1

PRIRA^NIK
za koristewe na

DNК (DNА)
kako materijalen dokaz

S K O P J E 2008
 2

Bro{urata e finansirana od programata

Tempus CD_JEP - 41105-2006 (MK) kako proekt

pod naslov
EDUCATION SYSTEM IN THE FORENSIC
SCIENCES FOR THE REPUBLIC OF
MACEDONIA
финансиран од Европската унија со
300 000 ЕВРА.

http://www.pmf.ukim.edu.mk/eduformak/
3

Interno izdanie na Prirodno-

matemati~kiot fakultet - Skopje
Gazi Baba BB

Lektorirano od licenciran lektor:

Natalija Glinska-Ristova
 4

СОДРЖИНА

Voved - Za kogo e nameneta ovaa

5
bro{ura
[to e DNK (DNA)? 6
Jadrena DNK (DNA) 6
Mitohondriska DNK 8
Kako se profilira DNA? 10
Koi tipovi DNA profili postojat? 12
Celosni/delumni DNA profili 13
DNA smesi 15
LCN (low copy number) DNA (profili
16
so mal broj kopii)
Y - STR DNA profili 17
Mitohondriska DNA 17
Spravuvawe so kontaminacijaта 20
Principi za evaluacija na DNA dokazi
- Kako se procenuva vrednosta na DNA 23
dokazot
[to zna~i verojatnost za sovpa|awe
29
od eden na bilion ?
Svedo~ewe na nau~nikot 32
Dodatok
33
Re~nik na poimi i skratenici
5

Voved
За кого е наменета оваа брошура?

Ovaa bro{ura e nameneta za

forenzi~arite vo Republika Makedonija, za
da im poslu`i kako potsetnik vo rabotata
pri obezbeduvaweto na DNA dokaznite
materijali.

Ovoj prira~nik mo`e da im poslu`i i na

полициските инспектори, на istra`nite sudii
i на advokatite, za da im dade osnovи i
razbirawa зa analizata na DNA i
nejzinata interpretacija кога е vklu~ena
kako dokazen materijal во предистра`на,
истражна и судска постапка за докажување на
krivi~nite dela. Sudiite i advokatite }e
imaat mo`nost da se obu~at stru~no i da se
koristat pred sudot so DNA dokazni
materijali. Ovaa bro{ura }e im pomogne i
vo soo~uvaweto so ekspert za vakvi dokazi
vo svojstvo na sudski ve{taci (ve{ti lica
od oblasta na DNA analizite).

Vo ovaa bro{ura se vklu~eni poglavja vo

koi se opi{ani и најnovi i napredni
postapki pri profilirawe na DNA.

Za re~nikот na termini koristeni vo

ovaa bro{ura poglednete go dodatokot na
str. 30.
 6

[to e DNK (DNA)?

DNK (DNA) e kratenka za

deoksiribo-nukleinska
kiselina (acid)
Toa e imeto na
kompleksno hemisko
soedinenie koe se nao|a
prakti~no vo sekoja
kletka na teloto. Toa e
kako eden mnogu dolg,
minijaturen del od
ni{ka koja ja sodr`i
kodiranata sekvenca koja
gi odreduva na{ite fizi~ki
karakteristiki i gi upravuva site
hemiski procesi vo teloto на една
индивидуа.
Vo sinxirot na DNK postojat ~etiri
organski bazi (adenin=A, gvanin=G,
timin=T i citozin =C) Bazite vo sinxirot
megusebe se povrzani kako parovi.

DNA se nao|a vo dva razli~ni dela od

sekoja kletka: во jadroto i во
mitohondriite.

• Jadrena DNK (DNA)

Re~isi site kletki vo teloto (освен
црвените крвни зрнца) sodr`at jadro.
Kodiranata genetska informacija, koja se
sodr`i vo jadrenata DNA, preku
hromozomite se prenesuva od edna
generacija na druga, so {to ednata
polovina od jadrenata DNA individuata ja
7

nasleduva od majkata a drugata polovina od

tatkoto. Za ilustracija mo`e da se ka`e
deka
• jadrenata DNA kaj identi~nite
bliznaci se o~ekuva da bide ista;
• bra}ata i sestrite od isti roditeli
nasleduvaat razli~ni kombinacii na
jadrenata DNA pa zatoa nivnata DNA
na nekoj na~in se razlikuva;
• DNA na individui koi ne se vo
srodstvo se razlikuva u{te pove}e;
• sekoja nova generacija nosi razli~na
kombinacija na genetskiot materijal
od prethodnata generacija.

Dokolku be{e mo`no da se ispita{e

celiot DNA molekul od sekoja li~nost vo
svetot, toga{ “e mo`e{e, koristej}i ja
samo DNA tehnologijata, na sekoja odredena
li~nost da ‚ se pripi{e EDINSTVEN
DNA primerok (osven na ednojaj~eni
bliznaci). Kako i da e, pra{awe e dali
ova nekoga{ bi mo`elo da se izvede. So
ovaa problematika se zanimava HUMAN
GENOME proektot, koj na po~etokot na ovoj
milenium treba{e da ja dade celosnata
genetska karta na eden ~ovek.

Namesto toa, tehnikite koi gi koristitat

forenzi~arite se osvrnuvaat samo na
minoren broj sekvenci od sevkupnosta od
komponenti na molekulot na DNA. Sekoja
od ovie komponenti e poznata kako lokus.
Lokusite se izbrani bidej}i toa se mesta
kade {to se znae deka ima zna~ajni
varijacii me|u lu|eto, predizvikani od
kratki delovi na DNA kodot koi se
povtoruvaat nekolku pati ednopodrugo. Tie
 8

se narekuvaat kratok tandem na

povtoruva~ki lokusi (angl. = STR). Iako
koj i da bilo daden set od komponenti
(profil na DNA) nema da e edinstven za
sekoja individua, razvieni se metodi za
presmetuvawe na verojatnosta so koja DNA
profilot na edna li~nost slu~ajno bi se
sovpadnal so onoj od druga.
Po definicija STR pretstavuva
povtoruvawe na kratka sekvenca od DNK od 1
do 4 parovi od bazi .

