tREtor;;;: ~:t:~:b~ttKt

v arhi!olo!kem strokovnem sveiu [e danasnje me- 0 posebnih okolisCinah pokopavanja (pokopi v povsem

sto Kranj znano v prvl vrstl po tamkaj ugotovljcnern preprostih grobnih [amah, delno s kamnito oblogo in

grobi§cu iz hsa preseljevanja narodov, ki je naj\"ecje kammtim zglavjem, zelo redki sledovi krst, trupla tu

ne sarno v Sloveniji, temvee tudi na eelotnem ozemlju pa lam pokrita z deskami, a brez krste), Natancnejsi

Jugcslavije.' Stevilcno cenijo gl1lbUce na pribliino se- podatkt 0 tem so razvidni iz prejsnjega poglavja. Tu

demsto grobov, kakor je ornenila ie v prejsnjem po- moramo opustiti razlago celotnega nacrta grobisea

glavju Vida Stare, ozirorna Iz njega izvirajoce moine horizontalno stratigratske razlage, ker zasnovanl spJosni naert ni dostopen. Osteolesko gradivo za antropolcske preiskave se veeinorna ni ohranilo, razen sornzrnerno piclega skeletnega materiala, ki je shranjen v Naraslovnem muzeju na Dunaju. Objava celotnih najdb v prteujotern katalogu omogoca zda] strokovnjakom neomejen vpogted v se cbstojeee grobne celote in najdbe, kolikor so pac ohranjene.

Zgodnjesrednjeveska arheologija se je pogosto ukvarjala z vrstnirn grobi~cem v Kranju (Iedina .. na Lajhu-) in bi zadevna bibliografija, ki pa nikoli ni bila izcl'pno sestavljena, po nasi sodbi obsegala kakih petdesct na vedb ; vsekakor pa je ta Iiteratura delno zasrarela ali pa uposteva najveekret z razlicnih glediSc in Ie mirnogrede primerjalno nekatere posameznosli ozirorna opticno reprezentativne primerke" iz velikega stevila grobiscnih najdb, V starejsi Iiteraturi so presojali etnleno pripadnost pokopanih enostransko in delorna zrnctno kot izkljucno germansko, toda 10 do nedavno zakoreninjeno mnenje1 ne ustreza danasnjernu stanju raziskav. Korig'irali smo ga ie na VI. kongresu arheologov Jugoslavije v Ljubljani 1963," pri cemer srno v zvezl s Kranjem opozorili na precejsnje slevilo staroselskega rcmanlelranega prebivalstva na podnoiju jugovzhodnih Alp, in to nekako taka, kakor je to zgodovinsko razloiil Kos, vescak za srednjevesko naseljevanje SJovenije.' Takrat je izslu Wernerjevn dele 0 Langobardih v Panoniji, kjer se prvlkrat v luii strokovnl Iiteraturi jasno poudarja kompleksni znaea] nekropole iz sestega stolelja v Kranju; razen gennanskega, tj. vzhodnogotskega in langobardskega etnosa omenja Werner navaoenost srarcselskega romanskega etnosa, ki ga ni mogoee vsete] dokazati, je pa pomemben.'o Wernerjeva razlaga je temeljnega pomena za casovno opredelitev kranjskega grohiSca v vl'Stah. Seveda se je Werner v svojem sinteticnem delu ukvarja1 preteino z donavs.kimi Langobardi, s eimer je bila njegova interpretacija tematsko omejena. Siovenski zgodovinar Grafenauer je \. splosnem spl'ejeJ Wernerjevo raz.lago, dodal pa ji je se Alamane kot germansko komponento,lI sklicujoc se na tozadevno Zeissovo hipotezo." A1amanske na-

Zemlji~ke nekropole - slrnptornarlcno pcirnenovano po Iokalnem ledinskem imenu .. na Lajhu- - lezi v juilnojugozahodnem predmestju sedanjega mestnega naselja in se razprosttra ob levem bregu zgornjega teka Save, neposredno ob izll\'u Kokre v 58\'0; zemIjlRe meji na r~ni izHv in na strmo juzno' poboeje konglomeratne terase, kjer [e danasnje mesto pre['asHo nekdanje srednjevesko naselle. Juzni, strrno sa v:/:penjajoci del terase nosi lokalno ledlnsko lme -Pungart .. , kjer naj bi bila se neraziskana rirnska pestejanka oziro~aMz~%ymski kas~1 sil'iras Carnium. JeZ~a teda] n i Hem gSrojfi £CSt K]6paliBifiki

rlmske Irovince Savia katerc strateskl pomen je & teRG P6dbbiRSkU& d~gajania prisel do veljavc sele v iestem stoletju,

o zgodovini Izkopavanja grobisca Ie izcrpno porocala ile V, Stare v svojih ·prispe\·kih. Tu povzernarno samo nekaj njenihpodatkov. Grobisee so pr'icel i cdkopavati kones prejinjega stoletja oz. ob prelomu stoletij (izkopavanje T. Pauslarja 1898 in med leu 1901 do 1904, izkopavanja F. Schulza 1901), pri cemer je bilo nestrokovno odkopanih. dckajsnje stevilc grocov. Med Ieti 1901 in 1905 je bilo tudi nekaj lzkopavan], ial pa se posamezni vodje izkopavanj OIS0 ozirali na vsakokratne dosezke svojih knlegov: Szombathyjevc izkopavanje je odkrilo pribliZno 73 grobov, arheolo~ke in osteolcske najdbe se hranijo v prazgcduvlnskern in antrcpoloskern oddelku Naravoslovnega rnuzeja na Dunaju;l vendar pu hraru pretezno veemo naldb Narodni rnuze] v Ljubljani, le-te pa izvira]« v glavnem iz Zmavcevih (112 grobov)! in Smidovrh (213 grobov)iI izkopavanj. Slednja sta 0 svojrh izkopavanjih podala sistematiena pcroeila z naeru grnblsca. ceprav se njun; delni nacrt] medsebojno ne ujemajo. o celotni dokumentaciii teh naertoy js ra~pra\'ljala V. Stare v prejsnjem pogl:wju in poskusaLa delne nac.rte po moi.nosti vskladiti, da hi temu kataJogu lahko prilol.ila eelotni naert. (mela je ludi neh\"!llezno nalogo, da poroca po obstojeeih zakLjucemh gl:obnih celotab in siej ko pre; bomih opazanjih 0 legi in smed skeletov, 0 njihovi vclikosti in spolu. kakor ludj

Ii

"

Sl. 9_ N ajd isca g;rob;~<' v vrsro h 6 s I 01 v znhcdn: J ugostnvl]l v stil-ilwtnih okvuih: vcllke nekrnpole, prim, op, 1 in

12 a

vzocnosti na kranjskem grobiscu Wernerjevo delo nc omenja.

Dodatno k reviziji celolnih najdb kranjske nekropole, ki ]0 je izvrsila V, Stare - ria njo S~ oshmja tudi pricujoci katalog ;- srno primerjall te najdbc z najdbami iz pretezno na novo odkritih groblsc v Sloveniji, na Hrvaskern in v Bosni (sl. fl)." n tudi v pogledu na se, neobiavljenO nekro,010 iz 6. stol~tl v Kninu.':! Vsakd lZm a ten g!ggl~c Ii:n §t Ufo tJIT. - MMH, tRkBl npr. na kninskt nekropoli v nusprotju s kranJsko niso bili pokopani nikak! Langobardi. saj so se ti dalrnatinskih tal kornajda dotak n il i, Kljub temu pa je mogoce na teh pribhzno socasnih grobiScih dokazati marsikaj skupnega. taka v nacinu pokcpavanja kot tudi v inventarju najdb. Grobisei v \"1"stah iz Kranja in Knina sta naselbi nskt pokopaltsci 6. stoletja z znatnim stevilom zenskih in otrcskih groboy. Posebej je treba poudariti, da [e na obeh nakropoJah kot tudi na drugih rnanjsih grobiscih (s1. 9) - kolikor je bilo sploh mogoce opaz itl - v vrstnih grcbovih statistreno precejsnjestevilo pokopov s piclim stevilorn pridatkov ali brez njih : te grobcve [e treba pripisovati kristjaniztranemu in rornaniai ranemu staroselskernu prebivalstvu 6. stoletj a ria rirnsk ih provincialnih tleh. V ozkem stlku s -ctvutzectjo vrstnih grobisc" iz casov preseljevanja nnrodov oz. v stiku z germanskimi osvojevalci je staroselsko prebiva lstvo pokopavalo svnje mrtve steer ne po poganski segi

.,"

z vsakovrstnirni prtdat kt, vendar vcasih s preprostirn nakitom in z dodatki k nosi. Na velikih grobiScih v vrstah v Kranju in Krunu Iahko npr. pogosto ugotovimo t aksrie kovinske najdbe, veCinoma zelezne spone, z apostruce, ckcvie, noiiee, kreslla itd., ki so prav t ako presll v gerrnansko rabo ; to pravzaprav niso pravi g robni pridatki v:tsm.'islu prvotnega poganskega obreda pokopavarija mrtvrh. V grobovih na kranjskern groblscu so na,ilFpoh,g rnanjsih odlomkov grobe kcrarnike pogosto'i-,de~o glino (Hotel) in praSicje zobe, ki so po \\"crnerju" kot pr idatki v gerrnanskih grobovih dcslej neznani,

\' pojasnilo kornpleksnega znaeaja nekropole v Kranju n aj idaj na kratko ze vnaprej povzamemo nase rnisli : Jedro vrstnega grobisca predstavljajo scrazmerno ille\'i1ni grobovi st aroselskega romaniziranega preb ivalstva jugovzhndnonlpskega podrocja v kastelu Crnniltm in okoli njega. z~ kar se kot oporlsce ponujajo dobro ali nezadostno raziskane grobne najdbe iz z ahod ne Jugoslavije in iz sosednjlh podroei] na Koroskern ter v alpski sever ni ItaUj'LIS Kastel C(lrnium je imel pribliino stiri desetletja, tj. od okoll 500-540, vzhodncgotsko pcsadko, katere 'obstoj je mozno ugotovit! same iz maihnega stevlla grobov, pri cerner so opaz ni tudi gepidski sledcvi, . sledilo samo norninalno neka] let __ tr a i ,

