Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
5Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Naklonjenost študentov in učiteljev do e-študija in metod poučevanja v visokem šolstvu

Naklonjenost študentov in učiteljev do e-študija in metod poučevanja v visokem šolstvu

Ratings: (0)|Views: 2,847|Likes:

More info:

Published by: Viktorija Florjančič on Jun 02, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/11/2015

pdf

text

original

 
Naklonjenost študentov in u ˇ citeljev do e-študija in metod pou ˇ cevanja v visokem šolstvu
viktorija sul ˇ ci ˇ c
Univerza na Primorskem, Slovenija
V prispevku prikazujemo rezultate raziskav, v okviru katerih smoprou ˇ cevali naklonjenost u ˇ citeljev in študentov do posameznihmetod pou ˇ cevanja in u ˇ cenja, ki se uporabljajo v visokem šolstvu.V raziskavi smo ugotovili, da u ˇ citelji, kljub našim pri ˇ cakovanjem,niso preve ˇ c naklonjeni klasi ˇ cnim metodam pou ˇ cevanja. Zanimivo je, da te metode celo bolj ustrezajo študentom kot u ˇ citeljem. Jepa raziskava potrdila naši hipotezi, da študentje in u ˇ citelji, ki sonaklonjeni e-študiju, niso naklonjeni klasi ˇ cnim metodam pou ˇ ce- vanja. E-študij je, po raziskavi sode ˇ c, primeren na ˇ cin študija zaštudente izrednega študija. Nismo pa mogli sprejeti hipoteze, daopremljenost šole in njen odnos do
ikt
vplivata na naklonjenostu ˇ citeljev do e-študija.
 Kljuˇ cne besede:
e-izobraževanje, e-študij, metode pou ˇ cevanja, visoko šolstvo
Uvod
Zaradi naglega razvoja družbe, predvsem pa tehnoloških sprememb v 20. in 21. stoletju, znanje, ki ga pridobimo v ˇ casu formalnega izo-braževanja, hitro zastareva. Zaradi tega se pojavlja potreba po ob-navljanju znanja, po pridobivanju novih veš ˇ cin in spretnosti, da bise posamezniki lahko enakopravno in dejavno vklju ˇ cili v t.i. družboznanja. Pridobivanje novih znanj je velikokrat vezano na izobraže- valne institucije, ki izvajajo razli ˇ cne študijske programe. Delež štu-dentov izrednega študija v Sloveniji se sicer od leta 2005 zmanjšuje,
1
 vendar to ne pomeni, da visokošolski zavodi ne razmišljajo o dru-ga ˇ cnem, študentom bolj prilagodljivem na ˇ cinu študija. Delovne (indruge) obveznosti zaposlenim študentom onemogo ˇ cajo aktivno ude-ležbo v organiziranih oblikah študija, zaradiˇ cesar študij traja dlje, velikokrat pa se tudi ne kon ˇ ca uspešno. Ravno zaradi tega izo-braževalne institucije poskušajo v svoje študijske programe vnestiinformacijsko-komunikacijskotehnologijo (
ikt
),kištudentomolajša vklju ˇ citev v študij. Uporaba
ikt
v izobraževanju je bila naprej prisot-na pri študiju, ki poteka na daljavo (Sul ˇ ci ˇ c 2008, 15) in pri kateremse je
ikt
uporabljala kot medij za prenos gradiv od izobraževalne
management 6 (1):
43–59
43
 
Viktorija Sul ˇ ci ˇ c
institucije do študenta. Prostorska inˇ casovna lo ˇ cenost udeležen-cev študija na daljavo je narekovala razvoj novih metod pou ˇ cevanja,ki so na eni strani izkoristile prednosti
ikt
, na drugi pa uvedle kštudentu usmerjen na ˇ cin pou ˇ cevanja, kakršnega je že v 70. letihprejšnjega stoletja promoviral Knowles (v Jarvis, Holford in Griffin2003, 5). Metode pou ˇ cevanja in u ˇ cenja, ki so se razvile pri študiju nadaljavo, so se prenesle tudi v t.i. klasi ˇ cno izobraževanje, saj sta se
ikt
, predvsem pa svetovni splet, v izobraževalni proces vklju ˇ cevala vse pogosteje. Pri tem je nastala vrsta novih pojmov – od ra ˇ cunalni-ško podprtega izobraževanja, izobraževanja
online,
spletnega u ˇ cenjado e-izobraževanja (ali e-u ˇ cenja), ki se je najbolj uveljavilo (Sul ˇ ci ˇ c2008, 23–28). Pojem uporablja tudi
oecd
.
2
Izobraževanje, ki potekaprek spleta(t.i. izobraževanje
online
),zaradinegativnih u ˇ cinkov (ve-lik osip udeležencev tovrstnega izobraževanja – Sul ˇ ci ˇ c 2008, 69–70)dopolnjujejo sre ˇ canja v klasi ˇ cni u ˇ cilnici. Takšno izobraževanje po-znamo kot kombinirano e-izobraževanje (angl.
blended learning, mi- xed learning
) (Sul ˇ ci ˇ c 2008, 28; MacDonald 2008, 2).Danes e-izobraževanje vse bolj ponujajo tudi institucije, ki ne iz- vajajo študija na daljavo, to so t.i. klasi ˇ cne institucije (angl.
Campusbased
) (
oecd
2005,2). Po podatkih
oecd
(2005,2) institucije, ki študijizvajajo prek spleta (angl.
online
), beležijo manj kot 5-odstotno letnorast vpisov, na klasi ˇ cnih institucijah pa raste število študentov, ki sože bili vklju ˇ ceni v vsaj en predmet, ki se izvajal prek spleta. Po po-datkih
oecd
(2005, 2) je na klasi ˇ cnih institucijah teh študentov že od30 do 50%.
oecd
nadalje ugotavlja, da se visokošolske institucije za- vedajo prednosti takšnega na ˇ cina izvedbe študija, in v študiju prekspleta vidijo možnosti za nadaljnji razvoj. Tudi v Sloveniji se prekspleta delno ali v celoti izvajajo posamezni predmeti – tako je po raz-iskavi
ris
(Vehovar idr. 2006, 35) v študijskem letu 2005/2006 v pov-pre ˇ cju 12% visokošolskih zavodov uporabljalo razli ˇ cna spletna u ˇ cnaokolja. Najpogosteje se ta u ˇ cna okolja uporabljajo v zavodih s pod-ro ˇ cja ekonomskih in poslovnih ved (26%), najmanj pa na podro ˇ cjuhumanistike (0%), na podro ˇ cju medicine in zdravstva ter družbo-slovja in izobraževanja (po 3%) (Vehovar idr. 2006, 35). Stanje je da-nes najbrž precej druga ˇ cno, vendar raziskava iz leta 2005/2006 še nibila ponovljena. Podatki
surs
3
namre ˇ c kažejo, da je leta 2009 62,4%rednih uporabnikov interneta
4
svetovni splet uporabljalo za izobra-ževanje in opravljanje te ˇ cajev. Seveda najve ˇ c rednih uporabnikov (47,7%) splet uporablja za pridobivanje novih znanj in informacij,najmanj pa za opravljanje te ˇ cajev (5,4%). Pri tem je treba vedeti, daponudba izobraževanj prek spleta v Sloveniji še ni tako razširjena,kot bi si znanja željni uporabniki interneta želeli.
44
management · leto 6
 
