana ventilatorna funkcija.
Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako koèn isip sleden
so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci.
Preosetlivosta na medikamenti, hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite
i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na
reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek, konsumirawe odredeni
prehranbeni produkti ili ubod od insekt.
1.1. Karakteristiki na ispituvanite grupi
1.1.1.Vozrasno naselenie
Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) maì se 283 (38,6%), a èni
439 (61,4%). Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prikaàna na
grafikot 28.

61,4% maì
38,6% èni
Grafik 28. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot

Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god, a prose~nata vozrast
iznesuva 39,56 ± 13,5 god. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata
grupa 41-50 god (30,1%), dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70
god (1.3%) (grafik 29).
35 30.1%
30
25 22%
20 15.7% 13.9%
15 11.9%
10 5.2%
5 1.3%
0
15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70
Grafik 29. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta

Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%), dodeka
ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent, koj{to se
dviì od 13% do 16% (grafik 30).
14,0% 15,0%
28,0% Skopje
Dojran
16,0%
Ohrid
Prilep
Debar
13,0%
14,0% Peh~evo
Grafik 30. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na ìveewe

Spored etni~kata pripadnost, najbrojni se Makedoncite (79,7%) i

Albancite (13,6%) (grafik 31).
100
79.7%
80
60
40
13.6%
20 2.8% 2.1% 1.5% 0.2%
0
Mak Alb Tur Rom Srb dr
Grafik 31. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost

Spored mestoto na ìveewe, pogolem e brojot na ispitanici od urbanata
sredina (85,4%) (grafik 32).
85,4%
grad
selo
14,6%
Grafik 32. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na ìveewe

(grad ili selo)
Spored stepenot na obrazovanie, najbrojni se ispitanicite so sredna
stru~na podgotovka (58,9%). Spored socijalno-ekonomskiot status, najbrojni se
vrabotenite (70,5%), 22,9% se nevraboteni i 6,8% penzioneri (grafik 33 i 34).
70 58.9%
60
50
70,5%
40 Vrab.
30 18.4% Nevrab.
16.8%
20 22,9% Penz.
5.7%
10
6,8%
0
OSS SSS VSS Studenti
Grafik 33. Distribucija spored Grafik 34. Distribucija spored

stepenot na obrazovanie socijalno-ekonomskiot status

Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i

(34,2%). Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45,7%), a
najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25,6%) (grafik 35 i 36).
57,6% pu{a~i
34,2% nepu{a~i
Grafik 35. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe
50 45.7%
43.2%
40 36.6%
31.8%
28.4%
30 25.6%
20
10
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 36. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na ìveewe

Pogolem broj od ispitanicite ìveat vo ku}a (75,1%), a greeweto so drva e
naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58,1%) (grafik 37 i grafik 38).
70 58.1%
60
50
75,1%
40 29.7%
ku}a
30
stan 20 12.2%
24,9% 10
0
parno gr. drva struja
Grafik 37. Distribucija spored na~inot Grafik 38. Distribucija spored na~inot
na domuvawe na zatopluvawe na domot

Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67,2% od site

ispitanici (grafik 39). Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od
Dojran (92,3%) i Peh~evo (84,3%) (grafik 40).
100 92.3%
84.5%
80 63.3% 66.2% 64.5%
60.1%
67,2% 60
da
40
ne
32,8%
20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 39. Zelenilo vo okolinata na Grafik 40. Zelenilo vo okolinata na

domot kaj ispituvanata grupa domot - distribucija vo oddelnite
gradovi
Zelenilo vo domot odgleduvaat 77,2% od ispitanicite (grafik 41), i toa

naj~esto onie od Peh~evo (85,9%) i Ohrid (84,4%) (grafik 42).
100 84.4% 85.9%

80.4%
80 72.4% 67.5%
77,2% 61.2%
60
da
40
ne
22,8% 20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 41. Zelenilo vo domovite kaj Grafik 42. Zelenilo vo domot -

ispituvanata grupa distribucija vo oddelnite gradovi
Doma{ni milenici ~uvaat 35,3% od ispitanicite (grafik 43), vo najgolem

procent ispitanicite od Dojran (45,4%) i Skopje (40,5%) (grafik 44).
50 45.4%
40.5% 39.2%
35,3% 40 33.8% 36.1%
30 24.5%
da
20
ne
10
64,7% 0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 43. Doma{ni milenici kaj Grafik 44. Doma{ni milenici -

ispituvanata grupa distribucija vo oddelnite gradovi
Na zagadenost vo okolinata na domot (smet, industrisko zagaduvawe,

izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) ukaùvaat 38,3% od ispitanicite (grafik
45), i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44,2%), a najmalku ispitanicite od
Dojran (14,6%) (grafik 46).
50 44.2%
37.6% 39.2% 38.6%
40
30
da 20.4%
20 14.6%
38,3% 61,7% ne
10
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 45. Zagadenost vo okolinata na Grafik 46. Zagadenost vo okolinata

domot kaj ispituvanata grupa na domot- distribucija vo oddelnite
gradovi
Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto

(pra{ina, hemikalii, vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43,8% od
ispitanicite (grafik 47), povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje
(57,5%), a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24,1%) (grafik 48).
70
57.5%
60
47.1%
50
40 33% 30.5%
56,2% da 24.1% 25.2%
30
43,8% ne 20
10
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 47. Specifi~na prof. ekspozicija Grafik 48. Specifi~na prof. ekspozicija
kaj ispituvanata grupa - distribucija vo oddelnite gradovi
1.1.2. Deca
Vo soglasnost so metodologijata na istraùvaweto, vo ispituvanata grupa bea
vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god. Od vkupniot broj ispituvani deca, mom~iwa
se 196 (48,9%), a devoj~iwa 203 (51,1%) (grafik 49).
51,1% ma{ki
48,9% ènski
Grafik 49. Distribucija na ispituvanite deca spored polot

Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11,01 ± 2,61 godini.

Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42,1%, a vozrasnata grupa > 7 god so 57,9%
(grafik 50).
57,9%
< 7 god.
42,1% > 7 god.
Grafik 50. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta

Kako i kaj vozrasnite ispitanici, najgolemiot broj od ispituvanite deca
se od Skopje (31%) (grafik 51).
21,0%
9,0%
Skopje
12,0%
31,0% Dojran
Ohrid
Prilep
Debar
14,0% Peh~evo
13,0%
Grafik 51. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na ìveewe

Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite, deca najbrojni se
Makedoncite (78,7%) i Albancite (14,5%) (grafik 52).
100
78.7%
80
60
40
14.5%
20
3.1% 1.8% 0.5% 1.3%
0
Mak Alb Tur Rom Srb dr
Grafik 52. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost

Vo grad ìveat 81,9%, a vo selo 18,1% od ispituvanite deca (grafik 53).
81,9%
grad
selo
18,1%
Grafik 53. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na ìveewe

Pogolem broj od ispituvanite deca ìveat vo ku}a (73,8%), a greeweto so
drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).
60 53%
50
73,8% 40
ku}a 30
18.8% 19.6%
stan 20
26,2% 10
0
parno gr. drva struja
Grafik 54. @iveewe vo ku}a ili stan kaj Grafik 55. Na~in na zatopluvawe na
ispituvanite deca domot
Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na

nivnata bremenost e prisutna vo 12,1% od slu~aite (grafik 56). Najgolem broj
majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17,6%) i
Skopje (15,6%), a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).
20 17.6%
15.6%
87,9% 15
da 10 8.4%
6.3% 6.1%
ne
5 2,1%
12,1%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 56. Pu{ewe na majkata vo tekot Grafik 57. Pu{ewe na majkata vo

na bremenosta kaj ispituvanite deca tekot na bremenosta - distribucija vo
oddelnite gradovi
Podatocite pokaùvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik
58), a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86,9%) (grafik
59). Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe, vnimanie zasluùva podatokot

deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki
period, a duri 18,6% i posle navr{enata prva godina od ìvotot (grafik 60).
91,0%
da
ne
9,0%
Grafik 58. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od

ìvotot
98.2% 92.6% 93.9%

100 88.3% 86.9% 87.7% 40 34.4%
80 30
22.6% 24.4%
60 18.6%
20
40
10
20
0 0
Sk Do Oh Pr De Pe do 3 mes. do 6 mes. do 12 mes. > 12 mes.
Grafik 59. Doewe vo prvata godina od Grafik 60. Traewe na doeweto vo

prvata godina od ìvotot ìvotot/distribucija vo oddelnite
gradovi
Rodilnata teìna kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78,5%)
iznesuvala 3000 - 4200 g (grafik 61).
100
78.5%
80
60
40
16.1%
20 5.1%
0
< 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr
Grafik 61. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata teìna

Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj
ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra
(grafik 62). Vo Ohrid duri 66,6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra, a
najmalku vo Peh~evo (42,8%) (grafik 63).

100
80 66.6% 64.6%
55,0% 50,0% 54.4%
60 47,0%
da 42.8%
40
ne
45,0% 20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 62. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ Grafik 63. Pove}edetstvo kaj isp. deca
sestri kaj ispituvanite deca - distribucija vo oddelnite gradovi
Podatocite pokaùvaat deka 42,8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6

god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64). Spored o~ekuvawata, najgolem
procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57,1%)
(grafik 65).
100
80
57.1%
57,2% 60 46.7%
da 40.6%
40 23.7% 27.9%
ne 21.2%
42,8%
20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 64. Prestoj vo jasli ili gradinka Grafik 65. Prestoj vo jasli ili gradinka
kaj ispituvanite deca - distribucija vo oddelnitegradovi
Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79,7% od ispituvanite

deca (grafik 66.); vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91,1%) (grafik
67).
100 90.8% 91.1%

79.2% 76.4%
80 74.3%
79,7% 56.3%
60
da
40
ne
20,3% 20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 66. Zelenilo vo okolinata na Grafik 67. Zelenilo vo okolinata na

domot kaj ispituvanite deca domot - distribucija vo oddelnite
gradovi
Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71,4% od ispituvanite

dea (grafik 68), povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92,7%) (grafik
69).

100 92.7%
78.2% 74.2%
80 67.3% 71.9%
60.6%
71,4% 60
da
40
ne
28,6% 20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 68. Zelenilo vo domot kaj Grafik 69. Zelenilo vo domot -

ispituvanite deca distribucija vo oddelnite gradovi
Doma{ni milenici (ku~e, ma~ka, papagal, kanarinec i dr.) se ~uvaat vo

domovite na 34,4% od ispituvanite deca (grafik 70). Sli~no kako kaj vozrasnite
ispitanici, vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od
Dojran (62,7%) (grafik 71).
100
80
62.7%
65,6% 60 50,0%
da
40 31.9% 28.6% 30.4%
34,4% ne 20.7%
20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 70. Doma{ni milenici kaj Grafik 71. Doma{ni milenici -

ispituvanite deca distribucija vo oddelnite gradovi
Vkupno 60,7% od ispituvanite deca ìveat vo semejstva kade {to eden
ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). Najvisok procent pasivni pu{a~i se
sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81,8%) (grafik 73).
100
81.8%
80 65.3% 65.3%
55.7% 59.6% 55.4%
60
39,3% da
40
60,7% ne
20
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 72. Pasivno pu{ewe kaj Grafik 73. Pasivno pu{ewe-distribucija

ispituvanite deca vo oddelnite gradovi
Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet, industrisko

zagaduvawe, izduvni gasovi od soobra}ajot i dr.) referiraat 20,1% od ispituvanite
deca (grafik 74). Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici, procentot e najvisok
kaj ispitanicite od Skopje (34,2%), a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5,9%)
(grafik 75).

100
80
79,9%
60
da 34.2%
40
ne 19.6%
11.3% 13.5% 15.6%
20 5.9%
20,1%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 74. Zagadenost vo okolinata na Grafik 75. Zagadenost vo okolinata

domot kaj ispituvanite deca na domot - distribucija vo oddelnite
gradovi

Alergiski rinit
2.0. Alergiski rinit

MKB - 10; J 30.4
2.1. Definicija
Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza, koj se
karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti,
bazofili, eozinofili i dr.
Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni
nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe
klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija, priliv na krv vo nosnata
mukoza, ~e{awe, kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli.
2.2. Klasifikacija
Spored vremeto na pojavuvaweto, AR se deli na sezonski i celogodi{en. Spored
karakterot na simptomite, AR moè da bide intermitenten, koga simptomite
traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli, odnosno
perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na
pove}e od 4 nedeli.
Sezonskiot AR (SAR, J 30.1) se definira kako vospalitelna bolest
na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe, iritacija,
kongestija vo nosot, prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea, kaj prethodno
senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski
alergeni, muvli i nivni spori.
Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR, J 30.3) se definira kako
vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na
rinit vo vid na ~e{awe, kivawe, prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna
opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica.
Spored teìnata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen, umeren i
teòk.
2.3. Sezonski alergiski rinit

2.3.1. Etiopatogeneza
Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza, lipa, dab, topola,
vrba, elka, jasen, brest, bor), trevite (p~enka, p~enica, ‘r`, livadarka), plevelite
(pelin, {tavej, tegavec, kopriva, loboda, ambrozija, gluvar~e), gabite, osobeno
muvlite i nivnite spori.
Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite
nespecifi~ni iritansi, kakvi {to se: studen vozduh, napor, ~ad od cigari,
razli~ni mirisi, alkohol, za~ini, no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori
i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot, dizel gasovite, sulfurniot dioksid,
azotniot oksid).
Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite
karakteristiki vo opredelenata oblast. êsto pati od vozdu{nite strui moè
da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat
vonsezonski simptomi na SAR. Pokraj sezonata, dolìnata na polenacijata i

meteorolo{kite uslovi, zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. Taka,

polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo
odnos na nekoi drvja, kakov {to e borot. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija
na polenite od trevi. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e
ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh, koe{to se ozna~uva
kako “prag na provokacijata”.
Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se
javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva
dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i
bazofilite. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na
membranski medijatori od tipot na histamin, serotonin, bradikinini, levkotrieni,
prostaglandini i hemotakti~ni medijatori.
2.3.2. Celogodi{en alergiski rinit

Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite ìvotni i
ekskretite od mikrokrleòt Dermatophagoides pteronyssinus.
Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh,
fizi~kiot napor, pravot, ~adot od cigari, razli~nite mirizbi, alkoholot i
za~inite se va`ni trigeri na simptomite. Emocionalnite faktori, isto taka,
moàt da ja favoriziraat pojavata na simptomi.
Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast
kletki, eozinofili, T-li i makrofagi. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran
i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. Raniot odgovor e rezultat na IgE-
zavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza, pri {to se osloboduvaat
medijatori: histamin, triptaza, levkotrienite (LTB4 i LTC4), prostaglandini
(PGD2), faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF), bradikinin, koi doveduvaat
do vazodilatacija, zgolemena vaskularna permeabilnost, glandularna sekrecija
i stimulacija na aferentnite nervi. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi
po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe
na eozinofili vo nosnata ligavica. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite
- interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite, kako i interleukinot 3 (Il-
3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii.
Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na
medijatorite od ranata faza (histamin, serotonin, bradikinin i drugi) i nivno
vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. trigeminus. Prenesenite
impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi
so pojava na hipersekrecija, kivavica i otok.
Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein
i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i
senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po
{to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. Vo hroni~nata
inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na
nevropeptidi.

Alergiski rinit
2.4. Klini~ka slika

2.4.1. Sezonski alergiski rinit (SAR)
Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo
nosot, kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridruèna so nazalna kongestija, kako
i jade` vo grloto, u{ite, o~ite, edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite.
Nosnoto di{ewe e silno ote`nato. Vo 10-20% od slu~aite na SAR, koj{to u{te
se narekuva polenska treska, toj e pridruèn so astma. Kaj okolu 1% od bolnite,
mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii.
- Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite
aeroalergeni, muvlite i nivnite spori.
- Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot
i ja~inata na klini~kite simptomi.
- Teìnata na simptomite opa|a so vozrasta, no ne e isklu~eno prv pat da
se javat i vo podocne`nata vozrast.
- Moè da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi
transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja.
2.4.2. Celogodi{en alergiski rinit (CAR)

- Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno
nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica,
sekretot e pove}e sluzav, a ponekoga{ gust, a kivavicata i jadeòt na nosot i o~ite
se poretki simptomi. Bolnite di{at preku usta, {to predizvikuva bolka i su{ewe
na grloto, ka{lica i no}no gr~ewe.
- Simptomite se hroni~ni, perzistentni, po~esto se manifestiraat vo
esen i zima.
- êsto e pridruèn so hroni~en sinuzit, nazalna polipoza, hroni~en
serozen otit, a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva
vla`na no}na ka{lica.
Vo zavisnost od simptomite, kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren
tip so kivavica i opstruktiven tip.
2.5. Dijagnoza
Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata, klini~kiot pregled,
funkcionalnite, ko`nite i laboratoriskite testovi.
2.5.1. Anamneza
Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od
godi{nata sezona, mestoto na ìveewe, rabotnoto mesto, kontaktot so doma{nite
milenici i dr. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci ukaùvaat na pridru`ni
alergiski manifestacii od tipot na astma, urtikarija, alergija na hrana, insekti
ili medikamenti, kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti
i preleàni zaboluvawa od alergiski tip.

2.5.2. ORL status

Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni
simptomi se prednata i zadnata rinoskopija, faringoskopijata i otoskopijata.
So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite
hodnici, koli~estvoto, vidot i lokalizacijata na nosniot sekret, bojata na
ligavicata, hipertrofijata na konhite, prisustvoto na polipi, prisustvoto na
septalna devijacija, prisustvoto na tumori, tu|i tela i dr.
So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni
vegetacii, tumori itn.
So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite,
otok na uvulata, geografski jazik i dr., dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci
za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo.
2.5.3. Funkcionalni testovi

2.5.3.1. Rinomanometrija
Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za
ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija
preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10).
A. Ureden rinogram B. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe

Slika 10. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod
Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata
funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri, procentot
na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok
(aerodinamika), proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani
od nosot), testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so
alergeni.

Alergiski rinit
Slika 11. Aparat Rhinotest MP 500
2.5.3.2. Akusti~nata rinometrija

Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000
Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot, a reflektorniot signal se detektira
preku mikrofon i se analizira. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i
pritisok, tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za
kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.
2.5.4. Ko`ni testovi

Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgE-
posreduvanata alergiska reakcija na koàta (reakcija od ran tip). So niv se
dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa
i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za
postoeweto na AR.
Naj~esto primenuvan e prick metodot, a za pozitiven koèn test se smeta
pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata
akademija za alergologija i klini~ka imunologija.
Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite
kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite, potoa vozrasta (odgovorot
e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici), sezonskite varijacii i
patolo{kite sostojbi na koàta kakvi {to se urtikarijata, dermografizmot,
atopiskiot dermatit i dr.
2.5.5. Laboratoriski testovi

Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa
nema osobena prakti~na vrednost.
Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se

primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost.

Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP, koja{to pretstavuva
relativno skap metod. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto
na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri
negovoto izveduvawe.
Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite
ne koreliraat. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat
tkivnite i ko`nite IgE, dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite
IgE.
Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata
na AR. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR,
no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS).
Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv, testot na
degranulacija na bazofilite, odreduvaweto na medijatorite vo serumot, nazalniot
sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni
laboratoriski metodi, za titracija na histamin, PG, LTC4/D4/E4, triptaza, kinini i
eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski.
Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa, kakvi {to se:
nazalnata endoskopija so nazalna biopsija, bakteriolo{kite ispituvawa,
rendgengrafija na paranazalnite sinusi, ultrazvuk, audiometrija i drugi.
2.5.6. Diferencijalna dijagnoza

Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na
rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t.e. sezonski i celogodi{en.
Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni
infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija), a koga e vo pra{awe
CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit, hroni~nata infektivna treska, nosnata
polipoza, nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom, iritantniot rinit,
hormonalniot rinit, rinitot predizvikan od lekovi, rinitot predizvikan od
hrana, rinitot predizvikan od emocii, primarniot atrofi~en rinit, devijacijata
na nazalniot septum, tu|ite tela vo nosot, tumorite, adenoidnite vegetacii i dr.
2.6. Lekuvawe na AR
Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata, medikamentozna
terapija, alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija.
2.6.1. Kontrola na sredinata

Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na
kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini.
2.6.1.1.SAR
- Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na ìveewe so cel da se namali
ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite.
- Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva
mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot).

Alergiski rinit
- Redovno kosewe na trevnite povr{ini, koristewe na o~ila pri prestoj vo

nadvore{nata sredina.
- Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski
filter.
- Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok.
2.6.1.2. CAR
- Otstranuvawe na doma{nite ìvotni - milenici ili ako toa ne e mo`no, tie da
se kapat barem edna{ nedelno.
- Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi, kilimite, tepisite, pred s¢
od spalnite sobi, kako i zadolìtelno perewe na postelninata edna{ nedelno.
- îstewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vlaèn filter i
so voden rastvor.
- Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite, kako i izbegnuvawe
decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki.
- Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska
obrabotka na mestata kade {to ima muvli.
-Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi.
- Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad
pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta.
- Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite moè
da ja vlo{at sostojbata na CAR.
2.6.2. Medikamentozna terapija

Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR:
- da se dovede i odrì bolniot vo klini~ka remisija;
- da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija;
- da se spre~at recidivite na bolesta, hronicitetot i komplikaciite;
- da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t.e. proodnost na gornite
di{ni pati{ta;
- da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.
Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi:
2.6.2.1. Antihistaminski lekovi

- Imaat blagotvorno dejstvo vrz jadeòt, kivaweto i rinoreata, no pomalo
dejstvo vrz zatnatosta na nosot;
- Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat
(kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite
predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi.
- Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata
na inkriminiraniot alergen.
- Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici
koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera, nemaat izrazen sedativen efekt, a
nesakanite pojavi se minimalni.
-Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija. Vo prilogot 4
se prikaàni naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR.

2.6.2.2. Dekongestivi
Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti
- Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata
ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe.
- Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5
denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina
atrofija t.n. medikamentozen rinit.
2.6.2.3. Antiholinergici
Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja
povlekuva hipersekrecijata.
2.6.2.4. Antiinflamatorni preparati

Tuka spa|aat kromolinskite preparati, kako i topi~nite kortikosteroidi.
Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata
forma na CAR, osobeno kaj decata. Poznat kromolinski preparat e dinatrium
kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. Apliciran nazalno dejstvuva
lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na
medijatorite. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR, no se koristi i
kako dolgotrajna terapija na CAR. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od
grupata na nedokromil natrium.
Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani
vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. Tie ja suprimiraat
inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i
eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori
so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost.
Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se
mo}ni, povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. Preparatite od grupata na
budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost
vo odnos na prethodnite. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo
i naglasena antiinflamatorna aktivnost.
Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3
meseci. Vo nekoi slu~ai tie moàt da predizvikaat krvavewe od nosot. Potrebna
e vnimatelna primena pri virusni, gabi~ni infekcii i kaj TBC.
Vo prilogot 4 se prikaàni najva`nite sistemski i lokalni lekovi
koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit.
Vo prilogot 5 e prikaàno dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite
na rinit.
Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepoèlno sredstvo za
lekuvawe na AR. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai.
2.6.2.5. Specifi~na imunoterapija

Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo
1911 god. od strana na Noon i Freeman. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na
pacientite so sezonski i/ili perenialen AR, rinokonjunktivit, astma, alergii na
venomot na Hymenopterae (p~ela, osa, str{en) i drugi atopiski zaboluvawa.

Alergiski rinit
Stavovi na SZO. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija,

hiposenzibilizacija, imunoterapija, no spored preporakite na SZO se ~ini deka
najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). Ovoj termin e naj~esto
prifaten i od pacientite.
Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo
terapijata na navedenite zaboluvawa. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. SZO go
izdade dokumentot WHO Position Paper. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines
for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. Idejata za
izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena
na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo îkago 1995 god, a obnovena e
1996 god. vo San Francisko. Dokumentot vo 1997 god. e donesen so u~estvoto na
pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD.
ASIT kako terapevtska postapka vo R. Makedonija se primenuva verojatno
onolku dolgo kolku i vo drugite zemji, me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno
se razviva poslednive desetina godini. Vo 1992 god. Vo edno monografsko izdanie
za imunoterapijata, za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot
i site aspekti na ASIT. Vo 1997 god. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj
problem. Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se
inkorporiraat i doktrinite za ASIT.
Definicija. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na
postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti
dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani
so ekspozicija na inkriminiranite alergeni.
AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite
bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma, {to e inaku mnogu
~esta pojava. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za
klini~ki relevantni alergeni.
Mehanizam. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na
mastocititite, bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat
glavna uloga. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na
nivniot profil na citokini. Pritoa, T-po 1 kletkite produciraat interferon
γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2), no ne i Il-4 ili Il-5, dodeka T-po 2 kletkite
produciraat Il-4, Il-5 i Il-13, no ne i Il-2 i IFN γ. Ponovite studii pokaùvaat
deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon
alergenot, no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata
na alergenot, mestoto na manifestirawe na alergijata, dozata, vremetraeweto na
imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11).

