AGRARNATA POLITIKA NA EU-NASTANUVAWE, PRINCIPI I UPRAVUVAWE

Temi za prezentacija

1. Nastanuvawe na Zaedni~kata zemjodelska politika - ZZP (Common Agricultural

Policy - CAP)

2. Principi

3. Upravuvawe

1. Nastanuvawe

- ZZP e vovedena u{te so Rimskiot dogovor od 1957 godina (regulirana so ~lenovite

32 do 38), so koj se definirani dve zaedni~ki politiki: zaedni~ka zemjodelska i
zaedni~ka nadvore{no-trgovska politika

- Primarna cel na ZZP e obezbeduvawe na produktivnosta vo zemjodelstvoto za da se

obezbedi: (1) fer `ivoten standard na zemjodelcite, (2) odr`liva pazarna stabilnost, (3)
raspolo`iva ponuda na zemjodelski proizvodi, (4) razumni ceni za potro{uva~ite, (5)
zgolemena produktivnost vo zemjodelstvoto.

- Konferencija vo Streza (1958) voveduva dopolnitelni nasoki za ZZP: (1)

zgolemuvawe na dohodot na farmerite, (2) poddr{ka na razvojot preku otstranuvawe
na pazarnite distorzii, (3) za{tita na semejnata farma preku edinstvenastrukturna i
cenovna politika vo zemjodelstvoto.

- ZZP zapo~nala da se primenuva vo 1963 godina i po~ivala na 4 osnovni principi:

1) edinstven pazar za slobodno dvi`ewe na zemjodelskite proizvodi vo ramkite na EU

2) finansiska solidarnost - site tro{oci za ZZP se finansiraat od buxetot na EU

3) davawe prednost za potro{uva~ka na zemjodelskite proizvodi od EU

4) dohodite na farmerite treba da bidat ednakvi na dohodite vo drugite sektori

1. Nastanuvawe (prodol`uva)

- Definiranite celi na ZZP se odraz na nekolku dimenzii

- Istoriska – site {est zemji ~lenki imaat nacionalni agrarni politiki nekompatibilni so
zalo`bite za kreirawe edinstven pazar

- Op{testveno-ekonomska – poradi nestabilnite ceni, rigidnata pobaruva~ka i

migracijata selo-grad, agrarnata politika se javuva kako instrument za konntrolirawe i
ubla`uvawe na razvojnite procesi

- Politi~ka dimenzija – zemjodelskite proizvoditeli prestavuvaat zna~ajna politi~ka

sila koja go kreira javnoto mislewe
 - Ekolo{ka dimenzija – vo Dogovorot od Rim e navedeno deka barawata za za{tita na
`ivotnata sredina mora da bidat vgradeni vo definiraweto i sproveduvaweto na
oddelnite politiki (vklu~itelno i vo agrarnata politika)

2. Principi

Sproveduvaweto na Dogovorot od Rim vo oblasta na zemjodelstvoto

predviduva sozdavawe na zaedni~ka organizacija na zemjodelski pazari, vo eden

od slednite oblici: (1) zaedni~ki pravila na konkurencija, (2) zadol`itelna

koordinacija na razli~nite nacionalni pazarni organizacii, i (3) evropska

pazarna organizacija. Se zasnovaat na tri osnovni principi:

- edinstven pazar za zemjodelski proizvodi: 1) slobodno dvi`ewe na zemjodelskite

proizvodi pome|u zemjite-~lenki na EU; i 2) zaedni~ki sistem na ceni i poddr{ka na
zemjodelskite proizvoditeli.

- prednost na zemjodelski proizvodi proizvedeni vo EU: na zemjodelskite proizvodi

koi se proizvedeni vo EU im se dava prednost i cenovna poddr{ka vo odnos na
uvoznite zemjodelski proizvodi (ograni~uvawe na pristapot na doma{niot pazar i
namalena uvozna konkurencija)

- Finansiska solidarnost: site tro{oci koi nastanuvaat od primenata na ZZP se

finansiraat od strana na buxetot na EU (ne postojat nacionalni agrarni politiki i deka
ZZP ne se ko-finansira). Zada~a za finansirawe na aktivnostite vo ramkite na ZZP -
Evropski zemjodelski fond za rakovodewe i garancii (European Agricultural
Guidance and Guarantee Fund-EAGGF).

3. Upravuvawe

Edinstvoto na zemjodelskiot pazar - bara zaedni~ko upravuvawe od strana

na Evropskata komisija (zaedni~ki ceni, zaedni~ki instrumenti,

zaedni~ka nadvore{na za{tita, zaedni~ko finansirawe).

1) Konsultacii so zainteresirani strani: 1) Komitet na regioni, 2) Ekonomsk-socijalen

sovet, 3) profesionalni tela na zemjodelski proizvoditeli, 4) sovetodaen komitet za
sekoj proizvod ili proizvodna grupa (nivnite mislewa nemaat zadol`itelen karakter), 5)
nau~ni komiteti, 6) nau~en rakovoden komitet

Evropskata komisija – predlog do Sovet na EU – doveruva izrabotka na

zavr{ni predlozi na Specijalniot komitet za zemjodelstvo

3. Upravuvawe (prodol`uva)
 - celosna procedura: Evropskata komisija, posle konsultaciite so profesionalnite
organizacii, podnesuva predlog do Evropskiot sovet, koj donesuva odluka posle
izvr{enite konsultacii so Evropskiot parlament, a mnogu ~esto i so Ekonomsko-
socijalniot komitet i Komitetot na regioni.

- procedura so sredno traewe: Evropskata komisija predlaga merki do Evropskiot

sovet, koj donesuva odluka bez prethodna konsultacija so Evropskiot parlament ili
Ekonomsko-socijalniot sovet

- procedura na „Komitetot za upravuvawe”: Komisijata deluva posle priemot na

mislewata na relevantniot komitet za upravuvawe. Komitetite za upravuvawe se
sostojat od pretstavnici od zemjite-~lenki, koi se zanimavaat so specifi~en sektor

DEFINIRAWE NA RURALNIOT RAZVOJ

1. okolu 80% od naselenieto vo najsiroma{nite zemji s# u{te `ivee vo ruralnite oblasti i

e direktno ili indirektno zavisno od zemjodelstvoto

2. do 2050 godina pobaruva~kata za hrana vo svetot }e se zgolemi dvojno, iako

raspolo`ivoto zemjodelsko zemji{te e ograni~eno, a vodnite resursi najverojatno }e se
namaluvaat i is~eznuvaat vo idnina

3. Ruralnite oblasti se dom za okolu 80% od naselenieto vo zemjite vo razvoj, od koi

okolu 75% `iveat vo apsolutna siroma{tija, od koi najgolemiot del se `eni

4. razumna definicija za ruralen razvoj bi mo`ela da bide deka: „ruralniot razvoj e

razvoj od koj najgolema polza ima ruralnoto naselenie, pri {to razvojot se podrazbira
kako odr`livo podobruvawe na `ivotniot standard i blagosostojbata na naselenieto”

Do 1970-te godini

 Ruralniot razvoj bil sinonim za razvoj na zemjodelstvoto

 Negova glavna cel – zgolemuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo i razvoj na sitnoto

zemjodelsko stopanstvo

 Definicija za ruralen razvoj: „ruralniot razvoj, vo osnovata, e del od strukturnata

transformacija na nacionalnata ekonomija, koja se karakterizira so diverzifikacija na
proizvodstvenata struktura na ekonomijata, nadvor od zemjodelstvoto. Ovoj proces se
ostvaruva so pomo{ na rapidniot rast na zemjodelstvoto, barem vo inicijalnata faza,
no na kraj doveduva do zna~itelen pad na u~estvoto na zemjodelstvoto vo vkupnata
vrabotenost i proizvodstvo, kako i pad na u~estvoto na ruralnoto naselenie vo
vkupnoto naselenie”

Docni 1970-ti godini

 Ruralniot razvoj se svrtuva kon obezbeduvawe socijalni uslugi za siroma{noto ruralno

naselenie
  Osnovna cel: obezbeduvawe najgilema korist za siroma{noto naselenie vo ruralnite
oblasti

Rani 1980-te godini

 Ruralniot razvoj se povrzauva so obezbeduvaweto povisok `ivoten standard na

ruralnoto naselenie

 Definicija za ruralen razvoj (Svetska banka): „strategija za podobruvawe na

ekonomskite i socijalnite aspekti na `ivotot na specifi~na grupa na naselenie –
siroma{nite koi `iveat vo ruralnite oblasti (rural poor)”

Kraj na 20-tiot i po~etok na 21 vek

 Ruralniot razvoj vo osnovata se fokusira na siroma{tijata i neednakvosta

 Definicija za ruralen razvoj: „ocena na promenite vo kvalitetot na `ivotot, po{iroko

definiran za da vo sebe gi vklu~i i podobruvaweto na zdravjeto, kvalitetot na
ishranata, obrazovanieto, ekolo{ki zdravi `ivotni uslovi i namaluvawe na polovata
diskriminacija i dohodnata neednakvost”

Krajna cel na koceptot na ruralen razvoj – podobruvawe na kvalitetot na

`ivotot na ruralnoto naselenie

Konceptot na ruralen razvoj vo sebe vklu~uva tri dimenzii:

 Ekonomska dimenzija - kapacitetot i mo`nostite na siroma{nite i nisko-dohodnite

selski doma}instva da izvle~at polza od procesot na ekonomski rast

 Socijalna dimenzija - poddr{ka na socijalniot razvoj na siroma{nite i nisko-dohodni

doma}instva i zagrozeni grupi na naselenieto

 Politi~ka dimenzija - merki za podobruvawe na mo`nostite za siroma{nite i nisko-

dohodnite lu|e vo ruralnite oblasti za aktivvno i efikasno u~estvo vo politi~kite
procesi

Politikata na ruralen razvoj treba da vodi smetka za slednite pra{awa:

- Kakov e ekonomskiot potencijal na ruralnite oblasti?

