I.
UVODNE UGOTOVITVE
II. Organizacija kot okvir za
upravljanje, upravo, javno upravo
III. Opredelitve upravljanja in
uprave
IV. Pojem državne uprave,
lokalne samouprave in javnih
služb
V. Pomen upravnega prava za
pravno urejanje javne uprave
VI. Akti (javne) uprave
VII. Nastanek in razvoj
upravnega prava in
upravnopravne znanosti
VIII. Moderni principi delovanja
javne uprave
IX. VLADA
X. DRŽAVNA UPRAVA
XI. LOKALNA SAMOUPRAVA
XII. JAVNE SLUŽBE
XIII. PRAVNE OSEBE JAVNEGA
PRAVA
XIV. LJUDJE V UPRAVI
I. UVODNE UGOTOVITVE
Najpomembnejši vsebinski sklopi pri predmetu javna uprava
Vsebina predmeta javna uprava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je razdeljena v
dva dela. V prvem obravnavamo teoretična izhodišča in pojme, katerih poznavanje
je pomembno za obravnavanje in proučevanje vsebin, ki spadajo v ta predmet. Tako
opredeljujemo pojme: upravljanje, uprava, javna uprava, državna uprava, javne službe,
lokalna samouprava, upravna znanost, upravnopravna znanost, upravno pravo idr. Poleg
tega v okviru tega dela obravnavamo temeljne značilnosti in elemente organizacij
ter posamezne organizacijske teorije in smeri proučevanja uprave - kot. npr.
sistemsko in kibernetsko-informacijsko teorijo, Fayolove, Taylorjeve, Webrove in druge
poglede na organizacijo in upravo.
Obravnavanje javne uprave je neločljivo povezano s fenomenom upravljanja in
organizacije, saj je javno upravljanje upravljanje v javnih zadevah, javna
uprava pa uprava v javnih zadevah. Z upravljanjem in upravo se srečamo v vseh
organizacijah, javno upravljanje pa se dogaja v tkim. javnopravnih skupnostih in
organizacijah (predvsem v državi in samoupravnih lokalnih skupnostih - občinah…).
V drugem delu obravnavamo predvsem sistem javne uprave z vidika pozitivnopravne
ureditve v Republiki Sloveniji, tako da je ta del mogoče označiti tudi kot
"pozitivnopravna ureditev javne uprave". V okviru tega dela obravnavamo temeljna
vprašanja pravne ureditve državne in nedržavne javne uprave (to je državne uprave,
javnih služb in lokalne samouprave).
Javna uprava je celotna dejavnost, ki omogoča, da se javni interesi (javne
koristi, splošni družbeni interesi) v družbi oziroma “javnem” življenju
uresničujejo. Področje javne uprave je mogoče razdeliti v dva velika dela:
1. prvi se nanaša na izvajanje prvenstveno oblastnih funkcij (v okviru državne
uprave), drugi pa na
2. urejanje ter zagotavljanje zadovoljevanja drugih javnih potreb in interesov (v
okviru javnih služb in lokalne samouprave).
Tako lahko rečemo:
javna uprava = državna uprava + javne službe + lokalna samouprava
Vse navedene dejavnosti so povezane z državo, bodisi da jih izvršuje sama (v okviru
državne uprave) bodisi da predpisuje poseben pravni režim za njihovo opravljanje (kot
je to v primeru javnih služb in lokalne samouprave).
Pri umestitvi javne uprave v ustavno ureditev Republike Slovenije je tako treba izhajati
iz določb 3. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št.
33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006), kjer je
določeno, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, državljanke in državljani pa to oblast
izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in
sodno. V okviru predmeta javna uprava in predmeta upravno pravo se pretežno
srečujemo s področjem izvršilne veje oblasti - pravno ureditvijo, organizacijo, pravicami,
položajem v pravnem sistemu, načinom uresničevanja nalog…

Skratka, z javno upravo lahko označimo celotno dejavnost, ki omogoča

uresničevanje veljavnega pravnega reda in zagotavlja opravljanje vseh javnih
zadev (to je zadev, ki se opravljajo neposredno v javnem interesu). Pri tem pa lahko
javno upravo definiramo v funkcionalnem in v organizacijskem smislu:

● v funkcionalnem smislu:

1. je javna uprava uprava v javnih zadevah in

2. pojem javne uprave vključuje (zaobsega) dejavnost državne

uprave, javnih služb, lokalne samouprave in nosilcev javnih
pooblastil;

● v organizacijskem smislu pa predstavlja javno upravo skupek subjektov

(organov in organizacij), ki opravljajo dejavnost oziroma naloge javne uprave.