Slika 11. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT

Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata,
osobeno na IgE i IgG. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT
vo inicijalniot stadium rastat, a potoa postepeno se namaluvaat. Alergenskiot
tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata
zabeleèni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite
na IgE pod predtretmanskite. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna
korelacija so porastot na t.n. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja
blokiraat reakcijata na pasiven transfer. Mnogu studii pokaàle deka ASIT
predizvikuva zna~aen porast na IgG, posebno na IgG1 i IgG4.
Cel. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite
trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite, kako i da go smali inflamatorniot
odgovor. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go
modificira prirodniot tek na bolesta.
Indikacii. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni, pri koja{to
tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni
pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten; alergija od venomi
Hymenoptera (osa, p~ela, str{en) so pre~isteni venomi (otrovi), ASIT zasega
e edinstven tretman; alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna
inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma, osobeno

Alergiski rinit
kaj decata; alergija od doma{ni milenici (ma~e, ku~e); alergija od muvla so

standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria.
Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati, kako na pr.
ku}niot (doma{niot) prav.
ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR,
dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so dokaàna
senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus, osobeno koga toj e edinstven
predizvikuva~ na zaboluvaweto.
Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: -
anamnesti~ki podatoci; - pozitivni kutani testovi; - zgolemena koncentracija na
specifi~nite IgE i/ili - nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni
pred zapo~nuvaweto na ASIT).
Kaj bolnite so SAR, ASIT e indicirana vo slu~ai koga:
- nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici
i lokalni kortikosteroidni preparati;
- sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodolèna (3-5
meseci);
- vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili
astma.
Kaj bolnite so CAR, ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se
povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni
steroidi.
Kontraindikacii. Kontraindikacii za ASIT:
- kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) moè da
se izbegne ili e kratkotrajna;
- nazalna polipoza;
- terapija so beta blokatori;
- site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija,
aritmii);
- avtoimuni bolesti;
- bremenost;
- nekontrolirana astma.
Isto taka, ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna
i antialergiska terapija.
Vremetraewe. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini,
a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. No, vo
zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. Naj~esto
vo praksata se koristat supkutani AV, spored odredeni protokoli - {emi.
2.5.2.6.1. Ponovi oblici na AV

Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno
novi vakcini - rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so
terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. Karakteristikite na ovie
alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani
efekti.
Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so
visok kvalitet, koi se soodvetno standardizirani i moàt konzistentno da bidat
proizveduvani. So produkcijata na t.n. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT.
Polenskite alergoidi, odnosno depo preparatite na polenskite alergeni

so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT,
ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so
senzibilizacija na polenskite alergeni. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e
promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se
unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so
senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrleì.
Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergen-
protivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta, a }e
ja zagubat alergogenosta. Vo ovaa nasoka, poslednive godini, osobeno posle
objavenite stavovi na SZO od 1997 god. i upatstvata na EU za problemite i
potrebite koi postojat vo imunoterapijata, fokusot e staven na vrvna inovaciska
standardizacija, modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. Novite
oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija.
Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen
vakcinacija (sublingvalna, lokalno nazalna, bronhijalna i oralna). Ovie SZO
oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika, osobeno kaj pacienti
so niska komplijansa.
Pokraj supkutanata imunoterapija, golem napor be{e napraven za da se
najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite
rizici od nesakani dejstva. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite
i oralnite vakcini. Golem broj kontrolirani studii dokaàa deka sublingvalnata
imunoterapija e efikasna kako i supkutanata, no so signifikantno poniska
stapka na nesakani efekti. Isto taka, se pokaà deka sublingvalnata i oralnata
(ORALVAC) imunoterapija moè da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5-
godi{na vozrast, so visok terapevtski efekt, so samo 0,14% lokalni i nikakvi
sistemski reakcii.
Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te
e vo faza na eksperimenti. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na
za{titniot imunitet. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. coli
beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor, dodeka imunizacijata so celiot
protein inducira T-po 2 odgovor. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe
na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na
interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A.
Edukacija na pacientot. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto
sproveduvawe na ASIT. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za
poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto
na ASIT. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT
zadolìtelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot.
2.7.Zastapenost na AR
Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena, fragmentarna,
nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite
podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. Vo sekoj slu~aj, raspoloìvite
podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3,8 do 20,6% vo svetskata
populacija. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska
13-15%, [vajcarija 4-8,6%, Belgija 0,5-1%, SAD 9,4%, Anglija 9,6%, Germanija
8,7%). Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast.
Alergiski rinit
Familijarnata anamneza e mnogu va`na.

Epidemiolo{kite studii ukaùvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na
alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Taka na primer, vo [vajcarija e
registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata
na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0,5 na 1,1%,
a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4,4 na 6,1%. Slednoto
epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na
vozrast pokaùva kumulativna prevalencija od 96%. Sli~ni podatoci se dobieni
od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija, Vels i vo [vedska kade e
registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada
(1971-1981 god). Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna
astma, a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. Edna
studija vo V. Britanija pokaàla deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990
godina, pove}e od 80% stradale od rinit. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. vo
Germanija, 9,2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na
AR. Edna britanska studija dokaàla deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca
od sredini so podobar standard. Ova, isto taka, e potvrdeno i od edna amerikanska
studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto, no ova ne
bilo dokaàno vo edna danska studija.
2.7.1.Rezultati od istraùvaweto od 2003 godina kaj nas

Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo
epidemiolo{kite podatoci za AR, a nemaj}i studiozni istraùvawa za ovoj problem
vo R. Makedonija, vo Institutot za medicina na trudot, od april 1993 godina se
zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani
556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski
rinit so proporcija 4,4:1,0 vo korist na SAR. Sledea sukcesivni istraùvawa i
prezentirawa vo 1995, 1996 i 1997 godina.
Prvoto epidemiolo{ko istraùvawe za alergiskiot rinit vo R. Makedonija
e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite
godini od minatiot vek, pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata
populacija od 11,5%. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe
na problemot na AR kaj nas. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od
vozrasnata populacija nad 18 god, po slu~aen izbor, no samo od gradot Skopje. Vo
metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test, {to e naj~esto koristeno i
vo svetskite epidemiolo{ki studii. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i
rinotestot so predna rinomanometrija.
Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na
ispitanici vo odnos na svetskite studii, kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000
ispitanici, potoa otsustvoto na detskata populacija, kako i neopfatenosta na
drugite gradovi od R. Makedonija), bevme motivirani za izrabotka na proektot
“Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Makedonija vo
korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. Poradi potrebata za dobivawe na
reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja, so kriteriumi
bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza, klasifikacija i lekuvawe na
alergiskiot rinit od 1994 god., nie opfativme 1121 ispitanik, od koi 399 deca,
vo 6 gradovi vo R. Makedonija (Skopje, Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo)
so {to smetame deka na{eto istraùvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe
kako multicentri~na studija. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za

vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na ìveewe na ispitanicite,
a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so
serija od 11 standardni inhalatorni alergeni.
Rezultatite od na{eto istraùvawe se posebno statisti~ki evaluirani
za alergiskiot rinit, sezonskiot i celogodi{niot rinit, na nivo na op{tata,
adultnata i detskata populacija. Isto taka, podatocite moème da gi korelirame
so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata
populacija za gradot Skopje, no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e
opfatena vo na{ata studija od 1996 god.
Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30,2%, pri {to
prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20,8%, a na nealergiskiot
rinit (NAR) 9,5% (grafik 76).
Grafik 76. Prevalencija na hroni~en rinit, AR i NAR kaj site ispitanici

Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13,5%, odnosno
7,3% (grafik 77).
25
20,8%
20
15 13,5%
10
7,3%
0
AR SAR CAR
Grafik 77. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj site ispitanici

Alergiski rinit
2.7.2. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34,4%, AR e

zastapen kaj 23,1% od ispitanicite, a NAR kaj 11,3%. SAR se sretnuva kaj 16,5% od
adultite, dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6,7% (grafik 78).
120
100
80
60
40
23,1%
16,5%
20
6,7%
0
Vkupno vozrasni AR SAR CAR
ispitanici
Grafik 78. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici

Spored rezultatite od istraùvaweto na Centarot za alergija pri
Institutot za medicina na trudot od 1995 god. zastapenosta na alergiskiot
rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11,5%, odnosno 7,1% sezonski
alergiski rinit i 4,4% perenijalen alergiski rinit. Vo studijata od 2003 god.
alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23,1%, i toa sezonskiot so 16,5%,
a celogodi{niot so 6,7%. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za
site tri entiteti vo period od 7-8 godini, {to zna~i deka alergiskiot rinit
se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija. Vo literaturata se
sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. Vo edna studija vo London
izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila
16%. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3,8-20,6%. Varijaciite
najverojatno se dolàt na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na
istraùvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. Treba da se napomene deka
ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa
e op{tata populacija.
AR e ne{to po~est kaj ènite (24,4%) vo odnos na maìte (21,2%) (grafik
79). Prevalencijata na SAR kaj maìte iznesuva 15,2%, a kaj ènite 17,1%, dodeka
prevalencijata na CAR kaj maìte e 6%, a kaj ènite 7,2%. Spored polot AR
vo celina, kako i SAR i CAR, ima povisoka, no statisti~ki nesignifikantna,
prevalencija kaj ènite (nad 60%). Sli~na distribucija spored polot kaj
ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istraùvawe (62,5% èni i 37,5%
maì). Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata
pola vo povisokite vozrasni grupi.

30
24,4%
21,2%
20
10
0
maì èni
Grafik 79. Prevalencija na AR kaj adultite spored polot

Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40
god ili (29,5%) (grafik 80). Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR
spored vozrasta se razli~ni. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels
e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god, vo Danska od 10 do 19 god, a vo SAD najvisoka
prevalencija e registrirana vo 24-ta godina. Prevalencijata na polenskata treska
e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija, verojatno kako
rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.
35
29,5%
30
24,8% 25,6%
25
18,8% 18,6% 19,5%

20
15
10
0
18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70
Grafik 80. Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta
2.7.2.1. Zastapenost vo ispituvanite gradovi

Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35,4%),
a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20,0%) i Skopje (16,5%). Prevalencijata
na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29,7%), a najniska kaj
ispitanicite od Debar (9,7%) i Skopje (8,5%), dodeka prevalencijata na CAR e
najvisoka vo Debar (13,6%), a najniska vo Ohrid (1,0%) (Grafik 81).

Alergiski rinit
40
30
AR
20
SAR
10 CAR
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 81. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite
gradovi
Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29,7%, {to

pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. Pri~inata ja gledame vo
taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. Imeno, pri aeropalinolo{kiot
monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi
i pleveli koi se pokaàa kako najpotentni alergeni. Senzibilizacijata na polen
od plevel se sretnuva kaj 43,2% od ispitanicite od Prilep, na polen od treva
(ìtni rastenija) kaj 41,5%, a na polen od drvja kaj 25,4%. Pri prikaùvaweto
na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo
koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. Se raboti za periodot april-
maj, odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. Pove}e avtori
go potenciraat vremenskiot period na istraùvaweto kako zna~aen faktor za
visokata prevalencija na SAR. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na
polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga
koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski.
2.7.2.2. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni

Kaj adultite so AR, najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e
registrirana kon alergenite na polenot od plevel. Spored senzibilizacijata
na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat
polenot loboda, mikrokrleì, polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik
82). Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrleìte
(akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo
domot. Mnogu svetski istraùvawa ukaùvaat na visokata prevalencija na
senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrleì i nivnata uloga vo
pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. Na{ite istraùvawa ja potvrduvaat
visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen.

Grafik 82. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni

aeroalergeni
Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR, SAR i CAR vo studiite od
1995 i 2003 god. Imeno, prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena
za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e
zgolemena re~isi tri pati (od 6,3% vo 1995 na 16,5% vo 2003 god). Vo istiot period
prevalencijata na CAR e zgolemena od 5,5% na 6,7% (grafik 83).
25 23,1%
20
16,5%
15
11,5% 1995
2003
10
6,3% 6,7%
5,5%
5
0
AR SAR CAR
Grafik 83. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003
2.7.2.3. Zastapenost spored polot
Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj
ènite, dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.
Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e
potvrdena so pove}e istraùvawa kaj nas i vo svetot.
2.7.2.4. AR i respiratornite simptomi

AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite
simptomi (p < 0,01). Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite
Alergiski rinit
simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca. Dobienite rezultati se

komplementarni so rezultatite od pove}e istraùvawa kaj nas i vo svetot.
2.7.2.5. AR i atopija
Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE
antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata. Atopijata opfa}a golem
procent od ~ove~kata populacija, odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki
studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi. Spored
na{eto istraùvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34,8%, i
toa 38,7% kaj maìte i 31,6% kaj ènite. Vo klini~kata praktika atopiskiot status
~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata
anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. Dodeka
kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven koèn test na
barem eden od op{tite alergeni, kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na
anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot.
Kaj vozrasnite, familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so
pojavata na alergiskiot rinit vo celina, nitu so SAR i CAR, dodeka kaj decata
postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski
bolesti.
2.7.5.5. AR i ìvotnata sredina.

Vo odnos na vlijanieto na faktorite od ìvotnata sredina vrz nastanokot na AR,
SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici, i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki
zna~ajna povrzanost (p>0,05) treba da se odbeleì podatokot deka prevalenciite
na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite
gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici, odnosno deka
AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na ìvotnata
sredina, a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).
35
29.7%
30
28.1%
24.3%
25 22.9%
22.2% 21.8% 22.4%
20% 19.3%
20
17.4% 16.9% AR
15.6%
15.3%
SAR
%
15.3%
15 12.7% 12.8% CAR
10.6%
8% 7.4%
10 7.3% 6.4% 7
4.8%
5.4%
0
zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska izduvni doma{ni ma~ka ku~e
domot sredinata na sredinata zagadenost gasovi milenici
Grafik 84 . Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na

odredeni faktori od ìvotnata sredina

Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata

na alergiskite zaboluvawa, izvedena na reprezentativen primerok na op{ta
populacija od 2000 ispitanici, doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se
naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski
zaboluvawa. Vo edno istraùvawe vo Turcija od 2003 god., registrirano e deka
ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka
koi{to se ~uvaat vo domot, pretstavuva vaèn rizik-faktor za senzibilizacija
i alergiski respiratorni zaboluvawa. Na{ata studija pokaùva deka doma{nite
milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da
sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici.
Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo
industrijaliziranite zemji, a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno
zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite
vozila. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski
reoni vo svetot pokaùvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u
ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli, azoten dioksid,
ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija
na rinit simptomite. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000
god. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi ìveat na 13 oblasti od
dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski), ispituvano
e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka
klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat
rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni
temperaturi.
Spored edno istraùvawe vo Velika Britanija, vozdu{nite polutan-
ti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na
potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno
zna~ewe, nezavisno eden od drug. Sli~na e sostojbata i kaj nas, odnosno zgolemenata
zagadenost na ìvotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na
za~estenosta na alergiskiot rinit.
2.7.3. Zastapenost na AR kaj decata

AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istraùvaweto vo 2003 god, pri {to go
evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata, alergiskiot rinit vo celina, kako i
oddelno SAR i CAR. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni
ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. Podatocite dobieni so
standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki
statisti~ki metodi.
Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22,6%, dodeka prevalencijata
na AR iznesuva 16,5%. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR
kaj ispituvanite deca so 8,3% (grafik 85). Vo pove}e epidemiolo{ki studii
se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so
vozrasnite, odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na
polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god, a danskata
vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite, so povisoka
prevalencija kaj ma{kite.

Alergiski rinit
120
100
80
60
40
22,6%
16,5%
20 8,3% 8,3%
0
Vkupno Hroni~en AR SAR CAR
ispituvani rinitis
deca
Grafik 85. Prevalencija na hroni~niot rinit, AR, SAR i CAR kaj ispituvanite deca
Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite, AR kaj decata e
po~est kaj mom~iwata (17,3%) vo odnos na devoj~iwata (15,8%) (grafik 86).
20
17,3%
15,8%
15
10
0
mom~iwa devoj~iwa
Grafik 86. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot

Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj
ispitanicite od Skopje (21,1%) i Prilep (20,4%), a najniska kaj ispitanicite od
Debar (8,4%). Prevalencijata na SAR e, isto taka, najvisoka kaj ispituvanite deca
od Skopje (10,6%), a najniska kaj ispitanicite od Debar (3,6%). Prevalencijata na
CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10,6%), a najniska kaj
ispitanicite od Debar (4,8%) (grafik 87).
25
20
15 AR
10 SAR
5 CAR
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 87. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi

AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski

bolesti (p < 0,01) i respiratornite simptomi (p < 0,01). Povrzanosta so drugite
ispituvani varijabli, kakvi {to se: polot, vozrasta, pu{eweto na majkata vo tekot
na bremenosta, rodilnata teìna, doeweto i traeweto na doeweto, prisustvoto na
bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka, e nesignifikantna.
2.7.3.1. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite

od doma{nata sredina (doma{ni milenici)
Kaj detskata populacija, faktorite od ìvotnata sredina ne se statisti~ki
zna~ajno povrzani so AR, SAR i CAR (p>0,05). Sepak, AR, SAR i CAR se javuvaat
po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). Taka, kaj
AR se izdvojuvaat zagadenosta na ìvotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo
domot, kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo ìvotnata sredina, zagadenosta na
ìvotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot, a kaj SAR faktorot zelenilo
vo ìvotnata sredina .
Grafik 88. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori
od ìvotnata sredina
Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respira-
torni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca, so vozrast od 6 do
12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati, pokaà deka najvisoka prevalencija
e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa, no i rizikot od
alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat
doma{ni mileni~iwa. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000
deca od 7-9 i 12-13 godini, e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa
vo tekot na prvata godina od ìvotot e povrzano so poniska prevalencija na
alergiski rinit i astma. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000
deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od
ìvotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. Kaj decata
koi ìveat na farmi vo Avstrija, poniska e prevalencijata na SAR, astma i
alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izloènosta na t.n. korisni

Alergiski rinit
mikroorganizmi vo {talite i ìveali{tata. U{te poparadoksalna e sostojbata

na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od
urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata
od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija
od nekoi formi na crevni paraziti. Zasega, za vakvata introverzna sostojba
nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii
nare~eni ,,medicinski misterii#.
Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na
aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Ispituvaweto na 317 deca na
vozrast od 9 godini koi{to ìveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot
del od Germanija, vo dve urbani oblasti pokaà deka alergiskiot rinit i
senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na
NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Vozdu{nite
polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od
letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izloènosta na op{tite alergeni
kako {to se mikrokrleìte se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit
kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan.
2.7.4. Profesionalen alergiski rinit

Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno
povrzani so AR, SAR i CAR (p>0,05). Sepak, navedenite entiteti po~esto se
javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina,
kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19,0%, odnosno
12,9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR, SAR i CAR od 19,5%,
11,9%, odnosno 7,4%) (grafik 89).
Grafik 89. Prevalencija na AR, SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na
odredeni faktori od rabotnata sredina
Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile
duri 33,3% od ispitanicite so AR. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto
istraùvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit, negovata
prevalencija vo ova ispituvawe ne moè to~no da bide odredena, no ako se
koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7,6% na

nivo na adultnata populacija. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za
prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1,7-20% kaj razli~nite
profesii. Sepak, bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se
povrzuvaat so rabotata, se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od
detektiranite, odnosno deka profesionalniot rinit, sli~no na profesionalnata
astma, e subdijagnosticiran entitet.
Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na
problemot na profesionalniot rinit. Vo edno istraùvawe za odreduvawe
na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalno-
ambientalni etiolo{ki faktori, ispituvana e populacija od 198 vraboteni
ispitanici od grad Skopje, selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e
pra{alnik (prilog 6), izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski
testovi. Vo ova istraùvawe, prevalencijata na profesionalniot rinit kaj
ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10,1%, a najvisoki vrednosti ima vo
farmacevtskata industrija (15,5%), pri {to rabotata so bilki, ~aevi i za~ini
e dominanten etiolo{ki faktor. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh,
te{ko di{ewe, svirewe, ka{lica, isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od
licata so profesionalen rinit (p<0,001), a kako favorizira~ki faktori za
manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini
zapra{enosta, poslabata ventilacija, nejonizira~koto zra~ewe, vibraciite i
fizi~kiot napor.
2.7.5. Zaklu~oci
1. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva
20,8%.
2. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva
23,1% i e ne{to povisoka kaj ènite (24,4%) vo odnos na maìte (21,2%).
Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16,5% (15,2% kaj maìte
i 17,1% kaj ènite), dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit
iznesuva 6,7% (6% kaj maìte i 7,2% kaj ènite).
3. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. Makedonija, kako i {irum
svetot, ima trend na zgolemuvawe. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e
poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot, {to odgovara
na podatocite objaveni vo literaturata.
4. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo
Prilep (35,4%). Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima, isto
taka, vo Prilep (29,7%), a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13,6%).
Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata
grupa od 31 do 40 god. (29,5%).
5. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit
ima na polenite od plevelite (43,2%). Od poedine~nite aeroalergeni, najzastapeni
se polenot od loboda i polenot od pelin.
6. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat
respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit,
{to e potvrdeno i so mnogu istraùvawa vo svetot. Povrzanosta na alergiskiot
rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli, endogeni i egzogeni, e statisti~ki
nesignifikantna.
Alergiski rinit
7. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od

ìvotnata sredina vrz AR, CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki
zna~ajna povrzanost, sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na
izduvnite gasovi od soobra}ajot, zagadenosta vo ìvotnata sredina i prisustvoto
na doma{ni milenici.
8. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki
zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit, no se izdvojuva podatokot
za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. Prevalencijata
na profesionalen rinit ne moè da bide to~no detektirana, a aproksimativno bi
iznesuvala 7,6% na nivo na adultna populacija.
9. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva
16,5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17,3%) vo odnos na devoj~iwata (15,8%), {to
odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Sezonskiot i celogodi{niot
alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8,3%).
10. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna
istorija za alergiski rinit. Isto taka, decata so alergiski rinit signifikantno
po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski
rinitis. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni, kako
i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna.
2.7.6. Literatura
1. Cvetanov V, Milkovska S, Risteska-Ku~ S i sor. Epidemiolo{ki
karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Makedonija. Makedonski
medicinksi pregled 2003; 56: 140-141.
2. Cvetanov V, ]aev V, \or~ev A, Doki} D, Nikolovski Q, Eòva N, Risteska-
Ku~ S, Milkovska S. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis.
Skopje: Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija, 1999, 20-
22.
3. Mileva @. Alergi~en rinit. Vo: Na{ev G, Mileva @. NarÝ~nik na
obçopraktikuvaçiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD 2003, 474-476.
4. Dokic D. The upper airways: The guardian of the lower airways. Summer School Sofia
2002.
5. Eòva N, Cvetanov V, Milkovska S i sor. Karakteristiki na alergiskiot
rinitis vo R. Makedonija. Makedonski medicinski pregled 2003; 56: 142-143.
6. Kay AB. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. In: Kay AB
(ed). Asthma and Allergic Rhinitis. Evolving Concepts in Management. Oxford: Blackwell
Science Ltd, 1997; 31-50.
7. Bousquet J, Vignola AM, Demoly P. Allergic inflammation of the upper and lower airways:
a continuum of disease? In: Chung F, Fabbri LM, editors. Asthma. European Respiratory
Society: European Respiratory Monograph 2003; 8 (23): 211-220.
Eòva N. Alergiski bolesti-lekuvawe. Skopje: MEDIS-informatika 1998;
163-173.
9. Pepys J. Skin testing. Br J Hosp Med 1975; 14: 412-417.
10. Cvetanov V, Risteska-Ku~ S, Eòva N, Micajkov I. Rinomanometrija: zna~ewe,
primena i osnovni principi. Mak med pregled 1994; 5-6: 181-185.
11. Mileva @ i sor. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. St. Zagora:
Znanie EOOD 1999; 142-148.
12. Gavrilovski M, Doki} D. Imunoterapija. Skopje: EDIT 1992; 20-30.

13. \or~ev A, Stefanovski T, Dimitrovski M, Cvetanov V, Trandafilovski P,
Nikolovski Q, Doki} D. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i
lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Skopje: 1999,
Evropa 92.
14. WHO position paper. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases.
Geneva 1997.
15. Cvetanov V. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija.
Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdruènie. Mak.med pregled
1997; 51(28): 23.
16. Cvetanov V. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na
imunoterapija. Simpozium specifi~na imunoterapija. Mak. med. pregled 2001;
55 (suplement 47): 1-83.
17. Brown CW, Hawkins L. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment:
results of a random population survey in the United Kingdom. Ann Allergy Asthma Immunol.
1999 Sep;83(3):240-4.
18. Mungan D, Celik G, Bavbek S, Misirligil Z. Pet allergy: how important for Turkey where
there is a low pet ownership rate. Allergy Asthma Proc. 2003 Mar-Apr;24(2):137-42
19. Kilpeläinen M, Terho EO, Helenius H, Koskenvuo M. Home dampness, current allergic
diseases, and respiratory infections among young adults Thorax 2001;56:462-467.
20. de Marco R et al. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma
and allergic rhinitis in Italy. Clin Exp Allergy. 2002 ;32(10):1405-12
21. Hajat S, Haines A, Atkinson RW, et al. Association between air pollution and daily
consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London, United Kingdom.
Am J Epidemiol. 2001 Apr 1;153(7):704-14
22. Leino T, Tammilehta L, Hytonon M, et al. Occupational skin and respiratory diseases among
hairdressers. Scand J Work Environ health 1988;24(5):398-406
23. Kanerva L, Vaheri E. occupational allergic rhinitis in Finland. Int Arch Occup Environ
Health 1993; 64(8):565-8.
24. Cvetanov V. Profesionalen alergiski rinit. Vo: Mileva @, ed. Klini~ka
alergologija. Sofia: Znanie 2001; 337-338.
25. Dokic D, Schnitker J, Narkus A, Cromwell O, Frank E. Clinical effects of specific
immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year follow-
up. Macedonian Academy of Sciences and Arts. Contributions, Sec Biol Med Sci, XXVI 2,
113-129.
26. Dokic D, Schnitker J, Narkus A, Cromwell O, Frank E. Spezifische Immuntherapie mit
einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Allergo J 2005; 14: 337-
343.

3.0. Alergiski konjunktivit

MKB - 10; H 10.8
Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata
ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. Tie se razlikuvaat spored
patogenetskite mehanizmi, delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata
inflamacija, klini~kite manifestacii, kako i spored ~estotata na javuvaweto.
3.1. Klasifikacija i definicii

Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite
bolesti na o~ite, pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit
obi~no se grupiraat zaedno, ozna~eni kako alergiski konjunktivit. Pokraj niv,
kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit, vernalniot
keratokonjunktivit, i gigantopapilarniot konjunktivit.
Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija
na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni
simptomi (crvenilo, jade`, solzewe, sekret, bolka i fotofobija).
AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto
na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. Sezonskiot AK se javuva
vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto), dodeka celogo-
di{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i teì-
nata na klini~kite manifestacii na bolesta. Sezonskiot i celogodi{niot AK
naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunk-
tivit. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska, hay fever) e naj~estata
alergiska bolest voop{to, prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot.
Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10.1; H 16.2) e retka alergiska
bolest na konjunktivata i korneata pridruèna so drugi manifestacii na
alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit, alergiski rinit i astma.
Bolesta obi~no se javuva kaj maì na vozrast od 20 do 50 god.
Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16.2) e redok oblik
na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to ukaùvaat na alergiska
osnova. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god.,
obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. Kaj
bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo
krvta. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%, a pozitivna
familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen
keratokonjunktivit.
Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10.8) pretstavuva alergiska
inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na
kontaktnite le}i. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na
kontaktnite le}i, pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na
tvrdite kontaktni le}i.
3.2. Etiopatogeneza na AK.

AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell.
Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produk-

cija na specifi~ni antitela (IgE). Se sozdavaat imunokompleksi na membranata

na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Tie direktno ili
so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite
i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin,
prostaglandini, levkotrieni i dr.). Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena
vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva
do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata.
3.3. Klini~ka slika

Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot
od nealergiska etiologija, odnosno se sostojat od ~e{awe, solzewe i crvenilo na
o~ite i otok na o~nite kapaci.
Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot
alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. Kaj SAK
simptomite se javuvaat vo definirano vreme, odnosno vo prolet koga dominiraat
aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat
polenite od treva i plevel. Tipi~no, lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite
meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija
na ovie alergeni.
Kaj CAK, simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. Naj~esti aeroalergeni
vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus, aeroalergenite od doma{nite
milenici (ma~ka, ku~e i dr.), aeroalergenite od nekoi muvli i dr.
3.4. Dijagnoza.
Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka
opservacija, ko`ni prick testovi, odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i
konjunktivalna biopsija. Vaèn podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski
zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. Klini~ki AK se izrazuva so
akutni, tranzitorni napadi na ~e{awe, crvenilo, solzewe i otok na o~nite kapaci
vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK, a vo tekot na celata godina kaj
CAK. Vidnata ostrina ostanuva normalna, odnosno nezategnata.
Pri pregled na predniot o~en
segment so biomikroskop se gleda
izrazena konjunktivalna hiperemija
i hemoza, kako i izrazena papilarna
reakcija na konjunktivata. Pokraj
toa, prisuten e i edem na o~nite
kapaci. Ro`nicata nikoga{ ne
e zafatena so patolo{ki proces
(slika 12).
Pri zemawe biopsija od povr{nite
sloevi na konjunktivata, eozinofili
Slika 12. Alergiski konjunktivit se prisutni samo kaj mnogu te{ki
formi na AK. Inaku, eozinofili
se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata. Poradi
toa, otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva
dijagnozata na AK.

Mnogu istraùva~i, pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na

nivoto na IgE vo solzite.
Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto
na definitivnata dijagnoza, kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se
predizvikuva~i na zaboluvaweto.
3.5. Lekuvawe
Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.
Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata
(ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti.
Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici,
a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva.
Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite
lekovi vo terapijata na AK. Tie gi ublaùvaat klini~kite simptomi so blokirawe
na histaminskite receptori, no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni
medijatori. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija, obi~no se koristat
lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva.
Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium
kromoglikatot i nedokromil natriumot. Tie, preku stabilizirawe na membranata
na mastocitite, ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na
histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. Stabilizatorite na mast
kletkite ne gi ublaùvat postojnite simptomi, tuku se koristat profilikati~ki
za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na
alergeni. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni
lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite.
Kortikostereoidite, poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se
pojavata na sekundarni infekcii, poka~en intraokularen pritisok i katarakta,
treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to
ne reagiraat na konvencionalnata terapija.
Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat
vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prikaàni vo prilogot 4.
3.6. Kontrola na sredinata

Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit.
Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa, odnosno
izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. No, kako i
kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo,
so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata
sredina.
3.7. Ra{irenost na AK
Epidemiolo{kite istraùvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na
istraùvawata za alergiskiot rinit. Spored pove}e istraùvawa, simptomi na
konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit.
Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika
Britanija i SAD. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat

od AK. Kako i kaj drugite alergiski, bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj

ènite.
Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. Po~esto se javuva
vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema. Isto
taka, spored pove}e epidemiolo{ki istraùvawa aeropolucijata, nadvore{na i
vnatre{na, dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK, a od osobeno zna~ewe se
polutantite od soobra}ajot i industrijata.
Epidemiolo{ki istraùvawa za AK, vo smisla na negovata za~estenost i
favorizira~ki faktori za negoviot nastanok, dosega ne se izveduvani kaj nas, nitu
na nivo na celata zemja, nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni.
3.8. Rezultati od na{eto istraùvawe

Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istraùvawe na AK kaj
adultnata populacija. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit
vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite
aeroalergeni. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i
analiti~ki metodi. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni
ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni, a odgovorite na pra{awata
od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta, vo
studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata.
Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30,1% od
ispitanicite, a prevalencijata na AK iznesuva 12,9% (grafik 90). Rezultatite
od drugi istraùvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od
SAD i Velika Britanija, odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit
vo soodvetnoto podra~je, {to e komplementarno so na{ite rezultati. Isto taka,
podatocite od drugite istraùvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK, kako
i na drugite alergiski bolesti, vo poslednite triesetina godini.
800
600
400 30,1%
17,2%
12,9%
200
0
Vkupno Konjunkt. Neal. konj. Al. konj.
Grafik 90. Prevalencija na simptomite na konjunktivit, nealergski i alergiski

konjunktivit vo adultnata populacija
Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka
prevalencija na sezonskiot alergiski rinit, kaj AK povisoka e prevalencijata na
CAK (7,8%) vo sporedba so SAK (5,3%). Na CAK otpa|aat 58,7%, a na SAK 41,2%
od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91).

100
80 58,7%
60 41,2%
40
20
0
Al. konj. Sezon. Celogod.
Grafik 91. Prevalencija na AK, SAK i CAK kaj ispituvanite adulti
3.8.1. Zastapenost spored polot i vozrasta

Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj ènite (13,0%) vo sporedba so maìte
(12,8%) (grafik 92). Podatocite od literaturata, isto taka, ukaùvaat na povisoka
prevalencija na AK, kako i alergiskiot rinit, kaj ènskiot pol.
500
400
300
200
12,0% 13,0%
100
0
maì èni
Grafik 92. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot

Vo odnos na vozrasta spored istraùvawata vo svetot prevalencijata
na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. Vo na{ata studija najvisokata
prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19,6%) so nejzino
postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93).
250
200
150
100
19,6% 16,6%
50 13,3%
11,1% 10,1%
5,4%
0
15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60
Grafik 93. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta

3.8.2. Zastapenost vo oddelnite gradovi

Prevalencijata na AK, kako i prevalencijata na alergiskiot rinit, e najvisoka vo
Prilep (26,0%), a najniska vo Peh~evo (8,3%). Prevalencijata vo Skopje iznesuva
8,5% (grafik 94).
200
150
100
50 22,0% 26,0%
8,5% 11,3% 8,7% 8,3%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 94. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. Makedonija
3.8.3. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite

aeroalergeni.
Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87,2%),
Dermatophagoides pteronyssinus (31,9%) i alergenite od doma{nite milenici (19,1%)
(grafik 95). Od polenite, najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat
polenite od plevelite (47,8%), odnosno polenot od loboda (37,7%) i polenot od
pelin (31,1%).
100 87,2%
80
60
31,9%
40 19,1%
20
0
Poleni D. pt. Dom. ìv.
Grafik 95. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK
3.8.4. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.

AK e pridruèn so alergiskiot rinit vo 76,1% od slu~aite, odnosno prevalencijata
na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7,3%. Dobienite podatoci se
komplementarni na rezultatite od drugite istraùvawa objaveni vo literaturata
(grafik 96).

23,1%
25
20 12,9%
15 7,3%
10
5
0
Al. rin. Al. konj. Al. rinokonj.
Grafik 96. Prevalencija na AR, AK i alergiskiot rinokonjunktivit

Podatocite od literaturata ukaùvaat na poretka pridruènost na AK so
astmata vo sporedba so pridruènosta so AR. Sli~ni se i rezultatite od na{eto
istraùvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1,5%
(grafik 97).
12,9%
15
10
5,4%
5 1,5%
0
Al. konj. Astma Al. konj.so ast.
Grafik 97. Prevalencija na AK, astma i AK so astma
3.8.5. AK i endogeni faktori.

Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK, ukaàno vo pove}e
istraùvawa, vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost
so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0,05), odnosno 62,5% od
ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98).
Povrzanosta so drugite endogeni faktori, kakvi {to se polot i familijarnata
istorija za alergiski bolesti, e nesignifikantna.
120
100
80 62.5%
60
40
20
0
Vkupno AK AK so pozit. fam. ist. za
AR
Grafik 98. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR

3.8.6. AK i ìvotna i rabotna sredina

Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno
se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija
i odrùvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. Spored
aktuelnite istraùvawa, osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto
na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite), kako i
ekspozicijata na industriskata aeropolucija. Imeno, se smeta deka navedenite
faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija, i procesot
na alergiska inflamacija na konjunktivata. Osven toa, navedenite faktori gi
vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK. Spored podatocite od aktuelnoto
istraùvawe 68,1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina, 36,9% na
~ad, a 17,3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99).
80 68.1%
60
36.9%
40
17.3%
20
0
Pra{ina âd [tetnosti od rab.
mesto
Grafik 99. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od ìvotnata i

rabotnata sredina
3.8.7. AK i mesto na ìveewe

Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istraùvawe e
evaluirano so pra{awata za mestoto na ìveewe (selo/grad), aktivnoto i pasivnoto
pu{ewe, domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici, zeleniloto vo domot i
negovata okolina, prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata
profesionalna ekspozicija na ispitanicite. Signifikantna povrzanost na AK e
utvrdena so ìveeweto vo urbana sredina (p < 0,05), odnosno prevalencijata na AK
kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite
od ruralnite sredini (14,8% i 7,2%) (grafik 100).
20
14.8%
15
10 7.2%
0
Grad Selo
Grafik 100. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina

Spored pove}e istraùvawa ìvotot vo urbana sredina e rizik-faktor i

vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma, no takva asociranost
vo na{eto istraùvawe ne e potvrdena. Vlijanieto na drugite navedeni faktori
od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe, eksponiranost na izduvni gasovi od
motornite vozila, ìveewe vo sredina bogata so zelenilo, doma{ni milenici
vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e
statisti~ki nesignifikantno.
3.8.8. Zaklu~oci
1. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R.

Makedonija iznesuva 12,9%, {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata.
Kako i kaj alergiskiot rinit, za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to
povisoka kaj ènite vo odnos na maìte, {to e, isto taka, utvrdeno vo pove}e
istraùvawa vo Evropa i svetot.
2. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit, sezonskiot alergiski
konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski
konjunktivit.
3. Vo odnos na vozrasta, alergiskiot konjunktivit ima najvisoka
prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god, {to se sovpa|a so rezultatite od
sli~nite istraùvawa vo Evropa i svetot.
4. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. Makedonija, isto kako i kaj
alergiskiot rinit, najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se
sretnuva vo Prilep.
5. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit, naj~esta e
senzibilizacijata na poleni, Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici.
Od polenite dominiraat onie od plevelite, odnosno polenot od loboda i polenot
od pelin. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska
senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma.
6. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridruèn so alergiskiot
rinit. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti, kako bronhijalnata astma i
alergijata na medikamenti, hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna.
7. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki
signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit,
dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e
nesignifikantna.
8. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz
nastanokot na alergiskiot konjunktivit. Vlijanieto na drugite nadvore{ni
faktori, kakvi {to se: pu{eweto, ekspozicijata na izduvni gasovi, zeleniloto vo
domot i okolinata, prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na
zapra{enost vo rabotnata sredina, e nesignifikantno.
So na{eto istraùvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za
epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. Od niv
se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R.
Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna
dijagnostika, terapija i prevencija.

3.8.9. Literatura
1. Kanski JJ. Clinical Ophthalmology. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition

1997; 83-86.
2. Stites D, Stobo J, Vivian Wells J. Osnovna i klinicka imunologija, Alergijske bolesti.
Beograd : Savremena administracija 1989; 435-455.
3. Groneberg DA, Bielory L, Fischer A et al. Animal models of allergic and inflammatory
conjinctivitis,. Allergy 2003; 58 (11): 1101-1110.
4. Woerly G, Loiseau S, Loyens M et al. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent
activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Allergy 2003; 58 (5): 397-
395.
5. Johanson SOG, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy.
Allergy 2001; 56 (9): 813-822.
6. Canonica GW. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Allergy 2002; 75 (57):
5-7.
7. Ruffili A, Bonini S. Suspectibility genes for allergy and asthma. Allergy 1997; 52: 256-
273.
8. D’Amato G, Holgate ST. Introduction. Eur Resp Mon 2002; 7 (21): b-c.
9. D’Amato G, Liccardi G. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas.
Allergy 2002; 71 (57): 35-36.
10. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Allergy/Immunology August 2001.
11. Schäfer T, Ring J. Epidemiology of allergic diseases. Allergy 1997; 52 (38): 14-22.
12. Allergy Statistics. National Institute of Allergy and Infectious Diseases, National Institute of
Health January 2002.
13. American Academy of Allergy, Asthma and Immunology (AAAI). The Allergy Report:
Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001.
14. Cvetanov V, Milkovska S, Risteska-Ku~ S i sor. Epidemiolo{ki karakteristiki
na alergiskite bolesti vo R. Makedonija. Makedonski medicinski pregled
2003; 56: 140-141.
15. Spasovska O, Cvetanov V, Karaxinska-Bislimovska J i sor. Prevalencija
na alergiskiot konjunktivitis vo R. Makedonija i negovata asociranost so
drugite alergiski zaboluvawa. Makedonski medicinski pregled 2003; 56: 142.

Bronhijalna astma
4.0. Bronhijalna astma

MKB - 10; J. 45
4.1. Definicija. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite
pati{ta, vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga.
Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite
pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite, gu{ewe,
stegawe vo gradite i ka{lica, osobeno no}e ili rano nautro. Ovie epizodi se
povrzani so rasprostraneta, no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta
koja e obi~no reverzibilna, spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma
- GINA 2004).
4.2. Etiologija.
Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite
faktori i faktorite od okolinata, pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori
se pri~ina za razvoj na bolesta, a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na
astmatskite simptomi. Na {emata 3 se prikaàni najva`nite rizik faktori za
pojavata na astmata (GINA 1995).
Predisponira~ki Kauzalni Pridonesuva~ki Vlo{uva~ki

faktori faktori faktori faktori
Atopija Vnatr. alergeni Resp. infekcii Resp. infekcii

Pol Nadvor. alergeni Ishrana Alergeni
Aspirin Aeropolucija Fizi~ki napor
Profesion. faktori Pu{ewe Klimat. faktori
Prematuritet Hrana, aditivi
Lekovi
[ema 3. Rizik-faktori za astma (Sheffer, 1995)
Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata,
polot, familijarnata istorija za atopiski bolesti, etni~kata pripadnost, rizik
faktorite od ranoto detstvo (prematuritet, na~in na ishrana vo doene~kata
vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. Najva`ni
egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni, aktivnoto i pasivnoto
pu{ewe, profesionalnata ekspozicija, nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija,
na~inot na ìvot, navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol.
4.2.1. Genetski osnovi na astmata

Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo
modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori, taka {to nivnata ekspresija
e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. Spored dosega{nite
istraùvawa, utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na
astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi, kako hromozomskite regioni
5q31-33, 6r21.3, 14q11 i drugi.

4.2.2. Atopija
Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata, a
pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela
kako odgovor na niski dozi od alergenite, obi~no proteini, i razvivawe na tipi~ni
simptomi kako astma, rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.
Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se
dviì od 10 - 45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata, vozrasta, polot
i nadvore{nite faktori. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na
Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj
adultnata populacija vo R. Makedonija iznesuva 38%.
4.2.3. Alergeni
Inhalatornite alergeni, pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti, se
klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. Standardnite
inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata,
odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je, dodeka
profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Najva`ni
outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja, trevi i pleveli) i nekoi
muvli, dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrleìte
(Dermatophagoides pteronyssinus), muvlite i doma{nite milenici.
4.2.4. Aeropolucija
Aeropolutantite moàt da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem
dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. Najzna~ajni nadvore{ni
aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot
dioksid, ozonot, sulfurniot dioksid, izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite
aeroalergeni. Tutunskiot ~ad, azotniot dioksid, sredstvata za ~istewe, grade`nite
materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite
aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na
respiratorniot sistem. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti
specifi~ni za rabotnoto mesto.
Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i
teìnata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo
poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite
(karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno
dejstvo na respiratorniot sistem. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te
nedovolno poznata, a se smeta deka se dolì na adjuvantnoto dejstvo na polutantite
vo procesot na senzibilizacijata i odrùvaweto na hroni~nata inflamacija na
di{noto steblo.
4.3. Patogeneza i klasifikacija

Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta, koja{to patohistolo{ki
pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. Se odlikuva so
deskvamacija na epitelot, infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T-

Bronhijalna astma
po 2), eozinofili i mast kletki, zgolemuvawe na maznomuskulnata masa, vaskularna

kongestija, hipertrofija na mukusnite `lezdi, hiperplazija na peharestite
kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. Ovie promeni doveduvaat do
zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta,
odnosno nivno remodelirawe (slika 13).
Slika 13. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so

intakten yid
Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni
kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni
efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata, mukusnata hipersekrecija, edemot
na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. Mehanizmot na nastanokot i
odrùvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati, a se sostoi
od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (,,imunolo{ka kaskada#) i
osloboduvawe na medijatori od niv, kako i od strukturnite kletki od yidot na
di{nite pati{ta.
Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na
akutnite simptomi (rana astmatska reakcija, slika 14), dodeka eozinofilite,
makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja
predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija).
Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna
astma, imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen
(alergenite od mikrokrleìte, doma{nite ìvotni, polenite i muvlite) i IgE-
posreduvana aktivacija na inflamatornite kletki, sledena so zgolemeni serumski
vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. Ovoj
tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45.0). Vo preostanatite slu~ai
se raboti za nealergiska astma (J 45.1) pri koja kaskadata ne e inicirana so
inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana, serumskite vrednosti
na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni, a ko`nite testovi se negativni.
Drugite patolo{ki promeni, kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni
kaj dvata tipa na astma.

Slika 14. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo

(IgE)
Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma, odnosno

astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina, koja spored
patolo{kite, funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od
neprofesionalnata astma.
4.4. Klini~ka slika

Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni
ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok, gu{ewe, svirewe vo
gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat
dobro, a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi
na vlo{uvawa. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni, a
karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto.
Astmata, kako alergiskata, taka i nealergiskata, e ~esto pridruèna so bolesti
na gornite di{ni pati{ta (rinit, sinuzit i sinonazalna polipoza).
Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi, odnosno astmatski
trigeri, se infekciite, osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite
egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite), potoa ekspozicijata
na alergeni, fizi~kiot napor, aeropolucijata, primenata na nekoi lekovi
(aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva, β blokeri i dr.),
gastroezofagealniot refluks, emocionalniot stres i drugi. Astmatskite
simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. Kako posebni
formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo
na eden triger, kako polenskata (sezonska) astma, astmata na doma{na pra{ina,
Candida astmata, aspirinskata astma, astmata predizvikana od napor (exercise-
induced asthma-EIA) i dr.
Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto
(work-related asthma – WRA), so svoite dve formi, odnosno profesionalnata astma
(occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated
asthma).

Bronhijalna astma
Spored teìnata na klini~kata slika astmata se klasificira na

intermitentna, lesna perzistentna, umerena perzistentna i te{ka perzistentna
astma, {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta.
4.5. Dijagnoza.
Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite
belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki
belezi na astmata, odnosno varijabilnata, reverzibilna opstrukcija i
bronhijalnata hiperreaktivnost. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima
alergolo{kata evaluacija na bolniot, kako i odreduvaweto na markerite na
hroni~nata eozinofilna inflamacija.
4.5.1. Anamnesti~ki podatoci

Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so
oskuden iska{lok, gu{ewe, svirewe i stegawe vo gradite, odnosno perzistentnite
simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe.
4.5.2. Funkcionalni belodrobni ispituvawa

Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata, reverzibilna
opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost, tuku nekolku testovi so odredena
senzitivnost i specifi~nost. Vo evaluacijata na varijabilnata, reverzibilna
opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test, seriskata spirometrija
i seriskata peak flow-metrija. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota
se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki
agensi (metaholin, histamin, acetil holin), fizi~ki napor, studen vozduh i
dr. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma
pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot, odnosno
profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. Poradi sloèniot
protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi
ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika.
4.5.3. Alergolo{ka evaluacija

Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in
vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum).
4.5.4. Markeri na hroni~nata inflamacija

Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na
hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta, kako odreduvaweto na
brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot, nivoto na eozinofilniot katjonski
protein vo krvta i sputumot, nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh,
itn.
4.6. Terapija
Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.

4.6.1. Nefarmakolo{kiot tretman

Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za
kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa), koi{to se primenuvaat kaj
site bolni so astma, kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj
selektirani bolni so alergiska astma. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po
postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma.
4.6.2. Farmakolo{kiot tretman

Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman
na akutnite egzacerbacii. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se
postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na
stepenot na teìnata na bolesta. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na
dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe
na teìnata na bolesta, kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odràna
kontrola na bolesta. Osnovni se dve grupi na lekovi, odnosno bronhodilatatornite
(simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni
sredstva ili kontroleri).
4.6.2.1. Simptomatski lekovi

Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti,
antiholinergicite i teofilinot. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat
kratkodejstvuva~kite β2 agonisti, dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti,
kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite
kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i
te{ka astma.
4.6.2.2. Antiinflamatorni lekovi

Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite, inhalatornite i sistemskite
kortikosteroidi i antileukotrienite. Najdobri antiinflamatorni efekti
pokaùvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na
citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite
pati{ta.
Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmoùva dobra
kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma.
Terapijata na akutnite egzacerbacii, pokraj redovnata primena na
kontrolerite, se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti
i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi.
Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata
(antiinflamatorni i simptomatski), dozite na IKS i aktuelnite kombinirani
preparati se prikaàni vo prilogot 7, prilogot 8 i prilogot 9.
4.7. Prevencija
4.7.1. Primarnata prevencija
Primarnata prevencija, odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od
merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta), kako i merki

Bronhijalna astma
vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec, redukcija na vnatre{nata

aeropolucija, osobeno pasivnoto pu{ewe, ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3
masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto, kontrola na ìvotnata
i rabotnata sredina).
4.7.2. Sekundarnata prevencija

Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica,
a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata, tretman na atopiskiot egzem/
dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit, profesionalno orientirawe
kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr.
4.7.3. Terciernata prevencija

Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja
ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite, a se sostoi od
nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta.
4.8. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot

Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagriùva~ki,
a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. Spored podatocite na SZO od januari
2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. Prose~niot
direkten (prevencija, dijagnostika, lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten
(apsentizam od rabota i u~ili{te, invalidnost, naru{en kvalitet na ìvotot)
godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva
na 2000-3000 evra. Navedenite podatoci ukaùvaat deka bolesta, pokraj
medicinskoto, dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. Nacionalnite i
internacionalnite koordinirani akcii, odnosno konsenzusi, se najefikasen
na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta, a epidemiolo{kite
istraùvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. Vo ramkite na
SZO i amerikanskiot National Heart, Lung, and Blood Institute e donesena Globalnata
inicijativa za astma (GINA) vo1995 god, a istata e revidirana od 1998, 2002 i 2004
god vo soglasnost so novite soznanija. Isto taka, vo istiot period se doneseni
i revidirani pove}e nacionalni (britanski, skandinavski, amerikanski i drugi)
konsenzusi za astmata. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe
na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. Vo
osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni
i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istraùvaat astmata vo op{tata
populacija ili odredeni vozrasni grupi.
European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite
multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata
od devedesettite godini. Vo istraùvaweto od tipot na cross-sectional studija se
opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22
zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija. Vo prvata faza od istraùvaweto,
slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od
10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi, astmatski napadi i primena
na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. Vo vtorata faza pomal broj
suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik, belodroben

funkcionalen monitoring, nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin

i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. Astmata
e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so
astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija. Rezultatite
dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite
godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. Dosega se objaveni pove}e od
100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Po primerot na ECRHS, so ili
bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite, izvedeni
se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji, kako vo
Bugarija, île, Manisa (Turcija), Sankt Petersburg (Rusija) i drugi.
International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema
multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi
6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od
svetot. Dosega se izvedeni tri, a se planira i ~etvrtata faza. Vo prvata faza e
primenet pra{alnik za astmatskite, nazalnite i kutanite simptomi, a vo vtorata
faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring,
nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki
ispituvawa. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god, se izveduva so
pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. So toa vo zemjite
vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite
bolesti i mo`nite rizik faktori, dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva,
kako kaj nas, se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizik-
faktori.
4.9. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Makedonija

Prvoto epidemiolo{ko istraùvawe na astmata vo R. Makedonija na nivo na
celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so
Slu`bite za medicina na trudot vo dràvata vo tekot na 1995 god. Izvedena e
multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 maì i 254 èni, vozrast 18-
74 god) od 11 gradovi vo R. Makedonija (Skopje, Kumanovo, Tetovo, [tip, Veles,
Ki~evo, Kavadarci, Prilep, Struga, Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na
slu~aen izbor. Vo istraùvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i
alergiski simptomi, funkcionalen belodroben monitoring, ko`ni prick testovi
na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test
so acetil holin spored indikaciite.
Najva`nite rezultati dobieni od istraùvaweto se:
- prevalenija na astmata od 3,2%,
- ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot;
- porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta;
- atopi~ari se 72,2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na
senzibilizacijata na ku}en prav (61,1%);
- navika za pu{ewe kaj 38,8% od ispitanicite so astma.
Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki
studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Makedonija.
Spored rezultatite od tie istraùvawa prevalencijata na profesionalnata astma
kaj melni~arite na ìto iznesuva 5,19%, kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz
5,7%, odnosno 6,2% kaj rabotnicite vo koàrskata industrija.

Bronhijalna astma
Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma.

Spored rezultatite od istraùvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo
Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2,75%. Rezultatite od istraùvaweto
na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje, raboteno vo ramkite na ISAAC studijata,
ukaùvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo ìvotot
(asthma ever) iznesuva 1,7%, a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12
meseci 8,8%.
4.10. Epidemiolo{ko istraùvawe na astmata

vo R. Makedonija od 2003 god
Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas, kako i
dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni
so podatocite od drugi zemji vo svetot, e motiv za izveduvawe na nova studija vo
ramkite na Proektot.
Vo istraùvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite
rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija
za astmata. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121), obrabotena e
vozrasnata grupa od 20 do 44 godini, odnosno 368 lica, 138 maì i 230 èni (grafik
101).
120
100
80
60 27,7%
40
16,0% 16,8% 13,6%
20 13,1% 13,0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 101. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto

na ìveewe
Vo prvata faza (fevruari - juni 2002 god.) izvedeni se anketa so pra{alnik
i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici.
Primenetiot pra{alnik (intervju), popolnuvan od lekar, gi sodrì pra{awata od
screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot, ìvotnata
i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. Vo vtorata faza (oktomvri-
noemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi
i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen
belodroben monitoring (VC, FEV1, Tiffeneau index, MEF parametri, kriva flow/volume
i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test
so histamin. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta
na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL.

