Van Gend & Loos v.

Nederlandse Administratie der Belastigen Dejansko stanje Leta 1960 je na Nizozemskem zaela veljati nova carinska tarifa, ki je temeljila na mednarodni pogodbi med Nizozemsko, Belgijo in Luxemburgom z dne 25.7.1958, ratificirani leta 1959. Druba Van Gend en Loos je v letu 1960 iz Nemije uvozila na Nizozemsko doloeno koliino keminih substanc, pri tem pa je morala plaati 8% uvozne carine. Na podlagi carinske tarife, ki je veljala med letoma 1947 in 1960, bi morala druba Van Gend en Loos plaati uvozno carino le v viini 3%. Toea stranka, druba Van Gend en Loos, je vloila tobo pred nizozemsko Tariefcommissie v Amsterdamu, ker je menila, da pomeni omenjeno povianje kritev lena 12 PES. Tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od ES zahtevala odgovor na predhodno vpraanje, ali len 12 PES povzroa neposredne uinke, to je, ali lahko dravljani drav lanic na podlagi tega pravila uveljavljajo doloene pravice, ki jih morajo sodia v teh dravah spotovati? Stalie vlad Belgije, Nemije in Nizozemske (v tistem asu polovica drav lanic) je bilo, da 12 len PES pomeni obveznost le za drave lanice in ne predstavlja nobenega neposrednega upravienja za posameznika, poleg tega, po njihovem mnenju, pogodba o ustanovitvi EGS v niemer ne odstopa od ostalih standardnih mednarodnih pogodb. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je v odloitvi izrecno poudarilo, da se ES kot nadnacionalna tvorba precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij. Ne le, da je na podlagi Pogodbe ES nastal samostojni pravni red, temve so subjekti tega pravnega reda poleg drav lanic tudi pripadniki teh drav. len 12 PES je doloba, ki ima neposredni uinek monost tobe proti dravam lanicam zaradi kritve prava Skupnosti (po takratnih lenih 169 in 170 PES) ne izkljuuje pravice posameznikov neposredno zahtevati teh pravic na podlagi neposredno uporabnih dolob prava Skupnosti. Odloitev SES v tej zadevi je dramatino poveala obseg in uinkovitost prava Skupnosti. Internationale Handelsgesellschaft mbH v. Einfuhr- und Vorratstelle fuer Getreide- und Futtermittel Dejansko stanje Uredba Sveta 120/67 je med drugim doloala, da je izvoz doloenih kmetijskih proizvodov mogo le na podlagi izvoznega dovoljenja, za pridobitev katerega je bilo potrebno plaati varino, ki pa je, razen v primeru vije sile, zapadla, e je upravienec v veljavnem roku ni izkoristil. Dovoljenje za izvoz doloene koliine koruznega zdroba, z veljavnostjo do 31.12.1967, je pridobila tudi druba Internationale Handelsgesellschaft mbH, ki pa ga je le delno izkoristila. V preostalem delu je bila varina razglaena za zapadlo. Druba je vloila tobo na upravno sodie Frankfurt am Main, ki je menilo, da je sistem izvoznih licenc v nasprotju z naeli ustavnega prava in o tem v skladu s postopkom predhodnega odloanja zahtevalo odloitev Sodia ES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie je z odlobo v zadevi Internationale Handelsgesellschaft potrdilo primat prava Skupnosti nad nacionalnim pravom drav lanic. Veljavnost predpisov Skupnosti ali njihovih uinkov v dravi lanici se lahko presoja le z vidika prava Skupnosti. Drava lanica kritev pravil Skupnosti, ki so neposredno uporabna, ne more utemeljevati niti s temeljnimi pravicami nacionalnega ustavnega reda. Pravni akt Skupnosti prevlada v konfliktu z nacionalnim pravom. Varstvo temeljnih pravic, ki izvirajo iz ustavnih tradicij drav lanic, je zagotovljeno v okviru strukture in ciljev Skupnosti ter skladno s tem, kot sestavni del splonih nael prava, tudi s strani Sodia ES. Flaminio Costa v. E.N.E.L Dejansko stanje Z zakonom t. 163 z dne 6.12.1964 je Republika Italija podravila pridobivanje in distribucijo elektrine energije ter v ta namen ustanovila posebno drubo E.N.E.L. (Ente Nazionale Energia 1

Elletrica), ki so ji bili kot pravni osebi izroeni obrati in naprave podravljenih elektro podjetij. Flaminio Costa, odvetnik iz Milana, je bil delniar drube Edisonvolta, ki jo je prizadela nacionalizacija. Odklonil je plailo rauna ENEL za porabljeno elektrino energijo. Ko je iz tega nastal spor pred Giudice conciliatore di Milano (vrsta italijanskega sodia), je g. Costa zastavil vpraanje nacionalizacije kot predhodno vpraanje. Trdil je, da je zakon o podravljenju z dne 6.12.1962 v nasprotju s leni 102, 93, 53 in 37 Pogodbe ES. V postopku pred Giudice Conciliatore je Costa sproil vpraanje nacionalizacije kot predhodno vpraanje ter predlagal, naj Giudice Conciliatore v skladu z 234. (takrat 177.) lenom PES zahteva odgovor od Sodia ES, saj naj bi bil zakon, s katerim je Italija nacionalizirala pridobivanje in distribucijo elektrine energije, v nasprotju s tedanjimi leni 102, 93, 53 in 37 PES (zdaj 97, 88, rtan in 31). Giudice Conciliatore je Sodie ES zaprosilo za razlago navedenih lenov. Italijanska vlada je ugovarjala, da vpraanja, ki jih je zastavil Giudice Conciliatore, niso omejena na interpretacijo PES, Sodiu ES pa je postavila tudi vpraanje, ali so doloeni italijanski zakoni skladni s PES. Sodie je zaprosilo SES za razlago omenjenih lenov. Odloitev Sodia in pravno pravilo Odloitev SES zadeva razmerje med pravno ureditvijo skupnosti in nacionalnimi pravnimi ureditvami drav lanic. Navezuje se na odloitev v primeru 26/62 Van Gend in Loos, kjer se je prvi ugotavila neposredna veljavnost pravnega reda skupnosti v dravah lanicah, eprav e vedno brez kvalifikacije pravnega reda skupnosti kot avtonomnega pravnega reda. Primarno in sekundarno pravo skupnosti tvorita samostojni pravni red, ki ima prednost pred uporabo kasneje sprejetih nacionalnih pravnih ureditev. Pravilo lex posterior derogat legi priori torej ne velja v razmerju med nacionalnimi pravnimi ureditvami lanic in nadnacionalno pravno ureditvijo skupnosti. eprav je bila pravna ureditev skupnosti osnovana na podlagi vzajemnostne pogodbe med dravami lanicami, je z njo vzpostavljen avtonomen pravni red. Drave lanice ne smejo enostransko s svojimi notranjimi ukrepi spreminjati pravic in dolnosti, ki izhajajo iz tako vzpostavljenega pravnega reda skupnosti. Amministrazione delle Finanze dello Stato v. Simmenthal SpA Dejansko stanje Italijansko podjetje Simmenthal je bilo ob uvozu govejega in telejega mesa iz Francije v Italijo po italijanskih predpisih (iz leta 1970) zavezano k plailu zdravstvenih in veterinarskih taks ob pregledu na dravni meji. Zaradi mnenja, da je ta ureditev nezdruljiva s pravom Skupnosti, je podjetje Simmenthal s tobo pri Pretore di Susa zahtevalo vrailo plaanega. Italijanska ustavosodna praksa pa je doloala, da nija sodia nimajo pooblastil, da bi odloala v nasprotju z veljavnimi italijanskimi predpisi. Od sodi se je celo zahtevalo, da, dokler zakonodajalec konfliktne norme ne spremeni, sodijo po obstojeem predpisu ali pa od ustavnega sodia zahtevajo njihovo odpravo. S tem se Sodie ES seveda ni strinjalo. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie ES je v postopku odloanja o predhodnem vpraanju odloilo, da so uvedeni inpekcijski pregledi v nasprotju s pravom Skupnosti, predvsem s takratnim 30 lenom PES, zaraunavanje taks pa v nasprotju s lenom 12 PEs, saj naj bi imele enak uinek kot carinske dajatve. Posledino je nato nacionalno sodie naloilo upravnemu organu, da povrne zaraunane takse. Neposredni uinek pomeni, da pravila prava Skupnosti popolnoma uinkujejo na enak nain in za ves as trajanja njihove veljavnosti v vseh dravah lanicah od trenutka, ko vstopijo v veljavo, in med vsem trajanjem njihove veljavnosti. Tako so te dolobe neposredni vir pravic in obveznosti za vse, ki so z njimi prizadeti, pa naj gre za drave lanice ali za posameznike, ki so stranke v pravnih razmerjih, ki jih ureja pravo Skupnosti. Ta uinek zadeva vsakega sodnika, ki ima, kadar nastopa v okviru svoje pristojnosti, nalogo, da kot organ drave lanice varuje pravice, ki jih posamezniku podeli pravo Skupnosti. Temu ustrezno ne sme uporabiti dolob nacionalnega prava, ki nasprotujejo pravilom Skupnosti, ne glede na to, ali je bilo to pravilo sprejeto pred ali po sprejemu pravila Skupnosti in neodvisno od morebitnih zamejitev njegovih pristojnosti. VAN DUYN V. HOME OFFICE 2