Naklonjenost študentov in u ˇ citeljev do e-študija
Uvedba izobraževanja prek spleta predstavlja za institucijo zahte- venprojekt,kitemeljinapredhodni raziskaviprimernostitovrstnegaizobraževanja za okolje, v katerem institucija deluje, pa tudi primer-nosti izobraževanja glede na razpoložljive vire. Uvedba druga ˇ cnegana ˇ cina dela v razli ˇ cnih okoljih pogosto naleti na najve ˇ cji odpor medzaposlenimi,zatojetopri ˇ cakovatitudivšolstvu.Postavljaseševpra-šanje, kako bi druga ˇ cen na ˇ cin dela sprejeli študentje, navajeni kla-si ˇ cnega študija. Zato med njimi že nekaj let zapovrstjo izvajamo raz-iskavo o primernosti posameznih na ˇ cinov dela, torej o tem, kako jimposamezni na ˇ cini u ˇ cenja in pou ˇ cevanja ustrezajo. V letu 2007 smo v okviru mednarodnega projekta
5
opravili primerjalno študijo metodpou ˇ cevanja med u ˇ citelji in študenti v treh državah, Sloveniji, Poljskiin Bolgariji, zato je primerjava teh podatkov s podatki teko ˇ cih let šeposebej zanimiva. Z raziskavo, ki jo prikazujemo v prispevku, smoželeli potrditi oziroma ovre ˇ ci naslednje hipoteze:
h1
Študentje, ki sprejemajo e-izobraževanje, niso pristaši tradicio-nalnega izobraževanja.
h2
ˇ citelji, ki sprejemajo e-izobraževanje, niso pristaši tradicional-nega izobraževanja.
h3
Boljša spletna infrastruktura ima pozitiven vpliv na pripravlje-nost za e-izobraževanje.
h4
E-študiju so bolj naklonjeni študentje izrednega študija, saj jimtakšen naˇ cin olajša usklajevanje študijskih obveznostiz drugimi, predvsem službenimi in družinskimi obveznostmi.
Metode pou ˇ cevanja in u ˇ cenja
Pou ˇ cevanje obsega predvsem u ˇ citeljevo dejavnost (Cvetek 1993, 40),ki je usmerjena v u ˇ cenje kot u ˇ cen ˇ cevo lastno notranjo dejavnost(Blaži ˇ c idr. 2003, 332; Adami ˇ c 2005, 78).ˇ Ceprav je pou ˇ cevanje pred- vsem dejavnost u ˇ citelja, pa to ne pomeni, da gre pri pou ˇ cevanjule za enosmeren prenos znanja od u ˇ citelja do u ˇ cenca (Blaži ˇ c idr.2003, 27), saj u ˇ cen ˇ ceva glava ni prazen prostor, namenjen polnje-nju z u ˇ cnimi vsebinami. Pri težjih vsebinah ter pri u ˇ cno povpre ˇ cnihin mlajših u ˇ cencih je pou ˇ cevanje pomembnejše kot pri lažjih vse-binah, pri u ˇ cno bolj sposobnih in starejših u ˇ cencih (str. 29). Cvetek(1993, 8) razlikuje zaprti princip pou ˇ cevanja, pri katerem ima osred-njo vlogo in tudi odgovornost u ˇ citelj, ter odprti princip pou ˇ cevanja,pri katerem u ˇ cenec, ob podpori u ˇ citelja, deluje neodvisno. Prvi na ˇ cinpou ˇ cevanja ponavadi spodbuja predvsem površinsko u ˇ cenje u ˇ cen-cev, drugi pa spodbuja bolj poglobljeno u ˇ cenje (Gibbs 1992 v Cvetek1993, 8–9).
številka 1 · pomlad 2011
45

Activity (5)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->