4.10.1. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma

Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%, a vizing vo
poslednite 12 meseci 12,2% od ispitanicite. Vizing so dispnea vo poslednite
12 meseci (V/D 12) referiraat 6,8%, astmatski napadi 4,1%, a primena na
antiastmatski lekovi 2,2% od ispitanicite. Nespecifi~niot bronhoprovokativen
test so histamin e pozitiven kaj 4,9%, bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin
kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0,5% od ispitanicite, a
prevalencija na astmata iznesuva 5,4% (grafik 102 i grafik 103).
400
350
300
Vkupno
250 V/D12
200 Ast. nap.
150 Antiast.
Astma
100
6,8% 4,1% 5,4%
50 2,2%
0
Grafik 102. Prevalencija na astmatskite simptomi, astmatskite napadi, primenata

na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44
94,6%
Vkupno
Astma
5,4%
Grafik 103. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god
Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite
od ju`na i centralna Evropa, povisoka od zemjite na Azija i Afrika, a poniska
otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika
Britanija, SAD, Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15).

Bronhijalna astma
Tabela 15. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dràvi
Dràva Prevalencija na astma

Alìr 3,0%
Indija 3,5%
Grcija 2,0 - 4,5%
Bugarija 4,7%
Italija 3,3 - 5,1%
Makedonija 5,4%
Portugalija 4,3 - 6,0%
[panija 2,1 - 6,3%
SAD 6,1 - 10,2%
[vedska 5,8 - 10,8%
Nov Zeland 8,0 - 12,5%
Velika Britanija 7,5 - 15%
Prevalencijata na vizingot, vizingot so dispnea, astmatskite napadi i

primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang
na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa, a 2 do 3 pati poniska otkolku vo
zemjite od angliskoto govorno podra~je.
Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo
poslednite 12 meseci primenuvaat 2,2% od site ispitanici, odnosno 39% od
ispitanicite so astma. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%, vo Norve{ka 47%,
vo Italija 54%, Germanija i SAD 58%, a najvisok e vo Avstralija (80%), Nov
Zeland (83%), [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104).
100 80,0% 85,0%

80 54,0% 58,0%
60
30,0% 39,0%
40
20
0
a
D
a
a
a
a
ij
ij
ij
ij
A
li
on
al
on
an
ta
st
tr
ed
t
I
ri
E
vs
ak
.B
A
M
Grafik 104. Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska

terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji
Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma,
a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dviì od 17% vo Italija do 49%
vo Velika Britanija. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat
33,3% od ispitanicite so astma, a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14,8%.
Navedenite podatoci ukaùvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos
na antiinflamatornite lekovi, odnosno na nedovolno implementirawe na
prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata. Istoto toa se potvrduva
i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma
(grafik 105).

40,0% 20,0%
Sekojdn.
Nedelno
Mese~no
Retko
10,0%
30,0%
Grafik 105. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma

Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istraùvawe komparirana so
rezultatite od istraùvaweto od 1995 god. beleì trend na zgolemuvawe (od 3,2%
na 5,4%). Treba da se odbeleì deka vo istraùvaweto od 1995 god bea vklu~eni
ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).
6
5
5.4%
4
3
3.2%
2
1
0
1994 1996 1998 2000 2002 2004
Grafik 106. Prevalencija na astmata vo R. Makedonija vo 1995 i 2004 god.

Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata ukaùvaat na porast
na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. Vo SAD brojot na licata so
astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini. Vo zemjite od zapadna
Evropa, spored UCB Institutot od Belgija, prevalencijata na astmata se duplira za
10 godini. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo
vo razvienite zemji tuku toj se beleì i vo zemjite od Azija, Afrika, Centralna
i Ju`na Amerika.
Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢
u{te nedovolno poznati, a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo
koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata
kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti, na~inot na ìvot i ishrana,
infekciite vo ranoto detstvo i dr.
4.10.2. Zastapenost spored polot

Prevalencijata na astmata vo na{eto istraùvawe e nesignifikantno povisoka
kaj maìte (6,4%) vo odnos na ènite (4,9%) (grafik 107).

Bronhijalna astma
250
200
150
100
6,4% 4,9%
50
0
maì èni
Grafik 107. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot

Golem broj istraùvawa vo svetot ukaùvaat na razliki vo prevalencijata
na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi
od ìvotot. Spored pove}e istraùvawa prevalencijata na bronhijalnata
hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite, vo srednata
vozrast taa e povisoka kaj ènite, a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. Od
druga strana, prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni
i vkupniot IgE se povisoki kaj maìte spored pove}e istraùvawa vo ramkite na
ECRHS, {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite.
4.10.3. Zastapenost vo oddelnite gradovi

Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. Makedonija
e prikaàna na grafikot 108.
8 6.3% 5.9% 5.9%

6 4.8%
4,0%
3.3%
4
0
Sk Oh De Pr Pe Do
Grafik 108. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo

Makedonija
Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje
(6,3%), a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3,3%). Prevalencijata na astmata
kaj ispitanicite od drugite gradovi se dviì pome|u tie dve vrednosti, odnosno
kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5,9%, kaj ispitanicite od Prilep
4,8%, a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.
Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno
se na~inot na ìvot vo glavniot grad, najgolemata koncentracija na industriski
kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti, {to se gleda i

od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata

na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god. prikaàni na
tabelata 16.
Tabela 16. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje

vo 2003 god
Aero- Broj na merni Broj na Pros. Min - max MDK* Broj na
polutant mesta primeroci konc. koncentr. primeroci nad
MDK*
Aerosediment 30 338 182,1 32,1 - 707,2 300,0 42
(mg/m2)
CO (mg/m3) 4 168 3,5 0,2-13,8 3 56
SO2 (mg/m3) 7 2485 0,0166 0 - 0,2649 0,150 4
âd (mg/m3) 7 2506 0,0205 0,0006-0,2550 0,050 219
*MDK: maksimalna dozvolena koncentracija
Spored prevalencijata na astmata, Skopje e vo rang na gradovite od ju`na

i centralna Evropa (Tabela 17).
Tabela 17. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot
Grad Prevalencija na astma

Alìr 3%
Bombaj 3,5%
Torino 4,5%
Bazel 5,4%
Bordo 5,5%
Koimbra 6,0%
Skopje 6,3%
Huelva 6,3%
Portland 7,1%
Stokholm 7,6%
Kembrix 8,4%
Ouklend 10,1%
Velington 11,3%
Melburn 11,9%
4.10.4. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata

na standardnite aeroalergeni
Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istraùvawe vo
60% od slu~aite se raboti za alergiska, a vo 40% za nealergiska astma (grafik
109), {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istraùvawe od 1995 god, kako i
od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri. Alergiskata senzibilizacija
e po~esta kaj maìte, kako kaj vkupniot broj ispitanici, taka i kaj ispitanicite
so astma, {to se, isto taka, podatoci dobieni od pove}e istraùvawa vo svetot.

Bronhijalna astma
40,0% Alerg.
60,0% Nealerg.
Grafik 109. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status

Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska
astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda, prisutni kaj 58,3% od
ispitanicite so alergiska astma, potoa polen od pelin (50%), polen od tegavec
(33,3%) i Alternaria (25%) (grafik 110).
70
58.3% 58.3%
60
50,0%
50
40 33.3%
30 25,0%
20
10
0
D. pt. Loboda Pelin Tegavec Alternaria
Grafik 110. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj

ispitanicite so alergiska astma
Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61,1%)
e dobiena i pri na{eto istraùvawe od 1995 god. Naj~esta senzibilizacija na
mikrokrleìte od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma
e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. Polenite od plevelite
{to rastat kaj nas (loboda, pelin, tegavec) se, isto taka, potentni alergeni, a
Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).
Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj
nas, kako kaj vkupniot broj na ispitanici, taka i kaj ispitanicite so astma, {to
verojatno se dolì na pomaliot broj milenici {to ìveat vo doma{en ambient
kaj nas.
4.10.5. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski)

Pridruèn rinit e registriran kaj 70,4% od ispitanicite so astma, odnosno astma
so rinit e registrirana kaj 3,8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44
godini (grafik 111). Vo brojni epidemiolo{ki istraùvawa vo svetot e utvrdena

~estata pridruènost na astmata i hroni~niot rinits. Postoi visoka povrzanost
kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit, taka i pome|u nealergiskata
astma i nealergiskiot rinit. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata
za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god. go publikuva{e prira~nikot
,,Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (,,Allergic rhinitis and its impact to
asthma# – ARIA).
400
300
200 33,1%
100 5,4% 3,8%
0
Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.
Grafik 111. Prevalencija na hroni~niot rinit, astmata i astmata so hroni~en rinit

Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava
(71% od slu~aite na astma so rinit), poretko se javuva istovremeno so nea (21%)
ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112).
71,0% Pred
21,0% Istovr.
Posle
8,0%
Grafik 112. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata

Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata
so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god, koga pridruènosta na
alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73,1%, odnosno 63,4%.
Spored svetskite istraùvawa, prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma
iznesuva 50 - 90%, dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en
rinit iznesuva 20 - 40%.
4.10.6. Povrzanost so endogenite faktori

Vo na{eto istraùvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e
utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata. Astmata e prisutna kaj

Bronhijalna astma
13,2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god, odnosno 60% od ispitanicite

so astma se atopi~ari. Kaj 54,8% od ispitanicite so astma, bolesta se sretnuva kaj
rodninite od prvoto koleno (roditeli, bra}a i sestri, deca) (grafik 113).
120
100
80
54.8%
60
40
20
0
Vkupno Pozit. famil. istorija
Grafik 113. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj
ispitanicite so astma
Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istraùvawa. Spored
meta-analizata od istraùvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma
kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata
kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite, a dokolku astmata e prisutna
kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno.
Povrzanosta na astmata so polot, etni~kata pripadnost, familijarnata
istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e
statisti~ki nesignifikantna. Vo istraùvawata vo ramkite na ISAAC studijata
vo Izrael, odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata
grupa od 13 do 14 god. kaj Evreite vo odnos na Arapite. Isto taka, vo istraùvawata
na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos
na belata populacija. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori, poniskiot
standard, razli~nata golemina na semejstvoto, pristapnosta kon zdravstvenite
slu`bi itn. Vo na{eto istraùvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo
prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi.
4.10.7. Povrzanost so nadvore{nite faktori

Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istraùvawe e
analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na ìveewe (urbana
ili ruralna sredina), pu{eweto, na~inot na zatopluvawe na domot, prisustvoto na
doma{ni milenici, zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina, zagadenosta od izduvni
gasovi od soobra}ajot vo mestoto na ìveewe, kako i zapra{enosta i vlagata vo
rabotnata sredina. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki
signifikantno povrzana so astmata (p > 0,05), odnosno prevalencijata na astmata
ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite
faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. Na grafikot 114 e prikaàna
prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni
faktori. Signifikantna povrzanost (p < 0,05) e dobiena od zdruènoto dejstvo na
del od niv (ìveewe vo urbana sredina, pu{ewe, eksponiranost na izduvni gasovi
od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot).

10
8
5.9% 5.9% 5.8% 6.2%
6 4.9%
4
2
0
Grad Pu{ewe Izduvni Dom. Zelen.
gasovi milenici okol.
Grafik 114. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina, pu{a~ite,

ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot, ispitanicite so doma{ni
milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot
Ulogata na aeropolucijata, nadvore{na i vnatre{na, vo razvojot na
astmata e kompleksna i nedovolno jasna. Najgolemiot porast na prevalencijata na
astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe
na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid, jagleroden monoksid
i dr.), no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi,
dizel partiklite, sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. Vo na{eto istraùvawe
oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat ìveewe i rabota vo uslovi
na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki
nesignifikantno, no nivnoto zdruèno vlijanie e signifikantno. Vo sekoj slu~aj,
ulogata na aeropolucijata, heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo
svetot, vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni
grupi se evaluira so brojni istraùvawa {irum svetot.
4.10.8. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto. Prevalencijata na astmata
povrzana so rabota (work-related asthma - WRA) iznesuva 1,4%, odnosno vlo{uvawe
na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24,7% od ispitanicite
so astma (grafik 115).
Grafik 115. Prevalencija na astmata povrzana so rabot

Bronhijalna astma
Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto

mesto (pra{ina, vlaga, hemiski {tetnosti, visoka ili niska temperatura) e
statisti~ki nesignifikantna (p > 0,05). Nivnoto zdruèno vlijanie vo nastanokot
na astmata, isto taka, e nesignifikantno (p > 0,05). Na grafikot 116 e prikaàna
prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina, vlaga, hemiski
{tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto.
8 7.6%
6.5%
6 5.5%
3.8%
4
0
Pra{ina Vlaga Hemiski {t. Temp.
Grafik 116. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori

od rabotnoto mesto
Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4,8%,

a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici
vo farmacevtskata i tekstilnata industrija, proizvodstvoto na boi i lakovi,
proizvodstvoto na mebel, grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5,8%
(grafik 117).
7
5.8%
6 5.4%
4.8%
5
4
3
2
1
0
Site Kanc. Eksp.
ispitanici rabotnici rabotnici
Grafik 117. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici, kancelariskite

rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija
Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo

farmacevtskata industrija (8,7%), tekstilnata industrija (7,2%) i proizvodstvoto
na boi i lakovi (6,2%) (grafik 118).

10 8.7%
8 7.2%
6.2%
5.4%
6
4
2
0
Site Farm. ind. Tekstil. ind. Boi i lakovi
ispitanici
Grafik 118. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo

farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi
Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi, profesionalnata
astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto, vo poslednite decenii stana
naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. Na profesionalnata
astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni boles-
ti. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istraùvawa
vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma, a vo norve{kata studija 28%.
Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot
na astmata e istraùvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. Spored rezultatite
na istraùvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata
astma iznesuva 1-3%, a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite,
laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika.
Podatocite od [panija ukaùvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata
astma (4-6%), a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto
na boi i plastika, rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na
farma.
4.10.9. Zaklu~oci
Od rezultatite od na{eto istraùvawe doa|ame do slednive zaklu~oci:
1. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini
iznesuva 5,4%, (6,4% kaj maìte i 4,9% kaj ènite). Toa zna~i deka vo R. Makedonija
najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Prevalencijata na astmata
vo R. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa, kako
Italija, Grcija, Bugarija, [panija i Portugalija.
2. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6,3%), a
najniska vo Dojran (3,3%). Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na
gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino, Bazel, Bordo, Koimbra, Huelva
i dr.).
3. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istraùvawe od 1995
god. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa, moème da kaème deka
prevalencijata na astmata vo R. Makedonija beleì trend na zgolemuvawe, {to
pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini.

Bronhijalna astma
4. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata

e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V.
Britanija).
5. Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska, a kaj 40% za
nealergiska astma, {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istraùvawa
so istata vozrasna grupa.
6. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so
alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. Senzibilizacijata
so alergenite od mikrokrleìte kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo
na{eto prethodno istraùvawe, kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip
vo svetot.
7. Astmata, alergiskata i nealergiskata, e pridruèna so rinit vo okolu
70% od slu~aite, so {to na{eto istraùvawe ja potvrduva teorijata za ,,edinstvena
bolest na di{nite pati{ta# (,,united airways disease#). Vo najgolem broj od slu~aite,
rinitot £ prethodi na pojavata na astma.
8. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija
za astma. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski
rinit, a sekoj osmi alergiska astma. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma, bolesta
se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno, {to se rezultati komplementarni so
onie od pove}e svetski istraùvawa. Povrzanosta na astmata so polot, etni~kata
pripadnost, familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata
istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna.
9. Rezultatite od mnogubrojnite istraùvawa vo svetot za vlijanieto
na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. Vo
na{eto istraùvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori
e nesignifikantna. Signifikantno e zdruènoto vlijanie na faktorite {to
sugeriraat ìveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo
na aeropolutanti, {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istraùvawa vo
svetot.
10. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1,4%, odnosno
taa e prisutna kaj 24,7% od ispitanicite so astma. Rezultatite se vo rang na
podatocite objaveni vo literaturata. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj
industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici, a najvisoka za~estenost se
sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i
lakovi.
Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istraùvawe moàt da
posluàt kako osnova za idnite istraùvawa, kako i za poefikasen i poorganiziran
pristap kon astmata, koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva
eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. Makedonija.

4.10.10. Literatura
1. Global Initiative for Asthma. Definition. National Institutes of Health, National Heart, Lung,
and Blood Institute 2004; 1:1-7.
2. \or~ev A. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na
bronhijalna astma-realnost ili vizija. Skopje: Biro ,,M & M# , 1996, 60-
65.
3. Janson C, Anto P, Burney P et al. The European Community Respiratory Health Survey:
what are the main results so far? Eur Respir J 2001; 18:598-611.
Eòva N. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Skopje: Medis-informatika, 1998, 81-
82.
5. Karadzinska-Bislimovska J, Cvetanov V, Petrovska J et al. Respiratory symptoms and
positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial
results). Eur Respir J 1999; 14 (30): 78.
6. Karaxinska-Bislimovska J. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata
i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Magisterski trud.
Medicinski fakultet, Univerzitet ,,Kiril i Metodij# Skopje, 1985.
7. Karaxinska-Bislimovska J. Definirawe stepenot na alergiskata
preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija
kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. Doktorska disertacija. Medicinski
fakultet, Univerzitet ,,Kiril i Metodij# Skopje, 1990.
8. Jordanova R. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo koàrska
industrija. Magisterski trud. Medicinski fakultet, Univerzitet ,, Sv. Kiril
i Metodij# Skopje, 2005.
9. Trandafilovski P, Ma~eska-Baxakova G. Astmata i va{eto dete. Bitola: Kiro
Dandaro, 2002,5-6.
10. Trandafilovski P, Jacovski Lj, Maneva M, et al. Prevalence of asthma among school children
in the territory of Skopje. Allergy & Clin Immunol News 1994; 2: 609.
11. Vla{ki E, Stavri} K, Se~kova L i sor. Prevalencija i teìna na astma,
alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna
studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). Mak spi med 2005; 51 (1-2): 12-
23.
12. Viegi G, Annesi I, Ma
13. tteelli G. Epidemiology of asthma. Eur Respir Mon 2003; 8 (23): 1-19.
14. Burney P. Asthma. Eur Respir Mon 2000; 5 (15): 48-65.
15. Holloway JW, Jongepier H, Beghe B et al. The genetics of asthma. Eur Respir Mon 2003; 8
(23): 26-48.
16. Sandström T, Helleday R, Blomberg A. Air pollution and asthma: experimental studies. Eur
Respir Mon 2002; 7 (21): 52-64.
17. Parnia S, Brown JL, Frew AJ. The role of pollutants in allergic sensitization and the
development of asthma. Allergy 2002; 57 (12): 1111-1117.
18. Barnes PJ. Patophysiology of asthma. Eur Respir Mon 2003; 8 (23):84-104.
19. Global Initiative for Asthma. Mechanisms of asthma. National Institutes of Health, Heart,
Lung, and Blood Institute 2004; 4:49-54.
20. Bjornsdottir US, Cypcar DM. Asthma: an inflammatory mediator soup. Allergy 1999; 54
(49): 55-61.
21. Humbert M, Kay AB. Chronic inflammation in asthma. Eur Respir Mon 2003; 8(23): 126-
134.
Bronhijalna astma
22. Karadzinska-Bislimovska J. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders.

In: Ljaljevic J, editor. Clinical Immunology. Beograd: European Center of Peace and
Development, 2002: 709-733.
23. Tanurdzic S. Bronhijalna astma. Beograd: S. Tanurdzic 2004, 33-38.
24. Bel EH, Chanez P. Diagnosis and assessment of asthma. Eur Respir Mon 2003; 8 (23): 180-
189.
25. \or~ev A, Stefanovski T, Dimitrovski M, Cvetanov V, Trandafilovski
P, Nikolovski Q, Doki} D. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza
i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Skopje:
Mitkovski M & M, 1999, 7-15.
26. National Institutes of Health, National Heart, Lung, and Blood Institute. Expert Panel Report
2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. 1997, 41-51.
27. Chung KF, O’Byrne PM. Pharmacological agents used to treat asthma. Eur Respir Mon
2003; 8 (23): 339-363.
28. Mileva @. Bronhialna astma. Vo: Na{ev G, Mileva @. NarÝ~nik na
obçopraktikuvaçiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD 2003, 468-470.
29. Pekkanen J, Pearce N. Defining asthma in epidemiological studies. Eur Resp J 1999; 14:
951-957.
30. European Community Respiratory Health Survey. Variations in the prevalence of respiratory
symptoms, self-reported asthma attacks, and use of asthma medications in the European
Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Eur Respir J 1996; 9: 687-695.
31. Cerveri I, Locatelli F, Zoia MC et al. International variations in asthma treatment compliance:
the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Eur Respir J
1999; 14: 288-294.
32. Paoletti P, Carrozzi L, Viegi G et al. Distribution of bronchial responsiveness in a general
population: effect of sex, age, smoking, and level of pulmonary function. Am J Respir Crit
Care Med 1995; 151: 1770-1777.
2003; 56: 140-141.
34. Chinn, Burney P, Jarvis D, Luczynska C. Variation in bronchial responsiveness in the
European Community Respiratory Health Survey. Eur Respir J 1997; 10: 2495-2501.
35. National Hearth, Lung, and Blood Institute. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on
Cardiovascular, Lung and Blood Diseases. National Institute of Health, Bethesda, MD,
1996.
36. Minov J, Cvetanov V, Karaxinska-Bislimovska J i sor. Epidemiolo{ki
karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. Makedonija. Makedonski
medicinski pregled 2003; 56: 156.
37. Peat JK, Haby M, Spijker J et al. Prevalence of asthma in adults in Busselton, Western
Australia. BMJ 1992; 305: 1326-1329.
38. Cvetanov V, ]aev V, \or~ev A, Doki} D, Nikolovski Q, Eòva N, Risteska-
Ku~ S, Milkovska S. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis.
Skopje: Zdruènie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija, 1999, 20-
22.
39. Minov J, Cvetanov V, Karaxinska-Bislimovska J i sor. Povrzanost na
alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo
R. Makedonija. Makedonski medicinski pregled 2003; 56: 143-144.

40. Dokic D. The upper airways:The guardian of the lower airways. Summer School Sofia
2002.
41. Minov J, Karaxinska-Bislimovska J, Vasilevska K i sor. Astma i bolesti na
gornite di{ni pati{ta. Makedonski medicinski pregled 2002; 5-6: 248-252.
42. Eòva N, Cvetanov V, Milkovska S i sor. Karakteristiki na alergiskiot
rinitis vo R. Makedonija. Makedonski medicinski pregled 2003; 56: 142-143.
43. Bousquet J, Vignola AM, Demoly P. Allergic inflammation of the upper and lower airways:
a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003; 8 (23): 211-220.
44. Cacciola RR, Sarva M, Polosa R. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in
relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Allergy 2002; 57 (4): 281-285.
45. Fishwick D, Pearce N, D’Souza W et al. Occupational asthma in New Zealenders: a
population based study. Occup Environ Med 1997; 54: 301-306.
46. Kogevinas M, Anto JM, Sunyer J et al. Occupational asthma in Europe and other industrialised
areas: a population-based study. Lancet 1999; 353: 1750-1754.
47. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena
za{tita. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje, 2004.

Atopiski dermatit
5.0. Atopiski dermatit

MKB 10; L 20.8-L20.9
5.1. Definicija
Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na koàta
so hroni~en, recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na
distribucija na ko`nite promeni, intenziven jade` i suva koà. Zaedno so
alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski
bolesti.
Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god.
bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS), so
{to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini, kako atopiska egzema,
endogena egzema, intrinsic alergiski dermatit, konstitucionalen neurodermit,
eczema flexurarum, prurigo Besnier, astma-egzema ili polenska treska-egzema, koi{to
gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. I
pokraj toa, vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e
zaìvean, odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit.
5.2.Etiopatogeneza
Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD, se raboti za genetski
predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e
faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti,
kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od ìvotot. Sepak, zna~eweto
na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno, a
spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski
AD. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki
mehanizmi, a se javuva vo dve formi. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno
jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan, a ne
posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija
ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Vtorata forma na alergiskiot
AD e ozna~ena kako T-li - povrzan AD (AEDS). Se karakterizira so pozitiven
patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni, naod na alergen-
specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija, a vo otsustvo na IgE
senzibilizacija. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od
neimunolo{ki mehanizmi. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi
sekako deka }e ovozmoàt podobro definirawe na formite na AD vo idnina.
Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za
pojavata na AD. Spored nekoi istraùvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati
povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na
decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. Vo pojavata i razvojot na
bolesta, svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni
(inhalatorni i/ili nutritivni), bakteriskite (stafilokoki) i virusnite
superinfekcii, klimatskite faktori (sezonata esen-zima, polenskata sezona),
emocionalnite faktori i dr.
Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{,
odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski

bolesti (astma, rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na ìvotot. Pra{aweto za

efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman
na AD e predmet na pove}e studii, a rezultatite se kontroverzni.
5.3. Klini~ka slika

AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo, odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot
na bolesta e vo prvata godina, a vo 85% od slu~aite do pettata godina od ìvotot.
Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite.
Bolesta ima hroni~en tek, so periodi na podobruvawa i periodi na
vlo{uvawa so razli~en intenzitet. Bolnite imaat suva koà so zgolemena
iritabilnost, odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni
trigeri. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo
razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. Vo prvite dve godini od
ìvotot dominantni se eksudativnite, egzematozni promeni (papulo-vezikuli)
lokalizirani na liceto i glavata, grbot, gluteusite, stomakot i ekstenzornite
povr{ini od ekstremitetite (slika 15).
Slika 15. AD kaj bliznaci - promeni na liceto i ekstremitetite

Po vtorata godina od
ìvotot, dominantni eflorescen-
cii se lihenoidnite papuli obi~no
lokalizirani na fleksornite
povr{ini od golemite zglobovi na
ekstremitetite koi{to se pridru-
èni so silen do nepodnosliv
jade`. Po pubertetot dominantna
eflorescencija e prurigo-papu-
lata so sli~na predilekciona
lokalizacija (slika 16).
Slika 16. AD kaj adult - cirkumskripten

multilokularen oblik

Atopiski dermatit
5.4. Dijagnoza
So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker
na bolesta, dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. Spored
Rajka i Hanifin, tie se delat na glavni i sporedni, a za postavuvawe na dijagnoza AD
potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi.
Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se:
- pruritusot,
- karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija,
- hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta
- pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija.
Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata, pozitivnite ko`ni
testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni, zgolemeniot totalen IgE,
sklonosta kon ko`ni infekcii, sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite
i tabanite i dr.
5.5. Lekuvawe
Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.
5.5.1. Nefarmakolo{ki tretman

Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na koàta,
noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira koàta, dietetskite merki (se
prepora~uva izbegnuvawe alkohol, za~ini, hrana so visoka sodrìna na konzervansi
i dr.), navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so
visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi, kako i profesii kade {to se
potrebni ~esti miewa i dr.
5.5.2. Framakolo{ka terapija

Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta, a se
sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno.
Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite, a se
primenuvaat i sedativi, antibiotici, antimikotici, preparati na γ-linolenskata
kiselina i dr. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka, odnosno vo
slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. Vo lokalnata terapija dominantno
mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti
vo zavisnost od vozrasta na bolniot i teìnata na bolesta. Vo poslednive dve
decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva
(pr. ciklosporin), no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.
5.6. Epidemiolo{ki istraùvawa za AD

Epidemiolo{kite istraùvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi
nedostatokot na edinstven marker na bolesta, odnosno nedostatokot na generalno
prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. Spored Schäfer
“misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na
bolesta”. Epidemiolo{kite istraùvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata
populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. Podatocite

za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodrì pra{awa za tipot i

lokalizacijata na ko`nite promeni, tekot i traeweto na bolesta, familijarnata
istorija za AD i drugite alergiski bolesti, itn. Pomal broj epidemiolo{ki
istraùvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki
i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.
Spored epidemiolo{kite istraùvawa na detskata populacija izvedeni
vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek,
prevalencijata na AD se dviì od 0,7% vo Tanzanija, do 4% vo Turcija, 5,8% vo
Italija, 3,9-6,3% vo ê{ka, 2,5-8,3% vo Germanija, 7% vo Danska, 9% vo SAD,
10,4% vo Avstralija i 20,2% vo Velika Britanija. “Follow-up” studiite izvedeni
vo Velika Britanija, SAD, [vedska i [vajcarija ukaùvaat na zna~itelen porast
na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. Taka, na primer, prevalencijata
na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4,1% vo 1964 god. na 10,2% vo 1989 god.
Epidemiolo{kite studii za AD ukaùvaat na signifikantna asociranost
na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski
rinokonjunktivit, bronhijalna astma), povisoka prevalencija na bolesta kaj
ènskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski
status.
Sezonskite varijacii na bolesta, so vlo{uvawa vo periodot esen-zima
ili polenskiot period, spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od
ispitanicite so AD. Rezultatite od epidemiolo{kite istraùvawa za ulogata
na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD, vo
smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo
procesot na alergiskata senzibilizacija, e kontroverzna. Nekoi epidemiolo{ki
studii ukaùvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele
vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe.