Primer za STR:
Vo sekvencata od DNK so sledniov redosled
na bazi:
CTAAG CTAG CTAG AACTGC
postojat dve povtoruvawa na tandemot CTAG,
t.e.

CTAAG CTAG CTAG AACTGC

Kako i da e, DNA profiliraweto e visoko
diferencijalna alatka vo forenzikata,
bidej}i verojatnosta za povtoruvawe na
individualniot profil e sveden na broj
pomal od 1 na celokupnoto naselenie na
Zemjinata topka vo poslednite sto godini.
Zatoa DNA mo`e da poslu`i kako
ekstremno mo}en dokaz za prezentacija
pred sudot.

• Mitohondriska DNK
Mitohondriskata DNA (mtDNA) se
prenesuva od majkata na deteto bez
nikakov pridones od tatkoto. Zatoa se
narekuva i matrijahalna DNK. Site bra}a i
sestri }e imaat ist tip mtDNA i taa }e
bide prenesuvana ponatamu po maj~inska
9

linija niz mnogu generacii bez pozna~ajni

promeni. Analizata i interpretacijata na
mtDNA e razli~na od onaa na jadrenata
DNA.

Ovaa bro{ura se zanimava, pred sé, so

analizata i interpretacijata na
profili dobieni od jadrenata DNA, no
sodr`i i kratok koncept na analizata
na mtDNA

PRIMER za odreduvawe na tatkovstvo

Ako se koristi za identifikacija lokusot

imenuvan kako D3S1358 i pritoa e poznat
genotipot (parovite od alelite) na deteto
(16,17) i majkata (15,16), i za pretendentite
na tatkovstvo: ma` A so genotip (14,15) i
ma` B so genotip (13,17), toga{ ma`ot B e
mo`en tatko na deteto, a ma`ot A se
eliminira od mo`nosta za tatkovstvo.
 10

Kako se profilira DNA?

Profiliraweto na DNA do`ivea brz

razvoj i primena vo forenzi~kata nauka od
docnite 80-ti godini. Golem napredok se
postigna so avtomatizacijata i
kompjuterizacijata na tehnikata, a isto
taka imalo i podobruvawa vo pogled na
~uvstvitelnosta i primenata na metodot.
Denes, forenzi~arite profiliraat DNA,
koristej}i napredna oprema i metodi.
Osnovnite ~ekori na tehni~kiot proces
se:
• EKSTRAKCIJA - DNA se izolira i
oddeluva od preostanatiot kleto~en
materijal;
• KVANTIFIKACIJA - se meri
koli~estvoto na ekstrahiranata DNA od
primerokot za da se odredi optimalnoto
koli~estvo DNA potrebno za sledniot
~ekor vo procesot;
• AMPLIFIKACIJA - veri`na reakcija
na polimeraza (PCR =Polymerase Chain
Reaction) pri koja posebni oblasti od
DNA molekulot koi se od interes
(lokusi) se obele`uvaat i se
proizveduvaat mnogukratni kopii;
• ELEKTROFOREZA - po fazata na
amplifikacija, DNA se separira
soglasno so goleminata na molekulite
(nivnite joni) so nivno dvi`ewe pod
dejstvo na elektri~no pole;
• ANALIZI - DNA se meri na takov na~in
koj ovozmo`uva pogodno sporeduvawe so
drugi DNA profili kako i skladirawe
11

na profilot vo Nacionalnata DNA baza

na podatoci.

STR analizite se standarden metod koj se

koristi i za inteligentni celi i pri
dokazi. STR nemaat nikakva funkcija pri
predavaweto na fizi~kite
karakteristiki. Vsu{nost, konkretnata
funkcija na STR lokusite sé u{te e
predmet na rasprava pome|u nau~nicite.
Od forenzi~ka gledna to~ka, важно
е да се потенцира дека еден определен STR
lokus se sostoi od dve aleli, edna
nasledena od majkata i druga od tatkoto.
Другото битно својство е што brojot na
povtoruvawata za sekoja alela mo`e da
varira nezavisno od drugite. Sekoja alela
ima свое ime koe go otslikuva brojot na
povtoruvawa. “Alela 12” bi zna~ela
prisustvo od 12 povtoruvawa, “alela 14” bi
значелa 14 povtoruvawa itn.
Taka, дефинираниот lokus koj e
utvrden so, na primer genotip (12,14) na
primer uka`uva deka toj/taa ima edna
alela od 12 povtoruvawa na toj lokus i
druga od 14 povtoruvawa na istiot lokus.

НАПОМЕНА: Sekako e mo`no edna li~nost za daden

lokus da nasledi alela so ist broj povtoruvawa и
od dvata roditela, taka {to li~nost koja nasledila,
na primer, alela so po 11 povtoruvawa od dvata
roditela bi imala lokus (11,11).
 12

Koi tipovi DNA profili postojat?

Jadrena DNA (SGM / SGM Plus profil)

SGM e vtorata generacija na multipleks
sistem koja be{e vovedena vo Britanskata
policija vo 1995 godina za celite
povrzani so DNA inteligentni bazi na
podatoci i pro{irena vo 1996 za analizi
na biolo{ki materijali, sobrani od
mestoto na zlostorstvoto. Sistemot e
naso~en kon analiza na {est STR lokusi i
oznaka za polot na individuata.
Verojatnosta deka dvajca koi ne se vo
rodninska vrska }e imaat ist SGM
profil e od redot na eden na 50 milioni.

