GOSPODARSKO PRAVO

TADEJA ZIMA JENULL - ODGOVORI

SODNI REGISTER.....................................................................................................................................................1 DELNIKA DRUBA..................................................................................................................................................6 DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO...........................................................................................................13 TUJE PODJETE.......................................................................................................................................................20 ZAVOD.....................................................................................................................................................................20 ZADRUGE ...............................................................................................................................................................21 ZFPPIPP...................................................................................................................................................................22 OBLIGACIJSKI ZAKONIIK........................................................................................................................................36 ZPP - PRAVILA POSTOPKA V GOSPODARSKIH SPORIH....................................................................................42 AVTORSKO PRAVO (ZASP)....................................................................................................................................45 INDUSTRIJSKA LASTNINA (ZIL).............................................................................................................................50

SODNI REGISTER
11 POZITIVNI IN NEGATIVNI PUBLICITETNI UINEK VPISA V SODNI REGISTER

Publicitetno naelo pomeni, da so vsa dejstva in podatki vpisani v sodni register, izhaja pa iz naela obveznega vpisa. Pozitivni publicitetni uinek pomeni, da se lahko proti tretji osebi uveljavljajo vsa dejstva, ki so vpisana v registru in se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov vpisa. Javnost podatkov se uveljavlja z internetno objavo podatkov ter izstavljanjem izpisov iz sodnega registra. Negativna publiciteta pa pomeni, da doloenega dejstva ni (oziroma velja, da ga ni), e ni vpisano v register, pa bi moralo biti. Primer uinkovanja publicitete registra: e zakoniti zastopnik drube, ki ima z aktom o ustanovitvi omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je takna pogodba spodbojna s strani drube, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra). Izjema od publicitetnega naela sodnega registra: Po ZGD so pravni posli ultra vires veljavni, razen e je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev dejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. 11 PUBLICITETNI IN KONSTITUTIVNI UINKI VPISA? Vpis v sodni register ima publicitetni uinek takrat, ko se z dnem vpisa teje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Vsak vpis v sodni register mora biti javno objavljen na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), namenjenih javni objavi vpisov v sodni register. Negativni publicitetni uinek pomeni, da e podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji zanj ni dolan vedeti. Subjekt vpisa lahko nevpisani podatek nasproti tretjim uveljavlja le, e dokae, da je tretji za podatek vedel. Pozitivni publicitetni uinek pomeni, da se od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen, nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal tega podatka. Velja domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka objavljen. Konstitutivne uinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek pravice ali pravnega razmerja. Med takne vpise sodijo: vpis ustanovitve gospodarske drube vpis prenehanja gospodarske drube vpis spremembe statuta delnike drube ali drubene pogodbe d.o.o. vpisi pri statusnih preoblikovanjih vpisi pri podjetnikih pogodbah (koncerni) 11 KDAJ SE TUDI BREZ VPISA PRIDOBI PRAVNA OSEBNOST? V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki pridobi pravno sposobnost ele z vpisom v sodni register, sposobnost biti stranka, zastopajo pa ga osebe, ki so na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaene za zastopanje subjekta vpisa
1

V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register. PREDDRUBA - druba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register e lahko opravlja doloena dejanja in je nosilec pravic in dolnosti, eprav e ni pravna oseba: lahko vloi prijavo za vpis v sodni register lahko odpre banni raun lahko pridobi sredstva - za medsebojna razmerja med drubeniki se uporabljajo pravila o civilnopravni drubeni pogodbi - e kdo nastopa v imenu drube, odgovarja osebno, e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno - koristi, ki jih je drubenik pridobil v tem asu, je dolan prenesti na drubo po vpisu v register V praksi ni mogoe, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi drubene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Med obema dogodkoma lahko pretee tudi ve kot eno leto. Drubo med sklenitvijo drubene pogodbe in njenim vpisom v register ob doloenih pogojih oznaujemo kot preddrubo. Tuja pravna teorija, zlasti nemka, poudarja, da gre pri preddrubi za pravnoorganizacijsko obliko, ki e ima pravno sposobnost. Stalia o irini te sposobnosti pa se razlikujejo. Vendar so zelo tevilna tista mnenja, ki zagovarjajo popolno pravno sposobnost. ZGD-1 se je v svojem jedru naslonil na nemko pravo. Zato tevilne ugotovitve nemke teorije in sodne prakse kae upotevati tudi pri nas. O preddrubi govorimo v asu po sklenitvi pogodbe o d.o.o. v notarski obliki (torej ne le med drubeniki). Ta e ni nastala s sklenitvijo drubene pogodbe, ker je notarska oblika pogodbe predpisana ad valorem. Preddruba, kot smo jo opredelili, je mogoa pri nastajanju vseh gospodarskih drub. Vendar so razlike med temi drubami tako velike, da skoraj ni mogoe doloiti skupnih znailnosti faze med ustanovitveno pogodbo in vpisom v register. Tako na primer pri d.n.o. in k.d. drubeniki in komplementarji e v asu preddrube nedvomno odgovarjajo tako kot po vpisu drube v register. Obe ugotovitvi vzbujata dvom o tem, ali gre pri preddrubi za drubo civilnega prava po 990. lenu OZ. Trstenjakova meni, da je stalie, da gre za uporabo dolob drube civilnega prava, preseeno. Pravila o civilni drubi bi bila morda redko uporabna le subsidiarno, e dolobe ZGD in drubene pogodbe ne bi mogle odgovoriti na kakno vpraanje. Tudi v slovenskem pravu se lahko pridruimo staliu, da gre pri preddrubi za stopnjo v nastajanju drube kot pravne osebe. Zanjo e veljajo tevilne dolobe ZGD-1 o e konstituirani d.o.o. in pogodbene dolobe, razen tistih o izkljuni odgovornosti same drube. Upravljanje preddrube temelji na dejstvu, da je krog drubenikov e natanno doloen in da so z zakonom in drubeno pogodbo e urejena vsa bistvena vpraanja o upravljanju. Drubeniki odloajo v skupini (505. len) z glasovalno pravico, kot je doloena s pogodbo ali z zakonom (506. len). Obstajajo vse monosti, da manjinski drubeniki uveljavljajo svoje pravice (511. len), vsak drubenik pa pravico do informacij in vpogleda (512. in 513. len). Ni razlogov, da v asu preddrube ne bi bili mogoi vkljuitev novega drubenika ter izstop in izkljuitev drubenika ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za e vpisano d.o.o. Vrsta dolob ZGD-1 kae, da se mora e v asu preddrube oblikovati premoenje, ki pripada prav njej. Tudi na tem podroju se kae pomembna razlika nasproti civilnopravni drubeni pogodbi. V njej je po OZ premoenje solastnina drubenikov. Pri nastajajoi d.o.o. pa morajo biti osnovni vloki drubi izroeni e pred vpisom v register, tako da lahko poslovodja drube z njimi prosto razpolaga. 11 KATERE PRAVNE OSEBE SE VPISUJEJO V SODNI REGISTER? Subjekti vpisa, subjekti, ki se vpiejo v sodni register, so: 1. druba z neomejeno odgovornostjo 2. komanditna druba 3. druba z omejeno odgovornostjo 4. delnika druba 5. komanditna delnika druba 6. evropska delnika druba 7. gospodarsko interesno zdruenje 8. evropsko gospodarsko interesno zdruenje 9. podrunica tujega podjetja 10. zadruga 11. evropska zadruga 12. zavod 13. skupnost zavodov 14. druge pravne osebe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register Vpisuje se tudi: 15. podrunica gospodarske drube 16. podrunica tujega podjetja ali njen del
2

Eno najpomembnejih nael registrskega prava je naelo obveznega vpisa v register. V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register. 11 SODNI REGISTER Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih znailnostih vseh vpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s imer se utrjuje pravna varnost v poslovnem prometu. Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov. Gospodarske drube z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsi gospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register. Postopek za vpis v sodni register se zane - z vloitvijo predloga - po uradni dolnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa zane sodie postopek samo, kadar tako doloa zakon V postopku za vpis v sodni register izdaja sodie odlobe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloi o predlogu oziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloi o vpraanjih postopka. 11 VRSTA REGISTRSKEGA POSTOPKA Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo dolobe Zakona o nepravdnem postopku. Zane se na predlog ali po uradni dolnosti (ali na zahtevo drugega pristojnega organa zane sodie postopek samo, kadar tako doloa zakon). 11 KDO ODLOA O VPISU D.O.O. V SODNI REGISTER Sodni register vodi pristojno sodie, t.i. registrsko sodie. Vpis se opravi na podlagi zahteve zainteresirane osebe in sodie ne more odrei vpisa, e so izpolnjeni pogoji za vpis. Sodnik posameznik odloa o: 1. vseh podatkov, ki se nanaajo na d.d., k.d.d., evropsko delniko drubo, evropsko giz, zadrugo in evropsko zadrugo, podrunico tujega podjetja 2. podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu drubeniku in z izstopom ali izkljuitvijo drubenika pri d.n.o. in k.d. 3. podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanji pri vseh subjektih vpisa 4. podatkov v zvezi z odloanjem o ugovoru proti sklepu o prenehanju v postopku prenehanja drube po skrajanem postopku 5. podatkov v zvezi z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra zaradi konanja likvidacijskega postopka, ki ga je izvedel pristojni organ te pravne osebe O vseh drugih predlogih pa na 1. stopnji odloa sodni referent. Zoper odloitve sodnega referenta je mona pritoba v 8 dneh od odloitve, o kateri odloa sodnik posameznik istega sodia. Na drugi stopnji pa odloa senat treh sodnikov. 11 KAKEN POSTOPEK JE REGISTRACIJSKI POSTOPEK, KAKEN JE PRAVNI POUK, E IZDA ODLOBO SODNI REFERENT? KDO ODLOA O PRITOBI? Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo dolobe Zakona o nepravdnem postopku. Zoper odloitve sodnega referenta je mona pritoba v 8 dneh od odloitve. O pritobi odloa sodnik posameznik istega sodia. To je vpisano v pravni pouk. Zoper sklep, s katerim registrsko sodie odloi o vpisu v sodni register, se lahko pritoi udeleenec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelje interes. 1 1 PREDHODNO VPRAANJE V REGISTRSKEM POSTOPKU; KDAJ SE PREKINE? (Hinko) Kadar je odloitev registrskega sodia o vpisu v sodni register odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstoji kakna pravica ali pravno razmerje, pa o njem e ni odloilo sodie ali drug pristojen organ (predhodno vpraanje), registrsko sodie samo rei to vpraanje, e ni v ZSReg ali drugem zakonu drugae doloeno.
3

Ne glede na zgornjo dolobo sodni register prekine postopek vpisa do pravnomonosti odloitve o predhodnem vpraanju, e je odloitev o predhodnem vpraanju odvisna od dejstva, ki je med udeleenci sporno. V tem primeru registrsko sodie napoti udeleenca postopka, ki se zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu sklicuje na predhodno vpraanje, da v roku, ki ne sme biti dalji od 15 dni, zane pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odloitev o predhodnem vpraanju. e udeleenec v tem roku ne zane postopka, registrsko sodie nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloi o predlogu za vpis. 111 UDELEENCI V POSTOPKU ZA VPIS V SODNI REGISTER? Udeleenec v postopku za vpis v Sreg je: predlagatelj postopka subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet. Udeleenci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka. 1 11 SESTAVINE SKLEPA PRI ODLOANJU V REGISTRSKEM POSTOPKU IN PRAVNA SREDSTVA V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodie dolono navede vsebino vpisa v sodni register. e se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo. Sklep mora biti obrazloen, e se z njim zavrne ali zavre predlog ali e se z njim odloi o predlogih udeleencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazloen tudi v drugih primerih. Smiselno se uporablja ZNP. 1 11 KAJ E JE VLOENA ZAMUJENA PRITOBA ZOPER VPIS V SODNI REGISTER, PA NASTANEJO NOVA DEJSTVA. ALI SE LAHKO OBRAVNAVA NA 1. STOPNJI IN VRSTA SKLEPA e registrsko sodie ugotovi, da je pritoba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloi drugae in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritobo. e so v pritobi navedena nova dejstva in priloene nove listine, se teje taka pritoba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa. Registrsko sodie v zvezi s pritobo iz prejnjega odstavka preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahko odloi, da nadomesti sklep z novim sklepom, e predlogu v celoti ugodi. e registrsko sodie ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodiu 2. stopnje, da odloi o pritobi. Odgovor: Prepozno pritobo registrsko sodie zavre. Vendar pa se prepozna pritoba teje kot nov predlog za vpis v sodni register, e so v njej navedena nova dejstva in so ji priloene nove listine. Registrsko sodie v tem primeru ravna kot da je vloen predlog za nadomestitev sklepa in ga preizkusi in lahko odloi, da nadomesti sklep z novim sklepom, e predlogu v celoti ugodi. 111 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA Vpraanja: a1 12 mesecev ni prihodkov na transakcijski raun drube, kaj se zgodi? Gre za situacijo izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga ureja ZFPPIPP. Pravna oseba se izbrie iz sodnega registra brez likvidacije, e: 1. je prenehala poslovati, nima premoenja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon doloa kot razlog za izbris pravne osebe brez likvidacije DOMNEVA O PRENEHANJU POSLOVANJA (izpolnjena 1. t.): - pri gospodarski drubi, e v 2 zaporednih poslovnih letih ni predloila letnega poroila AJPES-u - pri vsaki pravni osebi, e je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: na katerem ne sprejema uradnih potnih poiljk ali je na tem naslovu neznana na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ki ne obstaja Sodie odloi o zaetku postopka izbrisa po uradni dolnosti na podlagi obvestila ali na predlog upravienega predlagatelja.
4

Upravieni predlagatelj: oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Zaetka postopka izbrisa ne more predlagati niti drubenik niti upnik pravne osebe. Registrsko sodie izda sklep o zaetku postopka izbrisa, e presodi, da obstaja izbrisni razlog. Zaetek postopka izbrisa se vpie v sodni register. Pravna oseba, drubenik ali upnik lahko v 2 mesecih vloijo ugovor proti sklepu o zaetku postopka izbrisa, e: ne obstaja izbrisni razlog (npr. druba ima premoenje) je bil vloen predlog za zaetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali je bil zaet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije Odloitve registrskega sodia o ugovoru: 1. zavre ugovor (prepozen, neupraviena oseba, nedovoljen) 2. izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa: e je ugovor utemeljen in izbrisni razlog ne obstaja (mona pritoba v 8 dneh po vroitvi sklepa). Na podlagi pravnomonega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodie po uradni dolnosti odloi o izbrisu vpisa zaetka postopka izbrisa iz sodnega registra. 3. izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, e: v roku ni vloen ugovor ali je bil zavren presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja
b1

po izbrisu se pojavi upnik, kakne monosti ima?

Pravna oseba po izbrisu iz registra preneha, vendar pa izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plailo obveznosti od osebno odgovornih drubenikov ali od drugih drubenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti povrnitev kode od lanov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe Zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa. e je imela pravna oseba neplaane obveznosti, aktivni drubeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti Za obveznosti odgovarjajo aktivni drubeniki, dokazno breme glede tega, kdo je bil aktiven, kdo pa pasiven, je sedaj vedno na toniku. Rok za uveljavljanje zahtevka je 1 leto, sicer pa gre za zastaralni rok (prej je bil rok prekluzivni). 111 KJE SE S.P. REGISTRIRA? Samostojni podjetnik se registrira (vpie) v poslovnem registru, ki ga vodi AJPES. Registracija prek spleta oziroma z obiskom katere izmed vstopnih tok VEM (Vse na enem mestu). Podjetnik lahko zane z opravljanjem dejavnosti, ko ga AJPES vpie v poslovni register. Prijava davnih podatkov. Podjetnik postane po registraciji davni zavezanec iz naslova opravljanja dejavnosti. V 8 dneh po vpisu v poslovni register mora podjetnik zagotoviti naslednje podatke. Podatke lahko bodoi podjetnik posreduje na: o toki VEM; o toki eVEM; o obmoni enoti DURS. 111 KAKO ODVETNIK NAVEDE KOT TOENO STRANKO S.P., DA JE IME POPOLNO Odvetnik mora navesti firmo samostojnega podjetnika. Firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika oznabo dejavnosti oznabo "s.p." Lahko uporablja tudi skrajano firmo ime in priimek podjetnika, oznabo s.p.

DELNIKA DRUBA
111 SKRBNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA (ZGD, ZFPPIPP) Vpraanje: - skrbnost po ZGD-1, kaj pa po ZFPPIPP? skrbnost dobrega gospodarja/gospodarstvenika, skrbnost dobrega strokovnjaka (poslovnofinanne stroke) I. ZGD lan organa vodenja ali nadzora mora: ravnati v dobro drube s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika varovati poslovno skrivnost drube Standard skrbnosti (vesten in poten gospodarstvenik) je potrebno razlagati v okviru nael obligacijskega prava. Za lane organov vodenja in nadzora velja torej stroja skrbnost strokovnjaka (profesionalca), poznavalca poslov, ki jih vodi. Problem je v tem, da se po ZGD-1 za lane uprave ne zahteva neka strokovna izobrazba, vendar pa od njih vseeno zahtevamo ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, profesionalca. To bi bilo treba popraviti. II. ZFPPIPP a) POSLOVODSTVO obligacija prizadevanja storitev, kjer je predmet obveznosti zaveza, da si bo prizadeval dosei interes v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno skrbnostjo) obveznost lanov poslovodstva ni obligacija rezultata, ampak prizadevanja lan poslovodstva je profesionalna oseba (profesionalno, kot poklic opravlja dejavnost) - strokovna usposobljenost se predpostavlja prevzame obveznost voditi posle drube v skladu s pravili poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij standard profesionalne skrbnosti - stroji standard presoje ravnanja OZ: pri izpolnjevanju poklicnih dejavnosti udeleenci ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in obiajih (skrbnost dobrega strokovnjaka) ZGD: skrbnost vestnega in potenega gospodarstvenika (v OZ je skrbnost dobrega gospodarstvenika niji standard, saj je sinonim za obiajno (neprofesionalno) skrbnost v poslovnem prometu) ZFPPIPP: lani poslovodstva morajo ravnati s profesionalno skrbnostjo (enak standard kot ZGD) b) NADZORNI SVET obligacija prizadevanja nadzorovati vodenje poslov drube: redno preverjati kratkorono in dolgorono plailno sposobnost preverjati, ali druba ravna skladno s pravili finannega poslovanja predvsem s preverjanjem etrtletnih poroil! (poslovodstvo poroa o poslovni politiki, donosnosti, prometu in finannem stanju drube) lan nadzornega sveta je profesionalna oseba standard profesionalne skrbnosti 1 11 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZGD Vpraanja - nek lan uprave je hudo kril pravila - kdo lahko toi? druba - zastopa jo predsednik nadzornega sveta; lahko pa toi drubenik v svojem imenu za raun drube (actio pro socio) - PRIMER: uprava in nadzorni svet d.d. povzroata kodo drubi, kdo vloi tobeni zahtevek? Proti upravi (predsednik nadzornega sveta), proti nadzornemu svetu (skupina imenuje KOLIZIJSKEGA skrbnika) - odgovornost lanov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravieno? Zakaj tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno? - kje je podrobneje urejena odkodninska odgovornost lanov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa ZFPPIPP - predvsem e pride do insolventnosti lani so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih nalog, razen e dokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti - odkodninska odgovornost se domneva, dokazno breme je obrnjeno (razbremenitev odgovornosti) odkodninska odgovornost je izkljuena, e dejanje, s katerim je bila drubi povzroena koda, temelji na zakonitem skupinskem sklepu - razbremenitev odgovornosti odkodninska odgovornost lana poslovodstva ni izkljuena, eprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje
6

 druba se odkodninskim zahtevkom lahko odree ali jih pobota ele 3 leta po nastanku zahtevka, e s tem soglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj 1/10 osnovnega kapitala. odkodninski zahtevek, ki ga ima druba do lana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki drube, e jih druba ne more poplaati Za odkodninsko odgovornost lanov vodenja ali nadzora veljajo splone predpostavke odkodninske odgovornosti: kodljivo dejanje, nastanek kode, vzrona zveza in krivda. Tudi razbremenilni razlogi so enaki kot v obligacijskem pravu: privolitev okodovanca in dejanje tretjega. kodljivo dejanje stori lan organa vodenja ali nadzora s tem, ko kri svoje z zakonom ali statutom doloene obveznosti oz. jih ne opravlja s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika. Okodovanci in upravienci do odkodninskega zahtevka so: druba delniar ali skupina delniarjev upniki (lahko tudi zaposleni) V primeru odgovornosti proti lanom uprave, bo druba uveljavljala odkodninsko odgovornost preko predsednika nadzornega sveta (ki zastopa drubo proti upravi; splona doloba). Odkodninski zahtevek zoper lane nadzornega sveta naj bi postavila uprava kot zakoniti zastopnik drube, vendar pa v primeru solidarne odgovornosti lanov uprave in nadzornega sveta nastopi kolizija interesov. Delniarji ali skupina delniarjev so upravieni do samostojnega zahtevka v primeru, ko lani uprave ali nadzornega sveta solidarno odgovarjajo skupaj z osebo, ki je s svojim vplivom pripravila upravo ali nadzorni svet, da je posloval v kodo drube ali delniarjev. Kadar vpliva take osebe ni, delniarji niso aktivno legitimirani za vloitev tobe zaradi okodovanja drube. Lahko pa delniarji vloijo svoj odkodninski zahtevek (v svojem imenu in na svoj raun). Vloitev tobe za povrnitev kode Skupina odloa tudi o vloitvi tobe za povrnitev kode zoper lane organov vodenja ali nadzora za kodo, povzroeno v zvezi z vodenjem poslov. Poslovodstvo mora v 6 mesecih od dneva skupine, ki je izglasovala sklep z navadno veino, vloiti tobo za povrnitev kode, ki so jo drubi v zvezi z ustanovitvijo povzroili ustanovitelji za povrnitev kode v zvezi z vodenjem posameznih poslov drube, ki je drubi nastala kot posledica kritve dolnosti lanov organov vodenja ali nadzora e je tobo treba vloiti proti osebi, ki med odloanjem skupine e vedno opravlja naloge lana organa vodenja ali nadzora, mora skupina imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa drubo v postopku pred sodiem. Posebni zastopnik zastopa drubo v postopku pred sodiem, ki odloa o utemeljenosti odkodninskega zahtevka in postopku v zvezi z izvritvijo sodne odlobe, s katero je bilo odloeno o utemeljenosti takega zahtevka. Vloitev tobe v imenu drube na zahtevo manjine Tobo lahko v svojem imenu in za raun drube vloijo delniarji, katerih skupni delei znaajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala ali 400.000 EUR, e: predlog za vloitev tobe na skupini ni sprejet skupina ne imenuje posebnega zastopnika ali poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupine e lan uprave huje kri obveznosti, ga lahko nadzorni svet odpoklie. 111 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZFPPIPP Vpraanja: - odgovornost lanov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravieno? Zakaj tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno? - kje je podrobneje urejena odkodninska odgovornost lanov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa ZFPPIPP - predvsem e pride do insolventnosti - odgovornost organov upravljanja po ZFPPPIP? Kdo, kdaj-v katerih primerih in zakaj? - kaj e poslovodstvo ne ravna v skladu z zakonom; kako odgovarja; kakna je koda in kako se izrauna; kdaj ne odgovarja - kako odgovarjajo nadzorniki I. ODKODNINSKA ODGOVORNOST GLEDE FINANNEGA POSLOVANJA a) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO DRUBE (poslovna!)
7

pogodbeni odnos na podlagi pogodbe o poslovodenju (managerska pogodba) - mandatno razmerje lani poslovodstva so solidarno odgovorni! splone predpostavke poslovne odkodninske odgovornosti protipravnost ravnanja: ravnanje v nasprotju s pravili poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja prisilnimi (kogentnimi) predpisi vzrona zveza: med protipravnim ravnanjem in posledico koda: najpogosteje navadna koda razbremenitev: ravnali skladno s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja (ni protipravnosti) splono pravilo OZ: vzrok za nepravilno izpolnitev je izven njegove poslovne sfere ravnanje skladno z zakonitim sklepom skupine (nezakonitih sklepov ne sme izvriti in za neizvritev tudi ne more odgovarjati) ni razbremenitve, e je nepravilno izpolnitev odobril nadzorni svet (poslovodstvo vodi posle samostojno)

b) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO DRUBE (poslovna!) - poslovni odnos se vzpostavi, ko pristojni organ drube lana nadzornega sveta (z njegovim soglasjem) imenuje na to funkcijo - ponavadi pogodba ni pisna c) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!) Predpostavke odkodninske odgovornosti poslovodstva: 1. zaet steajni postopek 2. protipravnost ravnanja - kritev dolnosti enakega obravnavanja upnikov dolnosti analizirati vzroke in opraviti ustrezne ukrepe 3. vzrona zveza in 4. koda dokazovanje olajano z izpodbojno domnevo, da je imel upnik zaradi protipravnih ravnanj poslovodstva kodo, ki je enaka razliki med njegovo celotno terjatvijo in tem, kar bi dobil poplaano v steajnem postopku steajni upravitelj ali upnik morata dokazati le kritev (2) poslovodstvo lahko izpodbija domnevo! Razbremenitev poslovodstvo: v asu dejanja druba e ni bila insolventna v asu dejanja poslovodstvo ni vedelo ali ni moglo vedeti, da je insolventna, eprav ravnalo z ustrezno skrbnostjo izpodbije domnevo o vzroni zvezi in kodi kljub skrbnosti ni moglo prepreiti, odvrniti ali omejiti posamezen lan: dejanja ni mogel opraviti sam IN na seji predlagal sprejem ukrepov ali nekdo drug zadolen za finanno poslovanje d) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!) Predpostavke odkodninske odgovornosti nadzornega sveta: 1. zaet steajni postopek 2. protipravnost ravnanja - 3 poloaji: poslovodstvo predlagalo poveanje osnovnega kapitala, nadzorni svet pa je dal mnenje, da ni insolventnosti in poveanje OK ni potrebno, zato je skupina zavrnila sklep o poveanju OK od poslovodstva niso zahtevali poroil na podlagi poroil bi z ustrezno skrbnostjo lahko ugotovili insolventnost, pa z ukrepi v njihovi pristojnosti niso zagotovili, da poslovodstvo opravi ali niso prepreili 3. vzrona zveza in 4. koda: smiselno kot pri poslovodstvu Razbremenitev Smiselno kot pri poslovodstvu e) OMEJITEV, IZKLJUITEV IN UVELJAVITEV ODGOVORNOSTI OMEJITEV odgovornosti lana poslovodstva ali nadzornega sveta - 2x znesek njegovih prejemkov za opravljanje funkcije v letu kritve - ni omejitve, e namenoma ali iz hude malomarnosti LEGITIMACIJA:
8

materialnopravni upravienec je DRUBA!!!! legitimiran za vloitev tobe je steajni upravitelj in vsak upnik (zahtevek uveljavljata za raun steajnega dolnika, drube!!)