18

robisee v llPorabi nepret::.!l:oma. ce.lo 6. stoietje.

~~~~~~~~~~~~~--~~o~mn·~~~1t&¥r~~mt~~p~a~

povedali, s pr ibl izno stlridesetletno vzhodnogotsko navzoencstjo in s pribltzrio petdesetletno langobardsko pricujoenostjo v kastelu Camium vkljucno z nekaj leti vojaskega rnedvladja nominalnega vzhodnorirnskega gospost.va cesarja Justinijana 1. v petem desetletju pl'ejlangobardske aasedbe province Savia. N eres e zgo raj omen] eno vprasanje al amans· a etnien ega e a; tega gre razlaga ti morda

I U II Ii 1111111111I1111 i 1111 : 111111 t 111I1111I111 ~ I1I1I111II1 , III ( 1111111.

•

.

1

•

.

4

3

SI. 11. Ohranjeni novel

l. Preluknjanu s ili kva - KLEF, i z groba 266

2. SlUk"a csrrogotska Atalarih - JUSTINIAN I.

3, Suberatni rrtens, preluknjan At a lar ih - JUSTINIAN I.,

12 groba 43

4. Stl lkva ostrogotska Atalarih - JUSTiNIAN 1.

5. Sillb'a osu-ogotska Teoderik - JUSTIN J. 6, Siltkva osrrogotska Teoderik - JUSTIN 1.

•

5

19

·::ll .. ~.~, j • \,

.'

... ',

~~.~~~; /: 1~' ,{

. _ .. ~~~

7. m'erovin!klm vplivom, ki se je sirU nekako po letu 550 ali ze prej .iz severne Italije ali iz bliinje Koroske, Glede na S8 vedno trajajoeo navzocncst stnroselskega romaniziranega etnicnega substrata, kl [e pred letom 550 teiko arheolosko dokazljiv, ni izkljuceno, da so grobisce zaceli uporabljati ie okoli leta 500 ali ze pre], ozirorna bi to mogel blti terminus (! quo, Kot terminu.s post quem non velja konec 6. stoletju in ga povzroci nezadrzno avarsko-slovansko prodiranje iz panonsko obdonavskega prostora v [ugovzhodne Alpe,

Absolutno kronclosko oporo najderno v novclh barbarsklh in vzhodnorimskih kovov na kranjski nekropOli,IS vecinoma vial ne vee ohranjenih grobnih cclotah, z. dvema izjemama (grob .Jo3, grab :266): Gre za skupno 1'0' 11 0 vee v ; najzgodnejsi med njimi je za Odoakarja kovani ravenski solidus Zenonovega tipa, najkasnejsi pa Iangobardski po r d kovanca Justina II., k temu pa se verjetno p 567 v Sil'mi II kovanu gepldskasilikva. Iz navede §S §@ 1id§[Qdlijl'Mlvci: dva triensa od njih pre bit, in suberat, kovan ia At alariha (grch 43) (sl. 11, 3), dalje po dve vzhodnogotski silixv: Justina L;Teodor,ika (sl, 11, 5. 6) in Justinijana I., AtaIariha (sl. 11, 2, 4), poleg tega pa Se prebit Kletov italsko-langobardski srebrnik (g rcb ~86) (51. 11, 1), Razen tega je tu 5e precej razlicnih, vecinoma prebitih rimskih novcev iz nekaterih grobov, ki pa so tu sekundarno uporabljeni in za datacijo brcz pomena.

Vecjo ali manjso vrednost za datacijo irna relatlvno pomembno stevllo casovno obcutl] ivih grobnih najdb no. grobiscu v Kranju, take posebno raz l icni deli nakita, kl ga mcrerno pogoslo opredelitt kat gel' rnanskega, Ij. zenski nosi pripadajoce oblike naklta, ki jih je mogoce opredeUH tipolosko, glede na del avnico in delno tudi etnlcno in [ih marsikdaj lahko povsem natancno casovno dolocimo za vse 6. stoletje. Ne nazadnje [e tujaliteratura posvetila tem najdbam svo]e glavno zanimanje tudi zaradi njihove .optiene prlvlncnosti, to zanlmanie pa je veljalo predvsern germanskim najdbam. 'I'u se bomo ornejtll na bnlj ral i man] izcrpen komentat k izpovedno mocnirn najdbam!? ter poskusall predstaviti njihove svojske poscbnosti. V ta namen naj nam zadoscajo najdbe, kl srno jih sarnl izbrali.

Za prvo polovico oairorna za zgodnje 6. stoletje so znacilru vzhodnogermanski, zlasti v z hod n 0 got -

ski i z d el k i, ocitno importi iz vzhodnogotske Ita-

Iije in najdeni vecinorna v zenskih .I,lt:obovih. Zlasti

sta to dve ie izza Rieglovih casov znani vzhodnogot-

ski, po izdelavi podobni, zelo veliki pas n i spa n i

z glavami ujed na okovnlh ploscah (Tab. 113. I, 2) iz neohranjenih gl"Obnih eelot; te spone je neda\'no izvrstno obdelal Bierbrauer." K temu bi pripomnili.

da se obe najdbi i2 Kranja po tipu in stilu razlikujeta

ad vseh, na jugoslovanskih najdiilCih ugoto\'ljcnih vzhodnogotskih pasnih spon, zato se z nj imn ne bom~'

'1'1 dalje ukvarjali. Zadevne vzhodnogotske nnjdbc \' Jugoslaviji smo nedavno pregledno opisaIL~~ a \'zhodnogotskega ali prej rnediterapsk.ega izvora sla mord.\

dve majlull zaponki s steklenim vlozkom v cet"crokotnelTl oboju lz grobov 12 (tab. 11, 1) in 238 (Tab.la. ./ 13). Delno ohran'ene odobne 10 M./ graD C

a IJ -ell §pBhU ~g %~t to dokazuje njiho';a razl\cna lega v navedenih grobovih obojega spola. Domnevno

A-lam~"" 14 ae {)I)L/~ (L

lc~.e_-;~/a fr°P IU:)_ tt

//11/.1 ,rA ~05!?~ a /'\

je r edka najdba sponke iz karnene strele (tab. 134, 7) iz nekega neohranjenega moskega groba, po svoji locn! obliki vzhodnogotskega izvora, ceprav pripada razvita sCitna baza ploscice nemara naknadno dodanega dolgega brcnastega trna drugt ppl'ovici 6. stoletja in jo [e treba smatrati za Jangobardskodobnc." Sponke iz kamene strele so juinega Izvcra in po Eiiropi ria sircko razsirjene, znanih je okrog 19 primerkov, zelo pogoste pa so v Porenju." Skupno smo ugotovili 6 v z hod nag e r man ski h , Z zarezaml okralienih 1 0 c nih fib u l~ in slcer v grobovih: 58 (tab. 26, 4), oj (lab. 31, 1), 289 (tab. 87, 5), 606 (tab. 128, 1), 619 (tab. 129, 4) in kot posarnezno najdbo brez zveze

7. grobno celoto (lab. 120, 2). Poprej imenovani 4 pri-\ merki so v vzhcdnogotski Italiji napravljeni izdelki, ki so zasll v Cumium kat bolj 'ali man] Ir;1gmentirani posamczni kosi morda okrog 550 o~itno sekundarno med panonsko-Iangobardske grobne .enot~ in so bill v llteraturt ie veckrat obravnavanl.P Dva nazadnje ornenjena primerka pa sta gepidski locni fibuli iz prve polovice sestega stoletja apcdrocja Donave oz. Tj se, ki ne kazeta sarno na vzhodnogotsko navzoenost, izprteano z italskovzhodnogotskimi okrasnimi predmcti in ust reznimi novei, temvec tudi na rahlo ge- , pidsko komponento v predlangobardskl J:a.zi grobisca?"

Za drugo polovicc sestega stoletja 50 vecidel gerrnanski lepolilni in okrasni Izdelkl pretezno iz zenskih grobov ria grobiScll Kran] zelo stevilni in jih opredeljujemo kat p a. non 5 k 0 - ian gob a r d s k e. o njih ni potrebno S~ podrobneje govorlti, ker je Werner analiztral vsaj nekaj nad trideset najdb, na kar posebej opozarjamo." Vsekakor naj tu naknadno clodamo nekaj opomb.

L 0 • .

9, 2, 3) in po lzdelavi pcdcben Iragmeru v grobu 334 (tab .. 100, '*), ki jih po Werrierju Iahko opredelimo kat langobardske p 0 $ net k e met 0 v ins k i h pre d ~ log ;'0 cetrti, zal izgublj en i p r i rnerek lz g reba 81" (sl. 17, 2)., kot tudi peti prj mere k i z g reba 149 (tab .. 50, 4)0Jl sta ,01::11no f ran k 0 v s k'i locnl fibuli prve polo,vice 6. stoletja,» ki sta prisli na prostcr juzno ad Alp verjetno. vzvezi s frankovskc-alarnansklmi vojnimi pohodi Theudeberta L v letih 539 5 .. 0."' Treba bi bile preratslf ti, ali gre groba 81 in 149 resnlcno opredclj evati ,~,ot langobardska ali kot alarnanska. Tu naj riavedemo neko, po nasi sodbi nedvcrnnc a 1 a mans k a locno ,fibulti (51. 12) lz majhnega kompleksnega vrstnega grobiUa, Ljubljana-Dravlje, bhinjega soseda kranjskemu,'1 grab 41, iz prve polovice 6. stoletja, fibulo, ki da sklepati neposredno ria to, da so Alarnani prodrli. mestorna v slovenskl [ugcvzhcdru alpski prostar nskako do S(lviae. Iz posebne grobne povezave z nomadskirn kovinsklm zrcalcm poznaruo svojevrsrrio locno fibula (grab 253, tab. 77, 10, 13), ki jo rncremo izv.ajati iz rornanskih [uzricalpskih enakcrarnruh severncitalijanskih libuL" To velja se bolj za verjetnc romansko locno fibulo (T. UO, 3), katere obrocasti okras v obliki ocesa poancanucnega izvo ra je na eriakoramnlh fibulah pray tipicel").~' Kot izdelka rom a - n i z i r a neg a ·s tar 0 S e Is keg a prebivalstva Iahko navederno tako broriasto vzhodnorimsko-balkansko fib u.I oz naza] z avltc nogo (tab. 135, 7)"' kat tudi b ron a 5 to S P 0 n k 0 tipa StfCidcn;a (tab. 115, 3)~' enakega izvora: obe sta posamic ni najd b i iz unicenih starcselskth grobov druge polovice 6. stoletja, Teda] j!:l ile vednu .. Zlvela poznoarrtiena tr adicija, kat" dokazuje neka poznocesarska cbr abljena eebulasl<l fibula (tab. 95, 7)" ki je bila najdena v larigobardskem moskem grobu 327 po rimskt segi ob levi kljucnici skeleta.n Hkratt naj opozorlmo na dve zelo rusticnobarbarskl z.elezni I i b ul i nedvomno p o z n o » rI m s k 0 pro v inc I a I neg a lzvo r a v podo bn i leg i, o katerih pa smo govorjl! ria drugern rnestu: en p rimerek (z okovom tz bronaste ploeevlne) \" langobardskem zenskem grobu 112 (tab. 41, 7), drug! (zelo fragmentiran) pa morda v starQselskem ~enskem grobu 423 (tab. 94, 5).'·

Izmed germ:anskega okr£lsja so na vrslnem grobis~u v Kranju najstevilnej e 'las topane S - fib u 1 e iz prj ~ bliino 16 zenskih grobo,,; 5kupno stejemo 2. primerkov, ki jih je po vetini zelo izcrpno obdelal'Wemer." tako da 0 teh, veclnoma panon5ko-langobardskih oblikah tu ne bomo posebej razpi·avljali. Potrebno pa ni se enkrat omenUi mnoge panonsko-langobardske anu· logije, ki jih lahko zasledimo na nekaterih germanskih vrstnih, grobiscih 6. stoletjtl v srednji Evropi, kakor tudi mestoma v naj.starej1iih italsko~langobardskih grobovih(pos.ebno v Furia nij i ok 01 iCed ad a in v niem). V primer! s panonsko·langobardski m fundu.som opaz,imo Ie. trikrat slilno nekoliko mlajSe S-fi.bul~ (grob 104, tab. 39, 2.; g fO 1) 243, tab. 'i~, 11, 13; sem spada se neabjavljena posamicna najdba, tab. 135, 11),·3 ttl" najdbe pa so po vse} verjetnosti iz poznej§ega 6.,stoletja. Moinosti pr'imerjave z zahodnimi nu· dijo p.t i·f j e f·1 b u Ie, ugotovljene v d"eh domnevno langobardskih grobovih (grob 170, tab, 5~, ,: grob 187, tab. 62, 6, 7, par), ki jih je uposlevala ie Thiry~jeva.u Cas njihove izdelave je prva polo\"ica G. 510- letja.,·s k posamicnemu pl"imerku (tab, 57, 7) imamo analogije v alamanskih grobavih, pama kosa l al-

rnadinsko obloga (tab. 6~, 6, 7) pa imata popolnoma Irankovsko obliko." Sern spada se redka dvojna pUcja fibula (grob 256, tab. 78, 12), ki ]0 je mcgoce primer[at i z gepiclskim paralelnim kosorn iz Bu:rgen()e (Novi Bano vci na DO.n a vi)," N ai omenimc ~e vellko fib u - . I 0 - v e t I" r n i C 0 Z osmirni v leva obrnjenimi glavami ujed (grob 195, tab. 64, 4), katere posebnostirn je Werner puleg preprostejslh variant posvetil pozornost kot panonsko-Iangobardski obliki nakita tudl glede na Ir ankovske primerke .. 's Okrogle. lose t e f i b u

n z s ~ ana a lov'

-.. ... .. " 'l'an)~KT lle~E~. o. ·~:.l_ ~E'20~~b~.S .. 'o~.if!,.~v.~ •.. ~. !!!. _ill.··

'~~'S"~We~asini ~r. iz groba 48 (tab. 22, 4), groba 58 (tab. 26, 3), groba 138 (tab, 47, 13, 14), groba 287 (tab, 86, 7), ittl., so resda Iangcbardski pusnetklvahodnih vzorov," pri m er ka iz gro ba 43 (tab. 21, 2., 4) sta vet[etrio prmesena z zahoda, cba prirnerka z alrnadinskimi vlozki iz groba 207 (tab. 68, 6) in grcba 647 (tab. 135, 3) pa s ta alamansko-Irankovskega izvora, $0 ObI" razkosno kloaznnirant r 0 Z I" t n i fib u liz barvnirni vlczk i (lab. 114, 2, 3, barvna prfloga) iz pravposebno bcgate, a nie vee intaktno ohr anjene grobne celote IZ 'I eta 189S, ka kor tudi zr-aven spad aj cea dragccena zlata igla s kloazonireno okroglo glavo (tab. 114, 8, barvna prilogal"" so pac izdelki rornanskc-italskih zla I arj ev iz let okrcg 600'~ ali sele pred tern in so pr isli semkaj brzkone preko Forum lulii, tj. Cedada \' zadrijern cbdobju Iangobardske, navzocnostl v Ccrniu'" Ornenimo naj ~e izgubljeno Iasnico iz zlate plocevine lz groba 43 (sl IB, 3)·4 s pridatkl novca. Sledijo o k r 0 g I e pi 0 S (j ate fib u J e, ki jih lahko smatramo za izdelke s tar 0 S I" I s keg a rom ani z i - ran ega prebivalstva. To velja pray tako za barbarizi rani pcznoanticni prirnerek v obliki ielve s sledcvi ernajla v grobu 192 (tab. 63, 3) in za ostanek okrog le ploscata fibule v grobu 103 (tab. 38, 7), kakor tudi za poskodovani primerek s pozneantieno upodobi tvijo orla" v langcbardskem grobu 182 (tab. 61, 6), za prepogoste prirnerke kot v grobu 136 (tab. 47, 7) in v grobu 177 (tab. 59, 7) - zadnji je izjemoma moski grab - in se. za dva okrailena· primerka; grob 297 (tab. 89, 15) in posamicno najdbo (tab. 114, 6). Pogasto so to visoke okrogle !ibule, ki so rabile vcasih kot t.ok za amulete in jih najdemo na grobiscih juznonhodnih Alp in niih zaledju." Analogne okrogle ploM:ate fibule najdemo pr.avtako na grobiScih dalmatinskega provincialnega prost.ol"a,~7 ki ga Langobnrdi niso zasedli; poJeg tega 50 tu se stevilni pri~ merki znotraj panonsko-Iangobardskega podroilja na ozemlju Transdanubije, kar SmOze predca5no omeniH.·· Tu gre nedvomno za znacilnosti v zenski nosi domacega prebivalstva. v casu priblizno med leti 550 do 600 in se pozneje, ki je presla v germansko rabo in 51 jo razlagamo kot poznoanticno dedi,scino, kar je dokazal Aifbldi." lsto velja 2£1 k r i i a s t e fib u I I" oZiroma. za drugo okrasje v obliki krda in pray tako za igl e., zlas ti za igl e v 0 bllki stilu.sa, ki so rabile za spenjanje obleke in kat lasnice. Krizasto fibulo, (sL 1 7, 3)~" iz langobardskega grob'a 104 (tab. 39, 1-5), ki pa je hI lzgubljena, smo iz~rpno obravnavali drug~ je." G ro b moremo dOl tira ti v tretj 0 cetrtino 6. stoletj a in ga oznaciti sploh za najstarej§i langobardski grob

krizno fibula. Razen obeh ze imenovi'\nih dragocenih gel imamo v grobovih opravka lie s preprosteje zvedenimi rnzlicnimi primerki; zadostuje, da omeni-

21

""'

"j"

"I ",):,>"j

.',". , "

, .

. '

rno igld v.: 9 til i k i s til usa za spenjanje oblaci! in 'las .',\rJ.pr. s't~,roselski grob 129, tab. 45, 5, Iangobardskt groo"'292, tab, 88, 2), kakor tudi igle s pol i e d ric - n 0 g 1 a v 0 (npr. langobardski grobovi 320, tab. 93. 5; 349, tab. 105, 10; 633, tab. 132, 1). Ceprav gt'e tu za poznoanticne oblike," imamo zanje vendarle mnogo

.", paralel .z: :~!ljdisc~. in de lorna 7, stoletja zlasti okch

... Keszthel.yja na podrocju Blatnega jezera,':J \' jugovzhodnih 'Alpah in njih predgorju,'" na prostoru z ahodnega Balkana.v kakor tudl v nekaterih Langobardskih grobiscih Italije.U6 Langobardi so, prevzeli

take okrasne igJe od s tar 0 §@ I § [@Pd lbIiid-nlZll'l'J'!!,

- ,', re e",!,!

I

r:-!ri'l!el"~~" ttmcrv-NJ!i&§..l!.;lii.~,U"l.il.: fil'df f~1'FF5'B'rtKM11'I'aW""l'I-~'krTa""'i1~

~""-' ..

~~~jejo grobiSca v Sloveniji okrasne uhane pogosto v zenskih grobovih 6. in delorna 7. stoletja. najdemo na vellkern grobiscu Kranj le tri pare polie d ric nih u han 0 v . Iz dveh, po vsej verjetnosti s tar 0 s e I ski h grobov izvirata na oblcaj en nacln izdelana preprcsta brcnasta para s polnirna, posevno cbrezanima kockarna, in sicer v ,grobovih 265 (tab, BO. 2, 3)'" in 350 (tab, 106, 4, 5), zadnja dva okrascna z ckrogllma oeescema. Tn tip uhana, kt steer ni oblcajen pri panonskih Langobardih, je sam po sebi poznorimska-provincialna obllka ckrasja (izp rlcana ob noriskern in pancnskem obdonavskern Jirnesu), ki ga je ohranilo staroselsko romanizlrano prcbivalstvo sa I~ 5. in 6, stolctju v svojlzensk, nosi in ki so ga, izpcsojenega, radi uporabljall luksuzno izdelancga vzhodnl Germani, kar lahko opazimo na najdbah iz Podonavju in iz Italije"g S tlpclosktrni nadrobnostrni kakor tudi z na siroko raztresenlmi posameznimi najdbami, ki so v Sloveriiji pogoste, se ne bomo posebej ukv arja ll. V grobu 43 vzbuja pozornost izgubljeni par zlalih okrasenib obsencnih obrockov z belirni in zelenimi steklenimi vlozkl in cetverolistnimi celicarni v vollih prl rezanih kockah iz ztate plocevine~· (sl. 1'e, 2 . .,j), k i je bil, prav tako kot zraven spadujoci ixguhljcni PI'C'prostl z almadlnorn okrasent zl ati prstan'! (sl, lB. 11. izdelan v ostrogotski Itatij], kjer jc bil take vrsto nakit, nedvomno medHeranskega iz\·ol'a. 7.elo priljubljen ze za casa Teodorika. Kot primerja\"o bi Inhk'l irm:n,)vuli. npr. pax uhanov iz Forcellc pri "l,.scrJl i PiCQ!1n. ki ga je bil predlozil Bierbrauer; Ie-La jc namrec sbtcmaticno obdclal V5e ostrogotskc naJeibe I' ItllIUL" Zl' veckrat omenjcni bogati I1,·ob -13 7. novei [lu n:lscm mnenju komajcla lahko se stejemo la langobardske!Z;), prej bi lahko slo Zil neko Alamanko, ki sc jC! bil,l priselila iz severne Italije, ·za nekako posledieo fl"~nkovsko-alamanske zasedbe; ki je se,qala tja do 1\:0- roske. Tako bi lahko opredelili ludi ol11cnjcnc grob')\"e 81, 149 in 187 (knkor tudi ze lmcnOI'ani grub .,j 1 iz Ljubljane-Dravelj),73 Tu omenjamo r'17.treseno najdbo

=If

SI. 13, Pl'stan, zlat (pribl. 1 : 1), najdiUe Samohor pri Zagrebu, prim, op. 75

vzhodnorirnskag a alatega p r s tan a z arkadno oblikovano prstanasto krono (tab. 114, 5)," ki [o je bil objavil Rieg l: najdba je po vsem sodee iz druge polovice 6. stoletja, v ta cas pa 'sodijo tudi sorodnl predrnetl iz zahodne Hrvatske (Samebor prl Zagrebu, sl. 131, lz Cedada." Keszthely-Fenekpuszte'" itd. Morda je pripadal lepi zlatt prstan (tab. 114, 5) posebno bogaternu grobu iz 1. 189B,'"" ki bi se tudi sicer dobra prilegel taksnemu okolju, Preostali preprosti prstani so brezpomembni razen enega, najbrz it okolice Blatnega [ezera prinesenega primerka (5 krtzem in nap isam) v langobardskem grobu IBO (tab. 60, 12),

1'1.1 moramo obravnavatt najdbe, -ki so pogosteje zastopnne na grobiscu v Kranju, tako zlasti z a - pes t n ice iz zeleza in brcna, ki so cesl':e zastopane tudi na najdiscih, oznacenth na na.§i karti (sl. 9), 'Like, veeinorna prcproste oblike okrasja pnznorimsko-provmcijskega Izvora je Izdelovalo in nosilo domace romanizirano prsbivalstvo od 5. pa tja do 7, stoletja pcsebno " alpskern in podonavskem obmocju, od koder so si ga izposojah Langobardi in vcasih tudi Gepidi. Podobno se je dogajalo tudi na alamanskem in Irankovskern podr ocju. V literaturi so bile ustrezne z apest nicc .ze .veckrat na kralko ornenjene." Na kran]skern gj'obiScu najderno rustikalne 'i~lezne zapestnice v najmanj 9 ohranjenih, deloma langobardskih, delerna st aroselskih grobovih druge polovice 6. stoletja; to so g robovi 2, 40, 132, J 70 (dva razlicna prirnerka), ID7, ~Ol, 2,7, 289, 332." To velja prav tako za rustlka ln i, rnenda bronasti primerek (grob 195) in za bronasto zapostnlco z i:lebicasto okrasenima koncema iz ze' orncnjenegn langcbardskega groba 104.11 Poznorirnski nac!n ricsnje na levi podlahti je vseskozl obteajen, Ceprav jc slo najbrz za nekoc sklenjene zelezne zapestnice - kot kazejo nekateri prirnerkl v staroselskih grobovih na se neobjavljeni nekropoli Knin - pa njihova korodirano stanje ne dopusea v tern pogledu nikakega zanesljtvega sklepanja.

