Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
1Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Offe, Claus - Teze za utemeljitev kapitalistične države

Offe, Claus - Teze za utemeljitev kapitalistične države

Ratings: (0)|Views: 64|Likes:
Published by Jernej

More info:

Categories:Types, Research
Published by: Jernej on Jun 16, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/16/2011

pdf

text

original

 
Claus Offe
Teze za utemeljitev koncepta »kapitalisti
č
ne države«in za materialisti
č
no raziskovanje politike*
* Soavtor: Volker Ronge
 Z naslednjimi pripombami bi radi dali kratek pregled teoreti
č 
no pomembnih izsledkovempiri
č 
nih raziskav na temo reformnih politik v Zahodni Nem
č 
iji. V teh študijah je šlo za reformo poklicnega izobraževanja, po drugi strani pa za dolo
č 
ene nove smeri vraziskovalni politiki. Nase izhodiš 
č 
e je, da so take študije potrebne,
č 
e naj bimarksisti
č 
na analiza države in raziskovanje politike presegle kategorialna»izpeljevanja« oziroma situacijsko vezane »ocene«.
1.
V današnji marksisti
č
ni teoriji države lahko ugotovimo nasprotje med dvema zastavitvama.Prva izhaja iz tega, da obstoji instrumentalni odnos med razredom kapitalistov in državnimaparatom, da je torej pojmovati državo kot “orodje” vladajo
č
ega razreda, ki z uporabljanjemtega orodja uveljavlja skupne interese svojih
č
lanov. Prepri
č
ani smo, da se mora ta na
č
ingledanja, ki se z ve
č
 jo pravico lahko sklicuje na Leninovo Državo in revolucijo kot na 18.Brumaire, danes nujno nagibati k usodnim zmotam, vklju
č
no z zmotami, ki jih vsebuje nauk o“državnem monopolnem karntalizmu” s svojim stereotipnim vztrajanjem pri zlitju “države inmonopolov”. Alternativna zastavitev pa izhaja iz tega, da država nikakor ne daje prednostidolo
č
enim posebnim interesom in da nikakor ne sklepa zveze s posebnimi razredi; nasprotno,š
č
iti in sankcionira institucije in družbene odnose, ki so spet institucionalna možnost zarazredno vladavino kapitala. Država ni »služabni
č
a« ali »instrument« enega razreda vnasprotju s kakim drugim, temve
č
sta njena struktura in dejavnost v uveljavljanju inzagotavljanju pravil, ki sama spet institucionalizirajo posebna razredna razmerja kapitalisti
č
nedružbe. Država ne brani posebnih interesov dolo
č
enega razreda, temve
č
skupne interese vseh
č
lanov kapitalisti
č
ne razredne družbe.
2.
Pojem kapitalisti
č
ne države ozna
č
uje,
č
e ne upoštevamo zgodovinske razlike in spremembev njeni strukturi in funkciji, institucionalno obliko javne oblasti v njenem razmerju do mate-
5859
rialne produkcije. Zna
č
ilne za to institucionalno obliko so predvsem štiri funkcionalnedolo
č
itve:a) Privatizacija produkcije: Javna oblast strukturalno ne more organizirati materialne produkcije po lastnih »politi
č
nih« merilih. Ali povedano druga
č
e: lastnina (bodisi lastninadelovne sile, bodisi kapitala), ki deluje produktivno, je »privatna«, to pomeni, da je izvzeta iz politi
č
no sprejetih odlo
č
itev o njeni uporabi. Tej dolo
č
itvi le na videz nasprotuje dejstvo, da vnekaterih razvitih kapitalisti
č
nih industrijskih družbah vidimo kar precejšnje deleže sklada
 