- Kade e lociran ekonomskiot potencijal?

- Kako mo`e da se realizira toj ekonomski potencijal?

- [to mo`e da se napravi za ruralnite oblasti so mnogu mal ili bez ekonomski potencijal?

- Dali javnite sredstva treba da se naso~at kon ruralnite oblasti bez o~igleden
ekonomski potencijal?
- Dali nekoi politiki im pomagaat podednakvo na lu|eto bez razlika kade tie `iveat (vo
urbana ili ruralna sredina)?

Politika na ruralen razvoj

 zbir na merki so koi, vo ramkite na nacionalnata ekonomska politika, se ostvaruvaat

celite na strategijata na razvojot na ruralnite podra~ja vo sekoja nacionalna
ekonomija

Uspe{na politika na ruralen razvoj e onaa koja im ovozmo`uva na ruralnite

oblasti da:

- ja odr`uvaat postojnata populacija;

- ja diverzificiraat svojata ekonomska osnova nadvor od primarniot sektor;

- bidat sposobni da gi odr`uvaat stapkite na siroma{tija i nevrabotenost na nivo ne

povisoko od soodvetnoto vo urbanite podra~ja;

- imaat {to polesen pristap do osnovnite uslugi (zdravstvo, obrazovanie, kulturen `ivot,
i sl.);

- ja pro{irat imotno-sopstveni~kata struktura na lokalnata ekonomija;

- go promoviraat socijalniot dijalog

- im ovozmo`at na kreatorite i nositelite na ekonomskata politika da rabotat zaedno za

postignuvawe na prethodno prifatenite celi.

EKONOMSKO ZNA^EWE NA ZEMJODELSTVOTO VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA

Temi za prezentacija

1. Geografski karakteristiki

2. Klimatski karakteristiki

3. Agroekolo{ki regioni

4. Zemji{en resurs i po~veni karakteristiki

5. Sopstvenost na zemji{te i struktura na farmi

6. Ekonomski performansi na zemjodelstvoto

7. Svot-analiza na zemjodelstvoto

1. Geografski karakteristiki

- Smestena vo jugozapadniot del na Balkanskiot poluostrov

 - Makedonija – 25.712 kvadratni kilometri, dominantno planinska zemja prese~ena so
dolini

- Dobro razviena hidrolo{ka mre`a (reki i prirodni i ve{ta~ki ezera)

- Polovina od teritorijata e zemjodelsko zemji{te (44% obrabotlivo zemji{te, 56%

pasi{ta)

- Makedonija e klasificirana vo grupata na EU NUTS I i II, 8 statisti~ki regioni (NUTS

III), 34 grupi na op{tini (NUTS IV) i 84 op{tini i grad Skopje (NUTS V)

- Po~veniot polriva~ e heterogen (prisutni se preku trieset po~veni vidovi)

2. Klimatski karakteristiki

- na krstopat kade se manifestira vlijanieto na kontinentalnata i mediteranskata klima,

{to uslovuva golema raznoobraznost na klimatskite uslovi

- Osum klimatsko vegetacioni po~veni podra~ja

- Sezonite leto-esen se `e{ki, a zimite se sne`ni so pojava na kratkotrajni niski

temperaturi (izmrznuvawe).

- Vrne`ite od do`d se neramnomerni, sporadi~ni i vo mala koli~ina. Ottuka najgolem

del od teritorijata na Republika Makedonija e su{na

- Vodata e limitira~ki faktor za intenzivno zemjodelsko proizvodstvo

3. Agroekolo{ki regioni

- Mediteranski

- Pelagoniski

- Skopsko-kumanovski

- Zapaden

- Isto~en

- Golemoezerski

4. Zemji{en resurs i po~veni karakteristiki

- Zemjodelsko zemji{te (49%) i {umi (37%) od vkupnoto zemji{te

- Pasi{ta (55,6%) i obrabotlivo zemji{te (44,2%)

- Obrabotlivo zemji{te - 82% obrabotlivo zemji{te i gradini, 10% livadi, 5% lozovi

nasadi i 3% ovo{tarnici
- Obrabotlivoto zemji{te poka`uva tendencija na namaluvawe (migracija na naselenie
selo-grad i zasileno tempo na gradski/industriski razvoj za smetka na ruralen razvoj)

5. Sopstvenost na zemji{te i struktura na farmi

- 80% od obrabotlivoto zemji{te se poseduva ili e vo naemni~ki odnos na 180.000

privatni farmi, ostatokot e dr`avno zemji{te koe se izdava na zemjodelski pretprijatija

- Pogolemiot del od pasi{tata se vo dr`avna sopstvenost i so niv upravuva Javnoto

pretprijatie za pasi{ta

- Efikasnoto koristewe na zemji{teto-popre~eno so deleweto na parcelite i

fragmentiraweto koe proizleguva od sopstvenosta, naslednoto pravo, slabiot pazar na
zemji{te, niskiot ekonomski rast i nedovolnata socijalna sigurnost

- Pome|u 1990 i 2004 vrednosta na zemjodelskoto proizvodstvo se zgolemi za 6%

- Porastot na zemjodelskiot BDP (dodadena zemjiodelska vrednost) go nadminuva

bruto zemjodelskiot proizvod, {to upatuva na zgolemena zemjodelska produktivnost

6. Ekonomski performansi na zemjodelstvoto

- Udelot na zemjodelstvoto vo BDP (2000-2008) – stabilen (okolu 12%)

- Obezbeduva vrabotuvawe i prihodi za pribli`no edna pettina od nacionalnata rabotna

sila

- Nesoodvetniot ~ove~ki kapital e pre~ka za prestruktuirawe na zemjodelskata rabotna

sila i za razvoj na biznisot i na ekonomskite aktivnosti vo ruralnite sredini

- Nadvore{na trgovija - izvozot na agro-prehranbeni i ribni proizvodi u~estvuva so 16-

19% (period 2000-2006) vo vkupniot izvoz, uvozot u~estvuva so 15% od vkupniot
uvoz (period 2000-2006 godina)

7. Ekonomski performansi na zemjodelstvoto

- Prezentirana e SWOT analizata na zemjodelstvoto, izrabotena kako sostaven del na

Nacionalnata programa za zemjodelestvo i ruralen razvoj 2007-2013 godina (IPARD
programa)

AGRARNA POLITIKA NA EU - EVOLUCIJA I REFORMI

- ZZP gi zameni nacionalnite agrarni politiki na zemjite-~lenki na EU, gi postigna

nekoi od originalno postavenite celi i, vo golema mera, go obedini pazarot za
zemjodelski proizvodi vo EU

- Op{to zemeno, site reformi mo`at da se podvedat pod dve {iroki kategorii:
- - prilagoduvawa vo strukturata na ZZP, so koi administrativnite ceni }e
pomognat vo ostvaruvaweto na celta za zgolemuvawe na dohodot na zemjodelskite
proizvoditeli, no }e gi namalat proizvodstvenite vi{oci i buxetskite rashodi. i

- - zamena na politikata na poddr{ka na cenite, kako glaven instrument za

sproveduvawe na ZZP, so poefikasen instrument, kako {to se pla}awata za direktna
poddr{ka na dohodot.

- 3. ZZP se obiduva da balansira pome|u dve ekstremno razli~ni celi: pogolemo

proizvodstvo preku tehnolo{ki progres i efikasnost i socijalna za{tita.

- Planot na Mansholt (1968)

- - modernizacija na zemjodelskata struktura preku tri me|usebno povrzani

reformi: 1) reorganizacija na zemjodelskata struktura vo zemjodelstvoto, 2)
povlekuvawe na zemji{teto od zemjodelskoto proizvodstvo, i 3) podobruvawe na
pazarnite uslovi.

- So namaluvawe na rabotnata sila i povlekuvawe na zemji{teto se potenciraat bliskite

vrski pome|u zemjodelstvoto i drugite sektori na poleto na socijalnata i regionalnata
politika

- Celi na ovaa reforma - 1) zabrzuvawe na procesot na adaptacija na zemjodelskite

strukturi i 2) utvrduvawe na regionalnite razliki i prezemawe merki za pomalku
razvienite regioni.