SGM Plus sistemot ,pak, be{e voveden vo

1999 godina. Toj se testira vrz istite
{est STR lokusi kako i SGM, zaedno so
polovata oznaka i u{te ~etiri novi STR.
Toa go pravi ovoj metod daleku
podiferencijalen (poprecizen) od SGM.
Isto taka toj e i poosetliv, {to se
dol`i na podobruvawata napraveni vo
procesot. На тој начин форензичарот, poradi
zgolemenata osetlivost, mo`e da ги
доanalizira primerociте koi prethodno
ne mo`ele da bidat uspe{no analizirani
so SGM.

Poradi poklopuvaweto na {este STR

lokusi dvata sistema se kompatibilni. Pa
taka, primeroci koi se obrabotuvani so
SGM Plus mo`at da bidat sporeduvani so
prethodno obraboteni primeroci od
13

нacionalnata DNA бaza, koi биле

tretirani so SGM sistemot. SGM
profilite, isto taka mo`at da bidat
nadgradeni so SGM Plus za da se podobri
nivoto na diferencijacija i da se namali
rizikot od “slu~ajno poklopuvawe”. Vakvo
slu~ajno poklopuvawe nastanuva koga DNA
profilite od dve individui se
poklopuvaat samo po ~ista slu~ajnost.

ИЛУСТРАЦИЈА СО ПРИМЕР:
Ќe razgledame eden hipoteti~ki slu~aj. Eden
primerok na DNA којшто бил zemen od
слузницата на внатрешната страна на obrazite ili
od korenот na vlakno bil analiziran so SGM
vo 1997 i potoa negoviot profil bil vpi{an
vo Nacionalnata DNA baza na podatoci. Vo
1999, drug primerok od DNA vo sosem drug
slu~aj e obraboten so SGM Plus, i pri
vnesuvaweto na negoviot profil vo Bazata, se
poka`uva deka toj se sovpa|a so prviot od 1997
godina. Li~nosta od koja бил zemen primerokot
vo 1997 godina, koga bila ispra{anа za
kriminalnoto delo od 1999 godina taa se
izjasnila kako nevinа, izjavuvaj}i deka nikoga{
ne ni bil/а na mestoto na zlostorstvoto.
Toga{ FSS mo`e da go “nadgradi” prviot
profil koristej}i SGM Plus. Ako profilite sé
u{te se sovpa|aat, toga{ se zgolemuva silata na
dokazot protiv dadenata li~nost. Dokolku, pak,
dvata profila pove}e ne se sovpa|aat, toga{
toj mo`e da se eliminira kako можна li~nost
od koj poteknuva primerokot DNA.

Celosni / Delumni DNA profilи

Celosen SGM Plus DNA profil se dobiva
koga analizite od site 10 STR lokusi i
poznat e indikatorot na polot. Celosen
 14

profil bi se o~ekuval od primeroci koi

ne se uni{teni, kako referentni
primeroci od krv, od слузницата во устата
(внатрешната страна на образите), од свежо
zemeni primeroci od mestoto na
zlostorstvoto. Delumen DNA profil,pak,
se dobiva koga ne bilo mo`no da se
dobijat rezultati od eden ili pove}e STR
lokusi ili, pak, od indikatorot na polot.
Ova mo`e da se slu~i koga analiziraniot
primerok se uni{til otkako nekoj period
bil izlo`en na nadvore{noto vlijanie,
i/ili koga ima mnogu malku materijal na
raspolagawe.

Delumnite DNA profili, dobieni od

primerok zemen po odvivaweto na nekoj
kriminalen akt mo`e da traat i da bidat
ispituvani vo Nacionalnata DNA baza na
podatoci sé dodeka ispolnuvaat nekoi
minimum kriteriumi. Sepak, kolku e
ponecelosen profilot, tolku pogolem
broj drugi profili }e se sovpa|aat so
nego i }e bide pomala negovata
informaciona vrednost. Delumnite
profili vo koi има samo nekolku
komponenti na DNA i koi ne gi
ispolnuvaat minimum kriteriumite za da
bidat obraboteni, se u{te mo`e da se
ispituvaat vo Nacionalnata DNA baza na
podatoci so sproveduvawe na nesigurnata
({pekulativna) postapka “one-off”.
Informaтивната vrednost na takvite
ispituvawa zavisi od ona {to drugite
informacii mo`e da go obezbedat za da
se namali golemiot broj sovpa|awa na
profilite кои биле dobieni na takov
na~in.
15

DNA smeсi

Me{an profil }e se dobie koga DNA od

dve ili pove}e edinki se nao}aat vo
primerokot. Ova mo`e da se slu~i ~esto,
na primer, pri siluvawe ili насилен akt
pome|u napa|a~ot i `rtvata, при што
обајцата aktivno u~estvuvale vo
nasilstvoto.

Koga spermata se zema od `rtvata

koja e siluvana, ponekoga{ e mo`no
fizi~ki da se oddelat ma{kie i
`enskite komponenti na smesata, па na toj
na~in da se dobijat DNA profilite na
dvete одделни individui.

Onamu kade {to fizi~koto

oddeluvawe ne e mo`no, sé u{te postoi
mo`nost za identifikacija na profilot
na sekoj u~esnik, vo zavisnost od
relativniot odnos na DNA na sekoj od
niv. Ova e olesneto koga postoi samostoen
primerok na DNA na barem eden od
u~esnicite, ~iјшто DNA e zastapen vo
smeсata.