RAZDELITEV - prisojeni znesek sodi v steajno (razdelitveno) maso - e je plaana odkodnina vija od dejanske kode, jo je treba vrniti lanom; uveljavljajo jo lahko v steajnem postopku kot posebno vrsto REGRESNE TERJATVE (pogojna terjatev) - ostanek razdelitvene mase 111 NAGRADA LANOV UPRAVE Vpraanja: - kako je urejena nagrada lanov uprave? - ali se lahko nagrada lanom uprave znia? kdaj pride do tega v praksi? UDELEBA PRI DOBIKU se lahko doloi s statutom viina se praviloma doloi v odstotku letnega dobika drube PREJEMKI LANOV UPRAVE Nadzorni svet mora pri doloitvi celotnih prejemkov posameznega lana uprave (plaa in povrailo strokov, bonitete, nagrada za poslovno uspenost, udeleba v dobiku, odpravnina) paziti, da so prejemki v sorazmerju z nalogami lanov uprave in finannim stanjem drube Nadzorni svet lahko: 1 1 znia prejemke, e se poslaba poslovanje drube in bi izplailo ogrozilo gospodarsko stanje ali povzroilo kodo. Znianje prejemkov ne posega v druge dolobe pogodbe; lan uprave ima pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega etrtletja z 2 mesenim odpovednim rokom 1 1 zahteva vrnitev e izplaane nagrade za poslovno uspenost (ali njen sorazmerni del) v 3 letih od izplaila nagrade, e se: - ugotovi ninost letnega poroila in se ninostni razlogi nanaajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga za doloanje nagrade ali - v posebnem revizorjevem poroilu revizor ugotovi, da so bili ugotovljeni napani kriteriji za doloitev nagrade ali da pri tem odloilni raunovodski, finanni in drugi podatki ter kazalci niso bili pravilno ugotovljeni ali upotevani lani nadzornega sveta, ki ne zahtevajo vrnitve izplaane nagrade, ko bi jo morali, so odkodninsko odgovorni po splonih pravilih odkodninskega prava. Tobo za povrnitev kode, ki je drubi nastala zaradi neupravieno izplaane nagrade lahko v svojem imenu in na raun drube vloijo delniarji, katerih skupni delei znaajo najmanj 1 % osnovnega kapitala. 1 11 IZKLJUITEV MANJINJSKIH DELNIARJEV Vpraanja: - izkljuitve manjinskih delniarjev (postavi primer, da pride k tebi kot odvetniku stranka in kaj ji svetuje - cel postopek v zvezi s tem, kakne monosti ima manjinski delniar, e se s tem ne strinja - ninost, izpodbojnost in potem e zahtevki v zvezi s tem, kako je v registru v zvezi s temi vpisi) - Primer: veinski delniar hoe popolnoma obvladati drubo, ali je to mono? Kako?...... Iztisnitev manjinskih delniarjev. Kaj lahko oni storijo? Kakne monosti imajo? e oni toijo, kaj se zgodi z registrskim postopkom, ki se je e zael? - izkljuitev manjinskih delniarjev (po zgd, in sodnem registru) 1. Izkljuitev manjinskih delniarjev - iztisnitev (squeez out) pomeni prenos vseh delnic manjinskega delniarja na glavnega delniarja glavni delniar je imetnik delnic, ki predstavljajo vsaj 90% osnovnega kapitala pogoj: plailo denarne odpravnine odloanje o izkljuitvi manjinskih delniarjev: skupina na predlog glavnega delniarja (izda sklep o prenosu delnic manjinskih delniarjev na glavnega delniarja) skupina: objava dnevnega reda, glavni delniar pripravi pisno poroilo (pojasni predpostavke za prenos in primernost denarne odpravnine) doloanje viine odpravnine: predlaga jo glavni delniar
9

preveri jo revizor, ki ga imenuje sodie (razen e se ji vsi manjinski delniarji odpovejo v obliki notarskega zapisa) na predlog manjinskega delniarja jo doloi sodie v posebnem nepravdnem postopku, e ponujena odpravnina ni primerna, e sploh ni bila ali ni bila pravilno ponujena prehod delnic na glavnega delniarja: z vpisom sklepa o prenosu delnic v register Sklepa skupine o soglasju za prenos delnic na glavnega delniarja ni mogoe izpodbijati, e denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delniar, ni primerna, e ni bila ponujena ali e ni bila pravilno ponujena. Vendar pa lahko vsak manjinski delniar predlaga, da sodie v posebnem nepravdnem postopku doloi primerno odpravnino. 2. pravica manjinskih delniarjev do izstopa iz drube (sell out) prenos delnic na glavnega delniarja na zahtevo manjinskega delniarja primerna denarna odpravnina enak postopek kot pri izkljuitvi Iztisnitev delniarjev (squeeze out) in odprodaja delnic (sell out) ZGD-1 prinaa dva nova pravna instituta, ki naj bi uinkovito razreila konflikte interesov med glavnim delniarjem in manjinskimi delniarji, ki lahko kodujejo upravljanju in delovanju delnike drube, kar je potem v kodo enih (glavnega delniarja) in drugih (manjinskih delniarjev). Za institut iztisnitve manjinskih delniarjev tako velja, da na glavnega delniarja, ki ima vsaj 90 odstotkov delnic, lahko preidejo e vse druge delnice manjinskih delniarjev tudi proti njihovi volji. Manjinski delniarji so pri tem varovani z ustrezno odkodnino za svoje delnice. V tem primeru torej ne gre za nedopusten odvzem delnice, saj delniar dobi primerno premoenjsko nadomestilo. Lastnina delnic torej ni absolutna in neodtujljiva, saj lahko v tono doloenih primerih v zakonu (ZGD) delniarji z ustrezno veino (npr. trietrtinsko) odloijo tudi o prenehanju drube zaradi likvidacije ali statusnega preoblikovanja. Podobno velja v primeru steaja. Prav tako imajo tudi manjinski delniarji pravico zahtevati, da veinski drubenik od njih odkupi njihove delnice po poteni trni ceni (t.i. sell out). Oba sta moderna pravna instituta, ki ju ureja trinajsta direktiva EU o prevzemih in ju poznajo tudi nacionalne zakonodaje drugih drav lanic EU. T.i. pravna iztisnitev pomeni, da glavni delniar iztisne manjinske delniarje iz drune s postopkom poveanja osnovnega kapitala z vloki in izdajo novih delnic, pri emer izkljui prednostno pravico delniarjev. Zaradi monega okodovanja manjinskih delniarjev, ZGD-1 doloa pravico manjine do izpodbojne tobe, e gre za nepravino doloanje cene na novo izdanih delnic. Ekonomska iztisnitev pa pomeni izdajo novih delnic, pri katerih ni izkljuena prednostna pravica do nakupa delnic, vendar je emisijska vrednost doloena tako visoko, da je manjinski delniarji ne morejo dosei. Monosti manjinskega delniarja in registrski postopek O izkljuitvi manjinskih delniarjev odloi skupina s sklepom o izkljuitvi manjinskih delniarjev, ki je temeljna procesna predpostavka za postopek izkljuitve in s katerim odloi o prenosu delnic manjinskih delniarjev na glavnega delniarja. S sklepom skupine pa manjinski delniarji e niso izkljueni iz drube, ampak je izkljuitev opravljena ele s sodno registracijo takega sklepa (konstitutivni uinek). Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjinskih delniarjev na glavnega delniarja. Tak sklep se lahko kot ostali sklepi skupine izpodbija oziroma uveljavlja njegova ninost. Manjinski delniarji imajo na voljo splona pravna sredstva pri izpodbijanju, oziroma pri uveljavljanju ninosti sklepa skupine o prenosu delnic na glavnega delniarja. Predlog za vpis in listine, ki so priloene predlogu, se vroijo morebitnim udeleencem v postopku le tedaj, e bi bile z vpisom, na katerega se nanaa predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb. V konkretnem primeru pa pojem manjinskega delniarja ne sodi v pojem tretje osebe. Izkljuitev manjinskih delniarjev iz drube je poseben institut, urejen v ZGD-1. V splonem pomenu se nanaa na razmerja med glavnim delniarjem in manjinskimi delniarji. Manjinskih delniarjev ne moremo umestiti v pojem tretjih oseb, saj se nanje nanaa sklep o prenosu njihovih delnic na glavnega delniarja za plailo primerne denarne odpravnine. Predlog za vpis in listine, ki so priloene predlogu, pa mora registrsko sodie vroiti le osebam, katerih pravice, na katere se nanaa predlog za vpis v sodni register, bi bile prizadete kot pravice tretjih oseb (2. odstavek 31. lena ZSReg). Zato, ker registrsko sodie ni samo po sebi vroilo predloga za vpis manjinskim delniarjem, ni ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 31. lena ZSReg. Manjinski delniarji lahko v skladu s 1. odstavkom 20. lena ZNP v zvezi z 19. lenom ZSReg s pisno vlogo prijavijo udelebo. 111 REGISTRSKA ZAPORA, BLOKADA Registrska zapora pri izkljuitvi manjinskih delniarjev
10

Sprejem skupinskega sklepa o izkljuitvi manjinskih delniarjev s strani glavnega delniarja samo po sebi ne pomeni, da manjinski delniar ne sme naperiti tobe za ugotovitev ninosti oziroma izpodbojnosti sprejetih sklepov. To bi bilo dopustno storiti v vseh primerih, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ninosti oziroma izpodbojnosti, pri emer je v skladu s 397. lenom ZGD-1 izpodbojno tobo potrebno na skupini napovedati. Prav tako bi bilo mono zraven predlagati e zaasno odredbo, s katero bi zadrali pravni uinek prenosa delnic in prepovedali vlaganje predloga za vpis sklepa o prenosa delnic v sodni register in v KDD. Uprava bi na podlagi sklepa skupine predlagala vpis v sodni register, temu pa bi toea stran ugovarjala, e da je vloena toba na ugotovitev ninosti oziroma izpodbojnosti, kar bi zavleklo postopek. Sodie bi se v konni fazi lahko znalo v poloaju, ko bi bil vpis sklepa skupine praviloma nedopusten zaradi vloene tobe (3. odstavek 590. lena ZGD1). Izjema, ki je opredeljena v 4. odstavku istega lena ZGD-1 omogoa, da registrsko sodie postopek vseeno nadaljuje. Le v izjemnih primerih, e gre za kritev formalnih zakonskih pogojev za izkljuitev, bi bilo opraviljivo vpis zaustaviti. To zakonsko doloilo posebej pooblaa registrsko sodie, da opravi vpis pripojitve (izkljuitve), e znatno prevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Odloitev sodia torej nadomesti izjavo poslovodstva iz 1. toke 590. lena ZGD-1. Pride do predrtja registrske zapore, saj zakon daje pristojnost presojati registrskemu sodiu, kolikna je verjetnost tonika, da bo tobo uspel, ter kodo, ki ob tem nastane kateri izmed strani. Pri tem je splono, e posebej v nemki praksi, uveljavljeno naelo, da se v tem primeru bolj ceni interes glavnega delniarja po vpisu in izvedbi prenosa delnic. e glavni delniar realizira svojo zakonsko pravico s sprejetjem ustreznega sklepa na skupini, manjinskim delniarjem ne nastane nikakrna koda, saj jih sam zakon varuje z ohranjanjem njihovega ekonomskega interesa iz delnice z omogoanjem sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine. Manjinski delniarji za svoj interes ostati v delniki drubi nimajo nikakrnega sredstva. Iz sodne prakse: Ob smiselni uporabi dolobe 1. toke 2. odstavka 590. lena ZGD-1 mora predlagatelj vpisa sklepa o prenosu delnic predlogu priloiti svojo izjavo, da proti sklepu ni vloena ninostna ali izpodbojna toba ali da je bil tak tobeni zahtevek pravnomono zavrnjen ali toba zavrena ali umaknjena ali pa da so se manjinski delniarji pravici do take tobe odpovedali. e predlagatelj izjave ne predloi, ker je bila toba vloena in o tobenem zahtevku e ni pravnomono odloeno, registrsko sodie po dolobi 3. odstavka 590. lena ZGD-1 postopek odloanja o vpisu sklepa o prenosu delnic prekine do pravnomone odloitve o tobenem zahtevku (tako imenovana registrska zapora). Postopka pa glede na dolobo 4. odstavka 590. lena ZGD-1 kljub vloeni tobi ne prekine in opravi vpis sklepa o prenosu delnic, e znatno prevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e so izpolnjeni drugi pogoji za vpis (tako imenovano prebitje registrske zapore). Po 5. odstavku 590. lena ZGD-1 mora registrsko sodie pri presoji, ali prevladuje tak interes za hitro odloitev, upotevati pomen pravice, katere kritev se s tobo zatrjuje, verjetnost, da bi tonik s tobo uspel in kodo, ki lahko predlagatelju vpisa nastane zaradi poznejega vpisa. Sodie druge stopnje je pri svoji odloitvi zavzelo stalie, da morajo biti pri presoji znatnega interesa za hitro odloitev kumulativno podani vsi trije pogoji iz petega odstavka 590. lena ZGD-1. Posledino to pomeni, da ta interes ni podan e v primeru, da le eden od pogojev ni izpolnjen. Ugotovilo je, da predlagatelj ni izkazal verjetnosti, da bi mu zaradi prekinitve postopka vpisa nastala kakna koda. Zaradi stalia, da morajo biti za presojo interesa za hitro odloitev podani kumulativno vsi trije pogoji, se s preostalima dvema (verjetnostjo uspeha udeleencev s tobo in pomenom pravice, katere kritev se s tobo zatrjuje) sploh ni ukvarjalo. V 3. odstavku 590. lena ZGD-1 je naeloma doloena registrska zapora, e poslovodstvo ne predloi izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ninosti sklepov o pripojitvi ali prenosu delnic (iztisnitev manjinskega delniarja) e v teku. Izjema od predpisane prekinitve postopka je doloena v 4. odstavku 590. lena ZGD-1, ki omogoa predrtje registrske zapore, e znatno prevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odloitev, mora registrsko sodie v skladu s 5. odstavkom 590. lena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kritev s tobo zatrjuje tonik, in verjetnost, da bi tonik s tobo uspel, ter na drugi strani kodo, ki lahko drubi nastane zaradi poznejega vpisa. 111 NINOST IN IZPODBOJNOST SKLEPOV SKUPINE - ninost in izpodbojnost sklepov skupine - kdo lahko uveljavlja ninostne razloge, ali ta pravica ugasne? ali je mono uveljavljati ninost sklepa o delitvi dobika? e je nien sklep e vpisan v sodni register ? - razlogi za izpodbojnost? Katero naelo je pomembno pri odloanju o izpodbojnosti? (naelo zaupanja v registrsko stanje) Aktivna legitimacija pri izpodbijanju sklepov d.d., monosti d.d., da sklep ne bi bil izpodbit, konvalidacija? I. NINOST NINOSTNI RAZLOGI (numerus clausus) 1. sprejem sklepa na nepravilno sklicani skupini glede upraviencev sklica (poslovodstvo, manjina s pooblastilom sodia, nadzorni svet) in
11

2.

3.

4. 5.

objave sklica skupine (firma in sede drube, kraj, as, pogoji za udelebo in uveljavljanje glasovalne pravice) Izjema velja (sklepi niso nini), e so se skupine udeleili vsi delniarji ali bili veljavno zastopani (t.i. univerzalna skupina) - navadni in prednostni delniarji, ves as skupine. S to izjemo je uveljavljena konvalidacija ninostnega razloga. isto vse ostale nepravilnosti v zvezi s sklicem skupine ne pomenijo ninostnega razloga, ampak so sklepi lahko kvejemu izpodbojni. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik, olistinjenje (sklepi niso vneseni v zapisnik, niso v notarskem zapisu in nekatere druge kritve v zvezi z vsebino notarskega zapisa; bistven element je notarjev podpis) nezdruljivost sklepa z bistvom drube, dolobami za zaito upnikov ali javnega interesa (npr. neupotevanje statusnopravne oblike, poseganje v pristojnosti drugega organa, nekatere kritve dolob o poveanju osnovnega kapitala) nasprotovanje sklepa morali ali javnemu redu sklep o kombiniranem zmanjanju osnovnega kapitala, e poveanje osnovnega kapitala ni vpisano v register v roku 6 mesecev statutom, izvolitev osebe, ki ni bila predlagana, izvolitev ve lanov, kot je predvideno) - dodatni razlogi, poleg 15 toke, saj so volitve posebna vrsta skupinskega sklepa

6. nekatere kritve dolob o volitvah (nadzorni svet ali upravni odbor sestavljen v nasprotju z zakonom ali

Nain konvalidacije sklepov skupine. Monosti drube, da sklep ne bi bil izpodbit! Sklepa skupine ni ve mogoe razveljaviti, e je skupina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in e proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vloena toba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ninosti ali e je bila taka toba umaknjena ali e je bil tobeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa oziroma ugotovitev njegove ninosti pravnomono zavrnjen. Ninosti sklepa o delitvi dobika kot samostojnega ninostnega razloga ni mogoe uveljavljati, lahko pa, e je bil sprejet na nepravino sklicani skupini ali so podani drugi ninostni razlogi. Sklep o uporabi bilannega dobika se lahko naeloma le izpodbija. UVELJAVLJANJE NINOSTI Rok za uveljavljanje ninosti - vsi ninostni razlogi (razen t 2): v roku 3 let od vpisa sklepa v register - pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik: le do vpisa sklepa v register; po vpisu ni ve mono uveljavljati ninosti V nasprotju z obligacijskopravnimi pravili, kjer pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne, je tukaj asovno omejena. Po poteku prekluzivnega roka pride do konvalidacije skupinskega sklepa; sklep, ki je bil do tedaj nezakonit, postane zakonit in veljaven. Kasneje ga ni ve mogoe napasti s tobo, prav tako ni moen kasneji izbris iz sodnega registra zaradi razloga ninosti. Triletni rok pa se podalja v primeru vloitve tobe za ugotovitev ninosti sklepa (ne pa zaradi izpodbojne tobe), in sicer zane tei od dneva vpisa v sodni register (naslednji dan od vpisa) Aktivna legitimacija na ninost pazi sodie po uradni dolnosti, uveljavlja se lahko tudi z ugovorom ninostna toba je ugotovitvena (ni oblikovalnega uinka) krog upraviencev za uveljavljanje ni omejen - ninost lahko uveljavlja, kdor ima pravni interes (ugotovitveni interes za ninostno tobo, poleg tega pa sploni pravovovarstveni interes) delniarji, lani uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora imajo pravni interes e zaradi korporacijskopravnega razmerja (ni potrebno dokazovati interesa) - pri tobi s strani uprave pride v potev uporaba dolobe, da je za zastopanje drube proti lanom uprave pooblaen predsednik nadzornega sveta pravni interes se prizna tudi upnikom (razlog iz 3. toke - sklep v nasprotju z interesi upnikov) Pravne posledice ninosti Nini sklep nima nobenih pravnih posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ninega sklepa (stvar, pravico, dividendo), mora vrniti drubi celotno vrednost skupaj s stroki. e je nien sklep e vpisan v sodni register: Ninosti skupinskega sklepa zaradi razloga iz 2. toke (2. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik) ni ve mogoe uveljavljati po tem, ko je bil sklep vpisan v register. Ninosti skupinskih sklepov iz drugih razlogov ni ve mogoe uveljavljati po preteku 3 let od vpisa sklepa v register, e v tem roku ni bila vloena toba za ugotovitev ninosti sklepa. II. IZPODBOJNOST, konvalidacija izpodbojnih sklepov
12

IZPODBOJNI RAZLOGI 1. vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (ne velja za sklep o sprejemu letnega poroila) 2. je bil pri sprejetju sklepa kren zakon ali statut in te kritve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna veina) ali e je krena delniarjeva pravica do obveenosti (npr. neobjava predlogov sklepov skupine) - delitev bilannega dobika v nasprotju z zakonom ali statutom ali delitev v manjem obsegu od 4% osnovnega kapitala, ki po presoji dobrega gospodarstvenika ni bila nujna glede na okoliine, v katerih druba posluje Sklepa skupine ni ve mogoe razveljaviti, e je skupina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in e proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vloena toba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ninosti ali e je bila taka toba umaknjena ali e je bil tobeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ninosti pravnomono zavrnjen. UVELJAVLJANJE IZPODBOJNOSTI - v roku 1 meseca (od konca skupine, odkar je izvedel za sklep ali odkar je bil ta objavljen) - prekluziven materialnopravni rok - aktivno legitimacijo imajo: vsak delniar poslovodstvo vsak lan organa vodenja ali nadzora - tobo je potrebno napovedati Katero naelo je pomembno pri odloanju o izpodbojnosti? Naelo zaupanja v registrsko stanje.

DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

111 KATERA JE NAJPOGOSTEJA OBLIKA GOSPODARSKE DRUBE V RS? Najpogosteja gospodarska druba v RS je druba z omejeno odgovornostjo, saj je potreben nizek ustanovitven kapital (7.500 ) in ponuja osebno neodgovornost drubenikov. 1 11 SKUPINA D.O.O. Vpraanja: - kdo predlaga skupino, kaj e je noe, koliko drubenikov lahko predlaga sodiu - sklic skupine in pravice manjinskih drubenikov, cel postopek sklica in dodajanja tok dnevnega reda SKUPINA - skupina drubenikov je najviji organ d.o.o. - sestavljena je iz vseh drubenikov - drubeniki niso dolni udeleiti se skupine ali sodelovati pri upravljanju drube - skupina ima funkcijo odloanja (odloa o finanni politiki drube, o imenovanju poslovodje, prokuristov, zastopnikov...) - na skupini drubeniki oblikujejo voljo drube in jo izrazijo v obliki sklepa Skupina se sklie v primerih, doloenih z zakonom ali statutom, ali e je to v korist drube SKLIC SKUPINE Skupino sklicuje: poslovodja manjinski drubeniki s pooblastilom sodia* * PRAVICE MANJINSKIH DRUBENIKOV skupino je treba sklicati, e to pisno zahtevajo delniarji s skupnim deleem 1/20 (5%) osnovnega kapitala (priloiti morajo dnevni red, predloge sklepov, o katerih se bo odloalo) - statut lahko pravico zahtevati sklic vee na niji odstotek skupina mora zasedati im prej, vendar najpozneje v 2 mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodie v nepravdnem postopku delniarje, ki so postavili zahtevo pooblasti za sklic skupin
skupino lahko torej skliejo tudi drubeniki, katerih poslovni delei predstavljajo 1/20 osnovnega kapitala v zahtevi morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupina odloala, in vzroke za sklic skupine
13

 zahtevajo lahko tudi, da se odloanje o doloeni zadevi uvrsti na dnevni red e sklicane skupine lahko sami skliejo skupino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, e njihova zahteva ni bila sprejeta

GLASOVALNA PRAVICA drubenik ima pravico so glasovanja, ki mu omogoa, da sodeluje na skupini, skupaj z drugimi drubeniki sprejema sklepe in oblikuje voljo drube (je ena izmed lanskih pravic drubenika) izvrevanje glasovalne pravice se lahko prenese na pooblaenca (pisno pooblastilo) koliina glasov drubenika je sorazmerna glede na njegov osnovni vloek vsakih dopolnjenih 50 EUR pomeni 1 glas (izjemoma lahko tudi ve ali manj glasov) druba ne more uresnievati pravic iz lastnih deleev ODLOANJE V SKUPINI v skupini se odloa po naelu kapitalske veine skupina je sklepna, e je navzoih toliko drubenikov, da imajo glede na kapital veino glasov skupina odloa z navadno veino oddanih glasov (za veino sklepov je potrebna navadna veina) kvalificirana veina je potrebna samo za likvidacijo drube, spremembo drubene pogodbe in pri kaduciranju upotevajo se le oddani glasovi, glasovi odsotnih drubenikov in neoddani glasovi ne tejejo PRIPRAVE NA SKUPINO sklic skupine z objavo dnevnega reda in predlogi sklepov (sklie se vsaj 30 dni pred skupino; statut lahko doloi dalji rok) dopolnitev dnevnega reda - delniarji, katerih skupni delei dosegajo 1/20, lahko po objavi sklica skupine pisno zahtevajo dodatno toko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priloiti predlog sklepa, o katerem naj skupina odloa, ali e skupina pri posamezni toki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazloitev toke dnevnega reda. Zadoa, da zahtevo poljejo drubi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupine. Statut lahko to pravico vee na niji dele osnovnega kapitala predlogi delniarjev - k vsaki toki dnevnega reda lahko dajejo predloge sklepov v pisni obliki in z utemeljitvijo; predloge se objavi in sporoi. Predlogi se sporoijo, e je delniar v 7 dneh po objavi sklica skupine poslal drubi razumno utemeljen predlog in pri tem sporoil, da bo na skupini ugovarjal predlogu uprave ali NS in da bo druge delniarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov nasprotni predlog sporoilo finannim organizacijam in zdruenjem delniarjev o sklicu skupine, dnevnem redu in nasprotnih predlogih delniarjev skupaj s stalii poslovodstva o njih; predlogov delniarjev v doloenih primerih ni treba poslati (npr. e bi bilo z njihovo objavo storjeno kaznivo dejanje ali prekrek, e bi bil skupinski sklep o njem nezakonit ali v nasprotju s statutom, e ni razumno utemeljen, e se je o bistveno enakem predlogu e odloalo in je dobil nizko podporo) sporoilo finannih organizacij in zdruenj delniarjev delniarjem, ki vsebuje predloge za uresnievanje glasovalne pravice in poziv k dajanju navodil za glasovanje IZVEDBA SKUPINE na skupini se sestavi seznam prisotnih ali zastopanih delniarjev in njihovih zastopnikov. Seznam, ki ga podpie predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeleencem ali pa se jim omogoi vpogled v seznam, prikazan na elektronskem mediju. vsak skupinski sklep potrdi notar v notarskem zapisniku, kjer se navedejo kraj in dan zasedanja, notarjevo ime in priimek, izid glasovanja in predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov. v 24 urah po koncu skupine mora poslovodstvo poslati registru notarsko overjen prepis zapisnika in prilog - seznam udeleencev skupine in dokazila o sklicu. Dokazil o sklicu ni treba priloiti, e je njihova vsebina navedena v zapisniku. druba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora v 2 dneh po skupini delniarjev objaviti izid glasovanja na svoji spletni strani. 1 11 KAKO BI ODSTAVILI POSLOVODJO PRI D.O.O. skupina drubenikov lahko odpoklie poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za doloen ali nedoloen as iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov v drubeni pogodbi se lahko doloi, da skupina odpoklie poslovodjo samo iz razlogov, doloenih z drubeno pogodbo e ima druba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpoklie nadzorni svet 1 11 IZSTOP IN IZKLJUITEV DRUBENIKA IZ DRUBE Vpraanja: - pogodbeni izstop/izkljuitev drubenika iz drube. Primer, kako to napisano v drubeni pogodbi, kaj vse. Sodna pot, vsebina tobenega zahtevka, narava tobenega zahtevka, aktivna in pasivna legitimacija - izkljuitev drubenika. Kaj mora vsebovati drubena pogodba glede tega? Zakaj je to tako pomembno, da je to v drubeni pogodbi? (e je v drubeni pogodbi, ni treba vloiti tobe na izkljuitev drubenika). Kaj se zgodi z
14

drubenikovim poslovnim deleem? Kaj pa, e pride do tobe na izkljuitev drubenika? Kdo lahko toi in kdo je toen? Kakno monost pa ima drubenik, ki ne zeli ve delovati v drubi. Kdo pa je v tem primeru aktivno in pasivno legitimiran? posledice izkljuitve drubenika drubena pogodba na primeru: 1. Ste odvetnica. K vam pride stranka, ki zeli, da pomagate sestaviti drubeno pogodbo za d.o.o., eli pa, da vkljuite doloila o izstopu in izkljuitvi drubenika. Kaj vse morate vkljuiti v to pogodbo? (pogoje za izstop, postopek in posledice). Povejte na primeru, kako bi to dejansko izgledalo! Kaj pa e bi v drubeni pogodbi napisali pogoje in postopek, posledic pa ne? (sem rekla da to potem ni popolno in zato taka doloila ne veljajo, torej izstop/izkljuitev na podlagi pogodbe ne bi bila mogoa, drubenike bi bilo treba izkljuevati/izstopati s tobo. Rekla je, da je ona tudi bila prepriana v to, da je to tudi njeno stalie in zato naj ne mislim, da sem rekla kaj narobe, da bi me pa rada samo seznanila, da se je vrhovno sodie v zadnjem asu postavilo na drugano stalie in sicer, da so posledice izstopa urejene v samem zakonu, zato doloitev posledic ni nujna. Torej bi v tekem primeru drubeniki e vedno lahko izstopali pod pogoji in po postopku doloenem v pogodbi, posledice pa bi nastale po zakonu) kakne so zakonske posledice izstopa drubenika (njegov dele preneha) izstop drubenika d.o.o. (kaj e posledice niso doloene v drubeni pogodbi, katero sodie bo odloalo v sporu, na kaken nain se bo doloala vrednost delea) kdaj lahko zahteva plailo ocenjene vrednosti poslovnega delea

Drubena pogodba lahko doloi, da sme drubenik iz drube izstopiti ali da je lahko izkljuen iz drube, ter doloi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izkljuitve. IZSTOP Ne glede na morebitne dolobe drubene pogodbe glede izstopa drubenika, zakon doloa, da sme drubenik s tobo od drube zahtevati izstop, e obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti e: - mu drugi drubeniki ali poslovodja povzroajo kodo - druba oziroma drubeniki ovirajo oziroma onemogoajo uresniitev drubenikove pravice do izstopa - je oviran pri izvrevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi - mu skupina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti IZKLJUITEV Vsak drubenik sme s tobo zahtevati, da se drugi drubenik iz drube izkljui, e obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti e: - drugi drubenik povzroa drubi ali drubenikom kodo - ravna v nasprotju s sklepi skupine - ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje drube ali izvrevanje pravic drugih drubenikov in - sicer grobo kri dolobe pogodbe. Drubenik se pravici do tobe za izstop ali izkljuitev ne more vnaprej odpovedati. PRENEHANJE POSLOVNEGA DELEA ZARADI IZSTOPA OZIROMA IZKLJUITVE DRUBENIKA Z izstopom oziroma z izkljuitvijo drubenika poslovni dele tega drubenika preneha in vse s tem deleem povezane pravice in obveznosti. V 3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika morajo drugi drubeniki: 1. sprejeti sklep o zmanjanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni viini poslovnega delea drubenika, ki je prenehal, ali 2. v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi delei prevzeti nove poslovne delee oziroma poveati svoje sedanje poslovne delee tako, da je viina osnovnega kapitala enaka viini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega delea drubenika. e drubeniki v 3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika ne sprejmejo sklepa, se teje, da so sprejeli sklep o zmanjanju osnovnega kapitala. IZPLAILO POSLOVNEGA DELEA - IZSTOP Drubenik, ki je izstopil iz drube, ima pravico do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnega delea po stanju ob izstopu. Druba mu mora to vrednost izplaati najkasneje v 3 letih od dneva izstopa, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo banni denarni depoziti na vpogled. Drubenik, ki je v drubo vloil stvarni vloek, lahko namesto izplaila iz prejnjega stavka zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vloka, e vrednost teh stvari oziroma pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega delea, vendar ne prej kot v 3 mesecih po izstopu. IZPLAILO POSLOVNEGA DELEA - IZKLJUITEV Drubenik, ki je bil izkljuen iz drube, ima pravico do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnega delea po stanju ob izkljuitvi. Druba mu mora to vrednost izplaati najkasneje v 6 letih od dneva izkljuitve, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo banni denarni depoziti na vpogled. e druba oziroma
15

drubeniki od izkljuenega drubenika zahtevajo plailo odkodnine, sme druba izplailo ocenjene vrednosti poslovnega delea zadrati do pravnomonosti sodbe, s katero je odloeno o tem odkodninskem zahtevku, oziroma do sklenitve poravnave med drubo in izkljuenim drubenikom. 1 11 V D.O.O. IMA 2 DRUBENIKA, EN NA VELIKO ZAPRAVLJA PREMOENJE DRUBE - KAJ LAHKO STORI DRUGI Lahko vloi tobo na izkljuitev in tudi odkodninsko tobo zaradi kode, ki jo je povzroil drugi drubenik drubi. 1 11 KAKEN JE TOBENI ZAHTEVEK? NARAVA TOBENEGA ZAHTEVKA. KAKO JE Z IZPLAILOM DELEA? SE LAHKO POBOTA Z DRUBENIMI ZAHTEVKI? ALI IMA IZKLJUENI DRUBENIK KAKEN ZAHTEVEK NASPROTI DRUBI? Drubeniku, ki je bil izkljuen mora druba izplaati ocenjeno vrednost njegovega poslovnega delea v roku 6 let, vendar ker ima druba odkodninski zahtevek nasproti njemu se s tem poaka do pravnomonosti sodbe, ker se zahtevka lahko pobotata. Tobeni zahtevek: Toena stranka, _______(osebni podatki drubenika), se dne _____ izkljui iz drube ______ (podatki drube). Zahtevek je oblikovalni!! Razlogi, na podlagi katerih je mogoe dosei izkljuitev drubenika iz drube izvirajo iz drubenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih kodljivih ravnanj do drugih drubenikov ali v razmerju do drube. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti drubenik le v razmerju do drugega drubenika in le dokler ima ta status drubenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima ve statusa drubenika, takemu zahtevku ni ve mogoe ugoditi, saj je e pojmovno nemogoe iz drube izkljuiti osebo, ki ni ve drubenik. Izplailo delea, pobot Druba je dolna v roku 6 let izplaati drubeniku ocenjeno vrednost poslovnega delea po stanju ob izkljuitvi z obrestmi vred. e pa zahteva od drubenika tudi plailo odkodnine, lahko z izplailom poaka do pravnomonosti sodbe, s katero bo odloeno o odkodninskem zahtevku. V tem primeru lahko druba pobota svojo terjatev z vrednostjo poslovnega delea, saj so izpolnjeni pogoji za pobot. Pred pravnomonostjo pa manjka pogoj likvidnosti in zapadlosti. 111 VSI NAINI PRENEHANJA D.O.O. Druba z omejeno odgovornostjo lahko preneha: e pretee as, za katerega je ustanovljena e tako sklenejo drubeniki z vsaj 3/4 veino glasov vseh drubenikov; drubena pogodba lahko doloi vijo veino e sodie ugotovi ninost kapitalske drube s steajem z zdruitvijo v kakno drugo drubo e se osnovni kapital znia pod zakonsko doloen znesek s sodno odlobo vsak drubenik, igar poslovni dele znaa najmanj 1/10 osnovnega kapitala, lahko s tobo zahteva, da sodie odloi o prenehanju drube, e meni, da ni mogoe v zadostni meri dosei ciljev drube ali da obstajajo kakni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje drube Smiselna uporaba dolob o delniki drubi: - za postopek likvidacije - prenehanja po skrajanem postopku - uveljavljanje ninosti in izpodbojnosti sklepov skupine 1 11 POVEZANE DRUBE (KONCERNI) Povezane drube so pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju tako, da so: druba v veinski lasti in z veinskim deleem koncernske drube vzajemno kapitalsko udeleene drube ali povezani s podjetnikimi pogodbami Dandanes je ena izmed monosti za vejo gospodarsko uinkovitost tudi povezovanje drub med seboj, saj lahko na ta nain drube zmanjajo stroke ali specializirajo dejavnost.