Kot posebriost kranjskega grcbisca moramo omenitl izredno stevilrie eriostranske in dvostranske koiieene g 1 a v n i k c. Grobisce v Kninu, nasprotno, ne vsebuje nobenih glavnikov, na drugih, v karti oznacenih _t;l'obistih (s). 9) pa vcasih nastopajo. Iz okoli 100 langobnrdskih in slaroselskih grobov v Kranju izhaja priblii'no \"Saj 110 primerkov (v grobu 43 po trije, '.' grob\! 3,13 po stirje kosi), kar Je razvidno iz prilo~'('nih label; tern moramo pristeti se 24 glavnikov iz IInl~('nih ,l('·obl1I'. Z gotovostjo lahko sklepa.mo, da so bill gkll-niki izeielani v Crlrniu, torej v lokalni delavnid. cl!prav najbrze obstajajo tudi taki, ki so jih Lang'(lbardi pl"inc~1i 5 seboj. V prid lokalni izdelavi govori morda grob lE5 (Lab. 62, I-S),M kjer je pokopan neki '-okoc\clec. \'erjetno glavnikar." Veeinoma gre tu za dryl,>!!: gla,-nike Z obicajnim poznorirnskim okrasorn \" obli ki occ~a in crtaslega ornamenta. Pozornost vi!:bujll nckn redka figuralna upodobitev prizora, vrezana 11<\ rocajl! ghl\"nika (tab. 117, I), in zivalska plastik(l \. kotu rocaja nekega fragmenta' glavnika (langobard"ki grob II 3, tah, 9, 4). Koliko. $e da presoditi po drugih podatkih, najderno glavnike v pribHzno 6 moskih grobo\'ih, ,'si drugi so 1Z zenskih in otroskih, ali pil iz nceiolocljivih grobov, Pogosto nastopajo glavniki kot edini pridatek in to deloma v staroselskih grobodh. K I'erjetno staroselskim grobovom smo priliteli ze grob 26,5 (tab, 80. 1-3). l\Tnogokrat imamo opraviti samo Z ostanki glavnikov, Seveda najdemo ustrezne

22

obllke glavnlkcv v punonsklh langouardskih grebevih,lllI kjer PII jih je do bit! vsekakor v sorazruerno manjsem §tevilu. Dalec vee moinosti za prirnerjavo nam nudijo bogata 'najdisca glavnikov v grobiscih GepidoV' s podroeja Tise, ki jih je obdelal Csa llanv .>' iz gepidskega gtob(!ica v Kiszornboru izhaja najvecje stevilo - 87 primerkov - iz gepidskih grobnih celot.I' V tem pogledu bi bilo treba prestudlrati skupno okoli 134 kranjskih glavnikov, ki steer niso spadali samo kat toaletni dodatek k nosi, ker so [ih uporabIjali kot okras zenskih prU:esk (Iezal! so pogosto ob glavi ,raj nih) in so lmeli kot grobnl prldntek tudi rnagieni pornen. ~ Pincete iz zenskih in mnsk ih grobov so zastopane v nekaj t'a~li1:icah, a z njimi se ne borne ukvarjali.

Kranjsko gTobis~e je bogato S steklenirni b i.s e r i . po vecini iz langobardsklh zenskih grcbov, in kakih 33 gJ.Oltov vsebuje ohranjene biserne ogrhce, ki jih tu m.~om,\njamo, pal! pa so vrtsane na tabclah: scm spadajo po eg tega se stir! ogrlice iz unicenih grobov.rLe redk pa 50 s'e ohranile biserne aapestnlce.>' Najbolj iltev Ine so pisano barvni btserl iz steklene paste in stekla, veaslh najderno tudi bisere iz krist ala. jantarja, ko ti, rozevine in pod. Z najrazticnejsim! tipi biserov s ne berne ukvarjali. To obsezno gradivo bi zahtevalo pravzaprav posebno anallzo - kakrsno st a opravila PI'. Koehs, in Martin'; ob neki drugi najdbi blserov 1tega pa tu ne moremo storiu. - "eliko poacrnost . sluzi neko doslej se neopazen, ritonu podoben r g zap i t j e iz svetlo zelenega stekla, okrallen modro barvanlml steklenimi pasovl, ki so ga nasH v neobjavljenem langobnrdskern ienskr:m grobu a!'n (tab. 131, 1). Paralele aan] jn nu] ti predvsern '11 Italiji v nekaterth langobardsklh zcnsktr, in rnoskl grobovih znamenitih grobisc Nocera Umbra'" in Cas el Trosino,.·o ki ju je mogoi':e datlr atl v cas od zadnj cetrtine 6. do drugega desctletja ;. stoletja."l Cepra scdl Aberg, da so bili Ii rogovl izdelan! v Porenju t pa je vendarle mnogo verjetneje. da so jill no. 1 gobardsko narocilo izdelaH romanski steklopi-

'-.... hjih v Italiji;"a nail prlfUerek jEl pri.seJ \. Carniul1l ~ajbd v teku poznega 6. stoletja prek Forum lulii (Cividale-Cedad),.·4 Poleg tega nem je za pl'imerj.a\'o znan v srednjem' Podonavju samo 5e en italski rog za pltje (iz neo\<rasenega zelenka.stega steklo.) iz zgodnjeavarskega poznogepidskega 2:enskega groba \' 5rbobranu pd Senti v Bac,ki, ki so go. prlnesli najbrl' iz Cedada v nl2:ino ob Tisi kot plen po a\'arskcm \'ojnC'n1 pohodu leta BIO.iJ

"Z I ate nit i kot ostanki brokata 5e zal niso ohranile, na kranjskem grobisfu so jih ugotodli neko::' v nekaterih grobovih odlicnejfiih zensk: " ne ""'~ intaktnem zela bogatem grobu iz l. l8na:" kakor ludi v grobovih 5, 7, 43 in morda ludi \' grobu 31. Po l('gi pri glavi in deloma pod njo bi slo nemal'a 20. tancice,'" prltrjene z iglami in pretkane z zlatom, lu, razen v grobu 43, v langobardski rabi. '" JugosJa\'iji so poleg tega opazili iz casa preseljevanja narodo\' zlale niU z brokatnih. celnih trako\' se d\'nkrat in to ,. bogatih ostiogotskih zenskih grobo\'ih, tako \' grobu 1 iz Ljubljane-DraveW· in v neobjavljenem grobll 1;3 kninske nekropole. Z zlalonl pretkani celni trak (t:iurl) v germanskih, pogosto frankovskih odlicnej~ih i.enskih grobovih merovinskega casa" je dokszll.no prevzet iz pozne antike.lOU ~ Mali j e r !T1 en a s t i j e - z i k i s pripadajocimi oglatimi miniaturnimi znpon-

karni iz langobardskih i.ensldh grobov ~ (tab. 2, 5, 1, 2), 64 (tab. 27, 5, 6, tab. 28, 2) in 351 (tab. 106, 12, brez zaponk) sodijo h golenskemu jermenju obutve kot npr. v dveh nekollko starejsih grobovih iz Ljubljane-, DraveljL"l ali v grobu 26 (ielezo) panonskc-langobardskega grobisl:a v Vorsu (Transdanublja).1"2 Paradigrnaticni naeln nosnje obutvenlh jermenastih garnilUI' je po frankovskih grobovih raztskal Fremersclod.'"" Neomenjen! [ermenasti jezi~ek z .zraven pr!padajoco ploscico v moskem grobu 332 (tab. 97, 8) je jermenasta pasna garnitura (podoben [ermenasti obstv v grobu 43, tab. 21, 8). Okrasena srebrne ploscice in spojke jerrnenov kakor tum okovje nofnlc je znacilno za nekatere Iangobardske zenske grobove (npr.: grob 11. 3, tab. 10, 4, 3; grob 287, tab. 86, 5; grob 289, tab.

S7, 10; grab 292, tab. aSI. 4}4lU· r •

Nekropola Kranj vsebuje §tevilne pasne spone, ki zahtevajo podrobnejso razlago, Naj omenimo najpoprej pas n e s p 0 neb r e z 0 k 0 v.J a. ki imajo v teku S,' stoletja vsaj dolcceno datacijsko vrednost. Na nekropolah Kranj (prim . npr. tab. 121) in Knin, kot tudi na rnanjslh, na karti oznaeenlh grobiseih (sl, 9), jih je razmeroma mnogo iz brona !iii srebra in to alasti \I mo5:kih, tu pa tam tudi v zenskih gro-

. bovih. Obieajen je ovalni obod spone, Ie redid so eetverokotnl, 'I'Ipuloskc pomembna [e oblika baze za trn, pri tern pa je oblika s .. strmo odrezano .. bazo (npr, v grobovih: 33, 97, 108, 141, 239) po poreklu starejsa kakor tlsta z razvito bazo v obliki sCita. Slabse ali moeneje razvlta oblika scitnega trna je na grobiscu v Kranju pogosteje zastopana (npr, v grobovih: 67, 89, g). 93, 156, 160, 208, 209, 253, 317 ltd.). Dba tip a spon sta po svojem tzvoru verjetno staroselsko-rcmanfztran a kulturna elements, ki so ju Germani zelo pog-osto upcrnbljali. Oblika scitnega trna je sama po sebi vzhodnorirnsko - provincialnega porekla ... Strrno odrezano .. bazo za trn so upcrabljali vzhcdni Goti :ie \' 5. stoletju na svojih pasnih sponah z obojn.imi ploscicami, ki so zanje znactlne, pri cemer se jim po letu 500 v !taliji pddrui.i se odebeljena baza za trn v obliki .. zaOlaska·, kot tipicna italsko-ost.rogotska razlicica spon, kakof to lahko opazimo Ie na dveh, ie omenjenih \'elikih primerkih iz Kranja (tab. 113, 1, 2). Izjemoma ima spona brez oboja v grobu 166 pravokotno odebelitev baze za trn. Langobardi so pl'evzeli fe pred 2avzeljem ltalije spano s Scitnim h'nom, ki jo sreeamo na grobiscu Kranj ludi v grobovih roma.oiziranih staroselcev. Spone z razvilo bazo scitnega trna nujdemo pogoslo v grobovih v Kn!nu, vendaI' brez drugih germanskih najdb, pa tud! drugod na dalmalinskih provincialnih tJeh - kjer ze izza vzhodnogotskega umika 536.J37 ni obstajala nobena germanska o.blast vee - in teh spon s scHrum trnom nikakor ne moremooznaciti kot morebiten langobardskj impOl·t v Dnlmacijo. Hazen tega ugolavljamo na grobisNh Kranj in Knin poleg vzhod.i1orimsko-balkanskih bronastih spon tipa Sucidava (tab. 115, 3)'·' z e 1 e z n e s p 0 n.e razlicnih dimenzij, toda najveckral z netipicnim trnom, ki so znacilne za staroselsko romanizirano preblvalstvo 6. stoletja na jugovzhodnoalpskem in zahodnobalkanskem prostoru. Za taksne spone ne navajamo nobenih najdiscno statisUc.oih podalkov, ker jih je mogoee brez tezave razvideti iz stevilnil) prilozenih tabel. Zelezne spane so preSle pogoslo v langobardsko rabo, kakor je to mogol!e raz~ lotno opaziti na kranjskem grobiscu. Nekatere izmed ~;I!!vilnih zeleznih span imajo vcasih tudi zelezen oboj.

23

f " , .. ,:

'"

·-if , ~ '1'\

\ ~.

."

,.~~ ..

Kot posebno znacilne aa rnerovinski cas 5. in 7 stoletja naj orpenirno siroko razprostrarijene in tja v zahodnogotsko Hispanijo segajoce sci t a s t epa s n e s pen j ace oz. 0 k 0 v e, ki jih najderno naj veckr.it v moskih grob,oyih.'oo Na kranjski nekropoli jih najdemo trikrat v grobu 130 (tab. 46, 3, 4), v zenskem grobu 243. (tab. 74, 14) in v grobu 330 (tab. 94, 4).'" Sicer pa nastopajo v Jugoslavi]i takole: grobisce Rifnik, grob 24,'05 nekropola Knin, grob 94 (neobjavljen), grobisce Rakovcant, grob 33,100 gepidsko grobisce Jakovo-Korrnadin; grob 12"0 in raztresene najdba lz Sisdae~Si:ska: (neobjavljena).

Sledi]o pas n e s p 0 n e z 0 b 0 j n I m i p los c i - c arn I in steer ·tako imenovane, za kranjsko nekropolo izredno pomembne spcne medlteranske obllke, izmed katerih najdemo dokajsnje st"vilo enodelnih in dvodelnih prirnerkov iz broria in srebra v neka] ttpcloskih variantah. Poimenovanje -rnediteranska cblika .. je pry! uvedel Fingerlin za pet razltclc enodelnlh spon;'" ta Izr az smo na drugern rnestu uporabili tudi za dolocene oblike dvodelnih spon.v'" To bogastvo oblik se je razvilo prvotno po poznorirnsklh predlogah s trikotno obojno plosco,"J a pred letom 550 arheclcsko niso dokazane, za datacljo pomembne pa so svcjevrstne podolgaste obojne ploUe ne glede na trn in pretezno cetverokoten 10k spone ; v:?cje prirnerke ie najti sarno" mcskih, manjse enodelne sponc tu In tam tud: v ot.rcskih grobovlh, mlnlaturrie primerke pa vcasih kot spone za eevlje."· Na kranjskem grobtscu moramo vse spone mediteranske oblike datlrat! v pozna drugo polovico 6. stoletja. Ceprav se sicer pojavijo drugod po Evropi sele okoli leta 600 in so v rnbl S~ v 7. stoletju,lI; pa so iz statistike najdb v Kranju razvidni nasledn]l podatki iz langobardskih in staveseJskih grobov: En 0 del n e s po n e (ceh'erokotcll 10k, brez in s· scitnim trnorn, podolgasta obojnn ploilcica z osrednjirn reb rom ali brez njega): grob 6 (tab 2, 7, obojna plosi":a predrta), grob 76 (tab. 30, Il), grob 1BO (tab. 61, 2), grob 219 (tab. 69, Inl. grob 279 (tab. 83, 10), grab 309 (tab. 91. 4), grob 371 flab. 110, 7), poleg tega se dve posamezni najdbi (tab, I~O. 6 i.n tab. 121, 4),"6 - D v 0 del n e s p 0 n e (ovalen ali cet"erokoten 10k, rnasiven trn s trapecoidno osncYO, s koncentricniml krozci ckrasena podolgasta trikotna obojna plosca: grob 77 (tab, 31. 2). grob 32. (tab. 115 6), grob 337 (tab, 103, 6) in posamienn najdba

ron' (I : 1), n:l)dl5te Kranj. i7.kopa\·,,rob neostevilcen). pri m, op. 3 in 117

;4).1\7 Steviln ustrezne primerke k enodelnim spon v Evropi p d in po letu 600 najdemo pri Fingerh ,III dodatno pa poznamo ile primcrke iz Italije, ·D~.lrnacije, Sl"e a, Potisja ild. in celo Iz Sirije, kar sm, 0 zeJ omen iii. '" navedenim dvodelnim sponam specifi ·nega kova z moskih grobov poznamo se primerek iz iste delay v staroselskem grobll na Rifniku

(5\. 15)':0 in se nekatere najdbe za primerjavo, ne iz Itnlije, arnpak iz alamanskih in frankovskih grobov,"~ V nasprotju z italskimi Langobardi, .vkljucno s Kranjern, panonski Langobardi teh spon mediteranske oblike se niso poznali.V" pae pa so [ih sprejeli praviloma sele od starcselskega prebivalstva v Carniu in okolici. Domrievamn lahko, da je obstajalo na podroeju jugovzbcdnoalpskega predgorja v bliiini Jadranskega morja, na ozemlju med zgornjo Savo in reko Piavo nekako rned leti 550 do 600 in lie pozneje delavnisko sredilll!e za cncdelne in dvcdelne specificne spone mediteranske oblike,\~' V 7. sloletju je vsekakor'radij 'razsirjenosti rnzticnih spon mediteranske oblike v germanski rubt rcsnicno velik, izvcr teh spon pa moramo iskatl v obrobnem podr ocju postjustinijanskega zgodnjeblzcntmr kc-p-ovincinlneg a sredozemskega sveta.I='

SI. 15, Pasn a ;p"'na. bron, mnenc pornesan s Lin om (1 : I), nQidi~ce Rifnik, grab a, prim. op. 120

