Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword or section
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Untitled

Untitled

Ratings: (0)|Views: 918 |Likes:
Published by vladimir.mijatovic

More info:

Published by: vladimir.mijatovic on Mar 18, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/02/2013

pdf

text

original

 
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
UVOD IN TEMELJNI POJMI
Prvo poglavje:
POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA
I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA
Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematično opravljajo državni organi in drugi udeleženci vprimeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve:
(1)
ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno
,(2)
ali je kaznivo dejanje storil obdolženec
,(3)
ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izreče kazenskasankcija
.Dejanja državnih organov in drugih udeležencev v kazenskem postopku so pravno normirana.Imenujemo jih
procesna dejanja
.Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleženca z določenim procesnimučinkom, ki je normirano s procesnim pravom.Državni organi v kazenskem postopku so sodišče, državni tožilec in policija.Drugi udeleženci v kazenskem postopku so obdolženec, oškodovanec, priče, zagovornik,...Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja državnih organov indrugih oseb v kazenskem postopku, so
kazensko procesna razmerja
.Po večinskem pojmovanju teorije je zastopano stališče, da je kazenski postopek enotno pravno razmerjemed tožilcem, sodiščem in obdolžencem, ki imajo eden nasproti drugemu določene pravice in dolžnosti,ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga – 
trostransko pravno razmerje
.II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKANeposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izrečikazensko sankcijo.SMISEL KP: -resocializacija storilca; -prevencija (specialna, generalna); -država definira k.d.=> ščitidobrine; -država določa pogoje, pod katerimi posega v pravice; -predvidljivost za storilca; -zadoščanježrtve; -preprečevanje samovolje; -kaj država ne sme*Namen preiskovalnih dejanj: ZBIRANJE DOKAZOV; Namen omejevalnih ukrepov:ZAGOTAVLJANJE POSTOPKANALOGA KP je tudi izenačiti državo in posameznika (omejiti državo). RAZLOGI za to: -preprečitevkrivih obsodb, -neenakost v osnovi med D in P, -sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot, -možnostzlorabe KP (nadzor)Funkcije kazenskega postopka so:(1) je
sredstvo boja zoper kriminaliteto
,(2)
zaščitna funkcija
= varstvo določene družbene in državne pravne ureditve,(3)
garantna funkcija
= zagotavljanje človekovih pravic in pravne varnosti,(4)
vzgojna funkcija
– kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolženca, zato ima tudi, če jeobdolženec v resnici storil k.d., a tega ni bilo možno dokazati in je zato prišlo do oprostilne alizavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialnopreventivno vlogo (možno je pričakovati, daobdolženec ne bo več ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremogovoriti o vzgojni funkciji, če je obdolženec tudi dejansko nedolžen – v tem primeru ima kazenskipostopek zanj tudi v primeru ugodnega izida večinoma hude in težko popravljive posledice (izgubadružbenega ugleda, težave v službi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskušamoomiliti. Kdor je bil neupravi-čeno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, imapravico biti rehabili-tiran, pravico do povrnitive škode in druge pravice, ki jih določa zakon.(5)
funkcija varstva človekovih pravic in svoboščin
– kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotovitiosebam, udeleženim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembnapravica do obrambe. Te pravice imenujemo
procesne garancije
. Nihče ne sme biti obsojen, dokler ni
 
na predpisan način ugotovljena njegova krivda. Tudi dejan-sko krivemu storilcu je treba zagovitipravičen obseg represije, kot je določen v zakonu.(6)
določi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice;
predvidljivost za storilcaIII. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKAV našem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov:(1)
redni ali splošni
kazenski postopek,(2)
skrajšani ali sumarni
kazenski postopek,(3) kazenski postopek 
proti mladoletnikom
.1.
Redni kazenski postopek 
je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in zupoštevanjem vseh načel kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v več stopenj ali stadijev.2.
Skrajšani (sumarni) kazenski postopek 
je predviden za k.d., za katera je predpisana zaporna kazen ali zapor do 3 let. Ne vključuje vsehformalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in nidovoljen ugovor zoper obtožbo. V našem pravu poznamo skrajšani postopek, ki opušča fazo glavneobravnave – takšni skrajšani postopki obstajajo tudi v angloameri-škem pravu, če se obdolženec predsodiščem izreče za krivega (
plea of guilty
).3.
Kazenski postopek proti mladoletnikom
je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v času sojenja nisodopolnile 21 let starosti (mlajši polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih koristi so v postopkuproti mladoletnikom določena odstopanja od načel, ki veljajo za redni kazenski postopek. (14-18 let; do21 pod pogojema: -še ni končan KP; -osebnostno storilec še ni na stopnji 18 let)4.
Posebni ali
 