16

Povezane drube so pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju koordinacije ali subordinacije zaradi uresnievanja skupnih ciljev. Podlaga za nastanek taktnega razmerja je lahko kapitalska udeleba ene drube v drugi, pogodba ali konkretno podane dejanske okoliine. Ker pride tu ponavadi za nadvlado ene drube nad drugo, zakon posvea posebno pozornost varovanju pravic drubenikov in funkcioniranja podjetja podrejenih drub ter interesov upnikov. Za vse vrste povezanih drub je znailno, da gre za: povezavo pravno samostojnih drub zasledovanje gospodarskih ciljev skupno upravljanje in vodstvo odloujoi vpliv obvladujoe drube Povezane drube se obravnavajo v okviru koncernskega prava; koncern je sploni pojem za vse vrste povezanih drub. Bistvena lastnost povezanih drub je njihov medsebojni odnos odvisnosti oziroma obvladovanja. Zakon posebej poudarja, da gre za dejansko neposredno obvladovanje. Odvisna in obvladujoa druba ne ustvarjata pravne skupnosti. Obvladujoa druba lahko odvisno drubo obvladuje na razline naine, pri emer je zlasti znailno, da odvisna druba ne more svobodno oblikovati svoje volje in da obstaja podlaga za obvladovanje. Odvisne drube Obvladovanje drube loimo na obvladovanje: od znotraj (obvladujoa druba vkljuuje svoje lane v organe odvisne drube), od zunaj (obvladujoa druba odvisno obvladuje s pogoji podjetnikega poslovanja npr. licencami, krediti, investicijami itn.), s pozitivnimi dejanji (obvladujoa druba sprejema za odvisno odloitve), s pasivnimi dejanji (obvladujoa druba daje soglasja pri posameznih odloitvah). Obvladovanje je lahko tudi: odlono (obvladujoa druba doloa strategijo odvisne drube), posredno (obvladujoa druba vpliva na odvisno drubo prek tretjih oseb), neposredno direktno (obvladujoa druba daje navodila upravi odvisne drube), indirektno (obvladujoa druba vpliva na odloitve uprave odvisne drube prek skupine odvisne drube). institucionalizirano (obvladovanje prek vseh organov odvisne drube), absolutno (obvladujoa druba ima absolutno veino v vseh organih odvisne), omejeno (obvladujoa druba ima relativno veino v vseh organih odvisne), negativno (obvladujoa druba ima kontrolni paket delnic, s katerimi lahko blokira vse pomembne odloitve 1/4). KONCERN KOT OBLIKA POVEZANIH DRUB Z ENOTNIM VODSTVOM Koncern je povezovanje ene obvladujoe drube in ene ali ve odvisnih drub pod enotnim vodstvom obvladujoe drube. Zakon ustvarja domnevo, da veinska kapitalska udeleba ustvarja odnos odvisnosti ene drube v drugi. Ni nujno, da obvladujoa druba dejansko izvaja vpliv, dovolj je, da ima monost, da ga izvaja. Loimo tri oblike koncerna: dejanski koncern pogodbeni koncern koncern z razmerjem enakopravnosti 1. Dejanski koncern Dejanski koncern je oblika povezanih drub, ki temelji na podlagi kapitalske udelebe ene drube v drugi. Praviloma nastane tako, da ena druba (druba z veinskim deleem) pridobi veino delnic ali deleev v drugi, pravno samostojni drubi (druba v veinski lasti). Za veinski dele se teje, de ima druba ve kot 50 % glasov v drugi drubi, kar omogoa veinsko glasovalno pravico. Za dele drube z veinskim deleem veljajo tudi tisti dele, ki pripadajo od nje odvisni drubi. Obstoj odvisnosti in enotno vodstvo sta bistveni lastnosti dejanskega koncerna. Vsaka druba je dolna obvestiti drugo drubo, e je na kakrenkoli nain postala lastnica ve kot 1/4 njenih delnic v d.d. ali deleev v d.o.o. Sporoilo mora biti pisno in poslano zakonitim predstavnikom drube. Dolnost obveanja nastane tudi, e druba pridobi ve kot 1/2 deleev, ali pa e se dele zmanja pod 1/2 ali 1/4. Dokler se ne obvesti druba v veinski lasti, druba z veinskim deleem na podlagi svojih deleev ne more glasovati ali uveljavljati druge pravice. Zakon omejuje vpliv na odvisno drubo. Vodstvo koncerna je funkcionalno podjetniko vodstvo odvisne drube, zato doloa podjetnike cilje odvisne drube. Pri tem pa ne sme uporabiti svojega vpliva na nain, da bi odvisna druba zase napravila kodljiv pravni posel. e to naredi, mora obvladujoa druba odvisni nadomestiti kodo, bodisi neposredno ali pa z zagotavljanjem doloenih koristi. e obvladujoa druba ne povrne kode, ima odvisna druba odkodninsko pravico. Prav tako imajo pravico do odkodnine delniarji oziroma lani odvisne drube, e jim je nastala neposredna koda, ki ni identina s kodo drube. Za kodo so osebno odgovorni tudi zastopniki, ki
17

so odvisno drubo pripravili do tega, da je sklenila kodljiv pravni posel, ker so krili temeljno naelo vodstva, po katerem morajo varovati interes podjetja. Zastopniki odgovarjajo po naelu predpostavljene krivde. Ne odgovarjajo le za storitev (kodno dejanje), ampak tudi za opustitev (npr. opustitev odkodninskega zahtevka). lani poslovodstva in nadzornega sveta ne odgovarjajo, e je sklep o nezahtevanju povraila prikrajanja sprejela skupina. Poslovodstvo odvisne drube mora vsako poslovno leto sestaviti poroilo o odvisnosti, v katerem se opiejo pravna razmerja z obvladujoo drubo, predvsem pa mora vsebovati finanne rezultate takega poslovanja. 2. Pogodbeni koncern Tu so koncernske drube med seboj povezane s pogodbo o obvladovanju, ki daje legitimnost obvladujoi drubi, da neposredno ali posredno obvladuje odvisno drubo. Pri pogodbenem koncernu je pogodba o obvladovanju obvezna. e vedno gre za dve pravno samostojni drubi. Pogodbeni koncern se v teoriji imenuje tudi koncern z razmerjem podrejenosti. Za pogodbeni koncern je bistvena odvisnost, ne pa enotno vodstvo. S pogodbo o obvladovanju se obvladujoi drubi podredi le uprava, medtem ko ostaneta nadzorni svet in skupina neprizadeta. Na podlagi pogodbe o obvladovanju je obvladujoa druba upraviena dajati navodila vodstvu odvisne drube in sama sprejemati odloitve, e odvisna druba ne spotuje navodil. Odvisna druba ima dva organa: lastni organ in organ obvladujoe drube. Pogodba o obvladovanju je odplana pogodba. Veljati zane takoj, ko z njo soglaa skupina odvisne drube. Soglasje je podano z najmanj 3/4 veino. Sklenitev pogodbe ima za posledico tudi spremembo statuta. Pogodba o obvladovanju mora biti vpisana v sodni register. Vpis je konstitutivnega znaaja. Obvladujoa druba ima na podlagi pogodbe pravico vodenja odvisne drube in obveznost poravnati izgubo v odvisni drubi, nastalo med trajanjem pogodbe, ter nadomestiti morebitno kodo. Pravica do vodenja se izvruje z dajanjem navodil poslovodstvu odvisne drube. Navodila ne smejo biti v nasprotju z zakonom, moralo, dobrimi poslovnimi obiaji ali naeli prava drub. Obvladujoa druba lahko kodi odvisni le, e s tem koristi sebi ali drugim drubam v koncernu. e nadzorni svet odvisne drube ne da soglasja za doloeno odloitev, ima obvladujoa druba pravico ponoviti svoje navodilo, katerega je poslovodstvo dolno izpeljati ne glede na to, ali nadzorni svet da soglasje. Obveznost do nadomestitve izgube v skladu z naelom "kdor razpolaga z dobikom, naj tudi krije izgubo" zavezuje obvladujoo drubo, da mora kriti izgubo odvisne drube, ki je nastala med trajanjem pogodbe. Obvladujoa druba mora poravnati nastalo letno izgubo iz svojih sredstev. Poravnava ni dovoljena iz dobika. Obvladujoa druba mora prav tako varovati premoenje odvisne drube. S sklenitvijo pogodbe o obvladovanju so praviloma prizadeti zunanji delniarji drube. To so tisti delniarji odvisne drube, ki hkrati nimajo delnic obvladujoe drube. Ti delniarji imajo pravico do ustreznega nadomestila za izgubljene lanske in premoenjske pravice. Kot ustrezno nadomestilo se teje realno predvidIjiva letna dividenda. Zunanji delniarji lahko zahtevajo, da viino nadomestila doloi sodie. Prav tako pa mora biti zunanjim delniarjem izplaana odpravnina, bodisi v obliki delnic glavne drube, bodisi v denarju. Doloilo o odpravnini je nujna sestavina pogodbe o obvladovanju. e v pogodbi ni urejena odpravnina, lahko zunanji delniar to zahteva od sodia, ki pa lahko doloi le denarno odpravnino. Upniki odvisne drube lahko za svoje terjatve zahtevajo zavarovanje, zahtevke za morebitno povzroeno kodo pa uveljavljajo napram zastopnikom obvladujoe drube. Pogodbo o obvladovanju je mono tudi razvezati. Razveza je mona le ob koncu poslovnega leta. Razveza mora biti pisna. Od razveze moramo loiti odpoved, ki jo lahko iz utemeljenega razloga da odvisna ali obvladujoa druba. 3. Koncern z razmerjem enakosti Glavna znailnost tega koncerna je, da med sodelujoimi drubami ni razmerja podrejenosti ah nadrejenosti, ampak obstaja enotno vodstvo v sistemu povezanih drub. Pri tej obliki koncerna gre za personalno unijo v vodstvu. VZAJEMNO KAPITALSKO UDELEENE DRUBE Med povezane drube tejemo tudi drube, ki nimajo med seboj razmerja podrejenosti ali enotnega vodstva, so pa med seboj vzajemno kapitalsko udeleene. Vzajemno kapitalsko udeleene drube so povezane tako, da vsaki drubi pripada ve kot 1/4 deleev druge drube. Bistveno je, da na podlagi udelebe nobena druba ne more pridobiti poloaja odvisne drube, ker druga drugo kapitalsko obvladujejo. Pri vzajemno kapitalsko udeleenih drubah velja dolnost medsebojnega obveanja o viini in vsaki spremembi delea. Pri enostavno vzajemno povezanih drubah, se lanske pravice omejijo. Druba lahko uresniuje svoje glasovalne pravice iz delea v drugi drubi najve do 25% vseh deleev druge drube.

18

DRUGE PODJETNIKE POGODBE Vse pogodbe, s katerimi se povezujejo drube, se imenujejo podjetnike pogodbe. Poleg zgoraj opisane pogodbe o obvladovanju pozna zakon e pogodbo o prenosu dobika ter pogodbo o oblikovanju profitne skupnosti, pogodbo o delnem prenosu dobika in pogodbo o zakupu oziroma prepustitvi obrata. Pravno gledano so te pogodbe statusni pravni posli, ker imajo enako pravno naravo kot statut. Sestavljene so namre iz treh sestavin: 1. statusno pravna sestavina se odraa v dejstvu, da se s to pogodbo posega na podroje, ki ga ureja statut, 2. organizacijsko pravna sestavina ni sporna, saj se s to pogodbo posega v organizacijo vodenja in upravljanja, 3. obligacijsko pravna sestavina se kae v naravi pogodbe, zahtevanemu soglasju volj in obravnavanju po splonih naelih pogodbenega prava. Podjetnike pogodbe sklepajo uprave drub s tem, da mora k vsem pogodbam dati soglasje skupina in mora biti vpisana v register.
Pogodba o prenosu dobika je lahko samostojna pogodba ali pa je povezana skupaj s pogodbo o

obvladovanju. Slednje bo v praksi bolj prisotno, ker je glavni cilj obvladujoe drube prav dobiek odvisne drube. Za pogodbo o prenosu dobika mora dati soglasje skupina in mora biti vpisana v sodni register. Kot profitno skupnost opredeljujemo povezane drube, ki se s pogodbo zaveejo, da svoj dobiek delno ali v celoti zdruijo z namenom delitve skupnega dobika. V profitni skupnosti mora biti vet kot dve drubi. Profitna skupnost se lahko oblikuje med drubami, ki so tudi kako drugae povezane. Lahko se zdrui tudi periodini dobiek. Bistveno je, da se dobiek deli (e drube zdruijo dobiek za financiranje nekega projekta, ne gre za profitno skupnost). Pogodba mora dobiti soglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register. Druba lahko sklene tudi pogodbo o delnem prenosu dobika, s katero prenese del dobika na tretjo osebo. Vodstvo drube je odkodninsko odgovorno, te brez nadomestila prenese del dobika. Pogodba mora dobiti soglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register. Druba lahko prepusti svoj obrat drugi drubi v izkorianje. To naredi s pogodbo o zakupu ali prepustitvi obrata. To sta obligacijski pogodbi odplane narave. Zakupojemalec vodi obrat in drubi plauje zakupnino. Nobena od pogodbenih strank nima pravice drugi dajati kakrnihkoli navodil pri vodenju obrata. Pogodba mora dobiti soglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register. V praksi so se pojavile tudi pogodbe, ki so po svoji naravi zelo blizu podjetnikim pogodbam. Take pogodbe so: pogodba o poslovodstvu obrata, pogodba o prepustitvi obrata, pogodba o vodenju obrata. VKLJUENE DRUBE Vkljuene drube so tiste drube, kjer eni drubi (glavna druba) pripada 95 % vseh delnic druge drube (vkljuena druba). To sta sicer dve pravno samostojni drubi, vendar pa v ekonomskem smislu predstavljata celoto. To je najmoneja oblika koncernske povezave. Bistveno pri vkljuenih drubah je, da z vkljuitvijo preide na glavno drubo tudi tistih 5 % delnic, ki jih glavna druba te nima. Tem preostalim delniarjem se zagotovi odpravnina v obliki delnic glavne drube. Upniki vkljuene drube imajo prednostno pravico v primeru steaja. Glede vodenja vkljuene drube je poloaj podoben kot pri pogodbi o obvladovanju. Vkljuena druba mora spotovati navodila glavne drube, tudi e so kodljiva. HOLDING DRUBA Holding druba (podjetje) pravno ni posebna oblika povezanih drub, temve gre za koncern, pri katerem se druba z veinskim deleem ukvarja predvsem z dejavnostjo ustanavljanja, financiranja ali upravljanja drub v veinski lasti. Od dejanskega koncerna se razlikuje po tem, da nima enotnega vodstva. V pogodbi o obvladovanju je treba podrobno urediti predvsem nain dajanja navodil za vodenje poslov ter razreevanja nesoglasij med obvladujoo in odvisno drubo. Poleg pogodbe o obvladovanju se bodo v holdingu sklepale tudi druge oblike podjetnikih pogodb, zlasti pogodba o profitni skupnosti. Pogodbe v okviru holdinga morajo biti sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodnem registru. 111 RAZLIKA MED KONCERNOM IN HOLDINGOM! Za razliko od pojma koncern, ki pomeni povezavo ve drub z enotnim vodstvom, je holding naziv za drubo, ki jo drubeniki ustanovijo zato, da bi druba upravljala z udelebo v drugih pravno samostojnih drubah. Dejavnost hodinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drugih drub, v katerih ima veinsko udelebo, kar ni znailno za koncernsko obvladujoo drubo. Ta ima obiajno svojo lastno gospodarsko dejavnost. Za holding je odloilno, ali uporablja veinsko kapitalsko udelebo za vodenje drub, v katerih je kapitalsko udeleeno. e je funkcija holdinga le upravljanje drub z uveljavljanjem pravic v skupini, veljajo zanj pravne
19

posledice drube z veinsko udelebo. e pa se funkcija raziri na vodenje drub, je poloaj holdinga enak poloaju koncernske obvladujoe drube. Ker ta monost pri veinski kapitalski udelebi obstaja, veljata domnevi iz 2/462 ZGD (domneva se, da je druba v veinski lasti odvisna od drube, ki ima v njej veinski dele) in 2/463 ZGD (domneva se, da tvori odvisna druba z obvladujoo koncern).

TUJE PODJETE
111 TUJE PODJETE Vpraanja: - tuja podjetja, pravni poloaj podrunice, ali je pravna oseba - kdo lahko ustanovi tuje podjetje, kako tuje podjetje pridobi poslovno sposobnost - kako se formulira toba zoper podrunico v primeru neplaila? - kaj pomeni v imenu in za raun podjetja
tuje podjetje je fizina ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalie ali sede zunaj RS v

dravi lanici ali v dravi, ki ni drava lanica EU poloaj tujega podjetja se presoja po pravu drave, ki ji podjetje pripada, e zakon ne doloa drugae tuje podjetje v RS opravlja dejanje preko podrunic, ki nastopajo v imenu in za raun tujega podjetja podjetje je za obveznosti iz poslovanja podrunic odgovorno z vsem svojim premoenjem e ima podjetje ve podrunic, mora biti v prijavi za vpis v register in v firmi drube oznaeno, katera je glavna podrunica mora imeti zastopnika; zastopnik glavne podrunice je po zakonu tudi zastopnik drugih podrunic podrunico lahko ustanovi podjetje, ki je e najmanj 2 leti vpisano v register drave, v kateri ima sede

Podrunica ni samostojna pravna oseba, temve za del tuje pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podrunic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem. Podrunica tujega podjetja ni pravna oseba, je del tuje pravne osebe, sme pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja druba. Premoenje podrunice je sestavni del premoenja tuje pravne osebe. Ta tuja druba je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo prek podrunice. Status podrunice po ZGD ni sporen, gre za subjekt, ki ni pravna oseba in kot taken se tudi vpie v sodni register, preko njega tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji, s tem da podrunica nastopa v imenu in za raun tujega podjetja, pri emer mora uporabljati firmo matinega podjetja, njegov sede in svoje ime. Sama statusna oblika podrunice po ZGD pa ne vpliva na obdavitev z DDV, ki se plauje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na obmoju Republike Slovenije. Kako se formulira toba zoper podrunico v primeru neplaila? Sklepanje poslov s podrunico ima enake uinke kot neposredna sklenitev posla z matinim podjetjem. Toena stranka je torej matino podjetje. Druba mora predlagati vpis podrunice v sodni register, eprav podrunica ni pravna oseba. Pred vpisom podrunice v register tuje podjetje ne more zaeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vpis v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Podrunice namre niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja druba. Pri podrunicah tujih podjetij je v zvezi z registracijo natanneje doloeno, kaj mora vsebovati prijava za vpis podrunice v sodni register. Med prilogami v zvezi s predvideno dokumentacijo za vpis podrunice v register je potreben tudi prepis pravil oz. pogodbe drubenikov, ki mora biti overjen pri notarju, kot tudi poslovno poroilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja v skrajani obliki. V zvezi z ustanovitvijo podrunic tujih oseb pa je predviden e poseben pogoj, ki ga je odloil zakon za tuja podjetja. Velja namre, da tuje podjetje lahko ustanovi podrunico, e je vpisano v register drave, v kateri ima sede, najmanj dve leti. V zvezi z registracijo podrunice velja opozoriti tudi na monost, ki jo predvideva zakon v zvezi s prokuristi. Druba namre lahko imenuje enega ali ve prokuristov tudi samo za podrunico, vendar mora biti to izrecno doloeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se teje, da se prokura nanaa na vso drubo. Pri odloanju za ustrezno pravnoorganizacijsko obliko je vredno upotevati prej navedena splona spoznanja o naravi podrunic, pretehtati prednosti in slabosti uresnievanja "relativne samostojnosti" podrunice v praksi in tudi predvideno razsenost in obseg poslovanja na doloenem obmoju. Seveda ne gre zanemariti tudi bistvene pravne posledice pri izbiri ustrezne pravnoorganizacijske oblike, ki se kae npr. tudi v odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti. Zakon o gospodarskih drubah je za podrunice tujih podjetij pri nas izrecno doloil, da za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podrunic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem.

ZAVOD
111 ZAVOD Vpraanja: Zavodi - ustanovitelji, organi namen, kako je to urejeno v sporazumu o zavodu sprva in kasneje
20

Kdo lahko ustanovi zavod Za kaken namen se zavodi ustanavljajo Organi zavoda, kako so urejena pravna razmerja v zavodu sprva in kasneje

Cilj zavoda ni pridobivanje dobika. e se pridobi dobiek, preseek prihodkov nad odhodki, se lahko uporabi samo za nadaljnjo opravljanje in razvoj dejavnosti, e z aktom o ustanovitvi ni doloeno drugae. Zavodi se ustanovijo za podroja: vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otroko, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje. Ustanovitelji so lahko nae ali tuje fizine ali pravne osebe. Javne zavode ustanovi RS ali lokalne skupnosti za zagotavljanje dobrin, ki so potrebne in je zato potrebno njihovo stalno zagotavljanje. Zavod se vpie v sodni register in s tem dobi pravno osebnost. Statut in splona pravila sprejema svet zavoda v soglasju z ustanovitelji. Druge akte sprejema svet zavoda ali direktor. Zavod se financira iz: - sredstev ustanovitelja - z opravljanjem storitev - s prodajo blaga in storitev - z drugimi sredstvi. Preseek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, e z aktom o ustanovitvi ni doloeno drugae. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda. Prenehanje zavoda: - z izbrisom iz sodnega registra - e nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti - s spojitvijo, pripojitvijo, delitvijo - s steajem samo e ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda - s preoblikovanjem v podjetje - ustanovitelj sprejme akt o prenehanju Organi zavoda: - svet zavoda - direktor - strokovni vodja - strokovni svet SVET ZAVODA Sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, uporabnikov in delavcev zavoda. - sprejme statut in druge splone akte - sprejme program dela in spremlja njihovo izvrevanje - doloa finanni nart - sprejema zakljuni raun DIREKTOR - imenuje in razreuje ga ustanovitelj na podlagi javnega razpisa za 4 leta. - poslovodni organ zavoda, organizira in vodi delo, predstavlja in zastopa zavod STROKOVNI VODJA - vodi strokovno delo zavoda - imenuje in razreuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta STROKOVNI SVET - obravnava vpraanja s podroja strokovnega dela zavoda - odloa o strokovnih vpraanjih v okviru pooblastil - doloa strokovne podlage dela in razvoja zavoda

ZADRUGE
21

111 ZADRUGE Zadruga je organizacija vnaprej nedoloenega tevila lanov, katerega namen je pospeevati gospodarske koristi svojih lanov in temelji na prostovoljnem vstopu in prostovoljnem izstopu ter enakopravnem sodelovanju in upravljanju lanov. Zadrugo lahko ustanovijo najmanj 3 ustanovitelji. Ustanovitelj je lahko fizina ali pravna oseba. Ustanovi se z aktom o ustanovitvi, njegov obvezni sestavni del so zadruna pravila. Z vpisom ustanovitvenega akta v register dobi pravno in poslovno sposobnost. Za sprejem v lanstvo mora kandidat podpisati datirano pristopno izjavo. lanstvo nastane z dnem, ko organ zadruge sprejme sklep o sprejemu pristopne izjave ali pa e s samim dnem prejema pristopne izjave. Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoenjem. e je uveden steaj se primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neizplaanih deleev. e to ne zadostuje odgovarjajo lani za primanjkljaj v skladu Z ZADRUNIMI PRAVILI (ne enako). Skupaj s lani odgovarjajo tudi bivi lastniki e 1 leto po izteku poslovnega leta, v katerem jim je lanstvo prenehalo. Delitev preseka: - 5 % v obvezne rezerve - delitev med lane v sorazmerju z njihovim poslovanjem z zadrugo. Firma zadruge mora imeti: 1. oznaba, da gre za zadrugo 2. oznabo odgovornosti lanov do obveznosti zadruge Z.O.O. lani so odgovorni za obveznosti zadruge po zadrunih pravilih do doloene vsote Z.B.O. odgovornost lanov je povsem izkljuna ORGANI ZADRUGE Obni zbor - odloa o sprejemu zadrunih pravil, sprejemu letnega obrauna, uporabi preseka, izdaji VP, statusnih spremembah in prenehanju zadruge Predsednik zadruge - predstavlja in zastopa zadrugo Upravni odbor - e ima zadruga ve kot 10 lanov Nadzorni odbor ali 2 preglednika Direktor - vodi poslovanje in skrbi za zakonitost

ZFPPIPP
1 11 KATERE POSTOPKE UREJA ZFPPIPP? 1. finanno poslovanje pravnih oseb 2. postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizinimi osebami ter 3. postopki prisilnega prenehanja pravnih oseb POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI 1. postopek prisilne poravnave in 2. steajni postopki: - steajni postopek nad pravno osebo - postopek osebnega steaja - postopek steaja zapuine POSTOPKI PRISILNEGA PRENEHANJA 1. postopek prisilne likvidacije pravne osebe 2. postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije 111 LOITVENA IN IZLOITVENA PRAVICA Vpraanja: - ima lastninsko pravico na neki stvari, ki je v posesti drugega, ta gre v steaj, kaj zdaj... - izloitvena pravica IZLOITVENA PRAVICA 1. PREMINA STVAR: pravica lastnika premine stvari zahtevati, da mu izroi premino stvar, ki je v posesti insolventnega dolnika
22