Za dvokomponentni smesi, koga

relativniot odnos e nekako sli~en, постои
tehnika na prebaruvawe po vise~ka lista-
(pendulum list search = PLS) - za
identifikacija i davawe prioritet na
mo`nite kombinacii od individualni
profili koi bi mo`ele da bidat
zastapeni vo me{aniot profil.
 16

LCN (low copy number) DNA

(profili so mal broj kopii)
LCN DNA profiliraweto ja koristi
zgolemenata osetlivost na SGM Plus
sistemot i ovozmo`uva uspe{ni analizi
na primeroci od koi prethodno ne se
o~ekuvalo rezultati (na pr., ostatok od
kletka na otpe~atok od prst ili na
tkaenina od vnatre{nata strana na
rem~eto na ra~niot ~asovink). LCN DNA
profiliraweto ovozmo`ува analiza на
primeroci od tаканаречени “ladni” slu~ai
od koi prethodno ne bilo mo`no da se
dobie DNA profil. Vakvite primeroci
~esto bile skladirani i se ~uvale vo
tekot na mnogu godini so nade` deka
podobruvawata na forenzi~kata tehnika
}e ovozmo`at ovie slu~ai da bidat
povtorno razgledani vo nekoj podocne`en
period.
LCN DNA profilite naj~esto se
delumni i/ili me{ani. Isto taka se
slu~uva da ne mo`e da se utvrdi vidot na
te~nosta od koj e dobien profilot. Zatoa
e va`no za LCN DNA profilite da se
vodat diskusii pome|u detektivite,
advokatite i nau~nicite za da pomognat
pri evaluacijata na naodite.

Y - STR DNA profili

Ma{kiot Y hromozom vo jadrenata DNA
sodr`i STR lokusi. Ovie Y-STR lokusi se
prenesuvaat po ma{ka linija, od
tatkovcite na sinovite bez promeni niz
17

mnogu generacii. Tie se razlikuvaat od

onie koi se koristat pri SGM/SGM Plus
profiliraweto no mo`at da se koristat
za dobivawe na Y-STR profili.
Y-STR profiliraweto e korisno pri
sporeduvawe na ma{kite komponenti vo
smesa koja sodr`i ma{ki i `enski DNA i
za identifikacija na rodninite po ma{ka
linija koi se is~eznati. Bidej}i ostanuva
nepromenet niz mnogu generacii, isto
taka, mo`e da obezbedi indikacii za
etni~koto/geografskoto poteklo.
Y-STR profiliraweto mo`e da
bide korisno i pri istraga na семејства
identifikuvani so pomo{ na tehnikata za
istra`uvawe na семeјства. Ova }e ‚
ovozmo`i na policijata maksimalno da ja
zgolemi upotrebata na DNA primerocite
koi gi sobrala bez da prави javen upad.

Mitohondriska DNA (mtDNA)

Mitohondriite se nao|aat vo sekoja kletka
od teloto i претставуваат органели кои ја
obezbeduvaat energijata што e potrebna
za odvivawe na kleto~nite procesi. Tie
poseduvaat svoja DNA, koja e razli~na od
jadrenata DNA i sodr`i mnogu pomalku
informacii. Kako i da e, taa e mnogu
pozastapena vo sekoja kletka. Delumno,
poradi vakvata zastapenost, analizata na
mitohondriskata DNA (mtDNA) e mnogu
osetliva i mo`e da se koristi koga
konvencionalnite STR tehniki (kaj koi se
koristi jadrenata DNA) ne daваат celosen
profil (na pr., koga se analizira kosa koja
bila otstraneta pred podolgo vreme, stari
koski ili zabi).
 18

Tehnikata koja se koristi za analiza na

mtDNA gi detektira razlikite vo
individualnite osnovni segmenti od koi e
izgraden mtDNA molekulot i e poznata
kako “sekvencionirawe na mtDNA”.
Sekvencioniraweto na mtDNA e so mnogu
pomala diferencijabilnost od STR
analizata na jadrenata DNA, no sepak e
mnogu korisno ако se zema vo kontekst na
drug dokaz.

Poradi toa {to mtDNA se nasleduva po

majkata, i site individui koi se vo
srodstvo po maj~ina linija }e imaat ist
mtDNA profil. Profiliraweto na mtDNA
e isto taka, idealno za identifikacija na
tela (na pr. mасовни гроbници или po
masovno uni{tuvawe), koga ostatocite
mo`at da bidat mnogu izgoreni ili
raspadnati, koristej}i primeroci od
rodnini po maj~ina linija za sporedba.

Bidej}i mtDNA e relativno stabilna niz

generaciite, taa, isto taka, mo`e da bide
iskoristena za da obezbedi indikacii za
etni~koto poteklo.

Nekoi od nedostatocite na analizite na

mtDNA se slednive:
• site rodnini po majkata se
o~ekuva da imaat isti mtDNA
profili, {to ja uslo`nuva
interpretacijata na poklopuvaweto
pome|u primerokot od
osomni~eniot i onoj od mestoto na
zlostorstvoto;
19

• mtDNA profilite koi ne se

kompatibilni so STR profilite
ne e mo`no da bidat provereni vo
Nacionalnata baza na DNA
podatoci.
• mtDNA analizite ne se
podlo`uvaat na analizite od
me{anite profili, taka {to samo
primerocite za koi se znae deka
poteknuvaat od dadena individua
(na pr., od koska, kosa ili izmet) se
soodvetni za ponatamo{na analiza.