\" ocit nern naspr'ct ju z langobar dskimi grobisCi 7. 5101. v severn! in srcdnji Italijl niso poznali Langobardi 6, stol. v Panon iji nikakih p.a s nih s po n z gar nit u ram i , cepra\! velja to za Kranj samo dclornn. kajli dva langobardska moska groba dokazu[ctu nasprotno. Mcsk! grob 613 vsebuje pasno garniI urn, cbstojceo iz vel ike sci taste spone s pravokotnim obojcrn. jerrnenskirn tekacern in dvema obojema (tab. 1 :18. 5. f)). ki jo je objavil Werner in jo datiral v cas okrog let" 600:'"' gl"e 20 obliko, ki je verjetno po 5VOjem porek lu posredno [uzna, pac merovinska, in irna svo] ustrcz nl, trnnsalpinski pendant v bajuvarskem grobiscu Sarching pri Regensburgu.1t· Zdaj je Bona z izcrpno dokumentacijo dokazal, da garniture bronaslih pasnih spon t. irn. tipa Keszthely-Dobogn iz leta GOO v okolici Blatnega jezera ne rnorejo biti zgodnjcnvarskc. arnpak jih lahko srnatrarno za izdelke stares • -lskega romaniziranega prebivalstva v zahodnl Panoniji in v jugovzhodriern predaJpskem prostoru, to se prado da so si Langobardi Izposodill v severn! Ital iji od t amkajsnjega romanskega pnibivalstva v zgodnjem r. stoletju pra\" to pasno okrasno obliko in jo dalje uporabljali.'!' lzhajajoc iz takih spoznanj, je treba na k'ranjski nekropoJi poudal'iti v langobardskem_grobu 331 \'ellko dvodelno pasno spono mediterunskl' oblikc l gnnitufo, v celoti iz bele kovine (tab. !)ti. 8. 7. 10-15). ki smo jo pl'iob~ili ze na drugem mestu:'" veeji primerki vecdelne garniture so zelo podobn! primerkom iz groba 42 na Rifniku.I%' Najbliijo paraleJo k \'azni pasni sponi z mocno poudarjenim si'ilnim Imom v grobu 331 (tab. 96, 8) smo na§li v Cedadu. grobisce pred Porta San Giovanni, v sicer komaida uposte\'anem in najl;>rz langobjlrdskem mo§kem grobu 180:'" obe. ned\"omno po izdelavi sorodni, najdbi mommo datirali najbolj zgodaj v konec 6. stoletja ali okrog lela GOO. PasnH spona z garnituro v grobu 331 (lab. 96.' 8. i, 10-15) je po nasem n:menju sorodna z ze omenjenimi garnitur~.mi tako imen.ova~ega Upa

Keszthely..,Doboga, hkrati pa jo smatramo za pretotip pasnih garnrtur razlienih oblik Iangcbardske mo~kenoile 7.' stoletja v severni ItalijL

Poseben pomen. imata dva langcbardska rnoska grobova Z oro:lijem Iz druge polovice 6 .. stoletja s po eno bronasto nataneno tehtnicc kot pridatkom; grob II 3, enakoramna te h t n.l e a , poskodovana (tab. 7. 10),. in grob 595, hit rat e h. t n l c a (tab. 127, I) ;'~1 novcu podabna svineena utez v grobu 11.2"" ni vee ohr.anj:ena. Nnbeden izzned crnenjenih. grcbov ni vsebcval ,z1atarskega. pribora, torej_sta natancni tehtnict rabili za monetat,l}.e namene se pravi kot novent tehlnid sta rabili zs'",p'reizkusa.nje ~istote ilahtne kovine, zlasti zarad! ire&'1J1acnlh barbartelranlh ponaredkov, ki so bili .v 6. stoletju dQkaj pogosu, Oba Langobarda, pokopana v navedenih dveh grobovih. sta bila zaupnika v kaatalu C4fflium vladajcce plasti, ki sta kontrclirala nevce izplemenit.ih kevin glede na teio in fino litino.ln V· nasp~otj\,! z merovinskirn obrnoejem, kjer so natancne tehtnice, ki so rablle %13. monel arne namene, v grobovih v vrstah zelo pogostne, jih rued Iangcbardskiml najdbaml Hallie zaradi tarnkajsnje evrste zgodnjebh:anti.~ke zlate veljave ne najderno.w' Kot edino paralelc v zvezi z langcbardskirni najdbami poznamo iz aahcdno Madiarske vzhodnorimsko enakorarnno tehtnico IZ kraja Hegyk6, grob34.'" Kranju najbliija na.jdiili;a natancnlh tehtriic 6. stoletja so v Sloveniji poo:noal'ltitna utrjeria gradisea: Polnograjska gora (pri Ljubljani), enakoramna tehtntca in exagia,'"' kak.or tucU Vranje (prj Sevnici), kovinska zakladna najdba, v !ljej mild drugim 3 hitre tehtnice, najmlajse nevee barbarizirani triens .Ju~tinij·ana J.!': Natancmh tehtnlc, raaen v Kni.nju, ne najderno nil ncbenern grobittu v vreta!;; If Jugoslaviji, zate papogosto v plasteh utrdbenih naprav Iz .Juatinijajinvega casa ndoli donavskega lilllesa,. take npF. v Srbjji, v blH:iniZeleznih vrat (Eierdap), na najdHi~u Hajdu.~ka vcdenlca, .2 hltri tehtnici, exagla, zlata zakladna najdba novcev (Leo L, ZenO" Just-in I., J,ustinijan 1.),'" ob Donavi ~r Romunij'i, najd.iii~e Suairi(l1!(l-Celei, enakoramna tebtnica,''' 'v Bolgariji, najdisce Nova Cerna (prj SiHstri), enakoramna tehtniea!'~ itd.· Dodatno omenjarno iz Jugoslavije Ae fragm.ente natancne tehlnice iz ostaline nekega. zlatarja. z ·na.jdisea v Naissu iz Justinijanol.·ega ~as;i,1-U neobjavlji:m.e ex-agie fz Sis~i(le, ptav taka pa

tudi ilte'lilne exa.g.!e iz S(llollile."~ .

Obsei.no kranj.s.ka grobis~e ne vsebuje kakega 50- tazmerno zna.tnega sle'liJa. l~ngobards.kih m 0 g k i h g I' 0 b 0 v z 0 r a z j em, kljub lemu pa najdemo med njimi v celem akoH 15 kolikor toliko ohranjenih grobnihcelot, taka npr. gro.bove; 6, II 2, 52, 150. lIT. 180, 319, 327, 3"31, 332, 335, 352, 595,614, 628. K tern u iz razdejanih grobo'_' se pri bllino 4 spa Ie (tn b. 112, -I. 5, ·tab. 123,1, tab. 136, 1), 1 dolgi Silks (tab. 123, 2) :'" Iz obstojecih in iz razdejanih grobov nekaj knHkih

ksov in: pagosto Konice sl-re!ic(npr. tab. i 24, 1-<l, tab. 125., 3--5, 8 !td.), verjetno eno sarno sulicno ost (tab. 5, -1) in 1 scilno grbo (tab. 4, 2.). 0 r 0 Z j e kaze vseskozi vesee i::!delane tipe inerovinskega 6. sloletja in po vec!ni ni dObro ahranjena. Dasl se je ahranilo vel! orotja, kakor ga ie lilel'atura daslej omenjala,''' ga bomo obr'avnavali stmjeno Ie na kratko, ne da bi se .spus~ali v tipolo~ke nadrobnosti in pnralele. K skupno a ohtanjenim dvoreznim dolgim mecem. katerihtudi na zahodu obicajna obEka rezila n~ prinaifa nicesar novega k natancnejsi kronoloski razelem-

bi, III najdema vsekakor stevllns ustrezne primerjave prt panonskth in italskih Langobardlh, pri Gepidih in v celckupnern rnercvinskern obmol!ju. V kakovostnem pogledu [e treba omeniti alasti rezllo spatz Zlebicem 213. odtok krvi (grab 6, t.ab. 4, 1; grob 11/2, tab. 8, 1; . pcsamezna najdba tab. 136, 1). Glede na damast ni bila preizkusena nobena spata 1z Kranja,I'. vendar sta verjetno damasclrani vsa] pravkar omenjeni spati

z Zlebieem., pri ~emer je lepi primerek jz groba 11/2 (tab. 8, I) tudi okrasen 5 srebrnimi vloi.kim, ki bi jih morali pasebej analizirati. Vel:inoma Iesene nofnice rnecev -pnw takopa tudi toki v g;robovili. s pu.!itl~nimi konicami - sa v .zemlj! sprhneli, pri spati v grobu 6 (lap. 4, 1) so nasli srebrne Qstank:e opasa nafnice

s sledovi usnia,\~· ki pa se ni obranllo. Bronasti pirarnidalni glavic na koncu dr2aia,,'~9 ki ga pri. spatah v srednjem Podonavju Ie redko srecamo, [e pa pogostejsi prj Langabal"dih v Italiji,.m.aremo v Kranju ugct ovi Ii v treh primeri.h: v grobu 6 (tab. 4, 1, glavic izginil)'" v grobu 626 (tab. 130, 7) in pri posamezni najdbi (tab. 112, 5).1.11 Vse druge najdbe oroi:ja na grobiScu Kranj ne kazejo nobenih posebnih zn!,l.cil)1Osti, aatc jih ornenjamc le mimogrede. ·Malo§.tevilni kratki saksi irnajo obicajno obliko 6. stoletja, med stevilnirni pusci~nimi konicami prevladujejo konice v obliki lista, veasih lastaviejega repa~ pa tudi. trlrobe (vzhcdnjaskeg.a izvor a), kakrsne najdemo po navadl v langobardskih in gepldskih grobcvih .. Surice in scilne grbe - tiste iz. langobardsklh grenev sta izcrpno obdelala ze Bona in Werner1U - so v Kranju sila redke; kat enkratna kombinacljaorozja zcmenjeno spate (tab. 4, 2) nastopa v grobu 'lojil6aka 6 lahka konica sulice oz. kopja (tab. 5, 1) in slab a ohranjena konlena Uitna grba {lab. 4, 2.).101 Vodilni langoba.rdski vojaskl plasti druge poloviee6. stcletjaso v posadkl kastela Carnium pripadali, po danasnjem nikakor ne popolnoma nedalaknjenem Izpovednsrn stanju grobnih celct, vsaj grobovi G, 11/2, 5SO, morda pa tudi 628. Sem bi nemara etell tudi pesamezne grobove s spalami.L,I, Po najdbi zdaj ni~ 'le~ ahranjenega. kanjskega zobovja v grobu voj.§~aka 6 in po dodanih konj.skih kosteh. , .. ki so pray ta.ko izginile, bi~Jo tamkaj marda za grob kakega konjenika, sleerz grobu6 lasteo kombinacijo oroija, ki odga'larja ti:sti v knezjem gepidskem konjeni.skem posamifnem gl1obu· (z dragoeenim s!emom na zaponke tipa Baldenheim) pri Ba.tajniei v Sremu, ki je bi! zakopan domnevno okall 567.'·G

Zdaj mOfllmo nekaj pozornosti posvetiti doslei nea bl"avna vanim elementotn materialneku1tureozirbma p rib 0 r u, 0 rod j u in sicer1injtm va ria. Na kranjskem grobiscu naletimo v mo!ikih in'ienskih grobovih na ~tevi!ne telezne noze in kre.sila, ki jih ne bomo kementirali. To velja: pray ta:ko za atipi~ne f('lezne okove, za kovane zelezne i.eblje, razen _ tega P" tudi za \'retenca iz. gline, ki na:stopajo pogasto ne samo v germanskih zenskih groboiVLh. Podobna opaza.nja bi velJala za se neobjavljeno grobi.§~e Knin. Razlieno zelezno orodje, kot dleta, strgala, dalbUa sHa in SI? marsikaj drugega nastapa ve~krat med kranjskimi najdbami, tj. v priblii.no 32 moskih in zenskih grobovih, izmed katerih vsebuje nekako 7 grobov po ve~ pridatkov ol'odJa, tak,o da ie magoce nekatere med niim! smatrati za grobO've rokode1cev (grobovr 79, 185, .294, 332, 1343, 352, 355); v tern pogledu bi morali biti naJil.Si": preiskani. V nekaterlh mo~kih grobovih naj.demo rusti~no izdelane i:elezne

, .. ,:.

skarje, tako .npr. v grobu 6 llkarje za lase (tab. 5, -1), v grnbovlh 180 in 332 po ene skarje za strizenje OVilC (tab. ~O, 3, tab. 98, 3), v grobu 56 zelezen glavnlk za ci,sce,nje volne (tab. 25, 3), za kar (ali morda za obdelave usnja) je rabilo tudi eudno dvcdrsajno, nozu slieDO orodje (tab. 25, 1) v grobu 56; kakrsno nastopa tudi v langobardskih zenskih grobovih II::! (tab, 42, 1), 133 (tab. ,47" 1) in 170 (tab. 57, 1).1~7 Medtem ko so na soeasru nekropoli Knin opazili poznorirnske k 1 j u c e . vsebuje Iangobardski zenski grob 229 kot posebnost par bronastih kljucev v obliki crke T (tab, 72, 3), ki so jih bili po Wernerju prevzeli Langobardi od merovinskega ZahodaU5 in nastopajo v grobovih veclnorna parorna kot kljui:i za skrinje. Kranju najblizji par kljucev, ki ga [e rnogoce vzeti za pr irnerjavo. naidemo v Cedadu na grobiscu pred Porta San Giovanni in to v zenskem grobu 102, ki ga zarsdt S-!ibul najdenih v Istern grcbu, lahko datiramo Z okrog letom 600 ali nekoliko pozneje.l'9

V zvezt s stevilnimi zeleznimi kresilniki Iz Kranja, ki jih ne obravnavarno poblize,160 omenjamo same stiri zelezne pr-imerka z ravriim ali lahko uslocerum sunanjim robom, k;i bl jih lahko imeli za 10 c net 0 r b (vecinorna so na njih majhne zaponke); v nasem primeru so bili pritrjeni na majhno torbo ali mosnjo 00 pasu, ki pa je v zemlji sprhnela, Najderno jih trikrat v mosklh grobovlh (grob 168, tab. :;5, 11: grab 180. tab. 60, 6, poskodovani: grob 284, tab. 85, 2) in izjemoma v enern izmed zEnskih grobov (grob 112, tab, 41. 10), ki spadajo med Iangcbnrdske najdbe, ~epl'a\', se sicer loeni tnrb pri panonskih Langobardih v literaturi ne omenjajo.IHI

V langobardskl moski no~i so bile obicajrie preprcste, ob pasu pritrjene mosnje, ki jih lahko dokazemo same indirektno, tj. iz lege njihova vsebine (nazi, pincete, kresila in pod.). Preproste zclezne locne za torbe dobima pogosto v frankovskih grobovih 6, stoietja,lB! pri Alarnanih vcaslh s poenostav ljenimi konci v obliki pt!eji"h glav,l.1 ki [lh lahko Izvajarno od dragocenlh, kloazoniranih loenov za torbe zgodnjega merovinskega casa.I" Na grobiscu Rakovcani (pr-im, sl. 9), kl ga moramo datirati priblfino z letl 5110-.150 in ga vod!teljica izkopavanj presoja kat pretel:no vzhodnogotsKo, so naiili po Id domne\'ne locne lorb v treh rnoskih gmbovlh,IU U pa po nasem mnenju zanesljivo niso vzhodnogotski, prej bi pomlslili na pokope, pri katerih je viden zahodnogermanski, pae alarnanski vpliv, ail morda na barbariziranc 5taroselske grobove.16~a ki pa jih tu poblize ne analiziramo. Dornnevne loene torb najdemo prav na tern zahodnobalkanskem podrocju na poznoanticnih najdiscih,I~' tako da lahko domnevamo, da so tako tu kakor tudi ob Renu - po razlagah Roeso\"el"i - torbe z locnom po lzviru iz casov poznega eesarstva. Malo mosnjQ g.b pasu (denarnico) z ze\eznim obojcm (locnom) 00 upor.abljali Langobardi v Carnitl ali pod merodni;ko-

~ alamanskim vplivom ali, pa kot pl'edmct, ki so ga bili izposodili od staroselcev v vzhodnoalpskem predgorju v bliiini Jadranskega morjli, kakor smo to lahko nedvomno d9kazaU za spone mediternn5ko obI ike.

