POROČILO O RAZVOJU 2011

UMAR

LJUBLJANA, 5. MAJ 2011

 Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013

G O S P O DA RS K I R A Z VOJ N I C I L J – D O S EČ I P OV P R EČ N O
R A Z V I TO ST E U D O 2 0 1 3

D R U Ž B E N I R A Z VOJ N I C I L J – K A KOVO ST Ž I V L J E N JA I N
B L AG I N JA P R E B I VA L ST VA

S O N A R AV N I R A Z VOJ N I C I L J – U V E L JAV L JA N J E N AČ E L A
T R A J N O ST I
 Oddaljevanje od gospodarskega cilja SRS zaradi nizke
produktivnosti

BDP na prebivalca po kupni moči in njegovi komponenti

Stopnja zaposlenosti Produktivnost BDP na prebivalca v SKM
110

108 107
105
105
104 104
100
Indeks EU 27=100

95
91
90 88 88 88
87
85
84 84 84 85
80 82

75

70
2005 2006 2007 2008 2009

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

 V obdobju konjunkture premajhna usmerjenost v dvig dodane
vrednosti in spremembo strukture gospodarstva

Zaostanek za povprečno produktivnostjo v EU-27

Češka Madžarska Slovaška Slovenija
41 40
Zaostanek za povpr. produktivnostjo v EU-27 leta 2008, v o. t.

Delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu blaga, v %

35
40,4
40,3
40
30

25

39
20

38,6
15
38
10

5
37
NIZKO tehnološko SREDNJE NIZKO SREDNJE VISOKO
0
zahtevne tehnološko IN VISOKO
zahtevne teh.zaht. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

 Industrijska politika premalo razvojno usmerjena

Razporeditev državnih pomoči predelovalnim Razporeditev drž. pomoči po skupinah glede na njihove
dejavnostim po tehnološki intenzivnosti razvojne učinke, 2005-2008, struktura v %
70 Pomoči za Sanacijske 0,5
Druge (kultura) zaposlovanje 3,6
3,7
66,0 2000–2004
60 2005–2008 Okoljevarstvene
5,7

50

40 37,4
Delež, v %

34,9 Razvojne 12,3

30
23,4

20 Sektorske 55,4
Regionalne
15,3 16,4 18,1
10
4,4
2,3
0
Nizko Srednje nizko Srednje visoko Visoko

Vir: MF, preračuni Umar.

 Krepitev človeškega kapitala spremljata nizka učinkovitost in
kakovost študija

Stopnja dokončanja študija Delež delodajalcev, ki niso zadovoljni z veščinami

diplomantov, leto 2010, v %
100 35

90
30
Stopnja dokončanja študija, leto 2008, v %

80

69 25
70 65

60
20

V%
50

15
40

30 10

20
5
10

0 0
NL

NO

MX
ES
DK

BE

SK

SE
JP
KR

FI

EU-19
IS

UK

NZ
US
PT

SI

PL
OECD
FR

CZ

HR

AT
EE

RO

NO
DE
ES
LT

LV

PL

HU

LU
PT

NL

MT

DK

SE
SK

BG
IT

FR

FI

CY
SI

IS

IE

Skupaj

UK
EL

TR

BE
Vir: OECD, Eurobarometer
 Povečanje vlaganj v raziskave in razvoj,
vendar še velik zaostanek pri inoviranju

Izdatki za RRD in patenti

EU27 SLO
2,5 150

2,0 120

1,5 90
Deleži, %

Število
1,0 60

0,5 30
Izdatki za RRD, v % BDP Št. patentnih prijav pri EPO, na
milijon prebivalcev

0,0 0
2002

2004

2006

2008

2009

2002

2004

2006

2008

2009
Vir: SURS, EPO.
 Zaposlovanje visokokvalificirane delovne sile za dvig dodane
vrednosti ovira visoka davčna obremenitev dela

Implicitna davčna stopnja na delo

39

38

37

36
V%

35

34

33 SLO EU-27

32
1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
 Podjetniška aktivnost omejena s številnimi ovirami
za poslovanje podjetij

Uvrstitev Slovenije med 183 državami po enostavnosti poslovanja, leto 2011

Enostavnost poslovanja 42
Zaščita investitorjev 20
Ustanovitev podjetja 28
Zapiranje podjetja 38
Mednarodno poslovanje 56
Sodna uveljavitev pogodb 60
Pridobivanje gradbenih dovoljenj 63
Plačevanje davkov 80
Registracija nepremičnin 97
Pridobivanje posojil 116

Vir: Svetovna banka.