- Temel na ZZP do 1992 godina pretstavuva edinstvenata politika na ceni koja gi

voedna~uva uslovite za rabota na agrarniot sektor vo site zemji ~lenki na EU. Postojat
pove}e vidovi ceni:

- 1) Prelevmani (import levy) - imaat za cel da osiguraat odredeno nivo na

cenite na doma{niot pazar. Imeno, pri uvoz na odredeni zemjodelski proizvodi (so
voobi~aeno poniski ceni) tie se optovaruvaat so iznos koj odgovara na razlikata pome|
u doma{nata i stranskata cena na zemjodelskiot proizvod. Na toj na~in, se zgolemuva
ponudata na doma{nite proizvodi, a se namaluva u~estvoto na uvezenite zemjodelski
proizvodi

- 2) Interventni ceni (intervention price) - se primenuvaat vo slu~aj na

hiperprodukcija na odredeni proizvodi. Toa se ceni po koi dr`avnite agencii go
otkupuvaat vi{okot na proizvodi na pazarot i na toj na~in se za{tituvaat
proizvoditelite od gubitoci vo dohodot poradi pogolemata ponuda od pobaruva~ka

- 3) Subvencionirawe na izvozot (export refund) - osnovna cel e doma{nite ceni (koi

se povisoki od svetskite), preku dotirawe (dotacii) na proizvoditelite, da gi izramni so
svetskite ceni, so cel zgolemuvawe na izvozot na zemjodelski proizvodi od EU

- 4) Celni ceni (target price) - ceni koi EU gi smeta za po`elni za proizvoditelite na

odredeni proizvodi
- Seriozni promeni na vakvata cenovna politika se javuvaat vo poslednata decenija na
20-tiot vek vo ramkite na Reformite na MacSharry (1992) - osnovni pri~ini za ovaa
reforma se: 1) visoki buxetski tro{oci, 2) vlo{uvawe na sostojbata na potro{uva~ite,
3) nadvore{nite uslovi vo ramkite na Urugvajskata runda na pregovori na GATT, i 4)
za{titata na `ivotnata sredina.

- Spored ovaa reforma, ZZP ima dva stolba:

- 1) poddr{kata na cenite

- 2) politika na ruralen razvoj

- Osnovni karakteristiki na reformata se:

- 1) se predviduva pomalo zna~ewe na prviot stolb na ZZP

- 2) ozna~uva po~etok na direktnite pla}awa, kako kompenzacija za namalenoto

nivo na poddr{kata na cenite

- 3) voveduva namaluvawe na cenite za odredeni proizvodi (mesoto i `itaricite)

kako sredstvo za obezbeduvawe konkurentni doma{ni i stranski pazari

- 4) se predviduva pla}awata od buxetot da bidat neutralni, t.e. odvoeni od

nivoto na proizvodstvoto (decoupled payments)

- 5) vovedeni se programi za dobrovolno otka`uvawe od proizvodstvoto

- 6) vovedeni se novi subvencii za zemjodelcite koi organiziraat zemjodelsko

proizvodstvo koe e prijatelski nastroeno kon `ivotnata sredina

- AGENDA 2000

- promovira reformski zafati vo ramkkite na ZZP, zaedno so pripremata na strukturnite

fondovi na EU za planiranoto pro{iruvawe kon istok

- Predlo`nite reformski zafati opfa}aat i srednoro~en plan na buxetot za finansirawe na

ZZP i ruralniot razvoj.

- Prvpat se voveduvaat merki od domenot na ruralniot razvoj i za{titata na

`ivotnata sredina

- Merki za poddr{ka na proizvoditelite zasnovani na hektar zaseana povr{ina ili broj na

uslovni grla na stoka

- Se voveduvaat merki za: jaknewe na konkurentnsta na zemjodelskite i prehranbenite

proizvodi na EU na doma{niot i svetskite pazari, nao|awe na~ini za alternativno
vrabotuvawe i zgolemuvawe na dohodite na zemjodelcite, integrirawe na ekolo{kite i
strukturnite aspekti vo ZZP, unapreduvawe na kvalitetot i sigurnosta na hranata, kako
i poednostavuvawe na zakonskata regiulativa vo oblasta nazemjodelstvoto i rurarlniot
razvoj.
- Reformata na ZZP, vo su{tina, be{e glavno naso~ena kon premestuvawe na tovarot
na ZZP od sproveduvawe na politikata za poddr{ka na cenite kon politikata za
poddr{ka na dohodot.

- Predlo`nite reformski zafati opfa}aat i srednoro~en plan na buxetot za finansirawe na

ZZP i ruralniot razvoj.

- Osrtanuvaat dve aktuelni pra{awa: 1) ko-finansiraweto na ZZP (od buxetite na

zemjite-~lenki), i 2) multifunkcionalniot karakter na zemjodelstvoto (eksternalii
koi gi sozdava zemjodelstvoto za podobro okru`uvawe i podobar kvalitet na
`ivotot vo ruralnite i urbanite sredini)

- So AGENDA 2000 se vovede i politikata na ruralen razvoj, so osnovni principi: 1)

decentralizacija na odgovornosta, 2) fleksibilnost na programiraweto na finansiskite
sredstva

- Pottiknuvaweto na ruralniot razvoj se odviva preku nekolku programi:

- 1) investicii vo farmi

- 2) poddr{ka na ~ove~ki potencijali

- 3) poddr{ka na farmerite vo ekonomski zaostanatite oblasti

- 4) {umarstvo

- 5) prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi

- 6) za~uvuvawe na `ivotnata sredina

- REFORMATA NA ZZP OD 2003

- - promovira jaknewe na konkurentnosta na agrosektorot na EU i potencirawe na

multifunkcionalnosta na zemjodelstvoto vo ramkite na integralniot ruralen razvoj

- Se voveduva poimot na direktni pla}awa (direct income payments) koi gi primaat

zemjodelcite na baza na prose~nite pla}awa od buxetot koi gi imale vo poslednite tri
godini

- Naso~en kon potro{uva~ite i dano~nite obvrznici, dodeka proizvoditelite }e imaat

sloboda da proizveduvaat ona {to se bara na pazarot

- GLAVNI ELEMENTI NA REFORMATA NA ZZP OD 2003

- 1) Subvencii (SINGLE FARM PAYMENT) za zemjodelcite, nezavisno do

koli~inata na proizvedenite zemjodelski proizvodi (DECOUPLING). Ova
ovozmo`uva pogolema pazarna orientacija na zemjodelcite, bidej}i tie se slobodni da
proizveduvaat ona {to e najprofitabilno za niv i vo isto vreme da ja u`ivaat potenata
stabilnosta na nivniot dohod.
- 2) Ovie subvencii }e se uslovat so po~ituvawe na standardite za za{tita na `ivotnata
sredina, bezbednost na hranata, zdravjeto na rastenijata i `ivotnite i blagosostojbata na
`ivotnite (CROSS- COMPLIANCE)

- 3) Zajaknata politika na ruralen razvoj so pove}e sredstva od buxetot na EU, so novi

merki za za{tita na `ivotnata redina, kvalitetot i blagosostojbata na `ivotnite

- 4) Namaluvawe na direktnite pla}awa (MODULATION) na golemite farmi so cel

obezbeduvawe na sredstva za finansirawe na novata politika na ruralen razvoj

- 5) Mehanizam za finansiska disciplina za da se obezbedi deka nema da se slu~i

pre~ekoruvawe na sredtstvata od buxetot na EU za ZZP i za politikata na ruralen
razvoj

- 6) Formirawe na edna edinstvena zaedni~ka pazarna organizacija/Common Market

Organization (vo momentov postojat 21), so cel poefikasno ostvaruvawe na celite na
ZZP, stabilizirawe na pazarot na zemjodelski proizvodi, zgolemuvawe na
produktivnosta vo zemjodelstvoto i garantirawe stabilen dohod za zemjodelskite
proizvoditeli

- REFORMATA NA ZZP OD 2008

- “Podgotovka na pregled na zdravstvenata sostojba na reformata na ZZP

(Preparing the Health Check of the CAP reform)”

- So ovoj dokument, Evropskata komisija predlo`i modifikacii vo tri glavni oblasti:

- 1) sistemot na direktna poddr{ka

- 2) pazarnite instrumenti

- 3) politikata na ruralen razvoj

- 1) sistemot na direktna poddr{ka - da bide poednostaven i poefikasen za

- zemjodelskite proizvoditeli

- 2) pazarni instrumenti – prilagoduvawe na novata realnost vo svetot i vo EU

- 3) politika na ruralen razvoj – se zasnova na tri glavni oski:

- oska 1 - podobruvawe na konkurentnosta za zemjodelstvoto i {umarstvoto preku

stimulirawe na restrukturiraweto, razvojot i inovaciite.