Za temi ze1eznimi varia naj koncno spregovorimo nekaj besed tudi 0 k era m i k i , cepra\" jo na grobBcu v Kl'anju kot grobn! pridatek komajda lahko ugotovimo, ne oziraje se na neohranjlme grobe crepinje na roko izdelanih loncev, ki jih je Smid, pray tako kakor rdeeo glino (Rotel) in pra!li(:je 'lobe. v grobovih pogosto opazil; pri tern pa so taksni. prek

I'

trupla P05Ut! majhni kerarnicn! odiomki v zvezi z naclnorn pokopavanja, ki je bilo v Caniiu. v navadi.,·a Izjernorna pa je ohr anjen se neki veejl kerarnicni odlornck, ki 'je nekbe rabil kot grobni pridatek v oijem srnislu in je verjetno pripadal nekemu razdejanemu Iangobardskernu grobu (izkopavanja F. Sehulza 1901); ta kerarnicni odlomck (tab. 125, 13)1&1 iz svetlo sive gline kaze ovalni in rornbdidni pecati'ii okras v petih vrstah in ga lahko srnatramo za ostanek neke langobardske case v obliki rnosnje. V zvezl stern opozarjamo na Werrrerjeve zak ljueke glede langobardske keramike in v Panoniji udornacenega pecatnega krasen]u keramike. knrnor sodi tudl kranjski odlomek (lab. 125, 13), pui tern pn nc gre pozabiti, da se do. ugctovlti priblii.no enako posodje s pecatnim okrasom kot grabni pridatek v Jangobardskih in zelo pogosto \' gl'pic1skih grobi~l:ih. ",", Pccatno okraseno, delorna se neobjavljeno keramiko iz grobov in naseli], tako iz gepidskih riajdisc v severovzhodni, kakor tudi iz Iangobal'dskih najdisc v severozahcdnl Jugoslaviji je nec1olgo tcga zbrala Simoni.l7l Za nas bo dovolj, ce pritegnerno v prlmerjavo sarno langobardsko caso v obliki ' rnosnje z Rifnika, grab 86,I,e torej Iz najdbe na grobiscu 6. stolctja v predalpskem podroeju Slovenije, kt je sestavljeno pretezno iz grobov staroselsko romaniziranegn preblvalstva, vendar pomesano z germanskirni. Posoda z Rifnika, grob 86, in odlomek (tab. 125, 13) po dalavnici sorodne posode iii: Kranja sta edino zajarnceno .pristni grobnl najdbi langobardske pebalno ckrasene keramike v Jugoslaviji,llS Nasprotno pa jc pecntno okrasena in drugaena keramika v znatnern stevflu in r-az licni velikosti razmerorna pogosto zastopana v izrecno Iangobardskih - pa tudi gepidskih - grobiscih v severni Avstriji, na Ogrskern in v Italiji.

Izredns redkosf keramicnih pridatkov no. grobiscih

6. stcletja v Sloveniji, ki smo [o omenili v prejsnjem odstavku, prav gotovo ni nikakrsno nakljucje, kot to nazorno prihaja do izraza zlasti na res velikem grobiiicu \' Kranju, Razen tu in tam o~,azenih glinastih crepinj sosednja grobiSca, pripadajoca po vetinl staroselsko-roruaniziranamu prcbivaistvu, ne vsebujejo nikakl'snih keramicnih posod, 'zlasti ne' grobisce Blcd-Prist3\'a I (G.-'. stoletje), ravno tako pa'tudi ne z gerrnanskimi pokopi pomesana' grobisca 6. 8tOlelja \. Ljubljani-Dravlje hi na Rifniku (tu je izjerna sarno grob 8.6). To velja pray tako za grobisce \. Kninu in Zll. pre-Oglala, na nasi kar,ti vrisana grobisea (sl. 9) na - dalmalinskih tleh 6.: ~toletja. Celo ne glede na taka opaianja smo na podlagi komparativnih ugoto\"ile\' ob eelokupnih najdbah, ki jih v tern kontt'kslu nismo posilmic navajali, pris!i do spoznanja, da \. sebi zakljucena. germanska grobisca vvrstah no. podro~ju zahodne Jugosla\'lje pravzaprav niso obstajalR. \' resniei imRmo grobis::a staroselskega romani- 7.1 rancga pl'ebi\'al~I\'a, ki so vClIsih :x:azporejena v vrslah in SCI razlicna glede nil obseg, kjer se da sklepali I1n \'ecje ali mal1jse stevilo germanskih pokopov fl. stoletjll: slcd.nia vsebujejo pogosteje stevilne pridatke. ki so predmet glavnega zanimanja ob interpretaciji najdbe. Slehernoizmed na. karti oznacenih grob!Sc (sl. 9) ilna - kljub veckrat razlocnim slrupnim potezom - gco!!rafsko in historicno pogojene znacilnos!i. knkor ludi svoje lipoloskc in statisticne posebnos!i. Zato jih kratkomalo ne smemo takoj spri'!viti na skupni imcno;·alec. V na~protju z drugirni staroselskimi rn'bl~(:i. na katerih najdemo tudj germanske

26

pokope in ki smo .jih zarisah v karto (sl, 9), pa ria veckrat omenjenem grob l~cu B led-Prista v a 1,'" k" kor tudi na malem, §e neobjavijenem grcbiseu iz 6. stcletja V Duvnu splah nl germanskih pokopov, Tu opezarjamo hkrati na nasa izvajanja v pciern cdstavku te razprave.

Germanski osvajalci so se na poznnrirnskih provmdalnih tleh panonske Sa viae, juznega Ncrika in Dalmacije obstnjecernu okolju v dolccenl meri pril agodill. Vzajemni odnosb so pray raaloeno vidni v sestavu najdb kI'anjskcga grobisca. Vladajoca plast posadke kastela Carnium je pokopavala steer priblizno na riamn »ctvillzaclie grobisc v vrstah vzhodncmerovinske dobe-, vendar je iz grobnegn inventarja najdb druge polovice O. stoietja deka] raz.locno spozriaven dele:!: kulturnih elementov, izposojenih iz delavnie staroselskega izvora. To dokazujejo npr. okrogle ploscata fibule specificne obltke, igle v obliki stilusa in igle s pcliedrteno glavo, poliedricni uhani, zeleznc zapestnice, zlastJ pa sponke madlteranske obllke v raz lien! izvedbl ltd., na 'kar smo ie prej opozorili. Glede no. mana dejstvo, cia vahodnogotsklh moskih grobov doslej arheolosko sploh nl bilo rnogoce prepoznati ali pa Ie v skrajno redkih primerlh, je z najdbami dckaztjivu vzhodnogotska navzocnost v Cnrniu omejena zgolj no. majhno §tevilo novcev in na nekaj tipienih najdb iz ienskih grobov (nekatere ad nJih v naknadni langobardski rabi). Podcbno velja no. eni strani za sporadicne gepldske, na 'drugl pa za izrecno merovmsko-alamanske primesi' all vsa] za zadevne kulturne vpllve, Zdalec laZe je ddkazati v Cdrniu langobardsko navzocnest, kakor je torazvidno iz najdb, ceprav, kot ze receno, kompleksnllk,anjska· nekropola ne predstavlja kakega. v sebi ,zak:ljucenega langnbardskega grobisca v vrstah. Poleg langcbardskth indruglh, mnago redkaje pcsejanih germansklh grobov, obstaja se znatno stevila grobov a picLim stevllorn grobnih pridatkov ali brez njih; to so grobovi staroselskega romaniziranega prebivalstva, kl 'pa sprite vecidel npolosko l'azclenjcnega vrednotenja obstojecth grobnih pridatkov razumlj,ivo nlso mogll biti prikazani svojemu pomenu

ustrel.no.n6 ':. ,

Oblikovno bogastvo staroselske pripadnosti. ki sma ga v svojib dosedanjih izvajanjih ie \'eckrat omenili in ki so si ga Langobardi v Carniu izposodili, kakor je razvidno iz langobardskih grobov kranjske nekroPQle, pripada. pravzaprsv nekemu horizontu staroselsk,ega romaniziranega prebivalstva 6. stoletja \. jugovzhodnih Alpah vkljucno s predgorskim 5\·ulom. horizontu, ki 'mu z arheoioskimi delo\'nimi metodami zlepa ne moremo blizu, Hodzent 6, in i. stoletja, ki se z nji.m kolikor toliko sklada, sma skusali ie dolofiti za poznorimsko provinco Daimacijo,"d ki, kakor retano, ni doiivela nobene langobardske zasedbe, kjer pa se dajo tamkaj opazili mnogotel'i zgodnjcbizantinski-liIpllvLI71 Izhajajoc iz Kranj<l, najdcmo \' pribli~no severovzhodni smeri (prek Rifnika) komajda kake nn konvergencl slonece primel·Jave v -dolocenih oblikah okrasja v Panoniji pri zanesljivo dokazanem staroselsko romaniziranem prebivu!stvu 6. in i. stoletj<l \. okoliti Blatnega jezera, katerega tipiene najdbe oznacujemo .v smislu danasnje opredelH\'e kat kesztheljsko kulturo, ki jo lahko zasledujelllo tja do spodnjega toka reke MUre."s V sineri iz Kranja proti Alpam (preko Bled-Pristava I) lahko zasledujemo tlSlrczne alpsko-romansk~ kulturne elemente 6. in "i. sioletja mestoma na alpskih podrecjih Koro5ke, Furlunije tel"

I' severnoitalijanskih provincah Veneto in Alto Adige;'" kot vzcren primer za staroselsko romanizirani substrat morerno oznaciti skrbno Izkcpano grobisce 6, stoletja na najdiscu Teurnia, 81. Peter in Holz (Koroskal.'·~ Na kranjski nekropoli niso zastopani vsi . kulturni elernenti, ki ebkroiajo tu obravnavani horizent ; na nj ej npr. zelo redko nastopaj 0 sicer karakteristieni uhani v obliki kohrice,16oa ki pa jih je pogosto najti na sosednih grobiiicih Slovenije. Tu smo skusali nakazati sarno. na kaksni podlagi na] bi se v prihodnje presojali kriteriji za arheolosko resltev tukaj nakazanih problernov, Za to pa ne zadostuje sarno kranjska nekropola kljub vse] svoji pomembnosti; v pr ieujcei razpravl srno imeli namen v prvi vrsti predstaviti zgo!] znaeilne lastnosti grobnih najdb 6. stoletja Iz grobisda pri kastelu Camium.

Ob koncu ne moremo mimo ugotovitve, da ni mogoce zanesljivo navesti nedvomno precejsnjega stevila grobov staroselskega prebivalstva na kranjskem gl"obiUu \' vrstah, To je otezkoeeno ze zaradi tega, ker, kot je znano, za casa povrsnih Izkopavanj okoli 1 el a 1900 nemalo grobov brez pridatkov niso nit! opazil], , Pcprejsn] i poda tki na vaj ajo pogosto grobove s skromnimi pridatki in tiste brez pridatkov, ki jih na tabelah kataJoga ni, ker jib ni bilo mogoee reproducirati. Soraarnerno boren skeletni material iz Szombathyjevih izkopavanj ie ohranjen na Dunaju,1B1 vse drugo pa se je izgubilo deloma na kraju samem, delorna pa kasneje v Gradcu, V doloeeni meri uporabna poroeila a najdbah grobov s piclim iitevilom pridatkov ali brez njih lmamo iz izkopavanj Zmavca in Srnida.18~ Kot ze uvodoma nmenjeno, nam popolni naert grobisca v Kranju tacas ni dostopen, zato bomo v nasi razpra vi opustili horizontalno-stratigrafska opaZanj a in tern ustrezne zakljueke, Sele na podlagl teh bo narnrec mogoce priti do knlikor tolikozadovoljivih spoznanj.

OPOMBE

1 Nasa uvodna in naslednja izvajanja slone delorna na Nanku: Z. Vinsk!, D!.e viilkerwanderungsze!tllche Nekropole in K.ranJ u. der Reihengraberfelde["-Horlzont des 6. Jahrhunderts 1m westlichen Jugoslawlen, Aetes du Ville Ccmgrh ISPP I, Beograd 1971, 253 55. (nadalje okraj§ano \'insk.i, Kranj). - Literalura navedena v naslednjih opombuh 2-182, je citirana v skrajsanl oblik1.

, K temu ~e: J. Kastelic v 900 let Kranja, Spominskl zbornik, 1960, 36 s, - G. Lugll, Trieste (Tergeste) Tabula imerl; Romani fogilo L 33, 1961, 31. - j. Sa!lel. Arh. \"t'smik 21-22, 1970-71, 35. - T. Knifie, Balca.noslavlca

5. 19,6, 115.

.1 J. S;:ombalhy, Mitt_ der Central-Camm. III. F. 1, 1902, 226-231. - AntropoloLko obdelal r. Kiszely, Gla.snik Anlrc,polo~kog drU51va Jugoslavije 7, 1970, 65-79,

, J. Zmavc, Jahrb. der Zentral-Kornm. n. F. II, 1904, 233-2H.

, W. Smid. !I,Iilt. des Musealverein.s fUr Kraln IB, 1905, 81-96 (n~dalje okrajSano Smid, MMKJ. - Istl, Jahrb. fur All~rllllnskunde I, 1907, 55-77. - Prim. E. Bt'enner, VII. Bel'. RGK, 1912, 326.

• W. A, Neumann. Mitt. de; Central-Comm. N. F. 26, 1900, 135-HI, - ,,,,- Riegl, Jahrouch der Zentral-Komm. N, F. I, 1903. 217-250. - J, Kastelic, 1. c., sl. 1. - 1st! v LikO\'ni s\'et, 1951, 195 S., ltd.

: B, Saria. Si.idostdeutsches Archiv 1, 1956, 86 s. - G, Lugli, 1. c., 31 (~nec1"opoli longobarda~).

, Z. Vinski, Malerijali ADJ I, 1964, 106, op. 50. - J.

Kastelic, ilIaterijali ADJ II, 1965, 112 s. - Z. Vinski, Yjesnik AMZ 3 s, V, 1971, 54-58.

• M. Kos, Zgodovina Sloveneev, 1955, 22.

" J. Werner, Die Langobarden in Pannonlen, Bayer.

Akad. der Wiss, itd., 1952, 122, 125-129 (dalje okraJsano Werner, LP).

~-

_I

,"+

~>~~' ",' , ~ ,

'~: {r' B.' Gri[ef'i~er, Ustol icevanje kcrosklh vojvod lt d.,

.: .. 19~'2, 4~, 4121:..4l5. "", IsH, Zgodovlria slcvenskaga naroda I. '.,." 'lli64, ~15·s. - K moonl navzocnostt Alamanov v panonski .', provtnct S av i i prim. L. Hauptmann V Erlauterungen zum Histortschen Atlas der osterr, AlpenHlndern ltd., 1929. 332.

.. H. Zeiss, Garmanie 14, 1930, 21-23.

, • 1> a Na kart! razprostranjenosti (ttl sl. 9) grQbi§e 6. stnl.

I. ' .. ' ,4, ,\';.z:ah~["J.'lfg0s1avlji najdlsca posamezruh grobov in poz'; j' ,"" 'n'o!mti~nlh urbanlh pokopaliSc niso oznacena. hpuscena

, so najdlSCa polotoka Istre, Poznoantlcno naJdiSce Vranje prt Sevnid v Sloveniji tudi ni navedeno, k ternu P. Petru Th. Ulbert in drugt, Vranje pr] Sevnlcl ltd .. Katalcgl in

:. monogra(ije' Nar. muzo Ljubljana 12, 1975. passim; k tamkaj1mjemu malemu grobiS':u I. c., 9955. (W. Bachran).

" Vinskl, Kran], 25555, 51. 3 (karta razprostranjenostn H grobis(!u Knin, ledlna .. Oreblje-, prim. Z. Vlnskl , VJ"~nlk AMZ 3. s. nr, 1968, 136-138. - Istl, Autochthon c Kulturelernente itd .• Simpozijum .. Predstavenski etniekt elementl na Ballcanu u etnogenezt jui.nih Siovena·'. Centnr za balkanoloska Isplttvanja 4 ltd., 1969. 185-187 (d!1ljc okrujsano Vlnskl, Kulturelernente). - Istl, Vjesnik A:'I12 3, s, V, 1971, 53 s,

" Werner, LP, 127. - Prim. W. Smid, I. Co. 57.

" Prim. Vlnslci. Kranj, 261.-265. - Werner, LP. 126 dc, 129. - Prim. tu opombo 179, 180.

" K povedanernu: F. stefan v Das Joanneurn ltd ,,1. 1943, 90--93. - B. Grafenauer. Ustoltcevanje koroeklh vojvod !td., 1952, 415 5S. ~ Werner, LP. 135-141.

IT Alarnanske najdbe Iz severrie Itall ie nlJj:l\'il V, Bierbrauer v Studien 7.Ur VOl". u. Iruhgesch. Arcll .. lIltinchener Beitrage ttd, Ergbd. I, 1974. 559-576. Tat. :17-39. zlnst: op. 74--77. - Prl tej prilotnosti opozarjarno na nenbjavljeno rnerovinsko, rnorda alarnansko pticjo fibLllo. pnc iz

'1. ,.pn:e pclovlce 6. stol., tu 51. 10 (l : I), raztresene naldbe iz

Akvlleje ali ok oltce, bron, frtkane zareze, hrbtna Slnlll z zelezno lglo, v Museo arch, naz, Aqutlela. V J(alllll1':u G. Thirye"e. Die Vogelfibeln der german. Volkel'-Wnnderungszelt ltd., 1939. je nl (tudt nobcnlh dlrektnih prlrnerjnv), Nnjdba ie v sovernt Italljl predlunaobardska win pr! S. Fuchs • .T. Werner, Die langobardlschen Fibeln O\I~ Italien. 11150, nl omenjen.a. Akvilejsko pti~jo Hbulo raztagamo kat domnevne alarnansko sled lz okoll polovlce 6. stol. ali neposred no pred nj im.