2. NEPREMININA: pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren nain pridobila lastninsko pravico na nepreminini, pri kateri je v zemljiki knjigi kot lastnik vpisan insolventni dolnik, zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepreminini 3. FIDUCIARNA RAZMERJA: pravica osebe, za raun katere insolventni dolnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega razmerja uresniuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoenja, od insolventnega dolnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe. IZLOITVENI UPNIK - upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izloitveno pravico proti insolventnemu dolniku

LOITVENA PRAVICA Loitvena pravica je pravica upnika do plaila njegove terjatve iz doloenega premoenja insolventnega dolnika pred plailom terjatev drugih upnikov (je prednostna pravica do poplaila iz premoenja, ki je predmet loitvene pravice) Loitvene pravice so: 1. zastavna pravica 2. pridrna (retencijska) pravica 3. pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje Loitvena pravica je lahko pridobljena tudi v izvrilnem postopku - izvrba na preminine (loitvena pravica na zarubljenih stvareh) - izvrba na nepreminine (z zaznambo sklepa o izvrbi - enak uinek kot zastavna pravica) - izvrba na denarno terjatev (pridobi zastavno pravico) - izvrba na nematerializirane VP (z vpisom sklepa v centralni register nematerializiranih VP) LOITVENI UPNIK - upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z loitveno pravico 111 ALI IMA DRUBENIK D.O.O., KI JE DAL DRUBI POSOJILO NAMESTO LASTNEGA KAPITALA V PRIMERU STEAJA DRUBE KAKEN ZAHTEVEK? Drubenik, ki je v asu, ko bi drubeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti drubi lastni kapital, namesto tega drubi dal posojilo, ne more proti drubi uveljavljati zahtevka za vrailo posojila v steajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave. Takno posojilo se v steajnem postopku ali postopku prisilne poravnave teje za premoenje drube. Gre za poloaj, ko je druba prezadolena ali le plailno nesposobna. V steajnem postopku ali postopku prisilne poravnave se taka sredstva tejejo kot aktiva in ne kot pasiva drube. 111 PRISILNA PORAVNAVA Vpraanja: - razlike v poloaju upnikov steaj / prisilna poravnava - pravne posledice potrjene prisilne poravnave - katere terjatve se upotevajo v prisilni poravnavi? kako vpliva postopek prisilne poravnave na terjatve in izvrilne naslove? (Hinko) Insolventni dolnik predlaga upnikom prisilno poravnavo (s predpisano vsebino), pri tem pa mora biti najmanj 50 % verjetnost, da bo izvedba narta finannega prestrukturiranja omogoila kratkorono in dolgorono plailno sposobnost bodo s potrditvijo prisilne poravnave za upnike zagotovljeni ugodneji pogoji plaila terjatev, kot bi bili v steajnem postopku I. PRAVNE POSLEDICE UVEDBE POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE v predhodnem postopku sme dolnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov. + ZFPPIPP C sme poravnati storitve v zvezi s pripravo popolnega predloga za zaetek postopka prisilne poravnave s soglasjem sodia sme po zaetku prisilne poravnave: prodati premoenje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, e je to v skladu z NFP, najema posojila ali kredite v predhodnem (predlog) in glavnem postopku (sklep o zaeteku) insolventni dolnik ne sme: razpolagati s svojim premoenjem, razen za redne posle
23

 najemati posojil ali kreditov dajati porotev in avalov opravljati poslov ali drugih dejanj, e neenakopravno obravnava upnike II. PRAVNE POSLEDICE ZAETKA POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE Nastanejo z zaetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o zaetku postopka prisilne poravnave (oklic se objavi hkrati s sklepom o zaetku postopka) 1. PLAILA V BREME DOLNIKOVEGA TRANSAKCIJSKEGA RAUNA - upravitelj mora naslednji delovni dan po zaetku prisilne poravnave izvajalce plailnega prometa, ki vodijo dolnikove transakcijske raune, obvestiti o zaetku postopka prisilne poravnave 2. PRAVNE POSLEDICE ZA TERJATVE UPNIKOV - nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolnika, ki so nastale do zaetka prisilne poravnave - uinkuje za navadne (razen vzajemno neizpolnjene) in podrejene terjatve - ne uinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izloitvene pravice - pretvorba: nedenarnih terjatev v denarne po trni vrednosti ob zaetku PP obasnih dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatve terjatev, izraenih v tuji valuti v terjatve, izraene v eurih - pobot terjatev ob zaetku postopka prisilne poravnave, e hkrati obstajata terjatev upnika do insolventnega dolnika in nasprotna terjatev insolventnega dolnika do tega upnika 3. POSEBNA PRAVILA ZA VZAJEMNO NEIZPOLNJENE DVOSTRANSKE POGODBE - pravne posledice za terjatve upnikov ne nastanejo - insolventni dolnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe: odstopno pravico uresnii v 1 mesecu od zaetka prisilne poravnave, e dobi soglasje sodia. Izjava po tem roku nima pravnega uinka. izjava zane uinkovati, ko postane sklep sodia o soglasju pravnomoen. pogodba se razvee z dnem, ko postane pravnomoen sklep, s katerim je sodie dalo soglasje e sta obveznosti na podlagi razvezane pogodbe delno e izpolnili, se njuna medsebojna zahtevka za vrailo delne izpolnitve pobotata III. PRAVNI UINKI POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE 1. terjatve, za katere uinkuje potrjena prisilna poravnava: za vse terjatve upnikov do dolnika, ki so nastale do zaetka postopka PP, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku (ne uporablja se za terjatev, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolnika v postopku spremembe osnovnega kapitala) V PP nad podjetnikom se ta pravila uporabljajo samo za terjatve upnikov do podjetnika, ki so nastale v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. 2. terjatve, za katere ne uinkuje potrjena prisilna poravnava za: - zavarovane terjatve, razen e je bila loitvena pravica v zavarovanje te terjatve pridobljena v izvrilnem postopku na podlagi izvrilnega naslova v zadnjih 2 mesecih pred uvedbo postopka PP (ZFPPIPP-C) e se loitveni upnik ne more v celoti poplaati z uresniitvijo loitvene pravice, za neplaani del te terjatve uinkuje potrjena prisilna poravnava - prednostne terjatve - izloitvene pravice - terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolnikov insolventnega dolnika in regresnih zavezancev 3. uinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve: Preneha upnikova pravica uveljavljati plailo v sodnem ali drugem postopku: - plailo zneska navadne terjatve: v vijem deleu od delea, doloenega v sklepu o potrditvi prisilne poravnave pred potekom rokov za plailo, doloenih v sklepu o potrditvi prisilne poravnave - plailo obresti od zneska te terjatve po viji obrestni meri od obrestne mere, doloene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave e dolnik prostovoljno plaa terjatev v vijem znesku, nima pravice zahtevati vraila po pravilih o neupravieni pridobitvi. 4. uinek potrjene prisilne poravnave za izvrilne naslove: - odloba, izdana pred pravnomonostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, s katero je bilo odloeno o terjatvi, za katero uinkuje potrjena prisilna poravnava izgubi mo izvrilnega naslova - izvrilno sodie dovoli in opravi izvrbo za prisilno izterjavo terjatve v deleu, rokih in z obrestmi, doloenimi v potrjeni prisilni poravnavi

24

Pravnomoni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvrilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deleu, rokih in z obrestmi, doloenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolniku in morebitnim porokom Izvrilno sodie nadaljuje postopek izvrbe na podlagi pravnomonega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in: e je bila izvrba dovoljena na podlagi izvrilnega naslova (potrjene prisilne poravnave) in je bila v tem postopku loitvena pravica pridobljena v zadnjih 2 mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, utesni izvrbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deleu, rokih in z obrestmi, doloenimi v potrjeni prisilni poravnavi v drugih primerih opravi izvrbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvrilnim naslovom. 5. odloanje o terjatvah, ki niso bile ugotovljene v prisilni poravnavi, po pravnomonosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave e sodie ali drug pristojni dravni organ po pravnomonosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odloa o terjatvi, za katero uinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odlobo: - ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob zaetku postopka prisilne poravnave in - insolventnemu dolniku naloi plailo terjatve v deleu, rokih in z obrestmi, doloenimi v potrjeni PP. 6. uinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejem steajnem postopku e terjatve vseh upnikov niso bile v celoti plaane, tisti upniki, ki so prejeli plailo svojih terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, niso dolni vrniti prejetih zneskov plail in teh plail tudi ni mogoe izpodbijati po pravilih o izpodbijanju dolnikovih pravnih dejanj. e je bila terjatev plaana v celotnem deleu in z obrestmi, upnik te terjatve ne more uveljavljati v steajnem postopku e je bila terjatev, za katero uinkuje potrjena prisilna poravnava, delno izpolnjena na podlagi potrjene prisilne poravnave, lahko upnik v steajnem postopku uveljavlja znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, e prisilna poravnava ne bi bila potrjena, v deleu, ki je enak deleu, v katerem terjatev ni bila plaana v skladu s potrjeno PP. e terjatev ni bila niti delno izpolnjena, lahko upnik v steajnem postopku uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, e prisilna poravnava ne bi bila potrjena 111 UVEDBA IN ZAETEK STEAJA Vpraanja: - ali je kakna razlika med uvedbo in zaetkom SP? Pri obeh postopkih zaradi insolventnosti (steajnemu postopku in postopku prisilne poravnave) loimo 2 postopka: 1 1 PREDHODNI POSTOPEK zane se z vloitvijo predloga za zaetek postopka (dolnik, osebno odgovorni drubenik, upnik, jamstveni in preivninski sklad) ali sodie po uradni dolnosti (kadar kona postopek prisilne poravnave) uvedba steajnega postopka sodie odloa o pogojih za zaetek postopka zaradi insolventnosti
1 1 GLAVNI POSTOPEK zane se s sklepom, s katerim sodie odloi o zaetku steajnega postopka zaetek steajnega postopka

1 11 KDAJ NASTANEJO PRAVNE POSLEDICE ZAETKA STEAJA IN KAKNE SO? Pravne posledice zaetka steajnega postopka nastanejo z zaetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o zaetku steajnega postopka. - sodie o zaetku steajnega postopka obvesti upnike z oklicem o zaetku steajnega postopka - z oklicem jih pozove, naj v 3 mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter loitvene in izloitvene pravice v steajnem postopku. - oklic se objavi hkrati z objavo sklepa o zaetku steajnem postopku PRAVNE POSLEDICE ZAETKA STEAJNEGA POSTOPKA 1. prenos pooblastil na steajnega upravitelja: prenehajo pooblastila dolnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaencev in pooblastila poslovodstva dolnika za vodenje njegovih poslov (vsi pooblaenci se izbriejo iz registra in se vpie steajni upravitelj) 2. prenehanje veljavnosti dolnikovih nalogov in druga plaila v breme dolnikovega TRR: izvajalec plailnega prometa ne sme izvriti nobenega plaila v breme TRR insolventnega dolnika na podlagi sklepa o izvrbi ali sklepa o prisilni izterjavi, razen plaila do viine denarnega dobroimetja po stanju ob zaetku steajnega (zadrana sredstva)
25

3. prenehanje veljavnosti dolnikovih ponudb, ki jih je dal steajni dolnik pred zaetkom SP, razen e je naslovnik sprejel ponudbo do zaetka steajnega postopka 4. odpoved najemnih in zakupnih pogodb 5. zadranje zastaranja terjatev steajnega dolnika do njegovih dolnikov ne tee v obdobju 1 leta od zaetka steajnega postopka 6. zasledovalna pravica: prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plaana, ima pravico zahtevati, da se mu vrne blago, ki je bilo poslano steajnemu dolniku iz drugega kraja in do zaetka steajnega postopka e ni prispelo v namembni kraj ali ga steajni dolnik e ni prevzel. e je blago prevzel samo v hrambo, prodajalec nima zasledovalne pravice, temve lahko v steajnem postopku uveljavlja izloitveno pravico 7. vroanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - vsa pisanja se vroa upravitelju PRAVNE POSLEDICE ZAETKA STEAJNEGA POSTOPKA ZA TERJATVE UPNIKOV pretvorba nedenarnih terjatev upnika do steajnega dolnika v denarne po trni vrednosti ob zaetku steajnega postopka pretvorba obasnih dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatev, izraenih v tuji valuti, v terjatve, izraene v eurih, po teaju obrestovanje terjatev pravica steajnega dolnika do predasnega plaila pretrganje zastaranja upnikove terjatve do steajnega dolnika terjatve upnika, povezane z odlonim pogojem - e se ta pogoj do izdelave narta konne razdelitve ne uresnii, terjatev preneha terjatve upnika, povezane z razveznim pogojem - e se ta pogoj do izdelave narta konne razdelitve ne uresnii, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna POSEBNA PRAVILA O POBOTU TERJATEV pobot terjatev ob zaetku steajnega postopka - e ob zaetku SP hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do steajnega dolnika in nasprotna terjatev steajnega dolnika do tega upnika, terjatvi z zaetkom SP veljata za pobotani pobot pogojnih terjatev - e upnik zahteva, da se izvede pobot, in da sodie soglasje k izvedbi pobota prepoved pobota terjatev steajnega dolnika, nastalih po zaetku steajnega postopka POSEBNA PRAVILA ZA VZAJEMNO NEIZPOLNJENE DVOSTRANSKE POGODBE nedenarna terjatev se ne pretvori v denarno ne pride do pobota 3 posebne vrste posledic: e mora upnik prvi izpolniti, dolnik pa pride v steaj: pravica upnika odkloniti izpolnitev, dokler ne izpolni steajni dolnik e dolnik ne izpolni pravoasno (rok je bistvena sestavina): pogodba velja za razvezano! (upnik ne more vztrajati pri izpolnitvi kot po OZ) pravica odstopiti od pogodbe odstopno pravico lahko uresnii v 3 mesecih od zaetka SP, e dobi soglasje sodia, ali od prejema obvestila o terjatvi. Sodie da soglasje, e se z njeno uresniitvijo doseejo ugodneji pogoji za plailo upnikov. e zavrne / ne odloi v roku, izjava nima pravnega uinka. 111 PRIJAVA TERJATEV V STEAJNEM POSTOPKU Vpraanja: - primer: Ste odvetnica, dolnik vae stranke gre v steaj. Kako prijavite terjatve svoje stranke v steaj? (odgovor je: kot bi pisala tobo napie vlogo za prijavo terjatve, notri vse glede terjatve, na podlagi esa je nastala, koliko znaa, kdaj zapade, kako se obrestuje in treba je priloiti dokazila) - Kaj bo sodie naredilo, e bi povrno prijavili terjatev? Bi pozvalo na dopolnitev nepopolne vloge? (NE, to je izrecno doloeno, da se pravila o vraanju nepopolnih vlog v popravo ne uporabljajo) - Kako potem steajni upravitelj postopa s temi terjatvami ki so prijavljene? (pa pove postopek osnovni seznam ugovori popravek osnovnega seznama,...vse do sklepa o preizkusu terjatev) - primer - steaj drube abc d.o.o.- prijavljena je terjatev, za katero obstaja izvrilni naslov, steajni upravitelj pa prereka to terjatev, kaj bi storili kot sodnik v steajnem postopku? - e bi nekdo prepozno prijavil terjatev, pa bi vseeno prerekal terjatev na naroku v SP, kaj naredi sodie s to izjavo v SP; kako bi bilo v PP - gre za vpraanje poloaja upnika v SP in PP ROK ZA PRIJAVO TERJATEV 3 mesece po objavi oklica o zaetku tega postopka 1 mesec za pogojno terjatev, odkodninsko terjatev, regresno terjatev lanov poslovodstva ali nadzornega sveta VSEBINA PRIJAVE TERJATVE Prijava terjatve mora vsebovati:
26

1. zahtevek za priznanje terjatev: doloen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (glavnico, stroke, obresti) 2. utemeljitev zahtevka: opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka (neobrazloena prijava terjatve ne bo veljala za verjetno izkazano, e bo terjatev prerekana) dokaze, ki utemeljujejo zahtevek e prijava terjatve ne vsebuje dejstev in dokazov, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temve upnika bremenijo stroki morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, e je bila terjatev prerekana. POSTOPEK PREIZKUSA TERJATEV 1. IZJAVA STEAJNEGA UPRAVITELJA O PRIJAVLJENIH TERJATVAH steajni upravitelj se mora v 1 mesecu po poteku roka za prijavo terjatve o vsaki pravoasno prijavljeni terjatvi dolono izrei, ali jo priznava ali prereka - tako, da sodiu predloi OSNOVNI SEZNAM PREIZKUENIH TERJATEV v 15 dneh po objavi je moen ugovor proti osnovnemu seznamu, e osnovni seznam ne vsebuje njegove pravoasno prijavljene terjatve ali so podatki o njegovi terjatvi nepravilni e je ugovor utemeljen - upravitelj v 8 dneh sodiu predloiti POPRAVEK OSNOVNEGA SEZNAMA 2. IZJAVA UPNIKOV O PRIJAVLJENIH TERJATVAH DRUGIH UPNIKOV

upnik lahko poda ugovor o prerekanju terjatve drugega upnika v 1 mesecu (PP: 15 dni) po objavi osnovnega moen je tudi ugovor insolventnega dolnika o prerekanju terjatve, e ima poloaj stranke (samo v postopku
prisilne poravnave in osebnega steaja) seznama preizkuenih terjatev po poteku roka upnik ne more ve prerekati terjatve drugega upnika

upravitelj mora vnesti izjave upnikov in steajnega dolnika o prerekanju terjatve in v 8 dneh sodiu predloiti
DOPOLNJENI SEZNAM PREIZKUENIH TERJATEV. Dopolnjeni seznam sodie objavi v 3 delovnih dneh

v 15 dneh po objavi je moen ugovor proti dopolnjenemu seznamu: upnik, ki je pravoasno vloil ugovor proti osnovnemu seznamu, e upravitelj njegovega ugovora ni
upoteval,

upnik, ki je pravoasno vloil ugovor o prerekanju terjatve in dopolnjeni seznam ne vsebuje njegovega
ugovora ali so podatki o tem ugovoru nepravilni 3. PREIZKUANJE PRIJAVLJENIH TERJATEV PRIZNANA TERJATEV: e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka nihe od upnikov PREREKANA TERJATEV: e jo prereka steajni upravitelj ali upnik V steajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko: postane pravnomona sodba, s katero je sodie ugodilo tobenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve postane pravnomona sodna odloba, s katero je sodie zavrnilo tobeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, ki temelji na izvrilnem naslovu, zavrglo tobo ali ustavilo postopek zaradi umika te tobe VERJETNO IZKAZANA TERJATEV je tista prerekana terjatev, za katero sodie odloi, da je verjetno izkazana. Terjatev je verjetno izkazana in ni dovoljen drugaen dokaz: e je bilo o terjatvi odloeno z odlobo, ki je postala pravnomona pred zaetkom postopka zaradi insolventnosti, e je terjatev ugotovljena v obraunu davka, v drugih primerih: e prijava terjatve nima pomanjkljivosti in niti osnovni seznam preizkuenih terjatev niti noben od pravoasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve. Terjatev ni verjetno izkazana, e ima prijava terjatve pomanjkljivosti glede vsebine. Ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloiti tobo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. - e je terjatev prerekal upravitelj, mora upnik tobo vloiti proti steajnemu dolniku. e je terjatev prerekal drug upnik, mora upnik tobo vloiti proti upniku, ki je terjatev prerekal - e upnik v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloi tobe proti vsem, ki so prerekali terjatev, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do steajnega dolnika in sodie zavre prepozno prijavo terjatve Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
27

e je upnik za uveljavitev terjatve pred zaetkom steajnega postopka zael pravdni postopek, se pravdni postopek prekine razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha po objavi sklepa o preizkusu terjatev (nastanek pravnih posledic steajnega postopka) upnik mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka ali ga raziriti na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, drugae preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do steajnega dolnika velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tobenega zahtevka tako, da uveljavlja samo e zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve

Ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvrilnem naslovu - kdor prereka upnikovo terjatev, ki temelji na izvrilnem naslovu, mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev proti upniku vloiti tobo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - e ne vloi v roku, velja terjatev za priznano - tobo mora vloiti tisti, ki je prerekal terjatev, proti upniku, katerega terjatev je prerekal - e je terjatev prerekal drug upnik, mora o vloitvi tobe v 8 dneh po vloitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priloiti kopijo tobe s potrdilom sodia o njeni vloitvi 4. SKLEP O PREIZKUSU TERJATEV Sodie s sklepom o preizkusu terjatev in odloi o: ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkuenih terjatev priznanih, prerekanih ali verjetno izkazanih terjatvah v prisilni poravnavi tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane v steajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve - napotitev na pravdo!!! Steajni upravitelj mora v 3 delovnih dneh po prejemu obvestila o sklepu sodia o preizkusu terjatev sodiu predloiti KONNI SEZNAM PREIZKUENIH TERJATEV. Sodie navede konni seznam preizkuenih terjatev v izreku sklepa o plailu terjatev. Konni seznam je v steajnem postopku podlaga za odloanje o plailu terjatev 111 STEAJ MED PRAVDO Vpraanja: - o prijavi terjatev, kako je v primeru, e je bil e prej zaet pravdni postopek..... - v teku je pravda, pride do steaja toenca - kaj sledi: prekinitev postopka, prijava terjatve v steaju; nato je ta terjatev prerekana - upnik mora nadaljevati pravdo in spremeniti dajatveni zahtevek v ugotovitvenega. kaj e bi zahtevek ostal dajatveni? na podlagi take sodbe ne bi mogel zahtevati izvrbe, saj je lahko upnik poplaan le v steaju. Situacija, ko nek drug upnik prereka terjatev o kateri tee pravda, kako s tobenim zahtevkom (iz dajatvenega v ugotovitvenega, raziritev tobe tudi na upnika, ki oporeka) - kaj se zgodi, e se zane v pravdi steaj zoper toeno stranko, kaj se izda, ko steajni upravitelj vstopi v postopek (sklep o nadaljevanju), zakaj je to pomembno (roki ne teejo v asu prekinitve) - primer: Terjatev ste uveljavljali v pravdi, medtem pa je dolnik el v steaj - kaj se zgodi? (postopek se prekine) Kako se potem nadaljuje in kdaj? (na podlagi predloga za nadaljevanje postopka ene od strank, po izdaji sklepa o preizkusu terjatev) Kaj pa e bi upravitelj terjatev priznal, kaj bi se potem zgodilo s prekinjenim postopkom? (upnik bi moral predlagati nadaljevanje in umik tobe ker zanjo nima ve pravnega interesa, ker je njegova terjatev v steaju e priznana) Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve e je upnik za uveljavitev terjatve pred zaetkom steajnega postopka zael pravdni postopek, se pravdni postopek prekine razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha po objavi sklepa o preizkusu terjatev (nastanek pravnih posledic steajnega postopka) upnik mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka ali ga raziriti na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, drugae preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do steajnega dolnika velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tobenega zahtevka tako, da uveljavlja samo e zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve 111 IZPODBIJANJE DOLNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ - ACTIO PAULIANA Vpraanja: - pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj dolnika, ali lahko upravitelj sam vloi, igavo soglasje potrebuje - izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj - na splono, potem pa e zakonite domneve pri subjektivnem pogoju (Hinko)
28

domneve in izpodbojna pravna dejanja dolnika (o em se gre) in na primerih (nekaj jih je imel na listu in je bilo potrebno povedati iz katere domneve bi dejanje izpodbijal, e bi sploh lahko izpodbijal itd.) (Hinko) izpodbijanje dolnikovih dejanj v steaju, ali tudi opustitve tudi, kaj se domneva, kateri so konkretni primeri posameznih poslov v zvezi z domnevami (Hinko) objektivni pogoj za izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj po ZFPPIPP, domneve (Hinko)

IZPODBIJA SE ZADARI KRITVE NAELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA UPNIKOV I. PREDPOSTAVKE: SPLONE: morajo biti izpolnjene pri vsakem izpodbijanju da je bil nad dolnikom zaet steajni postopek da gre za pravno dejanje, ki ga je mogoe izpodbijati da bodo z (uspenim) izpodbijanjem doseeni ugodneji pogoji za poplailo steajnih upnikov POSEBNE: se razlikujejo glede na vrsto izpodbojnega pravnega dejanja Objektivni predpostavki: zmanjano poplailo terjatev upnika ugodneji pogoji plaila terjatve upnika Subjektivna predpostavka: oseba, v korist katere je bilo storjeno dejanje, je vedela ali bi morala vedeti, da je dolnik insolventen II. LEGITIMACIJA 1. izpodbojni zahtevek lahko v imenu steajnega dolnika uveljavlja steajni upravitelj 2. izpodbojni zahtevek lahko v svojem imenu in za raun steajnega dolnika uveljavlja tudi vsak upnik, ki je upravien opravljati procesna dejanja v steajnem postopku 3. e oseba s prijavo v steajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali loitveno ali izloitveno pravico, lahko le ona uveljavlja izpodbojni zahtevek III. OBDOBJE IZPODBOJNOSTI Obdobje izpodbojnosti: pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je steajni dolnik sklenil ali izvdel v obdobju od zaetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo steajnega postopke do zaetka steajnega postopka. Pravna dejanja se lahko torej izpodbijajo le do zaetka steajnega postopka. Z zaetkom SP prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolnikova pravna dejanja po pravilih Obligacijskega zakoika o izpodbojnosti dolnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s temi pravili e je e prej uveljavljal po OZ, lahko po uvedbi steajnega postopka nadaljuje le e proti steajnemu dolniku (soglasje toenca za to ni potrebno) VI. OBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI POGOJ 1. OBJEKTIVNI POGOJ Objektivni pogoj je izpolnjen, e je bila posledica tega dejanja: - zmanjanje iste vrednosti premoenja steajnega dolnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plailo svojih terjatev v manjem deleu, kot e dejanje ne bi bilo opravljeno ali - da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodneje pogoje za plailo svoje terjatve do steajnega dolnika DOMNEVA O OBSTOJU IZPODBOJNOSTI (izpodbojna) 1. e je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti steajnega dolnika na podlagi dvostranskega pravnega posla ali v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo steajnega dolnika (dolnik izpodbije domnevo, e dokae, da je glede na po poslovne obiaje, uzance ali prakso izpolnil v obiajnem roku izpolnitve obveznosti) 2. e je upnik zaradi pravnega dejanja steajnega dolnika pridobil poloaj loitvenega upnika, ali 3. e je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju z omejitvijo dolnikovih poslov 2. SUBJEKTIVNI POGOJ Subjektivni pogoj je izpolnjen, e je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, v asu ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolnik insolventen NE GLEDE NA OBSTOJ SUBJEKTIVNEGA POGOJA: Ne glede na obstoj subjektivnega pogoja je izpodbojno pravno dejanje, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolnikovo premoenje, ne da bi bila dolna opraviti svojo nasprotno izpolnitev (neodplano), ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti DOMNEVA O OBSTOJU SUBJEKTIVNEGA POGOJA
29

e je upnik prejel izpolnitev terjatve pred njeno zapadlostjo ali v obliki ali na nain, ki po poslovnih obiajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in steajnim dolnikom, ne velja za obiajno obliko ali nain izpolnitve obveznosti 11 e je bilo dejanje opravljeno v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo steajnega postopka
11

3. NI MOGOE IZPODBIJATI 1. pravnih dejanj, ki jih je opravil steajni dolnik med postopkom prisilne poravnave v skladu z omejitvijo dolnikovih poslov 2. pravnih dejanj, ki jih je opravil steajni dolnik zaradi plaila terjatev upnikov v deleih, rokih in z obrestmi, doloenimi v potrjeni prisilni poravnavi 3. plail za menice in eke, e je morala druga stranka prejeti plailo, da steajni dolnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meninim ali ekovnim zavezancem