Za sli~na namena, kako Y-STR, mtDNA

mo`e da se koristi pri potragata na
~lenovi od semejstva i krvni lozi po
`enskata linija.
 20

Spravuvawe so kontaminacijaта
Sekakov kontakt pome|u osomni~eniot ili
`rtvata i drug objekt ili mesto kade {to
bilo izvr{eno zlostorstvo mo`e da
rezultira вo prenesuvawe na заскитана
DNA i nejzino zemawe pri pribiraweto na
dokazi. Ova, strogo кажано, ne e
kontaminacija, no sekako deka e va`en
faktor што treba da bide zemen predvid.
Zborot “kontaminacija” se koristi za da
se obele`i prisustvo na kakva i da bilo
DNA vo primerok koj e zemen po
zlostorstvoto. Toa mo`e da bide za vreme
na istragata na mestoto na zlostorstvoto
ili za vreme na pribiraweto ili
analizata na primerokot. Toam mоже да
потекнува од bilo koj od u~esnicite
vklu~eni vo deloto, od kontaktot so DNA
od drugi ne{ta, od materijalite koi se
koristat za pribirawe na dokazite ili
analizite, ili od okolinata. Toa ne мора да
биде strogo povrzano so zlostornikot ili
`rtvata.

Форензичарите treba да vodат ogromna

gri`a pri analizite na primerocite vo
laboratorija za da go oбезбедат
integritetot na DNA profilite koi se
dobieni od primerocite od mestoto na
zlostorstvoto, kako i onie od
referentnite primeroci. Toa vklu~uva:
• upotreba na za{titna obleka od
strana na personalot;
• mnogu strogi protokoli pri
ракувањето so primerocite i
nivnata obrabotka;
21

• kontrola na okolinata vo
soglasnost so me|unarodnite
na~ela za osiguruvawe na
kvalitetot;
• sledewe na materijalite koi se
koristat za sproveduvawe na
analizite za da se osigura deka
tie ne sodr`at DNA;
• proverka na kontaminacijata {to
mo`e da ja predizvika personalot;
• obezbeduvawe duplikati od
analizite i
• мониторинг na laboratoriskata
oprema i okolina.

Ova im ovozmo`uva na форензичарите da go

svedat na minimum rizikot od
kontaminacija i благовремено да prezemat
soodvetni korektivni dejstva koga }e дојде
до контаминација. Takvite dejstva mo`e da
vklu~at povtorna analiza na primerokot,
ako e toa soodvetno, ili pak
kontaminacijata da se zeme predvid pri
izlo`uvaweto na informaciite na
istra`niot sudija ili prezentiraweto na
dokazot pred sud.

Sli~en stepen na predostro`nost mora,

isto taka, da se prezeme i na samoto mesto
na zlostorstvoto, kade {to rizikot za
kontaminacija e pogolem. Zna~itelni
koli~estva DNA mo`e da bidat ostaveni
od istra`nite lica i od onie koi se
vklu~eni vo pribiraweto dokazi. So
po~ituvawe na najdobrata pratika vo
upravuvaweto so mestoto na zlostorstvoto
(na pr. nosewe rakavici, maski za lice,
rabotna obleka i kapi) rizikot od
 22

kompromitirawe na potencijalnite dokazi

mo`e mnogu da se namali.
Forenzi~arite imaat obvrska da
pomognat pri spravuvaweto so rizikot od
kontaminacija preku obezbeduvawe
oprema za kontrola na kvalitetot na
primerocite, i isto taka i da ja podigaat
svesta za antikontaminacionite praktiki
kaj istra`nite lica preku koristewe
sovremena literatura, kursevi za obuka i
Prira~nik za mestoto na zlostorot.
Identifikacijata na
kontaminacijata od strana na individui
vo istra`nite i analiti~kite procesi e
olesneta so dostapnosta na eliminacionite
bazi na podatoci. Edna od niv, policiskata
eliminaciona baza na podatoci (PED),
sodr`i profili od onie vraboteni vo
policijata koi naj~esto go posetuvaat
mestoto na zlostorstvoto ili se
soo~uvaat so `rtvata/osomni~eniot.
Profilite od ovie poedinci od PED se
sporeduvaat so odreden profil od
primerok od mestoto na zlostorstvoto
koga se smeta deka e mo`no da se slu~ilo
kontaminirawe od strana na taa li~nost.
Drug slu~aj na prisustvo na profil od
personalot na forenzi~koto oddelenie
mo`e da se slu~i dokolku do{lo do
kontakt na nekoj od niv so predmet zemen
od mestoto na zlostorstvoto ili so
sredstvata koi se koristat za ispituvawe
i obrabotka na primerocite. Site profili
koi poteknuvaat od forenzi~arite rutinski
se proveruvaat od nivnata eliminaciona
baza na podatoci za personalot (SED).
23

• Principi za evaluacija
na DNA dokazi

Kako se procenuva vrednosta na DNA

dokazot?
Ako se ustanovi deka DNA profilot na
osomni~eniot e razli~en od profilot
dobien od primerokot od zlostorot,
toga{ e razumno (vo ramkite na
o~ekuvanata gre{ka pri obrabotkata)
nekontroverzno da se zaklu~i deka DNA od
primerok od mestoto na zlostorot ne
poteknuva od osomni~eniot.

Ako pak dvata profila ne se razlikuvaat -

ima sovpa|awe, toga{ rabotite ne se ni
odblizu tolku ednostavni. Se postavuva
edno o~igledno pra{awe:

dali toa zna~i deka primerokot zemen

od mestoto na zlostorstvoto bil
ostaven od osomni~eniot?

Za `al ne postoi ednostaven odgovor.

Najkorisno e da se razgledaat mo`nostite
koi se vo kontekst na mo`ni idni
postapki. Vo toj slu~aj, ako e diskutabilno
potekloto na DNA od primerokot od
zlostorstvoto, obvinitelstvoto i odbranata
}e imaat sprotivstaveni gledi{ta.

Bi mo`ele da o~ekuvame deka

obvinitelstvoto }e i predo~i na porotata
da veruva na eden iskaz od vakov vid:
 24

DNA od primerokot zemen od mestoto na

zlostorstvoto poteknuva od obvinetiot.