.. J. Werner .. Miln~dalierte austraslsche Grnhfundc ltd .. 1935. 73, 137. - J. Z'ontar. Zgodovinn rnestu Krnnjll .. 19:19. 4, 8 (W. mid) . .:..... F. Stefan. 1. c. 37. - Werner. LP. 12i.

II Ce so karakterlstlene najdbe prlrnerno ovrednotene 7.e v zadevnl Ilteraturl, nam vectnorna zadosca. da jih le ornenlmo: vendar pa posvecarno veo<: pozornosti tilli~nim najdbarn, k! so v lull Ilteraturl Ie nezadostno ali pa splnh ne upo§tevane. Materialnl podatki in tehnicne nadmbnosli v okraju obravnavanlh najdb so omenJeni izjemoma Ie na kralko.

.. A. Rlegl, I. c .• 219-230, Tab. m. 2. Abb. 207 - \" Blerbrauer. Die ostgotis<:hen Grab- und Schatzfunde in Hallen, BibJloleca degU .. Studi Medievali~ VU. 1974. 143 do 145, 150, op.. B3..,...a6. T. LXIX, 2. I (dalje Bi~rbmuer, okraj§ano, Itallen).

"" V zvezl z Vzhodnimi Goti in niihovimi sledovi " 5.

In 6. stol. v danasnjl Jugoslavijl opoznrinmo nn nMe P<'~davanJe s 13. 12. 1976. Slmpozij ~Probl .... mi s<!obo;, nal,.,da u Karpatslcol kotllnl .... Novi Sad, lZ§lo prl)\" Inm \" pub\ll,nciji z enalclrn naslovom. 1971)., 33-41. Tnt I-XVIII.

II Rifnlk. grob 21: L. Bolta. Arh. "e<tnik 18. 1967, 40~.

T. 7, 4. - Rakovcani. grob 33: N. i\1iletiC, Glasnik Zem. muzo n. s. XXV, 1970, 123. 143. T. IV. 33. XIV. 8, - Beograd-Kalemegdan, raztresena najdba: Z, Vinski. Zbornlk Nar, muzo Beograd IV, 1964. 74, op. 79.

, .. Bierbrauer, Hallen, 242.

.~ .. Bierbrauer, Halien, 128 55, 242 s, Abb. 13 (kmta rIl7.prostranjen05tl). - Prim. H, Ame·nt. Franklsche Adelsgraber von Flonheim i td.. 1970. 30 s. op. 2+-29.

U Z. Vinsk;, Vjesnik AMZ 3. S. Vi-VII. 19i2-73, 193.

T. III, a0-35.

U J. Werner, Bayer. Vorge~chlcht.sbldller 28, 1961. 71 '.', Prim,: Werner. LP. 12-6. - V. Bierbrauer. BaYer. Vorgeschichlsbilltler S6, 1971, 15055., Abb. 8. 9, - Bierbrauef. ItaUen, 99 s, 103 S., 109, liB, 239. - H. Kilhn, Die german. Bugelfibeln der Vijikerwanderungszeit In SUddeutschlllnd ltd. II, 1974, 72255, 762. - Z, Vinski. I. c .• T. Ill. 30--33.

,. \' tej literal uri je bila spoznana kot gepidska samo raztresena najdba (1'. 120, 2). k ternu. Ae Werner. LP, n, op. 2 In Bierbrauer Italien. 126, op, 138,! T. LXXIV, 5. - XeupoStevllni' grob 619 z gepidsko loono flbulo (T,129,4) sme objavill mi. prim. Z. Vinskl, I. c., 19255, op, 83-B8, T, Ill. 35 (2. navedbo 0 neki 523-524 nastlnc 12. PallnOnilie Sirmiensis ,. aornjo llalijo. 07., Galijo preseljent gepldskl skuptnt: Iljena pot Ie ~Ia verjetrio preko kastela Carnium,

!. C. 192. op, 761. '

" Werner. LP, 191 (steviln! podatki v arh. lmentku kraje\"1 T, 23. 3-8. T. 25, 4. T. 36, 3, 4, 22. 26, 27. 29, 34. T. 37, 13, I~, 1;, T. 38. 3. 15, T. 39, 1-8. T. 42, 2, 6, 51. a, 2. 51. 11, st. 13. sl.·31

e- Werner. LP, 65. op. 3. - Z. Vinski. 1. c., 180, op. 11,

T. I. 3.

,. Wernel·. LP. 65, op, 1. - Z. Vinski, I, c., op, 13. T. I, 5.

Prim, n, F. MUller, Dns alarnanntsche. Graber!eld von Hernrningen itd .. 1976, 67, Ill, op. 337, T. 19.4 (grob 36).

'" Werner. LP. 62 S., 167 (seznam najdb 3. 2). T.69,1 (karla rnzurosu-anjenosttj. - H. KUhn, I. c., 673, 1089 S.

" w Srnld, I. c., 66, sl. 11. 4096.' - Werner, LP, T. 23, 5. - C. Koch, Grab!unde der Merowtngerzait aus dern Donautnl urn Regensburg ltd., i968, 22, 120, 245 s Isellnarn najdb 2 in 51 T.91. 2. T, 93, 5 (karte razprostranjenost1). - H, Kllhn. i, e., 664. 666.

,. Werner. LP. 63. T. 23,4. - R. Koch. Bodenfunde der \'i:ilkerwanqerum:szelt aus dem Maln-Tauber-Gebiet itd., 1%7. 19. op, 12-15 (kosi za prtrnsrjavo),

.U Prtrn. tu op, 31. 32. - Prim, H. Zeiss, 1. c •• 22, " Prim. lu np. 16 In 17..

". -"I Slabe, Dr'avlje itd .. Situla 16, 1975, 28 s, 60 s, 77,

T. 15.33, - Tamkaj poman ikljivu obravnavano alarnansko lr-cno Iibu lo (5 turin skim vpltvom na konlc.i noge) , srne i7.crpno analizirali drugje; prim. V:jesnllc AM.Z 3. 5, X-Xl. 19,7-78, 27755 .• s!.· 2. - Tega primerka (tu sl, 12), {'epral' Z onako ~iroko nogo. po stllu nlkakor nesmemo povezovutt z lo~nim! fibu!aml iz Krarrla, navedenih tu v op, 30-32. kakor Je to poskusit M. SIabe. l. C.

.": 1;'.. "in,ki ,. Problernl delhi civllltiL e deU'ec:onomla longl,barcia ild .. 1964, 1045S. 51. 6--14, 24, ._ B. MaruAII!, Ar11. vestn ik 18. 1967. 338. - K pozni razl!C::icl kovtnsket:a zrcnla Z zvezdnlm okrasom na hrbtnl stranl prim. J. Wt!rnrr. Beltrage zur Arch, des AltHa-Retches, Bayer, Aknd. del" Wiss, ltd .. 11156, 23. 1I9 (seznarn naldb), T. 45. 3 . - Elnicna opredelltev r:troba 253 lz 6. stol. [e vpra~ljlva.

" Z. Viflskl. I. C., ]07. op. 26. sl. 25 .. - Nedavno tega k enakorarnmrn Ilbularn W. Hiibener, Madrld!;!r Mitt. 13, 1972. 211-2H.

.. Pn'!I objnva fibule: Z. Vin5ki. Vjesnlk AHD (Split), LXIX. 1967 rI9HI. 40. op. 466. T. XXXII, 14.

eo Z. \'In,;ki. I, c .. 38. op. 433. T. XXX, 6.

,. J. Zma,·c. L c .. 270. 273, 51. 235 C . .:.._ Z. '{Inskl. I. c., 15, 46,

" Grob 112: W. Smid. I. c .. 68. - Z. Vlnskl. l. c., 14, op . 125. T. VIII. 3. - Grob 324: J: Zma"c. I. c., 269, Abb. 235. - Z. Vinski. L c .. H, op, 124, T. VIIT. 5.

" Wl'ml". LP. 44. 75-78,126. 169.ss(s:ezl1llm najdb 5, I;

B. l. 3). T 36. 34. T, 37. 13. H. 17. T. 38. a. 15. T. 42. 2. 6. - X{'knt!'rE' S-fihtlle drugnd. npl'. Usta grob 292 (T. BB. 6), Prim, Werner. Die Fibeln der sammlurig ,Dlergardt, 1961, 64 1~~'7.nam najdb 121. - U- Koch. I. ~., 25 S .• op. 2-6. - X{'npaienn je 051ala samo ena ra7.tresena Jlajdba (lzkopa"anle Su'mbathyl. T, 135. II. -'Grobov s S·fibulaml posa-

mlc ne nn\"ajamo. '.

" Werner. LP. 126. T. 42.2.6, - K neobjavljeni ra.ztre~eni IwJdbl (T. 135. III podobne S-fibule v Ce:dadu, grob:;'ce pn'c! POIia S. Gim'anni. grub 53.' prim. S. Fuchs. J. Werner, I, c .. 30. 60. T.34, B 31. - Prim. Werner, LP, 765, T, 3" .". - K .<ti1u nekaterih S-flbul grobisl!a v Kranju pr:m, H. B"tl. 8aJuwarischer Schmuck' der Agilolfinger- 7.eit. 19S2. 4055. - 0 S-!lbulah nedavno H. KUhn, IPEK

2~. 197-1-77. 124--135. '

" G, Thiry. !. c .. 39. 51. 67. 108, T. 11, 207, T, 18. 420, - Wer.1cr, LP. 73 5. T. 36. 3. 4.

I,' To "elja h,d! za primerek z Vlnjega \)'rha pri Bell ~r~k\'1 (Werner. LP. T. 36. 51. ltakor tudlza sedaj prlobl!enl pri mcr~" iz Ak \'ile]e a Ii ('ll'olice (tu op. l7, 51. 10).

'" G, ThIn'. l. c .. 38 S. 50 S. - Prim .. U .. Koch, 3155.

" J. BrUrlsmid. Vjesnlk HAD n. S. VltI~ '1905, 220, s1. 38. - Prim. Werner. LP. 74. 51. 9. 2. 1.'

,. W~rnar. LP. 7~ S. op.' 1-12. T. 36. 28-30. T. 37,1. " XE'lwj primefo\" pri Werner. LP. 74,;'op. 6,

28

50 I. B6na, Ac'a·.Arch. ASH 7, 1956, 212. - K. Bohner.

Die 1ranklschen A\t.erti1mer des Trt.w~,· Landes ltd., 1958. 93 U. - Wern'ar, LoP; 42, H. - Prim. J. Werner, I. c. 0961/. T. 36, 37. - Kosi za l'll'irnerjsvo k tab. 68, 6 iz alarnanskih grobov: W. Veeck.· Die Alamannen in WUlIemberg itd .. 1931, T. 26,10 (PJiuIUngen). - H. Relm. Fundber, aus Baden-Wi1rttemberg 1, 19H, 635, sl. 3, " (Fridlngen).

II Objavll W. A.' Neumann, I. c., 13555, uarvna tabla 1-3; noll: z zlatim drlajem In klobetc lz zlatth brokrunlh nit I, Knauel, l. e., barvna tabla. 4. 5, manjka]o, Obroeek pasne spone In glavnlk (T. 114,1, 7) ohran] ena. - Prim. J. Werner, Milnzdatlerte austraslsche Grabfunde trd., 1935, 44, op. 1. - H. Rupp, Die HI!.I·kunft der Zellenein· lage u, die Almandln-Schelbentlbeln im Rheinland itd .. 1937,78, T. 21, 3, 6.

II K temu plo!)cata okrogla fibula iz nekega ltalsko-Iangobardskega groba (nekollko po Ietu 600) iz Llngott a pri T()r!nu, prim. N.,':O,Aberg, Die Goten LI. Langobarden ill It.allen, 1923, ao s;.':Abb. 129. ~ S. Fuchs, J. Werner, I. C., 35, 62, T. 37, C, 7. - Moten neltalskl protoup sta dva primerka Iz zahodne Madz.arske z langobardskega grobisea Beze,nye, grab 8,' prim. 1. Bona, l. e., 192, 212, T. XLIV.

5, 6, .

0;1 Kastel Carnium je spadal do nekako 600 ali nekaj pozneje ~ Iangobardskemu vcivodstvu Furlaniji, 0 prvih la.ngobardsklh vojvodlh v Forum fulli oz. Cedadu prim. M. Brozzi, At"h. vestnlk 21-22. 1970-71, 75 ss. - Ish. Memorie Stortche FOl"oglulle~i LII. 1972, 11 55.

W W. Smld, 1. c., 62, sl. 12, 403 ... - Opts igle prj Smid, MMK,oo..

" Paralele v sosednil Korooki, grobil~e Teurnin. stareselskl grob 11, 73', prLm. O. Plccottini, nas sparanttke Orllbert'eld von Teurnia, St. Peter 1m Holz itd., 1976. 92. T. XlII, 1. - K ppznorirnskim barbarlairanirn orlovskim tlbulam npr, Iz Bllrgenae in Slsc:iae, prim. Z. Vlnski. Situla 2, 1.957, 28, op. 135, st. 52 (primerek lz Siscle ni

cbJavljen). .,

~. Grpbi:S~a: Tlluri,'ia, grobovl 11/13, 23,"3, 2 75 (G. Plccottlni, 1. e., 27) '31)-,' 32, T. XH~, 1, XV, 5, XVII, n, - Bled-Pristava. I, gr6):1 210 (J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu ltd., 1960,1'. XV spodaj), - Rifnlk, gl"obovi H, 50, 86 (L. Bolta,). \:'., 402, T. 5, 2). - Istl, Arh, vestnik 21-2.2, Ig71)-71, 130, 13!! S; sl, 5 zgora], 7) .. - LjubljanaDravlie, grob 3~ IM.Slabe, I. ~ .• 2~, 61. T. 10,3). - Iz furlanskega kastela . Ibllgo, Invilhno-Colle Santino, en prtmerek (G. FingerUn,' J. Garbsch, J. Werner, Germania 46. 1968, 1M, 51. 5, 6).

n Nekropola Knin, grob 65 in gl'pbisce Duvno, groo 11. oboje neobjavljeno (Z. Vinski, Vjesnik Ai\IZ 3. s, III, 1968, 137, 150 s). - V dalmatinsko savljskarn mejnem podrocju Il:robi~~e Rakov~anl, grob 32 (N. Mllelic, 1. c., 123, 142 s ..

T.III,32). .' .

If StevUne skromno In dragocenc izdelane okrogle plo§~ate libule v nekalerih atarcselskth grobi~('lh O. in 7. stol, (prim. tu all. 1711 in ustrezni tekst) okoll Blalnega j ezera in V komitatu Baranya, ki tu niso posarnle navedene, prim. Vinskl, Kran) , 265, s1. .. (karta razprostranjenosti}: k 1. c. !la·ved.enl madZarllki literalur! naknadno: I. B6na. Acta Arch. ASH ~5, 1973, 311 55. - V karlo razpros:tranjenostl, I. c., sl. 4, bi' iahko \"nesU se iz Srema pookodo,'an pr.imerek i gepidskega groblMa Jako\"o-Kormadin. grob 10, prim. D. Dlmlft-ijev1c, Rad Vi\-r 9, 1960. 14, T. Y. -I.

,. A. Alfiildi, del' Unlenl,lng de,' Riimerhen"':lchaft in Pannonien 2, 1928, 46 S5 .

.. W. Smld, 1. C., 67, si. 11, 5021.

" Z. Vlnskl, Vjesnik AJ.\IZ 3. s. III, 1908. 107, 135 s. op.

U, 170, 178-181, T. IV, 9 (z anaiogijnmi il! Jugosln\"ijel. Afll K tell1U R. MoosbrLlggc,·-Leu. Die Schweiz ill ell"!" Merowingerzeit itd., Bd .. A, 1971. 196 op. 2.

Q Prim. madia.rsko ilteralllN pri Z. Vinski. 1. c .. H5, op. 215 (staroselska maso\'na pl'odukcijal, op. 21 .. ! \. rh"eh kl~1- gob<lrdsklh grobovih).- Prim. H. Bott. 1. c .• 160 s.

'" Iblioo itd., (cit. v ap. 561, 1. C., 51. 6. 14-16. 19-21. - TeuTnia, prim. G. Plccottini. l. c., 99 s. T. xn. 8 (!(rob 17/74). - Bled-Prlslava I, pl"im. J .. Kastelic. I. c .. n T. XII. 4 (grob 236). - Rifnlk, pl".im. L. Bolta, Arh. ,·c.;tnik 18. 1967, 4tU, T. 2, 2 (grob 71.

•• Rako,v¢anl, prim. N. jI,!iletic. 1. C., 121. 123, 1-10 s. T. I!. 10, 12, III, 32 (grobovi la, 12, 32). - V Dalmaciji Se nekaj ust.reznlh okrasnih, igel na nekropoli Knin (grobo,", 111. l2.2, 172) raztresena najdbu \' Dugem paljll pri .splitll. itd .. vse neobja.vlJeno.