V. VSEBINA IN NAIN UVELJAVITVE IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA IZPODBOJNI ZAHTEVEK vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo uinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med steajnim dolnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno dejanje izpodbojna je tudi opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je steajni dolnik izgubil premoenjsko pravico ali je zanj nastala kakna premoenjska obveznost tudi e je pravica osebe, v korist katere je bilo opravljeno dejanje, priznana s sodbo ali odlobo (izvrilni naslov) - pravni uinek pravnomonega izvrilnega naslova preneha proti steajnemu dolniku IZPODBOJNA TOBA Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati z IZPODBOJNO TOBO v 6 mesecih po objavi oklica o zaetku steajnega postopka (e e vknjiba LP pa z izbrisno tobo) UGOVOR IZPODBOJNOSTI (ni vezan na rok!!!) e oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s tobo ali drugo procesno vlogo proti steajnemu dolniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoe uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki tee na podlagi take tobe ali druge procesne vloge e oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s prijavo v steajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali loitveno ali izloitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, e je ta terjatev ali loitvena ali izloitvena pravica prerekana v skladu s pravili o preizkusu terjatev ali loitvenih in izloitvenih pravic. e je bil tisti, ki je prerekal terjatev ali loitveno ali izloitveno pravico, napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali loitvene ali izloitvene pravice, mora hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek. V tem primeru je aktivno legitimirana samo ta oseba!!! VI. PRAVNE POSLEDICE USPENE UVELJAVITVE IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA Pravne posledice nastanejo, ko postane pravnomona sodba, s katero je sodie na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne uinke izpodbojnega pravnega dejanja - IZPODBITO PRAVNO DEJANJE e je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora steajnemu dolniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, e pa to ni ve mogoe, plaati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odlobe - POVRAILNI ZAHTEVEK 111 DELO STEAJNEGA UPRAVITELJA Vpraanja: - kot steajni upravitelj kaj naredite najprej; ugotovite, da ima steajni dolnik zelo malo premoenja, kaj naredite, izpodbijanje v steaju, kaj navajate; - ste steajni upravitelj, ugotovite da dolnik nima veliko premoenja, kaj storite, kaj stori sodie - kaj lahko stori steajni upravitelj brez steajne mase, da bi upniki prili do poplaila (actio Pauliana) Steajni upravitelj v steajnem vodi posle insolventnega dolnika in ga zastopa - poloaj zakonitega zastopnika: dejanja v zvezi s preizkusom terjatev in loitvenih in izloitvenih pravic dejanja v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj dolnika dejanja za unovitev steajne mase
30

Pravico ima do: nagrade za svoje delo - glede na vrsto dejanja (doloena merila za odmero glede na obseg in zahtevnost poslov) povrnitve strokov GLAVNE OBVEZNOSTI 1. upnike v enakem poloaju obravnavati enako in ne sme dopustiti: - da posamezni upniki v postopku doseejo prednostno plailo ali druge koristi na kodo drugih upnikov, ki so v enakem poloaju, ali - da druge osebe pridobijo premoenje insolventnega dolnika, ki spada v steajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na kodo steajne mase 2. obveznost poroanja - redno poroilo - za vsako koledarsko trimeseje poroilo o poteku postopka; predloiti sodiu (v PP v 8 dneh in v SP v 45 dneh po koncu obdobja) - izredno poroilo - na zahtevo sodia ali upravnega odbora predloiti v 8 dneh po prejemu zahteve (v nujnih primerih takoj ustno ali v 3 delovnih dneh) 3. seznami preizkuenih terjatev STEAJNI DOLNIK NIMA PREMOENJA Steajni upravitelj lahko: vloi tobo za izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj (actio pauliana) - glavno!!! s soglasjem sodia odda premoenje v najem uveljavlja zahtevke proti osebno odgovornim drubenikom KONANJE STEAJNEGA POSTOPKA BREZ RAZDELITVE UPNIKOM e je steajna masa tako majhna, se steajni postopek lahko kona tudi brez razdelitve upnikom, in sicer e: - je steajna masa neznatne vrednosti ali - ne zadoa niti za stroke steajnega postopka Sodie na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upnikega odbora odloi, da se steajni postopek kona, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom - sklep o konanju steajnega postopka brez razdelitve upnikom MOEN UGOVOR 111 OSEBNI STEAJ Vpraanja: - osebni steaj (kakne so posebnosti; kaj lahko dolnik stori, e se eli reiti dolga; katero sodie je pristojno; kdaj odpust dolga ni mogo?; kaj lahko stori upnik, e ne eli, da se dolniku odpusti dolg?) - fiduciarni raun (osebni steaj) Stvarno pristojno je okrono sodie (prej okrajno) Osebni steaj je novost. Mogo je nad: insolventno fizino osebo, ki ima v RS stalno ali zaasno prebivalie, insolventnim podjetnikom ali zasebnikom, ki nima prebivalia v Sloveniji, ima pa tu svoj sede, insolventnim potronikom, ki v RS nima prebivalia, prejema pa tu plao ali ima premoenje. Namen osebnega steaja je zagotoviti, da iz premoenja fizine osebe vsi njeni upniki prejmejo plailo svoji terjatev hkrati in v enakih deleih. Vendar pa terjatve upnikov v delu, ki ni bil poplaan iz razdelitvene mase, ne prenehajo in jih upniki kot fizine osebe lahko terjajo tudi po konanem steaju. Za razliko od steaja nad pravno osebo v osebnem steaju upniki, ki so zamudili roka za prijavo terjatev in loitvenih pravic, ne izgubijo pravice do poplaila iz steajne mase. V osebnem steaju tudi ni potrebna toba na ugotovitev prerekanih terjatev, loitvenih in izloitvenih pravic. Domneva se, da je podjetnik ali zasebnik insolventen, e ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali ve obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % njegovih obveznosti. Pri potroniku pa, e ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega trikratnik njegove plae, nadomestil ali drugih rednih prejemkov, ali e ni zaposlen, e ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presegajo 1000 evrov. Pri obeh pa tudi v primeru, da sta prezadolena in je torej vrednost njenega premoenja manja od vsote obveznosti. I. STRANKE Stranke glavnega postopka osebnega steaja so: - steajni dolnik - upnik, ki je v rokih opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega steaja in - upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega steaja, e je njegova terjatev priznana
31

II. OBVEZNOSTI DOLNIKA Dolnik mora sodiu dati poroilo o stanju svojega premoenja: - e je predlagatelj zaetka postopka osebnega steaja: priloiti predlogu za zaetek tega postopka, - v drugih primerih: priloiti svoji izjavi o razlogih za zaetek postopka ali dati na naroku za zaetek postopka osebnega steaja. Dolnik mora med postopkom osebnega steaja: - upravitelju nemudoma sporoiti vsako spremembo podatkov / naslova in - upravitelju ali sodiu na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoenju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih 3 letih pred uvedbo postopka osebnega steaja III. POSLEDICE UVEDBE POSTOPKA Omejitev poslovne sposobnosti steajnega dolnika z zaetkom osebnega steaja tako, da: 1. ne more sklepati pogodb, razpolagati s premoenjem, ki spada v steajno maso 2. brez soglasja sodia ne more: najeti kredita ali posojila ali dati porotva odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega rauna se odpovedati dediini ali drugim premoenjskim pravicam e dolnik ravna v nasprotju s tem, dejanja nimajo pravnega uinka, RAZEN e druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolnikom zaet postopek osebnega steaja. Velja domneva, da se druga pogodbena stranka ne more sklicevati, da ni vedela, e je bil pravni posel sklenjen ve kot 8 dni po oklicu! IZBRIS IZ POSLOVNEGA REGISTRA z zaetkom osebnega steaja nad podjetnikom ali zasebnikom preneha status podjetnika ali zasebnika sodie v 3 dneh po pravnomonosti sklepa o zaetku postopka obvesti AJPES, ki ga po uradni dolnosti izbrie iz registra IV. POSEBNA PRAVILA O STEAJNI MASI V steajno maso spadajo tudi: 1. plaa in drugi prejemki, ki jih dolnik pridobi med postopkom osebnega steaja, razen prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz steajne mase ali spadajo v steajno maso v omejenem znesku, 2. premoenje, ki ga steajni dolnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom OS. Iz steajne mase so izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvrbe. Prednostne terjatve so terjatve na podlagi zakonite preivnine, odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti ali zmanjanja ali izgube delovne zmonosti ter odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal V. POSLOVANJE STEAJNEGA DOLNIKA KOT PODJETNIKA ALI ZASEBNIKA Nadaljnje poslovanje lahko dovoli sodie, e je: 1. hkrati ali prej izdalo sklep o zaetku postopka odpusta obveznosti in 2. ve kot 50% verjetnost, da: steajni dolnik ni namerno povzroil svoje insolventnosti, in ne bo posloval z izgubo. Dolnik mora pridobiti soglasje upravitelja za: 1. najem posojila ali kredita, 2. porotvo ali aval, ki ga da, 3. dovolitev ustanovitve loitvene pravice na premoenju steajnega dolnika, 4. drug posel v zvezi z nadaljevanjem poslovanja. Upravitelj mora nadzorovati poslovanje in v primeru, da ugotovi, da obstaja razlog, predlagati, da se ustavi poslovanje. VI. POSEBNA PRAVILA O IZPODBOJNOSTI PRAVNIH DEJANJ DOLNIKA Obdobje izpodbojnosti: zadnja 3 leta pred uvedbo steajnega postopka za: 1. pravne posle in dejanja, ki jih je dolnik sklenil v dobro oje povezane osebe, polnoletnih otrok ali posvojencev, starev, bratov ali sester 2. neodplani posli, kjer je bila velika razlika vrednosti VII. IZTERJAVA STALNIH PREJEMKOV STEAJNEGA DOLNIKA e steajni dolnik prejema plao, pokojnino, nadomestilo plae, prejemke iz naslova zaasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke sodie s sklepom o zaetku postopka osebnega steaja ali posebnim sklepom (sklep o izterjavi stalnih prejemkov): - ugotovi, da ti prejemki spadajo v steajno maso,
32

naloi izplaevalcu, da te prejemke namesto dolniku plauje v dobro fiduciarnega denarnega rauna upravitelja pravnomoni sklep je izvrilni naslov proti izplaevalcu stalnih prejemkov VIII. POSEBNA PRAVILA O PRODAJI PREMOENJA e se prodaja stanovanje, v kateri stanuje dolnik, sodie s sklepom o prodaji naloi dolniku, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroi upravitelju IX. KONEC POSTOPKA Postopek se kona s sklepom o konanju postopka osebnega steaja S sklepom sodie tudi: 1. odloi, katere terjatve upnikov so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega steaja ni bil plaan 2. naloi steajnemu dolniku, da plaa neplaani del terjatev iz 1. toke. V izreku sklepa sodie navede seznam neplaanih priznanih terjatev, ki ga mora sodiu predloiti upravitelj hkrati s svojim konnim poroilom in je sestavni del izreka tega sklepa Pravnomoni sklep o konanju osebnega steaja je izvrilni naslov za izterjavo neplaanih priznanih terjatev POSTOPEK ZA ODPUST OBVEZNOSTI Steajni dolnik lahko do izdaje sklepa o konanju osebnega steaja vloi predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do zaetka postopka osebnega steaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plaane. OVIRE ZA ODPUST OBVEZNOSTI Odpust obveznosti ni dovoljen, e: 11 je bil steajni dolnik pravnomono obsojen za k.d. proti premoenju ali gospodarstvu, ki e ni izbrisano 11 je v zadnjih 3 letih pred uvedbo osebnega steaja dal neresnine, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi esar mu je pristojni davni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 1 1 so mu bile obveznosti e odpuene in od pravnomonosti sklepa o odpustu teh obveznosti e ni preteklo 10 let 1 1 je v zadnjih 3 letih pred uvedbo prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoenjskim poloajem, ali e je razpolagal s svojim premoenjem neodplano ali za neznatno plailo SKLEP O ZAETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI e sodie ugotovi, da obstaja ovira za odpust, zavrne predlog za odpust obveznosti ne obstaja ovira za odpust, izda sklep o zaetku postopka odpusta obveznosti O zaetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem PREIZKUSNO OBDOBJE e izda sklep o zaetku postopka odpusta obveznosti, doloi sodie preizkusno obdobje ob upotevanju: - starosti steajnega dolnika - njegovih druinskih razmer - njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj - razlogov za njegovo insolventnost Preizkusno obdobje ne sme biti kraje od 2 let od uvedbe osebnega steaja in 1 leta po vloitvi predloga za odpust obveznosti dalje od 5 let od uvedbe osebnega steaja DODATNE OBVEZNOSTI DOLNIKA e je zaposlen: izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi e ni zaposlen in je sposoben za delo: si mora prizadevati, da najde zaposlitev ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali obasne zaposlitve ali drugega dela, razen e ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati in upravitelju mora meseno poroati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi nael zaposlitev UGOVOR UPNIKA - ovire za odpust obveznosti - dolnik kri obveznosti - preizkusno obdobje je prekratko ROK ZA UGOVOR: v 6 mesecih po objavi oklica o zaetku postopka za odpust obveznosti (zaradi prekratkega preizkusnega obdobja pa do izteka le-tega)
33

ODLOANJE O UGOVORU UPNIKA zavre prepozen ugovor e ni prepozen, razpie narok, ugovor s prilogami, poziv, da se izree o ugovoru, ter vabilo za narok vroi dolniku in upravitelju ter objavi oklic o naroku e presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom: da obstaja ovira za odpust obveznosti ustavi postopek in zavrne predlog za odpust da je obdobje prekratko ustrezno podalja preizkusno obdobje e sodie presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne. Proti sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti se lahko pritoita steajni dolnik in vlagatelj ugovora SKLEP O ODPUSTU OBVEZNOSTI Po poteku preizkusnega obdobja sodie v 8 dneh izda in objavi sklep, da se dolniku odpustijo njegove obveznosti 1. e ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vloen ali 2. e je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomono zavren ali zavrnjen. TERJATVE, ZA KATERE UINKUJE ODPUST OBVEZNOSTI Odpust obveznosti uinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolnika, ki so nastale do zaetka osebnega steaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil, e ni drugae doloeno. Odpust obveznosti ne uinkuje za prednostne terjatve. PRAVNI UINKI ODPUSTA OBVEZNOSTI S pravnomonostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plailo terjatve, v delu, v katerem ta do pravnomonosti sklepa ni bila plaana. e dolnik prostovoljno plaa neplaani del terjatve, nima pravice zahtevati vraila po pravilih o neupravieni pridobitvi IZPODBIJANJE ODPUSTA OBVEZNOSTI Vsak upnik, za terjatev katerega uinkuje pravnomoni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodia zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, e je dolnik s prikrivanjem ali lanim prikazovanjem podatkov o svojem premoenjskem poloaju ali z drugano prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tobo je treba vloiti v 2 letih po pravnomonosti sklepa o odpustu obveznosti. 111 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE Vpraanja: - primer: Steajni upravitelj pride na vrata zapuene stavbe, kjer bi moral biti sede podjetja. Nobenega ne najde, kaj naredi? Izbris iz SR brez likvidacije. Kdo e lahko predlaga? Ali gre samo za predlagalni postopek ali tudi po uradni dolnosti? Kaj lahko naredijo upniki? Kako je z aktivnimi drubeniki, dokazno breme, rok in vrsta roka? - izbris drube iz registra brez likvidacije (na primeru, kakne monosti ima tisti, ki je predlagan za izbris in kaj dokazuje). kaj, e pie na sodie rubenik? I. IZBRISNI RAZLOG Pravna oseba se izbrie iz sodnega registra brez likvidacije, e: 1. je prenehala poslovati, nima premoenja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon doloa kot razlog za izbris pravne osebe brez likvidacije DOMNEVA O PRENEHANJU POSLOVANJA (izpolnjena 1. t.): pri gospodarski drubi, e v 2 zaporednih poslovnih letih ni predloila svojega letnega poroila AJPES-u pri vsaki pravni osebi, e je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: na katerem ne sprejema uradnih potnih poiljk ali je na tem naslovu neznana, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali ki ne obstaja II. POSTOPEK IZBRISA Sklepi se vroijo udeleencem postopka in objavijo. e vroitve na naslovu ni mo opraviti, velja za opravljeno, ko potee 8 dni od objave tega sklepa. Sodie odloi o zaetku postopka izbrisa
34

 po uradni dolnosti na podlagi obvestila ali na predlog upravienega predlagatelja (lastnik objekta, kjer je naslov pravne osebe)

UDELEENCI POSTOPKA izbrisa so: 1. pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa 2. predlagatelj postopka izbrisa, e je sodie zaelo postopek izbrisa na predlog 3. drubenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, e vloi ugovor proti sklepu o izbrisu, in 4. druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kren, e priglasi svojo udelebo v postopku UPRAVIENI PREDLAGATELJ: oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Zaetka postopka izbrisa ne more predlagati niti drubenik niti upnik pravne osebe. Registrsko sodie izda sklep o zaetku postopka izbrisa, e presodi, da obstaja izbrisni razlog. Zaetek postopka izbrisa se vpie v sodni register. Ugovor proti sklepu o zaetku postopka izbrisa v 2 mesecih s strani pravne osebe, njenega drubenika ali upnika: 1. e izbrisni razlog ne obstaja, 2. e je bil nad pravno osebo zaet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali 3. e je bil vloen predlog za zaetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Odloitve registrskega sodia o ugovoru: zavre ugovor (prepozen, neupraviena oseba, nedovoljen) izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa: e je ugovor utemeljen in izbrisni razlog ne obstaja (mona pritoba v 8 dneh po vroitvi sklepa). Na podlagi pravnomonega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodie po uradni dolnosti odloi o izbrisu vpisa zaetka postopka izbrisa iz sodnega registra. izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, e: v roku ni vloen ugovor ali je bil zavren presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja PRAVNE POSLEDICE IZBRISA 1. pravna oseba preneha 2. izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plailo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih drubenikov ali od drugih drubenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, zahtevati povrnitev kode od lanov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe (zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa.) 3. e so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju zaposleni delavci, jim preneha delovno razmerje 4. e pravna oseba imela neplaane obveznosti, aktivni drubeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti (zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa) 111 V KAKNEM ROKU ZASTARAJO ZAHTEVKI ZOPER AKTIVNE DRUBENIKE PO ZFPPIPP (rok je zastaralni, po ZFPPod pa je bil prekluzivni) V 1 letu po objavi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. 111 AJPES in TOKA VEM - primer: Kje se objavljajo sklepi sodia med steajnim postopkom? (portal Ajpes) Ste e videli ta portal? Kako izgleda? Kaj vse lahko na njem vidite? (malo sem mutila okoli tega da je mogo vpogled v poslovni register in tudi v zbirke listin delno, in da vem, da ima veliko zavihkov, vsak je za svojo evidenco, in je bila cisto zadovoljna, ni bilo miljeno, da moram vedeti vse tiste kratice in evidence ki jih ajpes vodi. Mi je pa razloila, da sodie na ajpes ''obesi del spisa'', da je zelo azurno in transparentno) e fizina oseba (podjetnik, zasebnik) - AJPES dolnika izbrie iz poslovnega registra pravnomonega sklepa o zaetku postopka!!!! e na podlagi

I. VPIS V POSLOVNI IN SODNI REGISTER 11 DRUBE - zaradi zdruitve podatkovnih baz sodnega registra in PRS se je vpis podatkov v oba registra zdruil v enoten postopek - postopek vpisa gospodarske drube v PRS ali sodni register se izvede prek sistema e-VEM v elektronski obliki - predlog za vpis v sodni register je mogoe vloiti na katerikoli vstopni toki VEM ali pri notarju
35

vsi postopki vpisa ali spremembe podatkov v PRS ali sodnem registru, ki jih gospodarske drube izvedejo prek vstopnih tok VEM, so brezplani o predlogu za vpis v sodni register odloi sodie vpis v PRS se objavi hkrati z izvritvijo vpisa v sodni register sklep o vpisu v sodni register prejme gospodarska druba v papirni ali elektronski obliki (v varni potni predal)

11 PODJETNIKI - na podlagi dolob ZGD-1 lahko samostojni podjetnik zane opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register

Slovenije (PRS). Postopek vpisa podjetnika, vpisa sprememb podatkov in vpisa prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika v PRS vodi AJPES. vpis podjetnika, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika se lahko izvede neposredno prek dravnega portala e-VEM z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali na vseh vstopnih tokah VEM

DRUGI POSLOVNI SUBJEKTI V skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije AJPES vodi v Poslovnem registru Slovenije (PRS) tudi vse poslovne subjekte, ki se registrirajo z vpisom v primarni register ali uradno evidenco pri drugih registrskih organih. Takni poslovni subjekti so: drutva, sindikati, politine stranke in fizine osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost (npr. samostojni novinarji, notarji, odvetniki, proizvajalci elektrine energije ipd.)
11

II. E-OBJAVE SODNIH ZADEV 11 e-Objave v postopkih vpisov v sodni register Brezplaen vpogled v zbirko listin, vpisov in sklepov v sodni register. Zbirka listin Objave vpisov, sklepov in predloitve listin
11

e-Objave v postopkih zaradi insolventnosti Brezplaen vpogled v objave procesnih dejanj, vpisnik zadev in seznam upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti. Objave v postopkih zaradi insolventnosti eINSOLV Seznam upraviteljev

III. PREDLOITEV LETNIH POROIL Drube Podjetniki Pravne osebe javnega prava Nepridobitne organizacije Drutva VSTOPNA TOKA VEM Vstopne toke VEM (vse na enem mestu) so mesta, prek katerih stranke vlagajo vloge za registracijo (ustanovitev, vpis sprememb, izbris) gospodarskih drub in drugih subjektov vpisa v sodni register ter njihovih delov ter vloge za registracijo samostojnih podjetnikov in njihovih delov. Naloge vstopnih tok VEM opravljajo vse izpostave AJPES, organizirane pa so tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije (OZS), Davne uprave Republike Slovenije (DURS), upravnih enot (UE), Javne agencije za podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI) ter pri notarjih. Vloge za ustanovitev enoosebne drube z omejeno odgovornostjo ter vse vloge za registracijo samostojnih podjetnikov pa lahko stranke oddajo tudi od doma prek oddaljenega dostopa po internetu. Med vstopnimi tokami VEM imajo poseben poloaj notarji, ki so pooblaeni za sprejemanje vseh vrst vlog za gospodarske drube in druge subjekte vpisa v sodni register, medtem ko so ostale vstopne toke VEM pooblaene le za sprejemanje doloenih vlog za registracijo gospodarskih drub in njihovih delov, za sprejemanje vseh vrst vlog za poslovne enote ter za sprejemanje vseh vrst vlog za samostojne podjetnike.

OBLIGACIJSKI ZAKONIIK
111 GRADBENA POGODBA Vpraanje: - doloitev cene pri gradbeni pogodbi; kako se lahko oblikuje cena? (na enoto, skupaj in na klju) Primerjava cene skupaj in na klju -- kaj je bolje, kater nain bi izbrali? Zakaj? Kaj je pomembno pri tako postavljeni ceni. - kateri vir se uporabi pri razlagi pogodbe, e v njej ni vse dogovorjeno (podjemna pogodba, gradbene uzance) Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se
36

 izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali da bo na takem zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal doloeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z gradbo so miljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, eleznike proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja veja in zahtevneja dela. Z nartom je miljena projektna dokumentacija. Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe, katere predmet je izdelava nove stvari. Storitev izvajalca je obligacija rezultata (uspeha) - ne samo delo, ampak tudi konni rezultat. Izvajalec nima pravice zahtevati navodil od naronika, naronik pa nima pravice dajati navodil izvajalcu. Gre za naelo samostojnosti izvajalca - najpomembneje je, da zgradi gradbo (po standardih stroke), ostalo je nepomembno. Objekt (gradba) postane sestavina naronikove nepreminine. Za vpraanja, ki niso urejena v delo OZ o gradbeni pogodbi, se uporabljajo pravila o sploni podjemni pogodbi ter Posebne gradbene uzance, ki zelo natanno urejajo nekatera vpraanja. Tudi temeljno naelo OZ je, da se poleg poslovnih obiajev in prakse med strankama uporabljajo uzance. Posebne gradbene uzance urejajo podrobneje posamezna vpraanja: v zvezi z oblikovanjem cene, plailom cene, spremembo cene ter izroitvijo in prevzemom del. CENA Viina cene ni bistvena sestavina gradbene pogodbe - e ni doloena v pogodbi, se doloi glede na as, ki je bil potreben, da se tak posel opravi, in glede na viino plaila, ki je obiajna za tak posel. Klavzule o doloitvi cene so: enotna cena ali cena na enoto skupaj dogovorjena cena cena s klavzulo "klju v roke" Razlika med njimi je v tem, ali je izvajalec (oz. naronik) v primeru nepredvidenih del oziroma odstopanj dejanskih koliin izvedenih del od predvidenih upravien zahtevati ustrezno spremembo cene. Doloitev cene v gradbeni pogodbi zato pomeni dogovor o obsegu in vrsti del, katerih vrednost je obseena s pogodbeno ceno. Glede na izbrano klavzulo lahko izvajalec zahteva zvianje pogodbene cene zaradi presenih ali nepredvidenih del e z enostransko izjavo volje (zaradi tega ni potrebno spreminjati pogodbe). Izraun z izrecnim jamstvom za pravilnost, ki je monost pri podjemni pogodbi, je samo posebna oblika cene, dogovorjene s klavzulo "klju v roke" pri gradbeni pogodbi, izraun brez izrecnega jamstva pa je oblika cene na enoto. OZ doloa: Cena del je lahko doloena od merske enote dogovorjenih del (cena na enoto) ali v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena). e ni glede spremembe cene v pogodbi doloeno kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvianje cene za dela, e so se v asu od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, tako da bi morala biti ta cena vija ve kot za 2 odstotka. e izvajalec zaradi vzrokov, za katere odgovarja, ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva zvianje cene za dela, e so se v asu od sklenitve pogodbe do dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi konana, zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, tako da bi morala biti po novih cenah za te elemente vija ve kot za 5 odstotkov. Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2 oziroma 5 odstotkov. e je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu doloilu zahteva spremembo, e so se cene za elemente toliko zviale, da bi morala biti cena za dela ve kot za 10 odstotkov vija. e vsebuje gradbena pogodba doloilo klju v roke ali kakno drugo podobno doloilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presenih del, izkljuuje pa vpliv manjkajoih del nanjo. e je pri pogodbi klju v roke udeleenih kot pogodbena stranka ve izvajalcev, je njihova odgovornost nasproti naroniku solidarna. CENA NA ENOTO je setevek vseh strokov, za katere izvajalec ob sestavi ponudbe predvideva, da bodo nastali. Za vsako mersko enoto pogodbenih del mora izvajalec predvideti koliine in cene materialov, tevilo delovnih ur V primeru enotne
37

cene ima izvajalec za izvedeno mersko enoto pogodbenih del pravico do plaila pogodbeno dogovorjene cene za to enoto, ne glede na to, ali je porabil veje koliine materiala ali ve delovnih ur. V primeru presenih del ima izvajalec pravico do vijega plaila, vendar po dogovorjeni ceni na mersko enoto; naronik pa ima pravico do nijega plaila, e je bilo potrebno opraviti manji obseg dela (zadoa enostranska izjava volje izvajalca ali naronika). Izvajalec ima pravico do plaila vseh nepredvidenih del (predvidljivih in nepredvidljivih). Ta cena izraa vrednost dejansko izvedenih del, zato je tveganje za obe stranki majhno. SKUPAJ DOGOVORJENA CENA Cena je doloena v skupnem znesku za celoten objekt. V skupnem znesku doloena cena se ne spremeni zaradi nastalih presenih oziroma manjkajoih del. Vendar pa je izvajalec dolan nositi le tista tveganja, ki bi jih v asu sklenitve pogodbe lahko predvidel - dela, za katera je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti, da se morajo opraviti. Za nepredvidljiva dela torej skupaj dogovorjena cena ne velja, temve ima izvajalec zanje pravico do posebnega plaila za ta dela. Takna dela pomenijo posebno obliko spremenjenih okoliin in ima zanje izvajalec pravico zahtevati zvianje pogodbene cene (ne pa razveze pogodbe). CENA, DOLOENA S KLAVZULO "KLJU V ROKE" Pogodbena cena v tem primeru obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presenih del. Doloena je v skupnem znesku za celoten objekt, ima znailnosti skupaj dogovorjene cene, vendar pa obsega tudi vrednost nepredvidljivih del. Tveganje izvajalca je tako e veje kot v primeru skupaj dogovorjene cene, saj obsega tudi dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti. Kljub temu klavzula "klju v roke" ne izkljuuje uporabe pravil o spremembi pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliin (ki pa ne morejo obsegati tistih okoliin, ki se navezujejo na nepredvidljiva dela). Posebne gradbene uzance doloajo posebna pravila o spremenjenih okoliinah. ODGOVORNOST ZA STVARNE NAPAKE Za odgovornost za napake se uporabljajo dolobe podjemne pogodbe. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odkodninske odgovornosti. Naronik mora izvajalca o napakah obvestiti takoj ko je to po normalnem teku stvari mogoe, o skritih napakah pa v 1 mesecu odkar jo je odkril in najkasneje v 2 letih od prevzema gradbe (2 letni jamevalni rok). Naronik mora v 1 letu od obvestila izvajalcu o napaki zahtevati odpravo napake oz. znianje plaila + odkodnino ali odstopiti od pogodbe. ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA SOLIDNOST IN POMANJKLJIVOST ZEMLJIA Pravice naronika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse pozneje pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejim pridobiteljem ne tee nov rok za obvestilo in tobo, temve se jim rok prednikov vteva. Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, e se take napake pokaejo v 10 letih od izroitve in prevzema del. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljia, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokaejo v 10 letih od izroitve in prevzema del, razen e je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljie primerno za gradnjo in se med gradnjo niso pojavile okoliine, ki bi vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. To velja tudi za projektanta, e izvira napaka gradbe iz kakne napake v nartu. Izvajalec in projektant sta odgovorna tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe, ne le naroniku. Te njune odgovornosti ni mogoe s pogodbo izkljuiti ali omejiti. Naronik ali drug pridobitelj je dolan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v 6 mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. Izvajalec in projektant se ne more sklicevati na zgornje, e se napaka nanaa na dejstva, ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporoil naroniku oziroma drugemu pridobitelju, ali e je s svojim ravnanjem zavedel naronika oziroma drugega pridobitelja, da pravic ni pravoasno uveljavil. Izvajalec ni prost odgovornosti, e je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naronika. Vendar je v primeru, e je pred izvritvijo posameznega dela po zahtevi naronika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, njegova odgovornost zmanjana, v okoliinah danega primera pa tudi izkljuena. e sta v razmerju do naronika odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna. Projektant, ki je izdelal nart gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvritvijo del, odg tudi za napake v izvrenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov, za katere odg izvajalec, e bi jih bilo lahko opaziti ob obiajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povrailo. Izvajalec, ki je povrnil kodo, nastalo zaradi napake v izvrenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povrailo v tolikni meri, kolikor izvirajo napake v izvrenih delih iz napak v nartu. e je za napako odg nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, e namerava zahtevati od njega povrailo, obvestiti o napaki v 2 mesecih od dneva, ko je naronik obvestil njega.
38