DEJANSKO STANJE NIZOZEMSKA DRAVLJANKA YVONNE VAN DUYN JE ELELA SPREJETI PONUJENO ZAPOSLITEV V SCIENTOLOKI CERKVI V VELIKI BRITANIJI. BRITANSKA VLADA JE MENILA, DA JE DEJAVNOST TE CERKVE SOCIOLOKO KODLJIVA, VENDAR NJENEGA DELOVANJA NI PREPOVEDALA. PROBLEM PA JE NASTOPIL, KO SO V TO USTANOVO PRIHAJALI TUJI DRAVLJANI IN PREKO NJE DELOVALI NA OZEMLJU VELIKE BRITANIJE. KO JE IMIGRACIJSKI URAD NJENO PRONJO ZA VSTOP V VELIKO BRITANIJO ZAVRNIL, JE YVONNE VAN DUYN ODLOBO IZPODBIJALA VSE DO HIGH COURT OF JUSTICE. SLEDNJE JE ZA ODLOITEV O PREDHODNEM VPRAANJU GLEDE NEPOSREDNEGA UINKA TAKO PREDMETNE DIREKTIVE KOT DOLOIL PES ZAPROSILO SODIE ES. PRI TEM JE LO ZA VPRAANJE NEPOSREDNE UINKOVITOSTI DOLOB DIREKTIVE SVETA ES T. 64/221, KI ZADEVA KOORDINACIJO PRI POSEBNIH UKREPIH GLEDE SVOBODE GIBANJA IN BIVANJA TUJIH DRAVLJANOV. ODLOITEV SODIA IN PRAVNO PRAVILO SODIE JE ODLOILO, DA SE POSAMEZNIKI POD DOLOENIMI POGOJI LAHKO SKLICUJEJO NA DOLOBE DIREKTIVE. V PRIMERU, DA IMAJO DOREKTIVE NEPOSREDNI UINEK, POTEM NI IZKLJUENO NITI SKLICEVANJE NANJE PRED NACIONALNIMI SODII. VSAKO DOLOBO JE POTREBNO PRETEHTATI ALI JE Z VIDIKA PRAVIC POSAMZNIKA DOVOLJ JASNA, NEPOSREDNA IN NEDVOUMNA. V DANEM PRIMERU JE NAMEN DOLOBE LENA 3(1) NAVEDENE DIREKTIVE OMEJITI DISKRECIJSKO PRISTOJNOST DRAVNIH ORGANOV PRI ZAVRAANJU TUJIH DRAVLJANOV, KI SE ELIJO ZAPOSLITI V DRAVI LANICI. DOLOBE DIREKTIVE SO VSEBINSKO BREZPOGOJNE IN DOVOLJ PRECIZNE, ZATO SE JE NANJE MONO SKLICEVATI, EPRAV SO ZAPISANE V AKTU, KI SAM PO SEBI NI NEPOSREDNO UPORABEN. PUBLICO MINISTERIO PROTI RATTI DEJANSKO STANJE DA BI ODSTRANIL OVIRE ZA PROST PRETOK BLAGA NA SKUPNEM TRGU, JE SVET DNE 4. JUNIJA 1973 SPREJEL DIREKTIVI 73/173 IN 77/728 O HARMONIZACIJI PRAVNIH PREDPISOV GLEDE LAKOV IN TOPIL, KI JE NALOILA DRAVAM LANICAM, NAJ DO DECEMBRA 1974 OZ. DO NOVEMBRA 1979 USTREZNO PRILAGODIJO SVOJE PREDPISE. VENDAR JE V ITALIJI LETA 1978 ZA TOPILA IN LAKE E VEDNO VELJAL ZAKON T. 245, KATEREGA DOLOBE SO BILE MESTOMA STROJE OD DOLOB DIREKTIV, ZA KRITVE PA PREDPISANE DENARNE KAZNI. DRUBA SILVAM JE LETA 1978 ZAELA SVOJA TOPILA IN LAKE EMBALIRATI IN OZNAEVATI V SKLADU Z DOLOBAMA OBEH DIREKTIV, S IMER JE KRILA OMENJENI ITALIJANSKI ZAKON. ZATO JE BIL ZOPER G. RATTIJA KOT POSLOVODJO DRUBE UVEDEN KAZENSKI POSTOPEK PRI PRETURI V MILANU, KI JE SES SKLADNO Z DOLOBO 177. LENA PES POSTAVILA PREDHODNI VPRAANJI GLEDE MONOSTI SKLICEVANJA POSAMEZNIKA NA DOLOBE OMENJENIH DIREKTIV. ODLOITEV SODIA IN PRAVNO PRAVILO SES JE V RECITALIH 20 IN 21 UTEMELJILO
JI NALAGA DIREKTIVA. MONOST NEPOSREDNE UPORABNOSTI DIREKTIVE S TEM, DA JE TAKO

ZAGOTOVLJENA NJENA UINKOVITOST V PRIMERIH, KO DRAVA LANICA V PREDPISANEM ROKU DIREKTIVE NE IMPLEMENTIRA, SAJ SE NASPROTI POSAMEZNIKOM NE MORE SKLICEVATI NA NEIZPOLNITEV LASTNIH OBVEZNOSTI, KATERE

NATO

JE POSTAVILO PRAVNO PRAVILO, DA PO IZTEKU ROKA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE

DRAVA LANICA PROTI POSAMEZNIKU, KI SE JE RAVNAL PO DOLOBAH DIREKTIVE, NE SME UPORABITI VELJAVNEGA NACIONALNEGA PRAVA, KI Z DIREKTIVO E NI USKLAJENO, E SO DOTINE DOLOBE DIREKTIVE NEPOGOJNE IN DOVOLJ DOLONE.

PRED POTEKOM ROKA, KI JE BIL DRAVAM LANICAM DAN NA VOLJO ZA PRILAGODITEV, PA V DRAVI LANICI DIREKTIVA NASPROTI POSAMEZNIKOM NIMA UINKA, NE GLEDE NA TO, ALI JE V KATERI DRUGI DRAVI LANICI E IMPLEMENTIRANA. DRAVA ZNOTRAJ ROKA ZA IMPLEMENTACIJO NAMRE PROSTO IZBIRA NAIN IN OBLIKO, S KATERO BO IMPLEMENTIRALA PRAVILA DIREKTIVE V SVOJ NOTRANJI PRAVNI RED. KER DIREKTIVA PO SVOJI NARAVI NALAGA OBVEZNOSTI LE DRAVAM LANICAM, SE PRED POTEKOM ROKA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE POSAMEZNIK NANJO NE MORE (USPENO) SKLICEVATI. MARSHALL V. SSWHA HEALTH AUTHORITY DEJANSKO STANJE PRAVILNIK BRITANSKEGA DRAVNEGA ZDRAVSTVENEGA URADA JE V SKLADU Z BRITANSKO ZAKONODAJO GLEDE POKOJNIN DOLOIL, DA SE USLUBENCI PRAVILOMA UPOKOJIJO, KO DOSEEJO STAROSTNO MEJO, PRI KATERI SO UPRAVIENI DO POKOJNINE, TJ. 65 LET ZA MOKE IN 60 LET ZA ENSKE. USLUBENKI MARSHALL JE URAD OB STAROSTI 60 LET IZJEMOMA PODALJAL DELOVNO RAZMERJE E ZA DVE LETI, PO POTEKU TEH DVEH LET PA JE BILA V STAROSTI 62 LET S STRANI DRAVNEGA ZDRAVSTVENEGA URADA ODPUENA. EDINI RAZLOG ZA ODPUST JE BIL, DA JE PREKORAILA 3

STAROSTNO MEJO ZA UPOKOJITEV, KI VELJA ZA ENSKE. ZLASTI Z DIREKTIVO

PROTI

ODLOBI O ODPUSTU JE VLOILA TOBO, V KATERI JE

OPOZORILA, DA NEENAKO OBRAVNAVANJE MOKIH IN ENSK GLEDE STAROSTNE MEJE NI V SKLADU S PRAVOM

SKUPNOSTI, 76/207 O URESNIITVI ENAKEGA OBRAVNAVANJA MOKIH IN ENSK V POKLICU. PRIZIVNO SODIE JE SES PO 177. LENU PES POSTAVILO PREDHODNO VPRAANJE, ALI SE TONICA NASPROTI ZDRAVSTVENEMU URADU SPLOH LAHKO SKLICUJE NA DOLOBO DIREKTIVE. ODLOITEV SODIA IN PRAVNO PRAVILO SES JE POUDARILO, DA NEPOSREDNA UPORABNOST DIREKTIVE PRIHAJA V POTEV SAMO NASPROTI DRAVI LANICI (T.I. VERTIKALNA NEPOSREDNA UPORABNOST). ZATO SE POSAMEZNIK, KI JE V SPORU Z DRUGO PRAVNO ALI FIZINO OSEBO, NASPROTI LE-TEJ NE MORE SKLICEVATI NA DIREKTIVO, S IMER JE DIREKTIVI ODREKLO T.I. HORIZONTALNO NEPOSREDNO UPORABNOST. RATIO IZKLJUITVE HORIZONTALNE UPORABNOSTI DIREKTIVE JE V TEM, DA BI TAKA UPORABA IMELA ZA
POSLEDICO POSEGE V PRAVICE IN PRAVNE KORISTI POSAMEZNIKOV TER BI SE TAKO IZGUBILA RAZLIKA MED DIREKTIVO IN UREDBO.