" Z. Vlnski, I. C., 1H S., op. 211-213 a.

" Z. 'Vinski, I. c., 1v-9, 144 s, op. 21, T. VI, 20,

.- Rlsba s T. 80, 4 III uhan, kakor bl to Iahkn domnevali remvee gre za odlomek, ki ga ni mogoee aaneshivo dolocit!. - Vseblna groba 265 v Kranju ustreza vsebinl groba 29 z groblsca Ljubljana-Dravlj e (M. Slabe, I. c .. , 21, T. B, 1-31. Id bi ga pc nasern mnenju Iahko opredelili kot staroselskega,

•• Z. Vlnskl, Vje$nik AHD (Split) LXIX, 1967 (1974), 13, op. 101-.115. - Prim. Istl, Mater!jal\ ADJ 1, 1964, 105, op. ~{j--J9. - R". Moosbrugger-Leu, L c., 200, op, 4, 201, op. 3. 5; uhan v oblfki kosarlce [e mogoce v Kranju (grob 592) prim. tu op. 180~!l.

:. Smld, Ml\IK, 89. - Istl, l, e., 62, sl. 10,. 4035, 4036. " W. Smld, 1. C., 62, sl, 10, 4042.

" Bierbruuer, Italien, 162 5S, ~4 SS, 282, s1. 14 (karta

razprostranienosu uhanov), T. XXI!, 3, 4. " Prlrn. tu op, 35.

" A. Riegl, I. c .. 246, s1. 217, 218.

" Z. Vlnsk], Thal~(:ev zborn!k I, 1955, 31 ss, 51. 1, 2, 33 ltd. - Prim. G. Fogolari, Cividale del Friull, 1906, 29 (51.).

:0 L. Barkoczl, Acta Arch. ASH 20, 1968, 279, 302, T.

LVII,S. .

"a W. A. Neumanl1, 1. C., 136. - Prim. tu op. 51 in

ustreznt tekst. .

" H. Bctt, I. c., 150 ss, - J. Kastelic, J. c., 24. - Werner, LP, 126-129. - B. Marusii!, J. c., 3311. - L. Barkoczl, 1. c., 303. - N. Miletlc, 1. c., 135 5S. - W. Bachran pri P. Petru, Th. Ulbert, I. c., 1 ().I, op. 34, 35. - G. Plccottin!, 1. c., 81-85. - M. Martin, Das friinkische Oriiberfeld von 8asel-Bernerrtng itd. 1976, 84 s., op. 79.

" Ustrezne prlmerke v grcbovth i51:i v tabelah; se dye posarnlen! najdbl, T. 122, I, T. 138,4.

" Grob 195, T. 6 .. ,3. Grob 104, T. 39, 4; §e dve posarnlenl

najdbi T. 115, 2) T. 122,4.

.. Prim. W. Smld, 1. c., 73, 5161-516B.

., J. Zonlar, I. c., 7 s, T. IX, X (W. Smid)~

.. I. Bona, Acta Arch. ASH 7, 1956, 213, 215. - Werner, LP, 34, op. I, 87. - TIp gtavnika z okraskl v obllkl pti~jih glav no oglih drzaja (npr, grob 320, T. 93, 3), nastopa na· Madzarskem samo enkrat, pogost pa je pri italskih Langobardlh, prim. 1. B6na, 1. c., 215, op, 163-165, 51. 13.

ea D. Csallany, Arch. Denkmiiler der Geplden itd., Arch.

Hung. s. n. XXXVIII, 1961, 251-25-,1, 383 s, T. CCLXI do CCLXVIlI.

.. Gy. Tiirok, Dolgozatok XII, 1936, 160, - Prim. D.

Csallany, 1. c .• 3B3.

" K bisern!m ogrhcam prim. J. Zontar, l. c., 6 s., T. VIII (W. Smid). - Prim, Werner, LP, 82, op. 3-7.

" Npr.T. 10,2, T. 16,9. - Jagode lz kalcedcna nastopajo same pcsamezno.

., U. Koch, 1. c., 53 ss, - Nedavno zgtedna obdelava bisernlh Jagod v kronolosko sestavljenem seznamu tlpov pri U. Koch Das Reihengr!iberfeld von Schretzheim itd" 1977, 1911-218.

,.. M. Martin, I. C., 70---76. - K nekaterim ttpom [agod iz dobe rimskega cesarstva In njihovemu preiivetju v dobl preseljevunja narodov prim. M. Schulze, Arch. KorrespondenzbJatt 8, 1918, 51-88. - 0 na1!inu nosimja blsernih ogrlie \' franko\'skih ienskih grobovih v B. stol. in ustreznim towstnim predmetom ltalskih Langobardov prim. LlIa. Ai"ch. Korrensponden~blatt 6, 1976, 150, 157, op. 19, .-\bb. 1-6.

" i\ocet~a Umbra: grobo"i 12, 17 (2 kosa), 20, 148 (2 kosal, prim. A. Pasqul, R. Paribenl, Monumentl Ant1chl itd. XXV, 1918, 188, 198 s., 203, 332. 51. 44, 46. 52.

"" Castel Trosino: grob 119, prim. R. Mengarelli, Monumenti Antich! itd., XlI, 1902, 296, T. V, 11,

., Glcj podatke pl"i Z. Vinski, Vjesnik Al'o.lZ 3. s. nr.,

1968. 12B. op. 137.

., N. Aberg, L c., 133, Abb. 275. .. Werner, LP, 58.

" Prim. lu op. 5~. - V Cedadu sLeer nl ohranjen noben ph'sl, i 1'011, Pll~ PB samo ustrezne clcle lz barvastega. 5t~kla \" langobardski grobnl povezavi, prim. Werner, LP 58. Oil. 1. - Omembe vreden je neobjavljen fragrnentiran ital.ki sleklen rog ~a pitje I.z staroselsko romanizira.nega mol,kega . grobn. 7. slo!. z grobi~ca Mejica pri Buzetu (Piqlle'tWIllI \" se\'erni Istri (grob 112l v grobnl povezavl z ,'nr.kc,mmno [jbulo. pU5cicno ostjo itd., hran! Museo Ci\'ico, Trit'Ste (pociatl,e dolgujemo B. Marusicu, Pula).

29

• I,'

," ".~, ',~

' .. ,

.. Plvski rag iz Srbobrana (pri Senti v Ba~ki): D. Dlmitrijevic, J., Kpvafeyif, Z. Vinski, Seoba narcda (kata-

~logJ, 1962, 60, .T. XIX (gepidski ienskl grob, razen tcga zgcdnjeavar-ski maski grob (drugl grobovi unrceni). - K avarskernu bojnemu pohodu proti Cedadu prim. M. Brozzi, Arh. vestnik 21~22, 1970-11, 78. op, 16, 17. - T. Kniflc, ). c., 112. - Kot vafno paralalo naj omenlmo steer se lep okrasen steklen plvski rag tz nakega <I'\"3rskega ienskega groba 7. sto1. lz madzarskegn najdl~ea Kisko!:e (Komitat Heves), pri tem pa naj bi bil ta pil'skl rag italskega Izvora, kar re bilo ie nadrobno obdelnno, prtm, t. Sz. Garam, Acta Arch. ASH XXV, 1973. 279-28B. T. XXXIX. - K Izcrpni obdelav! zgodnlesrednjeveskln steklenih pivsklh rogov v Evropl prim. V. I, Evisnn, Archaeologta XCVI, 1955, 159-195. - Plvskega stekleriega roga iz ienskega groba 531 v Kranju pravkar omenjona puhllkaclja ne vsebuie, uvrscnrno pa IP ''':1,1110 \' IV. sku· plno tipov po Evlsonovl, I. c., 187-190, Abb, B. ~, Abu, 1~,

.. Prim. tu op, 51 In ustreznl tekst Iklob1:il'i niti tt zla-

tega brokata), .

.1 W. Smld, 1. C., 58, 61 s, - Smid, MMK, ~9. - Werner.

LP, 82 op. e. - lzl'rpnejeo zlatern brokatu E, Crowfoot, S. Chadwick-Hawkes, Medieval Archaeology XI. 1967. 53 s" 81. Abb, 15 (karin ruzprostranjenosth. - 1~!"ca,'rHJ .'I·il~110 teneico, speto z dvema zlattrna igll;'lma, so nasl! ob gl1wi Izredno oogatega graba rnerovlnske kraljice Arnegunde V Par izu-St, Deni~, pokopane okoli 565-,~70. prim, A. France-Lanord, M. Fleury. .Gerrnarrla 40, lea:!. 347. 35~.

.. M. Siabe, 1. c., 12, 50, T. 20 (grob 1J.

.. Npr, v zelo bogatern grobu plomkiuju 6, stol .. pod katedralo v Ki;llnu, prim. O. Doppelleld. Germani~ 3~.

1960, 94, Abb. I, s. T. 14., 5. .

... M. ~hul?;e, l. C., 158, op. 42-45.

I" Grobovl Iz ~aBa Vzhednih Gotov 1 in 33, prim. ),1.

Slabe, I. C., 14, 24, 74,T. 1. e. 9, T. 9, 6. 7. 6,

IO! K. Sagl, Acta Arch. ASH 16, 19&1. 3Rt. 41H. - Kvnutetno ole bolj~e kot okrasen! [errnennstt JC7.lki i7. Krnni«. grob 5 in 7, 50 resnlcno lepl prlrnerkt 17. No"~' Saldori (Mornvskal. prim. Werner. LP, 87, T. -13. 2, 3. - Alarnanske annlogije prl H. Zeiss. I. C., n s, op, 7!1.

,.:r F. Fremersdorf, DIIS fr§nk!sche Griib",rfeld Koln· MUn::;er.;dorf ltd., 1"955, 7855, - PI·lm. A. Frunce-Lanord. Art de France I. 1961, 75, Abb. 10 (rckcnstrukctjm.

101 Enako posamlcne najdbe Z VinjeJl"B vrhn prl Beli eerkvi In druql tovrslnl ustreznl predrnetl prl Werner. LP. !IS. op. I, 2, T. 36. 6, 7. - Najdbe 11. Vlir;;n prl K. S;\~i. I. c,,403. op, 166. T. xxxnr. i. - Stcl"llne srebrne pl...scice kot [arrnenskl obo] \' neknterlh bo~atih lnneobnrdskth zens!tih grobovih Tl·ansdnnubije. npr. 57.entendre. grah ,if) In Hegyk6. grab IB, prim. Y. Bona. Arh. ,"'''tnlk 21-~~. 1970--71, 51. e, 14, 91. 15. I~.

I •• K temu ~e Z. Vinski, 1. c .. 138. 142 .• 1. 51. IKron). prim. tu op. 39), sl. 54 CKnln, starose\~11i r:!rolJ 95).

U' H. ZeIss, DIe! CI'l!bfllnde aus clem spnnl~dwll w,'st· gotenreich ltd .. H).~-I. 2-1. III ss. - J. Werner, Dns Ui;.Ill'1nnlsche Grtlberfeld von Blllach ltd .. 1953. 22 Sg, - K. Dilh· ner, L e., 182. - F. Garscha, Sadische Fl1ndbcr. :22. 1116~. 176. - Koncno lz~rpno W, HGbencr. Madrider Milt. .1. 1962 (1964), 152~178.

lOT Langobardske pasne spone na panonskem grobiscli Von. grab 9 (K. Sagi. L c., 306, T. XXVl, 2, 3). pr<!,· lako na Italskl nekropo\l. Nocera Umbra, grob 5:2 in 117 (\\'er. ner, .LP, 86).

"a L. Bolta, }, c., 403, T. 5,4,5. - Morda lud! golenskll jermenska spona v zenskem grabu 33 Iz Ljubljana-Dray- Ije, prim. M. Siaba, 1. c., 23, T. 9, 6.

!" N. Miletic, 1. c .• 123, 143 s. T. IV, 33.

110 D. pimitrijevic, 1. c. 15. T, IV. 14. - Pasne oknl"e pri Gepidih s podrocia ob Tis!, npr, Szentes-Berekh:i.t. grob .J. Kiszombor. grobov! 353 In 367. prim, D. Csallnny. 1. c .. ~1I1, T. LXIII. 3. 9, CL. 5, 10.

III G. Flngerlin, Badische Fllndber. 23. 1967, 159--1~~.

T.67-71. . ,

l!~ Z.,,:Vins~i, Vjesnik AHD (SplilJ LXIX. 1967 09Hl.

41-50.

!IO Z. Vlnskl, I. c., 415, T. XXXVII-XXXVIII. II' Podatki pri Z. V!nskl, 1. c .. 43.

III Prim. G. Fin.gerUn, 1. c .• 1Il9--171.

IU Navedene primerke lahko vecidel uvrstlmo v \"3riantno' klllslf!kacijo, k! jo je predlozil G. Fingerlin. J. c .. feprav prlmerkov Iz KranJa n! pozna!. vso Ij .. do prellite okra!lene srebrne spone Iz groba vojstnka 6 (T. 2. 7), ZII katero navaja mnoge deloma nn dalee raz~(resene ustrez-

ne prirnerke. prim, G. Fingerlin, 1. c., 167, 181 s, - M. ).!nti n, I. c., 6~ S5.

'" Bronasta spona (sl, 14) po naklju'l'iu v tabelah pritujocega kataloga nl narisana, ceprav spada med najdbe Szombnthyjevega tzkopavania (prim. t).l op. 3), shranjena [e ,. prazgcdovrnskern oddelku Naravoslovnega muzeja na Dunaiu, inv. st. 37G06 In 37608. Gre dozdevno za edlnl pr idat ek 1 z umcen ega. verjetno staroselskega moskega grobn, prim. Z. Vlnskl. 1. c .. 46. op. 563, T. XLVII, 2.

", Prim. tu op, Ill. .

". Z, \. ins ki. I. c .. 43 5, op. 499, 500, 515-540.

, ... Rlfnik. rnoskl grob B. edini prldatek spona (51. 15), prim. L. Bolta. 1. c .. 401. 406, T. 1, 8, T. 8, 2. - Z. Vlnski, 1 c .. T, XLVII, ~.

'" Z. Vlnsk}. l. c .. ~6. op. 56G-568. - Se ene prtrnerke i7. Lot a ringije na Irankovskem grobi§l'u Lavoye, grob 8, !lI":!1l, R .1<,(f[<,y. Lc cimctiere de Lnvoye ltd., 1974, 9', !O~,' T.l, S .

'" Izj erncma okrog Neusiedlersee po en primerek na langobardskih grobisclh Nikitsch (Burgenland), grob 2.0 (7., \·In~ki. I. c .. 42. op. 491. T, XXXVIII, 2) 'in 'HegykO rznhodna )ladi'al·skal. grob 11. fIsli, 1. c., 45, cp. 550, T.

XLI. 2,1 .

".' t~powrjnml) nn grob zratarja. datlran okrog 1. 600, 17. Ccdnda-Gruppignano, zaradl njegove enodelne spone in na njen pendant v staroselskem okolJu Keszthely-Fenckpuszta, prim. Z. Vinskl. 1. c. 44, op. 525, 526, T. XL,

12. 10. ,

'" V JugoFla\"lji ~telema po nasi le za silo popolnl evtdcnci skupno pdbllino 38 prtmerkov razlifnlh spun medlternnske obllke, in steer z 12 najdHle; OIijvee lzmed njih odpade na grobisce Krani .

'" \\"~rner, LP, B6. 126. T. 67, 10-14.

'" Sarchl ng, moskl grob 16. prtrn, U. Koch, Grabtunde der ~Ierowlngerzelt aus dem Donautal urn Regen.sburg ild .. l!lIlA, tn, 193. T. ~R, 17-20. - K temu Z. Vinskl, 1 e., 4;\ op .. C;~i •• i58. T. XLVI. 1-5.

,~: J. Btlnn. Alba Regia II-Ill, 1963, 49-64, 51. 1, 2 tknrta razprostrunjenosti). T. XX. XXI. - Prim. Z Vinski. 1. c .. 4~. 4-1. ['p. 541. T. XLIII. - Podnbne pojave lahko opazlmo H.>Cl<rat pri Alamanih in Bajuvarih, prim. lstt, \. c .. 4:;, op. ~ .. !:l.

'" Z. Vlnsk], 1. c .. 45 s. T, XLV. 6-13.'

,,. Z. Vlnskl. I, c .. 45 s .. op, 554, T. XLI, 3-5. - K temu ;e prtrncrkl za prtrnerjavo iz gepldskih grobov s podr~la Tise. Isl i. 1. c .. op. 555.

"~ Z. Vinsk]. 1. c .. 46. cp. 560. T. XLVIII .. 1.

,,, Obe natancnt tehtnlcl ornenja J. Werner, Waage u, Geld In der Mcrowmgeraeit, Bayer. A1<;ad. d .. Wlss. Itd., l~,H, ~3. 32. 37 Iz literature). - Prim. Isti, 4·2, Ber. RGK, 1961. .~~5 <, (seznnm najdb. Nr. 1. Nr. 56). T.57. A (oblike tehlnkl.