nepravi kazenski postopki
V njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen postopkov jedrugačen od namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d.Posebni kazenski postopki so:(1)
postopek za uporabo varnostnih ukrepov
,(2)
postopek za odvzem predmetov
,(3)
postopek za odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora
,(4)
postopek za odvzem premoženjske koristi
,(5)
postopek za preklic pogojne obsodbe
,(6)
postopek za izbris obsodbe
,(7)
postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe
,(8)
postopek za mednarodno kazenskopravno pomoč 
,(9)
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev
,(10)
postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bileneupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost 
,(11)
postopek za izdajo tiralice in razglasa
.5.
Zgodovinski tipi kazenskega postopka
(1)
Obtožni ali akuzatorni kazenski postopek 
. (ADVERSARNI KP)(2)
Inkvizicijski kazenski postopek 
.(3)
Mešani (inkvizicijsko
– 
obtožni) kazenski postopek 
.Več o tem v tretjem poglavju uvodnega dela.IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVAGlavni vir kazenskega procesnega prava je
Zakon o kazenskem postopku
.Pomemben vir je
ustava
, ker vsebuje številne določbe, ki se neposredno ali posredno nanašajo nakazenski postopek. V ustavi so:
določbe o pogojih za odvzem prostosti,
določbe o odreditvi in trajanju pripora,
domneva nedolžnosti,
pravica do odškodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe,
določbe o procesnih garancijah (kavtelah).
Organizacijski ali ureditveni zakoni
urejajo organizacijo in pristojnost državnih organov, ki sodelujejo vkazenskem postopku. To so:
Zakon o sodiščih,
Zakon o državnem tožilstvu,
 
Zakon o policiji,
Zakon o odvetništvu,...Ostali viri so:
procesne določbe iz mednarodnih pogodb
, ki jih je ratificirala Republika Slovenija – urejajo:
o
procesne imunitete,
o
mednarodno pravno pomoč,
o
ekstradicijo (izročitev). (predajo)
običajne norme mednarodnega prava
.Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti:
Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah (1948),
Evropska konvencija o človekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994),
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966).V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA1.
Krajevna veljavnost
Kazensko procesno pravo je omejeno na območje države. Pri nas je izključno pravo – naši procesniorgani lahko uporabljajo le naše pravo. Domače procesne predpise je treba uporabljati tudi, ko se vodipostopek na prošnjo tujih sodišč in opravljajo zanje procesna dejanja.2.
Časovna veljavnost
Kazenskoprocesni zakon (
kazenski postopkovnik 
) se začne uporabljati z dnem, ko začne velja-ti, inpreneha s potekom veljavnosti.
Vacatio legis
je za kazenske postopkovnike običajno daljši kot za ostalezakone.Ob spremembi zakona nove procesne določbe popolnoma nadomestijo stare določbe. Pride dorazveljavitve ali abrogacije starih določb. Za tekoče zadeve se običajno v spremenjeni zakon vstavi
abrogacijska klavzula
v prehodne in končne določbe.3.
Osebna veljavnost
Predpisi kazenskega procesnega prava se v kazenskem postopku lahko uporabljajo zoper kate-rokoliosebo (slovenskega državljana ali tujca), ki pred našimi procesnimi organi odgovarja za storitev k.d. ZKPvelja za vsakogar, proti kateremu lahko naši organi vodijo postopek.Kazenski postopek se lahko vodi zoper vsako osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da:
je storila k.d. pri nas,
je storila k.d. v tujini in so podani pogoji iz KZ.Vendar k.p. ni možno voditi zoper osebe, ki uživajo imuniteto. Imuniteta je:(1)
materialna imuniteta
(indemniteta) – izključuje kaznivost za izraženo mnenje ali glasovanje vdoločenem državnem organu (Državni zbor, sodni senat), katerega član je določena oseba. Izključenaje kaznivost za verbalne delikte.(2)
procesna imuniteta
– je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali odreditev pripora. Vsebinaprocesne imunitete je:1) oseba ne more biti priprta brez dovoljenja državnega organa, katerega član je,2) zoper osebo se ne more začeti k.p. brez dovoljenja državnega organa, katerega član je, če sesklicuje na imuniteto.Če je oseba zalotena pri težjem k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora, se lahko pripre in zoper njo začne k.p. brez predhodnega dovoljenja državnega organa, katerega član je. Procesni organ morao svojem ukrepu obvestiti predstavnika omenjenega državnega orga-na. Državni organ odloči:
ali naj se postopek nadaljuje,
ali naj sklep o priporu ostane v veljavi.Državni organ lahko vzpostavi procesno imuniteto lastnemu članu, ki se nanjo ni skliceval, če je topotrebno za opravljanje njegove funkcije.Procesna imuniteta ne oprošča kazenske odgovornosti za storjeno k.d. Če se pridobi do-voljenje, sek.p. lahko uvede in storilec je lahko kaznovan. Procesna imuniteta preneha istočasno s prenehanjemmandata.Zastaranje kazenskega pregona ne teče v času veljave procesne imunitete, ker se pretrga z vložitvijozahteve procesnega organa za dovolitev pregona.Procesna imuniteta ne varuje pred izvršitvijo sodbe, izrečene v postopku pred nastankom procesneimunitete.Procesno imuniteto v različnem obsegu imajo pri nas:
poslanci Državnega zbora za vsa k.d.,

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Nina Zupan liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->