Stavot na odbranata bi bil deka DNA vo

istiot primerok NE poteknuva od
obvinetiot. Bidej}i DNA mora da
poteknuva od nekoj, bi mo`ele da go
formulirame iskazot na odbranata:

DNA od primerokot zemen od mestoto na

zlostorstvoto poteknuva od nepoznato
lice.

Sudijata i porotnicite na kraj }e mora da

odlu~at koj od ovie dva iskaza }e go
zemat kako to~en. Tie }e bidat zapoznaeni
ne samo so sovpa|aweto na DNA tuku i so
drugi nenau~ni dokazi, vklu~uvaj}i gi i
mo`nite dokazi (na pr., dali obvinetiot
mo`el da bide na mestoto na zlostorstvoto
vo soodvetnoto vreme), kako i ona {to
obvinetiot }e go ka`e vo svoja odbrana (na
pr., negovoto/nejzinoto alibi). Pritoa,
nau~nikot e toj koj{to mo`e da im
pomogne na sudot i porotata da ja donesat
presudata vo logi~en, balansiran i jasen
analiti~ki duh.

Denes pome|u statisti~arite i pravnicite

koi se zanimavale so problemot {iroko e
prifateno misleweto deka nau~nicite
treba, vo kontekst na ovaa dilema, da gi
postavat slednive pra{awa:

Kolkava e verojatnosta na sovpa|awe na

DNA ako e to~en iskazot na
obvinitelstvoto ?
25

Kolkava e verojatnosta na sovpa|awe na

DNA ako e to~en iskazot na odbranata ?

Vo ovoj konkreten slu~aj ({to ne va`i i

za slu~aj na DNA smesi) odgovorot na
prvoto pra{awe e dosta ednostaven -
sovpa|aweto e tokmu ona {to nie bi
o~ekuvale da go vidime. Zna~i, prepu{teni
sme na vtoroto pra{awe koe mo`e da go
preformulirame kako:

Kolkava e verojatnosta na sovpa|awe na

DNA ako DNA od primerokot zemen od
mestoto na zlostorstvoto poteknuva
od nepoznato lice?

Ova ne e tolku ednostavno pra{awe

bidej}i e nepohodno da se razjasni {to se
misli pod “nepoznato lice”. Kako {to
sekoe lice svojata DNA ja nasleduva od
negovite majka i tatko sleduva deka e
poverojatno lu|eto {to se vo bliska
rodninska vrska da delat ist profil
otkolku lu|e koi ne se vo nikakva
rodninska vrska. Navistina, ednojaj~anite
bliznaci re~isi sigurno }e imaat ist
profil.
• Verojatnosta so koja dvajca lu|e so
isti roditeli }e imaat ist SGM
Plus profil e od redot 1 na 10 000.
• Verojatnost za par od prvi
bratu~edi e od redot 1 na 100
milioni.
• Za lu|e koi ne se vo nikakvo
srodstvo, verojatnosta za sovpa|awe
spored tekovnata taktika {to se
primenuva e proglasena na eden na
 26

milijarda - poradi pri~ini koi }e

bidat objasneti podolu.

Od ova sleduva deka ako nau~nikot saka

efikasno da ‚ pomogne na porotata, toj
treba da poseduva kakvi i da bilo
informacii koi ovozmo`uvaat
razjasnuvawe na poimot “nepoznato lice”.
Ako e poznato, na primer, deka obvinetiot
ima bliski rodnini koi realno bi
mo`ele da bidat zemeni predvid kako
osomni~eni za kriminalno delo, toga{
najdobar na~in da se namali neizvesnosta
bi bila da se zemat DNA primeroci od tie
rodnini za da se vidi dali }e mo`e da se
eliminiraat. Ako toa ne e vozmo`no, toga{
nau~nikot mo`e da ja naso~uva porotata
so razli~nite relevantni verojatnosti za
sovpa|awe. Sepak, pogre{no bi bilo da se
zaklu~i deka sudijata so porotata ima
ednostavna zada~a.

Ako pretpostavime deka okolnostite se

takvi {to bliskite rodnini ne
pretstavuvaat tema na rasprava, toga{
pra{aweto {to treba da ‚ se postavi na
odbranata vo vrska so iskazot e:

Kolkava e verojatnosta na sovpa|awe na

DNA ako DNA od primerokot zemen od
mestoto na zlostorstvoto poteknuva
od nekoe nepoznato lice koe ne e vo
srodstvo so obvinetiot?

Bidej}i verojatnosta za sovpa|awe kako

odgovor na ova pra{awe spored tekovnata
taktika {to se primenuva od
forenzi~arite e proglasena na eden na
27

milijarda, toga{ izjavata {to bi ja dal

nau~nikot doslovno treba da bide od ovoj
oblik:

ako DNA od primerokot zemen od

mestoto na zlostorstvoto poteknuva
od nekoe nepoznato lice koe ne e vo
srodstvo so obvinetiot, verojatnosta za
sovpa|awe bi bila od redot eden na
milijarda.