Epidemiolo{ki istraùvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se
izveduvani. Vo ramkite na epidemiolo{koto istraùvawe na drugite alergiski
bolesti vo R. Makedonija obraboten e i AD. Istraùvaweto e izvedeno na detskata
populacija, a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite
epidemiolo{ki studii. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori
od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna, vo studijata ne e izvedena
evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici.
Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istraùvawa
iznesuva 3,8% (grafik 119). Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski
i srednoevropski zemji (Turcija, Italija, Germanija, ê{ka). Prevalencijata
na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e
povisoka, {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti. Toa najverojatno se dolì
na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od
okolinata (na~inot na ìvot i ishrana, visokiot stepen na imunizacija za detskite
zarazni bolesti, niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto, efektite na
navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr.). Pove}e epidemiolo{ki studii
vo zapadnoevropskite zemji ukaùvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata
na AD vo poslednive decenii.

Atopiski dermatit
96,2%
3,8%
Grafik 119. Prevalencija na AD vo detskata populacija

Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4,1%) vo odnos
na mom~iwata (3,4%) (grafik 120). Povisokata prevalencija na AD kaj ènskiot
pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istraùvawa, a spored Schäfer ènskiot
pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS.
AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata
detska vozrast, odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata
zaboluvaat vo prvata godina od ìvotot, a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj
predu~ili{nite deca. Rezultatite od na{eto istraùvawe ukaùvaat na povisoka
prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari
od 7 godini (grafik 121), {to e vo soglasnost so istraùvawata na pove}e stranski
avtori.
250
200
150
100
3,1% 4,4%
50
0
ma{ki ènski
Grafik 120. Prevalencija na AD spored polot
4.3%
5 3.4%
4
3
2
1
0
<7 >7
Grafik 121. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini

5.6.2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi

Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6,2%),
najniska kaj ispitanicite od Dojran (1,8%), dodeka za~estenosta na AD kaj
ispitanicite od Skopje iznesuva 3,3%. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od
Ohrid, Debar i Peh~evo iznesuva 3,1%, 2,9% i 2,4% (grafik 122).
8 6.2%
6
3.3% 3.1% 2.9%
2.4%
4 1.8%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 122. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi

vo R. Makedonija
5.6.3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti

Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60,0% od ispitanicite so AD
(grafik 123), {to e komplementarno so podatocite od literaturata. Spored nekoi
avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima, prolet) se javuva
i kaj 90% od bolnite.
120
100
80
60,0%
60
40
20
0
AD AD so sezon. vlo{.
Grafik 123. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta

Inaku, zna~ajno e da se odbeleì deka AD e signifikantno asociran
so alergiskiot rinit (p < 0,01) (grafik 124), odnosno 53,3% od ispitanicite
so AD imaat i alergiski rinit, dodeka asociranosta so drugite alergiski
bolesti (alergija na hrana, lekovi i insekti), kako i belodrobnite simptomi e
nesignifikantna.

Atopiski dermatit
120
100
80
53.3%
60
40
20
0
AD AD so al. rinitis
Grafik 124. Asociranost na AD so alergiskiot rinit

Rezultatite od na{eto istraùvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot
vo nastanokot na AD. Kaj 73% od ispitanicite so AD, postoi pozitivna familijarna
istorija za alergiskite bolesti (p < 0,001) (grafik 125).
120
100
73,0%
80
60
40
20
0
AD AD so pozit. fam. ist.
Grafik 125. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti
5.6.4. Povrzanost so na~inot na ìveewe

Vo na{eto istraùvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj
decata od gradovite (p < 0,05) (grafik 126) na {to ukaùvaat i nekoi epidemiolo{ki
istraùvawa od Evropa i SAD.
120
100
80 60,0%
60
40
20
0
Ispitanici so AD Isp. so AD od urb. sred.
Grafik 126. Povrzanost na AD so ìveeweto vo urbana sredina

Statisti~kata obrabotka na podatocite ne pokaà zna~ajna povrzanost

pome|u pojavata na AD i rodilnata teìna i na~inot na ishrana vo doene~kiot
period. Sepak, treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata
so rodilna teìna pomala od 3000 g, kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka
ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).
120
95.5% 95.9% 97.3%
100
80
da
60
ne
40
20 4.5% 4.1% 2.7%
0
< 3000 g Ve{t. ishrana Doewe < 6 mes.
Grafik 127. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna teìna, ve{ta~ka ishrana
vo prvata godina od ìvotot i doewe pokratko od 6 meseci
5.6.6. Povrzanost so aerozagaduvaweto

Pove}e epidemiolo{ki istraùvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so
aeropolutantite, nadvore{ni i vnatre{ni, a nivnite rezultati se kontroverzni.
Nekoi studii ukaùvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na
majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno
pu{ewe). Rezultatite od na{eto istraùvawe ne ukaùvaat na signifikantna
povrzanost na AD so navedenite varijabli. Prevalencijata na AD kaj decata
~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun
vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo
tekot na bremenosta, odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik
128).
5
4,0% 3.9%
3.6% 3.7%
4
3 da
2 ne
1
0
Pu{ewe/brem. Pasivno pu{ewe
Grafik 128. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na

bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele
vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun

Atopiski dermatit
5.7. Zaklu~oci
1. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. Makedonija iznesuva
3,8%, ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4,1%) vo odnos na mom~iwata (3,4%).
Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep, a najniska vo Dojran.
2. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so
AD.
3. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna
istorija za alergiski bolesti, a signifikantno ~esto e pridruùvan so alergiskiot
rinit.
4. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti, hrana i insekti e
nesignifikantna.
5. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo
odnos na decata od ruralnata sredina.
6. Povrzanosta na AD so rodilnata teìna i na~inot na ishrana vo
prvata godina od ìvotot ne e statisti~ki zna~ajna. Isto taka, ne e registrirana
statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta
i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot.
5.8. Literatura
1. Johansson SGO, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy.
Allergy 2001; 56 (9): 813-824.
Eòva N. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Skopje: Medis-informatika 1998;
131-135.
3. Wollenberg A, Bieber T. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. Allergy 2000;
53: 731-739.
4. Hanifin JM. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. Semin Dermatol 1983; 2: 5-19.
5. Schäfer T, Ring J. Epidemiology of allergic diseases. Allergy 1997; 52 (38): 14-22.
6. Wüthrich B. Clinical aspects, epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. Ann
Allergy Asthma Imminol 1999; 83: 464-470.
7. Novak N, Bieber T. The skin as a target for allergic diseases. Allergy 2000; 55: 103-107.
8. Bousquet J. Allergy as a global problem: “Think globally, act globally”. Allergy 2002; 57:
661-662.
9. V’l~kova-La{koska M, Starova A. Klini~ka dermatologija so praktikum za
studenti i lekari. Skopje: HIB DRESKO 1998; 291-294.
medicinksi pregled 2003; 56: 140-141.
11. Mileva @, ur. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. St. Zagora:
Znanie EOOD; 160-164.
12. Schmid P et al. Epidemiology, clinical features, and immunology of the “intrinsic” (non
IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). Allergy 2001; 56 (9):
841-848.
13. Girolomoni G, Abeni D, Masini C et al. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian
schoolchildren. Allergy 2003; 58 950: 420-425.
14. Kalyoncu AF et al. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara,
Turkey. Allergy 1994; 49: 485-488.

15. Cankov N, Nikolova K, Kazandìeva @. Atopi~en dermatit. Vo: Na{ev G,

Mileva @. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD
2003, 449-450.
16. Varjonen E, Kalimo K, Lammintaausta K. Prevalence of atopic disorders among
adolescents in Turku, Finland. Allergy 2002; 47: 243-248.
17. Ninan T, Russell G. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren:
evidence from two surveys 25 years apart. Br Med J 1992; 304: 873-875.
18. American Academy of Allergy, Asthma and Immunology (AAAAI). The Allergy Report:
Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001.

6.0. Preosetlivost na lekovi
MKB - 10; T 88.7
6.1. Definicija
Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija
za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical
Immunology – EEACI) od 2001 god. pojavata na objektivni i reproducibilni
simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi
lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88.7). Dokolku vo patogenezata
na navedenata pojava se dokaàni imunolo{ki mehanizmi, posreduvani so
protivtela ili aktivirani T-li, taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.
Dokolku vo patogenezata e dokaàna ulogata na IgE protivtelata, preosetlivosta
na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija. Slu~aite
na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite
reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat
nealergiska preosetlivost na lekovi.
6.2. Etiopatogeneza
Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site
~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). Vo nekoi
slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite
mehanizmi od dva tipa (pr. β laktami, sulfonamidi i dr.). Isto taka, eden ist lek
kaj razli~ni lica moè da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija
(pr. penicilinot moè da predizvika reakcija tip I, III i IV) ili da predizvikuva
imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. AKE inhibitori).
Tabela 19. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell
Tip na imunolo{ka Imunolo{ki mehanizam Klini~ki manifestacii

reakcija spored Coombs
i Gell
IgE, mastociti i Anafilakti~en {ok
Tip I bazofili Urtikarija/angioedem
Bronhospazam
IgG, IgM, komplement i Citopenija
Tip II
fagocitoza Glomerulonefrit
Serumska bolest
CIK, IgG, IgM i
Tip III Glomerulonefrit
komplemen
Vaskulit
Tip IV T-li Kontakten dermatit
Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava

i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite, no vo nivnata patogeneza leàt
neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20).

Tabela 20. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski

hipersenzitivni reakcii
Patogenetski mehanizam Lek

Nespecifi~no osloboduvawe na Opijati, rendgenski kontrasti,
histamin vankomicin
Akumulacija na bradikinin AKE inhibitori
Aktivacija na komplement Rendgenski kontrasti, protamin
Indukcija na sinteza na leukotrieni Aspirin i drugi nesteroidni
antiinflamatorni lekovi
Bronhokonstrikcija Lekovi {to sodràt sulfiti (SO2)
6.3. Klini~ka slika

Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni, odnosno
variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe, kako zasegawe na koàta
(egzantemi, urtikarija/angioedem, kontakt dermatit), belite drobovi (astma,
hipersenzitiven alveolit, belodrobni eozinofilii), krvnite kletki (citopenii),
crniot drob (intrahepati~na holestaza, hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite
(tubulointersticijalen nefrit, glomerulonefrit), do multiorgansko zasegawe
(anafilakti~en {ok, serumska bolest, sindrom na sistemski lupus eritematodes,
vaskuliti).
6.4. Dijagnoza
Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od
anamnesti~kite podatoci, klini~kite manifestacii, in vivo i in vitro alergolo{kite
ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. Validni dijagnosti~ki metodi ima
malku, a i tie ne se potpolno evaluirani. Vo ramkite na EAACI funkcionira
European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en
i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo
sekojdnevnata praktika.
6.4.1 Anamnesti~ki podatoci

Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka.
Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite, nivnata hronologija (prethodna
ekspozicija, periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na
simptomi, efekti od prekinot na primenata na lekot), primena na drugi lekovi
(vo vremeto na pojavata na reakcijata, prethodnata primena na ist ili sroden lek)
i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni
ili drugi alergiski reakcii). Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA
ima izgotveno pra{alnik, kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi,
dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.
6.4.2. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi

Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana. Iskustvata
od oddelni centri se razlikuvaat, a test-koncentraciite se slabo valorizirani za

pove}eto lekovi. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost

vo dokaùvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija, a nivnata senzitivnost i
prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini, miorelaksansi, heterologni
serumi, enzimi) preku zadovolitelna (vakcini, hormoni, protamin, opijati) do
nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici, paracetamol, sulfonamidi,
jodni kontrasti, nesteroidni antiinflamatorni lekovi, kinoloni i drugi). Patch
testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za dokaùvawe na docnite alergiski
reakcii.
6.4.3. Dozno-provokativni testovi (DPT)

Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost, no trba da
se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost, so {to
nivnata primena e ograni~ena. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija
na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni
sredstva, lokalnite anestetici, nepenicilinskite antibiotici, kako i
penicilinot koga ko`nite testovi se negativni.
6.4.4. Laboratoriski testovi

Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite,
no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se
interpretiraat. Dokaùvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap,
RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin,
miorelaksansi i tetanusniot toksoid. Zgolemuvaweto na koncentracijata na
histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i
nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite, no ne i za drugite lekovi. Istiot
test, kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata
moàt da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi.
Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek
pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. Odreduvaweto na nivoto
na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski
hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test
so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. Vo slu~aite na suspektna
medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija, drug-induced sistemski lupus
eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM, nivoto
na cirkulira~ki imunokompleksi, nivoto na frakciite od komplementot, Coombs-
oviot test i drugi.
6.5. Prevencija
6.5.1. Primarna prevencija
Merkite na primarnata prevencija, koja{to se primenuva kaj site bolni, se sostojat
od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna
preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti, bolesti
na crniot drob, hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i
dr.), kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi,
izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr.

6.5.2. Sekundarna prevencija

Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna
preosetlivost, a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite, kako i na
poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek.
Zadolìtelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata
dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek,
projavenata reakcija i prezemenata terapija.
6.7. Epidemiolo{ki istraùvawa

Mnogubrojni se epidemiolo{kite istraùvawa za medikamentoznata preosetlivost
vo SAD i Zapadna Evropa. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii
i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite
reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii, dodeka case-control studiite
i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki
ispituvawa se poretki.
Spored pove}eto istraùvawa, nesakani dejstva na lekovite se javuvaat
kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat, kaj 5-10% se raboti za alergiski
reakcii, a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od
slu~aite). Spored istraùvawata vo SAD, prevalencijata na medikamentoznata
preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu
5%, dodeka spored istraùvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. Referiranata
preosetlivost na lekovi, bez alergolo{ka potvrda, e mnogu povisoka i se dviì
okolu 15% i e po~esta kaj ènite.
6.7.1. Penicilin
Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. Spored istraùvawata
na hospitalizirani bolni vo SAD, prevalencijata na penicilinskata alergija
iznesuva 2,5%. Ponovite istraùvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin
ukaùvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.
Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo
SAD ima anamneza za penicilinska alergija, dodeka drugi istraùvawa, isto taka
vo SAD, ukaùvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska
alergija, taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa.
6.7.2. Drugi antibiotici i sulfonamidi

Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e
mnogu poretka. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se
javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat, naj~esto se manifestira so
ko`ni promeni, a moè da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki
reakcii. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0,1-0,5% od pacientite {to
se tretirani so tetraciklini, kaj okolu 0,5% od pacientite tretirani so
makrolidnite antibiotici i kaj 0,1-2% od pacientite tretirani so gentamicin.
Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki
mehanizmi.

6.7.3. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi

(NSAI)
Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI)
predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (koèn isip, angioedem, bronhospazam)
kaj 0,3-0,5% od op{tata populacija, kaj okolu 1,4% od licata so alergiski rinit,
kaj okolu 4% od licata so astma, kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza
i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. Reakciite na preosetlivost
na aspirin se ~esto pridruèni so preosetlivost na drugite NSAI, a obi~no se
javuvaat kaj èni vo srednite godini. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki,
a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni, zgolemenata osetlivost na
leukotrienskite receptori, namalenata sinteza na prostaglandini, naru{uvawata
vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. Kaj eden del od licata {to go
primale aspirinot, se javuvaat antiaspirinski antitela, no nivnata pojava i titar
ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost.
6.7.4. Miorelaksansi
Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot
na op{tata anestezija, a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj ènite. Se raboti za
IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii, a
okolu 6% od niv se fatalni.
6.7.5. Lokalni anestetici

Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici,
kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.
6.7.6. AKE inhibitori

AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot, poretko lizinoprilot) predizvikuvaat
neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat, predizvikana
od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na
receptorite za ka{lica vo di{noto steblo. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa
pojava kaj odredeni lica, no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Mnogu
poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica moàt da predizvikaat
IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem).

Epidemiolo{koto istraùvawe za preosetlivosta na lekovi, koe{to pretstavuva
prvo istraùvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja,
e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na
European Network of Drug Allergy (ENDA).
6.8.1. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi

Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici
(vozrasnite i decata) iznesuva 10,5%, {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo
litaraturata (grafik 129).

Grafik 129. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici

Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici, kako i kaj drugite
alergiski bolesti, e povisoka kaj ènite vo odnos na maìte (12,4% sprema 8,9%)
(grafik 130).
1200
1000
800
600
400
10,5% 12,4%
8,9%
200
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 130. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici

spored polot
6.8.2. Zastapenost vo oddelni gradovi

Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje
(17,8%), a najniska vo Dojran (3,1%), dodeka vo Prilep iznesuva 13,7%, vo Debar
9,6%, vo Ohrid 4,9% i vo Peh~evo 4,2% (grafik 131).
17.8%
20
13.7%
15
9.6%
10
4.9% 4.2%
3.1%
5
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 131. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od

oddelnite gradovi
6.8.3. Zastapenost spored vozrasta

6.8.3.1. Vozrasni
Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici
iznesuva 11,2%, i ne{to povisoka kaj ènite (13,4%) vo odnos na maìte (7,8%)
(grafik 132).
800
600
400
200 11,2% 13,4%

7,8%
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 132. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i

distribucija spored polot
Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo
vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14,7%), a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30
god (9,3%). Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40, od 41 do 50 i postari od
60 god iznesuva 10,7%, 12,1%, odnosno 11,7% (Grafik 133).
20
15
10
0
21-30 31-40 41-50 51-60 > 60
Grafik 133. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored

vozrasta
6.8.3.1.1. Zastapenost vo oddelni gradovi

Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep
(16,9%), a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4,3%). Medikamentozna
preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje, 8% od
ispituvanite adulti od Ohrid, a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar
i Peh~evo iznesuva 15,5%, odnosno 8,4% (grafik 134).

20 16.9%
15.5%
12%
15
8% 8.4%
10
4.3%
5
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 134. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od

oddelnite gradovi
6.8.3.1.2. Zastapenost spored oddelni lekovi

Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost, najvisoka
prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73,9%), a sledat
nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17,4%), anesteticite (4,3%)
i drugite lekovi (4,3%) (grafik 135). Preosetlivost na penicilin (priroden i
polusintetski) referiraat 6,8% od site vozrasni ispitanici.
73,9% antibiotici
NSAI
anestetici
17,4% drugi
4,3% 4,3%
Grafik 135. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite

Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite,
najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6,8%). Za~estenosta na
penicilinskata alergija vo referira~kite istraùvawa vo svetot iznesuva okolu
10%, pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite
slu~ai. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden
antiinflamatoren lek referiraat 0,6% od adultite (grafik 136). Za~estenosta
na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istraùvawata vo svetot iznesuva 0,3-
0,5% vo op{tata populacija.

120
100
80
60
40
20 6.8% 0.6%
0
Vkupno Penicilin Aspirin
Grafik 136. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite

adulti
6.8.3.1.3. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi

Spored podatocite od literaturata, naj~esta manifestacija na medikamentoznata
preosetlivost se ko`nite promeni. Vo na{eto istraùvawe ko`nite promeni
(koèn isip i angioedem, odnosno 41,0% + 23,6%) se sretnuvaat kaj 64,0% od
adultite so medikamentozna preosetlivost, a poretko se sretnuva gu{eweto
(18,7%) i gubeweto svest (15,6%) (grafik 137).
23,0% koèn osip

41,0%
angioedem
gu{ewe
18,7% gubitok na svest
15,6%
Grafik 137. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj

adultite
6.8.3.2. Deca
Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9,8%, so
ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10,7%) vo sporedba so devoj~iwata
(8,9%) (grafik 138).
400
300
200
100 9,8% 10,7% 8,9%
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 138. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija

spored polot

Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana, i medikamentoznata

preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.
(11,6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god. (6,7%) (grafik 139).
14
11.6%
12
10
8 6.7%
6
4
2
0
<7 >7
Grafik 139. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored

vozrasta
6.8.3.2.1. Zastapenost vo oddelni gradovi

Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo
Skopje (23,5%); vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj
ispituvanite deca; a prevalencijata vo Dojran, Ohrid, Prilep i Debar iznesuva
1,9%, 1,7%, 10,4%, odnosno 3,6% (grafik 140).
23.5%
25
20
15 10.4%
10 3.6%
1.9% 1.7%
5 0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 140. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi
6.8.3.2.2. Zastapenost spored oddelni lekovi

Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj
decata se antibioticite, odnosno prirodnite penicilini (48,2% od decata
so preosetlivost na medikamenti), polusintetskite penicilini (37,9%) i
sulfonamidskite preparati (13,7%) (grafik 141). Referiranata preosetlivost
na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8,4%.

prirodni
penicilini
48,2%
polusint.
37,9% penicilini
sulfo preparati
13,7%
Grafik 141. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata
6.8.3.2.3. Naj~esti simptomi

Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata
se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18,3%), dodeka drugi reakcii
(gu{ewe, onesvestuvawe i dr.) se poretki (11,7%) (grafik 142).
80 70,0%
60
40
18.3%
20 11.7%
0
Koèn osip i/ili Dijarea Drugo
angioedem
Grafik 142. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj

decata
6.8.3.2.4. Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski

manifestacii.
Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj
ispitanicite so preosetlivost na hrana, odnosno medikamentozna preosetlivost
referiraat 11,1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4,1% od
ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0,05). Povrzanosta
so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna. Isto taka,
nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni
faktori.

12 11.1%
10
8
6 4.1%
4
2
0
so bez
Grafik 143. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i

bez preosetlivost na hrana
Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana
so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0,05).
Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so
alergiski rinit, odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna
istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski
rinit, odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik
144). Povrzanosta so drugite alergiski bolesti, kako i so drugite ispituvani
varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost, ìvotot vo
urbana sredina, pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta, rodilnata teìna,
vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki
nesignifikantna (p > 0,05).
28.5%
30
25
Al. rinitis
20
14.7%
15
Fam. ist. za al.
10
4.6% 5.8% bol.
5
0
so bez
Grafik 144. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski

rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti
6.9. Zaklu~oci
1. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10,5% od site
ispitanici, {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. Makedonija imaat istorija za
medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda). Preosetlivosta
na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11,2%) vo odnos na decata (9,8%) i kaj ènite
(12,4%) vo odnos na maìte (8,9%).
2. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite
se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi, a kaj decata
penicilinite i sulfonamidite.

3. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna

preosetlivost, referirana od 6,8% od adultite i 8,4% od decata.
4. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva
0,6%.
5. Ko`nite promeni (koèn isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki
manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata.
6. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so
polot i alergijata na hrana, a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski
bolesti i alergiskiot rinit.
Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj
nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost, golemiot broj na lekovi na pazarot
i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. Problemot
e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem
broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika.
Rezultatite od na{eto istraùvawe pruàat globalna slika za ovoj problem vo
R. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano
re{avawe.
6.10. Literatura
1. Johanson SOG, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy.
Allergy 2001; 56 (9): 813-822.
2. Sanchez E, Torres MJ, Mayorga C et al. Adverse drug reactions with an immunological
basis: from clinical practice to basis research. Allergy 2002; 57 (72): 41-44.
3. Blanca M, Canto G, Lopez C et al. The connection between basic research and clinical
practice. Clin Exp Allergy 1998; 28 (4): 87-91.
4. Pichler WJ. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Allergy
2002; 57 (72): 34-36.
5. Gruchalla R. Understanding drug allergies. J Allergy Clin Immunol 2000; 105: 637-644.
6. Demoly P, Bousquet J. Drug allergy diagnosis work up. Allergy 2002; 57 (72): 37-40.
7. Demoly P, Kropf R. Bircher A. Pichler WJ. Drug hypersensitivity questionnaire. Allergy
1999; 54: 999-1003.
8. Ring J, Brockow K. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. Eur Surg Res
2002; 34: 170-175.
9. Brockow K, Romano A, Blanca M et al. General considerations for skin test procedures in
the diagnosis of drug hypersensitivity. Allergy 2002; 57: 45-51.
10. Aberer W, Bircher A, Romano A et al. Drug provocation testing in the diagnosis of drug
hypersensitivity reactions: general considerations. Position paper. Allergy 2003; 58 (9):
854-861.
11. V’l~kova-La{koska M, Starova A. Medikamentozni egzantemi. Vo: V’l~kova-
La{koska M, Starova A.Klini~ka dermatologija. Skopje: HIB DRESCO 1998;
297-302.
12. Balabanova-Stefanova M. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski
antibiotici. Doktorska disertacija. Univerzitet “Sv. Kiril i metodij”
Skopje, 1996.
13. Mileva @. Medikamentozna alergiÔ. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ
lekar. SofiÔ: Znanie Eood 2003; 477-480.
14. Li Wan Po A, Kendall MJ. Causality assessment of adverse effects. When is re-challenge
acceptable? Drug Safety 2001; 24: 793-799.
15. Gruchalla RS. Clinical assessment of drug-induced disease. Lancet 2000; 28: 1505-1511.
16. Demoly P, Bousquet J. Epidemiology of drug allergy. Curr Opinion Allergy Clin Immunol
2001; 1: 305-310.
medicinski pregled 2003; 56: 140-141.
18. Marseni} M, Cvetanov V, Karaxinska-Bislimovska J i sor. Referirana
preosetlivost na lekovi vo R. Makedonija. Makedonski medicinski pregled
2003; 56: 144-145.
19. Lazaru J, Pomeranz BH, Corey PN. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized
patients. JAMA 1998; 279: 1200-1205.
20. Vervloet D, Pradal M. Drug Allergy. Sundbyberg Sweden, 1992.
21. Gleckman RA, Borrego F. Adverse reactions to antibiotics. Postgrad Med 1997; 101: 97-
108.
22. Shepherd GM. Penicillin allergy. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000.
23. Salkind AR, Cuddy PG, Foxworth JW. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001;
285 (19).
25. AAAAI Board of Directors. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Journal of
Allergy and Clinical Immunology 1998; 102 (2): 173-176.
26. Kowalski ML, Pawliczak R, Wozniak J et al. Differential metabolism of arachidonic acid
in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients.
Am J Resp Crit Care Med 2000; 161: 391-398.
27. Gadde J. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic.
Journal of the American Medical Association 1993; 270: 2456-2463.
28. CDC National Center for Health Statistics. Vital and Health Statistics Series 1996. 13
(134).
29. Neugut AL, Ghatak AT, Miller RL. Anaphylaxis in the United States: An investigation into
its epidemiology. Archives of Internal Medicine 2001; 61 (1): 15-21.