OB

TEM PA JE

SES

IROKO OPREDELILO POJEM

"DRAVA"

V ZVEZI Z NEPOSREDNO UPORABNOSTJO DIREKTIV: POJEM

ZAJEMA VSE DRAVNE ORGANE, NE GLEDE NA TO, ALI RAVNAJO V FUNKCIJI JAVNE OBLASTI ALI V FUNKCIJI DELODAJALCA.

GLEDE

SES OMENJENO DIREKTIVO.

NA TO JE

ODLOILO, DA SE TONICA NASPROTI DRAVNEMU ZDRAVSTVENEMU URADU LAHKO SKLICUJE NA

Srl CILFIT in Lanificio di Gavardo SpA proti Ministry of Health Dejansko stanje Med uvozniki volne in italijanskim ministrstvom za zdravje je nastal spor zaradi obveznosti plaila takse za inpekcijski pregled. Uvozniki volne so se sklicevali na Uredbo 827/68/EEC, ki je dravam lanicam prepovedovala dodatno obdavevanje ivalskih proizvodov, ministrstvo za zdravje pa je zatrjevalo, da volna ni predmet skupne organizacije kmetijskega trga. Spor se je preselil pred Corte suprema di cassazione, ki je Sodiu ES zastavilo predhodno vpraanje. Na tem mestu obravnavamo prvi vidik tega primera, in sicer problematiko (razirjenega) precedennega uinka sodb sodia ES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie ES je e v primeru 28-30/62, Da Costa, zapisalo, da tretji odstavek 234. (takrat 177.) lena PES za sodia, zoper odloitve katerih ni pravnih sredstev, sicer vzpostavlja dolnost, da glede vpraanj interpretacije in veljavnosti prava ES zanejo postopek s predhodnim vpraanjem, vendar pa lahko avtoriteta interpretacije, ki jo je Sodie ES e podalo v kaknem od predhodnih primerov, v katerem se je zastavilo identino predhodno vpraanje, tej dolnosti odvzame namen in vsebino. V obravnavanem primeru je Sodie ES sistem precedensa razirilo, ko je zapisalo, da je uinek glede obveznosti iz tretjega odstavka 234. lena PES enak tudi v primeru, e se je Sodie ES v predhodnih primerih e ukvarjalo z istim pravnim vpraanjem in izdalo odlobo, ne glede na to, e le-ta ne izhaja iz enakega tipa postopka in tudi e vpraanja o stvari niso popolnoma identina. Ne glede na to pa je e vedno v domeni sodi, da se odloijo, ali bodo zaela postopek s predhodnim vpraanjem. Sodie ES je odloilo, da je treba tretji odstavek 234. (takrat 177.) lena PES razlagati tako, da je sodie ali tribunal, zoper odloitve katerega ni pravnih sredstev, v postopkih, v katerih se postavi vpraanje interpretacije prava ES, dolno zaeti postopek s predhodnim vpraanjem, razen e ugotovi, da je postavljeno vpraanje nepomembno, da je Sodie ES o njem e odloilo ali da je pravilna uporaba prava ES tako oitna, da o njej ni nobenega dvoma. Pri ugotavljanju take monosti je treba upotevati znailnosti prava ES, specifine teave, do katerih prihaja pri njegovi interpretaciji, in tveganje, ki izhaja iz razlik med pravnimi sistemi znotraj Skupnosti. Komisija proti Nizozemski Dejansko stanje Komisija je zoper Nizozemsko vloila tobo po 226. lenu (prej 169. lenu) PES na ugotovitev, da drava lanica v predpisanem asu ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za uskladitev njenega pravnega sistema z Direktivo Sveta ES z dne 8.12.1975, t. 76/160/CEE v zvezi s kakovostjo kopalnih voda. V tobi je bilo med drugim navedeno, da Nizozemska ni izpolnila svojih dolnosti iz 12. lena zgornje 4

direktive, ki se nanaajo na posredovanje podatkov o njenem izvajanju. V zvezi s to kritvijo je Komisija vzpostavila domnevo, po kateri je tela, da e sama opustitev dolnosti sporoanja podatkov o implementaciji direktive, pomeni, da drava lanica te direktive ni udejanjila. S tobo je torej Komisija zahtevala ugotovitev, da drava ni izpolnila obveznosti implementirati direktivo, ne pa o tem, da je drava krila dolnost sporoanja podatkov. Nizozemska vlada je na oitke Komisije odgovorila, da je nadzor nad kvaliteto voda decentraliziran v smislu, da direktivo izvajajo regionalne in lokalne oblasti pod nadzorom drave. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie je v navedeni zadevi posebej poudarilo pomen 10. lena (prej 5. lena) PES, ki zahteva od drav lanic, da omogoajo Evropski skupnosti doseganje njenih ciljev. Ugotovilo je namre, da v okvir obveznosti po 10. lenu PES spada tudi omogoanje organom Skupnosti (v konkretnem primeru je lo za Komisijo ES), da lahko uinkovito nadzorujejo izvajanje PES. Doloba 12. lena Direktive Sveta 76/160/CEE v zvezi s kakovostjo kopalnih voda, ki zahteva od drave lanice, da predloi podatke o njenem izvajanju, ne predstavlja torej ni drugega kot podrobnejo implementacijo 10. lena PES. Kljub temu, da je bila v tem primeru dolnost vsake drave lanice, da sodeluje s Komisijo pri njenih preiskavah, e posebej izpostavljena, je sodie hkrati poudarilo, da je v postopkih po 226. lenu (prej 169. lenu) PES (ko drava lanica ni izpolnila kakne od prevzetih obveznosti) na strani Komisije, da dokae svoje trditve, pri emer njeni zahtevki za uveljavljanje pravnega varstva ne smejo nikoli temeljiti na domnevah, temve le na pridobljenih dokazih. V zvezi z nainom udejanjanja direktive, ki ga je uporabila Nizozemska, je Sodie izpostavilo, da zgolj upravna praksa (ki je po svoji naravi spremenljiva ter ustvarja pravno negotovost), ne more biti upotevana kot ustrezni nain uskladitve notranjega pravnega sistema drave lanice z direktivo ES. Ukrepi drave lanice morejo namre biti po svoji naravi takni, da jih slednja ne more kadarkoli po svoji volji spreminjati. Sodie je odloilo, da Kraljevina Nizozemska ni izpolnila svojih obveznosti iz PES s tem, da v ustreznem asu ni izvedla potrebnih ukrepov, ki so bili potrebni za implementacijo Direktive Sveta ES z dne 8.12.1975, t. 76/160/CEE v zvezi s kakovostjo kopalnih voda. NL ne posreduje zahtevanih podatkov o uveljavitvi doloenih direktiv o onesnaevanju voda; zato EK pravi, da NL ni pravilno uveljavila direktive o onesnaevanju voda, kjer je D naloena dolnost, da posredujejo informacije o izpolnjevanju direktive; Komisija proti Griji Dejansko stanje Komisija je zoper Republiko Grijo vloila tobo po 169. lenu PES na ugotovitev, da je slednja z nekaterimi administrativnimi ukrepi, ki so se nanaali na uvoz itaric, krila dolobe PES. Grija je ugovarjala zoper dopustnost tobe z utemeljitvijo, da je oitane omejitve uvoza odpravila e v asu do vloitve tobe, zaradi esar je zahtevek za pravno varstvo ostal brez svojega predmeta. Poleg zgornjih kritev je bila Griji oitana tudi kritev 5. lena PES zaradi opustitve njene obveznosti sodelovanja s Komisijo. Odloitev Sodia in pravno pravilo Kljub temu, da je toena stran odpravila oitane kritve pred vloitvijo tobe, je Sodie telo tobo kot dopustno. Pri tem je Opozorilo, da prenehanje oitane kritve pred zaetkom sodnega postopka ne sme zmanjati pomena, ki ga kljub temu ima sodna ugotovitev (ne)zakonitosti preteklega ravnanja posamezne drave lanice. Pomen sodne presoje v konkretnem primeru, ko je bila kritev e pravno sanirana, je sodie videlo v tem, da se je na tak nain posameznikom okodovancem bistveno olaja uveljavitev posameznih odkodninskih zahtevkov zaradi kode, ki je nastala kot posledica oitane kritve. Jasno je namre, da je lahko posamezna odkodninska toba zoper dravo lanico veliko bolj uspena v primerih, ko je Sodie ES e presodilo, da je bilo ravnanje drave z vidika upotevanja predpisov ES protipravno. V tem postopku je pravobranilec Lenz poudaril, kako iz drugega odstavka 169. lena PES jasno izhaja, da je toba komisije dopustna vselej, ko drava lanica v asu, predpisanem v obrazloenem 5