[to zna~i verojatnost za sovpa|awe

od eden na milijarda ?
Vidovme deka eden celosen SGM Plus
profil se sostoi od deset lokusi ( zasega
go ostavame indikatorot na polot
nastrana) i kaj sekoj lokus se
identifikuvaat dve aleli - edna nasledena
od majkata i edna od tatkoto. Dokolku
sakame da ja presmetame verojatnosta za
sovpa|awe na eden edinstven lokus, }e se
povikame na bazata podatoci od primeroci
zemeni od lu|e od relevantnata populacija
za da izvr{ime procena na toa kolku se
retki ili kolku sé ~esti tie dve
komponenti. Potoa bi izvr{ile presmetka
na verojatnosta za sovpa|awe za toj
konkreten lokus. Bazata na podatoci koja
ja koristime ne treba da bide mnogu
obemna - obi~no od 100 do 200 individui se
dovolni za da se obezbedat jasni proceni
za mo`nosta za sovpa|awe na eden lokus.
Presmetuvawata se vr{at so pomo{ na
formuli koi se priznaeni kako
kognitivni od {irok internacionalen
krug nau~nici i statisti~ari.
 28

Formulite vklu~uvaat faktor na korekcija

koj, pak, dozvoluva odredena verojatnost
deka humanata populacija mo`e, vo pomal
stepen, da se strukturira spored
prisustvoto na grupi koi te`neat kon
neme{awe so drugi grupi.
Zna~i, dokolku imame soodvetna
baza na podatoci, mo`e da ja presmetame
verojatnosta za sovpa|awe za sekoj od
desette lokusi - ovie posebni verojatnosti
bi bile od redot 1 na 10 ili 1 na 100.
Toga{ se soo~uvame so pra{aweto:

kako da gi kombinirame ovie

verojatnosti?

Postoi me|unaroden konsenzus koj e vo

korist na praktika, na nivno mno`ewe i
toa vodi do neverojatno mala verojatnost
za sovpa|awe - mo`ebi od redot eden na
trilion (edinica so 12 nuli) ili eden na
kvadrilion (edinica so 15 nuli).

Kako i da forenzi~arot ne treba da ja sledi

ovaa praksa, bidej}i se smeta deka
tekovnite razbirawa na ~ove~kite
genetski faktori koi se vklu~eni vo ovie
presmetki ne garantiraat tolku mnogu,
beskrajno mali broevi. Vsu{nost, ako imame
sovpa|awe pome|u dva celosni SGM plus
profila, ne se vr{i presmetuvawe na
verojatnosta za sovpa|awe za konkretniot
slu~aj. Namesto toa, ako go zememe predvid
alternativniot iskaz za nepoznato lice,
koe ne e vo srodstvo so osomni~eniot,
toga{ se povikuvame na verojatnosti za
sovpa|awe “od redot eden na milijarda”
29

(milijarda e iljada milioni, ili edinica

so devet nuli).

ZABELE[KA: Na zemjinata topka `iveat

ne{to pove}e od MILIJARDA `iteli.

Ovaa verojatnost se dava nezavisno od

sekoja baza na podatoci. Se povikuvame
na istata brojka bez razlika na etni~kata
grupa na koja ‚ pripa|a nepoznatoto lice.
Opravduvaweto za vakvo ne{to be{e
objaveno vo literaturata pred nekolku
godini, a spored na{ite soznanija toa
dosega nikoga{ ne bilo dovedeno vo
pra{awe.

Ednozna~na verojatnost
Pra{awe koe ~esto se postavuva e:

Mo`e li DNA sovpa|awe da doka`e

identitet vo otsustvo na kakov bilo
drug dokaz?

No postoi li takov slu~aj kade {to nema

nikakov drug dokaz? Vo kraen slu~aj }e
postojat dokazi povrzani so
vremeto/mestoto na zlostorstvoto i nekoi
informacii, iako ne tolku jasni i
neednozna~ni, povrzani so toa, kade bil
obvinetiot vo toa vreme.

Navistina mo`e da postoi svedok i alibi

koi se na stranata na obvinetiot, kako vo
slu~ajot na R vs Dennis John Adams.
Apelacioniot sud, vo R v G Adams and
Doheny zazema mnogu poednostavno
gledi{te vrz problemot, prepora~uvaj}i
 30

deka e dosta osetlivo da se razgleduva

brojot na drugi lu|e kaj nekoja populacija
ili po{iroko, od koi bi se o~ekuvalo da
go poseduvaat istiot profil so
obvinetiot.

Eden ponaiven priod bi bil da se pra{a

nau~nik:

kolku drugi lu|e vo svetot bi se

o~ekuvalo da go poseduvaat istiot DNA
profil kako i obvinetiot?

Ako ja trgneme privremeno temata za

bliskite rodnini nastrana, toga{ mo`e da
se ka`e deka

verojatnosta za sovpa|awe od
eden na milijarda povlekuva deka bi se
o~ekuvalo da ima u{te 10 drugi lu|e vo
svetot so istiot profil.

Te{ko e da se sogleda kako pomaga ova,

bidej}i nikoga{ nema da postoi slu~aj vo
koj, prakti~no, celata svetska populacija
}e se smeta za osomni~ena za dadeno
zlostorstvo. Ako zlostorstvoto e siluvawe
vo Hadersvild, dali 70 - godi{na starica
koja `ivee vo Peking seriozno bi ja zele
predvid kako mo`na osomni~ena za toa
zlostorstvo? Ova sogleduvawe izgleda
deka e prepoznato vo R v Doheny and Adams
kade {to be{e predlo`eno deka
pojdovnata to~ka bi mo`ela da bide
britanskata populacija - ili, vo slu~aj na
siluvawe, ma{kata populacija vo zemjata.
No i ovde bi bilo neprakti~no da se
31

zemat predvid site ma{ki vo zemjata kako

osomni~eni.

Sudskite vlasti vo pogorniot slu~aj

predlagaat da se razgleda poograni~eno
naselenie, odredeno od okolnostite na
samiot slu~aj. Tie kako primer gi
naveduvaat seksualno aktivnite ma{ki
edinki vo Man~ester. Ova, pak, ne vodi kon
drugo ograni~uvawe. Da zamislime deka
sudot odlu~il deka, spored okolnostite na
slu~ajot, razumno e da se zeme predvid
naselenie od milion ma`i. Toga{,
odgovaraj}i na pra{aweto:

Kolku drugi ma{ki edinki vo ova

naselenie bi se o~ekuvalo da go delat
dadeniot DNA profil?