- oska 2 - za{tita na `ivotnata sredina i ruralnite sredini preku stimulirawe na sistemot

na upravuvawe so zemji{teto, so {to se obezbeduva davawe ekolo{ki uslugi preku
 agro-ekolo{kite merki vo ruralnite podra~ja i upravuvawe so zemji{tetoto
(vklu~uvaj}i gi i oblastite so fizi~ki i prirodni nedostatoci)

- oska 3 - podobruvawe na kvalitetot na `ivot vo ruralnite podra~ja i pottiknuvawe na

diverzifikacija na ekonomskite aktivnosti.

- programata LEADER – vovedena vo 1991 godina, go pottiknalo aktivnoto

vklu~uvawe na lokalnite ruralni zaednici vo razvojot na nivnite lokalni ekonomii.

- Vo osnovata na novata politika na ruralniot razvoj e strate{kiot pristap:

- Izrabotka na programata

- - analiza na postojna sostojba (SWOT)

- - formulirawe na celite (tri osnovni oski na politikata)

- - nacionalni strate{ki planovi za ruralen razvoj ---- strategija za ruralen razvoj

na EU

- Sproveduvawe na programata

- - specifi~ni proekti na individualnite zemjodelski proizvoditeli

- - formulirawe na celite (tri osnovni oski na politikata)

- Monitoring, evaluacija, prilagoduvawe

- - sistem na monitoring (nacionalno i regionalno nivo; indikatori)

- Nekolku osnovni principi:

- Fleksibilnost (ramnote`a pome|u sektorska i teritorijalna dimenzija)

- Strategiski pristap (izrabotka na strategii i programi za realizacija)

- Tematski pristap (merkite se grupirani okolu celite i oskite)

- Integriran pristap (celi koi gi odrazuvaat ekonomskite, ekolo{kite i socijalnite

aspekti na razvojot)

- Idninata na ZZP

- Denes, ZZP gi otslikuva strate{kite celi na EU: razvoj na

- zemjodelstvo koe e konkurentno na svetskite pazari, gi po~ituva strogite

- standardi za za{tita na `ivotnata sredina, bezbednosta na hranata i

- blagosostojba na `ivotnite, vo ramkite na odr`liva i dinami~na ruralna

- ekonomija.
- Vo narednite godini ZZP }e se menuva za da prodol`i da:

- Bide dinami~na politika koja }e gi odrazuva potrebite i o~ekuvawata na EU

- Promovira odr`livo zemjodelstvo koe nudi sigurni i kvalitetni proizvodi, istovremeno

{titej}i ja `ivotnata sredina i blagosostojbata na `ivotnite

- Ja poddr`uva multifunkcionalnata uloga na zemjodelskite proizvoditeli kako

dobauva~i na javni dobra na op{testvoto

- Promovira rast i kreirawe rabotni mesta vo ruralnite oblasti

- Promovira konkurenten i inovativen agraren sektor koj }e odgovori na predizvicite na

svetskiot pazar

- Bide upravuvana od ednostavni i transparentni pravila

INSTITUCIONALNA RAMKA NA AGRARNATA POLITIKA I RURALNIOT

RAZVOJ

1. Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo:

- Formulirawe i implementacija na zemjodelskata strategija, politika i merki

- Podgotvuvawe na zakonodavstvoto

- Planirawe i sproveduvawe na programi finansirani od Vladata

- Nadzor i organizirawe na inspekciski slu`bi, itn.

2. Dr`aven zemjodelski inspektorat:

- Inspekcii vo sektorite za zemjodelsko, rastitelno i `ivotinsko proizvodstvo

3. Dr`aven inspektorat za {umarstvo i lov:

- Kontrolira i vr{i nadzor na sproveduvaweto na Zakonot za {umi, Zakonot za lov i site

drugi zakoni i zakonski akti koi se vo funkcija na {umarstvoto i lovot

4. Fitosanitarna inspekcija:

- Gi sproveduva zakonskite re{enija i nadle`nosti definirani vo Zakonot za za{tita na

rastenijata, Zakonot za zdravje na rastenijata i Zakonot za seme i saden materijal

5. Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto

- davawe neposredna pomo{ na zemjodelcite za primena na soodvetni merki vo

poledelstvoto, lozarstvoto, ovo{tarstvoto i sto~arstvoto,

- sorabotka so zdru`enijata na zemjodelcite i edinicite na lokalnata samouprava

 - naso~uvawe na zemjodelskite proizvoditeli za proizvodstvo na zemjodelski
proizvodi spored potrebite na pazarot

- neposredno izvr{uvawe na del od merkite za sproveduvawe na Programata za

pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, i dr.

6. Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj:

- извршување на мерките за директните плаќања во земјоделството;

- интервенции на пазарот на земјоделски производи;

- имплементација на производните квоти;

- извршување на мерките за рурален развој;

- реализација на средствата од претпристапната помош на Европската унија за

рурален развој;

- спроведување на мерките на државна помош во земјоделството

PRI^INI ZA POLITIKATA NA RURALEN RAZVOJ

1. Najgolem del od naselenieto seu{te `ivee vo ruralnite oblasti

2. Zemji vo razvoj – zadovoluvawe na potrebite za ishrana na naselenieto koe se

zgolemuva so visoki stapki na demografski rast

POTTIKNUVA^I NA RURALNIOT RAZVOJ

1) Razvoj naso~en kon lu|eto

- procesot na izrabotka i sproveduvawe na strate{kite razvojni dokumenti i

planovi mora da gi zeme predvid razli~nite potrebi i prioriteti na lu|eto koi `iveat vo
ruralnite oblasti (ma`i i `eni, mom~iwa i devoj~iwa), kako i brojnite ograni~uvawa so
koi se soo~uvaat vo nivnite sekojdnevni `ivoti

2) Lokalno upravuvawe

- zajaknuvaweto na kapacitetot na lokalnite javni institucii e klu~no za

sproveduvawe na politikite na ruralen razvoj i na soodvetnata zakonska regulativa

3) Ekonomija

- Odr`liviot rast na zemjodelstvoto naso~en kon potrebite na siroma{noto naselenie e

klu~en za namaluvawe na ekolo{kite, ekonomskite, socijalnite i politi~kite rizici,
kako i za namaluvawe na ruralnata siroma{tija

4) Prirodni resursi
- Zemjodelskoto proizvodstvo zavisi od prirodnite resursi, kako {to i blagosostojbata na
naselenieto vo ruralnite oblasti vo najgolem del zavisi od zemjodelstvoto kako
aktivnost

5) Ruralna infrastruktura

- Dobrata patna infrastruktura, pristapot do pazarite, golemi skladi{ta i melnici,

sistemite za navodnuvawe, telekomunikaciite i obezbeduvaweto elektri~na energija za
ruralnite oblasti se klu~ni faktori za pottiknuvawe na rastot naso~en kon siroma{noto
naselenie

6) Sistem na ruralni uslugi

- finansiski uslugi – pristap do slobodni finansiski sredstva i mo`nosti za

deponirawe na za{tedite

- zdravstveni uslugi – potrebni se pobrojni i podobri zdravstveni ustanovi i

kapaciteti vo ruralnite oblasti

- zemjodelski i veterinarni uslugi i istra`uvawe – potrebni za zadovoluvawe na

potrebite na razli~ni klienti od ruralnite oblasti i zaednici.

- osnovno i sredno obrazovanie - za site mom~iwa i devoj~iwa.

7) Ekonomsko upravuvawe od lokalno do globalno nivo

- Ruralniot razvoj mo`e efektivno da se promovira i ostvaruva samo dokolku postojat

koherentni ramki i politiki na me|unarodno i nacionalno nivo. Takvite ramki mora da
promoviraat politiki (zemjodelski, trgovski, ekonomski, socijalni i ekolo{ki) i praktiki
za fer odnesuvawe vo site zemji vo svetot.

OSNOVNI PRINCIPI NA RURALNIOT RAZVOJ

1) Ruralen razvoj vo ~ija osnova se lu|eto i ruralen razvoj naso~en kon

namaluvawe na

siroma{tijata

- Ruralniot razvoj, vo ~ija osnova se lu|eto, gi zema predvid potrebite,

prioritetite, intersite i predizvicite so koi se soo~uva naselenieto vo ruralnite oblasti.

2) Upravuvawe, institucionalni aspekti i finansiski menaxment

- Efektivniot ruralen razvoj ~esto podrazbira reformirawe na instituciite

zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na politikata na ruralen razvoj, osobeno na
instituciite od javniot sektor.

3) Partnerstvo
 - Site zainteresirani strani mora da rabotat zaedno za podobruvawe na `ivotnite
uslovi, prehranbenata sigurnost i celokupnata blagosostojba.

4) Ednakvost i ednakvi mo`nosti

- Principite na ednakvost i ednakvi mo`nosti mora da gi prepoznaat i prifatat

razli~nite potrebi, prioriteti i interesi na `enite i ma`ite, mom~iwata i devoj~iwata,
kako i razli~nite ograni~uvawa so koi tie se soo~uvaat.