 V krizi poslabšanje konkurenčnosti

Relativna* dobičkonosnost
Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu
5
po klasifikaciji SMTK
4
Delež na 2010/ 2008
svetovnem trgu, 3
SMTK letna rast v %
šifra 2
2001– 2008–
2007 2009

Sprememba, v %
1

0 do 9 Skupaj 4,9 -2,8 0

-1
5 Kemični proizvodi 5,8 0,7
-2
Izdelki iz kovin, papirja,
6 2,9 -6,6
tekstila ipd. -3
Stroji in transportne
7 8,5 -0,2 -4
naprave
Pohištvo, obleka, obutev -5
8 0,4 -8,6
idr.

BE

IE
FI

NL
FR
SI
SK
CY

DE

LU

ES
GR
MT

IT
Vir: ECB, Združeni narodi, preračuni UMAR. Opomba: *v primerjavi s trgovinskimi partnericami. AT
 Zadovoljstvo z življenjem (skupaj zelo zadovoljni in zadovoljni) z
začetkom krize upadlo

Junij 2010 Povprečje sedmih let, od oktobra 2004 do junija 2010, 12 meritev*
100

90
Delež zelo zadovoljnih in zadovoljnih, v %

80

70

60

50

40

30

20

10

0
NL

FR

PL
UK

EL
DE

ES

RO
SE

EE
MT

LV

HU

BG
AT

CZ

IT
BE
FI

IE

PT
DK

SI

CY

SK
EU

LT
LU

Vir: Eurobarometer, 2010, preračuni UMAR. Opomba: *Sedemletno povprečje je izračunano na podlagi 12 meritev zadnjih 7 let (od oktobra 2004).
 Razmere na trgu dela se poslabšujejo

Brezposelni po starosti Brezposelni po izobrazbi

do 30 let od 30 do 50 let nad 50 let Nizko Srednje Visoko
50 70

45 60

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

40
50

35
40
30
30
25

20
20

15 10

10 0
sep.10
sep.08

sep.09
maj.09

maj.10

jan.11
jan.09

jan.10

maj.10
maj.09

jan.10
jan.09

jan.11
sep.10
sep.09
sep.08

Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.

 Dolgotrajna brezposelnost dvakrat višja

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (leva os)

Delež dolgotrajno brezposelnih (desna os)
50 5,0

45 4,5

Delež dolgotrajno brezposelnih, v %

Delež v skupni brezposelnosti, v %

40 4,0

35 3,5

30 3,0

25 2,5

20 2,0

15 1,5

10 1,0

5 0,5

0 0,0
Q1 08

Q2 08

Q3 08

Q4 08

Q1 09

Q2 09

Q3 09

Q4 09

Q1 10

Q2 10

Q3 10

Q4 10
Vir: Eurostat.
 Stagnacija razpoložljivega dohodka prebivalstva in
večja odvisnost od socialnih prejemkov

Razpoložljivi dohodek Neto sredstva za zaposlene Socialni prejemki

6 12

5 10,9 10,8 11,0

10
10,1
4

8
Realna rast, v %

V mrd EUR
2 6 6,5
6,3
5,9
5,4
1
4

2
-1

-2 0
2005 2006 2007 2008 2009 2010* 2007 2008 2009 2010*

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *ocena UMAR.

 Število prejemnikov plač se je zmanjšalo,
število prejemnikov socialnih transferjev pa povečalo

Neto plača na zaposlenega in število prejemnikov plač Prejemniki socialnih transferjev

Neto plača na zaposlenega (leva os) Denarna socialna pomoč
Prejemniki plač pri pravnih osebah (desna os) Denarno nadomestilo za brezposelnost
1.100 760 60

1.000 740
50

Število prejemnikov, v 1.000

900 720
40

800 700

V 1.000
V EUR

30
700 680

20
600 660

10
500 640

400 620 0
jan. 08

jan. 09
jan.05

jan.06

jan.07

jan.10

jan.11

jul. 08

jul. 09

jul. 10
jan. 08

jan. 09

jan. 10
Vir: SURS, MDDSZ, ZRSZ.
 V porazdelitvi dohodka nobenih bistvenih sprememb