7.0. Preosetlivost na hrana

MKB 10; L 23.6; L 25.4; L 27.2; T 78.0
7.1. Definicija
Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na
hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili
znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana
od drugi lica. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to moàt
da se dokaàt se ozna~uva kako alergija na hrana. Taa se narekuva IgE-posreduvana
alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se dokaè ulogata na IgE,
odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza
se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. Slu~aite na preosetlivost na hrana
so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se
predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori,
enzimski deficit i dr.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana.
Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija
poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot.
I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi,
dijagnostikata, terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost
na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. Od osobeno zna~ewe, kako kaj site
alergiski bolesti, e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata
postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika.
7.2. Etiopatogeneza. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodrì golem broj
potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica moàt da predizvikaat
alergiski reakcii, kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica
predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. Alergogenosta na oddelni
sostojki od hranata moè da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe,
kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. Naj~esti
prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica moàt da predizvikaat
alergiski reakcii se: kravjoto mleko, belkata od jajce, sojata, ribata, {kolkite,
bra{noto, kikiritkite, orevite i drugi.
Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite
produkti {to sodràt pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo
osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba,
kako tunata i sku{ata, jagodite, ju`noto ovo{je i drugi). Isto taka, nealergiski
reakcii na preosetlivost moàt da bidat predizvikani od nekoi enzimski
deficiti vo digestivniot trakt, kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata
so laktazen deficit vo crevata. Reakcii na preosetlivost moàt da predizvikaat
i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata, odnosno
sredstva za boewe, sredstva za podobruvawe na vkusot, konzervansi (benzoatite,
glutamatite, sulfitite, tartrazinot, azorubinot, eritrozinot) i drugi.
Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na
preosetlivost na hrana se prikaàni na tabelata 21.

Tabela 21. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana
Alergiski reakcii Klini~ki manifestacii
IgE-posreduvani Anafilakti~en {ok, urtikarija/

angioedem, atopiski dermatit, astma,
dispepsija, dijarea
IgG/IgM-posreduvani Serumska bolest, vaskuliti
IgA-posreduvani Glutenska enteropatija
Kleto~no posreduvani Kontakten dermatit
Nealergiski reakcii Klini~ki manifestacii
Osloboduvawe na medijatori Anafilakti~en {ok, urtikarija/

angioedem
Enzimski deficiti (laktaza, Dijarea, malapsorptiven sindrom

galaktokinaza, uridil transferaza)
7.3. Klini~ka slika

Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na
koàta (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana), digestivniot
i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%).
Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem, urtikarija/angioedem,
atopiski dermatit, kontakten dermatit i dr.; gastrointestinalni manifestacii
se: dispepti~en, koliti~en ili enterokoliti~en sindrom, a respiratornite
simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. Najte{ka reakcija na
preosetlivost na hrana e ìvotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. Vo na{ata
stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam. Kaj 40-
50% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en
{ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani.
Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na
vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. Taka na primer,
okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se
alergi~ni i na polenot od brezata. Isto taka, alergijata na hrana mnogu ~esto (vo
70-80% od slu~aite) e pridruèna so medikamentozna alergija.
Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta, so ogled na toa {to se raboti za
bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Tolerancijata kon odredeni
prehranbeni produkti, kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce, se zgolemuva
so vozrasta, odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. Od nepoznati
pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti, kako {to se ribata i
kikiritkite.

7.4. Dijagnoza
Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na
hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci, eliminacionite i provokacionite
testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite
ispituvawa.
7.4.1. Anamnesti~ki podatoci

Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka, a
se sostojat od podatoci za vidot na simptomite, nivnata hronologija (prethodna
konsumacija na odredeniot prehranben produkt, periodot od konsumacijata do
pojavata na simptomi, efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana), li~nata
istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti, familijarnata istorija za
alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr.
7.4.2. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni

prehranbeni produkti vo ishranata
Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni
produkti vo ishranata se vaèn element vo dijagnosti~kata postapka. Zlaten
standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebo-
kontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test –
DBPCFC). So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi,
potrebno e tie da se izveduvaat zadolìtelno vo hospitalni uslovi.
7.4.3. In vivo alergolo{ki ispituvawa

In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi
na odredeni alergeni od hranata.
7.4.4. Laboratoriski ispituvawa

Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE, IgG,
cirkulira~kite imunokompleksi, frakciite na komplementot i dr. Pozitivnite
in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergen-
specifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija
na hrana bidej}i tie moàt da se sretnat i kaj zdravi lica. Isto taka, klini~kata
relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na
provokativen test e diskutabilna.
Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i
eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna
dieta (dieta bez kravjo mleko, dieta bez gluten i dr.).
7.5. Prevencija
Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so
maj~ino mleko, izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba, belka od
jajce i dr.) do krajot od prvata godina na ìvotot i dr. Sekundarnata prevencija
se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa),
a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium
kromoglikat. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija

(desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni.
Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto
na hipoalergizira~ka hrana, odnosno hranata koja{to ne gi sodrì poznatite
alergogeni proteini, po pat na genetska modifikacija.
Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat
primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled
na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni).
Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na
lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija, bronhospazam, anafilaksa i
dr.).
7.6. Epidemiolo{ki istraùvawa na preosetlivosta na hrana

So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto
zna~ewe {to go dobiva, taa intenzivno epidemiolo{ki se istraùva, osobeno vo
SAD i zemjite od zapadna Evropa. Spored istraùvawata vo SAD, prevalencijata
na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%, kaj u~ili{nite
deca 6-8%, a kaj adultite okolu 2,5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj ènskiot
pol. [est do sedum milioni Amerikanci, prete`no deca, stradaat od alergija na
hrana, a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce, kikiritkite, kravjoto
mleko, bra{noto, ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na
alergija na hrana. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5
godini e zgolemena za okolu 55%. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu
30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no, prete`no
deca. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD,
dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%, odnosno
13%. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na
kikiritki i srodni plodovi (orevi, le{nici i dr.) od koja{to stradaat okolu 3
milioni Amerikanci.
So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana, osobeno
izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca, vo SAD i Kanada postojat pove}e
zdruènija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest, nivnite roditeli,
vospituva~i i nastavnici.
Spored istraùvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji,
alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. Brojot
na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo
evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no.
Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija
iznesuva okolu 3,5% i e povisoka kaj decata. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata
na hrana kaj vozrasnite se ribata, belkata od jajce, sojata i kravjoto mleko, a kaj
decata kravjoto mleko, kikiritkite, belkata od jajce i ribata. Prevalencijata na
alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3,6% (60,6% kaj
ènite i 39,4% kaj maìte), pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija
na hrana iznesuva 2,5%, a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1,1%.

Vo ramkite na Proektot, pokraj drugite alergiski bolesti istraùvana e i

alergijata na hrana. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca
sostaveni spored preporakite na EAACI.
Preosetlivost na hrana referiraat 4,2% od site ispitanici (grafik
145).
95,8%
4,2%
Grafik 145. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici

Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka
prevalencija kaj ènite (5,1%) vo sporedba so prevalencijata kaj maìte (2,3%)
(grafik 146).
1200
1000
800
600
400
4,2% 2,3% 5,1%
200
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 146. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot
Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata
za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj ènskiot pol vo site
vozrasni grupi.
7.7.1. Zastapenost vo oddelni gradovi

Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran
(8,9%), ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid, dodeka kaj ispitanicite od
Skopje iznesuva 3,1% (grafik 147).

8,9
10
8
5,2
6
3,5
3,1
4 2,3
2 0
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 147. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite

gradovi
7.7.2. Vozrasni
Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na
decata i iznesuva 3,3%. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i
pol pati po~esto kaj ènite (4,3%) vo odnos na maìte (1,8) (grafik 148).
800
600
400
200 3,3% 4,3%

1,8%
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 148. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite

Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21
do 30 god (4%), a najniska kaj licata postari od 60 god. (1,7%) (grafik 149).
5
4,0%
4 3.3%
2.7%
3
2,0%
1.7%
2
1
0
21-30 31-40 41-50 51-60 > 60
Grafik 149. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta

Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj

ispitanicite od Prilep (7,6%), voop{to ne e referirana od ispitanicite od
Ohrid, a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0,5% (grafik 150).
7.6%
8 6.2% 5.8%
6
4
1.9%
2 0.5%
0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 150. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite

gradovi
7.7.3. Deca
Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%, dva
pati e povisoka kaj devoj~iwata (6,8%) vo sporedba so mom~iwata (3,1%) (grafik
151).
400
300
200
100 5,0% 3,1% 6,8%
0
vkupno ma{ki ènski
Grafik 151. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija

Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god
(9%), vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4,4%) (grafik 152).
10 9,0%
8
6 4.4%
4
2
0
<7 >7
Grafik 152. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta

Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran

(11,5%), ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid, a kaj ispitanicite od Skopje
iznesuva 5,7% (grafik 153).
15 11.5%
10.4%
10
5.7%
5 2.7%
1.2%
0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 153. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi
7.7.4. Naj~esti klini~ki manifestacii

Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni
koi{to se javuvaat kaj 46,2% od vozrasnite i kaj 58,8% od decata so referirana
preosetlivost na hrana, odnosno se dviàt vo ramkite na podatocite izneseni vo
literaturata (okolu 50%) (grafik 154).
5%
5
3.3%
4 2.9%
3
1.5%
2
1
0
vozrasni deca
Grafik 154. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata

Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto
kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost, odnosno 56,3% od
vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i
preosetlivost na nekoj lek (p < 0,05) (grafik 155).
120
100
80 56.3%
60
40
20
0
Vkupno preoset. hr. Preoset. hrana so medik.
preoset.
Grafik 155. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i
referirana preosetlivost na lekovi
Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so

drugite alergiski bolesti, kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna
anamneza za alergiski bolesti, atopiski status, mesto na ìveewe, pu{ewe) e
statisti~ki nesignifikantna (p > 0,05).
Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva
signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti,
odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za
alergiski bolesti i samo kaj 3,1% od decata so negativna familiarna istorija za
alergiski bolesti (p < 0,001).
25
20,0%
20
15
10
5 3.1%
0
Pozit. fam. ist Negat. fam. ist.
Grafik 156. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna

istorija za alergiski bolesti
Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski
bolesti, kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za
alergiski bolesti, mesto na ìveewe, pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta,
rodilna teìna, doewe i traewe na doeweto, eksponiranost na pasivno pu{ewe,
prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto, prestoj vo jasli ili gradinka) e
statisti~ki nesignifikantna (p > 0,05).
7.8. Zaklu~oci
1. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesu-
va 4,2%, odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. Makedonija stradaat od pre-
osetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. Kako i kaj drugite alergiski bolesti, preva-
lencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj ènite vo odnos na maìte.
2. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so
vozrasnite (3,3%). Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0
do 7 god, a najniska kaj licata postari od 60 godini.
3. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep, a kaj decata
vo Dojran.
4. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na
preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata, a se javuvaat kaj okolu 50% od
licata so referirana preosetlivost na hrana.
5. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj
licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi, dodeka preosetlivosta na hrana e
signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski
bolesti.

Rezultatite od na{eto istraùvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost

na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istraùvawa
koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas.
7.9. Literatura
1. Johanson SGO, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy.
Allergy 2001; 56 (9): 813-824.
2. Sampson HA. Food allergy. J Allergy Clin Immunol 2003; 111: 540-547.
3. Sampson HA. Clinical manifestations of adverse food reactions. Pediatr Allergy Immunol
1995; 6 (8): 29-37.
4. The UCB Institute of Allergy. Allergies. c/o UCB Center 1999; 40-45.
5. Crespo JF, Rodriquez J. Food allergy in adulthood. Allergy 2003; 58(2): 114-120.
6. Eigenmann PA. Future therapeutic options in food allergy. Allergy 2003; 58 (12): 1217-
1221.
7. Kagan RS. Food allergy: an overview. Environ Health Perspect 2003; 111: 223-226.
8. Host A. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. Pediatr Allergy Immunol
1995; 6 (8): 20-28.
9. Host A, Andrae S, Charkin S et al. Allergy testing in children: why, who, when and how?
Allergy 2003; 58(7): 559-569.
10. Mills ENC, Valovirta E, Madsen C, Taylor SL, Vieths S, Anklam E, Baumgartner S, Koch P,
Crevel RWR, Frewer L. Information provision for allergic consumers – where are we going
with food allergy labelling? Allergy 2004; 59: 1262-1267.
Eòva N. Alergiski bolesti - lekuvawe. Skopje: MEDIS-informatika 1998;
145-150.
12. Mileva @, ur. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. St. Zagora: Znanie
EOOD 1999; 132-136.
13. Hourihane JO’B. Prevalence and severity of food allergy – need to control. Allergy 1998;
53: 84-88.
14. Mileva @. Hranitelna alergi®. Vo: Na{ev G, Mileva @. Nar√~nik na
obçopraktikuvaçiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD 2003; 481-483.
15. Food Allergy Guideline. Available from: http://www.windhamsd.org/allergy.htm.
Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001.
17. Neugut AL, Ghatak AT, Miller RL. Anaphylaxis in the United States: An investigation into
its epidemiology. Archives of Internal Medicine 2001; 61 (1): 15-21.
18. Sicherer SH, Munoz-Furlong A, Burks AW et al. Prevalence of peanut and tree nut allergy
in the US determined by a random digit dial telephone survey. J Allergy Clin Immunol 1999;
103: 559-562.
19. Schäfer T, Böhler E, Ruhdorfer S et al. Epidemiology of food allergy/food intolerance in
adults: associations with other manifestations of atopy. Allergy 2001; 56: 1172-1179.
20. Staevska M. New perspectives in treating food allergy. EAACI Newsletter 2004; 4: 12-15.
21. Young E., Stoneham MD., Petruckevitch A. et al.: A population study of food intolerance,
Lancet, 1994, 343, 1127-1130.
22. Niestijl Jansen JJ., Kardinaal AFM., Huijbers GH. Et al.: Prevalence of food allergy and
intolerance in the adult Dutch population, J Allergy Clin Immunol, 1994, 93, 446-456.
23. Kanny G., Moneret-Vautrin DA., Flabbee J. et al.: Population study of food allergy in
France, J Allergy Clin Immunol, 2001, 108, 133-140.
24. Zuberbier T, Edenharter G, Worm M et al. Prevalence of adverse reactions to food in

Germany – a population study. Allergy 2004; (59): 338-345.
25. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana - prikaz na slu~aj. Makedonski
medicinski pregled 1996; 50: 96-99.
26. Wütrich B. Highlights in food allergy. Monogr Allergy. Basel: Karger, 1996: 1-254.

210
Alergija od insekti
8.0. Alergija od insekti

MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija

Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa:
reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani
od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii
predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci
(stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani
od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii moàt
da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to
kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite
i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na
ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski
reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od
nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica
so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj
procent, spored rezultatite od na{eto istraùvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva
10% od pacientite so alergiska astma.
8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot

venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od
alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite:
medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.)
i str{en (Vespa spp.) (slika 17).
A. B. V.
Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i
V. str{en (Vespa spp.)
Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so
umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii
kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite òlti i crni
prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to
e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po
izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se
slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi
privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi,
lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvièwa itn. Osite i str{enite
moàt da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi,

dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti
doa|a do inokulacija na nivniot venom vo koàta na `rtvata. Venomot se sostoi od
nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi
kaj senzibiliziranite lica moàt da predizvikaat blagi do ìvotno-zagrozuva~ki
alergiski reakcii.
Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodràt se definirani vo
docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en,
odnosno sodrì razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodràt hijaluronidaza;
venomot od p~elata sodrì melitin i
fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen
na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18).
So ogled na razli~niot antigenski sostav
vkrstenite alergiski reakcii se retki,
ne{to po~esti kaj osata i str{enot.
Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od
ovie insekti licata se odedna{ eksponirani
na nekolku mikrogrami od majorniot alergen,
koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od
vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno
pri~inata {to kaj licata senzibilizirani
na alergenite od venomot na Hymenoptera
Slika 18. Tercierna struktura na
insektite, prevalencijata na atopijata e na
antigenot 5 od venomot na osata
nivo na op{tata populacija.
8.3. Klini~ka slika

Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka,
crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite
lica pri povtoren ubod moàt da se javat lokalni ili generalizirani alergiski
reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.
8.3.1. Lokalni alergiski reakcii

Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto
na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se
povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se
naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.
Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

Alergija od insekti
8.3.2. Sistemski alergiski reakcii

Sistemskite alergiski reakcii spored svojata teìna se klasificiraat na pove}e
na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii:
I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot;
II - jaka lokalna reakcija pridruèna so generalizirana ko`na reakcija;
III - navedenite ko`ni promeni pridruèni so sistemska organska reakcija
(lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka);
IV - {ok so naru{uvawe na svesta.
8.3.3. Tek i prognoza

Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili
pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj
eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored
razli~ni istraùvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija,
odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi
eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot
ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od
inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.
8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova
na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo
i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro
tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo
otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e
bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne
razvile alergiska reakcija posle ubodot. Teìnata na alergiskata reakcija posle
ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.
8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e
ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od moèn
sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na :
- nagli dvièwa koga insektite se vo blizina;
- parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa;
- {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki;
- jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je;
- prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini
ku}i~ki i osini gnezda;
- son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi
privlekuvaat insektite;
- proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe
so zatvoreni prozorci;
- otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima.
Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka
sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za

samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata
imunoterapija.
Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go
injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula
so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad
mestoto na ubodot.
8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni
antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija
rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od
razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%.
Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici
oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici
i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski
napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/
serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno,
antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi
slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.
8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)

Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so
sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro
testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki
koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni
i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija
kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor
vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta
na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj
koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski
reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na
protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto
podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20%
od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv.
Vo prilozite 10 i 11 se prikaàni protokolite za brza i konvencionalna
hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii
kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.
8.8. Epidemiolo{ki istraùvawa za alergijata na ubod od

insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata
alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata
imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite
reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno
okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii

Alergija od insekti
godi{no vo SAD se dolàt na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a

brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite
alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3%
za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti
kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski
ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od
insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu
pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta
se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi
signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za
sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski
reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

Vo ramkite na Proektot istraùvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a
podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik.
Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto
istraùvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60
000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so
podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%
3,1%
Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici
8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa
e tri i pol pati po~esta kaj ènite (3,8%) vo odnos na maìte (1,1%) (grafik 158).
4 3.8%
3,5
3
2,5%
2,5
2
1,5 1.1%
1
0,5
0
Vk. adulti maì èni
Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj
ispituvanite adulti
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka

vo vozrasnata grupa 41-50 (3,2%). Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40
prevalencijata iznesuva 2,3%, odnosno 2,6%, dodeka vo postarite vozrasni grupi
(51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2,1%, odnosno 1,7% (grafik
159).
3,5 3.2%
3 2.6%
2,5 2.3% 2.1%
2 1.7%
1,5
1
0,5
0
21-30 31-40 41-50 51-60 > 60
Grafik 159. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta
8.9.1.1. Zastapenost vo oddelni gradovi

Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8,5%).
Vo Skopje taa iznesuva 2%, a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran
nitu eden slu~aj na alergijata od insekti. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo
prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1,9%, odnosno 3,7% (grafik
160).
10 8.5%
8
6
3.7%
4 2,0% 1.9%
2 0% 0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 160. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi
8.9.2. Deca
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3,8%, 4,4% kaj
devoj~iwata i 3,1% kaj mom~iwata (grafik 161).

Alergija od insekti
5 4.4%
3.8%
4
3.1%
3
2
1
0
Vkupno deca ma{ki ènski
Grafik 161. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj

decata
Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3,9%), vo
sporedba so predu~ili{nite deca (2,3%) (grafik 162).
5
3.9%
4
3 2.3%
2
1
0
<7 >7
Grafik 162. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta
8.9.2.1.Zastapenost vo oddelnite gradovi

Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9,1%),
vo Skopje iznesuva 4,1%, a vo Prilep, Debar i Peh~evo 4,2%, 1,2%, odnosno 5,5%.
Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od
insekti (grafik 163).
9.1%
10
8 5.5%
6 4.1% 4.2%
4
1.2%
2 0%
0
Sk Do Oh Pr De Pe
Grafik 163. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi

8.9.3. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti

Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se
sovpa|aat so podatocite od literaturata. Tie ukaùvaat na povisoka prevalencija
na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata. Ko`ni manifestacii
posle ubod od insekt referiraat 24,7% od vozrasnite so alergija od insekti, a
sistemska reakcija 75,3%. Kaj 45,5% od decata so alergija od insekti posle ubod
na insekt se javuvaat ko`ni promeni, a kaj 54,5% se razviva sistemska reakcija
(grafik 164).
75.3%
80
54.5%
60 Ko`na reakcija
45.5%
40
24.7% Sistemska
20 reakcija
0
Vozrasni Deca
Grafik 164. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od

insekt kaj vozrasnite i decata
8.9.4. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii

Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija
za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite, nitu kaj decata, {to se sovpa|a so
rezultatite od istraùvawata na Golden vo SAD. Kaj vozrasnite signifikantna
e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. Taka, alergija od insekti
referiraat 22,2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana, odnosno samo 2,2%
od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0,05)
(grafik 165). Statisti~kata analiza ne pokaùva zna~ajna povrzanost na alergijata
od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti, atopiskiot satatus,
pu{eweto i ìvotot vo urbana sredina (p > 0,05).
25 22.2%
20
15
10
5 2.8%
0
so bez
Grafik 165. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost

na hrana

Alergija od insekti
Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici, alergijata od

insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna
istorija za alergiski bolesti (p < 0,05) (grafik 166). Povrzanosta so drugite
alergiski bolesti, polot, ìvotot vo urbana sredina, pu{eweto na majkata vo
tekot na bremenosta, rodilnata teìna, doeweto i vremetraeweto na doeweto,
prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto, prestojot vo jasli ili gradinka i
eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne pokaùva statisti~ka zna~ajnost (p > 0,05).
13.3%
14
12
10
8
6
4 2.1%
2
0
so bez
Grafik 166. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna

familijarna anamneza za alergiski bolesti
8.10. Zaklu~oci
1. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva
3,1%, povisoka e kaj ènite (3,9%) vo odnos na maìte (1,9%).
2. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija
iznesuva 2,5%; taa signifikantno povisoka kaj ènite (3,8%) vo odnos na maìte
(1,1%).
3. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva
3,8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4,4%) otkolku kaj mom~iwata
(3,1%).
4. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od
Dojran (vozrasnite i decata) moèbi se dolì na pogolemata mo`nost za kontakt
i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na
toa podra~je. Od druga strana, sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi
(pr. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prikaùvawe na sostojbata {to ne se
isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na
simptomite.
5. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so
alergija od insekti vo odnos na decata.
6. Pojavata na alergijata od insekti ne pokaùva statisti~ki zna~ajna
povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite
ispitanici, nitu kaj decata.
7. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata
so alergija na hrana, dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani
endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna.

8. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so

pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti, a povrzanosta so drugite
ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna.
Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istraùvawe, prvo od
vakov tip za alergijata od insekti vo R. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova
za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo
na{ata zemja, kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet.
8.11. Literatura
1. Golden DB. Stinging Insect Allergy. Am Fam Physician 2003; 67: 2541-2546.
2. Johansson SGO, Hourihane JO’B, Bousquet J et al. A revised nomenclature for allergy.
Allergy 2001; 56 (9): 813-824.
3. Müller UR. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom
allergy. Int Arch Allergy Immunol 2001; 124: 447-453.
4. Brusic V., Petrovsky N., Gendej SM. et al. Computational tools for the study of allergy.
Allergy 2003; 58: 1083-1092.
5. Döring HF, Ilgner M, Tüttenberg HW. Insektengifthyposensibilisierung beim
niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. Der
Deutsche Dermatologe 1994; 42 (9).
Eòva N. Alergiski bolesti-lekuvawe. Skopje: MEDIS-informatika 1998;
163-173.
7. Mileva @, ur. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. St. Zagora: Znanie
EOOD 1999; 142-148.
8. Gavrilovski M, Doki} D. Imunoterapija. Skopje: EDIT 1992; 20-30.
9. Wenzel J, Meissner-Kraemer M, Bauer R et al. Safety of rush insect venom immunotherapy.
The results of a retrospective study in 178 patients. Allergy 2003; 58 (11): 1176-1180.
11. CDC. Fact Stats A-Z, Vital and Health Statistics, Series 10, No 13, 1999, Web: http://www.
cdc.gov/nchs/fastats/allergies.htm.
12. Neugut AL, Ghatak AT, Miller RL. Anaphylaxis in the United States: An investigations into
its epidemiology. Archives of Internal Medicine 2001; 61(1): 15-21.
13. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Journal of
Allergy and Clinical Immunology 1998; 102 (2): 173-176.
14. Mileva @. AlergiÔ kÝm insekti. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar.
SofiÔ: Znanie EOOD 2003; 483-485.
2003; 56: 140-141.