5) Odr`liva upotreba na prirodnite resursi

- Sproveduvaweto na politikata na ruralen razvoj treba da se rakovodi od

principot deka prirodnite resursi mora da se upotrebuvaat na odr`liv na~in, princip koj
e sodr`an vo brojni me|unarodni konvencii i dogovori (primer: konvenciite na
Obedinetite nacii za biolo{ka raznovidnost i klimatskite promeni)

AGRARNATA POLITIKA NA SAD

Temi za prezentacija

1. Istoriski razvoj i zna~ewe

2. Celi

3. Karakteristiki

4. Merki

1. Istoriski razvoj i zna~ewe

- Zemjodelstvoto i agrarnata politika na SAD pominale niz zna~ajna transformacija vo

20-tiot vek

- Po~etok na 20 vek: rabotno-intenzivno, organizirano na golem broj farmi, vrabotuva

50% od vkupnata rabotna sila, farmite proizveduvaat vo prosek po pet zemjodelski
proizvodi

- 21 vek: mal broj specijalizirani farmi vo ruralnite oblasti, kade `ivee pomalku od 25%
od vkupnoto naselenie na SAD

Iako agrarnata politika na SAD se transformirala i reformirala so

tekot na vremeto, sepak niz godinite ostanale nekolku nejzini osnovni

celi:

- pomo{ za farmerite za da mo`at da se odr`at kako slobodni i nezavisni delovni

lu|e, koi se sposobni da donesuvaat samostojni odluki, koi}e imaat polza od svoite
rabotni i upravuva~ki sposobnosti,

- odr`uvawe soodvetna ponuda na visokokvalitetna ponuda po razumni ceni, i

 - pottiknuvawe izvoz na zemjodelski proizvodi kako na~in da se plati za
industrijalizacijata i za zgolemenite uvozni potrebi na amerikanskata ekonomija.

1. Istoriski razvoj i zna~ewe (prodol`uva)

Iako agrarnata politika na SAD se transformirala i reformirala so

tekot na vremeto, sepak niz godinite ostanale nekolku nejzini osnovni

karakteristiki:

- Zemjodelstvo podlo`no na biolo{kite procesi.

- Zemjodelskoto proizvodstvo doa|a od milioni semejni farmi i zemjodelski stopanstva

- Lu|eto poseduvaat unikatni moralni karakteristiki

- Agrarnata pobaruva~ka i ponuda se cenovno neelasti~ni na kratok rok

- Zabrzan rast vo produktivnosta

- Dohodnata elasti~nost na pobaruva~kata za zemjodelski proizvodi e mnogu niska

- Amerikanskoto zemjodelstvo e neto izvoznik vo svetot

2. Celi

^etiri osnovni celi:

- pomo{ za da se obezbedi dostapna, zdrava i sigurna hrana za potro{uva~ite vo

SAD i vo stranstvo,

- pomo{ za zemjodelstvoto za odr`uvawe i podobruvawe na konkurentnosta i

zgolemuvawe na produktivnosta,

- za{tita (konzervacija) na prirodnite resursi i `iveali{ta na farmite i na zemjodelskoto

zemji{te, i

- pridones kon ruralniot razvoj preku obezbeduvawe infrastruktura za odr`uvawe na

ulogata na zemjodelstvoto vo po{irokiot kontekst na odr`liv ruralen razvoj.

Tri ograni~uvawa na politikata:

- konzistentnost so me|unarodnite celi i obvrski, vklu~uvaj}i obvrski prezemeni vo

ramkite na STO, NAFTA (North American Free Trade Area) i drugi trgovski
dogovori, kako i so drugi me|unarodni dogovori na koi SAD se potpisnik

- fiskalna odgovornost, odnosno zadr`uvawe na tro{ocite na programite za poddr{ka na

zemjodelskite proizvoditeli vo ramkite na raspolo`ivite buxetski sredstva i pridones
kon namaluvawe na buxetskiot deficit
- politi~ka odr`livost, vklu~uvaj}i ja i potrebata za stabilna koalicija na site
zainteresirani strani

3. Karakteristiki

Politika na poddr{ka na dohodot:

- Direktni pla}awa (direct payments) - obezbeduvaat poddr{ka na dohodot na

zemjodelskite proizvoditeli zasnovani na istoriskite podatoci za prinosite i zaseanite
zemjodelski povr{ini

- Kontra-cikli~ni pla}awa (counter-cyclical payments) - dostapni za opredeleni

zemjodelski proizvodi, sekoga{ koga efektivnata cena e pomala od celnata cena, i

- Povremenite programi za pomo{ pri prirodni katastrofi (ad hoc disaster assistance
programs) - direktni pla}awa za zemjodelskite proizvoditeli pri ekstremni vremenski i
drugi prirodni nepogodi i katastrofi, ili naru{eni ekonomsko sostojbi vo nacionalnata
ekonomija

Politika na poddr{ka na cenite:

- Programi na zaemi za opredeleni zemjodelski proizvodi (commodity loan programs) -

ovozmo`uvaat zemjodelskite proizvoditeli na opredeleni zemjodelski proizvodi da
dobijat zaem od Vladata so stavawe vo zalog na proizvodstvoto na tie zemjodelski
proizvodi

3. Karakteristiki (prodol`uva)

- Javni (vladini) nabavki (government purchases) - gi poddr`uvaat cenite na opredelni

strate{ki proizvodi preku otkupot na vi{okot na proizvodstvo od istite.

- Carini i carinski kvoti (tariffs and tariff-rate quotas) - obezbeduvaat poddr{ka na

cenite za zemjodelskite proizvodi preku ograni~uvawe na uvozot na stranski
zemjodelski proizvodi so poniski ceni od doma{nite.

- Izvozni subvencii (export subsidies) - izvoznicite dobivaat uplati vo gotovina, so {to

im se ovozmo`uva da gi izvezuvaat svoite zemjodelski proizvodi po ceni poniski od
onie na pazarite na zemjodelski proizvodi vo SAD

Drugi programi – ekolo{kite programi

- Ovie programi im nalo`uvaat na zemjodelskite proizvoditeli da ispolnat

odredeni preduslovi vo pogled na konzervacija na `ivotnata sredina so cel da mo`at da
dobijat sredstva od vladinite programi.

4. Merki

Sloboden pazar:
- eliminacija na site naso~uvani programi koi direktno vlijaat vrz ponudata na
zemjodelski proizvodi

- problem na relacija unilateralni nasproti multilateralni pazari

- slobodniot pazar odnapred ne garantira pozitivni rezultati

- slobodniot pazar ne garantira socijalna pravednost

Zadol`itelna kontrola na ponudata:

- cel - zgolemuvawe na cenite na hranata preku ograni~uvawe na ponudata (tro{ocite

na programata se prefrluvaat od dano~nite obvrznici na potro{uva~ite, vo vid na
povisoki ceni na hranata)

- prednosti - za sekoe zemjodelsko stopanstvo se postavuvaat limiti (kvoti) koi mo`at

da se izrazat vo kvantitativni pokazateli

- Nedostatoci - od prakti~na i ideolo{ka priroda

4. Merki (prodol`uva)

Razli~ni programi za liberalizacija na pazarot:

- kombinacija od programite za intervencija na Vladata i programite za dobrovolno

profa}awe na ograni~ena ponuda od strana na individualnite zemjodelski
proizvoditeli vo zemjite so razviena pazarna ekonomija

- prednosti: (1) beneficirawe na potro{uva~ite, (2) beneficirawe na proizvoditelite, (3)

regulirawe na dr`avnite rezervi, i (4) zgolemuvawe na pazarnata orientacija na
proizvodstvoto na opredeleni zemjodelski proozvodi

- nedostatoci: (1) tro{oci na programata, (2) akumulirawe na vladinite rezervi, (3)

nekonzistentnost i kontradiktornost, i (4) deformirawe na konkurencijata na pazarot

Sloboden pazar so posebni pla}awa:

- odvojuvawe na poddr{kata na Vladata na odbrani farmi od strukturata na cenite

(decoupled payments).

- namesto da bara od sekoj farmer da proizvede opredelen del od proizvodot (za

zadovoluvawe na potrebite na op{testvoto), “kvotata” na potrebni proizvodi garantira
minimalen dohod samo za toj obem na proizvodstvo.

4. Merki (prodol`uva)

Sloboden pazar so upravuvawe so rizikot:

- alternativa koja najmnogu go vklu~uva problemot na stabilizirawe na cenite vo

zemjodelstvoto, {to ova proizvodstvo go ~ini nevoobi~aeno rizi~no.
- obezbeduvaweto na mo`nost zemjodelskite proizvoditeli da go delat ovoj visok rizik
so ostanatite delovi od naselenieto vo op{testvoto mo`e da ja podobri efikasnosta na
zemjodelskoto proizvodstvo i `ivotniot standard na zemjodelskite proizvoditeli.

- upravuvaweto so rizikot (ili stabilizacijata na cenite) koe mo`e da se podobri so

odredena vladina intervencija, koja pokraj osiguruvaweto (podelba na rizikot)
vklu~uva i fju~rs dogovori, opcii i drugi instrumenti na finansiskiot pazar so koi mo`e
da se namali rizikot vo zemjodelstvoto.