Verojatnosta za sovpa|awe od eden na

bilion sugerira deka odgovorot e eden
~ovek na iljada. Ova sekako e ne{to so
{to bi se o~ekuvalo porotata da ima
problem pri razbiraweto i zatoa treba
da se sledi nekoj podobar priod na
problemot.

Mo`no e toa da se napravi so

presmetuvawe koe e poznato kako
“ednozna~na verojatnost”. Za da se izvr{i
toa, na nau~nikot mora da mu bidat
dadeni podatoci za brojot i prirodata na
naselenieto koe se zema predvid. Ovde e
neophodno da se vklu~i i zna~eweto na
verojatnosta na bliski rodnini. Ako, na
primer, obvinetiot ima dvajca bra}a, koi
ne bile isklu~eni pri profiliraweto, i
mo`e realno da bidat zemeni predvid
 32

kako mo`ni osomi~eni, toga{ tolerancija

za dvajca bra}a mora da bide vklu~ena vo
presmetkata. Isto taka, nau~nikot mo`e da
gi zeme predvid i rodninite kako {to se
~i~kovci i prvi bratu~edi.

• Svedo~ewe na nau~nikot

Vo minatoto se praktikuvalo nau~nicite

da dodadat nekakov vid usno objasnuvawe
(kako “mnogu silna poddr{ka”) za da
ovozmo`at te`inata na dokazot da bide
DNA sovpa|aweto. Od razli~ni pri~ini
ovaa praktika se napu{ta. Prvi~nata
izjava {to }e ja dade nau~nikot }e zavisi
od informaciite {to gi ima na
raspolagawe. Ako postojat jasni indikacii
za poinakva izjava, nau~nikot }e ja citira
soodvetnata verojatnost za sovpa|awe. Vo
slu~aj koga e sigurno deka bliski rodnini
ne se zemaat predvid kako osomni~eni,
taa verojatnost e “od redot eden na
milijarda”. Dokolku ne postojat precizni
alternativi, i osobeno vo slu~aj koga
osomni~eniot ne dava zabele{ka,
sovpa|aweto }e bide objaveno preku
kratka izjava zaedno so standardnoto
objasnuvawe na opsegot na verojatnostite
koi bi mo`ele da bidat relevantni.
Vo slu~aj na drugi jasni
indikacii, nau~nikot mo`e da dade
dopolnitelna pismena izjava vo koja }e gi
zeme predvid novite informacii.
33

DODATOK
Re~nik na poimi i skratenici

Verojatnosen odnos
Verojatnosta na dokazot {to go dava izjavata
na obvinitelstvoto podelena so verojatnosta
na dokazot {to go dava izjavata na odbranata.

Verojatnost za sovpa|awe
Verojatnosta so koja nepoznato lice }e ima
odreden profil za koj ve}e e poznato deka mu
pripa|a na drugo lice.

DNA (DNK)
Deoksiribonukleinska kiselina (acid)

Istra`uvawe na familija
Koristewe na faktot deka nekoi elementi od
DNA se nasleduvaat. Profili od nepoznati
lica mo`e da se ispituvaat vo Nacionalnata
baza na DNA podatoci za da se najdat profili
na potencijalni rodnini na zlostornikot.

Krivi~no-praven primerok
Primerok koj ne e zemen od intimen del
(tuku od ko`a na obrazi ili koren od
vlakno) celosno zakonski zemen od osomni-
~enoto uapseno lice, obvineto ili osudeno
za daden prestap za informacioni celi.

LCN
Low copy number (mal broj kopii) - proces na
analiza i interpretacija koj se koristi na
primeroci koi sodr`at ekstremno mali ko-
li~ini na DNA.
 34

mtDNA
Mitohondriska DNA

Nacionalna baza na DNA

Relaciska baza koja sodr`i DNA profili od
podatoci krivi~no-pravni primeroci ,
referentni primeroci,primeroci od
volonteri i neotkrieni primeroci od
zlostorstva koi se sporeduvaat me|u sebe kako
i mnogu novi profili koi postojano
pristignuvaat vo Bazata.

PCR
Polymerase chain reaction - tehnika koja se kori-
sti za naso~uvawe i pro{iruvawe na odredeni
delovi od DNA.

Pendulum list search (PLS)

Tehnika za identifikacija i istra`uvawe na
individualni DNA profili koi se sodr`at vo
dvokomponentni me{ani profili.

Primerok od mestoto na zlostorstvoto

Primerok zemen od mestoto na zlostorstvo-
to ili od `rtvata od koj mo`e da se dobie
DNA profil za informacioni celi ili
kako dokaz.

Referenten primerok
Primerok zemen od lice za sporedba so
odreden primerok od mestoto na zlostor-
stvoto i upotreben kako dokaz pred sudot.

SGM
Second generation multiplex - sistem za profili-
rawe koj e razvien i koristen od britanskata
policija od 1995 do 1999 godina.
35

SGM Plus
Sistem za profilirawe koristen od
britanskata policija od juli 1999. Toj e so
pogolema osetlivost i diferenciona
sposobnost od SGM, no kompatibilen so nego.

Slu~ajno sovpa|awe
Slu~aj koga DNA profili od dve indivi-
dui, koi ne se ednojaj~eni bliznaci, se sovpa-
|aat sosem slu~ajno.

STR
Short tandem repeat (povtoruvawe na kratok
tandem) - nekodiran del od DNA koj e cel vo
SGM/SGM Plus profilira~kite metodi i ~ija
dol`ina varira kaj razli~ni individui.

Y-STRs
STR koi se sodr`at vo ma{kiot Y hromozom vo
jadrenata DNA.
36