Read without ads and support Scribd by becoming a Scribd Premium Reader.
See Premium Plans
 
KAZENSKO PRAVOFRANC DUŠEJ - ODGOVORI
SPLOŠNI DEL ............................................................................................................................................................1VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA ...........................................................................................................1TEMELJNA NAČELA .............................................................................................................................................2SPLOŠNE DOLOČBE O KAZNIVEM DEJANJU ...................................................................................................3KAZENSKE SANKCIJE .......................................................................................................................................31ZASTARANJE, AMNESTIJA, POMILOSTITEV ...................................................................................................46TEMELJNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ .....................................................................50MLADOLETNIKI..................................................................................................................................................54POSEBNI DEL ..........................................................................................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST ......................................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO .............................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE ..........................................................58KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME ...........................................................................................59KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE ......................................................................................................62KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO ................................................................................................68KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST IN JAVNA POOBLASTILA ................................................71KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA .........................................................................73PROCES ...................................................................................................................................................................76TEMELJNE DOLOČBE ........................................................................................................................................76ZASEBNA TOŽBA, OŠKODOVANEC KOT TOŽILEC, OŠKODOVANEC ...........................................................84UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA ................................................................................................................88PREISKAVA ........................................................................................................................................................90ZAGOTOVITEV NAVZOĆNOSTI........................................................................................................................94HIŠNI PRIPOR, PRIPOR, RAZLIKA ....................................................................................................................96DOKAZOVANJE ................................................................................................................................................105OBTOŽNICA ......................................................................................................................................................106GLAVNA OBRAVNAVA .....................................................................................................................................110SODBA ..............................................................................................................................................................112PRITOŽBA .........................................................................................................................................................118IZREDNA PRAVNA SREDSTVA .......................................................................................................................127SKRAJŠANI POSTOPEK ..................................................................................................................................129KAZNOVALNI NALOG .......................................................................................................................................130MLADOLETNIKI................................................................................................................................................131POSEBNI POSTOPKI........................................................................................................................................133
SPLOŠNI DEL
VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA
1.
ČASOVNA VELJAVNOST KZ (KATERI ZAKON SE UPORABI V PRIMERU SPREMEMBE KZ; ČE SEUPORABI NOV ALI STAR, ALI SE UPORABI V CELOTI, ALI LE DOLOČENE DOLOČBE). NAČELOUPORABE MILEJŠEGA ZAKONA?Uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona
-
uporablja se zakon, ki je veljal ob storitvi k.d.
-
če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši
Blanketni predpisi
-
zgornji pravili se uporabljata tudi v zvezi s časovno veljavnostjo predpisov, na katere se sklicuje kazenski zakon(blanketne norme)
-
če je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugače določeno, ampak pomeni drugoprotipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot milejši za storilca, ker senjegovo dejanje ne določa kot kaznivo dejanjePosebna pazljivost pri presoji, kateri zakon se uporabi, je potrebna pri
blanketnih
opisih kaznivih dejanj, ko sespremeni dopolnilna norma z drugega področja. Če dopolnilna norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,katerega del je bila takšna norma, preneha biti kaznivo dejanje. Če pa se dopolnilna norma spremeni, KZ-1razlikuje dve možni situaciji:
-
če je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnične narave in ne predstavlja drugačne ocene nevarnosti ravnanja(k.d. je določeno drugače, vendar ne pomeni drugega protipravnega dejanja), potem sprememba z vidikačasovne veljavnosti kazenskega zakona ni odločilna;
1
 
-
če je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugače določeno, ampak pomeni drugoprotipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot milejši za storilca, ker senjegovo dejanje ne določa kot kaznivo dejanje.Stari KZ v primerjavi z novim KZ-1 ni pravila uporabe milejšega zakona ni vezal na predpise, na katere se KZsklicuje. Dilemo glede naknadnega spreminjanja blanketnih norm je rešil šele KZ-1.