Porazdelitev neto dohodka zaposlenih Porazdelitev neto dohodka zaposlenih

Najnižjih 10% Najvišjih 10% Najnižjih 20 % Najvišjih 20 %

40 40

Delež mase neto dohodka vseh zaposlenih, leto 2009, v %

Delež mase neto dohodka vseh zaposlenih, leto 2009, v %

35 35

30 30

25 25

20 20

15 15

10 10

5 5

0 0
2005 2006 2007 2008 2009 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: IER.
 Tudi drugi kazalniki neenakosti kljub krizi relativno stabilni

2008 2009 2008 2009

Kazalniki neenakosti Stopnja tveganja revščine

EU- EU- SLO EU-27 SLO EU-27
SLO SLO
27 27

Skupaj 12,3 16,5 11,3 16,3

Stopnja materialne
16,9 17,3 16,2 17,2
prikrajšanosti*
Brezposelni 37,6 44,5 43,6 45,3

Ginijev količnik 23,4 30,7 22,7 30,4 Stari nad 65 let 21,3 18,9 20,0 17,8

Kvintilni količnik 80/20 3,4 5,0 3,2 4,9 Enostarševske družine 28,8 35,6 28,1 34

Vir: Eurostat. Opomba: *materialna prikrajšanost po treh elementih prikrajšanosti.

 V čakanju na sistemske spremembe v sistemih socialne zaščite
ponovno interventi ukrepi

• Sprejete sistemske spremembe večinoma še niso uveljavljene

(Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o
urejanju trga dela, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih)

• Pomembne sistemske spremembe na področju zdravstva in

dolgotrajne oskrbe še vedno v pripravi

• Težave javnih blagajn naraščajo

• Blažimo jih z interventnimi ukrepi

 Znižanje emisij v obdobju krize predvsem posledica
nizke gospodarske aktivnosti

Rast emisij toplogrednih plinov Realna rast BDP Emisijska intenzivnost (TGP/GDP)
10 1,10

1,05

V Gg/mio EUR, stalne cene 2000

5
1,00
Rast, v %

0 0,95

0,90

-5
0,85

-10 0,80
2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009
2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Vir: ARSO, SURS, preračuni UMAR.

 Povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) zaradi nižje rabe
celotne energije in višje proizvodnje hidroenergije

Raba obnovljivih virov energije - OVE (leva os) Drugo (biogoriva, bioplin, fotovoltaika) Hidroenergija Les
Raba ostale energije (leva os)
Delež OVE v oskrbi z energijo (desna os) 1,0
8 16

7 14
0,8

6 12
12,9

5 10 0,6

V mio toe
V mio toe

V%
4 8
0,4
3 6

2 4
0,2

1 2

0 0 0,0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: SURS, preračuni UMAR.

 Višja energetska intenzivnost tudi zaradi
visoke rabe goriv v cestnem prometu

Energetska intenzivnost
300
Ostala porabe energije Poraba energije v cestnem prometu

250
V toe/mio PPS, leto 2008

200

150

100

50

0
DK
IE

UK

EU-27

NL
FR

CZ
FI
DE

RO

SK
BE
PT

LV

SI
MT

AT
ES

EL

BG
IT

CY

SE

EE
PO
HU
LU

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

LT
 Struktura blagovnega in potniškega prometa se je še poslabšala

Cestni blagovni promet Potniški promet z osebnimi avtomobili

90 87

Slovenija EU-15 Slovenija EU-15

V % skupnega kopenskega blagovnega prometa

V % skupnega kopenskega potniškega prometa

85 86

80 85

75 84

70 83

65 82

60 81
2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009
2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Vir: Eurostat, SURS.

 Nadpovprečni prihodki iz okoljskih davkov so bili do leta 2009
predvsem posledica visoke energetske rabe

Prihodki iz okoljskih davkov Implicitna davčna stopnja na rabo energije

Davki na energijo 180

Davki na promet
Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov 160
4,0
0,2
3,5 140
0,2 0,4
3,0 120

0,1

V EUR/TOE
2,5 0,5 100
V % BDP

2,0 0,6 80

1,5 3,0 60
2,4
1,0 40
1,7
0,5 20

0,0 0
EU-27 Slovenija Slovenija EU-27 Slovenija Slovenija

2008 2009* 2008 2009*

Vir: Eurostat. Opomba: *ocena UMAR.