111 KOMISIJSKA POGODBA Vpraanja: - za igav raun se sklepa komisijska pogodba? - v kakno pogodbo se preoblikuje komisijska pogodba, e komisionar od komitenta odkupi vso blago - v prodajno, pravice komitenta v primeru steaja komisionarja) - odgovornost del credere, kako odgovarja komisionar? - komisijska pogodba (ni treba zdaj podrobno na dolgo in siroko, jaz sem rekla samo da gre za posebno obliko mandata, da pa odgovarja komisionar za profesionalno skrbnost, da so bolj podrobno urejene dolnosti komisionarja kot mandatarja, da deluje v svojem imenu in za raun komitenta, nato me je vpraala se e lahko odgovarja za izpolnitev pogodbe, ki jo je komisionar sklenil s 3. osebo za komitenta, da sem povedala e o del credere zavezi in proviziji pa je bila cisto zadovoljna) - kaj je komisijska pogodba - dolobe katere pogodbe se uporablja subsidiarno, kako nastopa komisijonar, kako mandatar - kdo je lahko ta tretja oseba, za katerega komisionar odgovarja (sopogodbenik?) S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu na raun komitenta opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plaila, tudi e ni bilo dogovorjeno. Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naroilu, e ni s komisijskimi pravili drugae doloeno. Komisijska pogodba je posebna vrsta mandatne pogodbe, katere predmet je opravljanje pravnih dejanj (zastopanje). Komisionar deluje v svojem imenu in za raun komitenta, je posredni zastopnik! Komisionarjeva dolnost je obligacija prizadevanja; zavee se, da si bo z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval uresniiti komitentov interes, ki je pridobiti doloeno blago (pri nakupni komisiji) ali pridobiti plailo, kupnino, za doloeno svoje blago (pri prodajni komisiji). Za uresniitev komitentovega interesa so 3 koraki: iskanje sopogodbenika: pri nakupni komisiji prodajalca, ki je pripravljen prodati blago pod pogoji, ki jih je komitent doloil v naroilu, pri prodajni komisiji pa kupca, ki bi bil pripravljen kupiti blago pod komitentovimi pogoji sklenitev pogodbe: s tem, ko komisionar sklene pogodbo (kot kupec ali kot prodajalec) opravi pravno dejanje, ki je predmet njegovega izpolnitvenega ravnanja; izvri naroilo izpolnitev komisionarjevega sopogodbenika: komitentov interes je izpolnjen, ele ko komisionarjev sopogodbenik izpolni obveznost (dobavi blago ali plaa kupnino). Posel, ki je predmet komisionarjevega izpolnitvenega ravnanja, je torej uspeno opravljen, ele ko je izpolnjena pogodba; izvritev posla. Komisionar torej pravilno izpolni svojo obveznost na podlagi komisijske pogodbe, e je pri iskanju sopogodbenika in pri sklepanju pogodb na raun komitenta ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi (v mejah njegovega naroila). Sam posel pa je uspeno opravljen ele, ko komisionarjev sopogodbenik izpolni obveznost, ki se jo je s pogodbo zavezal izpolniti. ODGOVORNOST DEL CREDERE Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, e pogodbo sklene pod pogoji, doloenimi v naroilu, in e pri sklepanju te pogodbe ravna z ustrezno skrbnostjo. Komisionar za neizpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, ki je nastala na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil na raun komitenta, ne odgovarja. Komisionarjeva obveznost je krena samo, e je za vzrok za neizpolnitev pogodbe (plailna nesposobnost sopogodbenika) komisionar vedel ali bi ga lahko ugotovil, e bi ravnal z dolno profesionalno skrbnostjo. Del credere odgovornost pomeni odgovornost za izpolnitev pri posebnem jamevanju za sopogodbenika. Komisionar odgovarja za izpolnitev obveznosti lastnega sopogodbenika le, e je posebej jamil, da bo sopogodbenik izpolnil. Takno jamevanje je seveda tvegano, zato se komisionarju prizna del credere provizija komisionar, ki je jamil za izpolnitev sopogodbenika, ima pravico do posebnega plaila. Samo komisionar (in ne komitent) lahko v razmerju do svojega sopogodbenika uveljavlja izpolnitveni zahtevek in vse zahtevke za nepravilno izpolnitev obveznosti sopogodbenika. S pogodbeno dolobo o del credere odgovornosti pa lahko komitent od komisionarja zahteva, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki bi ga moral opraviti njegov sopogodbenik (dobavi blago ali plaa kupnino). Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe in se iz vrednosti teh stvari lahko poplaa pred drugimi komitentovimi upniki. Komisionar ima tudi prednostno pravico do poplaila za svoje terjatve iz vseh komisijskih poslov s komitentom (pride v potev v steaju, ko lahko odkloni prenos terjatev, ki jih je dobil od sopogodbenika na komitenta) in iz tistih terjatev, ki jih je pridobil za komitenta, ko je izpolnjeval njegovo naroilo.
39

PRAVICE KOMITENTA V PRIMERU STEAJA KOMISIONARJA Terjatve, pridobljene na podlagi pogodb, ki jih je komisionar sklenil za komitenta, ne spadajo v premoenje komisionarja, zato ne morejo biti predmet izvrbe komisionarjevih upnikov ali del komisionarjeve steajne mase. Iz steajne mase se take terjatve izloijoz zakonito cesijo, ki jo doloa OZ glede komisionarjevega steaja. Komitent ima izloitveno pravico, e je komisionar pride v steaj. OZ doloa, da lahko komitent v komisionarjevem steaju zahteva, da se iz steajne mase izloijo stvari, ki jih je izroil komisionarju, da bi jih ta zanj prodal, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil. V enakem primeru lahko komitent zahteva od tretjega, ki mu je komisionar izroil stvari, da mu jih plaa oziroma da mu plaa e ne plaani del. Prav tako pa komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem steaju z izvrilnimi ukrepi segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naroila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta, razen e gre za take terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari. 1 11 RAZLIKA MED KOMISIJSKO IN AGENCIJSKO POGODBO (Hinko) Razlika med komisijsko in agencijsko pogodbo: Obe povezuje dejstvo, da oba komisionar in zastopnik nastopata na raun in na nevarnost naroitelja. Vendar je komisionarjevo zastopanje posredno, saj nasproti tretji osebi nastopa v svojem imenu (in na raun komitenta). To je bistvena razlika z zastopniko pogodbo, kar nalaga komisionarju e dodatni rizik. e naroitelj ne bi priznal, sprejel pogodbe, ki jo je sklenil komisionar s tretjo osebo, bi utegnil slednji ostati zavezan sam. 111 TEMELJNA RAZLIKA MED MANDATNO IN PODJEMNO (Hinko) (podvpraanje e o pediterski - ali jami za uspeh), e se z nekom zmenim, da mi naredi fasado, ali je to gradbena ali podjemna, podvpraanje, katera je zame bolja, S pogodbo o naroilu (mandatno pogodbo) se prevzemnik naroila zavezuje naroitelju, da bo zanj opravil doloene posle. Hkrati dobi prevzemnik naroila pravico, da te posle opravi. Prevzemnik naroila ima pravico do plaila za svoj trud, razen e ni drugae dogovorjeno ali e ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, e noe sprejeti ponujenega naroila, ki se nanaa na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za kodo, ki tej nastane zaradi tega. Gre za obligacijo prizadevanja. Pravilna izpolnitev se presoja po kriteriju ustrezne (profesionalne) skrbnosti. Tveganje neuspeha bremeni naroitelja. Odplanost se sicer domneva, vendar pa ni nujna znailnost mandatne pogodbe. S pogodbo o delu (podjemno pogodbo) se podjemnik zavezuje opraviti doloen posel, kot je izdelava ali popravilo kakne stvari, kakno telesno ali umsko delo ipd., naronik pa zavezuje, da mu bo za to plaal. e je dogovorjeno, da bo podjemnik izdelal stvar iz svojega materiala, ni pa doloena kakovost, je podjemnik dolan dati material srednje kakovosti. Gre za obligacijo rezultata. Pravilna izpolnitev se presoja po kriteriju uspeno konanega posla. Tveganje neuspeha bremeni podjemnika. Odplanost je nujna znailnost podjemne pogodbe. Mandatna in podjemna pogodba se ne razlikujeta po dejanskih znailnostih posla, temve glede vsebine obveznosti, ki jo izvajalec storitve (mandatar ali podjemnik) prevzameta glede konnega rezultata svojega delovanja. ienje madeev iz preproge ima navadno znailnost obligacijo rezultata (oiena preproga), lahko pa so madei taki, da izvajalec ienja noe prevzeti zaveze, da bo madee (v celoti) odstranil, temve si bi zgolj z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval, da jih bo (v celoti) odstranil. Posebne vrste nominatnih mandatnih pogodb so: komisijska pogodba pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) posrednika pogodba pedicijska pogodba pogodba o kontroli blaga in storitev PEDICIJSKA POGODBA S pedicijsko pogodbo se pediter zavezuje, da bo za prevoz doloene stvari sklenil v svojem imenu na rauna naroitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge obiajne posle in dejanja, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo.

40

pedicijska pogodba je po svoji naravi najbolj primerljiva s komisijsko pogodbo. Za vpraanja, ki niso urejena v poglavju o pedicijski pogodbi, se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi; ker se ta sklicujejo na pravila o naroilu, pridejo v potev tudi ta. OZ pa doloa tudi smiselno uporabo pravil pogodbe o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), in sicer, kadar pediter ne sklepa poslov v svojem imenu in na raun naronika, temve kadar sklepa posle v imenu in na raun naronika. 111 LICENNA POGODBA Vpraanje: - kdaj se sklene licenna pogodba? Z licenno pogodbo se: dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelj licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, pridobitelj licence pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. Nujna je pisna oblika. Licenne pogodbe ni mogoe skleniti za dalji as kot traja zakonito varstvo teh pravic. Izkljuna licenca izkljuna pravica izkorianja, mora biti izrecno dogovorjena. Dajalec licence odgovarja za pravne napake na pravicah izkorianja, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist tretjega. Podlicenca pridobitelj licence lahko odstopi pravico izkorianja drugemu. Licenna pogodba je urejena v OZ, predpisana pa je pisna oblika. Prijavitelj ali imetnik patenta, modela ali znamke lahko v delu ali v celoti s pogodbo prenaa svojo pravico in sklepa licenne pogodbe. Kolektivne znamke in geografske oznabe ni mogoe prenesti in ne moreta biti predmet licenne pogodbe. Z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. Z licenno pogodbo se ne odstopi pravice kot takne, temve se prenese samo pravico izkorianja s pravico industrijske lastnine zavarovanega doseka. Dajalec licence ostane nosilec pravice, na jemalca licence preide samo pravica izkorianja. Licenna pogodba je podobna rabokupni. Tudi tu se lastninska pravica ne prenese, prenese se le pravica izkorianja. Obe pogodbi sta obiajno dolgoroneji, mono je molee podaljanje in nadaljevanje z dedii. Vendar pa pri licenni pogodbi ne gre za stvar, temve za pravico, ki je lahko dana v izkorianje ve osebam. To je bistvena razlika glede na rabokupno pogodbo. Zato licenne pogodbe ne pritevamo v podvrsto kakne druge pogodbe, temve govorimo o pogodbi sui generis. Licence za izkorianje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoe skleniti za dalji as, kot traja zakonito varstvo teh pravic. Izkljuna licenca: - pridobitelj licence pridobi izkljuno pravico izkorianja predmeta licence, - mora biti izrecno dogovorjeno - e v licenni pogodbi ni navedeno, za kakno licenco gre, se teje, da je dana neizkljuna licenca. - dajalec licence ne sme v nobeni obliki sam izkoriati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu. - dajalec licence jami, da pravice izkorianja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno. OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE 11 Izroitev predmeta licence skupaj s tehnino dokumentacijo, ki je potrebna za praktino uporabo predmeta licence - v doloenem roku 11 Dajanje navodil in obvestil, ki so potrebna za uspeno izkorianje predmeta licence 11 Odgovornost za tehnino izvedljivost in tehnino uporabnost predmeta licence - licenna pogodba je odplana, zato veljajo splona pravila o jamevanju za stvarne in pravne napake na stvari. Stvarna napaka je, e se izuma ne da uporabiti. Izum je patentiran, a ga ni mogoe izvesti. Gre za tehnini, ne pa ekonomski vidik proizvodnje. Dajalec licence ne odgovarja, e je cena proizvodnje previsoka. 11 Odgovornost za pravne napake: dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkorianja, ki je predmet pogodbe: - pripada njemu, - na njej ni bremen in - ni omejena v korist koga tretjega.
41

Dajalec licence je dolan varovati in braniti pravico, ki jo je odstopil pridobitelju, pred vsemi zahtevami tretjih. Sankcije za stvarne in pravne napake so splone (zahtevek za odpravo napake, znianje licennine, odkodninska odgovornost, razdor pogodbe...). OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE 1. Izkorianje predmeta licence: na dogovorjeni nain, v dogovorjenem obsegu, v dogovorjenih mejah. 2. Ni upravien izkoriati poznejih izpopolnitev premeta licence, e ni v zakonu ali v pogodbi drugae doloeno. V asu trajanja pogodbe lahko pride do tehninega napredka pri obeh strankah. Brez pogodbene dolobe jemalec licence ne sme uporabljati kasneje izpopolnitve npr. izuma. 3. Varovanje zaupnosti predmeta licence - e so predmet licence nepatentiran izum ali tajno tehnino znanje in izkunje. 4. Kakovost - e je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, e je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence. Drugano pogodbeno doloilo je nino. 5. Zaznamovanje - pridobitelj licence je dolan zaznamovati blago z oznabo o proizvodnji po licenci. 6. Plailo: pridobitelj licence mora - plaati dajalcu licence dogovorjeno plailo tedaj in tako, kot je to doloeno v pogodbi, - e je plailo odvisno od obsega izkorianja predmeta licence (licennina), dajalcu licence poroati o tem, koliko jo izkoria, in plailo obraunati vsako leto, razen e ni v pogodbi za to doloen kraji rok. Sprememba dogovorjenega plaila - e je dogovorjeno plailo postalo oitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom, ki ga ima pridobitelj licence od izkorianja predmeta licence, lahko zainteresirana stranka zahteva njegovo spremembo. Potreben je tudi vpis v patentni register. Doloen mora biti teritorij, na obmoju katerega ima jemalec licence pravico izkoriati pravico. e teritorij ni doloen, se teje, da je licenca prostorsko neomejena. Stranki s pogodbo doloita mejo izkorianja pravice. Licenna pogodba je v svojem bistvu vertikalna omejitev konkurence. Ena stranka drugo omeji pri poslovanju. Vendar se upoteva rule of reason: licenna pogodba je mona izjema od splone prepovedi vertikalnih omejitev konkurence. Dolobe pogodbe pa lahko omejujejo konkurenco samo toliko, kolikor je to smotrno oz. potrebno za ohranitev pravice. Omejitve so dopustne samo glede predmeta pogodbe. Tako bi bila doloba, da mora jemalec licence surovine za izdelavo proizvoda kupovati izkljuno pri dajalcu licence, nina. Prav tako bi bil nien dogovor o doloitvi viine cene proizvoda.

ZPP - PRAVILA POSTOPKA V GOSPODARSKIH SPORIH

111 PRISTOJNOST SODIA V GOSPODARSKIH SPORIH Vpraanja: - pristojnost sodia (spor med drubenikoma-fizinima osebama glede drube (gospodarski spor); motenjski spor med drubama (pristojno okrajno)) - pristojnost sodi v razlinih situacijah/postopkih oz. glede na subjekte spora - spor glede vpisa v sodni register, stranki sta fizina oseba in gospodarska druba? gre za gospodarski spor, okrono sodie - spor glede motenja posesti, stranki sta dve gospodarski drubi? gre za motenje posesti, okrajno sodie - pristojnost v osebnem steaju? fizina oseba - zdaj tudi okrono (ZFPPIPP), s.p. - okrono - katero sodie oz. kateri postopek pride v potev: spor 2 drubenikov fizinih oseb (npr. glede drubene pogodbe d.o.o.) - okrono, gospodarski spor spor 2 drubenikov fizinih oseb glede motenja posesti pri izvajanju drubene pogodbe d.o.o. (okrajno, motenjski spor) 2 gospodarski drubi, spor o lastninski pravici (splona pristojnost, ni gospodarski spor) PRISTOJNOST SODI Okrajno sodie je po ZPP pristojno: glede na vrednost spornega predmeta: ne presega 20.000 ne glede na vrednost - v sporih o: 1. motenju posesti 2. slunostih in realnih bremenih 3. najemnih in zakupnih razmerij Glede na to, da pri motenju posesti nikoli ne gre za gospodarski spor, je pri motenju posesti (tudi e nastane pri izvajanju drubene pogodbe ali katerega koli dejanja v gospodarskih razmerjih) pristojno okrajno sodie. Okrono sodie je po ZPP pristojno:
42

 glede na vrednost spornega predmeta: presega 20.000 ne glede na vrednost - v sporih:

1. 2. 3. 4. o avtorskih pravicah, konkurenci gospodarskih sporih v zvezi s steajnim postopkom

GOSPODARSKI SPORI Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. v sporih, v katerih je vsaka od strank: gospodarska druba, zavod (tudi javni zavod), zadruga, drava ali samoupravna lokalna skupnost 2. v sporih iz pravnih razmerij med s.p.-ji, ki izhajajo iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, med s.p.-ji in zgornjimi pravimi osebami Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. v sporih med drubeniki (fizinimi osebami), drubeniki in drubami, drubami in lani organov upravljanja drub 2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vkljuno javnih zavodov), iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov 3. v sporih med zadruniki, zadrugami in zadruniki ter zadrugami in lani organov upravljanja Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: - v sporih glede vpisov v sodni register - v sporih glede varstva ali uporabe izumov in znakov razlikovanja, pravice do uporabe firme, varstva konkurence - v sporih v zvezi s steajnim postopkom - v sporih, ki se nanaajo na ladje in na plovbo po morju (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov - v sporih glede koncesijskih pogodb - v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitrai (e gre za spor, ki bi ga reevalo po teh pravilih) ZPP izrecno doloa, da se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah in premininah (lastninska pravica, sporih zaradi motenja posesti 111 GOSPODARSKI SPORI IN SPORI MAJHNE VREDNOSTI Vpraanja: - gospodarski spori in smv; napoved pritobe - SMV v gospodarskih sporih: najprej izdaja sodbe s skrajano obrazloitvijo, vsebina pravnega pouka, napoved pritobe in plailo takse, potem sodba s polno obrazloitvijo in nato pritoba - kakna je sodba (predvsem obrazloitev) v gospodarskih sporih male vrednosti, ali sodnik prine s pisanjem sodbe, e ko stranka vloi napoved (ne, ele ko je plaana taksa) SPORI MAJHNE VREDNOSTI V GOSPODARSKIH SPORIH tobeni zahtevek nanaa na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR (v drugih 2.000 EUR) tobeni zahtevek ne nanaa na denarno terjatev, toea stranka pa je v tobi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve doloenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega zneska 4.000 EUR predmet tobenega zahtevka ni denarni znesek, temve izroitev premine stvari, katere navedena vrednost v tobi ne presega 4.000 EUR SODBA (SMV IN PN) obrazloitev sodbe: skrajana obrazloitev (vsebuje samo navedbo tobenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke) pravni pouk: samo pouk o pravici do pritobe ter navedbo, da bo sodba z obrazloitvijo izdelana, e stranka napove pritobo sodba pisno izdelana v 8 dneh PRAVNA SREDSTVA (SMV IN PN) stranka mora napovedati pritobo v 8 dneh od prejema sodbe (kraje verzije sodbe) lahko umakne napoved pritobe, dokler ji ni vroen prepis sodbe z obrazloitvijo; umika napovedi ni mogoe preklicati zoper sodbo se lahko pritoi samo stranka, ki je napovedala pritobo!!! SPORI MAJHNE VREDNOSTI NISO: 11 spori iz avtorske pravice 11 spori, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme
43

11 11 1 1

spori v zvezi z varstvom konkurence spori o nepremininah spori zaradi motenja posesti

111 IZVRBA V GOSPODARSKIH ZADEVAH Vpraanja: - gospodarska izvrba na denarna sredstva dolnika: Kdaj je upnik poplaan (sem rekla, da ko sredstva prispejo na njegov raun, pa se je smejala in rekla ''ja to itak, ampak mislim kdaj se poplailo lahko izvri glede na pravnomonost sklepa o izvrbi?'' odgovor je : Lahko pred pravnomonostjo sklepa, to je izjema) - ali je mono poplaati upnika pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi? SPLONO O IZVRBI V GOSPODARSKIH ZADEVAH PRAVNOMONOST, IZVRLJVOST Postopek izvrbe in zavarovanja se po ZIZ uvede praviloma na predlog, po uradni dolnosti pa samo e zakon posebej doloa (npr. izvrilni postopek zaradi gospodarskega spora se vodi po uradni dolnosti kot enostranski postopek, zato v takem postopku ni potreben predlog upnika za nadaljevanje postopka)! Sodna odloba je praviloma izvrljiva, e je postala pravnomona in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zane tei naslednji dan od dneva, ko je bila odloba vroena. Vendar pa je odloba lahko izvrljiva e pred pravnomonostjo, takoj po poteku paricijskega roka, e po zakonu pritoba ne zadri izvritve (npr. davne odlobe). IZVRBA PROTI DRUBENIKU Mona je izvrba na podlagi izvrilnega naslova proti d.n.o. ali k.d., neposredno proti drubeniku, ki je osebno odgovoren, e upnik v predlogu za izvrbo dolono oznai vpis v sodnem registru (e ni mono pa javno listino), s katerim lahko dokae njegov status drubenika SKLEP O IZVRBI V sklepu o izvrbi sodie med drugim navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvrbo, in da sodie njihove resninosti ni preverilo (razen kadar gre za izvrbo na podlagi nepravnomonega sklepa) - v primeru ugovora (izvrilni naslov) bo moral upnik predloiti listine, na katere se je skliceval v predlogu. IZVRBA NA PODLAGI NEPRAVNOMONEGA SKLEPA Izvrba se praviloma zane opravljati pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi, razen e zakon za posamezna izvrilna dejanja doloa drugae Upnik pa ne more biti poplaan pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi. Glede tega obstajata 2 izjemi: e gre za sklep o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, pod pogojem, da predlogu za izvrbo priloi izvrilni naslov. Izvrilnega naslova ni treba priloiti, e je bil izdan v postopku v gospodarskem sporu e gre za sklep o izvrbi na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, izdanega na podlagi predloga za izvrbo na podlagi priloene menice IZVRBA NA DENARNA SREDSTVA V GOSPODARSKIH ZADEVAH Nekatere posebne dolobe za izvrbo na podlagi izvrilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih in verodostojne listine, e bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih PRENOS PRED PRAVNOMONOSTJO SKLEPA O IZVRBI Organizacija za plailni promet prenese sredstva z dolnikovega na upnikov raun e pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi, razen e je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine (torej samo na podlagi izvrilnega naslova). Organizacija za plailni promet prenese sredstva z dolnikovega na upnikov raun pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi tudi na podlagi sklepa o izvrbi, izdanega na podlagi predloga za izvrbo na podlagi priloene menice. e je s sklepom o izvrbi doloeno, da se izvri prenos sredstev v gotovini, lahko organizacija za plailni promet opravi gotovinsko plailo po pravnomonosti sklepa o izvrbi. IZVRBA NA DELE DRUBENIKA Krajevno pristojno je sodie, na obmoju katerega je sede drube Izvrba na dele drubenika se opravi z zaznambo sklepa o izvrbi: s sklepom o izvrbi se dolniku prepove razpolaganje z deleem; uinek zaznambe: zastavna pravica na deleu drubenika z uinkom tudi proti kasnejim pridobiteljem
44

prodajo delea: pravila ZIZ o izvrbi na nepreminine poplailom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo

AVTORSKO PRAVO (ZASP)

111 AVTORSKA PRAVICA (ZASP) Vpraanja: - kaj je avtorska pravica, iz esa je sestavljena, na kaken nain je mogoe prenesti premoenjsko avtorsko pravico e od njenega nastanka dalje (Hinko) - pravica skesanja pri ZASP (Hinko) - zakaj reemo, da je avtorska pravica naravna pravica (nastane s stvaritvijo) in zakaj, da je ustavna (Hinko) - vrste moralnih avtorskih pravic; vsebina pravice do spotovanja; katera sestavina je krena s predelavo (Hinko) - ali ima avtorska pravica vedno telesno obliko? ne - slika. katere so moralne pravice? (Hinko) - kakna je razlika med reproduciranjem in distribuiranjem (Hinko) - zaasna odredba po ZASP - PRIMER: avtor narie sliko, kasneje pa se v pravnem prometu pojavi zelo podobna slika. Avtor bi sicer veliko lahko iztril za svojo sliko, sedaj pa ne more. Kaj lahko stori? Ali ima varstvo AP? Ker pa se mu povzroa koda, kaj e lahko naredi? (zaasna odredba kakni so pogoji?) - primer: kakne pravice ima avtor v primeru, da mu naronik nekega oglasa (ni bil tono oglas, neka celostna podoba v zvezi s turizmom) ne plaa honorarja, toba, zaasne odredbe (vsebina, kaken zahtevek - oblikuj ga) Ustava RS zagotavlja pravice iz ustvarjalnosti in doloa, da je zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetnike, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. I. KAJ JE AVTORSKO DELO? individualna intelektualna stvaritev s podroja knjievnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakrenkoli nain izraena (npr. govorjena, pisana, glasbena, gledalika, koreografska, fotografska, likovna, arhitekturna, avdiovizualna dela); varovano postane s samo stvaritvijo; sestavni deli avtorskega dela, predelave in zbirke avtorskih del so samostojna avtorska dela. Predpostavke avtorskega dela (kumulativno) 1. Stvaritev = rezultat lovekovega ustvarjalnega ravnanja Pri avtorskih delih gre za rezultat lovekovega ravnanja, saj je samo lovek zmoen ustvarjanja. Zato je izvorno lahko avtor le fizina oseba. Avtorsko delo torej mora ustvariti avtor: ni avtorstva na delih, ki so jih ustvarili drugi. 2. Podroje ustvarjalnosti: - znanost - knjievnost (raunalniki programi!) - umetnost Avtorskopravno varstvo uivajo tudi stvaritve, ki imajo uporavni namen, ki, zabavna glasba in druge trivialne stvartive, elektronski in drugi novi naini izraanja. 3. Duhovnost = delo lovekovega duha, gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati loveki duh, z njim se izraajo misli, sporoila, obutki, ustva in podobno Gre za imaterialno dobrino, netelesni proizvod. Razlikovati je treba avtorsko delo kot imaterialno dobrino od njegovih nosilcev (medijev). Avtorsko delo je delo duha, ki se nato loi od njega s tem, da se izrazi na ustreznih (ne)materialnih nosilcih, ki omogoajo utno zaznavo. 4. Individualnost = najpomembneja predpostavka! Ne pomeni (absolutne) originalnosti! To pomeni, da lahko nekdo povsem neodvisno opravi enako delo; e se dokae, da ni plagiata, se varuje OBOJE = dvojna stvaritev! Ne pomeni objektivne novosti 1 novost se preizkua na podroju patentov. Pri avtorskem delu se ne ugotavlja objektivna novost, temve individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja Uporaba MZP katero pravo velja pri presoji, ali gre za avtorsko delo? Naelo = pravo drave, za katero se zahteva varstvo! 5. Izraenost = delo se mora manifestirati v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za loveke ute strnjenost in sklenjenost (ni v ZASP, je v praksi). Delo mora biti izraeno na kakrenkoli nain. Vse izrazne oblike so avtorsko varovane. Predpostavka izraenosti ne pomeni, da mora biti avtorsko delo tudi materialno fiksirano! e avtor ne izrazi svoje zamisli, ne gre za avtorsko delo! II. KAJ NI AVTORSKO DELO? ideje, naela, odkritja; uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja; ljudske knjievne in umetnike stvaritve.
45

