Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
6Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Византија и Словените од Македонија во VII век

Византија и Словените од Македонија во VII век

Ratings: (0)|Views: 776|Likes:

More info:

Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/26/2013

pdf

text

original

 
ГОДИШНИК НА СОФИЙСКИЯ УНИВЕРСИТЕТ “СВ. КЛИМЕНТ ОХРИДСКИ”ЦЕНТЪР ЗА СЛАВЯНО-ВИЗАНТИЙСКИ ПРОУЧВАНИЯ “ИВАН ДУЙЧЕВ”том 95 (14)ANNUAIRE DE L’UNIVERSITE DE SOFIA “ST. KLIMENT OHRIDSKI”CENTRE DE RECHERCHES SLAVO-BYZANTINES “IVAN DUJČEV”Tome 95 (14)
VIZANTIJA I SLOVENITE OD MAKEDONIJA VO
VII
VEK
ALEKSANDAR ATANASOVSKI
Istorijata na Slovenite od Makedonija bila predmet na prou~uvawe na pove}e istra`uva~i. Sepak i pokraj obemnata literatura pove}e segmenti od ranosrednovekovnata istorija na Slovenite od Makedonijaostanale s
î
u{te enigma za istori~arite. Kako glavna pri~ina za toase naveduva oskudicata na izvorni podatoci za toj period. No, ne trebada zaboravime deka i tie podatoci {to postojat razli~no se tolkuvanii interpretirani. Taka, nau~nite rabotnici vodeni od razli~niideolo{ki opredelbi namerno ili ne, na nekoi nastani se obidele daim dadat nacionalna etiketa {to ne odgovara na istoriskata vistina.Vo toj period “nacii” ne postojat, i problemot treba da go gledame odglobalen aspekt.Me|u problemite koi i do denes ne se razre{eni se dva osnovni: prviote za naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, dali e preselba ili buntna porobenoto naselenie i vtoroto pra{awe e odnosot na Slovenite so Vizantija, ili nivniot status vo ramkite na “Pax Romana. Prvotopra{awe ovde nema da bide razgleduvano. Vnimanieto }e go posvetime na vtoroto pra{awe: statusot na Slovenite vo ramkite na Isto~natarimska imperija ili kako {to miluvame da ja narekuvame - Vizantija.Toa pra{awe go razgleduvame vo tekot na
VII
vek. Zo{to?!Sedmiot vek po mnogu ne{ta e specifi~en i tokmu toj spored nekoiistori~ari e po~etok na tipi~noto srednovekovie. Vo toj vek Isto~natarimska imperija definitivno se transformira vo srednovekovnadr`ava. Toga{ e napravena preobrazbata na dr`avnata uprava, toga{e uni{tena drevna Persija, toga{ se javuva novata sila Arabite vdahnoveni od islamot, toga{ e napravena zamenata na latinskiot jazikso srednovekoven vizantiski i na krajot toga{ Imperijata uspeva da govrati svojot avtoritet vo Evropa, pred s
è
nad Slovenite.Sedmiot vek po mnogu ne{ta e zna~aen i za Slovenite od Makedonija.Site izvori, za `al ne mnogu, zboruvaat za odnosite na Slovenite soVizantija. Hendikepot e vo toa {to najmnogu izvori imame za odnosite naSlovenite od okolinata na Solun i nivnite borbi za prevzemawe na ovojgrad od Vizantija, iako, spored nekoi izvori del od Slovenite `iveele i vnatre vo gradot. [to se slu~uvalo so Slovenite od vnatre{nosta naMakedonija vo
VII
vek, izvorite ne ni ovozmo`uvaat da doznaeme ni{tokonkretno.
 