kapitala v državni lastnini: kajti najprej bi se bilo treba vprasati, ali vodi ta javna lastnina produkcijskih sredstev do takšne vklju
č
itve in uporabe teh sredstev, ki bi se razlikovala od privatnega izkoriš
č
anja kapitala; kjer je tako, pa bi se morali spet vprašati, ali ima taka»politi
č
na« produkcija druge cilje, kot so poceni dobrine infrastrukture (elektrika, transportnestoritve itd.) za privatni produkcijski proces. b) Dav
č
na odvisnost: Javna oblast je posredno, namre
č
po mehanizmih dav
č
nega sistema,odvisna od obsega privatne akumulacije. Vsakdo, ki ima pozicije mo
č
i v kapitalisti
č
ni državi, bi ostal brez nje,
č
e mu ne bi ustrezen obseg te akumulacije in iz nje izvirajo
č
ih, glede navišino vsakokrat le omejeno spremenljive dav
č
ne kvote, dohodkov državnega prora
č
una,dopuš
č
al, da pokaže svojo mo
č
z materialnimi sredstvi.c) Akumulacija kot navezna to
č
ka: Ker je državna oblast odvisna od procesa akumulacije, neda bi ga sama mogla organizirati, je najve
č
 ji in najsplošnejši interes tistih, v katerih rokah jedržavna oblast, ohranjanje izvajanja državne mo
č
i z vzpostavljanjem politi
č
nih razmer,ugodnih za privatni akumulacijski proces. Zgodovinsko in empiri
č
no vidimo, da se kaže prepletenost pogojev državnega izvajanja oblasti s privatno akumulacijo v politiki vnajrazli
č
nejših oblikah. Vsem pa je skupno to, da ta »k sami sebi« obrnjena zavzetost državeza ohranjanje možnosti izvajanja javne oblasti (in iz tega nujno slede
č
ega nadaljevanjaakumulacije) nikakor ne temelji na kakih zvezah med državnim aparatom in dolo
č
enimirazredi ali sloji, niti ne na privilegirani dostopnosti državnih središ
č
odlo
č
anja za
č
lanekapitalisti
č
nega razreda; takšna privilegirana dostopnost v danem primeru ni vzrok, temve
č
 institucionalni odsev strukturalne odvisnosti državne dejavnosti od funkcioniranjaakumulacije.
Č
e gledamo tako, nosilci akumulacijskega procesa niso tisti, ki bi se v prvi vrsti,zavzemali za instrumentaliziranje državne oblasti, temve
č
narobe, nosilci državne oblasti sotisti, ki zavoljo svoje sposobnosti za funkcioniranje uboga imperativ vzpostavljanja inzagotavljanja »ugodnega gospodarskega razvoja« kot najvišjo zapoved.d) Demokrati
č
na legitimacija: V razmerah parlamentarno demokrati
č
nega sistema vladanja sevsekakor lahko kaka politi
č
na skupina ali stranka le tedaj polasti oblasti,
č
e pri splošnihvolitvah dobi ustrezno ve
č
insko podporo volivcev. Da je izvajanje vladne oblasti povezano zmehanizmi demokrati
č
no-predstavniškega izoblikovanja volje in uravnavanja konfliktov, imav meš
č
anski ustavni državi to vlogo, da zagotavlja politi
č
no izlo
č
itev gospodarskega ozra
č
 jasvobode in zasebništva z njihovim ustavnim zavarovanjem, prepre
č
ilo pa naj bi morebitne posege države v to ozra
č
 je svobode. Ta odvisnost državne oblasti od aklamacijske vsebinesplošnih volitev ima pomembno vlogo pri zamegljevanju dejstva, da so materialni viri, kisami šele dopuš
č
ajo izvajanje državne oblasti, v prvi vrsti odvisni od prihodka, ki izvira izakumulacijskega procesa, in da je uporaba teh virov le toliko dolo
č
ena s preferencami volilne publike, kolikor se sklada s predpostavkami nadaljnje akumulacije. Z drugimi besedami: zakapitalisti
č
no državo je zna
č
ilna dvojna dolo
č
itev politi
č
ne mo
č
i. Po njeni institucionalniobliki jo dolo
č
ajo pravila demokrati
č
nopredstavniške oblike vladanja, po vsebini pa jedeterminirana s potekom in potrebami akumulacijskega procesa.
3.
Zdaj lahko definiramo politiko kapitalisti
č
ne države kot celoto strategij, s katerimi se vednoznova vzpostavljata skladnost in združljivost teh štirih strukturnih dolo
č
itev kapitalisti
č
nedržave. Politika je potemtakem le dinami
č
ni aspekt državne strukture. Zdaj pa se zastavljavprašanje: Kako je mogo
č
e, najprej
č
isto abstraktno in neodvisno od spremenljivih izrazovdržavne politike, opisati metodo, ki operativno rabi za vzpostavljanje združljivosti teh štirihstrukturnih dolo
č
il? Naš odgovor je, da samo ene takšne metode ali glavne strategijedržavnega ravnanja ni. Ta strategija je v pripravljanju takšnih možnosti, v katerih je vsak državljan vklju
č
en v menjalne odnose. Z izpolnitvijo teh pogojev so enako upoštevani vsištirje konstitutivni elementi kapitalisti
č
ne države. Dokler vsak lastnik vrednosti lahko vnašasvojo lastnino v menjalne odnose, ni nobenega vzroka za to, da bi država posegla v privatni
 
