Read without ads and support Scribd by becoming a Scribd Premium Reader.
See Premium Plans
 
RACIONALNE FUNKCIJE
 Definicija
( )( )( )
,
 p x f xq x
=
kjer sta
( ) ( ) ( )
in qx polinoma, ki nimata skupnih ničel in qx ni identično enak 0.
 p x
Definicijsko območje
so vsa realna števila, razen ničel imenovalca.
Ničle racionalne funkcije so ničle števca.Poli racionalne funkcije so ničle imenovalca
. V vsakem polu ima graf racionalne funkcijenavpično asimptoto.Racionalna funkcija spremeni predznak le v ničlah ali polih lihe stopnje.Vedenje racionalne funkcije daleč od izhodišča (v neskončnosti): Naj bo
( ) ( )
n-1 m-1-1 1 0 -1 1 0
x... in qxx...
n mn n m m
 p x a x a a x a b x a b x b
= + + + + = + + + +
.Imamo tri možnosti:
•
če je
n<m
, je premica y = 0 vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f 
•
če je
n=m,
 je premica
nm
a b
 y
=
vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f 
•
če je
n>m,
števec p delimo z imenovalcem q
:
( ) ( ) ( ) ( )
 p x k x q x r x
= +
g
Potem je krivulja
( )
 y k x
=
asimptota grafa racionalne funkcije f (poševna asimptota).
ZAPOREDJA
 Definicija
Zaporedje je
funkcija
( )
: ;
n
 f f n a
→ =
¥¡
.
Zaporedne funkcijske vrednosti
1 2 3
,,,...
a a a
imenujemo
členi zaporedja
,
n
a
pa
splošni člen
.Zaporedje je
naraščajoče
, če velja
1
n
a
+
>
n
a
za vsak 
n
∈
¥
.Zaporedje je
padajoče
, če velja
1
n
a
+
<
n
a
za vsak 
n
∈
¥
.Zaporedje je
omejeno navzgor
, če obstaja tako število
M 
∈
¡
, da je
n
a M 
≤
za vsak 
n
∈
¥
.Zaporedje je
omejeno navzdol
, če obstaja tako število
m
∈
¡
, da je
n
a m
≥
za vsak 
n
∈
¥
.Zaporedje je
omejeno
, če je omejeno navzgor in navzdol.
 Aritmetično zaporedje
Zaporedje je aritmetično, če je
razlika
sosednjih členov
1
n n
a a
+
−
 
stalna
. To razlikooznačimo z d ( diferenca aritmetičnega zaporedja):
1
n n
a a
+
−
= d.
 
( )
1
1; q11
nn
a q sq
−= ≠−
 
1
n n
a a d 
+
= +
Splošni člen aritmetičnega zaporedja
:
( )
1
1
n
a a n d 
= + −
Če je
d>0
, potem je zaporedje naraščajoče in omejeno navzdolČe je
d=0
, potem je zaporedje konstantno.Če je
d<0
, potem je zaporedje padajoče in omejeno navzgor.
Vsota prvih n členov aritmetičnega zaporedja
:
( )
1
2
n n
n s a a
= +
 
( )
( )
1
212
n
n s a n d 
= + −
Število2
a b
+
imenujemo
aritmetična sredina
števil a in b.
Geometrijsko zaporedje
Zaporedje je geometrijsko, če je
količnik 
sosednjih členov
1
nn
aa
+
 
stalen
.Ta količnik označimo s q:
1
nn
aqa
+
=
 
1
n n
a a q
+
=
g
Splošni člen geometrijskega zaporedja:
11
nn
a a q
−
=
g
.Geometrijsko zaporedje je
naraščajoče
, če je
1
a
>0 in q>1 ali
1
a
<0 in 0<q<1.Geometrijsko zaporedje je
padajoče
, če je
1
a
<0 in q>1 ali
1
a
>0 in 0<q<1.
 Vsota prvih n členov geometrijskega zaporedja:
( )
1
1; q11
nn
a q sq
−= ≠−
Število
a b
g
imenujemo geometrijska sredina pozitivnih števil a in b.
 
Obresti so cene denarja.
So neko nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja , ki ga je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu.
Bančni slovar
Obresti
-
so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja,ki ga je upnik za določen čas prepustil dolžniku.
Obrestna mera
-
 je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih.Pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 enotglavnice v določenem obdobju.
Obrestni račun -
 je takšen načinizračunavanjaobresti, ko obresti vesčas računamo od začetne glavnice ne glede na to, koliko kapitalizacijskihdob je preteklo od nastanka dolga do vračila denarja.
Obrestno obrestni račun -
 je način izračunavanja obresti, ko obresti neračunamo samo od prvotne glavnice, pač pa tudi od vseh obresti, nastalihv preteklih kapitalizacijskih obdobjih.
Višina obresti je odvisna:
•
Od glavnice ( izposojenega denarja – G)
•
Od časa obrestovanja ( dnevi - d, meseci - m, leta – l)
•
Od obrestne mere ( p), ki se izraža v %, navadno na letni ravni.Obresti se obračunavajo le od začetne glavnice, ne pa tudi od obresti, ki smo jih že obračunaliin pripisali h glavnici ( npr. če imamo 5-letno posojilo in letno obrestovanje, obrestiobračunane ob koncu prvega leta niso osnova za izračun novih obresti, ampak le-te vseh petlet obračunavamo le od začetne glavnice). Ker je izhodišče za obračun obresti ves čas istaglavnica, vsako kapitalizacijsko obdobje prinaša enake obresti, dolžni znesek pa narašča kotaritmetično zaporedje.Obresti za vsako kapitalizacijsko obdobje se računajo po formuli:*100
O
G po
=
.Očitno je, da pri navadnem obrestnem računu glavnica narašča kot aritmetično zaporedje, s prvim členom
O
G
in diferenco o. Zaporedje je seveda naraščajoče, ker je diferenca vedno pozitivna ( obresti niso nikoli enake 0 ali negativne). Uporaba navadnega obrestnega računa pomeni torej linearno rast glavnice. Nominalne obresti po posameznih kapitalizacijskihobdobjih so med seboj enake.Pri računanju drugih količin v navadnem obrestnem računu, si lahko pomagamo tudi z žeizpeljanimi spodnjimi formulami.
Search
Search History:
Searching...
Result 00 of 00
00 results for result for
  • p.
    • Notes
    Load more