Poglavje
G. Finansiska evaluacija
na tro{ocite za lekuvawe na
nekoi alergiski entiteti
222
Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti
1.0. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i

bronhijalnata astma
Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri
decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva
predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. Direktnite i
indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe, tretman i rehabilitacija,
kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na ìvotot
pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva, kako i
za op{testvoto vo celost. Spored istraùvawata vo Velika Britanija tro{okot
za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5,5 - 14,5% od
vkupniot prihod vo semejstvoto, odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot
buxet.
Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno
vo sporedba so indirektnite, odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite,
ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat
efektite na bolesta, na ìvotnite i rabotnite aktivnosti, odnosno negativnite
ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo.
1.1. Alergiski rinit

Alergiskiot rinit ne e ìvotno-zagrozuva~ka bolest, no ima zna~aen
socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i
golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva.
Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. e procenet
na 2,7 milijardi dolari. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za
sinuzitisot i astmata, koi{to ~esto go pridruùvaat alergiskiot rinitis. Se
procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni
izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te, odnosno 28 milioni denovi so reducirani
rabotni i u~ili{ni aktivnosti. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo
SAD vo 1996 god. e procenet na 5,3 milijardi dolari. Skoro dvojniot porast na
procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina, ekspertite od javnoto
zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci,
koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite
antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii.
Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot
na alergiskiot rinit ukaùvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e
ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite
mikrokrleì, a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata
terapija. Vo sekoj slu~aj, podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od
nego predizvikanite tro{oci ukaùvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe,
a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na
dokazi i ekonomskata prifatlivost.
1.1.1. Sezonski alergiski rinit vo R. Makedonija

Vo R. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za
direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. ]e se

obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki

tro{oci, {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto
optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski
rinit.
Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj
vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Rezultatite od na{eto istraùvawe
ukaùvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R. Makedonija.
Na tabela 22 se prikaàni tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR
kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 - 12 god (tabela 23). Terapiskite modaliteti
za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic
Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god, so lekovite registrirani
vo R. Makedonija koi{to se prikaàni vo prilog 4.
Tabela 22. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni
Tip na SAR spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok

teìnata na bolesta
Lesen Tbl. Cetirizin (1,5 sk) 300,00 den (5 €)
Srednoteòk/teòk Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) 1.100,00 den (19 €)

+
Tbl. Cetirizin (1,5 sk)
Tabela 23. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na

vozrast 4 -12 godini
Tip na SAR spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok
teìnata na bolesta
Lesen Sir. Cetirizin (1 sk) 200,00 den (3,5 €)
Podatocite od tabela 22 i 23 ukaùvaat deka mese~niot tro{ok za

farmakolo{kiot tretman na SAR se dviì od 5 do 19 evra kaj vozrasnite, odnosno
od 3,5 do 17 evra kaj decata. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za
medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski
rinokonjunktivit, kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr. kratok
kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo
nekoi slu~ai.
1.1.2. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija

Na Tabela 24 se prikaàni tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj
vozrasnite i decata na vozrast 4 - 12 god (tabela 25). Terapiskite modaliteti za
lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR, isto taka se temelat na preporakite
na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god, so lekovite
registrirani vo R. Makedonija koi{to se prikaàni vo prilog 4.

Tabela 24. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni
Tip na CAR spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok

teìnata na bolesta
Lesen Tbl. Cetirizin (1,5 sk) 300,00 den (5 €)
ili
Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) 780,00 (13 €)

+
Tbl. Cetirizin (1,5 sk)
Tabela 25. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na

vozrast 4 - 12 godini
Tip na CAR spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok
teìnata na bolesta
Lesen Sir. Cetirizin (1 sk) 200,00 den (3,5 €)
ili ili
Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) 780,00 (13 €)

+
Sir. Cetirizin (1 sk)
Podatocite od tabelite 24 i 25 ukaùvaat deka mese~niot tro{ok za

farmakolo{kiot tretman na CAR se dviì od 5 do 30 evra kaj vozrasnite, odnosno
od 3,5 do 17 evra kaj decata. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za
medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski
rinokonjunktivit, kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se
primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr. kratok kurs na oralni
kortikosteroidi). Isto taka, vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za
tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridruùva CAR.
1.2. Bronhijalna astma

Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White
Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata
Unija, Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. iznesuval 17,7 milijardi evra (tabela
26).
Tabela 26. Direktni, indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15
zemji od Evropskata Unija, Norve{ka i [vajcarija
Vid na tro{oci Iznos (€)
Ambulantsko lekuvawe 3.765 milioni
Bolni~ko lekuvawe 507 milioni
Medikamenti 3.641 milioni
Izgubeni rabotni denovi 9.754 milioni
Vkupen tro{ok 17,7 milijardi

Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija

na minatiot vek ukaùvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum
svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot
imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno.
Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i
u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1,8 milijardi dolari, a vo Avstralija
okolu 460 milioni dolari. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od
rabota vo Velika Britanija i Avstralija. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za
otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prikaùvaat
vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite
egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi
strav od gubitok na rabotnoto mesto. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva
astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e
pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite.
Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12,6 milijardi dolari,
od {to 9,8 milijardi dolari se direktnite tro{oci, 1,9 milijardi dolari
indirektnite morbiditetni tro{oci, a 0,9 milijardi dolari indirektnite
mortalitetni tro{oci, vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno
zdravstveno osiguruvawe. Podatocite od istraùvawata vo SAD ukaùvaat na
okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma, odnosno dvojno
pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma.
Isto taka, istraùvawata od SAD ukaùvaat deka okolu 30% od decata so astma
pokaùvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva
kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma.
Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai ukaùvaat deka tro{ocite
za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo
poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni. Spored podatocite od Velika
Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1,2
miliono vo 1980 god. na 7 milioni vo 1992 god.
1.2.1. Bronhijalna astma vo R. Makedonija

Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite
tro{oci predizvikani od astmata.
Na tabela 27 se prikaàni mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman
na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god, a na Tabela 28
mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god. Terapiskite modaliteti
za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global
Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god, so lekovite registrirani vo R. Makedonija
koi{to se prikaàni vo prilog 7 i prilog 8.

Tabela 27. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna

astma kaj vozrasni i deca > 5 godini
Tip na astma spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok
teìnata na bolesta
Lesna perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) 1.800,00 den (30 €)
Srednote{ka Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk)

perzistentna + 5.200,00 den (85 €)
Sprej Salmeterol (2 sk)
Te{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk)

+ 7.000,00 den (110 €)
Tabela 28. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna

astma kaj deca < 5 godini
Tip na astma spored Terapiski modalitet Mese~en tro{ok
teìnata na bolesta
Lesna perzistentna Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) 950,00 den (15 €)
Srednote{ka Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) 1800,00 den (30 €)

perzistentna
Te{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk)

+ 5.200,00 den (85 €)
Podatocite od tabela 27 i 28 ukaùvaat deka mese~niot tro{ok za

farmakolo{kiot tretman na astmata se dviì od 30 do 110 evra po pacient kaj
vozrasnite, odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. Spored toa, godi{niot
to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata moè da se proceni na 360 - 1300
evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god, odnosno
na 180 - 1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god. Vo tro{ocite
ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot
na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici, sistemski kortikosteroidi,
bronhodilatatori i dr). Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od
istraùvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en
tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se
procenuva na 2000-3000 evra
1.3. Zaklu~oci
1. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman
na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ukaùvaat na zna~ajno finansisko
optovaruvawe na bolnite, kako i na op{testvoto vo celina.

2. Vo R. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na

tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. Verojatno ovoj
aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme.
3. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni
iznesuvaat 300,00-1.100,00 den., a za SAR kaj deca 200,00-1.000,00 den. mese~no, vo
zavisnost od teìnata na klini~kata slika.
4. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni
iznesuvaat 300,00-1.900,00 den., a za CAR kaj deca 200,00-1.000,00 den. mese~no, isto
taka vo zavisnost od teìnata na klini~kata slika.
5. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata
stabilna astma kaj vozrasni, a vo zavisnost od teìnata na bolesta, iznesuvaat
1.800,00-7.000,00 den. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. tie iznesuvaat 950,00-
5.200,00 den.
6. Za celosna procenka na vkupnite - direktni i indirektni tro{oci
povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa, neophodno e da se
sprovedat dopolnitelni istraùvawa so koi }e se definira efektivnosta i
efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli.
1.4. Literatura
1. Canonica GW. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Allergy 2002; 75: 5-7.
2. Integrated care for asthma: a clinical, social, and economic evaluation. Grampian Asthma
Study of Integrated Care (GRASSIC). BMJ 1994; 308: 838-842.
3. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma
Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation.
4. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. Allergy.
1994; 49 (Suppl 19) :5-34.
5. Ross RN. The costs of allergic rhinitis. Am J Managed Care 1996; 2: 285–290.
6. Cvetanov V. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na
imunoterapija. Simpozium Specifi~na imunoterapija. Mak med pregled 2001;
55 (Suplement 47): 15-17.
7. Schaedlich PK, Brecht JG. Economic evaluation of specific immunotherapy versus
symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. Pharmacoeconomics 2000; 17: 37-
52.
8. European Lung White Book. European Respiratory Society Journals & European Lung
Foundation, Lausanne 2003.
9. World Health Organization (WHO). Bronchial asthma. WHO Fact Sheet No 206. http://
www.who.int/inf-fs/en/fact206.html. Revised January 2000.
10. Viegi G, Annesi I, Matteelli G. Epidemiology of asthma. Eur Respir Mon 2003; 8 (23): 1-
25.
11. Global Initiative for Asthma. Burden of Asthma. National Institutes of Health, National
Heart, Lung, and Blood Institute 2004; 2: 11-26.
12. Australian Bureau of Statistics. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other
respiratory conditions. Australian Cat No 4373.0, 1991.
13. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. West Sussex, United Kingdom: Cambridge
Medical Publications; 1990.
14. Action against asthma. A strategic plan for the Department of Health and Human Services.
Washington, DC: Department of Health and Human Services; 2000.

15. Karadzinska-Bislimovska J, Minov J, Risteska-Kuc S. Occupational Lung Diseases as a

Public Health Problem. In: Georgieva L, Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope
of New Public Health. Sofia, 2005.
16. Taylor WR, Newacheck PW. Impact of childhood asthma on health. Pediatrics 1992; 90:
657-662.
17. Fowler MG, Davenport MG, Grag R. School functioning of US children with asthma.
Pediatrics 1992; 90: 939-944.
18. Office of National Statistics. Key Health Statistics from General Practice 1996. Series MB6,
No 1. London, The Stationery Office, 1998.
19. Institute of Public Health. Common Data Set 1995. London, Dept of Health, 1996.
20. National Asthma Campaign. Where next in basic asthma research? A National Asthma
Campaign consultation on basic asthma strategy. London, Asthma Enterprises Ltd, 2001.
21. Neville RG, Pearson MG, Richards N, et al. A cost analysis on the pattern of asthma
prescribing in the UK. Eur Respir J 1999; 14: 605-609.
22. Global Initiative for Asthma. Asthma Management Program. National Institutes of Health,
National Heart, Lung, and Blood Institute 2004; 7: 93-133.

230
Poglavje
D. Dodatoci
232
Prilozi
Dab (Quercus petraea)
Dab Trikolpatno polenovo zrno

Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 - 30 m, {iroko raspostraneto vo
Evropa i kaj nas. Vo R. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal, a
se sre}ava vo bukoviot region.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se
zastapeni.
Bor (Pinus nigra)
Bor Polenovi zrna

Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. Kaj mladite stebla kro{nata
e piramidalna, a potoa stanuva jajcevidna, {iroko razgraneta, so horizontalno
zaramnet vrv.
Go ima vo ju`na Evropa, a vo R. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina
od 1000 - 1800 m.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se
zastapeni. Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri.

Smreka (Juniperus sabinoides)
Smreka Inaperturatno polenovo zrno

Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo, visoko do 6
m, osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. Kaj nas e zastapena po varovni~kite
kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na familijata
kiparisi-smreki obilno se zastapeni.
II. Polen od pleveli

Kiselec (Rumex sp.)
Kiselec Trikolpatno polenovo zrna

Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 - 40 sm;
{iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo R. Makedonija e prisutno vo site
kotlini.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot
obilno se zastapeni.

Prilozi
Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na

polenovite zrna
I. Polen od drvenesti rastenija
Breza (Betula pendula)
Breza Triporatno polenovo zrno

Brezata e listopadno drvo visoko 25 - 30 m, {iroko raspostraneto vo
Evropa i kaj nas. Vo R. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal, a
se sre}ava vo bukoviot region.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno
se zastapeni.
Buka (Fagus sylvatica)
Buka Triporatno polenovo zrno

Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna
masa, raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. Vo R. Makedonija e zastapeno po
site planini na nadmorska viso~ina od 800 - 2000 m.
Vo vozduhot na site istraùvani gradovi se registrirani polenovi zrna na
bukata, koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 - 50 mkm).
Obi~na kopriva (Urtica dioica)
Kopriva Poratni polenovi zrna

Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m; {iroko
raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na koprivata
obilno se zastapeni. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite.
[tir (Amarantus sp.)
[tir Mnoguporatni polenovi zrna

[tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 - 130 sm; {iroko raspostraneto
vo svetot i kaj nas. Vo R. Makedonija prisuten vo site kotlini.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite
obilno se zastapeni.

Prilozi
Gluvar~e (Taraxacum officinale)
Gluvar~e Polenovi zrna

Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 - 40 sm; {iroko raspostraneto
vo svetot i kaj nas. Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini.
Vo vozduhot na istraùvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se
zastapeni kratok vremenski period.
III. Trevi (fam. Poaceae)
Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense)
Trevestite rastenija (Fam.

Poaceae) pretstavuvaat edna golema
grupa monokotilni rastenija vo koja se
opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni
trevesti rastenija.
Monoporatno polenovo zrno od fam. Poaceae

Prilog 2.
reden broj ----------

INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________
-Centar za alergija -
PRA[ALNIK
Ime, tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki ènski
Data na ra|awe _________________ Mesto na ìveewe______________________
Adresa:__________________________ Tel. : _____________Stru~na podgotovka: ________________
Dali ste: 1. vraboten (kade?______________________) 2. nevraboten 3. penzioner
Vkupen rab. sta`: _____________ Tel. rabota:_______________________

Etni~ka pripadnost_______________
1.Kade ìvete? 1. grad 2. selo

1. ku}a 2. stan
2. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 1.parno 2. drva 3. struja 4. drugo________

3.Dali ima zelenilo vo: a) ìveali{teto 1. ne; 2. da:
b) okolinata: 1. ne; 2. da:
4.Dali okolinata vo koja ìveete e zagadena ? 1. ne; 2. da

ako e ,,ne#, preminete na pra{awe br 6
5. Kakov zagaduva~ postoi ? 1.smet 2. industriski zagaduva~i 3. izduvni gasovi

4. drugo_________
6. Dali vo ìveali{teto ima doma{ni milenici? 1. ne; 2. da

7. Koi doma{ni milenici? 1. ku~e 2. ma~e 3.papagal 4. drugo__________
8. Dali pu{ite? 1. ne; 2 da:

_______________________________________________________________________________________
za onie {to ne rabotat, preminete na pra{awe br 11
9. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______
10 Dali na rabotnoto mesto ima :
a) pra{ina 1. ne 2. da
b) vlaga 1. ne 2. da
v) visoki temperaturi 1. ne 2. da
g) drugo (hemiski {tetnosti , zra~ewa itn):__________________________ 1. ne 2. da
______________________________________________________________________________________
11. Dali imate problemi so nosot 1. ne; 2. da:
12. Dali problemite so nosot se manifestiraat so:
a) zatnatost 1. ne; 2. da;
b) kivawe 1. ne; 2. da:
v) jade` 1. ne; 2. da:
g) te~ewe 1. ne; 2. da:
13. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________
14 . Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto
1. ne; 2. da:
ako e ,,ne#, preminete na pra{awe broj 18
15. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?-------------

Prilozi
16. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne; 2. da:

17. Dali se poizrazeni vo lokacii so
a) drvja 1. ne; 2. da:
b) trevi 1. ne; 2. da:
18. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne; 2. da:
19. Dali se poizrazeni vo kontakt so:
a) pra{ina 1. ne; 2. da:
b) za~adeni prostorii 1. ne; 2. da:
v) na rabota 1. ne; 2. da:
g) drugo: _________ 1. ne; 2. da:
20. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne; 2. da:
21. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so:
a) belite drobovi 1. ne; 2. da:
b) o~ite 1. ne; 2. da:
v) koàta 1. ne; 2. da:
__________________________________________________________________________________
22. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. ne; 2. da:

23. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so:
a) nedostatok na vozduh 1. ne; 2. da:
b) svirewe vo gradi 1. ne; 2. da:
v) ka{lica 1. ne; 2. da:
g) iska{luvawe 1. ne; 2. da:
c) stegawe 1. ne; 2. da:
24. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________
25. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne; 2. da:
26. Dali tie se povtoruvaat: 1. prolet- leto 2. preku celata godina
27.Kolku ~esto se javuvaat problemite:
1. sekojdnevno 2. nekolku pati nedelno 3. nekolku pati mese~no 4.retko
28.Dali problemite se provociraat od:

a) fizi~ki napor 1. ne; 2. da:
b)studen vozduh 1. ne; 2. da:
v)veter 1. ne; 2. da:
g) drugo_________ 1. ne; 2. da:
__________________________________________________________________________________
29. Dali imate problemi so o~ite? 1. ne; 2. da:
30. .Dali problemite na o~ite se manifestiraat so:
a) solzewe 1. ne; 2. da:
b) crvenilo 1. ne; 2. da:
g) otoci 1. ne; 2. da:
31. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________
32. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet - leto? 1. ne; 2. da: _
_________________________________________________________________________________
33 Dali imate problemi so koàta? 1. ne; 2. da:
ako e ,,ne#prejdete na pra{awe broj 38
34. Dali problemite so koàta se manifestiraat so:
a) isipi 1. ne; 2. da:
b) jade` 1. ne; 2. da:
v) otoci 1. ne; 2. da:
g) drugo________ 1. ne; 2. da:
35. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so koàta? _________
36. Dali problemite so koàta se povtoruvaat sezonski prolet- leto? 1. ne; 2. da:

37. Dali problemite so koàta se povrzani so

a) hrana:__________ 1. ne; 2. da
b) ubod od insekti____________ 1. ne; 2. da
v) materii od rabotno mesto_________ 1. ne; 2. da
g) drugo_______ 1. ne; 2. da
__________________________________________________________________________________
38. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile:
1. isipi 2. otoci 3. gu{ewe 4. proliv 5. onesvestuvawe 6. drugo______________
navedete go lekot________________________________
ako e ,,da# navedete go

lekot
39. Dali sega koristite lekovi? 1. ne; 2. da
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________
40. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa:
1. astma 2. alergiska kivavica 3. isipi 4. alergija na insekti 5.alergija na lekovi 6.

Prilozi
Prilog 3
PRA[ALNIK (ZA DECA)
Ime, tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki ènski

Data na ra|awe _________________ Mesto na ìveewe______________________
Adresa:__________________________ Tel. : _____________
Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________
Rabotno mesto: 1.na majkata_______________2. na tatkoto_________________
Etni~ka pripadnost 1. na majkata_______________2. na tatkoto________________
1. Dali vo tekot na bremenosta majkata

a) pu{ela 1. ne; 2. da
b) zemala lekovi 1. ne; 2. da
v) bila izloèna na stres 1. ne; 2. da
g) imala zdravstveni problemi 1. ne; 2. da
2. Kako e rodeno deteto?

1. na vreme 2. pred vreme
1. normalno 2. forceps 3. vakuum 4. carski rez
3. Apgar indeks pri ra|awe _____________
4. Teìna pri ra|awe ______________dolìna pri ra|awe_________
5. Dali deteto bilo doeno 1. ne; 2. da
6.Kolku vreme bilo doeno____________
7.Dali pri ishranata deteto imalo problemi:
a) od mlekoto 1. ne; 2. da
b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. ne; 2. da
(od koja hrana?________________________)
8.Dali vo prvata godina od ìvotot deteto bilo bolno od
1.ka{lici 2. vospalenie na belite drobovi 3. vospalenie na nosot
4. prolivi 5. vospalenija na koàta 6. drugo__________________
9. Dali deteto ìvee vo familija so pove}e deca 1. ne; 2. da
10. Dali deteto odelo vo 1. jasli 2. gradinka
______________________________
______________________________
______________________________
______________________________
11.Kade ìvee deteto? 1. grad 2. selo

1. ku}a 2. stan
12. Dali ima vlaga vo ìveali{teto 1. ne; 2. da
13. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1.parno 2. drva 3. struja 4. drugo________

14.Dali ima zelenilo vo: a) ìveali{teto 1. ne; 2. da:
b) okolinata: 1. ne; 2. da:
15.Dali okolinata vo koja ìvee deteto e zagadena ? 1. ne; 2. da
16. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. smet 2. industriski zagaduva~i

3. izduvni gasovi 4. drugo________________

17. Dali vo ìveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? 1. ne; 2. da

18. Koi doma{ni milenici? 1. ku~e 2. ma~e 3.papagal 4. drrugo._____
19.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata 1. ne; 2 da:

b) tatkoto 1. ne; 2. da
v) drug 1. ne; 2. da
20. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to ìvee deteto?
ako e ,,ne#, preminete na pra{awe br 22 1. ne; 2. da
21. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima:
a) pra{ina 1. ne; 2. da
b) vlaga 1. ne; 2. da
v) hemiski materii 1. ne; 2. da
g) visoka temperatura 1. ne; 2. da
d) buka 1. ne; 2. da
|) drugo____________________ 1. ne; 2. da
__________________________________________________________________________________
22. Dali deteto ima problemi so nosot 1. ne; 2. da:

23. Dali problemite so nosot se manifestiraat so:
a) zatnatost 1. ne; 2. da:
b) kivawe 1. ne; 2. da:
g) te~ewe 1. ne; 2. da:
24. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________
25. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. ne; 2. da:
26. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______
27. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne; 2. da:
28. Dali se poizrazeni vo lokacii so
a) drvja 1. ne; 2. da:
b) trevi 1. ne; 2. da:
29. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne; 2. da:
30. Dali se poizrazeni vo kontakt so:
a) pra{ina 1. ne; 2. da:
b) za~adeni prostorii 1. ne; 2. da:
g) drugo: _________ 1. ne; 2. da:
31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne; 2. da:
32. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so:
a) belite drobovi 1. ne; 2. da:
b) o~ite 1. ne; 2. da:
v) koàta 1. ne; 2. da:
__________________________________________________________________________________
33. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. ne; 2. da:
34. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so:
a)nedostatok na vozduh 1. ne; 2. da:
b)svirewe vo gradi 1. ne; 2. da:
v) ka{lica 1. ne; 2. da:
g) iska{luvawe 1. ne; 2. da:
d) stegawe 1. ne; 2. da:

Prilozi
35. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________

36. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne; 2. da:
37. Dali tie se povtoruvaat: 1. prolet- leto 2. preku celata godina
38.Kolku ~esto se javuvaat problemite:
1. sekojdnevno 2. nekolku pati nedelno 3. nekolku pati mese~no 4.retko
39.Dali problemite se provociraat od:
a)fizi~ki napor 1. ne; 2. da:
b)studen vozduh 1. ne; 2. da:
v)veter 1. ne; 2. da:
g) drugo_________ 1. ne; 2. da:
____________________________________________________________________________________
40. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. ne; 2. da:
41. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so:
c) solzewe 1. ne; 2. da:
b) crvenilo 1. ne; 2. da:
g) otoci 1. ne; 2. da:
42. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________
43. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet - leto? 1. ne; 2. da:
__________________________________________________________________________________________
______________
44. Dali deteto ima problemi so koàta 1. ne; 2. da
45. Dali problemite so koàta se manifestiraat so:
a) isipi 1. ne; 2. da:
d) jade` 1. ne; 2. da:
v) otoci 1. ne; 2. da:
g) drugo________ 1. ne; 2. da:
46. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so koàta? _________
47. Dali problemite so koàta se povtoruvaat sezonski prolet- leto? 1. ne; 2. da:
48. Dali problemite so koàta se povrzani so
a) hrana:__________ 1. ne; 2. da
b) ubod od insekti____________ 1. ne; 2. da
g) drugo_______ 1. ne; 2. da
__________________________________________________________________________________
49. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile:
1. isipi 2. otoci 3. gu{ewe 4. proliv 5.onesvestuvawe 6. drugo_______________
navedete go lekot________________________________
_______________________________________________________________________________________
ako e ,,da# navedete go lekot
50. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. ne; 2. da
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________
51. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa:
1. astma 2. alergiska kivavica 3. isipi
4. alergija na insekti 5.alergija na lekovi 6. drugo________

Prilog 4
Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot
rinokonjunktivitis
Generi~ko ime Komercijalno Galenska Dozirawe Cena

ime forma (denari)
Sistemski antihistaminici
H1 blokatori so sedativno dejstvo
Hloropiramin Sinopen* Amp. 1-2/dn. 271,00

(Pliva) 10 x 20 mg/2 ml
mast 1% 20gr, nadvore{no 103,00
Difenhidramin Tbl. 25 mg 3x1 dn. 179,00

Dimidril* Sir. 10 mg/5ml 3x1 dn. 161,00
(Pliva)
H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo
Cetirizin Cetirizin* Tbl. 20x10 mg 1x1 dn. 183,00

(Replekfarm) Sir. 5 mg/ml 1x1 dn. 196,00
Letizen* Tbl. 20x10 mg 1x1 dn. 384,00
Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 183,00
Sir. 1 mg/ml 1x1 dn. 242,00
Loratadin Loratadin* Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 169,00
(Alkaloid) Sir. 1 mg/ml 1x1 dn. 120,00
Loratadin* (Lek) Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 68,00
Sir. 5 mg/ml 1x1 dn. 240,00
Loratadin* Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 55,00
(Replekfarm) Sir. 5 mg/ml 1x1 dn. 205,00
Rinolan** Tbl. 30x10 mg 1x1 dn. 118,00
(Pliva) Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 74,00
Desloratadin Aerius*** Tbl.

Levocetirizin Xysal*** Tbl.