Časovno omejeni zakoni (temporalni zakoni)
-
KZ ali predpis, na katerega se ta sklicuje, ki velja le določen čas, se načeloma sme uporabiti tudi po poteku tegačasa, če je bilo k.d. storjeno, ko je KZ ali predpis še veljal (izključuje poznejši milejši zakon - tudi če po novem niveč kaznivo)
Ugotavljanje, kateri zakon je milejši
Pri ugotavljanju, kateri zakon je milejši, si lahko pomagamo z dvema načeloma:(1)besedila obeh zakonov je potrebno primerjati konkretno, ne abstraktno. Konkretna primerjava pomeni, da seupoštevajo le tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi glede na konkretno dejanskostanje.(2)uporabiti je treba stari ali novi zakon v celoti, ne pa nekaj določb iz starega in nekaj iz novega zakona;kombiniranje dveh torej ni možno, saj bi to pomenilo uporaba tretjega zakona, ki v takšni obliki sploh neobstaja.Primeri novega milejšega zakona:
-
novi zakon nekega dejanja ne opredeljuje več kot kaznivo dejanje (dekriminacija);
-
predpisan je milejši kaznovalni okvir (nižji posebni minimum ali maksimum), milejšo vrsto kazni, omogoča večmožnosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina ali za omilitev kazni;
-
ugodna sprememba splošnega dela (npr. širša uporaba instituta silobrana, pravna zmota).
TEMELJNA NAČELA
2.
KATERA SO TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PRAVA?
1.načelo legitimnosti in omejenosti represije2.načelo zakonitosti3.načelo humanosti4.načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti5.načelo individualizacije kazenskih sankcij
3.NAČELO OMEJENOSTI REPRESIJE
Načelo legitimnosti in omejenosti represije1. Pojem in ustavnopravna podlaga načela legitimnosti represijeNačelo legitimnosti represije je zahteva po moralni in etični upravičenosti vsakega represivnega posega včlovekove pravice in svoboščine na zakonodajni in praktični ravni.Kazensko pravo se je vedno pojavljalo kot ovira za uveljavljanje neomejene moči, samovolje, arbitrarnosti innečlovečnosti nosilcev družbene moči.Ko je pojem legitimnosti nastal v družboslovnih in pravnih znanostih, je bilo spoštovanje in varstvo človekovihpravic in temeljnih svoboščin njegovo temeljno merilo.Načelo legitimnosti je razvidno iz številnih določb naše ustave, čeprav ni nikjer izrecno omenjeno. RepublikaSlovenija je konstituirana kot demokratična pravna država, ki temelji na spoštovanju in varstvu človekovih pravic, vkateri je uveljavljena neodvisnost sodnikov in sodstva, celovit mehanizem institucij za varstvo ustavnosti,zakonitosti in človekovih pravic.Načelo legitimnosti najprej obvezuje zakonodajni organ, nato vse ostale organe družbene represije.2. Načelo legitimnosti in omejenosti represije v kazenskem zakoniku2. člen KZ: Določanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravičeno samo, kadar inkolikor varstva človeka in drugih temeljnih vrednot ni mogoče zagotavljati drugače.KZ-1 je to določbo črtal, vendar Bavcon meni, da neupravičeno.Določba je naslovljena na zakonodajni organ. Pove, da ni treba vsakega dejanja, ki se zdi družbi nevarno, razglasitiza k.d. Najprej je treba preizkusiti, ali je možno takšno dejanje preprečevati z ustvarjalnimi, gospodarskimi,političnimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi. Kazenskopravna prisila je sredstvo, ki ga je treba skrajno varčno uporabljati –
ultima ratio
(poslednje sredstvo).Ne glede na črtanje zgornje določbe, pa je mogoče trditi, da načelo legitimnosti in omejenosti represije vkazenskem zakoniku še vedno velja (primer: 16. člen KZ-1 pri opredelitvi pojma kaznivega dejanja uporablja izraz
nujno varstvo pravnih vrednot 
).