III. AVTORSKA PRAVICA Avtorska pravica: nastane s samo stvaritvijo avtorskega dela (v tem trenutku pripade ustvarjalcu) ni potrebna nobena registracija, prijava, soglasje organa (laje dokazovanje, ni pa konstitutivnega uinka) pravica naravnega prava tisto, kar lovek ustvari, naj bi po naravi stvari pripadalo njemu (naravnopravna narava) uiva ustavno varstvo (60. len URS), mono je tudi mednarodnopravno varstvo (Bernska konvencija 1886, WIPO o - 1996) gre za pravice na nematerialnih dobrinah njen objekt je avtorsko delo kot duhovna stvaritev ima doloene znailnosti osebnostnih pravic (npr. osebnostne pravice imajo tudi za objekt nematerialne dobrine) pravica na premoenju avtorsko delo lahko predpostavlja tudi premoenje za avtorja ima doloene znailnosti lastninske pravice pravica civilnega prava absolutna pravica uinkuje erga omnes: avtor sme le-to izkljuno uivati in lahko kogarkoli izkljui imetnik avtorske pravice je monopolist (pravni monopol) enovita iz nje izvirajo tevilna upravienja Varstvo avtorjevih osebnih in duhovnih vezi do dela moralno upravienje Varstvo avtorjevih premoenjskih interesov materialno upravienje Pri drugih upravienjih: gre za poplailne pravice niso izkljune avtor ne sme nobenemu prepovedati uporabo, e pa jo kdo uporabi, mora za to plaati (avtorji so upravieni do 3% vrednosti slike, ki se proda (e avtorska pravica e obstaja, se nakae dediem). Avtor ne more prepovedati nadaljnje prodaje, je pa upravien do poplaila. Enako je pri izposoji knjig v knjinicah)
11 Moralne avtorske pravice: varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela pravica priznanja avtorstva: avtor ima izkljuno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in lahko

doloi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakno oznako. Avtor ima tudi monost doloiti, naj se njegovega imena ne navede. e se kot avtor oznai kdo drug, govorimo o plagiatu. To je kritev avtorske pravice, ki ima lahko posledice tudi v njenem materialnem delu. pravica prve objave: avtor ima izkljuno pravico odloiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvi objavljeno. Ima pravico, da se odloi, ali bo delo sploh dostopno javnosti. Objava ni pogoj za nastanek avtorskega dela. pravica spotovanja dela: avtor ima izkljuno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, e bi ti posegi ali uporaba lahko okrnili njegovo osebnost. Kritev pravice je torej podana, e gre za poseg v delo in e je okrnjena avtorjeva osebnost, npr. predelava dela, ki je avtor ni dovolil pravica skesanja: Ta pravica je podobna institutu skesanja iz obligacijskega prava. Avtor ima izkljuno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo preklie, e ima za to resne moralne razloge in e predhodno imetniku povrne kodo, ki mu s tem nastane. Pravica skesanja temelji na dejstvu, da je avtor s pogodbo prenesel doloeno materialno pravico na drugega. Pogodba vee obe stranki, e pa ima avtor resne moralne zadrke, lahko enostransko odstopi od nje (jo preklie). Moralni razlogi za skesanje so lahko razlini, npr. sprememba avtorjevega odnosa do dela, spremenjene razmere v drubi, morajo pa biti resni. Pogoj za preklic pogodbe je tudi povrnitev kode, ki nastane drugi pogodbeni stranki. Ta mora avtorju v 3 mesecih od prejema preklica sporoiti obseg kode. e tega ne stori, uinkuje pravica skesanja s potekom roka, pravica do odkodnine pa ugasne. ZASP doloa varovalko, ki avtorju prepreuje zlorabo. Pravica skesanja je namre vezana na moralne in ne na materialne razloge. e eli avtor po uveljavitvi pravice skesanja ponovno prenesti materialne avtorske pravice, mora v 10 letih po uveljavitvi ta prenos prednostno in pod prejnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.
11

Materialne avtorske pravice: varujejo premoenjske interese avtorja; avtor ima izkljuno pravico odloati o uporabi svojega dela in njegovih primerkov pravica reproduciranja: razmnoevanje avtorskega dela pravica distribuiranja: razirila se je zato, ker se je ugotovilo, da pravica reprodukcije ne daje dovolj varstva; avtor se lahko upre samo distribuciji e nastalih primerkov. Je izkljuna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajo v promet s prodajo ali drugano obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti. Je tesno povezana s pravico reproduciranja, saj se obiajno prenaata skupaj. Pravica distribuiranja se nanaa na primerke, ki so bili ustvarjeni z reproduciranjem, pa tudi na izvirnik. Obsega tudi izkljuno pravico, da se primerki dela uvozijo v doloeno dravo zaradi nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, e so bili izdelani zakonito ali ne.

46

11

Pravica reproduciranja in pravica distribuiranja sta zelo tesno povezani. Zato ZASP vzpostavlja domnevo, da se pri prenosu pravice reproduciranja dela teje, da je bila prenesena tudi pravica distribuiranja primerkov tega dela, e ni s pogodbo doloeno drugae. pravica predelave: je izkljuna pravica, da se neko prvotno delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranira, spremeni, vkljui v kako drugo delo ali kako drugae predela. Ta pravica je podobna moralni pravici spotovanja dela. Vendar gre tu za materialno pravico, za materialne interese avtorja. Pri predelavi se vedno postavlja vpraanje, ali pridobi avtorsko pravico avtor prvotnega dela ali avtor predelave. Avtor prvotnega dela obdri izkljuno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki, e ni z zakonom ali pogodbo doloeno drugae. Obiajno se avtor prvotnega dela in avtor predelave s pogodbo dogovorita, kako bosta uveljavljala svoje pravice. pravica javnega izvajanja, prenaanja, predvajanja, prikazovanja pravica radiodifuznega oddajanja pravica radiodifuzne retransmisije pravica dajanja na voljo javnosti pravica avdiovizualne priredbe

Druge avtorske pravice: premoenjska upravienja, ki niso monopolne narave, temve avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo ali kak drug premoenjski interes pravica dostopa in izroitve pravica dostopa k izvirniku ali primerku dela, ki je v posesti drugega, zaradi uresnievanja pravice reproduciranja ali predelave, in do izroitve izvirnika likovnega ali fotografskega dela zaradi razstavljanja v RS sledna pravica pravica avtorja likovnega dela, da je po prvi odsvojitvi obveen o ponovni prodaji, in do nadomestila, e se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trenjem umetnin. Obstaja tudi na drugih pravnih podrojih, npr. v steajnem pravu. e je izvirnik likovnega dela prodan ali z drugano obliko prenosa lastninske pravice odplano odsvojen, ima njegov avtor pravico biti o tem obveen in pravico do nadomestila v obsegu 3% od maloprodajne cene. Za te obveznosti odgovarja vsakokratni odsvojitelj dela. Zastaralni rok zane tei, ko avtor zve za prodajo. Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med ivimi (avtor je ne more prenesti) in izvrbe. Lahko pa je predmet dedovanja. Na podlagi sledne pravice avtor ne more prepovedati prodaje, lahko le zahteva 3% provizijo. pravica javnega posojanja pravica avtorja do nadomestila za prepustitev dela v rabo za doloen as, brez gospodarske koristi in preko organizacije, ki to dejavnost izvaja kot javno slubo pravica do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje pri prvi prodaji ali izvozu novih naprav za vizualno ali tonsko snemanje ter fotokopiranje, novih praznih nosilcev zvoka in od fotokopij, narejenih za prodajo

IV. OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE uporaba avtorskega dela je mona samo, e avtor prenese ustrezno materialno avtorsko pravico, razen v primerih, doloenih z zakonom: 1. Vsebinske omejitve avtorske pravice ZAKONITE LICENCE primeri, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja (prenosa materialne avtorske pravice), vendar ob plailu primernega nadomestila: reprodukcija avtorskih del v itankah in ubenikih; reprodukcija posaminih objavljenih lankov v periodinem tisku ali pregledih tiska; reprodukcija in distribuiranje avtorskih del za potrebe invalidov PROSTA UPORABA primeri, ko je uporaba ali reproduciranje avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja in brez plaila nadomestila: za potrebe obveanja javnosti dela, ki se vidijo/sliijo ob poteku dogodka, o katerem se poroa, reprodukcija povzetkov lankov v pregledih tiska, reprodukcija javnih politinih govorov ali govorov na obravnavah) za potrebe pouka privatno in drugo lastno reproduciranje v najve 3 primerkih za lastno uporabo in ne v obsegu celotne knjige citati navajanje odlomkov iz posaminih objavljenih del z namenom ponazoritve, sooenja ali napotitve in z navedbo vira in avtorstva dela prosta predelava dela privatna ali druga lastna predelava, ki ni namenjena ali dostopna javnosti, predelava v parodijo ali karikaturo, predelava v zvezi z dovoljeno uporabo za potrebe promocije javne razstave ali prodaje umetnikih del dela na splono dostopnih krajih (ulicah, trgih, parkih ipd.) za potrebe uradnih postopkov za potrebe preizkusa delovanja naprav 2. asovne omejitve avtorske pravice splona omejitev: 70 let po avtorjevi smrti; v primeru soavtorstva od smrti avtorja, ki je umrl zadnji anonimna in psevdonimna dela: 70 let po zakoniti objavi dela pravica skesanja: do smrti avtorja
47

V. PRAVNI PROMET Z AVTORSKO PRAVICO 11 dedovanje avtorska pravica kot celota, razen pravice skesanja 11 izvrba samo premoenjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice (ne pa avtorska pravica, nedokonana dela in neobjavljeni izvirniki) 11 pogodbeni prenos avtorska pravica kot celota ni prenosljiva, prenosljive pa so posamine materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja (razen sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje) prenos je lahko izkljuni (imetnik lahko uporablja delo ob izkljuitvi avtorja in vseh drugih oseb) ali neizkljuni (imetnik lahko uporablja delo poleg avtorja in drugih imetnikov); domneva se neizkljuni prenos nadaljnji prenos pravice na tretje osebe brez dovoljenja avtorja ni moen, razen e je s pogodbo dogovorjeno drugae; nino je doloilo, s katerim avtor na drugo osebo prenaa avtorsko pravico kot celoto, moralne avtorske pravice, materialne avtorske pravice na vseh prihodnjih delih ali za neznane oblike uporabe svojega dela; e avtorski honorar ni doloen s pogodbo, se doloi glede na obiajno plailo za doloeno vrsto del moen je preklic materialne avtorske pravice, e jo imetnik izvruje v nezadostni meri ali sploh ne in so zaradi tega prizadeti avtorjevi upravieni interesi ZASP doloa, da se lahko med ivimi (inter vivos) prenaajo samo materialne in druge avtorske pravice. Moralne avtorske pravice (razen pravice skesanja) se lahko prenaajo le z dedovanjem (mortis causa). Na avtorsko pravico ni mogoe sei s prisilno izvrbo. S prisilno izvrbo je mogoe sei samo na premoenjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice. Za pridobitev avtorskih pravic ni potrebna poslovna sposobnost. Vsaka fizina oseba je lahko imetnik avtorske pravice. Vendar pri prenosu le-teh potrebujejo zakonskega zastopnika/skrbnika. Avtorska pravica ne obstaja na stvari, temve na stvaritvi. e je stvar v lasti avtorja, ni teav. Do nasprotij pa lahko prihaja takrat, ko je stvar v lasti nekoga drugega. ZASP v posebnem poglavju obravnava nekatera mona nasprotja med lastninsko in avtorsko pravico. Izhaja iz naela loenega soobstoja, neodvisnosti, praktine konkordance. Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico in drugimi pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovano, e ni z zakonom drugae doloeno. Pravici torej obstajata loeno. Posledica tega naela je naelo loenosti pravnega prometa (prenosa). VI. SORODNE PRAVICE 11 Pravice izvajalcev 11 Pravice proizvajalcev fonogramov 11 Pravice filmskih producentov 11 Pravice RTV organizacij 11 Pravice zalonikov 1 1 Pravice proizvajalcev podatkovnih baz VII. VARSTVO AVTORSKE PRAVICE 1. ZAHTEVKI Ob kritvi izkljunih pravic iz tega zakona lahko upravienec zahteva da se: 1. prepovejo krenje in bodoe kritve 2. odpokliejo predmeti kritve iz gospodarskih tokov z upotevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb 3. odstrani stanje, ki je nastalo s kritvijo 4. nepreklicno odstranijo predmeti kritve iz gospodarskih tokov 5. uniijo predmeti kritve 6. uniijo sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev in so v lasti krilca 7. upraviencu prepustijo predmeti kritve proti plailu proizvodnih strokov 8. sodba objavi 2-7 - odstranitveni zahtevki; pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upotevati sorazmernost med teo kritve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev uinkovitega varstva pravic 2. POVRNITEV KODE IN CIVILNA KAZEN ZASP najprej doloa civilnopravno varstvo. Veljajo splona pravila o odkodninski odgovornosti. e je s kritvijo avtorske pravice nastala koda, lahko avtor zahteva odkodnino po splonih pravilih o povrnitvi kode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali obiajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste. ZASP pa doloa dva instituta, ki sta lex specialis glede na pravila OZ. denarna odkodnina za nepremoenjsko kodo: OZ je glede tega precej konzervativen, ZASP pa k splonemu reimu dodaja monost odkodnine za pretrpljene duevne boleine zaradi kritve moralnih avtorskih pravic
48

 civilna kazen (poseben institut, ki je v naem pravnem redu posebnost): v primeru, ko je bila materialna ali druga avtorska pravica krena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravienec zahteva plailo dogovorjenega ali obiajnega honorarja za tovrstno uporabo, poveanega do 200%, ne glede na to, ali je zaradi kritve pretrpel kakno premoenjsko kodo ali ne. Pri odmeri odkodnine mora sodie upotevati preventivni namen civilne kazni. e je premoenjska koda veja od civilne kazni, lahko upravienec zahteva razliko do popolne odkodnine. 3. ZAASNE ODREDBE POGOJI Sodie izda zaasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, e upravienec izkae za verjetno: 1. da je imetnik avtorske pravice (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev: da terjatev obstoji ali bo nastala) 2. da je bila njegova pravica krena ali grozi dejanska nevarnost, da bo krena (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih terjatev: nevarnost, da terjatve ne bo mogoe uveljaviti) 3. obstaja ena od predpostavk (enako ZIZ za zavarovanje nedenarnih terjatev): nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogoena ali precej oteena da je odredba potrebna, da se preprei nastanek teko nadomestljive kode (ZIZ e : uporaba sile) da domnevni kritelj (ZIZ: dolnik) z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale upniku Upravienec, ki predlaga izdajo zaasne odredbe brez poprejnjega obvestila in zaslianja nasprotne stranke, mora poleg zgornjih pogojev izkazati za verjetno, da bi kakrnokoli odlaanje z izdajo zaasne odredbe povzroilo upraviencu nastanek teko nadomestljive kode. (tega ZIZ ne doloa) Ni treba dokazovati in domneva (enako ZIZ za denarne terjatve): nevarnosti ni treba dokazovati, e izkae za verjetno, da bi krilec z odredbo pretrpel le neznatno kodo teje se, da je nevarnost podana, e naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (razen EU) VRSTE ZAASNIH ODREDB sodie sme za izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja zlasti pa (primeroma): 1. da se domnevnemu krilcu prepove domnevno krenje in bodoe kritve; 2. da se zaseejo, izkljuijo iz prometa in shranijo predmeti kritve ter sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev. Sodie mora odloiti o ugovoru zoper sklep o zaasni odredbi v 30 dneh od dneva vloitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vloitev odgovora na ugovor. V postopku za izdajo zaasne odredbe se uporabljajo dolobe ZIZ, e ni z ZASP doloeno drugae. Postopek je nujen. 1. Toba zaradi kritve pravic tobeni razlogi: kritev pravic ali dejanska nevarnost kritve pravic aktivna legitimacija: imetnik pravice; e jih je ve, lahko vsak zahteva varstvo celotne pravice pasivna legitimacija: kritelj pravice; e jih je ve, je vsak zavezan za celotno kritev zahtevki: glej zgoraj odkodnina: po splonih pravilih o povrnitvi kode ali v viini dogovorjenega ali obiajnega honorarja oziroma nadomestila; v primeru namerne kritve ali kritve iz hude malomarnosti lahko upravienec zahteva poveanje dogovorjenega ali obiajnega honorarja oziroma nadomestila do 200%, ne glede na to, ali je pretrpel kakno premoenjsko kodo ali ne; odkodnina za pretrpljene duevne boleine zaradi kritve moralnih avtorskih pravic zaasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov: identina ureditev kot v ZIL zavarovanje dokazov: identina ureditev kot v ZIL 2. Ukrepi za zagotovitev varstva vpis pravic v register zavarovanih del zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov; teje se, da pravica pripada osebi, ki je vpisana v register, dokler se ne dokae nasprotno; oznaba izvirnika ali primerkov avtorskega dela z znakom (c) pred svojim imenom/firmo in letom prve objave; oznaba izvirnika ali primerkov izdanega fonograma z znakom P pred svojim imenom/firmo in letom prve objave.
49

4. KAZENSKOPRAVNO VARSTVO Avtorske pravice so varovane tudi kazenskopravno. Kazenski zakonik Republike Slovenije pozna dve kaznivi dejanji: kritev avtorske pravice in neupravieno izkorianje avtorskega dela. Kazenskopravno varstvo uivajo tudi pravice industrijske lastnine.

INDUSTRIJSKA LASTNINA (ZIL)

111 ZAKON O INDUSTRIJSKI LASTNINI (ni vpraanje, ampak navajam zaradi sistematike) Vpraanje: - pravice po ZIL. Ali lahko imetnik patenta odstopi pravico izkorianja patenta (da, gre za licenno pogodbo) Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1, 2001) je sestavljen je iz I. Vrste in vsebina pravic II. Postopek za priznanje pravic III. Ninost pravic in razveljavitev znamke IV. Sodno varstvo V. Prenos pravic in odstop uporabe pravic VI. Zastopanje Vrste in vsebina pravic: PRAVICA PREDMET PATENT NA IZUMU - podroje tehnike - inventivna raven - industrijsko izvedljiv VIDEZ IZDELKA (zunanja oblika) - nov - individualna narava NA ZNAKU NA GEOGRAFSKI OZNAKI - oznauje, da blago izvira iz doloenega kraja, ozemlja,... - e je doloena lastnost bistveno odvisna od porekla. NA NOVI SORTI RASTLIN rastlina se obogati s krianjem se ji dajejo posebne lastnosti (Zakon o varstvu novih sort rastlin) NA POLPREVODNIKIH VEZJIH 20/25 let

TRAJANJE 20 let skrajani 10 let

MODEL

5 let

ZNAMKA: blagovna storitvena GEOGRAFSKA OZNABA Poleg ZIL tudi Zakon o kmetijstvu (geografsko poimenovanje: geografske oznabe oznabe geografskega porekla) LAHTNITELJSKA PRAVICA

10 let + neomejeno se podaljuje neomejeno

PRAVICA DO VARSTVA TOPOGRAFIJE

Znailnosti industrijske lastnine: Gre za nematerialne dobrine: informacija v ozadju je materialno ozadje - formalizirani postopek, ne pridobi se s kreacijo, ampak ele z REGISTRACIJO!!!! Te postopke pri nas vodi Urad za intelektualno lastnino, ki vodi register teh pravic, ki ponuja pregled pravic. Upravienci pridobijo s priznanjem pravic moralne in materialne pravice. Materialno upravienje ima dva vidika. Gre za pravico nosilca pravice, ki obsega izkljuno pravico njenega gospodarskega izkorianja. Po drugi strani pa gre za upravienje nosilca pravice do razpolaganja. Pri patentu, modelu in vzorcu ima nosilec pravico v proizvodnji izkoriati predmet varstva in izkljuno pravico dajati v promet predmete, izdelane na podlagi pridobljene pravice. e je predmet patenta postopek, obsega patentno varstvo tudi snovi in proizvode, ki so neposredno dobljeni s tem postopkom. Nosilec znamke in upravienec do oznabe porekla pa imata pravico znak oz. geografsko ime uporabljati v gospodarskem prometu za oznaevanje svojih proizvodov. Negativni vidik materialnih pravic je pravica nosilcev pravic prepovedati uporabo zavarovanih stvaritev vsem tistim subjektom, ki nimajo njihovega privoljenja za izkorianje stvaritev. To izhaja iz absolutne
50

narave njihovih pooblastitev. Izkljuna narava pravic industrijske lastnine je ena od njihovih temeljnih lastnosti. Priznana pravica industrijske lastnine ima uinek erga omnes. Moralno upravienje pomeni, da ima ustvarjalec pravico biti kot tak naveden v vseh listinah, ki se nanaajo na patente, modele in vzorce. e je izum, nova oblika telesa, slika ali risba doseek ustvarjalnega dela ve oseb, so v listinah vse osebe oznaene kot ustvarjalci. POSTOPEK PRIDOBITVE PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE Postopek za pridobitev pravice je strogo formalen. Postopek za priznanje patenta, modela, vzorca in znamke se zane z vlogo (prijavo) na patentni urad. Urad je upravni organ, ki odloi z odlobo v upravnem postopku. Pri tem je vezan na postavljeni zahtevek (kot v pravdnem postopku). Zato mora biti prijava natanno opredeljena in mora vsebovati vse bistvene sestavine, ki so doloene z ZIL. Od datuma prejema pravilne prijave ima prijavitelj prednostno pravico nasproti vsakomur, ki za enak izum, obliko telesa, sliko, risbo ali znak vloi prijavo kasneje. To je prednostna (prioritetna) pravica. Urad preizkusi, e prijava vsebuje vse elemente. e je pomanjkljiva, pozove prijavitelja, naj jo dopolni. e tega ne stori, prijavo zavre. e predmet prijave za model, vzorec oz. znamko oitno nasprotuje dolobam ZIL (nasprotuje zakonu ali morali, vsebuje dravni grb, podobo osebe brez dovoljenja, ni primeren za razlikovanje, je istoveten s sloveo znamko itd.), se prijava zavrne. e predmet prijave za model, vzorec oz. znamko oitno ne nasprotuje dolobam ZIL, urad v svojem glasilu objavi glavne podatke iz prijave. V roku treh mesecev od objave lahko vsakdo vloi ugovor zoper izdajo odlobe o priznanju pravice. Na podlagi ugovora urad izvede preizkus in izda ustrezno odlobo. e ugovor v roku ni vloen, izda urad odlobo o priznanju zadevne pravice. ZIL pozna posebne dolobe o postopku za priznanje patenta. Urad prijavitelju zavrne prijavo, e je iz prijave oitno razvidno: - da predmet varstva ni nov, ni doseen z ustvarjalnim delom, ni na ravni izumiteljstva ali ni industriabilen, - da sodi v okvir stvaritev, ki se ex lege ne tejejo za izume (odkritja, znanstvene teorije, raunalniki programi), - e gre za predmete varstva, ki nasprotujejo zakonu ali morali oz. e gre za izume kirurkega ali diagnostinega postopka ali postopka zdravljenja. Izvleek patentne prijave ter morebitna skica se objavijo v biltenu urada po poteku 18 mesecev od datuma, ko je bila vloena prijava. Z dnem objave patentne prijave se podeli patent, ki se vpie v patentni register. Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta je nosilec patenta dolan uradu predloiti pisno dokazilo (podeljeni patent za identini izum, ki ga izda dravni ali mednarodni patentni urad po popolnem preizkusu ali strokovno poroilo o preizkusu novosti, ki ga izda pooblaena ustanova) o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zahteve. e tega ne stori, veljavnost zadevnega patenta preneha najkasneje z dnem, ko potee deseto leto veljavnosti. V postopku za podelitev patenta je predpisano obvezno zastopanje. ZIL doloa, da morajo biti patentni zastopniki vpisani v posebnem registru pri uradu. Zastopniki morajo biti strokovnjaki s tehninim in pravnim znanjem, zato so to bodisi odvetniki, ki imajo zaposlenega strokovnjaka tehnine smeri, bodisi strokovnjaki tehnine smeri z ustreznimi izpiti. Obvezno zastopanje velja samo v postopku za pridobitev patenta. V primeru sodnega spora veljajo splone dolobe pravdnega postopka. 111 ZNAMKA Vpraanje: - znamke (neuporaba znamke) - blagovna znamka, katero e nekdo drug uporablja-tobe in za. odredbe, pogoji - omejenost trajanja blagovne znamke - blagovna znamka - imetnik je e nekaj asa ne uporablja, vi kot pretendent pa bi jo eleli uporabljati, kaj naredite - ali lahko s.p. vnese v svojo firmo blagovno znamko, kako lahko imetnik blagovne znamke zaiti to pravico - toba za razveljavitev blagovne znamke, kakno je dokazno breme v tem postopku - kaj e nekdo e dlje asa ne uporablja blagovne znamke, kaken je zahtevek, kdo kaj dokazuje (pa vse o tobi na razveljavitev znamke zaradi neuporabe) - elela bi uporabljati blagovno znamko, ki e obstaja. Kakne monosti imam? (vpraanje, e je registrirana, e je - ena monost je toba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe). Kaj bi v tem primeru dokazovala toena stranka? (da je znamko uporabljala) - ima registrirano znamko, v prometu se pojavi predmet s podobno znamko kaj zdaj. - primer: Imam registrirano blagovno znamko. Pojavi se nek avtor, ki trdi, da je znak moje blagovne znamke ustvaril on. Sprauje se, kako je to mogoe, da ga sedaj jaz uporabljam kot znamko? Zeli zaititi svoje pravice in pride do vas, ki ste odvetnica. Kaj storiti? Kaj bo moral avtor zatrjevati? Kaj bi potrebovala, da bi lahko registrirala znamko, ki jo je ustvaril drug avtor? (njegovo soglasje!) - primer: elel bi uporabljati znak, ki je e registriran kot blagovna znamka, imetnik le te pa je ne uporablja. Kaj lahko stori? Pogoji? - primer: pokae fotografijo dveh izdelkov (sadni sok), ki imata zelo podoben videz - za kaj gre; kakno je pravno varstvo; kako se imenuje ta toba (Hinko) - ali bi kot znamko lahko registriral "Kajenje ubija!" ? NE, gre za absolutni zavrnitveni razlog (Hinko) I. ZNAILNOSTI ZNAMKE
51

Kot znamka se sme registrirati kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati, kot so zlasti besede, vkljuno z osebnimi imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko blaga ali njihove embalae, in kombinacije barv kot tudi kakrnakoli kombinacija takih znakov. Znamka daje imetniku izkljuno pravico do njene uporabe. Imetnik znamke je upravien prepreiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseeni z znamko; katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vkljuuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko Imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji uporablja: svoje ime ali naslov oznabe glede vrste, kakovosti, koliine, namena, vrednosti, geografskega izvora znamko, e je potrebno z njo oznaiti namen proizvoda ali storitve znak, ki je enak ali podoben znamki, e ga je tretji zael uporabljati v dobri veri pred datumom vloitve prijave oziroma pred datumom prednostne pravice, e je ta v prijavi zahtevana Z blagovno (oz. storitveno) znamko se zavaruje kakrenkoli znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga (oz. storitev) iste ali podobne vrste. Znak je torej tista oznaba, ki se razlikuje od drugih, znamka pa je pravica, s katero se znak zavaruje. Osnovna funkcija blagovne znamke je distinktivna. Z znamko zavarovani znak rabi za razlikovanje blaga ali storitev ene gospodarske drube od enake ali podobne vrste blaga ali storitev druge gospodarske drube. Poznamo razline vrste znamk: blagovna znamka: za blago. storitvena znamka: za storitev. kolektivna znamka: slui razlikovanju proizvodov doloene skupine subjektov, ki so med seboj povezani (npr. zdruenja, zbornice...). Znamko lahko uporabljajo samo tisti uporabniki, ki pripadajo doloenemu zdruenju. Uporablja se tudi izraz koncernska znamka, ko podjetja, ki so med seboj povezana, zaitijo znak z znamko, ki jo potem uporabljajo. Eno izmed temeljnih nael v pravu blagovnih in storitvenih znamk je naelo specialnosti znaka: obseg njegovega varstva je doloen glede na znak in vrsto blaga oz. razliico storitve. Funkcija znamke je omejena na razlikovanje istih ali podobnih vrst blaga oz. storitev. Blago oz. storitev druge vrste sta lahko oznaena z istim znakom. (Pri firmi govorimo o naelu izkljunosti: dve drubi ne smeta imeti enake ali podobne firme ne glede na to, s kakno dejavnostjo se ukvarjata.) Znamka nima omejenega roka trajanja. Najprej traja 10 let, potem pa se lahko poljubnokrat podaljuje za novih 10 let. Nosilec znamke jo je dolan uporabljati. e je ne uporablja 5 let, je mono zahtevati razveljavitev znamke. Zahtevek se lahko naslovi na patentni urad, ki odloi v upravnem postopku. e pa nosilec ugovarja, se zane pravda. Dokazno breme je na toencu, nosilcu znamke. On mora dokazovati, da je zavarovani znak v zadnjih 5 letih uporabljal oz. da je imel upraviene razloge, da ga ni mogel uporabljati. II. RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE 1. ABSOLUTNI RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE Kot znamka se ne sme registrirati znak, ki: ne more biti znamka je brez slehernega razlikovalnega uinka lahko v gospodarskem prometu oznauje izkljuno vrsto, kakovost, koliino, namen, vrednost, geografski izvor ali as proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge znailnosti blaga ali storitev (npr. Mleko (za mleko), Medenjak (za medenjak)... Lahko pa se z znakom Medenjak zavaruje npr. tip avtomobila) sestoji izkljuno iz znakov ali oznab, ki so postali obiajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja sestoji izkljuno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehninega uinka ali daje blagu bistveno vrednost nasprotuje javnemu redu ali morali (npr. Incestin, Pedofil, Faist.) zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev vsebuje ali sestoji iz geografske oznabe, ki oznauje vina ali gane pijae, e se prijava znamke nanaa na vina ali gane pijae, ki nimajo takega izvora (Najbolji, Ljutomeran) vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi Parike konvencije vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe
52