mnenju, ne odpravi oitanih kritev. V nasprotnem primeru bi namre Sodie (glede na dolgotrajnost predsodnih postopkov) ne moglo razsojati o hujih kritvah prava ES, ki so kratkotrajne narave. Sodie je odloilo, da je Republika Grija krila dolobo 5. lena PES s tem, da Komisiji ni sporoila besedila predpisov, ki urejajo uvoz itaric, podatke v zvezi z izdanimi dovoljenji za tujo valuto ter evidencami o uvozu itaric v letu 1984. V ostalem delu pa je tobo zavrnilo. Commission v. Italy Dejansko stanje Komisija ES je zoper Republiko Italijo vloila tobo na ugotovitev, da je slednja s tem, ko je zaasno prepovedala uvoz doloenega svinjskega mesa iz drav lanic ES, krila doloila PES. V postopku pred SES je Italija ugovarjala, da je toba nedopustna, saj pismo, ki ji je bilo poslano v predhodnem postopku s strani Komisije, ni vsebovalo obrazloenega mnenja kot ga zahteva doloba 169. lena PES (sedaj 226. len). V ugovoru je toena stran navedla, da pismo, ki je sicer vsebovalo navedbe o oitanih kritvah ter as, v katerem jih je potrebno odpraviti, ni imelo predpisane obrazloitve. V pismu se namre Komisija ni opredelila do vpraanj, ki jih je postavila drava lanica glede tega, ali ni slednja morebiti upraviena do sprejetja spornih ukrepov. Odloitev Sodia in pravno pravilo Komisija v obrazloenem mnenju po 169. lenu PES (zdaj len 226) ni zavezana presojati oziroma odgovarjati na vsak posamezni argument, ki ga drava lanica izpostavi v predhodnem postopku. Komisija tudi ni dolna povedati, katere ukrepe mora posamezna drava uvesti za to, da bi prenehala s kritvami. Zahtevi po tem, da se mnenje teje za obrazloeno, je torej zadoeno s tem, da se v mnenju jasno doloijo razlogi, ki so Komisijo privedli k ugotovitvi, da je ena izmed drav lanic krila obveznost iz ustanovitvene pogodbe. Sodie je ugotovilo, da je toba dopustna, in odloilo, da je italijanska vlada krila prvi odstavek 31. lena (zdaj razveljavljen) PES s tem, da je zaasno ustavila uvoz obravnavanih izdelkov iz ostalih drav lanic. Komisija proti Franciji Dejansko stanje V Franciji so razjarjeni kmetje z zaporami cest redoma protestirali proti uvozu kmetijskih pridelkov iz drugih drav lanic. Pri tem so ustavljali tovornjake s temi pridelki, unievali njihov tovor in napadali voznike; juriali so na trnice in v trgovine ter se tudi tam znesli nad uvoenim sadjem in zelenjavo. Komisija je e leta 1985 poslala francoski vladi opomin ter jo pozvala, naj takna dejanja preprei. Ker se v desetih letih nato ni ni spremenilo, je Komisija leta 1995 vloila ugotovitveno tobo po 169. lenu, da Francija ni izpolnila svojih obveznosti iz lena 30 v zvezi s lenom 5 PES, saj ni niesar ukrenila, da bi zaitila prost pretok blaga pred napadi kmetov. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je opozorilo, da 30. len prepoveduje ne le ukrepov, ki jih gre pripisati dravam lanicam in ustvarijo ovire za trgovino znotraj Skupnosti, ampak ga je treba uporabiti tudi v primeru, ko drava lanica ni sprejela ustreznih ukrepov proti oviranju prostega pretoka blaga, ki ga ni povzroila sama. 30. len torej dravam lanicam prepoveduje aktivnosti, ki bi lahko vodile v oviranje prostega pretoka blaga, obenem pa jih v zvezi s 5. lenom zavezuje tudi, da podvzamejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za zagotovitev spotovanja prostega pretoka blaga na svojem obmoju. SES dravam lanicam priznava svobodo pri izbiri teh ukrepov, samo pa v predloenih mu zadevah ugotavlja, ali je drava lanica dejansko sprejela ustrezne ukrepe. Slednje je dolna sprejeti, da v polni meri zagotovi pravilno in uinkovito uporabo prava Skupnosti v interesu vseh udeleencev na trgu, razen e dokae, da bi njeno ukrepanje imelo takne posledice za javni red, ki jih s sredstvi drave ni mo obvladati. Tega francoska vlada v obravnavanem primeru ni dokazala, zato je SES odloilo, da ni izpolnila svojih obveznosti iz 30. v zvezi s 5. lenom PES, ker je dopuala napade in nasilne incidente v 6

zvezi z uvozom in prodajo kmetijskih izdelkov iz drugih drav lanic in v desetletju z ustreznimi ukrepi (npr. identificiranje in sodni pregon napadalcev) ni prepreila ponavljanja takih dejanj. Code Maritime Dejansko stanje Komisija je v obrazloenem mnenju po 169. lenu PES (zdaj 226. len PES) zahtevala, da Francoski zakonodajalec razveljavi dolobo 3. lena francoskega "Code du Travail Maritime", v katerem je bilo predpisano, da mora imeti doloen dele lanov ladijske posadke (priblino 3:1) Francosko dravljanstvo. Ta zahteva je bila namre po mnenju Komisije v nasprotju z dolobo 48. lena (zdaj 39. lena) PES, po kateri je pri zaposlovanju prepovedana vsakrna diskriminacija delavcev drav lanic, ki bi temeljila na dravljanstvu, kakor tudi s 4. lenom Pravilnika Sveta ES z dne 15. oktobra 1968, t. 1612, kjer je med drugim doloeno, da omejitve pri zaposlovanju tujih delavcev v dravi lanici ne smejo veljati za dravljane drugih drav lanic. Francoska vlada je v postopku pred Sodiem poudarila, da so bile pomorskim upravnim organom dane ustne smernice, v skladu s katerimi je potrebno kljub zgoraj navedeni sporni zakonski dolobi obravnavati dravljane drugih lanic ES enako kot dravljane Francije. Dravljanom ES tako ni potrebno, da bi morali izpolnjevati posebnih zakonskih pogojev za zaposlitev ter je njihova pravica do zaposlitve neokrnjena. Odloitev Sodia in pravno pravilo Poleg dolnosti vsake drave lanice, da prevede v svoj pravni sitem tiste direktive ES, ki niso neposredno uporabljive, mora slednja pravilno implementirati tudi tiste direktive, ki sicer imajo neposredni pravni uinek. Odloitev o nainu in obliki, s katerima se zadosti zgornjim zahtevam, je prepuena dravi, vendar pa lahko Sodie vselej presoja, ali je bila metoda implementacije v skladu s pravom ES. V konkretnem primeru je Sodie ocenilo, da je nain, ki ga je izbrala Francija, nezadosten, saj ustvarja negotovost med posamezniki - delavci, ki se jih zgoraj navedene direktive neposredno tiejo, kar je nedopustno z vidika prava ES. Sodie je odloilo, da je Republika Francija krila svoje obveznosti, ki jih ima po 48. lenu PES ter 4. lenu Pravilnika Sveta ES z dne 15. oktobra 1968, t. 1612, s tem, da ni spremenila pogojev iz druge toke 3. lena Code du Travail Maritime, v kolikor se nanaajo na dravljane drugih drav lanic. F.ILLI VARIOLA SPA, TRIESTE v. AMMINISTRAZIONE ITALIANA DELLE FINANZE Dejansko stanje Uredba 19/62 se je nanaala na postopno vzpostavitev skupnega trga za ito. Italija jo je, ustrezno njeni tedanji praksi, transformirala v nacionalno pravo s t.i. zakonskim dekretom. Uredba je glede uvoza iz tretjih drav vsebovala prepoved carinskih dajatev in dajatev z enakovrednim uinkom. S kasneje sprejetim zakonom pa je Italija uvedla poseben davek na ito. Zaradi tega so bili v drubi Variola, ki se je ukvarjala z uvozom ita iz tretjih drav, zavezani k plailu davka. V Varioli so zahtevali vrailo plaanega zneska, sklicujo se ne uredbo in dejstvo, da se s taknimi nacionalnimi predpisi ogroa pravo Skupnosti. Italijansko sodie je predloilo sodiu ES predhodno vpraanje o dopustnosti taknega naina prevzema uredbe v notranji pravni red. Odloitev Sodia in pravno pravilo Ker uredbe neposredno uinkujejo, prenos uredb v nacionalno pravo, kot npr. pri direktivah ni dopusten. Dopustni pa so nacionalni ukrepi, ki olajujejo uporabo uredbe. Vsak prenos uredbe je po sodni praksi prepovedan, saj bi povzroal dvome o izvoru dolnosti, ki jih vsebuje uredba in o dnevu vstopa uredbe v veljavo. ITALIAN STATISTICAL DATA (COMMISSION V ITALY) Dejansko stanje