CELI NA POLITIKATA NA RURALEN RAZVOJ

- GLAVNA CEL

- - odr`livo podobruvawe i unapreduvawe na kvalitetot na `ivotot na nisko-

dohodnoto ruralno naselenie, so istovremeno obezbeduvawe efektiven i efikasen
pridones na ruralnata ekonomija kon razvojnite procesi na nacionalno nivo

- SPECIFI^NI CELI

- Promovirawe na ruralnata ekonomija preku podobruvawe na sostojbata so

proizvodstvoto, vrabotenosta i dohodite na ruralnoto naselenie

- Promovirawe sozdavawe na za{tedi i obezbeduvawe povisoki nivoa na investicii vo

ruralnite oblasti

- Zajaknuvawe na efektivnosta na nacionalnite i lokalnite institucii zadol`eni za

izrabotka i sproveduvawe na politikata na ruralen razvoj

- Pomo{ za podobruvawe na pristapot na ruralnoto naselenie kon osnovnite uslugi

(obrazovanie, zdravstvena za{tita, i sl.)

- Zajaknuvawe na procesot na planirawe na ruralniot razvoj, kako i prifa}awe na merki

za promovirawe podobra i poefikasna integracija na ruralnite oblasti i ekonomski
sektori so ostatokot na nacionalnata ekonomija

- TRI KOMPLEMENTARNI POLIWA NA AKTIVNOST

- Zajaknuvawe na nacionalniot kapacitet za identifikuvawe i izrabotka podobri

programi i proekti, vklu~uvaj}i poddr{ka za formulirawe na politiki za podobruvawe
na op{tata ramka na ruralniot razvoj

- Mobilizirawe na naporite na ruralnoto naselenie, t.e. pottiknuvawe na nivnoto u~estvo

vo procesot na donesuvawe odluki od oblasta na ruralniot razvoj, organizacioni
aktivnosti, obuka i obrazovanie povrzano so razni aspekti na ruralniot razvoj, i sl.

- Finansirawe na programi i proekti koi }e pridonesat za pobrz razvoj na ruralnite

oblasti i ruralnata ekonomija

-
 IPA, IPARD I REPUBLIKA MAKEDONIJA

Temi za prezentacija

1. [to e IPA?

2. Upravuvawe i sproveduvawe na IPA

3. Nacionalna struktura za IPA vo Republika Makedonija

4. IPARD - osnovni karakteristiki

1. [to e IPA?

- IPA (Instrument for Preaccession Assisstance) e instrument za

pretpristapna pomo{ na EU, namenet za zemjite kandidati za ~lenstvo vo EU
(Hrvatska, Turcija i Makedonija) i za potencijalnite kandidati za ~lenstvo (Albanija,
BiH, Crna Gora i Srbija)

- Formalno postoi od 1 januari 2007 godina

- Gi zameni prethodnite fondovi: FARE, ISPA, SAPARD, KARDS, koi na mnogu

evropski zemji im bea od dragocena pomo{ za vospostavuvawe na baranite standardi
io reformi

- Se sostoi od pet komponenti:

1) Tranziciona pomo{ i institucionalna nadgradba (support for transition

and institution building) - finansirawe na institucionalnata nadgradba i podobruvawe
na kapacitetot na zemjata

2) Prekugrani~na sorabotka (cross-border cooperation) - poddr{ka na

zgolemuvaweto na nivoto na prekugrani~nata sorabotka pome|u zemjite kandidati za
~lenstvo, zemjite potencijalni kandidati i zemji-~lenki na EU

1. [to e IPA? (prodol`uva)

3) Regionalen razvoj (regional development) - poddr{ka na podgotovkite na

zemjite za sproveduvawe na politikata na kohezija na EU, a osobeno na Fondot na EU
za regionalen razvoj (European Regional Development Fund) i Fondot za kohezija
(Cohesion Fund)

4) Razvoj na ~ove~ki resursi (human reources development) - se odnesuva

na podgotovkata na zemjite za sproveduvawe na politikata na kohezija i na evropskiot
socijalen fond (European Social Fund)

5) Ruralen razvoj (rural development) - se odnesuva na podgotovkata na

zemjite za sproveduvawe na zaedni~kata zemjodelska politika i ostanatite relevantni
politiki, kako i za Evropskiot zemjodelski fond za ruralen razvov (European
Agricultural Fund for Rural Development)
- Kako finansira IPA?

1) 50% od vkupnata investicija treba da ja obezbedi korisnikot

2) 50% od vkupnata investicija ja pokrivaat IPA fondovite. Od ovaa polovina,

75% se pari od IPA fondovite, a 25% se pari od dr`avniot buxet na zemjata korisnik
na pretpristapnata programa

2. Upravuvawe i sproveduvawe na IPA

- Pove}egodi{na indikativna finansiska ramka (Multi-annual indicative

Financial Framework - MIFF) - ja opredeluva alokacijata na vkupnite finansiski
sredstva po zemji i po komponenti. Ja prika`uva namerata na Evropskata komisija vo
pogled na alokacija na finansiskite sredstva za narednite tri godini

- Pove}egodi{en indikativen programski dokument (Multi-annual indicative

Financial Framework - MIFF) - gi opredeluva strategiite za pretpristapna pomo{ na
zemjite kandidati za sekoja komponenta, zasnovano vrz Spogodbite za asocijacija i
partnerstvo i godi{nite izve{tai na EU za napredokot na sekoja oddelna zemja

- Godi{ni ili pove}egodi{ni programi (Annual or multi-annual indicative planning

documents) - se usvojuvaat od strana na Evropskata komisija i se zasnovani na
pove}egodi{nite indikativni planski dokumenti. Se izrabotuvaat za sekoja zemja
korisnik na sredstvata i gi pokrivaat glavnite oblasti za intervencija predvideni vo
oddelnite zemji

2. Upravuvawe i sproveduvawe na IPA(prodol`uva)

3. Nacionalna struktura za IPA

- Decentraliziran sistem na upravuvawe i sproveduvawe

- Nacionalen koordinator za IPA (Potpretsedatel na Vladata zadol`en za

evropski pra{awa) – odgovoren za celosna koordinacija na pomo{ta

- Nadle`en koordinator za akreditacija (Minister za finansii) - ja izdava i/ili

povlekuva akreditacijata na Nacionalniot koordinator za avtorizacija i na Nacionalniot
fond (strukturi od Ministerstvoto za finansii)

- Nacionalen koordinator za akreditacija (Ministerstvo za finansii) - celokupna

odgovornost za finansisko upravuvawe so EU-fondovite

- Sektor za centralno finansirawe i sklu~uvawe dogovori (Impllementira~ko telo

vo Ministerstvoto za finansii) - nadle`no zatenderirawe, sklu~uvawe dogovori i
pla}awa
- Nacionalen fond (Centralen trezorski entitet vo Ministerstvoto za finansii) -
preku nego se prenesuvaat fondovite od EU i buxetot na Republika Makedonija do
krajnite korisnici

- IPA koordinator (Vi{ programski slu`benik) - sekoe ministerstvo ima lice

nazna~eno od nadel`niot minister za koordinacija na aktivnostite okolu tehni~kata
implementacija na IPA proektite koi se vo nadle`nost na soodvetnite ministerstva

IPA za Makedonija, po godini, milioni evra

4. IPARD - osnovni karakteristiki

- IPARD (IPA Rural Development – IPARD Programme) e finansiski instrument za

finansirawe na aktivnostite na pettata komponenta na IPA - Ruralen razvoj

- Op{ti celi na ovoj finansiski instrument se:

1) pridones kon odr`liva modernizacija na zemjodelskiot sektor i

prehranbenata industrija preku celno naso~eni investicii, a vo isto vreme
podobruvawe na sostojbata so bezbednosta na hranata, veterinarnite, fitosanitarnite i
ekolo{kite standardi specificirani vo kriteriumite za pristap kon EU, i

2) pridones kon odr`liviot razvoj na ruralnite oblasti

- Po~etna faza za dobivawe i upotreba na sredstvata od IPARD programata, pokraj

vospostavuvaweto soodveten institucionalen mehanizam i administrativni kapaciteti, e
i fazata na programirawe, {to podrazbira izrabotka na nacionalna IPARD programa
(finalnata verzija e objavena vo septemvri 2008 godina)

- Strate{ka cel na IPARD programata za Republika Makedonija e: podobruvawe

na konkurentnosta na farmite i prehranbenata industrija, so toa {to tie }e bidat vo
soglasnost so standardite na EU, istovremeno obezbeduvaj}i odr`liv ekolo{ki i socio-
ekonomski razvoj na ruralnite sredini preku zgolemeni ekonomski aktivnosti i
mo`nosti za vrabotuvawe

4. IPARD - osnovni karakteristiki (prodol`uva)

Usoglasenost na IPARD merkite so ostanatite strate{ki dokumenti

- Nacionalen razvoen plan 2007-2009:

- Zgolemuvawe na me|unarodnata konkurentnost na zemjata koja e potrebna

za odr`liv pazaren rast i pogolema vrabotenost

- Nacionalna strategija za razvoj na zemjodelstvoto i ruralen razvoj 2007-

2013:

1) Zajaknuvawe na konkurentnata sposobnost na makedonskoto zemjodelstvo

na pazarite na EU i JIE
 2) Izgradba na soodvetni, efektivni javni i privatni institucii

3) Podobruvawe na prihodite na zemjodelskite stopanstva

4) Pristap na potro{uva~ite do bezbedna, kvalitetna i zdrava hrana

5) Optimalna upotreba na prirodnite resursi na ekolo{ki odr`liv na~in

- Generalni celi na IPARD:

1) Podobruvawe na pazarnata efikasnost i implementacija na standardite na

EU za javno zdravje, za{tita na sredinata, blagostojba na `ivotni i profesionalna
bezbednost (prioritetna oska 1)

2) Aktivnosti za implementacija na agro-ekolo{ki merki i strategii za LER na

ruralnite sredini preku JPP (prioritetna oska 2)

3) Razvoj na ruralnata ekonomija (prioritetna oska 3)

4. IPARD - osnovni karakteristiki (prodol`uva)

- Specifi~ni celi na IPARD:

- Podobruvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo prilagodeno kon

barawata na pazarot

- Obezbeduvawe na razvoj na konkurentna i efikasna prerabotuva~ka

industrija

- Sozdavawe na uslovi za odr`liv ruralen razvoj za poddr{ka na socio-

ekonomskiot razvoj na ruralnite sredini

Merki na IPARD:

Merka 1: Investicii vo zemjodelski stopanstva

1.1 Investicii vo proizvodstvo na grozje

1.2 Investicii vo proizvodstvo na meso i mleko

1.3 Investicii vo proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk

Merka 2: Investicii vo prerabotuvawe i marketing na zemjodelski i ribni

proizvodi

2.1 Podobruvawe na prerabotka i marketing na vino

2.2 Podobruvawe na prerabotka i marketing na meso

2.3 Podobruvawe na prerabotka i marketing na mleko

2.4 Podobruvawe na prerabotka i marketing na ovo{je i zelen~uk

 Merka 3: Diverzifikacija i razvoj na ekonomski aktivnosti vo ruralni
sredini

3.1 Ruralen turizam

3.2 Zanaet~iski aktivnosti

3.3 Ruralni uslugi

3.4 Proizvodstvo na alternativni i netradicionalni proizvodi

Merka 4: Tehni~ka poddr{ka

4.1 Tehni~ka poddr{ka

4.2 Informativna i javna kampawa

4. IPARD - osnovni karakteristiki (prodol`uva)

Upravuvawe so IPARD i negovo finansirawe

- Upravuvawe so IPARD - Agencija za finansiska poddr{ka na

zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (IPARD Agencija):

- Odgovorna za odobruvawe i izvr{uvawe na isplatite, vodewe

smetkovodstvena evidencija na sredstvata od IPARD

- Sproveduvawe na zemjodelskata politika i poddr{ka na ruralniot razvoj vo

Makedonija

- Sproveduvawe na Zaedni~kata zemjodelska politika na EU vo Makedonija

- Koristewe na pretpristapnite fondovi na EU vo soglasnost so propi{anite

kriteriumi

- Finansirawe na IPARD:

1) Sredstvata se obezbeduvaat od Buxetot na EU (75%) i od Buxetot na

Makedonija (25%)

2) 50% od investicijata se pokriva od javni (buxetski sredstva - EU i

Makedonija), a ostatokot od privatni izvori

3) Vkupnite sredstva za IPARD koi }e se obezbedat od EU za periodot 2007-

2010 godina iznesuvaat 31,5 milioni evra (2007 - 2,1 milioni evra, 2008 - 6,7 milioni
evra, 2009 - 10,2 milioni evra i 2010 - 12,5 milioni evra)

4. IPARD - osnovni karakteristiki (prodol`uva)

Pridobivkite od upotrebata na IPARD fondovite se mnogubrojni, me|u

 koi kako najzna~ajni mo`at da se izdvojat slednite:

- podobruvawe na standardot na zemjodelcite

- podobruvawe na pazarnata konkurentnost i efikasnost na opredelni

zwemjodelski proizvodi

- zgolemuvawe na vrabotuvaweto vo ruralnite oblasti i pottiknuvawe na

migracijata grad - selo

- podobruvawe na veterinarnite standardi vo sto~arstvoto

- zgolemena za{tita na `ivotnata sredina, i sl.

4. IPARD - osnovni karakteristiki (prodol`uva)

Klu~ni pra{awa na koi treba da se obrne posebno vnimanie :

- Dostapnost na povolni kreditni sredstva za finansirawe na-investiciite,

- Funkcionalni inspekciski slu`bi vo delot na javnoto zdravje, za{tita na

sredina, zdravje na `ivotni i rastenija, blagosostojba na `ivotni i profesionalna
bezbednost za poddr{ka na procesot na aplikacija i implementacija,

- Soliden kapacitet na sovetodavnite slu`bi za poddr{ka na potencijalnite

aplikanti,

- Soodvetna zakonska regulativa i usoglasenost na uslovite za aplicirawe so

agendata na promeni i prilagoduvawe na doma{nata kon legislativata na EU,

- Nedostatok na sistem za obuka za obezbeduvawe minimum nivo na

profesionalni ve{tini na farmerite

MERKI NA POLITIKATA NA RURALEN RAZVOJ

Tri osnovni faktori vlijaat vrz politikata na ruralen razvoj

1) Zgolemen interes za ruralnite vrednosti i znamenitosti

- Vrednosta koja op{testvoto, ruralnoto i urbanoto, ja dava na prirodnite i

kulturnite vrednosti i znamenitosti ima golemo vlijanie vrz na~inot na koj politikata
na ruralen razvoj se prifa}a vo zemjite niz svetot

2) Pritisoci za reforma na agrarnata politika

- Prviot pritisok se odnesuva na ograni~uvawata koi odredeni agrarni politiki gi

nametnuvaat na me|unarodnata trgovija so zemjodelski proizvodi i hrana.

- Ovoj me|unaroden pritisok se nadopolnuva so interniot buxetski pritisok

3) Decentralizacija i trendovi vo regionalnata politika

 - politikite naso~eni kon identifikuvawe i targetirawe na lokalnite ekonomski
mo`nosti dobija vo va`nost i zna~ewe

Strategijata za ruralen razvoj treba da gi sodr`i slednite karakteristiki

1. Integriran pristap

2. Strategija naso~ena kon idninata

3. Teritorijalen pristap i vistinsko regionalno upravuvawe so politikata na ruralen razvoj

Strategijata za ruralen razvoj treba da vodi smetka za:

1. Politi~kata dimenzija

2. Ekolo{kata dimenzija

3. Socijalnata dimenzija

4. Ekonomskata dimenzija

5. Institucionalnata dimenzija

STRATEGIJA ZA ZEMJODELSTVO I RURALEN RAZVOJ NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Temi za prezentacija

1. Strate{ka cel

2. Glavni pra{awa na strate{kata politika

3. Ruralen razvoj

4. ZZP na EU i zada~i za pristapuvawe na zemjite od Zapaden Balkan

5. Politika na ruralen razvoj na EU-idni predizvici i implikacii za Zapaden Balkan

1. Strate{ka cel

Да се зајакне способноста на македонското земјоделство да биде

конкурентно на интегрираните регионални пазари на Европската Унија и

југоисточна Европа преку:

1) зголемување на ефикасноста на земјоделското производство,

преработка и маркетинг, и да се изградат соодветни, ефективни јавни и

приватни институции

2) да се подобрат приходите по фарма

 3) да се осигура дека потрошувачите имаат пристап до безбедна, здрава
храна

4) да се оптимизира употребата на земјиштето, шумите и водата како

извори во недостиг, на одржлив начин за животната средина, и

5) да се изградат рурални општини способни за опстанок преку одржлив

рурален развој.