alokacijski proces; državi ne manjka materialnih virov, kar bi lahko bila posledica»neizkoriš
č
enosti« vrednostnih enot; potem tudi ni problem eti
č
no ohranjanje stalnegaakumulacijskega procesa (ki ni ni
č
drugega kot rezultat ekvivalentne menjave med lastnikikapitala in delovne sile); nazadnje potem tudi ni problema legitimacije oziroma soglasja za politi
č
ne elite, ki jim
6061
uspe takšna univerzalizacija blagovne forme. Ali povedano druga
č
e: samo v tisti meri, vkateri ne pride do vklju
č
evanja posameznih enot vrednosti v menjalne odnose, postaja problemati
č
na tudi struktura kapitalisti
č
ne države. Zato lahko imamo blagovno formo zanekakšno splošno >>to
č
ko ravnotežja<< kapitalisti
č
ne države. Obenem je tudi splošna to
č
karavnotežja akumulacije , ker so menjalni odnosi lahko trajni le,
č
e je potrjeno pri
č
akovanje, da bo produkcija dobi
č
konosna. Vezni
č
len med politi
č
nimi in ekonomskimi podsistemikapitalisti
č
ne družbe je torej blagovna forma: stabilnost teh podsistemov je odvisna oduniverzalizacije blagovne forme. Vidimo, da bi bila ta formulacija primerna tudi za dolo
č
anje bistva delavskega gibanja. Vsebina bojev delavskega gibanja je boj proti blagovni formi, t. j. boj za osvoboditev od razmer, v katerih so življenje in življenjske razmere delavcev odvisneod pripravljenosti kateregakoli kapitalista, da kupi delovno silo, in od tržno dolo
č
ene cene, ki jo pla
č
ujejo za to delovno silo. Že v svojih temeljnih oblikah je delavsko gibanje boj proti blagovni formi in proti zakonu vrednosti, ki se prek nje uveljavlja. Vzpostavitev inuniverzalizacija blagovne forme je najsplošnejša navezna to
č
ka za analizo posameznihstrategij državne politike (npr. produkcija infrastrukture — produkcija) in protislovij, kiizvirajo iz strukture in funkcije kapitalisti
č
ne države. (Glej spodaj.)
4.
Seveda pa je osrednji problem v tem, da dinamika kapitalisti
č
nega razvoja zgodovinsko-empiri
č
no o
č
itno kaže stalno tendenco, da bi paralizirala »tržnost« vrednosti, da bi torej pretrgala menjalne odnose. Vrednostne enote izgubijo svojo blagovno formo v trenutku, ko ne
č
ejo ve
č
menjave za drugo blago (oziroma za denar) in je tudi ne najdejo. Seveda vekonomskem sistemu, ki ga urejajo privatni menjalni odnosi, nikoli nih
č
e ne more biti popolnoma gotov, da bo blago, ki ga ponuja na trgu, zares našlo kupca; kljub temu pa jemogo
č
e takrat, kadar potencialni prodajalec ne more najti kupca, vsaj teoreti
č
no postavitinaslednjo mehaniko ravnotežja: Ali bo lastnik neuspešno ponujanega blaga prisiljen, da bosvojo ponudbeno ceno zniževal tako dolgo, da se bo kak kupec našel, ali pa bo ponudil drugo blago, katerega uporabna vrednost bo zagotavljala vecjo možnost za prodajo. Tasamopopravljalni mehanizem ustreza miselnemu svetu Jeana Baptista Saya, ki je vzel zaizhodiš
č
e tezo, da se ekonomija, utemeljena na blagovni formi, sama stabilizira in perpetuira:
Č
e kako blago ne najde kupca, potem avtomati
č
no stopi na njegovo mesto drugo blago (oz.druga cena), ki zagotavlja prodajo. Podoben mehanizem za
č
ne delovati v gospodarski recesiji,med katero stopijo deli delovne sile in kapitala_tako reko
č
za
č
asno ali delno iz menjalnega prometa (npr. presežne zmogljivosti, skrajšan delovni
č
as ali brezposelnost kot oblikerazvrednotenja kapitala oziroma delovne sile), kajti že_samo_to, da ostajajo neizkoriš
č
ene,ustvarja možnosti za nov razcvet (vsaj dokler ostajajo cene na obeh straneh gibljive navzdol).
Č
im bolj pa je napredoval kapitalisti
č
ni razvoj, tem manj je mogo
č
e predpostavljatiu
č
inkovitost takih avtomatskih korekturnih mehanizmov. Marksisti
č
na ekonomija je razvilarazli
č
ne in nasprotujo
č
e si teoreme, ki razlagajo izpad ravnotežnih mehanizmov. Tako lahkonpr. z Baranom in Sweezyjem domnevamo, da monopolizacija gospodarstva sprožineprožnost pri zniževanju, po drugi strain pa stalen dotok presežnih profitov, ki jih ni mogo
č
einvestirati. Neka druga razlaga se opira na rasto
č
o stopnjo realnega podružbljenja produkcije

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->