Italija je naloila plailo dajatev na blago, ki je bilo izvoeno v druge drave lanice z namenom zbirati statistine podatke, ki naj bi se uporabljali v zunanji trgovini. Sodie ES je ugotovilo, da je dajatev prepovedana, ne glede na to, da Italija ni elela podraiti blaga, torej ne glede na namen. Odloitev Sodia in pravno pravilo Tudi najmanja dajatev, ki je ob prehodu meje naloena enostransko na domae ali tuje blago in ni carinska dajatev, predstavlja ukrep z enakovrednim uinkom v smislu 23. in 25. lena Pogodbe ES. To velja tudi, e ni uvedena v korist drave, tudi e ni diskriminatorna in tudi e nima protekcionistinega uinka. Prepoved uvajanja carinskih dajatev ali ukrepov z enakovrednim uinkom je temeljno pravilo, ki ne glede na druge dolobe Pogodbe ES ne dovoljuje kakrnekoli izjeme. Cadsky proti Istituto nazionale per il Commercio Estero Dejansko stanje Cadsky je izvaal zelenjavo iz Italije v Nemijo. Italija je zahtevala obvezni kakovostni pregled blaga, ki se je izvaalo, in ta pregled zaraunala izvoznikom. Cadsky je odklonil plailo. Italijanska vlada je trdila, da je to specifina storitev izvoznikom, ker povea ugled italijanske zelenjave na tujem trgu in s tem poveuje konkurennost proizvodov. Odloitev Sodia in pravno pravilo Denarna dajatev po 25. lenu PES ne bo prepovedana, e pomeni dejansko plailo za storitve uvoznikom ali izvoznikom, vendar pa mora takna storitev prinesti specifino korist posamezniku. Specifine koristi storitve je izvoznik deleen le, e on sam dobi individualno, ne pa le posredno korist. THE BROTHERS BRESCIANI v. AMMINISTRAZIONE ITALIANA DELLE FINANZE Dejansko stanje Italijanske oblasti so strojarni Bresciani ob uvozu surovih kravjih ko naloile dajatev za obvezne veterinarske preglede ob uvozu. Dajatev se je obraunavala po enotni tarifi, njen namen pa je bil kritje strokov obveznih zdravstvenih inpekcij uvoenega blaga ivalskega izvora. Nacionalno sodie je v postopku po 177. lenu PES postavilo predhodno vpraanje, ali navedena dajatev predstavlja dajatev z enakovrednim uinkom v smislu 2. odstavka 13. lena PES. Ob tem je opozorilo, da primerljivi domai proizvodi s to dajatvijo niso obremenjeni, vendar v Italiji lokalne oblasti zaraunajo dajatve za veterinarske inpekcije ob zakolu ivali, s katerimi se preveri primernost mesa za potronjo Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je v tem primeru razlagalo pojem "dajatev z enakovrednim uinkom", vsebovan (tudi) v 13. lenu PES, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo razveljavljen. Utemeljilo je, da je obveznost postopne odprave carin dopolnjena z obveznostjo postopne odprave dajatev z enakovrednim uinkom zato, ker slednja prepreuje, da bi drave temeljno naelo prostega pretoka blaga oble z nalaganjem raznih drugih vrst dajatev zaradi prehoda blaga ez dravno mejo. Ponovilo je, da je vsaka denarna dajatev, ne glede na njen namen ali viino, ki zaradi prehoda blaga ez mejo obremeni uvoene proizvode, ne bremeni pa domaih, dajatev z enakovrednim uinkom, kot ga imajo carine. Zavrnilo je italijanski argument, da je obravnavana dajatev v sorazmerju s koliino uvoenega blaga: to preprosto ni pomembno. Zavzelo je stalie, da aktivnosti drav lanic za zagotavljanje inpekcijskega nadzora zaradi javnega zdravja, ki so v splonem interesu, ni dopustno razumeti kot opravljanje storitev za uvoznika in mu teh storitev zaraunavati. Ni pomembno niti dejstvo, da so podobnemu bremenu podrejeni tudi domai proizvodi, razen e so dajatve za domae in tuje proizvode naloene na podlagi istih kriterijev in na isti stopnji produkcije, tako da so del splonega in nediskriminatornega sistema sistema domaega obdavevanja. Komisija proti Irski (Buy Irish) Dejansko stanje 8

Irska vlada je v elji poveati prodajo blaga domaega izvora zaela izvajati program za podporo irskim proizvodom in v okviru tega sodelovala pri izvedbi vrste dejanj, ki so bila zaokroena v okvirno kampanjo: irski izdelki so bili oznaeni z napisom, ki je obveal, da je blago proizvedeno na Irskem; uvedla je informacijsko slubo (Shoplink), ki je potronike obveala, kje in kako lahko kupijo irske proizvode; vzpostavila je razstavne prostore; skupaj z Irish Goods Council (IGC), ki je bil organiziran v obliki gospodarske drube zasebnega prava, je organizirala oglaevalsko akcijo, ki je spodbujala potronike k nakupu zgolj irskih proizvodov ("Buy Irish"). Komisija je menila, da ta oglaevalska akcija kri 30. len PES in proti Irski vloila tobo zaradi kritve prava Skupnosti po 169. lenu PES. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je ugotovilo, da je irska vlada pri organizaciji kampanje sodelovala v tolikni meri (doloila je lane upravnega odbora Irish Goods Council, s subvencijami iz javnih sredstev pokrila veji del njegovih strokov ter opredelila okvirni nart kampanje za spodbujanje prodaje in nakupa irskih proizvodov, ki jo je nato IGC izvajal), da ne more ubeati morebitni odgovornosti po dolobah PES. Aktivnosti v okviru kampanje so vodile k vzpostavitvi nacionalne prakse, ki jo je uvedla in pomagala izvrevati irska vlada in katere potencialni uinek na uvoze iz drugih drav lanic je primerljiv z uinki, ki so posledica vladnih ukrepov obvezujoe narave. Taka praksa ne more ubeati prepovedi iz 30. lena zgolj zato, ker ne temelji na (dravnih) odloitvah, ki so za podjetja zavezujoe. Zato je odloilo, da je z organizacijo kampanje za spodbujanje prodaje in nakupa irskih proizvodov Irska krila prepoved iz 30. lena PES. SES je v tej odlobi pojasnilo, da za uporabo 30. in sledeih lenov PES ni pomembno, kakne oblike delovanja se drave posluijo. Izoblikovalo je pravilo, da pojem "ukrep z enakim uinkom" ne zajema le zavezujoih ukrepov dravne oblasti, ampak tudi dejanske dravne ukrepe, ki pravno niso zavezujoi. Odloilen je zgolj njihov potencialni uinek omejevanja trgovine med dravami lanicami. Commission v. UK (labelling of products) Dejansko stanje Komisija je proti Veliki Britaniji vloila tobo zaradi kritve prava Skupnosti po 169.lenu PES z utemeljitvijo, da je krila 30. len PES, ker je britanska zakonodaja za doloene izdelke (tekstil, elektrini proizvodi) zahtevala, da ne smejo biti v prodaji na drobno, e nimajo oznake drave izvora ("Made in...", "Produced in..."). Po mnenju Komisije je lo za ukrep z enakovrednim uinkom v smislu 30. lena, Velika Britanija pa je v svojo obrambo navajala, da predpis brez razlik velja za uvoene in domae proizvode in varuje potronike, ki jim izvor blaga pomeni tudi indic za kvaliteto blaga. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES v recitalu 17 ponavlja prej e velikokrat izreeno stalie, da PES z vzpostavitvijo skupnega trga eli zdruiti nacionalne trge drav lanic v enotni trg, ki ima znailnosti domaega trga. Na takem trgu pravilo drave lanice o oznaevanju izvora otei trenje proizvodov iz drugih drav lanic, ker zviuje proizvodne stroke le-teh, ter upoasni ekonomsko integracijo znotraj Skupnosti. Tudi e se pravilo uporablja za domae in tuje proizvode, je nediskriminatorno le po obliki, saj v praksi omogoa britanskim kupcem, da se odloajo glede na izvor blaga. Ker tudi z vidika varstva potronikov ni razlogov, ki bi utemeljevali sporno britansko dolobo, je SES odloilo, da le-ta predstavlja ukrep z uinkom, enakovrednim uinku koliinskih omejitev med dravami lanicami pri uvozu, s imer kri prepoved takih ukrepov iz 30. lena PES. Komisija proti Irski (Dundalk Water Supply) Dejansko stanje Svet Dundalka je objavil javni razpis za izgradnjo vodovoda. Eden izmed pogojev v razpisu je od ponudnikov zahteval, da morajo njihove ponudbe temeljiti na uporabi cevi, ki izpolnjujejo doloen irski standard (IS 188: 1975). Ena izmed ponudb je temeljila na uporabi cevi, ki niso bile overjene s strani irskih organov (niso izpolnjevale irskega standarda), so pa ustrezale mednarodnim standardom. Ta ponudba je bila iz tega razloga zavrnjena, vsled esar je Komisija sproila postopek po 169. lenu 9