2
Tokmu zatoa i te`i{teto na ovoj trud e skoncentrirano na odnosite me|u Vizantija i Slovenite od po{irokata okolina na Solun.Prvite zna~ajni vesti za Slovenite od okolinata na Solun se odnesuvaat na slovenskiot plemenski sojuz na ~elo so “egzarhot” (knezot)Hacon
1
i nivniot obid za zavzemaweto na Solun vo 614-616 godina. Toa e prvo ~udo vo zbirkata
Miracula s. Demetrii II
i avtorot posvetuva prili~nogolemo vnimanie na toj nastan. Toj del e dosta eksploatiran od nau~nite rabotnici za doka`uvawe na razli~ni tezi. Nas n
è
interesira toa{to dosega ne bilo predmet na posebno istra`uvawe, a e sodr`ano voraskazot.Posebno vnimanie zaslu`uva po~etokot na raskazot: “…i taka se slu~i da se krene (podigne) narodot na Slovenite sostaven od neizmernomno`estvo Dragoviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti, Berziti i dr.plemiwa
2
. Interesna e konstatacijata na avtorot: “se krena t.e. se podigna narodot, ne veli trgna od tamu i tamu, tuku veli se “podigna, a toazna~i deka tie Sloveni go imale regulirano svojot prestoj vo Makedonijai sega se krenale, t.e. se podignale, {to }e re~e se razbuntuvale. Ne ni e poznata pri~inata za toj bunt. Drugo {to e zna~ajno, avtorot gi naveduvaimiwata na oddelnite slovenski plemiwa. Toa ni ovozmo`uva da mo`eme polesno da opredelime koi se tie plemiwa {to go so~inuvale “narodotna Slovenite, {to `iveele vo Makedonija.Celta na ova “krevawe” na Slovenite e jasna i na avtorot: “ re{ile dago napadnat i razurnat i na{iot grad, kako {to napravija i so ostanatite gradovi
3
. Ovaa re~enica e razli~no preveduvana i interpretirana, paduri nekoi istra`uva~i ja stavaat vo nejasnite 
, iako e sosema jasna.Site okolni gradovi na Solun bile razurnati i opqa~kani od Slovenite i sega sakale toa da go storat i so Solun. Nekoi istori~ari pomisluvaati na toa deka celta im bila da sozdadat svoja dr`ava so prestolnina voSolun
5
. Dilemata se razre{uva od slednata re~enica “...nosej}i gi so sebi svoite semejstva zaedno so poku}ninata, planiraa po zazemaweto nagradot da gi smestat vnatre
6
. Od ovoj del, isto taka se dobiva vpe~atokdeka Slovenite go imale regulirano svojot prestoj vo okolinata naSolun, pa mo`ele da si ja ponesat poku}ninata i semejstvata so sebe zada po osvojuvaweto na gradot se smestat vnatre. Ne treba da se misli dekapri ovoj napad Slovenite trgnale od Vla{ko i do{le do Solun
.Po izvr{enite podgotovki za napad “celiot narod na Slovenite goopkru`i gradot kako smrtonosen venec
8
. Toa zna~i deka do{lo do opsada nagradot. I tokmu tuka avtorot na ^udata II ni go dava imeto na voda~otna Slovenite - Hacon
. Negovoto ime skoro site go prifa}aat kako Hacon,isklu~ok pravi T. @ivkovi} koj go preveduva kako Hakon
10
. Negovatatitula ja preveduvaat kako “voda~”, “knezi “egzarh
11
. Kako {to se gleda odizvorot taa e tipi~no vizantiska titula “egzarh” i se odnesuva na voenupravnik na odredena voeno-administrativna edinica vo Vizantija
12
.Zo{to avtorot na ^udata mu ja dava taa titula na Hacon, ne ni e jasno.Po obi~aj vizantiskite avtori mnogu retko gi tituliraat vladetelite nadrugi narodi so svoi tituli. Koga stanuva zbor za Slovenite vo Makedonija
 