2
 
4.NAČELO HUMANOSTI1. Ustavnopravna podlaga in pojem načela humanosti
Načelo humanosti je deloma vsebovano že v načelu legitimnosti represije. Izhaja iz vrednote človekovegadostojanstva, kar je negacija vsake nečlovečnosti. Ustava poudarja to načelo v:
-
17. člen – prepoved smrtne kazni
-
18. člen – prepoved mučenja
-
21. člen – spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnihpostopkih ter med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni
-
34. člen – pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
2. Načelo humanosti v materialnem kazenskem pravu
 je povezano predvsem s kaznijo. Smrtna kazen, ki jo sodobno kazensko pravo večinoma še pozna, je močnoomejena glede k.d., za katera je predpisana, in glede pogojev, ob katerih se sme izreči, in v zvezi z drugimiokoliščinami, ki omejujejo njeno uporabo.Države članice Sveta Evrope morajo spoštovati § 1 EKČP:
Smrtna kazen se odpravi 
.
Nihče ne sme biti obsojen nasmrtno kazen ali usmrčen
. Država članica sme v svoji zakonodaji določiti smrtno kazen za čas med vojno ali obneposredni smrtni nevarnosti. Naša ustava določa v 17. členu, da v Sloveniji ni smrtne kazni.Naš kazenski zakonik pozna le eno prostorsko kazen, in sicer kazen zapora. Redke so države z dosmrtnimodvzemom prostosti, kjer je ta kazen nadomestilo za odpravljeno smrtno kazen. Tako je tudi KZ-1 uvedel kazendosmrtnega zapora za omejeno število in taksativno določena najhujša kazniva dejanja.Načelo humanosti se izraža tudi v določbah KZ, ki govorijo o izbiri in odmeri kazni. Določbe o izbiri in odmeri kazniv sodobnem kazenskem pravu odpirajo sodiščem široke možnosti za humano
kaznovalno politiko
.Humanost kazenske zakonodaje se izraža tudi v določbah, s katerimi so natančno določene in omejene
 pravne posledice obsodbe
, ter v določbah, ki urejajo rehabilitacijo, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenskeevidence.
SPLOŠNE DOLOČBE O KAZNIVEM DEJANJU
5.
TOČNA DEFINICIJA KAZNIVEGA DEJANJA, PRIMERJAVA KZ, KZ-1. KAJ JE KAZNIVO DEJANJE?
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot
določa kotkaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen za krivega storilca.
Formalna koncepcija kaznivega dejanja
– k.d. je dejanje, določeno v kazenski zakonodaji. Ni protimoralno aliprotisocialno dejanje, temveč protipravno dejanje.
Materialna koncepcija kaznivega dejanja
(
materialna protipravnost 
) – k.d. mora imeti občutnejšo stopnjoškodljivosti ali nevarnosti za človeka, javnost ali družbo.KZ-1 sprejema formalno in materialno koncepcijo kaznivega dejanja, saj v 16. členu določa, da je kaznivo dejanječlovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje inhkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca.KZ pa je za razliko od KZ-1 določal, da je kaznivo dejanje "protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegovenevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj."Razlog spremembe je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za družbeno nevarnost.Novi KZ torej izrecno poudarja, da gre za človekovo ravnanje, opustil pa je pojem
nevarnosti
in ga nadomestil spojmom nujnega varstva pravnih vrednot.Določba KZ-1 ima 4 sestavine:
1) Protipravnost
a)
Formalna protipravnost 
– za k.d. se sme razglasiti le dejanje, ki je na podlagi veljavnega pravnega reda izrecnoali molče prepovedano.b)
Materialna protipravnost 
– k.d. se izraža kot poškodovanje ali ogrožanje določene človekove individualne ali javne družbene pravne dobrine.Vrednota mora v pravnem redu najprej dobiti status pravne dobrine, šele nato lahko dobi kazenskopravno varstvo.Instrument načela zakonitosti preprečuje, da bi kdorkoli na podlagi subjektivne ocene o pomenu določene vrednoteali o škodljivosti določenega ravnanja samovoljno ustvarjal nova k.d. Določanje k.d. je rezervirano le zazakonodajni organ, ki ga ustava zavezuje k spoštovanju legitimnosti inkriminacij. Z določbami KZ se je samobvezal, ob katerih pogojih bo določal k.d.
2) Nujno varstvo pravnih vrednot
3
Search
Search History:
Searching...
Result 00 of 00
00 results for result for
  • p.
    • Notes
    Load more