Tako v funkcionalnem kot tudi v organizacijskem smislu lahko v teoriji zasledimo

delitev javne uprave na:

1. državno (javno) upravo, ki obsega dejavnosti državne uprave, ki se

izvajajo v organizacijski obliki ministrstev in drugih oblik upravnih organov
(upravni organ kot skupen izraz za vse organizacijske oblike izvajanja nalog v
državni upravi), in

2. nedržavno (javno) upravo, ki obsega dejavnosti lokalne samouprave,

javnih služb in drugih nosilcev javnih pooblastil, izvaja pa se po organih in
organizacijah v občinah in drugih samoupravnih lokalnih skupnostih ter v vseh
organizacijskih oblikah izvajanja javnih služb in izvrševanja javnih pooblastil
(javna podjetja, javni zavodi, zbornice, univerzi, agencije, gospodarske
družbe in podjetniki posamezniki).

Lahko rečemo, da je javna uprava instrument družbene skupnosti, organizirane v

državo, za izvajanje njenih funkcij oblastne in neoblastne narave, v organizacijskem
smislu pa jo sestavljajo organi državne in nedržavne uprave (slednje sestavljajo izvajalci
javnih služb in samoupravne lokalne skupnosti). Javna uprava je torej generični pojem
za določene (javne) upravne naloge oziroma dejavnosti in za organe in organizacije, ki
te naloge izvajajo – to so državni organi, organizacije, ki izvajajo dejavnosti javnih služb
in samoupravne lokalne skupnosti.

2. Javna uprava in upravno pravo

Predmet javna uprava je tesno povezan s predmetom upravno pravo, saj se

pravne norme, ki se nanašajo na področje javne uprave, sicer obravnavajo in proučujejo
v okviru tistega dela pravnega sistema, ki ga imenujemo upravno pravo. Predmeta
javna uprava in upravno pravo sta torej tesno medsebojno povezana in tvorita
zaokroženo celoto. Pri tem je razdelitev "pravnega dela" obravnavanih študijskih
predmetov koncipirana tako, da se pri predmetu Javna uprava obravnavajo temeljna
materialnopravna in organizacijskopravna vprašanja ureditve področja javne uprave, pri
predmetu upravno pravo pa je dan poudarek delovanju organov javne uprave (predvsem
procesnopravnim vidikom) v posameznih upravnopravnih razmerjih. Glede na navedeno
bi lahko razmerje med predmetoma javna uprava in upravno pravo prikazali z dvema
množicama, ki se v pretežnem delu prekrivata -ko torej pretežni del predstavlja presek
obeh množic, javne uprave in upravnega prava.

Ugotoviti je treba, da je pravni vidik samo eden od vidikov proučevanja področja

javne uprave, ki jo lahko proučujemo tudi z ekonomskih, organizacijskih, socioloških,
informatizacijskih in drugih vidikov. V najširšem smislu tako spada proučevanje javne
uprave v domeno "upravne znanosti" - to je znanosti, katere predmet je
vseobsegajoče proučevanje uprave.
Upravno pravo je celota (skup) pravnih norm, ki urejajo področje javne uprave,
upravnopravna znanost pa je znanost, ki ima nalogo, da proučuje pravne norme
upravnega prava. Upravno pravo predstavlja “podsistem” pravnih norm in
samostojno pravno panogo, ki spada v okvir javnega prava (tega sestavljajo
predvsem pravne norme, ki urejajo temelje ureditve države, položaj, organizacijo in
delovanje države in drugih javnopravnih organizacij in skupnosti ter razmerja med
nosilci oblasti in posamezniki) – to je prava, katerega temeljni razpoznavni znak je
urejanje uresničevanja državne oblasti in usmerjenost v urejanje in varovanje
javnih interesov.

Materijo upravnega prava sestavljajo oziroma obsegajo pravne norme, ki urejajo

organizacijo, delovanje in postopanje na področju javne uprave. V okviru upravnega
prava tako proučujemo predvsem norme, ki se nanašajo na izvršilno vejo
oblasti, pa tudi norme, ki so povezane z uresničevanjem javnega interesa na
področju javnih služb in lokalne samouprave - oblast namreč tudi v primeru, ko
izvajanje dejavnosti za zadovoljitev javnih potreb zaupa organizacijam izven
državnega organizma, ohrani odgovornost za njihovo izvajanje.

Tesna povezanost upravnega prava z javno upravo je razvidna iz mnogih opredelitev, po

katerih je upravno pravo pravo javne uprave (pravo, ki ureja organizacijo,
delovanje in postopanje javne uprave).

Gor | Opombe | Uvod | Organizacija kot okvir za upravljanje, upravo, javno

upravo