PES, s trditvijo, da Irska kri 30. len PES. Poleg tega je Komisija zaradi narave postopka oddaje javnega naroila predlagala Sodiu izdajo zaasne odredbe. Sodie je v postopku izdaje zaasne odredbe ugotavljalo izpolnjevanje pogojev skladno z doktrino, sprejeto v zadevi Arbed, v vsebinski presoji tobe pa, ali takne klavzule odvraajo podjetja od udelebe pri postopkih oddaje javnih naroil, hkrati pa tudi, ali je tej zahtevi zadovoljilo le podjetje, locirano na Irskem, s imer naj bi naronik omejil krog ponudnikov v korist irskih proizvajalcev. Odloitev Sodia in pravno pravilo Skladno z doktrino, sprejeto v zadevi Arbed, je treba za izdajo zaasne odredbe polegnjene zaasnosti izpolniti tri pogoje - iti mora za t.i. prima facie pravno in dejansko utemeljen primer, obstajati mora nujnost resne in nepopravljive kode ter potrebnost prepreitve kode ter v tehtanju interesov morajo razlogi za zadranje postopka pretehtati nad razlogi proti zadranju. Glede tretjega pogoja je Sodie postavilo na tehtnico: a) na eni strani kodo, ki bi bila z zavrnitvijo izdaje zaasne odredbe prizadeta Skupnosti in, kot je bilo kasneje s sodbo ugotovljeno, neupravieno izloenemu ponudniku in b) na drugi strani zdravstveni in varnostni (poarni) rizik zamude (zadranja) nadaljnjeizvedbe javnega naroila. Pri izdaji zaasne odredbe se je treba zavedati monosti njene spremembe po zaslianju druge stranke. V obravnavani zadevi je tako predsednik Sodia takoj po prejemu predloga za izdajo zaasne odredbe ocenil, da je treba do zaslianja obeh strank spora ohraniti status quo, zato je odloil zaasno odredbo izdati (sklep predsednika, C 45/87 R, z dne 16.2.1987). Irsko je zavezal, da mora storiti ukrepe, potrebne za zadranje postopka oddaje javnega naroila. Na podlagi rednega postopka izdaje zaasne odredbe je bila odloitev spremenjena in zahteva za njeno izdajo zavrnjena (sklep sodia C 45/87 R, z dne 13.3.1987). V tem primeru pa je Sodie poudarilo, da bi lahko bila odloitev drugana v primeru, ko ne bi bilo nevarnosti za varnost in zdravje prebivalstva. Cassis de Dijon Dejansko stanje Nemka druba Rewe-Zentral AG je septembra 1978 pri Bundesmonopolverwaltung fr Branntwein zaprosila za izdajo dovoljenja za uvoz likerja Cassis de Dijon iz Francije in njegovo prodajo v Nemiji. Cassis de Dijon vsebuje med 15 in 20 vol. % alkohola in je v Franciji v prosti prodaji. Pronja za izdajo dovoljenja je bila zavrnjena. Odloitev je temeljila na Branntweinmonopolgesetz, ki je doloal, da se lahko prodaja kot gane pijae le tiste, ki vsebujejo minimalno 32 vol. % alkohola. Za sadne likerje je bila meja postavljena pri 25 vol. %. Liker Cassis de Dijon teh pogojev ni izpolnjeval, zato dovoljenje za prodajo v Nemiji ni bilo izdano. Rewe-Zentral AG je v predpisu videl kritev lena 28 PES. Hessisches Finanzgericht je SES v skladu s 234. lenom PES zastavilo med drugim vpraanje v zvezi z razlago 28. lena PES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Omejitev iz 28. lena PES se lahko nanaa tudi na nacionalni predpis drave lanice, ki ne diskriminira med domaim blagom in blagom, uvoenim iz druge drave lanice, vendar pa omejuje trgovanje med dravami lanicami, ker je razlien od predpisov o prodaji v dravi izvora. Temeljna predpostavka je, da se blagu, zakonito proizvedenemu in danemu na trg v eni dravi lanici, mora praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg v drugi dravi lanici. S tem je SES vpeljalo naelo vzajemnega priznavanja (t.i. mutual recognition) tradicije in predpisov med dravami lanicami. V primeru, da na doloenem podroju harmonizacijski predpisi Skupnosti ne obstajajo, drave lanice same z nacionalnimi predpisi urejajo to podroje. Izjemoma lahko, e je to nujno in na temelju obveznih zahtev (t.i. mandatory requirements) blagu iz druge drave lanice z razumnim ukrepom omejijo dostop na nacionalni trg (t.i. rule of reason). Sodie je kot obvezne zahteve primeroma natelo uinkovitost davnega nadzora, varstvo javnega zdravja, varovanje potenih trnih obiajev in varstvo potronika. Omejitev na temelju obvezne zahteve je podvrena testu sorazmernosti. Sodie je odloilo, da je koncept ukrepov z enakim uinkom kot koliinske omejitve, vsebovan v lenu 28 PES, potrebno razumeti v smislu, da je doloitev minimalne vsebnosti alkohola v alkoholnih 10

pijaah, namenjenih za potronjo, z zakonodajo drave lanice, kar zadeva alkoholne pijae, zakonito proizvedene in dane na trg v drugi dravi lanici, ukrep z enakim uinkom kot koliinska omejitev, ki je doloen v lenu 28 PES. Cineteque Dejansko stanje Francosko pravo je prepovedovalo prodajo in posojanje filmov na videokasetah v prvem letu po premiernem predvajanju filma zato, da bi im ve publike usmerili v kinematografe in s tem vzpodbudili kinematografsko produkcijo. Pravilo je veljalo za domae in tuje filme na videokasetah. Distributer videokaset Cintheque in britanska druba Glinwood Films Ltd. sta pri parikem sodiu vloila tobo, ki sta jo podkrepila z argumentom, da omenjena francoska pravna norma kri 30. len PES. Pariko sodie je v postopku predhodnega odloanja po 177. lenu PES postavilo predhodno vpraanje, ali je omenjena pravna norma v skladu s 30. in 34. lenom PES. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je opozorilo, da je v veini drav lanic najti zakonodajo, sorodno navedeni francoski, katere namen je enak, tj. preko zapovedi asovnega zamika distribucije filma na videokasetah zaititi profitabilnost kinematografske produkcije. Naeloma PES dravam lanicam prepua odloitev, ali bodo vzpostavile tak sistem zaite ter odloitev o obliki tega sistema in morebitnih asovnih omejitvah. e se nacionalni sistem brez diskriminacije nanaa na vse videokasete ne glede na izvor, mu sicer ni mogoe oitati namena favoriziranja domae proizvodnje, vendar utegne priti do motenj prometa med dravami lanicami zaradi razlik v primerjavi s sistemi zaite kinematografske produkcije v drugih dravah lanicah. V takih okoliinah gre za kritev pravila o prostem pretoku blaga, razen e ovire v prometu znotraj Skupnosti, ki zaradi tega nastanejo, odtehta doseganje namena, ki je po pravu Skupnosti upravien. SES je nato odloilo, da je nacionalni sistem, ki z namenom vzpodbujanja ustvarjanja filmov ne glede na njihov izvor daje v doloenem roku prednost distribuciji filmov v kinematografih, utemeljen. Keck Dejansko stanje Keck in Mithouard, francoska trgovca, sta bila pred Tribunal de Grande Instance Strasbourg v kazenskem postopku obtoena prodaje nespremenjenega blaga po cenah, nijih od nabavnih. Taka prodaja je bila po francoskem predpisu prepovedana. Zakon pa ni prepovedoval prodaje z izgubo proizvajalcu. V zagovoru sta obtoenca trdila, da je splona prepoved prodaje pod ceno, ki jo doloajo francoski predpisi, med drugim tudi v nasprotju s 30. (zdaj 28. lenom) Pogodbe ES. Sodie je ugotovilo, da namen francoskega predpisa o prodaji pod ceno ni uvajanje splone prepovedi, saj je izvzel tovrstno prodajo s strani proizvajalca, eprav tudi omejevanje prodajalcev lahko vpliva na trgovino med dravami lanicami. Sodie je menilo, da mora vnovi preveriti in pojasniti svoje judikate v zvezi s tem problemom. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je s to sodbo oddaljilo od dotedanje sodne prakse v zvezi s lenom 28 PES. Odloilo je, da nacionalni predpisi, ki urejajo (omejujejo ali prepovedujejo) doloene naine prodaje (selling arrangements) in se nanaajo na blago iz drugih drav lanic, niso takni, da neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno, omejujejo trgovino med dravami lanicami, pod pogojem, da se nanaajo na vse trgovce na nacionalnem teritoriju ter zadevajo v enaki obliki, pravno in dejansko, prodajo domaega blaga in blaga iz druge drave lanice. Takna pravila bi naj po svoji naravi ne prepreevala niti omejevala blagu iz ene drave lanice dostopa na trg v drugi dravi lanici. Iz tega razloga so izvzeta iz dometa lena 28 PES. Po odlobi v zadevi Keck SES razlikuje med pravili[d1] , ki se nanaajo na samo blago, kar zadeva njegovo obliko, velikost, sestavo, oznaevanje in pakiranje, ter [d2] pravili, ki se nanaajo na[d3] obliko in nain trenja oziroma prodaje, torej kje, kdo, kako in kdaj se prodaja. Prva so nedvomno 11