Absolutni izvzem znakov razlikovanja iz pravnega varstva z znamko: generini, opisovalni in nemoralni pojmi, nasprotovanje javnemu redu, zavajajoi znaki, dravna ali mednarodna znamenja, razen z dovoljenjem pristojnih organov itd. 2. RELATIVNI RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE Kot znamka se nadalje ne sme registrirati znak: ki je enak prejnji znamki druge osebe in e so blago ali storitve, za katere je registracija zahtevana, enaki blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejnja znamka ki je enak ali podoben prejnji znamki druge osebe in e so blago ali storitve, na katere se nanaata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi esar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri emer verjetnost zmede vkljuuje verjetnost povezovanja s prejnjo znamko ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, e bi uporaba takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali okodovala razlikovalni znaaj ali ugled prejnje znamke in bi to utegnilo kodovati interesom imetnika prejnje znamke e bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do imena, osebnega portreta, oznabe za rastlinsko sorto, geografske oznabe ali drugi pravici industrijske lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen e je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglaal z registracijo takega znaka Razlogi, iz katerih se registracija znamke lahko zavrne: enakost ali podobnost z drugo znamko, zaradi esar obstaja nevarnost zmede ali kode za ugled prejnje znamke, nasprotovanje prej pridobljeni pravici industrijske lastnine ali avtorski pravici. Podoba ali ime kakne osebe se lahko zavaruje samo z njeno privolitvijo. e je oseba e umrla, morajo dovoljenje dati njen zakonec in otroci, pa tudi stari, e so e ivi. Podoba ali ime zgodovinske osebnosti se lahko zavaruje samo z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve. Oseba, ki ima enako ime, naziv ali firmo kot doloena blagovna znamka, ki jo je pridobil nekdo drug, lahko uporablja svoje ime, naziv ali firmo (daje v promet izdelke s takimi znaki). To lahko stori pod pogojem, da je take znake pridobila v dobri veri. Uporablja jih lahko, etudi jih ni dala pravno zavarovati. e ima prijavitelj znamke e ime, firmo ali naziv, torej besede, ki so istovetne z znakom, zavarovanim z znamko za nekoga drugega, lahko to znamko izpodbija, razen e je imel nosilec e pridobljene znamke ob prijavi isto ime, firmo oz. naziv. Potrebno je poudariti, da gre vedno za znamke, s katerimi je bilo pridobljeno pravno varstvo za znake, ki oznaujejo enako ali podobno vrsto blaga ali storitev. III. SODNO VARSTVO ZNAMKE 1. TOBA ZA UGOTOVITEV NINOSTI PRAVIC Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodiu vloi tobo za ugotovitev ninosti znamke. aktivna legitimacija: vsaka zainteresirana oseba razlogi: neizpolnjevanje splonih pogojev za registracijo znamke ali obstoj razlogov za izkljuitev varstva znamke (le obstoj absolutnih zavrnitvenih razlogov, ne pa tudi relativnih pri slednjih je potrebno vloiti tobo za izbris znamke iz registra) 2. TOBA ZA IZPODBIJANJE PRAVICE DO ZNAMKE Pravne ali fizine osebe lahko s tobo zahtevajo od pristojnega sodia, da ugotovi, da je znak, ki ga uporabljajo v gospodarskem prometu za oznaevanje svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste, in da je bil ta znak splono znan kot oznaka za blago ali storitve fizine ali pravne osebe, e preden je toenec prijavil znamko, kot tudi da sodie s svojo odlobo razglasi tonika za imetnika znamke. Zahtevek se zavrne, e toenec, ki je imetnik znamke, dokae, da je e pred vloitvijo prijave uporabljal sporni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev prav toliko asa ali e dlje kot tonik. Tobo je potrebno vloiti v roku 5 let od datuma vpisa znamke v register. e sodie ugodi zahtevku, lahko tonik v 3 mesecih po pravnomonosti te sodbe zahteva, da se ga vpie v register kot imetnika znamke. e v tem roku ne vloi zahteve, se pravica po uradni dolnosti izbrie iz registra! 3. TOBA ZA IZBRIS ZNAMKE IZ REGISTRA Toba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka se lahko vloi pri pristojnem sodiu, e je podan eden izmed naslednjih razlogov: e so podani relativni zavrnitveni razlogi e znamka ni bila prijavljena v dobri veri (vloiti v 5 letih!) e je zaradi dejanj ali dopustitve imetnika postala obiajno ime za blago in storitve, za katere je registrirana e jo imetnik uporablja tako, da zavaja javnost glede narave, kakovosti in geografskega izvora blaga in storitev
53

Znamka se izbrie iz registra znamk z dnem pravnomonosti sodbe. 4. TOBA ZA RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE e je imetnik brez utemeljenega razloga ne uporablja ve kot 5 let (od vpisa v register oziroma od zadnje resne in dejanske uporabe) razveljavitve ni mogoe zahtevati, e je imetnik v obdobju od poteka 5-letnega roka do vloitve tobe znamko zael uporabljati, razen e jo je uporabil samo zaradi grozee tobe. Posebna oblika tobe za zaito znamke je torej toba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe. e nosilec znamke brez upravienega razloga ve kot 5 let znamke ne uporablja, se lahko na zahtevo zainteresirane osebe izda odlobo o prenehanju veljavnosti znamke. e nosilec znamke ne ugovarja zahtevi za razveljavitev v 3 mesecih od prejetja obvestila, urad znamko razveljavi, e pa zahtevi ugovarja, urad odstopi zadevo pristojnemu sodiu. V postopku pred sodiem mora uporabo znamke dokazovati njen nosilec. 5. TOBA ZARADI KRITVE PRAVIC aktivna legitimacija: imetnik pravice, upravienec do uporabe kolektivne znamke, upravienec do geografske oznabe, pridobitelj izkljune licence, poklicno zdruenje, ustanovljeno za varstvo pravic industrijske lastnine; zahtevki - zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz ZIL, lahko imetnik pravice s tobo pri pristojnem sodiu zahteva, da se: prepovejo krenje in bodoe kritve odpokliejo predmeti kritve iz gospodarskih tokov z upotevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb odstrani stanje, ki je nastalo s kritvijo nepreklicno odstranijo predmeti kritve iz gospodarskih tokov uniijo predmeti kritve uniijo sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev in so v lasti krilca toniku prepustijo predmeti kritve proti plailu proizvodnih strokov sodba objavi Pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upotevati sorazmernost med teo kritve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev uinkovitega varstva pravic zaasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov - primerjava ureditve z ZIZ V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kritev pravice, obstoj te kritve pa je e pravnomono ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kritev podana. 6. POVRNITEV KODE Za kritve po tem zakonu veljajo splona pravila o povzroitvi kode, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Krilec je dolan plaati imetniku pravice odkodnino v obsegu, ki se doloi po splonih pravilih o povrnitvi kode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali obiajni licennini. 111 PATENT Vpraanje: - patent in postopek pred Uradom - pogoji patentibilnosti, trajanje patenta, podaljanje veljavnosti patenta - kako bo izumitelj zavaroval svoj izum. Koliko asa bo izum zavarovan s patentom? Zakaj se lahko podalja zavarovanje po 20 letih, pogoji za zavarovanje izuma s patentom. Ali je urejen rok po odlobi za varstvo z blagovno znamko? - kritev patenta - na primeru: nekdo je naredil stroj, ti ima patent, kaj bo naredil (toba, da preneha uporabljati, odkodnina, lahko odpoklic predmetov kritve iz pravnega prometa, zaasne odredbe - 2 dodatna pogoja!) - ali se lahko varstvo patenta prepleta z varstvom konkurence, kaj bi navedli v tobi? - postavitev tobenega zahtevka, e nekdo trdi, da ima patent, ti si ga pa tudi prijavil in ve, da je tvoj, ter da ga 3. oseba kri? Komu bi kot sodnik verjel in zakaj? (Hinko) I. ZNAILNOSTI PATENTA Izum je doseek, stvaritev, ki jo nekdo ustvari, patent pa pravica, s katero se izum zavaruje. Izum je patentibilen (lahko pridobi patent), e kumulativno izpolnjuje materialnopravne (vsebinske) pogoje, ki so taksativno navedeni: 1. izum mora biti nov 2. mora iti za doseek na podroju tehnike 3. biti mora doseen z ustvarjalnim delom na inventivni ravni 4. biti mora industrijsko uporabljiv S patentom se torej lahko zavaruje samo tisti izum, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Stvaritve, ki nimajo pravne narave izuma: odkritja, znanstvene teorije, matematine metode in druga pravila, narti, metode in postopki za duhovno aktivnost kot taki.
54

S patentom se ne more zavarovati izum: katerega objava ali uporaba je v nasprotju z zakonom ali moralo kirurkega ali diagnostinega postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na ivem lovekem ali ivalskem telesu, razen izuma, ki se nanaa na snov za uporabo pri taknem postopku (gre za formalnopravne, etinomoralne, lovekoljubne in zdravstvene razloge) 1. NOVOST Izum je nov, e ni obseen s stanjem tehnike. V stanje tehnike se teje vse, kar je bilo pred datumom vloitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug nain. Nekodljivo razkritje izuma: ne upoteva se razkritje izuma, do katerega je prilo v roku najve 6 mesecev pred vloitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi: oitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika ali dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi Prednostna pravica = uinek prednostne pravice je, da se datum prednostne pravice teje kot datum prijave: unijska prednostna pravica - patent velja samo na ozemlju drave, ki ga je podelila. Tudi patentna vloga uinkuje samo v dravi, kjer deluje patentni urad (naelo teritorialnosti). razstavna prednostna pravica - e izumitelj prijavo vloi po sejmu, je lahko zavrnjena, ker izum ni ve nov. Zato jo mora vloiti pred sejmom. Ker pa je prijava izuma mnogokrat odvisna ele od uspenosti predstavitve na sejmu, se izumitelji raje odloajo za njeno kasnejo prijavo. Sejemska prioriteta pomeni, da se za dan prijave, ki se vloi v 3 mesecih po zakljuku sejma, teje prvi dan, ko je bil izum predstavljen na sejmu. 2. DOSEEK NA PODROJU TEHNIKE Izum mora biti s podroja tehnike, mora torej iti za neko tehnino reitev. ZIL nateje nekaj stvari, ki niso s podroja tehnike, npr. odkritja, znanstvene teorije, matematine metode, narti itd. Pri Rubikovi kocki sama ideja, da je mogoe skonstruirati veliko tevilo spreminjajoih kombinacij, ni izum, izum pa je tehnina izvedba te ideje v obliki kocke, ki dejansko omogoa realizacijo ideje. Podobno je pri avtomobilu na alkoholni pogon, kjer ideja ni izum, fizina izvedba pa bi bila. ZIL ne dopua patentiranja doloenih stvaritev zaradi formalnopravnih, etinih, lovekoljubnih oz. zdravstvenih razlogov. Zdravila so patentibilna, vendar pa je mona prisilna licenca (oz. prisilen delen odvzem patenta). 3. INVENTIVNA RAVEN teje se, da je izum na inventivni ravni, e za strokovnjaka predmet izuma oitno ne izhaja iz stanja tehnike. 4. INDUSTRIJSKA UPORABLJIVOST Izum je industrijsko uporabljiv e se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vkljuno s kmetijstvom. Patent s skrajanim trajanjem: Patent s skrajanim trajanjem se imenuje tudi mali patent. Za njegovo pridobitev mora izumitelj izpolnjevati manj pogojev, varstvo pa je ibkeje. Lahko se podeli za izum, ki je: - nov, - industrijsko uporabljiv in - doseen z ustvarjalnim delom (= izkazuje doloeno uinkovitost ali praktino prednost pri gospodarski uporabi) Gre za zavarovanje nove tehnine reitve, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za patent. Bistvena razlika med patentom in malim patentom je, da se s slednjim lahko zavaruje doloene stvaritve, ki niso doseene na invenitvni ravni. Urad pri patentni prijavi preveri: 11 ali je ob upotevanju izjem od patentnega varstva predmet prijavljenega izuma mogoe zavarovati s patentom oz. patentom s skrajanim trajanjem; 11 ali je prijavljeni izum na prvi pogled patentibilen (nov, doseek na podroju tehnike, rezultat ustvarjalnega dela na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv) Nato sprejme sklep o objavi prijave v uradnem glasilu Urada. Urad objavi patentno prijavo po poteku 18 mesecev od datuma vloitve prijave ali od datuma prednostne pravice, e je ta zahtevana. Hkrati z objavo patentne prijave objavi Urad tudi podelitev patenta. Urad izda odlobo o podelitvi patenta in vpie patent v register patentov. Kot datum podelitve patenta se teje datum objave patentne prijave. e Urad ugotovi, da patentni zahtevki iz prijave ne ustrezajo tem zahtevam, zavrne zahtevo za podelitev patenta. e ugotovi, da le kakni patentni zahtevki iz prijave ne ustrezajo vsem zahtevam, zavrne prijavo le v tem delu. Patentni urad nikoli sam ne preizkua novosti, temve daje prijavitelju na voljo 9 let, da priskrbi evropski patent. II. OBSEG IN TRAJANJE VARSTVA, KI GA DAJE PATENT Patent zagotavlja imetniku izkljuno pravico, da preprei tretjim osebam, ki nimajo nnjegove privolitve, da: izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo izumljeni proizvod
55

 izumljeni postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. Trajanje patenta: 20 let od datuma vloitve prijave. Podaljanje trajanja je mono neposredno po izteku patenta najve za 5 let, in sicer: patent, e je razglaeno vojno stanje ali podobne izredne razmere - za dobo trajanja taknega stanja oziroma okoliin v skladu z uredbo Vlade enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, e je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred prietkom gospodarskega izkorianja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve (npr. pri zdravilih) Patent lahko preneha pred potekom 20 let v naslednjih primerih: e se mu nosilec patenta odpove. V tem primeru je potrebno soglasje oseb, ki imajo interes za obstoj patenta, npr. nosilec licence, zastavni upnik nosilca patenta itd. e je patent ugotovljen za ninega s sodbo sodia ali odlobo patentnega urada. Vsaka fizina ali pravna oseba, zdruenje oseb ali dravni organi lahko vloijo tobo za ugotovitev ninosti. Tonik mora sodiu predloiti dokaze, da ob dnevu prijave niso bili izpolnjeni pogoji za pridobitev patenta. zaradi neplaevanja taks. To je najpogosteji primer prenehanja patenta. Govorimo lahko o treh asovnih tokah: 1. nastanek izuma 2. vloitev prijave 3. pridobitev patenta III. SODNO VARSTVO PATENTA 1. TOBA ZA UGOTOVITEV NINOSTI PATENTA Vsaka zainteresirana oseba jo lahko vloi, e je podan eden izmed naslednjih razlogov: da izum ob datumu vloitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev ZIL (nov, doseek na podroju tehnike, rezultat ustvarjalnega dela na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv) da izum v opisu ni predstavljen dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko uporabil strokovnjak s podroja, na katerega se izum nanaa e je vsebina varstva razirjena prek vsebine prve prejete prijave ali e je bil patent na podlagi izloene prijave podeljen prek obsega prvotne prijave Toba se lahko vloi tudi po izdaji ugotovitvene odlobe in celo po prenehanju trajanja patenta. 2. TOBA ZA IZPODBIJANJE PRAVICE DO PATENTA Izumitelj, njegov dedi ali drug pravni naslednik lahko s tobo pri pristojnem sodiu ves as, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, e je bil patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov dedi ali drug pravni naslednik. Tobo lahko vloi tudi oseba, ki ji pripadajo pravice iz patenta, e je patent podeljen na ime izumitelja ali druge osebe, ki ji je izumitelj neupravieno omogoil, da je patent podeljen na njeno ime. V 3 mesecih od vroitve pravnomone sodbe, s katero je bilo ugodeno tobenemu zahtevku za ninost ali izpodbijanje pravice do patenta, lahko tonik zahteva, da se ga vpie v register kot imetnika patenta, modela oziroma znamke in da se mu o tem izda ustrezno potrdilo. 3. TOBA ZARADI KRITVE PRAVIC aktivna legitimacija: imetnik pravice zahtevki - zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz ZIL, lahko imetnik pravice s tobo pri pristojnem sodiu zahteva, da se: prepovejo krenje in bodoe kritve odpokliejo predmeti kritve iz gospodarskih tokov z upotevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb odstrani stanje, ki je nastalo s kritvijo nepreklicno odstranijo predmeti kritve iz gospodarskih tokov uniijo predmeti kritve uniijo sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev in so v lasti krilca toniku prepustijo predmeti kritve proti plailu proizvodnih strokov sodba objavi Pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upotevati sorazmernost med teo kritve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev uinkovitega varstva pravic
56

zaasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov - primerjava ureditve z ZIZ

V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kritev pravice, obstoj te kritve pa je e pravnomono ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kritev podana. 4. POVRNITEV KODE Za kritve po tem zakonu veljajo splona pravila o povzroitvi kode, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Krilec je dolan plaati imetniku pravice odkodnino v obsegu, ki se doloi po splonih pravilih o povrnitvi kode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali obiajni licennini. 5. DODATNE DOLOBE ZARADI KRITVE PATENTA e je predmet kritve patent, s katerim je zavarovan postopek za izdelavo nove snovi, se teje, da je vsaka snov enake sestave ali enaka in izdelana po zavarovanem postopku, dokler se ne dokae nasprotno. Dokazno breme nosi toenec oziroma domnevni krilec, pri emer je treba upotevati njegov zakoniti interes za varovanje poslovne tajnosti. e je predmet kritve patent, za katerega e ni bila izdana ugotovitvena odloba, doloi sodie za as uporabe izuma od podelitve patenta do izdaje ugotovitvene odlobe, krilcu plailo odkodnine, zniane glede na okoliine. IV. VARSTVO KONKURENCE IN INDUSTRIJSKA LASTNINA Varstvo industrijske lastnine izhaja e iz splone dolobe 74. lena Ustave RS o svobodni gospodarski pobudi. 60. len doloa, da so zagotovljene pravice iz ustvarjalnosti, med njimi tudi pravice, ki izvirajo iz znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. 2. odstavek 74. lena vsebuje naelo o konkurenci in njenem pravnem urejanju. Iz te dolobe sledijo trije sklepi. Svobodna in potena konkurenca je ustavno priznana. Nepotena, nelojalna konkurenca je v vsakem primeru prepovedana. Prepovedane so omejitve konkurence v nasprotju z zakonom. V novem slovenskem konkurennem pravu (zakon o varstvu konkurence, ZVK) kritev pravic industrijske lastnine ni oblikovana kot samostojna prepoved. Take kritve so sankcionirane le, kolikor ustrezajo splonim znailnostim nedopustnih dejanj v konkurenci. Opredelilni znak nelojalne konkurence je kritev dobrih poslovnih obiajev, s katero se povzroi ali utegne povzroiti doloena koda. To je generalna klavzula. uporaba blagovne znamke je lahko po ZIL dopustna, ker se uporabi za bistveno drugaen proizvod, je pa lahko kljub temu dejanje nelojalne konkurence, e taka uporaba nasprotuje dobrim poslovnim obiajem in ima druge znailnosti iz generalne klavzule. eprav ZVK v zvezi z nelojalno konkurenco omenja le kritev blagovne znamke, ni ovire, da se ne bi ob izpolnjenih pogojih iz generalne klavzule katerakoli kritev pravic industrijske lastnine tela kot dejanje nelojalne konkurence. Pri nelojalni konkurenci konkurenca sicer obstaja, a ni taka, kot bi morala biti. Je nepotena, nasprotuje dobrim poslovnim obiajem. Kartelne omejitve pa pomenijo omejitev konkurence ali celo njeno izkljuitev. Kartelne omejitve konkurence so tiste, ki temeljijo na neki stopnji soglasne volje udeleencev, ki se kae kot sporazum, sklep podjetnikega zdruenja ali kot usklajeno ravnanje. Do omejitve prihaja v skupnem interesu udeleencev. Uinek kartelnih sporazumov je omejitev konkurence med samimi udeleenci sporazuma, ki so na isti ravni gospodarskega procesa (horizontalni omejitveni sporazumi). Nanaajo se na konkurenne parametre, o katerih sicer udeleenci svobodno odloajo (cene, koliine, prodajni teritoriji, pogoji...). Pravice industrijske lastnine naeloma ne sodijo med te parametre, lahko pa pride do tega, da dogovor pomembno vpliva na njihov nastanek in uporabo. Vertikalne omejitve konkurence so sporazumi, ki omejujejo eno izmed udeleenk v njenem poslovanju s tretjimi osebami. Gre za subjekte, ki pripadajo razlinim stopnjam gospodarskega procesa. Pomembna znailnost vertikalnih omejitev je odsotnost skupnega interesa. Posredne omejitve se doloajo zlasti ob treh temeljnih razmerjih: pri vzpostavljanju nekaterih prodajnih poti, pri licenci pravic industrijske lastnine in pri prodaji, zakupu ali zastavitvi podjetja. ZVK je oblikoval posebno kategorijo posrednih omejitev. Zaveda se namre nujnosti nekaterih posrednih omejitev, pa tudi njihovih nevarnosti. Zato eli vzpostaviti ravnoteje med upravienimi interesi iz temeljnega razmerja in naelom svobodne konkurence. Za to ravnoteje je nael abstraktno izraeno pravilo: posredne omejitve so dopustne, e so nujne za ohranitev na zakonu utemeljenih pravic drugega udeleenca, in le v tistem obsegu, ki je nujen za ohranitev pravic. Prevladujoi (dominantni) poloaj podjetja je povezan s strukturo trga. Tu ne gre za ravnanje trnih subjektov. Nobeno podjetje samo po sebi nima prevladujoega poloaja. Vedno je treba ta poloaj ugotavljati na upotevnem (relevantnem) trgu. Koliinsko merilo (dele na upotevnem trgu) pogosto ne zadoa. Treba je upotevati e druge dejavnike, kot so finanna mo, pristop k dobaviteljem in odjemalcem, povezanost z drugimi podjetji itd. Sam obstoj prevladujoega poloaja ni prepovedan, nedopustna pa je zloraba takega poloaja. Pravice industrijske lastnine so za prevladujoi poloaj pomembne z dveh vidikov: pri njegovi definiciji in pri oceni, ali gre za njegovo zlorabo. Med znaki, ki doloajo prevladujoi poloaj, pravice industrijske lastnine niso izrecno navedene. Vendar zlasti sodna praksa kae, da so te prednosti izredno pomembne tudi zanj. Eden od znakov prevladujoega podjetja je
57

lahko tudi koncentracija ve pomembnih patentov za doloeni proizvod v rokah enega od podjetij. To dejstvo ovira konkurenco pri ustvarjanju novih patentov tako pri samem imetniku patentov kot tudi pri drugih podjetjih. Vendar pa je res, da ima vsak imetnik pravice industrijske lastnine monopolni poloaj. Zakon mu namre zagotavlja izkljune moralne in materialne pravice. Monopol nad izumi, znaki, tehninim znanjem itd. bi lahko odpravili le, e bi odpravili pravice industrijske lastnine. Zdruevanje podjetij (mergers) na splono ni nedopustno. Prepovedano bi bilo, e bi pripeljalo do negativnih posledic, npr. zmanjanja konkurence ali nevarnosti zlorabe prevladujoega poloaja. Eno od pomembnih meril (ne)dopustnosti zdruevanja je pozitivni oz. negativni vpliv na ustvarjanje in uporabo pravic industrijske lastnine. ZVK doloa primere, ko je zdruevanje potrebno prijaviti uradu za varstvo konkurence. Ta sme zdruitev prepovedati, e ugotovi, da bi bila konkurenca mono omejena in bi obstajala nevarnost zlorabe prevladujoega poloaja podjetja na trgu. Tako se tudi problem pravic industrijske lastnine pri zdruevanju v veliki meri prenaa na podroje zlorabe prevladujoega poloaja.

111 MODEL Vpraanje: - s katero pravico intelektualne lastnine bi zavarovali idejo glede evlja? Kje vloite vlogo, kakne vrste je postopek? Videz izdelka, zunanja podoba ali ideja glede evlja (e gre za posebno obliko in ne posebno uporabnost, ki bi lahko pomenila izum), se lahko zavaruje z modelom. Vloga se vloi pred patentim uradom, Uradom za intelektualno lastnino, ki vodi upravni postopek registracije pravic intelektualne lastnine. 111 ZAASNA ODREDBA Vpraanje: - zaasna odredba po ZIL in posebnost e gre za patent - naelo kontradiktornosti v zvezi z zaasno odredbo po ZIL - pri zaasni odredbi po ZIL me je vpraala, ali je sploh potrebna posebna ureditev in ali ureditev v ZIL sploh odstopa od ZIZ. Prila sva do zakljuka, da je posebna ureditev po ZIL nepotrebna, saj razen glede zaasne odredbe pri patentu (posebnost je rok in ugotovitvena odloba) ni razlik. - zaasne odredbe po ZIL - ali so kakne razlike glede zaasnih odredb po ZIZ (razlika je patent-izpolnitev 2 dodatnih pogojev in pa da po ZIZ predlaga za zavarovanje terjatev, po ZIL pa za zavarovanje zaradi kritve pravice) Primerjava ureditve z ZIZ: ZIZ nedenarna terjatev obstaja ali bo nastala ZASP = ZIL

imetnitvo pravice, ki je krena ali grozi dejanska nevarnost kritve IN nevarnost, da bo izvrba onemogoena ali precej nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogoena ali oteena (objektivna) precej oteena nevarnosti ni potrebno dokazovati, e bi krilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno kodo nevarnost se domneva, e naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini ALI potrebnost zaasne odredbe za prepreitev potrebnost zaasne odredbe za prepreitev nastanka uporabe sile ali nastanka teko nadomestljive teko nadomestljive kode kode ALI tehtanje posledic dolnik zaradi neutemeljene domnevni krilec zaradi neutemeljene zaasne odredbe ne zaasne odredbe ne bi utrpel huje kode, kot bi bi pretrpel hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez brez zaasne odredbe nastala upniku izdaje zaasne odredbe nastale imetniku pravice Sodie izda zaasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZIL, e upravienec izkae za verjetno: 1. da je imetnik pravice industrijske lastnine (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev: da terjatev obstoji ali bo nastala) 2. da je bila njegova pravica krena ali grozi dejanska nevarnost, da bo krena (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih terjatev: nevarnost, da terjatve ne bo mogoe uveljaviti) 3. obstaja ena od predpostavk (enako ZIZ za zavarovanje nedenarnih terjatev): nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogoena ali precej oteena
58

 da je odredba potrebna, da se preprei nastanek teko nadomestljive kode (ZIZ e : uporaba sile) da domnevni kritelj (ZIZ: dolnik) z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za

neutemeljeno, ne bi utrpel hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale upniku e se predlog za izdajo zaasne odredbe nanaa na kritev patenta, izda sodie zaasno odredbo, e sta izpolnjena tudi dva dodatna pogoja: 1. da imetnik pravice predloi ugotovitveno odlobo (izda jo Urad o tem, da izum ustreza pogojem za podelitev patenta) 2. da imetnik pravice predlaga izdajo zaasne odredbe v 3 mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kritev Upravienec, ki predlaga izdajo zaasne odredbe brez poprejnjega obvestila in zaslianja nasprotne stranke, mora poleg zgornjih pogojev izkazati za verjetno, da bi kakrnokoli odlaanje z izdajo zaasne odredbe povzroilo upraviencu nastanek teko nadomestljive kode. (tega ZIZ ne doloa) Ni treba dokazovati in domneva (enako ZIZ za denarne terjatve): nevarnosti ni treba dokazovati, e upravienec izkae za verjetno, da bi krilec z odredbo pretrpel le neznatno kodo teje se, da je nevarnost podana, e naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (razen EU) VRSTE ZAASNIH ODREDB sodie sme za izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja zlasti pa (primeroma): 1. da se domnevnemu krilcu prepove domnevno krenje in bodoe kritve 2. da se zaseejo, izkljuijo iz prometa in shranijo predmeti kritve ter sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev. Sodie mora odloiti o ugovoru zoper sklep o zaasni odredbi v 30 dneh od dneva vloitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vloitev odgovora na ugovor. V postopku za izdajo zaasne odredbe se uporabljajo dolobe ZIZ, e ni z ZIL doloeno drugae. Postopek je nujen.

59