2. Glavni pra{awa na strate{kata politika

1) Зголемување на конкурентноста на секторот

- Зголемување на големината на одржливи (пазарно ориентирани)

семејни фарми

- Зголемување на работната продуктивност

- Зголемување на достапноста на капитал

- Зголемување на достапноста на технологија

- Подобрување на политиките за поддршка на земјоделството

- Зголемување на конкурентноста на преработувачката индустрија, на

прехранбената индустрија и производството на сточна храна

- Хоризонтална организација

1) Улогите и функциите на професионалните и/или интер-

професионалните организации

2) Улогите и функциите на групите на производители и

кооперативи (од економско значење)

- Вертикална организација, односно интегрирање на фармерите со

преработувачката индустрија преку стабилни договорни односи

2. Glavni pra{awa na strate{kata politika (prodol`uva)

2) Постигнување на квалитет и безбедност на храна

- Зголемена безбедност на храната (на ниво на производство, како и на

ниво на преработка)

- Зголемен квалитет на производите од растително и животинско потекло

3) Постигнување на одржливо управување со ресурси

 - Во правниот систем на Македонија треба да се воведат законски акти
кои се базирани на ЕУ регулативите

- МЗШВ треба да формира капацитет за агро-екологија

- Во рамките на ЗИС, МЗШВ треба да развие информативен систем за

агро-екологија

- МЗШВ (со други релевантни министерства) треба да изготви упатства

за мониторинг и стандарди

2. Glavni pra{awa na strate{kata politika (prodol`uva)

4) Подобрување на условите за живот во руралните средини

- Законодавството за дефинирање на руралните области и на недоволно

развиените области треба да се измени и дополни

- МЗШВ треба да имплементира партиципативно социо-економско

анкетно истражување на руралните општини

- Јасно дефинирање на улогите и учеството на другите министерства и

државни тела

- Подобрување на физичката инфраструктура

- Вработување надвор од фармите

- Диверзификација на земјоделското производство

2. Glavni pra{awa na strate{kata politika (prodol`uva)

5) Реформа на регулаторната и институционалната рамка

- Безбедност на храна, ветеринарство, заштита на растенијата, семиња и

посадочен материјал и исхрана на животните

- Заеднички пазарни организации

- Јасно дефинирање на улогите и учеството на другите министерства и

државни тела

- Подобрување на физичката инфраструктура

- Вработување надвор од фармите

- Диверзификација на земјоделското производство

- Рурален развој

Институционалните реформи на МЗШВ

 - Разграничување на заедничките одговорности

- Хоризонтална и вертикална реорганизација на МЗШВ на централно и

регионално ниво

1) Подобрување на човечките ресурси на МЗШВ

2) Воспоставена ИПАРД Платежна агенција

3) Усвојување на ИПАРД План

4) Постигнување акредитација на референтните лаборатории

3. Ruralen razvoj

- Политиките за рурален развој во Македонија (да бидат финансирани од

национални фондови или од ИПАРД) треба да придонесат кон постигнување на
следниве цели:

AXIS 1 – Подобрување на ефикасноста на пазарот и имплементација на

стандардите на ЕУ;

Мерка 1: Инвестиции на фарма за реструктуирање и надградба според

стандардите на ЕУ;

Мерка 2: Поддршка за формирање на групи производители;

Мерка 3: Инвестиции во преработка и маркетинг на земјоделските

производи за

реструктуирање и надградба според стандардите на ЕУ.

AXIS 2 – Подготвителни активности за имплементација на мерките за

агро-

екологија и стратегии за локален рурален развој;

Мерка 4: Активности за подобрување на животната средина и селата;

AXIS 3 – Развој на руралната економија.

Мерка 5: Развој и диверсификација на руралните економски активности.

Мерка 6: Подобрување и развој на руралната инфраструктура;

AXIS 4 – Техничка поддршка.

Мерка 7: Техничка поддршка, информативни кампањи и публицитет.

Мерка 8: Стручно образование и обука.

 4. ZZP i zemjite od Zapaden Balkan

- Pravno usoglasuvawe na ~etirite glavni pravni sistemi na ZZP (direktni pla}awa,

pazarni intervencii, ruralen razvoj, finansiski pravila)

- Sproveduvawe na podobruvawe na kapacitetite (instituciite vo agrarot treba da

bidat podobreni i novoosnovani)

- Politi~ki reformi i ekonomski prilagoduvawa (modernizirawe na agro-

prehranbeniot sinxir i ruralnite stopanstva)

- Pregovori za pristapuvawe

5. Politikata na ruralen razvoj i zemjite od Zapaden Balkan

- Zemjite od Zapaden Balkan se karakteriziraat so golem broj ruralni oblasti koi

se soo~uvaat so strukturni problemi

- Potreben e poseriozen pristap vo upotrebata na pretpristaonata pomo{ za finansirawe

na politikata na ruralen razvoj (SAPARD, IPARD)

- Potrebno e planirawe na balansirana poddr{ka na ruralniot razvoj - promocija na

konkurentnosta na zemjodelskiot sektor, opravdana upotreba na prirodnite resursi i
ekonomska diverzifikacija na ruralnite oblasti

- Da se stavi pogolem akcent na pregovorite za finansiskite uslovi za

finansirawe na vtoriot stolb na ZZP (politikata na ruralen razvoj)

KONCEPTOT NA INTEGRIRAN RURALEN RAZVOJ

1. Voved

2. Osnovni karakteristiki

3. Aspekti na primenata

1. Voved

- Vo poslednite nekolku godini raste razo~aruvaweto od rezultatite na

razvojnite politiki vo svetot

- Se promovira ekonomski razvoj vo zemjite vo razvoj so primena na

ekonomski principi svojstveni za razvienite zemji

- Konceptot na integriran ruralen razvoj – izlez od krizata (nov po~etok)

 - Se promovira kako re{enie na problemite na agrarniot razvoj vo zemjite

vo razvoj i razvienite zemji

Definicija

- integriraniot ruralen razvoj pretstavuva kompleksen razvoj na

opredeleno ruralno podra~je, vrz baza na raspolo`ivite prirodni,

materijalni, infrastrukturni i ~ove~ki resursi so koi se upravuva so

dol`no vnimanie za za~uvuvawe na ramnote`ata pome|u ~ovekot i

prirodata

- vramnote`en razvoj na ruralnite oblasti i regioni od pove}e aspekti:

demografskiot, socio-ekonomskiot, prostorniot, me|usektorskiot,

tradicionalno-kulturolo{kiot i ekolo{kiot.

2. Osnovni karakteristiki

a) Ruralniot razvoj e sostaven del na sevkupniot socio-ekonomski razvoj

- Ruralnata siroma{tija – ograni~en pristap do resursi (rast na naselenieto, postojna

socio-kulturni i politi~ki pri~ini)

- Nedovolna integriranost na ruralnite oblasti vo vkupniot socio-ekonomski i politi~ki

sistem na zemjata

- sostojbata so siroma{nite vo ruralnite oblasti mo`e da se podobri samo dokolku ovaa

kategorija na naselenie se integrira vo vkupniot sistem na nacionalnata ekonomija

- Potrebna e promena vo socijalnata i politi~kata infrastruktura, me|u~ove~kite odnosi i

osobeno vo strukturata na mo}ta za kreirawe i odlu~uvawe na ekonomskite politiki vo
nacionalnata ekonomija

2. Osnovni karakteristiki (prodol`uva)

b) Razvojot e sistem od me|usebno povrzani op{testveni promeni

- Razvojot e proces koj e rezultat na integracijata na brojni elementi (celi zasnovani na

postojni op{testveni vrednosti, prirodni i ~ove~ki resursi, raspolo`iva tehnologija,
formi na socio-politi~ka organizacija)

- Sistemskiot pristap – najva`na alatka za re{avawe na me|usebno povrzanite i

uslopveni problemi

v) Razvojot na zemjodelstvoto – eden aspekt na ruralniot razvoj

- razvojot na zemjodelstvoto ne mo`e da se ostvari bez istovremen (simultan) razvoj na
ostanatite sektori vo nacionalnata ekonomija (industrija, uslugi)

- Ruralniot razvoj e mnogu pove}e od razvoj na zemjodelstvoto, i vo soglasnost so

sistemskiot pristap i koncept, gi vklu~uva site aspekti.

2. Osnovni aspekti

a) Komponenti na integriraniot ruralen razvoj

- Cel - da se vklu~at marginaliziranite grupi na siroma{no naselenie od ruralnite oblasti

vo procesot na zgolemuvawe na blagosostojbata na ~ove{tvoto

- Metodolo{ki pristap - preku primena na grupa na dobro izbalansirani merki od

ekonomska i socio-politi~ka priroda

b) Diferencijacija vo vreme i vo prostor

- kreiraweto na minimalni potrebi za razvoj, za da mo`e posle da se prodol`i so

postepena ekspanzija na aktivnostite

- razumen odnos na aktivnostite (za zgolemuvawe na proizvodstvoto sporedeno so onie

za podorbuvawe na socijalnite uslovi) e od prvenstveno zna~ewe

2. Osnovni aspekti (prodol`uva)

v) Razvoj na prostorot kako primer za integriran ruralen razvoj

- Nacionalnite razvojni i planski dokumenti gi definiraat makroekonomskite celi kako

eden vid na celno planirawe, pri {to voobi~aeno tie vo sebe go vklu~uvaat i
sektorskiot pristap (prostorni planovi)

- Metodolo{ki pristap - preku primena na grupa na dobro izbalansirani merki od

ekonomska i socio-politi~ka priroda

- Regionalniot sistem se locira pod nacionalniot i me|unarodniot sistem, a nad lokalniot

sistem i sistemot na farma/pretprijatie

g) Decentralizacija i u~estvo

- Uspehot na programite za integriran ruralen razvoj zavisi od stepenot do koj mo`e da

se motivira ruralnoto naselenie (vo koja mera se zemeni predvid nivnite interesi i
potrebi)

- decentraliziranoto planirawe gi vklu~uva site grupi vo procesot, so {to se zapazuva

osnovniot preduslov za mobilizacija na lokalnite resursi