Prilozi
Preparati za lokalna aplikacija
Kromolini
Natrium Asmatal** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. vo nos 385,00

kromoglikat (Replekfarm)
Dinatrium
kromoglikat Lomudal*** Sprej za nos
Kapki za o~i
Cromohexal*** Sprej za nos
Kapki za o~i
Nedokromil Cromoglicin*** Sprej za nos
Kapki za o~i
Vividrin*** Sprej za nos
Kapki za o~i
α agonisti
Oksimetazolin Operil** (Lek) Sprej za nos 3x1-2 inh. vo nos 85,00

Operil P** (Lek) Kapki za nos 3x1 kapka vo nos 82,00
Edil**
(JAKA 80) Kapki za nos 3x1-2 kapki vo nos 38,00
Edil P**
(JAKA 80) Kapki za nos 3x1 kapka vo nos 33,00
Antihistaminici
Sprej za nos
Levokabastin Livostin** Kapki za o~i 2x2 inh. vo nos
Sprej za nos 3x1 kapka vo o~i
Azelastin Allergodil*** Kapki za o~i
Antiholinergici
Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos
Kortikosteroidi
Beklometazon Bekonaze* Sprej za nos 2x2 inh. vo nos 230,00

(GlaxoSmithKline
Pharmaceuticals) 2x2 inh. vo nos
Gnadion** (Pliva) Sprej za nos
Budezonid Tafen nazal* (Lek) 2x2 inh. vo nos 413,00
Alerzin* Sprej za nos
(Replekfarm) 2x1 inh. vo nos 427,00
Fliksonaze* Sprej za nos
Flutikazon (GlaxoSmithKline 1x2 inh. vo nos 785,00
Pharmaeuticals) Sprej za nos
* Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Makedonija

** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Makedonija
***Lekot ne e registriran vo R. Makedonija
Cenite na lekovite, kako i Pozitivnata lista na lekovite, se dinami~na kategorija.
Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista, kako i samata Pozitivna lista na lekovi, vaàt
zaklu~no so 31.05.2006 god.

Prilog 5.
Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR
Lek
ê{awe i kivawe Rinorea Zatnat nos
H1 antihistaminici +++ ++ +/-
Kromolini + ++ +
Lokalni
α agonisti - - +++
Antiholinergici
(ipratropium) - +++ -
Lokalni
kortikosteroidi +++ +++ ++
Oralni
kortikosteroidi +++ +++ +++

Prilozi
Prilog 6
PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT
Ime i prezime____________ Pol: 1.ma{ki 2. ènski F

Vozrast______________ Adresa________________________
Etni~ka pripadnost______________
______________________________________________________________________________
Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________
Kolku vreme?_______________
1. Vid na rabotno angaìrawe: 1.kancelariska rabota, F
2.proizvodstvena rabota
3. uslu`ni dejnosti
4. drugo__________
2. Dali va{ata rabota e:
1) prete`no sede~ka so lesno angaìrawe na muskulite na racete F
2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete
3) stoe~ka so lesno angaìrawe na muskulite na racete
4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete
5) stoe~ka so pogolemo angaìrawe na muskulite na racete i teloto
6) so stoewe, odewe, intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo
7) druga____________________________________________________________
3. [tetni noksi od rabotno mesto: FFFFFFFFFFFFF
1. nema 2.visoki temperaturi, 3.niski temperaturi,4. provev, 5.vlaga, 6.slaba ventilacija,
7.pra{ina, 8. vibracii, 9.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11.fizi~ki
napor, 12.podolgo sedewe ili stoewe, 13. hemiski materii 14. promeni vo atmosferskiot
pritisok 15. drugo______________________________
3. Dali ste rabotno angaìrani: 1. postojano 2. povremeno F
4. Dali e va{ata rabota:
1) no}e, 2) vo smeni, 3) terenska 4) na otvoren prostor, 5) vo voda 6) individualna
7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________
FFFFFFF
5. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto:
______________________________________________________________________________
6.Oblik na hemiskite agensi: 1.gasovi, 2.parei, 3.pra{ina, 4. dimovi, 5.te~nosti,
7. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so:
a) ìvotni, ìvotinski produkti______________________ 1 ne 2da F
b) rastenija, rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da F
v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da F
8. Dali vo tekot na rabotata
go koristite ~esto glasot (peewe, vikawe) 1. ne 2.da F
____________________________________________________________________________
9. Dali imate problemi so nosot? 1. ne 2. da F
10. Dali tie se manifestiraat kako:
a) zatnatost 1 ne 2 da F
b)kivawe 1. ne 2 da F
v) jade` 1. ne 2 da F
g) te~ewe 1. ne 2 da F
d) drugo_______ 1. ne 2 da F
______________________________________________________________________________

11. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da F

12. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. ne 2 da F
13. Od {to?_________________________________________________
14. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________
15. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. ne 2. da F
16. Dali se povlekuvaat vo tekot na:
1. vikend 1. ne 2. da F
2. boleduvawe 1. ne 2. da F
3. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. ne 2. da F
______________________________________________________________________________
17.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______
18. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________
19.Dali se problemite prisutni:
1. sekojdnevno 2.pove}epati nedelno 3. pove}epati mese~no 4. pove}epati godi{no
5. retko 6. samo vo odredeni situacii___________ F
20. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi?
1. ne 2. da 3. ponekoga{ F
________________________________________________________________________
21. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. ne 2 da F
22. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________
23. Dali zaradi rabotnoto angaìrawe ~uvstvuvate zamor ?
1 ne 2 da 3 ponekoga{ F
24.Dali ste: 1. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den)
2. porane{en pu{a~ 3.nepu{a~ F
25.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______
26. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. ne 2 da F
27.Kolku piete_________
28.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima:
a) problemi so nosot (rinit, sinuzit, polipoza) 1ne 2 da F
b) problemi so belite drobovi (astma, hroni~en bronhit) 1 ne 2 da F
v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da F
______________________________________________________________________________
29. Vkupno raboten sta`________________
30. Prethodni rabotni mesta:
1____________________god: ____ {tetni noksi: FFFFFFFFFFFFFFF__________
(1. nema 2.visoki temperaturi, 3.niski temperaturi,4. provev, 5.vlaga, 6.slaba ventilacija,
7.pra{ina, 8. vibracii, 9.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11.fizi~ki
napor, 12.podolgo sedewe ili stoewe, 13. hemiski materii 14.promeni vo atmosferskiot
pritisok 15. drugo)
31. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1.ne 2 da F
32. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1. ne 2.da F
33. Koga posleden pat?____

Prilozi
Prilog 7
Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata
Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Cena

(denari)
Preventivni
(antiinflamatorni) lekovi
Kromolini
Dinatrium Intal***, Bicromat***

kromoglikat
Nedokromil Tilade**
natrium
Inhalatorni kortikosteroidi
Esteri
Beklometazon Bekotide 50 mkg* doziran aerosol 250,00

dipropionat (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals)
Bekloforte 250 mkg**
(GlaxoSmithKline Pharmaceuticals)
Flutikazon Fliksotide 50 mkg* doziran aerosol 950,00
propionat (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals)
Fliksotide 125 mkg* doziran aerosol 1800,00
Mometazon furoat** Asmanex***
Acetonidi
Flunizolid
Budezonid Inhacort**
Tafen *(Lek) doziran aerosol
Ciklozonid** Pulmicort**
Alvesco***
Sistemski kortikosteroidi
Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20)

Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Tbl. 68,00
Pronizon 5 mg* (Galenika) Tbl. 103,00
Pronizon 20 mg* (Galenika) Tbl. 107,00
Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Tbl. 119,00
Solu-dekortin H 25 1 mL Tbl. 68,00
Solu-dekortin H 25 5 mL Amp.
(Merck kGaA) Amp.
Prednizolon Dekortin 5 mg*
Dekortin 20 mg* Tbl. 195,00
Dekortin 50 mg* Tbl. 802,00
(Merck kGaA) Tbl.

Lemod Solu 20 mg
Metil Lemod Solu 40 mg Amp.
prednizolon Lemod Solu 500 mg Amp.
Lemod depo 40 mg Amp.
Lemod 4 mg* (Hemofarm) Amp.
Tbl.
Deksametazon 4 mg/mL 179,00
Deksametazon Deksametazon 0,5 mg* (Krka) Amp.
Deksazon 4 mg/mL Tbl.
Deksazon 0,5 mg (Galenika) Amp. 40,00
Maksideks 5 ml (Alkon) Tbl.
Amp.
Kenalog 40 mg/mL (Krka)

Triamcinolon
Amp.
Antileukotrieni
Receptorni Accolate***
antagonisti Singulair***
Zafirlukast Tbl.
Montelukast Zileuton*** Tbl.
Inhibitori na Tbl.
sintezata Lekovi so mo`no, no
nedokaàno
antiinflamatorno dejstvo
Dolgodeluva~ki
β2 agonisti
Serevent**
Inhalatorni Foradyl***
Salmeterol Doziran aerosol
Formoterol Doziran aerosol
Oralni Bambec***
Bambeterol
Tbl.
Teofilini
so bavno
osloboduvawe
Teotard retard 200 mg** (Krka) Kaps.
Teofilin Teotard retard 350 mg** (Krka) Kaps.
Durofilin retard 125 mg** Kaps.
(Zdravqe)
Durofilin retard 250 mg** Kaps.
(Zdravqe)
Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Tbl. 135,00
Aminofilinum retard 350 mg
(Lek) Tbl.

Prilozi
Bronhodilatatori
(simptomatski lekovi)
Kratkodeluva~ki
β2 agonisti
Ventolin 2 mg** Tbl.
Salbutamol (GlaxoSmithKline GmbH&Co.)
Ventolin 2 mg/5 ml** Sir.
(GlaxoSmithKline Production) 230,00
Ventolin 100 mkg* Doziran aerosol
Salmo 2 mg** (Pliva) Tbl.
Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Sir.
Salmo 100 mkg** (Pliva) Doziran aerosol
Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Tbl.
Salbutamol 2 mg/5 ml** Sir.
(Alkaloid) 110,00
Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Tbl. 79,00
Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Sir.
Terbutalin*** Amp.
Terbutalin Bricanyl*** Doziran aerosol
Berotec*** Doziran aerosol

Fenoterol
Brgudeluva~ki
teofilini
Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml Amp.

(Pliva)
Aminofilinum 250 mg/10 ml Amp.
(Pliva)
Aminofilin 250 mg/10 ml Amp.
(Alkaloid)
Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Tbl. 110,00
Aminofilin 100 mg** Tbl.
(Alkaloid) Tbl. 92,00
Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Tbl. 113,00
Odinal 100 mg* (Replekfarm) Tbl. 122,00
Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl.
Tbl. Aminofilin 100 mg**
(Famfarm)
* Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Makedonija

** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Makedonija
***Lekot ne e registriran vo R. Makedonija
Cenite na lekovite, kako i Pozitivnata lista na lekovite, se dinami~na kategorija.
Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista, kako i samata Pozitivna lista na lekovi,
vaàt zaklu~no so 31.05.2006 god.

Prilog 8.
Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata

(spored GINA 2004)
Preparat Niska doza Sredna doza Visoka doza
Vozrasni
Beclomethasone 200-500 mcg 500-1000 mcg > 1000 mcg

dipropionate
50 mcg/doza 4-10 inh./dn.
250 mcg/doza 1-2 inh./dn 2-4 inh./dn. > 4 inh./dn.
Budesonide 200-400 mcg 400-800 mcg > 800 mcg

100, 200, 400 mcg/doza 1-2 inh./dn. 2-4 inh./dn. > 4 inh./dn.
Flunisolide 500-1000 mcg 1000-2000 mcg > 2000 mcg

250 mcg/doza 2-4 inh./dn. 4-8 inh./dn. > 8 inh./dn.
Fluticasone propionate 100-250 mcg 250-500 mcg > 500 mcg

50 mcg/doza 2-5 inh./dn. 5-10 inh./dn.
125 mcg/doza 2-4 inh./dn. > 4 inh./dn.
Deca
Beclomethasone 100-400 mcg 400-800 mcg > 800 mcg

dipropionate
50 mcg/doza 4-8 inh./dn. 8-16 inh./dn.
Budesonide 100-200 mcg 200-400 mcg > 400 mcg

100-200 mcg/doza 1 inh./dn. 1-2 inh./dn. > 2 inh./dn.
Flunisolide 500-750 mcg 1000-1250 mcg > 1250 mcg

Fluticasone propionate 100-200 mcg 200-500 mcg > 500 mcg


Prilozi
Prilog 9
Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata
Preparat Sostav mcg vo edna inh. Dozirawe (24 ~asa)
Seretide Salmeterol 25 2 x 1-2 inh.

doziran aerosol +
Fluticasone 50, 125, 250
Seretide Salmeterol 50 2 x 1 inh.

diskhaler +
Fluticasone 100, 250, 500
Symbicort Formoterol 4, 5, 9 2 x 1-2 inh.

turbhaler +
Budesonide 80, 160

Prilog 10
Brza hiposenzibilizacija
Venomil p~ela / Venomil osa
Voved vo terapijata
Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti*
Den [i{e ml μg otrov od insekti
(μg otrov od insekti/ml) na inekcija
(1) 0,0001 0,1 0,00001
0,0001 0,2 0,00002
0,0001 0,4 0,00004
0,0001 0,8 0,00008
0,001 0,1 0,0001
0,001 0,2 0,0002
(2) 0,001 0,4 0,0004
0,001 0,8 0,0008
Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti
Den [i{e μg otrov od insekti
(μg otrov od insekti/ml) ml na inekcija
1 (3) 0,01 0,1 0,001
0,01 0,2 0,002
0,01 0,4 0,004
0,01 0,8 0,008
2 (4) 0,1 0,1 0.01
0,1 0,2 0,02
0,1 0,4 0,04
0,1 0,8 0,08
3 (5) 1 0,1 0,1
1 0,2 0,2
1 0,4 0,4
1 0,8 0,8
4 (6) 10 0,1 1
10 0,2 2
10 0,4 4
10 0,8 8
5 (7) 100 0,1 10
100 0,2 20
100 0,4 40
100 0,5 50
6 (8) 100 0,6 60
100 0,8 80
7 (9) 100 0,9 90
100 1,0 100
Terapija za odrùvawe
Prodolùvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti
1. interval na injektirawe: 7 dena

3. interval na injektirawe: 21 den
Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.**

Prilozi
Prilog 11.
Konvencionalna hiposenzibilizacija
Venomil p~ela / Venomil osa
Voved vo terapijata
Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti*
Den [i{e ml μg otrov od insekti
(μg otrov od insekti/ml) na inekcija
(1) 0,00001 0,1 0,000001
(8) 0,0001 0,1 0,00001
(15) 0,001 0,1 0,0001
(22) 0,01 0,1 0,001
Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti
Den [i{e μg otrov od insekti
(μg otrov od insekti/ml) ml na inekcija
1 (29) 0,1 0,1 0.01
8 (36) 0,1 0,05 0,05
15 (43) 1 0,1 0,1
22 (50) 1 0,2 0,2
29 (57) 1 0,4 0,4
36 (64) 1 0,05 0,5
43 (71) 10 0,1 1
50 (78) 10 0,2 2
57 (85) 10 0,4 4
64 (92) 10 0,05 5
71 (99) 100 0,1 10
78 (106) 100 0,2 20
85 (113) 100 0,4 40
92 (120) 100 0,6 60
99 (127) 100 0,8 80
106 (134) 100 1,0 100
Terapija za odrùvawe
Prodolùvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti

7. interval na injektirawe: 21 den
Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.**
* Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored

anamnezata i rezultatite od testiraweto so koèn prick test so koncentracija 1μg/
ml.
**Terapijata na odrùvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.

256
Lista na kratenki
Lista na kratenki
AV - alergiska vakcinacija
AEDS - atopiski egzem/dermatit sindrom
AD - atopiski dermatit
AK - alergiski konjunktivit
AKE - angiotenzin-konvertira~ki enzim
AR - alergiski rinit
ARIA - Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie
na astmata)
ASIT - alergen-specifi~na imunoterapija
B-li - B limfocit
VC - vital capacity (vitalen kapacitet)
V/D 12 - vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci
g - gram
GINA - Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma)
god - godina
DBPCFC - double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebo-
kontroliran provokativen test so hrana)
De - Debar
dn - dnevno
Do - Dojran
DPT - dozno-provokativen test
EAACI - European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija
za alergologija i klini~ka imunologija)
EAWP - European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija)
ECP – Eozinofilni katjonski proteini
ECRHS - European Community Respiratory Health Survey (Istraùvawe za respiratornoto
zdravje vo Evropskata Unija)
EIA - exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor)
EKP - eozinofilen katjonski protein
ENDA - European Network of Drug Allergy (Evropska mreà za alergija na lekovi)
EPI - European Pollen Information (Evropski informacii za polenite)
GM-CSF - Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi
IgA - imunoglobulin A
IgG - imunoglobulin G
IgE - imunoglobulin E
IgM - imunoglobulin M
IKS - inhalatorni kortikosteroidi
Il - interleukin
ISAAC - International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno
istraùvawe za astmata i alergiite vo detstvoto)
IFN - interferon
kg - kilogram
LT - levkotrien
m - metar
MBP - majoren bazi~en protein
MEF - maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok)
mg - miligram
mg/m2 - miligram na kvadraten metar
mg/m3 - miligram na kuben metar
MKB - 10 - Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite
zdravstveni problemi - Desetta revizija
mkg - mikrogram
mkg/g - mikrogrami na gram
mkm- mikrometar (mikron)
mL - mililitar
MLD - Makedonsko lekarsko dru{tvo
mm - milimetar
NAR -nealergiski rinitis
n.v. - nadmorska viso~ina
NSAI - nesteroidni antiinflamatorni lekovi
Oh - Ohrid
PA - profesionalna astma
PG - prostaglandin
Pe - Peh~evo
PZ - polenski zrna
PPK - protivgen-prezentira~ka kletka
Pr - Prilep
PC20 - provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to
predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%)
SAK - sezonski alergiski konjunktivitis
SAR - sezonski alergiski rinitis
Sk - Skopje
sm - santimetar
T-li - T limfocit
T-po - T pomaga~ki limfocit
Fel - felix (ma~ka)
FEV1 - forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata
sekunda)
C - Celziusov stepen
CAK - celogodi{en alergiski konjunktivitis
Can - canis (ku~e)
CAR - celogodi{en alergiski rinitis
CIK - cirkulira~ki imunokompleksi
CNS - centralen nerven sistem
CD (CD) - cluster of differentiation (odbeleùva~ kaj T limfocitite)
CFC - chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija)
QAU - quality assurance units (standardizirani edinici)
WRA - work-related asthma (astma povrzana so rabota)

Indeks na poimi
Indeks na poimi
A G
aditivi na hranata, 199 gluvar~e, 66, 115, 237
aeroalergeni, 47, 61, 83, 142, 146, 152, 165 gravimetriski aeropalinolo{ki metod, 48
aeropalinologija, 47
D
aeropolucija, 50, 115, 152, 168, 182
aerosediment, 53 Dab, 67, 234
akarini, 87 dvoen slep placebo-kontroliran
alergeni, 27, 66, 102, 152 provokativen test so hrana, 201
alergija, 23, 27 Dermatophagoides pteronyssinus, 88, 116,
alergija na hrana, 29, 38, 103, 195, 199, 218 124, 146, 152, 165
alergiska astma, 28, 35, 61, 147, 153, 164 doma{na pra{ina, 87, 165
alergiski atopiski dermatit, 28, 175 doma{ni mikrokrleì, 87, 116, 131, 152,
alergija od insekti, 29, 39, 103, 211, 244 165
alergiska vakcinacija, 123, 156 dozno-provokativen test, 187
alergiska preosetlivost, 26 drvenesti rastenija (dendroflorni
alergiska senzibilizacija, 24, 61, 89, taksoni), 63, 67
132, 146, 165 E
alergiski konjunktivit, 28, 34, 103, 141 eozinofilen katjonski protein, 25, 52,
alergiski rinit, 27, 33, 61, 103, 115, 141, 120, 155
165, 196, 234, 236 eozinofilni leukociti, 25, 52, 116, 142,
alergen-specifi~na imunoterapija, 153
123, 156
Alternaria alternata, 84, 115, 165 @
ambrozija, 55, 63, 115, 132 ìvotna sredina, 167
anafilaksa, 30, 37, 186, 200, 213
anestetici, 189 I
antibiotici, 188 imun odgovor, 24
aspirin, 27, 189, 197 imunoglobulini, 24
atopija, 23, 27, 103, 119, 141, 152, 164 imunoglobulin A, 24, 200
atopiski ekcem/dermatit sindrom, 28, imunoglobulin E, 24, 52, 119, 141, 153,
175 175, 185, 199, 212
atopiski dermatit, 28, 103, 175 imunoglobulin G, 24, 129, 185, 200
imunoglobulin M, 24, 185, 200
B insekti, 211
bazofilni leukociti, 24, 116, 120 izduvni gasovi od soobra}ajot, 51, 107,
blokira~ki protivtela, 124 113, 115, 152
bor, 67, 115, 224 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni, 83,
breza, 67, 115, 223 131, 152
bronhijalna astma, 28, 35, 103, 146, 151,
178, 239, 242, 243 J
bronhijalna hiperreaktivnost, 155 jaglen monoksid, 51, 168
buka, 67, 233 K
V Kiselec, 225
volumetriski aeropalinolo{ki metod, ko`ni prick testovi, 63, 102, 119, 143,
48 155, 177, 186, 201, 213

kopriva, 66, 115, 236 protivgen, 27

ku~e, 93, 113, 125 protivgen-prezentira~ka kletka, 25
protivtelo, 27
L
profesionalen alergiski rinitis, 137,
Lebarka, 96 237
Limfociti, 24 profesionalna astma, 154, 170
Loboda, 61, 66, 115, 165 pu{ewe, 106, 110, 115, 167
M p~ela, 124, 211, 244
majoren bazi~en protein, 25 R
mastociti, 24, 116, 142, 154 rabotna sredina, 108, 137, 168
ma~ka, 91, 113, 125
medikamentozna alergija, 29, 37, 185 S
muvli, 83, 115, 125, 152, 165 sezonski alergiski konjunktivit, 141
sezonski alergiski rinit, 28, 63, 103,
N
115, 141
nealergiska astma, 28, 35, 153, 164, 166 smreka, 235
nealergiski atopiski dermatit, 29, 36, str{en, 124, 211
175 sulfonamidi, 188, 195
nealergiski konjunktivit, 28, 34, 144 sulfur dioksid, 51, 115, 168
nealergiski rinit, 28, 33, 128, 166
nealergiska preosetlivost, 26 T
nealergiska preosetlivost na lekovi, tegavec, 66, 115, 165
185 T limfociti, 24, 27, 116
nealergiska preosetlivost na hrana, 199 T pomaga~ki limfociti, 24, 116, 153
nesteroidni antiinflamatorni lekovi, trevi,
189
U
neutrofilni leukociti, 142
Urtikarija, 29, 200
O
F
osa, 124, 211, 254
outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni, 47, funkcionalni belodrobni ispituvawa,
152 102, 155
P H
pelin, 63, 115, 131, 165 hipersenzitivnost, 26
penicilin, 188, 197 Hymenoptera, 124, 211
Penicillium notatum, 86 C
perduvi, 95 celogodi{en alergiski konjunktivit,
pleveli, 61, 66, 115, 131, 152 141
polenovi zrna 47, 81 celogodi{en alergiski rinit, 28, 33,
polenski kalendar, 41, 68 103, 116, 141
polenska karta, 41, 68
polenska treska, 141 ^
preosetlivost, 26 ~ad, 152
preosetlivost na lekovi, 29, 37, 103,
185, 206 [
preosetlivost na hrana, 29, 38, 103, 199, {tavej, 66, 115
218 {tir, 66, 236
prostaglandini, 52, 116, 142
Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa:
Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Makedonija

GlaxoSmithKline Pharmaceuticals, Skopje
ReplekFarm, Skopje
Alkaloid, Skopje
Pliva, Skopje
ProCredit Bank, Skopje
VIA Inènering, Struga
Avtorite im zablagodaruvaat.
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
616-056.3(497.7)(047.31)
ALERGISKITE bolesti vo R.Makedonija / vo redakcija na Vladimir

Cvetanov. - Skopje : Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen
centar na SZO (IMT); Makedonsko zdruènie za bazi~na, klini~ka
imunologija i alergologija (MZBKIA), 2006. - 260 str. : ilustr.; 24 sm
Registar
ISBN 9989-2571-0-8 (IMT)

ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA)
a) Alergiski bolesti - Makedonija - Istraùvawa

COBISS.MK-ID 65667082
Tira`: 500. Primerokot e besplaten.
Pe~ati: "Evropa 92#, Ko~ani

262

Kniga Za Alergii

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kniga Za Alergii

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ALERGISKITE BOLESTI

U~senici vo terenska realizacija na Proektot:

Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija:

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na

Urednik i rakovoditel na Proektot

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 3

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 5

B. Aeropalinolo{ki monitoring ....................................... 45

6 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ................... 101

3.8.5. AK i endogeni faktori. ..................................................................... 147

8 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

5.5.1. Nefarmakolo{ki tretman ................................................................. 177

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 9

7.6. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ....202

10 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Breza (Betula pendula) ................................................................................. 233

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 11

Prof. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. vo Skopje.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 13

Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. vo

Prof. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. vo Skopje. Na Medicinskiot

D-r Jordan B. Minov e roden na 09. 07. 1960 god. vo Skopje. Na

Prim. d-r Neda A. E`ova e Rodena e 1944 god. vo s. Rakle - Prilep.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 15

Dipl. biolog Sne`ana G. Milkovska e rodena na 08.07.1962 god. vo

Ass. d-r Sne`ana M. Risteska-Ku~ e rodena na 18.04.1960 god. vo

16 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

D-r Olivera K. Spasovska e rodena na 07. 04 1957 god. vo Struga.

D-r Mimoza D. Marseni} e rodena na 17.08.1951 vo Kumanovo.

D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. vo Ohrid. Na

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 17

D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. vo Ohrid. Na

D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. Na Medicinskiot

D-r @aneta Boceska e rodena na 08.06.1962 god. vo Prilep.

18 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. vo Kru{evo. Na

D-r Afrim M. Ma}elara e roden na 01.08.1959 god.vo Debar.

D-r Nikola Ajcev e roden na 04.09.1960 god. Na Medicinskiot

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 19

Prof. d-r Rozalinda Isjanovska Prof. d-r Kristin V. Vasilevska

M-r phr Kostadina Jugreva, dipl. farm. D-r Vlado V. Stefanoski

20 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Redefinirawe na poznati fakti i poimi za

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 23

prethodno primile serum od atopi~ni lica. So svoite podocne`ni istra`uvawa

Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite

24 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

[ema br. 1. Alergiska kaskada - rana alergiska reakcija

Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 25

nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata, IgE

Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite

Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti

[ema br. 2. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al.)

26 Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Makedonija od 2003

Vo R. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35,6% kaj

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija 27

Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici

Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija

Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. iznesuva 5,4%.

Alergiski bolesti na ko`ata