pokrita z 28. lenom PES, drugih pa, v kolikor izpolnjujejo doloene pogoje, ta len ne krije. To velja e pravila prodaje veljajo za vse relevantne prodajalce, delujoe znotraj drave lanice in v kolikor so ta pravila takna, da pravno in dejansko v enaki meri zadevajo prodajo domaih produktov in produktov iz drugih drav lanic. Familiapress Dejansko stanje Nemka asopisna zaloba Vereinigte Familiapress Zeitungsverlags- und vertriebs GmbH je elela v Avstriji prodajati publikacije, v katerih se med drugim nahajajo nagradne igre, nagradne krianke ipd., v katerimi se bralci lahko potegujejo za doloene nagrade. Avstrijska asopisna zaloba Heinrich Bauer Verlag je proti nemki drubi vloil tobo, na podlagi zakona o nelojalni konkurenci, na opustitev prodaje publikacij, v katerih ima bralec monost sodelovati v raznih nagradnih igrah. Zakon je namre doloal splono prepoved ponujanja daril povezanega s prodajo blaga ali izvritev storitve. Naeloma so pod doloenimi pogoji bile dopustne tudi izjeme, a ne za periodini tisk. Nemka zaloba je v predpisu videla kritev 28. lena PES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Zahteva po spremembi vsebine revije, da bi se lahko uvozila na trg v drugi dravi lanici, naeloma predstavlja ukrep z enakim uinkom kot je koliinska omejitev po lenu 28 PES in tako omejuje prosti pretok blaga. Raznolikost tiska pa bi v tem primeru lahko bil argument za upravienost nediskriminatorne nacionalne zakonodaje, v smislu interpretacije v lui splonih nael in temeljnih pravic, ki jih varuje SES, vkljuno s pravico do svobode govora po 10. lenu Evropske konvencije o lovekovih pravicah. Pogoj sorazmernosti med omejitvenim ukrepom in ciljem, ki se ga z njim dosee, mora biti vsekakor izpolnjen tudi v tem primeru. Nacionalno sodie je v skladu s tem moralo odloiti o navedeni tobi. Gourmet Dejansko stanje vedski zakon, ki ureja prodajo alkoholnih pija, teje kot alkoholno pijao vsako tisto, ki vsebuje ve kot 2,25 volumskih odstotkov alkohola. Prepoveduje tudi reklamiranje teh pija (izjeme veljajo denimo za prodajna mesta, strokovno asopisje) po sredstvih javnega obveanja. Gourmet International Products AB (v nadaljevanju GIP) izdaja revijo z naslovom Gourmet. V tevilki 4 (avgust/oktober 1997), namenjeni abonentom, so na treh straneh objavili reklame za alkoholne pijae, ena stran je bila namenjena rdeemu vinu, dve viskiju. Teh treh strani v izdaji, namenjeni prosti prodaji, ni bilo. Varuh potronikov je pri Stockholms tingsrtt vloil tobo. Zahteval je, da se GIP takno ravnanje prepove in zagrozi z denarno kaznijo. GIP je tobi nasprotoval, saj naj bi temeljila na ureditvi, ki nasprotuje pravu Skupnosti. Nacionalnemu sodiu se je zastavilo vpraanje, ali bi se popolna prepoved doloenih komercialnih oglasov lahko tela kot ukrep, ki ima enak uinek kakor koliinska omejitev po 30. (zdaj 28. lenu Pogodbe ES), in ali bi se glede na namen prepovedi ta omejitev kljub vsemu lahko tela za dovoljeno. Vpraanji je predloilo SES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Prepoved oglaevanja, vsebovana v vedskem zakonu, ni v nasprotju s leni 30. in 36. (sedanjima 28. in 30.), kakor tudi lenoma 56. in 59. (sedanjima 46. in 49.) PES. Temu pa ni ve tako, e se izkae, da bi se varovanje zdravja pred kodljivimi vplivi alkohola lahko zagotovilo tudi z ukrepi, ki bi promet z obravnavanim blagom manj prizadeli. Konsumentombudsmannen (KO) proti De Agostini (Svenska) i Sverige AB Dejansko stanje V septembru leta 1993 je De Agostini, vedska druba, ki se preteno ukvarja z izdajo revij, vedskemu obinstvu preko postaj TV 3 in TV 4, ki imata sede v Veliki Britaniji, predstavila revijo o dinozavrih. Revija je bila namenjena otrokom, vsebovala je informacije o dinozavrih in delke modela, katerega je bilo mo sestaviti ob nakupu veih revij. Revija je bila natisnjena v ve jezikih in prodajana 12

po dravah lanicah. Varuh potronikov je tovrstni reklami nasprotoval, saj naj bi vzbujala pozornost otrok, starih manj kot 12 let, kar je po vedski zakonodaji prepovedano. Zadevi C-35/95 in 36/95 se nanaata na dejavnost TV-Shop-a, vedske podrunice TV Shop Europe. Gre za prodajalce, ki naroila sprejemajo po telefonu, poiljanje blaga pa sledi po poti. Tako je med drugim teklo tudi oglaevanje negovalnega sredstva za koo Body de Lite in istila Astonish. Varuh potronikov je oglaevanju nasprotoval v veih ozirih. Denimo zaradi trditev glede zdravilnosti, prijaznosti do okolja, ki niso bile podkrepljene z dokazi ali pa zaradi primerjanja cen z drugimi proizvajalci, ne glede na kakovost izdelka. vedski Marknadsdomstol je zato SES predloil vpraanje glede razlage 30. in 59. lena Pogodbe ES ter Direktive 89/552/EWG, v smislu, ali je dravi lanici onemogoeno zavraanje televizijskih reklamnih sporoil, katerih oddajanje tee preko medijev iz drugih drav lanic. Odloitev Sodia in pravno pravilo Direktivo 89/552/EWG gre razumeti tako, da je v dravi lanici za zaito potronikov mono sprejeti ukrepe proti zavajajoemu reklamiranju, ki se izvaja iz druge drave lanice. Vendar pa temu ni tako, v kolikor bi ti ukrepi prepreevali irjenje televizijskih oddaj druge drave lanice na obmoju prve. Po odloitvi SES 30. len Pogodbe ES dravi lanici ne prepoveduje, da na osnovi nacionalnih pravil proti reklamiranju sprejme ukrepe. Razen seveda: v kolikor bi pravno ali dejansko vplivali na razliko v prodaji domaih in tujih izdelkov; v kolikor niso potrebni zaradi razlogov splonega interesa oziroma zaradi dosege ciljev iz 36. lena Pogodbe ES ali niso v ustreznem razmerju; ali e se da cilj dosei tudi z ukrepi, ki notranji promet prizadenejo v manji meri. Po 59. lenu PES lahko drave lanice sprejmejo zadevne ukrepe na osnovi nacionalnih pravil. Sodie pa mora preveriti, e so ti ukrepi potrebni v smislu splonega interesa ali za dosego kaknega, v 56. lenu vsebovanega cilja, e so s temi cilji v ustreznem razmerju in ali teh ciljev ni mogoe uresniiti z uporabo ukrepov, ki bi notranji promet manj obremenjevali. Direktivo 89/552 gre razlagati tako, da dolobe domaega zakona, po katerih reklame ne smejo zbujati pozornosti otrok, starih do dvanajst let, ni dovoljeno uporabiti za televizijske oddaje iz drugih drav lanic. Sotgiu Dejansko stanje Gospod Sotgiu (v nadaljevanju: pritonik), dravljan Italije, je kot delavec pri nemki Bundespost (Zvezna pota) od nje prejemal dnevno 7.50 DEM iz naslova oddaljenosti od doma (plailo zaradi loitve), saj je njegova druina ivela v Italiji. V letu 1965 se je plailo delavcem, ki delajo v kraju, razlinem od kraja prebivalia v Zvezni republiki Nemiji, povealo na 10 DEM na dan. Za delavce, ki so imeli prebivalie v tujini, je znesek ostal nespremenjen. V tem je Sotgiu videl nedovoljeno diskriminacijo v skladu z Uredbo Sveta 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 v zvezi z prostim gibanjem delavcev v Skupnosti (v nadaljevanju: uredba). V okviru postopka predhodnega odloanja je Zvezno delovno sodie zastavilo SES nekaj vpraanj v zvezi z razlago lena 39 PES in navedene uredbe. Odloitev Sodia in pravno pravilo len 39 PES v svojem etrtem odstavku dopua monost, da se prepoved iz lena 39 PES ne uporabi pri zaposlovanju dravljanov drugih drav lanic v dravni upravi oziroma v javnem sektorju. V primeru, da je dravljan druge drave lanice e v delovnem razmerju v javnem sektorju, pa ni dopustno sprejeti diskriminatornih ukrepov, ki bi te delavce postavljali v slabi poloaj kot dravljane domae drave lanice, saj je etrti odstavek lena 39 PES namenjen temu, da preprei dostop do zaposlitve v javnem sektorju in ne kot podlaga za postavitev teh delavcev v slabi poloaj, potem ko je delovno razmerje e sklenjeno. Delavci drave lanice, zaposleni v javnem sektorju v drugi dravi lanici, morajo biti s strani drave dejansko in pravno enako obravnavani kot njeni dravljani. Ugodnosti, dane lastnim dravljanom, mora drava dati tudi dravljanom druge drave lanice. PES in uredba prepreujeta ne samo neposredno diskriminacijo, temve tudi skrito (posredno) diskriminacijo, ki lahko glede na okoliine pripelje do enakega rezultata. Drava pa ima monost ukrep opraviiti na podlagi objektivnih razlogov, ob izpolnjevanju pogoja sorazmernosti. 13