3
toa se slu~uva redovno vo VII vek i zatoa zaslu`uva posebno vnimanie.Za tekot na opsadata e daden celosen opis, no pove}e n
è
interesirasudbinata na Hacon i negoviot odnos so prvencite na gradot Solun.Izvorot e jasen : “nekoi od prvencite na na{iot grad go sokrija domaod nekakva korist i so nedobri nameri
13
. No, “Sv. Dimitri pottiknalma{ka hrabrost kaj `enite i tie go izvlekle od ku}ata kade {to se krie{e, go sprovedoa niz gradot i go kamenuvaa
14 
.Toj del od izvorot naveduva na zaklu~ok deka prvencite na Solun dobrogo poznavale Hacon, pa zatoa go sokrile, mo`ebi imale namera da gorazmenat za nekakov otkup ili pak vo pra{awe bilo ne{to drugo, za {toavtorot veli deka “nivniot moral ne e za pofalba
15
. Isto taka i `enite od Solun go poznavale Hacon pa poradi negovoto kriewe go izvlekle naulica i go kamenuvale. Po stariot makedonski obi~aj so kamenuvawe se kaznuvale predavnicite. Mo`ebi `enite go smetale za predavnik nazapo~natoto delo pa go kaznile, ili pak mu bile luti za stradawata{to im gi predizvikal so podigaweto na narodot na Slovenite protivgradot i nesre}ata {to gi sna{la po opsadata. Ostanuva nejasno zo{tododeka Hacon bil zatvoren vo Solun, Slovenite i bez nego ja prodol`ile opsadata, dali ve}e imale izbrano negov zamenik ili pak bez voda~prodol`ile da se borat za da go oslobodat Hacon. Kako i da e, i po smrttana Hacon slovenskata opsada na Solun prodol`ila.Za toa avtorot na
Miracula II
veli: “Po spomenatiot napad na Slovenite t.e. na Hacon, i po lesniot i praveden kole` {to gi snajde, i najposle po sramnata vojna {to ja vodea protiv nas, tie pretrpea ne mala {teta,koga vo na{iot od boga ~uvan grad prebegnaa nivnite zarobenici koi beaoslobodeni od nivniot voda~. Tie prebegnuvaj}i kaj ovde{nite im odzedoai del od voeniot plen. Bedata gi natera da svikaat sovetuvawe i otkakosobraa premnogu podaroci, gi ispratija preku pratenici do haganotna Avarite, vetuvaj}i mu i uveruvaj}i go deka ako im uka`e sojuzni~kapomo{, za negovoto zazemawe }e mu dadat ogromni pari, {to bi giograbile od na{iot grad
16
. Jasno e deka ovde stanuva zbor za nastanite posmrtta na Hacon. Tuka avtorot ka`uva deka zarobenicite bile oslobodeniod voda~ot na Slovenite, no ne go naveduva negovoto ime. Toa najverojatnobil naslednik na Hacon koj ja prezel rakovodnata dol`nost vo vojnataprotiv Solun. No, toj voda~ sam ne odlu~uval za najva`nite raboti, tukuza toa svikuval sovetuvawe i na toa sovetuvawe e donesena odluka da se pobara pomo{ od Avarite, poto~no od nivniot hagan.Ovie vesti se mnogu bitni za sogleduvawe na odnosite me|u Slovenitod Makedonija i Avarite od Zaddunav. Tie dva entiteta istapuvaatkako dva posebni subjekta vo me|usebnite odnosi. Slovenski pratenicioti{le kaj Avarite so podaroci i so molbi da go ubedat haganot da impomogne da go osvojat Solun, pri {to mu vetile deka }e mu dadat u{te pari od tie {to bi gi ograbile od gradot.Avarskiot hagan znael deka gradot Solun mo`e lesno da padne, a islovenskoto prateni{tvo go ubeduvalo deka toj e okru`en od niv i dekase pusti site gradovi i oblasti koi zavisele od nego, edinstveno toj stoi

Activity (6)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
almutazim liked this
Irena liked this
Milan Gjorgjeski liked this
Dime Stanojoski liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->