,,~ Prim. W, Smid. 1. c .. 59 (3986).

I" K t~m\l G. 13chm-Blancke, Gesellschatt u. Kunst del' GI'rmnnl:'!1 ltd .. 11l13. 110 SS.

'" .1. \\'p,rncr. 1. c .. 327 $.<. 51. 15 j1{artR razprostranjeno-

,Ii nal~n~nih tehlnlc).- Prim, lu op. 131.

1,1', l. Bona. Sopronl Szemle XV, 1961, 131, 135, Abb. 3. '" P. Petru, Arh. ,·eslnik 23. 1967. 4555, s1. I, 1-6.

,,; E. Riedl. O. Cuntz. Jnhrb. Wr Alte~tumskunde III, U\{l!l, 3 ~~ .. 6. 51. S. ii-C. - Za Vl'nnJe prlin. tu op. 12 a.

". Predhodno poroello N. Pelrovlc, 'Al'fI. pregled 11.

HH;G, 99~. - Pred krallj:im Lj. Zotovic, y. ,Kondle, Comor! arhe"lor;:lce in reiliunea Portlle de Fier:::,1978, 208, 1. 162,

l. 163, .,

". D Tudor. Sucid,l\"a ild, Coli. Lal;9mus LXXX, 1965,

11~. 123.-"t. 3~, 5. .

". A. "lilte". S. Angelova. Arheol(i"gija XII, 1970, 3~.

37" .. ,1. 10 spod~j. .'

'" ~1. )1. "M<il'; (\·'asicl. Harnische Mitt. XVI, 1901,

47---l~. - Prim. tu op. 67 in u~irezni lekst. ,

'" '·('~·ll1oma neobj,,,·ljeno. k nekaterim salorukim primcrkl;lm prim. J. W, Kubitschek, Arch.-Epigr. Mitt. ltd., XV. 1892. 85!>S. - K. Pink. Rom. u. byz. GewJchte ltd.,

S.mde ... ,,,hr, Osterr. Arch, lnst. XII. 1,938, 97. .

'" Pm \. k,ko fra~menjji'an dolgl sax v grobu s hitro

tehtnico. grob 5~5. T. 127.3. '

'" J, Zonlar. I. c .. 5 CW. Smld). - Vlnskl. Krlln', 281.

," Prim, K. Bohner. 1. c,' 127 s. .

"' I{ !;tldnim ra7.iska,·am npr. B. C. Bohne, H. Dannhrim{'r. Bayer. Vorg ... ,chichtsbliitter 26, 1961, 107-122. - Prim. podatke ,. lIteraturi prj U. Koch. 1. c., 71, op. 2, 77, np, 9-11, - Ra7.en lega Sf.' M. Martin, L c., 4:2 5S.

30

U1 J. 2antar, c .• 5, T. III tevo (W, Smid). - Prim. \\'.

Smld, 1. c., sl. 9, 3980.

,,~ Prim. W. Smld, L e., 58.

'" I. Bona, Acta Arch. ASH 7, 195d, 19~. 203 S. cp, !II. - Wer-ner, LP, 79, op. G, - Prim. podalke It zahoclnim naidbam pr! M. Martin. l. C., .. 2, op. 1,

,OIl W. Smid, J. C., 51. 9, 39~6.

,., teleznemu ostanku gla"i~a (T. t23, 1) ustreza nernara glavll! kratkega m~a (t.lm. Webschwe,·tl tz Ju,asa, grab 196, prtrn, J. Bona, 1. e., 194, T. LXXX, L

"I I. BOna, L c., 'MS s. - Werner, LP, 785S,

, .. K temu ~e lepa srebrna pasna spona (T, 2, 7), prim.

tu ap. 116. ' ,

'M K social no vtsoko stoJeci langobardskl plastt bl lahko ~tell razen tega se'bogat! ienskl grob lz 1898, kakor tudl uporabnike ornenjenlh dragocenlh posarnicnlh najdb, npr. zlatega prstana in spono tz kamene strele, prim. tu op. 51. 52. 74--76 a. 22 in ustrezne tekste,

.. I Prim. W. Smid, I. c., 58. - Iz Jugosla\'ije je omeniti se urueeni Iangcbardskl grob z jezdecem-vojseakom lz severnoistrskega najd~a Brezac prl BUlCLU (Piql.le'llum, okrog 600 all po~neje), z ohranjeno i.elezno oorocasto u.zdo, prim, B. Marusit, AI'h, radovl i rasprave JAZU n,' 1962, 455 lOS, 459, 461, T. rtr, 1.

". Z. Vinski. Situla 2, 19:;7, 3-37, 23. T, IX, 12 (zelezna obrotasta uzda). -: Konjska lobanja in nozne kosrl, najdene v ienskem grobu 191 v Kraniu fW. Smid, I. c., HJ dajo sklepatl prej na iivalsko zrle\' ali pridatek hrane, prim. Werner, LP. 81, op. 4.

, •• Sorodno ielel'.no orodje 'La obdelavo usnj a ali lesa vsebuje grob 15 na nekropoll Knin meobj avljenc)

'" Werner, LP, 84 (langobardska najdlSca v Srednji Evropl s kljutl v 6blikl trkc T).

". 5. Fuci!s. Memorie storiche forogiuliesi XXXIX. 1943-1951, 4,9. T. Vi, - K 5-libuJam " grobu 102, prim. S. Fuchs. iI. Werner, 1. c .• 211, BO, T. 33, B 2\1, B 'll. - Panonsko-langcbardakt 'bogati tenski grob 16 lz Hegykd vsebuje 1 par pundranih srebrnlh kljuce\', OI'CZ uporabne: vrednosti, s sfmbolienirn pomenorn, prim. I. Btma, Arh. vestnlk 21-22, '197Q-71, 66, 51. 15, 1~. - Nedavno en par okrasnlh kljucev brez sledov uporabe, tudi 5 simbalienim pomenom v bogatem tenskeOl grobu 150 aramanskega g1'ObUta v vrstah v Fridlngenu, datirariega okol! 550,' prim. H. Reim, 1. c., 665, 51. 7,2.

.... Ore za preprosta neokrasena kresrla obeh glavnih tipov (z vtsokirn hrbtom in navagor strlectrna koncerna), prim. E. Salin, A. F'rance-Lunord, Le far a l'epuque merovingienne, 1943, 21-1.. - A. Roes, Bonn,;,. Jahl'bi.ichel' 167, 1967, 292 s.

JO! V lallgobardskih ianskih g"obo\'th lahko \"(:a.sih ugo· tovimo prebite okrasne ploScice. ki se dajo razloziti kot okay na po.kloplh ! .. nsldh torbic brez l'otaja, oblike loroe. ki Je bila sleer ze\6 prUJubljena prt Alamankah 6, in i, sto1., prim. Werner, LP 84. op. 5,7, 51. 12, in jih moramo razlikovati ad pasni.h torb oziroma mosenj z locnom. - Med bogatiml naidbami Gepidov s podl'ocja Tise je ZIlan neki iz Kastl Izrezljan okra.en locen zn lorbo. grobi.sce Kiszombor, grob 247. prim. D. Csaih'lI1),. I. Coo 186, T. CXLll. 18.

... Prim. M. Martin, L c., 67, op. 139 (l'Qzprostranjen05t najdb),

113 R. Moosbrugge:I'-Leu, 1. C., 169""

Ii. J. Werner. Das alamannische Grabe"reld ,'011 Bi.ilach itd., 1953, IB, op. 77. - A. Roes, I. C., 28ti &S. 51. 3.4 (frankovaki primeri). - R. Jof!ro>', I. c., 40, 51. 19.

'·~Rakoveanl moski grobovl 16, 43, 57, k ten1u :\, lIllletie, 1. c .• ' 122, 124, iZS, 150, 156 s, T. ii, 16, IV ... 3. \'1. 5. (nobeden izmed teh grobov nima skeleta z umetno deluL" macljo lobanje).

'.'Q K moznemu vplivu Alamanol' iz panonske Sadae na Rakov,(:ane pr!merjaj Z. Vinski, Vjesnik .-v.IZ 3, s. \'. 1971. 54 - Prim. tu op. 11.

", D!eUlovac pri. Travniku, poznorimska grobnica (~. stol. ali pozneje?) domnevno zelezen loeen ta torlJico, prim. T. Markovic, Glasnik Zem. OluzeJa L, 1938. 66 ss. 51. 1. - Raztresene najdbe domnevnlh locno\' lorblc \' Mogol'jelu In .2: neohranjenega dalmatin.kega najdis~a \. lIluzeju hrvatskih arheolo§kih spomenika, Split. - Prim, :\. "me· tic, 1. c .• 151, op. 278-280.

"~ .. t't~-'"':~'i!>~' ,~" ve: '", ;,,'l!;~

,-.'l":SW_

'" A. Roes, I. c., 297-299. 10; W. Smid, I. c., 57.

'" Objavil R. Lazar, Glasnik Muz. dru§t. za Slov. XX, 1939, 185, T. XVIII, 12. - Prim. J. Zontar, I .. c., 8. T. XI. 15 (W. Smld).

". Werner, LP, 5~ 55, BO. 1765S (seznarn najdb). sl, 4 (karta razprostranlenostl z!goaano olqa~enih gllnastlh predmelov), T.l8,2 (Kranj). - K ustreznl Iangobardskl kerarniki v severn] Haliji lz~rpno O. v. Hea~en, Die langebardische Keramik aus ltalien, 1968, 1 SSt 42 sS,si. B (karta razprostranjenostl).

m K. Simoni, Vjesnik AMZ 3. s. X-XI, 1977-18, 214 -2.26, lab. III-VI, sl. 1 s prtlczeno karto razprostranjenosti za Jugoslavtjo.

'" L. Bolta, Inventarta Archaeologioa (Jugoslavija) F 12, 1969, Y 118,1 tlangobardska cab v ienskem grobu 86), vecina preostallh pridatkov iz groba '88 U. c., Y 118, Y 119) trna staroselskl znaca]. - Langobardska ca!a z Rifnika, grob 86 ima ustrezne prirnerjave v Iangobardskih grobovih pancnskih in ital5kih najd.lSc, prim. K. Simoni, I. c., 22.3, op. 95--97. - Drugl iigosano okrasent odlomki lz sevarozahodne Jugoslavije so najdbe iz nasell], prim. lata, 1. c .. 221, op. 83--85. V rnestu Krahju so na§U v terneljih rnestne hise v neki [arnl za odpadke dve po~kodovani bikonicnl pcsodi br ez zigosanega okrasa, ki bi ju Iahko irnelt za Iangobardski in [u l'!lzloZili kot sledova naselblne o. SIal. na tarnkajsnjern najdiscu, prim. A. Valle, Arh. vestnik 21-22. 1970-71. 2.88 SS, st, 2,3. -. Pred kratkim so v Kranju prj i.elezniSkl postaji odkrlli poznoantlcne in Iangobardske sledove grobuih najdb, ki pa so se v obdelavi,

," Kot domnevni grobnl najdbi iz razrusenih grobov

6. stol, na Hrvaskem morarno v pogledu verjetno langebardske kerarmke omeniti dye neokrasenl grobo na roko izdetani, posarmen! najdbi iz najdi§c Cibalae (Vlnkoveil in Sisci4 (Sisak), kt sma ju svclecasno povezovall z zgodnjeslovansko kerarnlko (Z. Vmskt, Arch. Jugos!. I, 1954. H S5, sl, G in D), cesar glede na danasnje stanje razlskav ne morerno potrdttl. V najdiSCu Ciba!ae so pri novih Izkopavanjlh naleteli na nekaj odlcmkov gepidske ali nemara Iangobardske iigosane naselbinske keramike (prim, J. B6na, Del' Anbruch des Mittelalters itd., 1976, 34. - K. Simoni, I. c., 220, ap. 74-77) in kot dobro znano raztreseno najdbo neko langobardsko S-fibulo (Wemer, LP, T, 36. 33. - Prim. J. Brunsmld, I. c., 219, Abb. 37 spodaj):' tz Sisciae pcznarno med lepimi Iangobardsktmi posamitnimi najdbami en jerrnenast krii koniske oprerne in eno )oC110 fibulo (Werner, LP, Abb. 21,1, T. 26,4. - Prim. J, Brunsrnid, I. C., 213, Abo, 32,4).

'" Sarno eno S-fibulo v grobu 210 (J. Kastelic, 1. c., 211. T. XV, zgoraj) lahko smatramo kat tujek, pl'evzet iz Kranja.

oa Marsikaksno oporo h Kranju nam nudijo najdbe v okolici Neusiedlersee (prim. tu op. 122), pac z ostankam tamkajilnjega staroselskega preblvalstva, kjer je panon~ sko-langobardsko grobi,$ce 6. stoL \' Hegyk6 vsebovalo tudi 51 aro.elske grobove brel- prida tkov, po drugi strani se je "klJuc.ilo v Severni Italijl ztlodnJe (pozno 6. do zgodnle 7. slol.) langobardslm grobis~e \' Cedadu pred Porta San Giovanni neposredno v tamkajsnja paznol'imsko sta~ "oselska grobisce, prim.!. Bona, v Atli del con\'egno .La ci\'ill;, dei Longobardi in Europa", 1974, 245 s; M. Brozzi, pra\' lam. ~'j3,

'" Vinski. KuHurelemellle. 175 S, 188 S.; - Istl, Vjesnik AlI'lZ 3.5. V, 1971, BO s.

,:: Z. Vinski, Vjesnik AHD (Split) LXIX, 1967 (1974), ~3-11, .. 8-50.

'" Prim. 1. Kovl'ig, Arch. Ert. 85, 1958, 66-74. - I.

Bona. Arch, rozhledy XX, 1968, 614 S5, T. II (karta ral-proslranjenosti. najdlSte ob Murl je Lelenye). - Istl, Acta Arch. ASH 23, 1971, 294 SS. (z literaturo).

". Podalk! pri Z. Vlnski. Vjesnik AMZ 3.5. III. 1968, 126. 136. op. 127-130. - Werner, LP, 128, op. 2-6. - Za Furlanijo pred kratldm M. Brozzi, Rivista .Sot la Nape. itd. XXIV. 1972, 3!t-48. - IsU, Antichlfil Altoadrlatiche IX. 1976, 505-516. - Za htro (okoH 6.--8. sto!.) prim. B. Marusic. Al'h. vestnik 13, 1967, 333-339. - Isti, Jadranski zbarnik V, 1962. 159-168. - K temu deloma I. Slvec-Rajleric. Balcanosla\'ica 4, 1976. 6755.

,"<> Giej ludi publikacijo izkopa\,llnJa G. Piccottinija, I. c., 115--119.

31

t~~}~{ff~;:~:'> .

}';'j~: J:~' .:''''~l:'~~i'~~ior 'ie popolnoma rnogoce razloUti oba okrog': .. : ''. ,:;" iaN,li~astaticI1l1ta obrocka, razltena .p? ve~!k,:,sti, ~. za~ko

.. ""J;.' , '"(!r,"l~~,,''1.,?ll~ kot svttka uhanov v obhki kosar~ce, kl nrs~a vee obrahJena. sodlta v staroselskl grob 592 (Izkopavanjc Szombathy), kot edina pridatka.

, m PrIm. tu op. 3 In ustreznt tekst. - I, Klszel}". 1. c.. 72 SlI,'.,je mogel pri 40 uporabnih skeletlh ugotovltt antro-

-i'.

polnskc hererogene tlpe, razen tega pa iie :3 primere 10- banjske urnetne detorrnacije (dornnevno vzhodnogotske prtpadnosth: ta sarna po sab! vzhodniaska selfEl 5. stol. se da prt panonskih Langobardih komai se ugotovitl. prim. Werner. LP. lI6, liS 55 (seznarn najdb).

," Prim. tu ap. 4,5.

e

!

l'

TOLMAL: K BARVNI TABELI

1. Ogrfica Iz groba 287

2. Ogrttca iz groba 104

3. LoCna fibula iz groba II,3

4. Veternlca iz groba 195

5. S-ribula iz groba 170

6. Ptltja fibula lz groba 187

7. S-fibula lz greba 195

8. Prstan Iz Pavslar ievega izkopavanja

9. Noz z zlato noanlco iz Pavslarievega lzkopavanja

10. Orlovska spona iz Pavslarlevega izkopavarija ",

11. Igla s polihromno gtavtco iz Pa\'~larje\"ega lzkopavanja

ABBILDUNGSNACHWEIS ZU F ARBT AFEL

1. PerLenschurkette: Grab 287

2. Perlenschurkette: Grab 104

3. Neunzackige Spangenfibel: Grab 11,3

4. Scheibenfibel mit Granatzacken sternartig besetzt:

Grab 195

5. S-F.jbel: Grab 190

6. VegeUibel: Grab 187

7. S-Fibel: Grab 195

8. Fingerring aus Geld (Ausgrabungen Pavslar:

9. Messer mit goldener Schneide (Ausgrabungen Pavslar)

10. Adlerschnalle (Ausgrabungen Pavslar)

11. Nadel aus Gold (Ausgrabungen Pavflar)