Commission v. Belgium Dejansko stanje Komisija ES je sproila spor proti Belgiji, es da ta ne spotuje prava ES in sicer lena 48 (sedaj 39) in Uredbe t. 1612/68, ker postavlja belgijsko dravljanstvo kot pogoj za doloeno delovno mesto, ki sicer ne pomeni izjeme po etrtem odstavku 39. lena. Belgija je namre za razlina delovna mesta kot npr. nadzornik eleznikega prometa, tehnini nadzornik, noni uvaj v Bruslju, arhitekt itd. doloila pogoj belgijskega dravljanstva, kajti smatrala je, da so to slube, ki so povezane z javno varnostjo in da je sicer lahko ogroena varnost drave. Odloitev Sodia in pravno pravilo SES je oitalo Belgiji, da je svoje zagovore temeljila na hipotetinih argumentih, ki nimajo povezave z vsebino etrtega odstavka 39. lena. in je odloilo, da omenjene slube tehninega nadzora, nonega uvaja, arhitekta itd. ne spadajo v izjemo po etrtem odstavku 39. lena. Lawrie Blum Dejansko stanje Gospa Deborah Lawrie-Blum, dravljanka Britanije, se je po opravljenem izpitu za poklic uitelja na gimnaziji prijavila na pripravljalno delo, ki je pogoj za opravljanje kasnejega t.i. drugega dravnega izpita, ki v primeru, da je uspeno opravljen, pomeni zahtevano kvalifikacijo za opravljanje poklica uitelja. Prijava na pripravljalno delo ji je bila zavrnjena iz razloga nacionalnosti. Veljavni in relevantni predpis zvezne deele Baden-Wrttemberg je kot pogoj za opravljanje pripravljalnega dela postavljal dravljanstvo Nemije. Gospa Lawrie-Blum se je na odloitev pritoila, saj je menila, da predpis nasprotuje pravu Skupnosti, predvsem lenu 39 PES in Uredbi Sveta 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 v zvezi s prostim gibanjem delavcev v Skupnosti (v nadaljevanju: uredba). Zvezno upravno sodie je SES zastavilo vpraanje v skladu z 234. lenom PES o razlagi 39. lena PES in uredbe. Pravno pravilo in odloitev SES: SES je odloilo, da je pravo Skupnosti, ne nacionalna prava, tisto, ki pojmu delavec v okviru lena 39 PES daje pomen. Pojem delavec v okviru lena 39 PES se interpretira iroko. Narava razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu javnega ali zasebnega prava ni pomembna za okvir lena 39 PES. SES je vpeljalo objektivni kriterij pojma delavec, vezanega na delovno razmerje, kar pomeni, da oseba nek doloen as izvaja storitve za in pod nadzorom drugega, za kar dobi primerno plailo. Uitelj, ki se uvaja, je delavec v skladu s lenom 39 PES, za katerega ne velja izjema po etrtem odstavku 39. lena PES, saj izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje za delavca. Cowan proti Dravni blagajni Dejansko stanje Ian William Cowan, britanski dravljan, je bil ob izhodu iz parike podzemne eleznice fizino napaden in okraden. Ker napadalca niso identificirali, je Cowan zahteval, da mu kodo, ki mu je nastala, v skladu z doloili 706. lena Code de procdure pnale (Zakon o kazenskem postopku), povrne drava Francija. Navedena doloba omogoa povrnitev odkodnine od posebne institucije, Commission d' indemnisation des victimes d' infraction (Svet za odkodnine rtvam nasilnih napadov), e se rtvi napada, ki je utrpela precejnjo kodo, nadomestila ne more uinkovito in ustrezno povrniti na katerikoli drug nain. Dravna blagajna, ki izplauje odkodnino, pa je zahtevek Cowana zavrnila, saj je odkodnino praviloma mogoe izplaati le francoskemu dravljanu, tujcu pa zgolj, e ima Francija sklenjeno dvostransko pogodbo s to tujo dravo ali e ima tujec bivalno dovoljenje v Franciji. Cowan je ugovarjal, da so navedeni pogoji diskriminatorni in da prepreujejo turistom, da bi svobodno potovali iz drave v dravo, poleg tega pa je navajal, da je doloilo 706. lena Zakona o kazenskem postopku v nasprotju s 7. lenom PES. Svet za odkodnine rtvam nasilnih napadov je na Sodie ES, v skladu s 177. lenom PES, predloil predhodno vpraanje, in sicer, ali je doloilo 706. lena Zakona 14

o kazenskem postopku skladno z naelom prepovedi diskriminacije na podlagi nacionalnosti, vsebovano v 7. lenu PES. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie ES je odloilo, da je potrebno naelo prepovedi diskriminacije, vsebovano v 7. lenu PES, razlagati tako, da je pravica potovati v dravo lanico kot prejemnik storitev, zagotovljena s pravom ES ter da drave lanice ne morejo pogojevati nadomestila kode, nastale v tej dravi zaradi pokodbe kot posledica napada, z dravljanstvom napadenega oziroma z dovoljenjem za bivanje v tej dravi ali z dravljanstvom drave, ki ima sklenjeno dvostransko pogodbo z dravo, kjer je bila oseba napadena. Pravo ES zagotavlja vsaki osebi, ki potuje v dravo lanico, zaito pred kodo, nastalo v tej dravi lanici, in sicer pod istimi pogoji kot dravljanu te drave ali osebi, ki prebiva v tej dravi. eprav so kazenska zakonodaja in doloila kazenskega postopka podroja, za katera so praviloma odgovorne drave lanice, je Sodie ES e v ve odloitvah zavzelo stalie, da posamezne zakonske dolobe ne smejo biti diskriminatorne nasproti osebam, ki jim pravo ES zagotavlja enake pravice oziroma ne smejo omejevati temeljnih svoboin, ki jih priznava pravo ES. Orsolina Leonesio proti Ministero dell'agricoltura e foreste Dejansko stanje Gospa Leonesio, italijanska kmetica, je bila po dolobi uredbe Skupnosti upraviena do subvencije za zakol govedine. Italijanska vlada (Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo) je plailo subvencije zavraala z argumentom, da plaila ne more izvesti, dokler taka plaila niso ustrezno zakonodajno urejena, kakor to zahteva 81. len italijanske ustave. Odloitev Sodia in pravno pravilo V trenutku, ko so izpolnjeni pogoji iz direktive, postane direktiva del pravnega reda drave lanice in tako uporabna na njenem teritoriju. Drava lanica dolobam take uredbe ne more odrei neposrednega uinka, sklicujo se na interna pravila proraunskega postopka. Andrea Francovich in Danila Bonifaci in drugi proti Italiji Dejansko stanje Direktiva 80/987 je dravam lanicam naloila, da vzpostavijo sistem varstva pla delavcev za primer insolventnosti. Italija te direktive ni pravoasno transformirala v nacionalno pravo, zaradi esar so v primerih nastopa insolventnosti delavci ostali brez ustrezne zaite. V danih primerih je lo za sproitev postopka proti dravi z zahtevo plaila zneska dolgovanih pla na osnovi neposredne uinkovitosti dolob direktive, ali pa odkodnine zaradi njene nepravoasne transformacije. Italijansko sodie je vpraanje predloilo SES. Slednje je monost neposredne uinkovitosti dolob zanikalo, je pa potrdilo obstoj odkodninske obveznosti drave. Drave morajo pod doloenimi predpostavkami zaradi netransformacije direktiv odgovarjati. Odloitev Sodia in pravno pravilo Drave lanice so posamezniku dolne povrniti kodo, ki jo je utrpel zaradi njihove kritve prava Skupnosti. V obravnavanih primerih je Sodie priznalo pravico od drave zahtevati povrnitev kode, nastale zaradi nepravoasno transformirane direktive. Odkodnina se lahko zahteva pod naslednjimi pogoji: 1) da direktiva predpisuje doloene pravice v korist posameznikov, 2) da je mogoe vsebino (obseg) teh pravic ugotoviti e na podlagi direktive in 3) da obstoji vzrona zveza med obveznostjo, ki je drava ni izpolnila, ter kodo, ki so jo posamezniki utrpeli. Brasserie du Pecheur SA proti Nemiji in The Queen proti Secretary of State for Transport Dejansko stanje Francoska pivovarna Brasserie du pecheur je od Nemije zahtevala odkodnino za kodo, nastalo zaradi nemkega zakona o istem pivu. Na osnovi kriterijev iz zakona namre svojega izdelka ni 15

mogla ve izvaati v Nemijo kot pivo, zaradi esar je bila prisiljena ustaviti prodajo piva na nemkem triu. Sodie ES je ugotovilo, da nemki zakon nasprotuje 28. lenu Pogodbe ES. Nemka vlada je gradila obrambo na dejstvu, da odkodninska odgovornost po pravu Skupnosti v primeru neposredno uinkovitih dolob ni potrebna, ker so v takih primerih na voljo pravna sredstva v dravah lanicah. V primeru Factortame so panski ribii nasprotovali pravilom prava Velike Britanije o registraciji ladij. Z vpisom v register je bila povezana monost loviti na britanskem obmoju. Kriteriji za vnos v ta register so onemogoali registracijo ribikim ladjam iz drugih drav lanic. Sodie ES je odloilo, da so zahteve Velike Britanije v nasprotju s pravom Skupnosti. Nacionalno sodie je Sodiu ES predloilo vpraanje potrebe po jamevanju na osnovi kritve prava Skupnosti. Odloitev Sodia in pravno pravilo Sodie je odloilo, da neposredni uinek ne derogira pravice do odkodnine. Pravica posameznikov, da se sklicujejo na neposredno uinkovite dolobe PES pred nacionalnimi sodii pri tem predstavlja le minimalno jamstvo. Sodba v zadevi Francovich je pomembno nadgrajena z novim pogojem odkodninske odgovornosti. Ta je v tem, da drava lanica ali institucija Skupnosti oitno in resno ni upotevala meje svoje diskrecije. O stopnji potrebne resnosti za nastanek odkodninske odgovornosti govorimo v primeru, da je kritev prava Skupnosti obstajala kljub sodbi s katero je bila kritev ugotovljena ali je kritev razpoznavna iz predhodnega vpraanja ali sodne prakse SES.

16