OD RETORIKE DO ARGUMENTACIJE: TEORIJE, KONCEPTI, DEFINICIJE (zapiski predavanj)

Zaetki retorike

zaetki in izvir retorike: Gelon in Hieron (485 pr. n. t.) ali Trasybulos (389 pr. n. t.)? retorika kot umetnost javnega govorjenja (javne zadeve); ameriki pogled retorika kot umetnost preprievanja (Platon: Gorgias) prvotna retorika in drugotna retorika (literarizacija, pedagogizacija) retorika kot revolucija v komuniciranju o javnih zadevah (Iliada) 5. st. pr. n. t.? prvi uitelji nove vede/veine/umetnosti: sofisti (Empedokles, Koraks, Tisias) sofos - sofisti/sofistika sofizem Koraks (prvi vpelje pet glavnih delov oratio: exordium, narratio, confirmatio, refutatio, peroratio)

Protagoras (480 411 pr. n. t): relativnost, dilematinost Gorgias (483 375 pr. n. t.): vpelje e hvalni govor -> (dve osi jezika: 1) sintagmatinost/paradigmatinost, 2) izbira: spremenljivost, dogovorljivost,prilagodljivost), aticizem proti azianizmu (pravilnost, jasnost, nazornost, primernost, okraenost

Izokrat (436 338 pr. n. t.): prvi ustanovi olo (narava, izobraevanje, praksa), retoriko uveljavi kot knjievno obliko, verjetnost : gotovost.

Platon (429 347 pr. n. t.): dve vrsti retorike: logografija (retorika verjetnosti -> iluzije) in psihagogija (dialektika -> erotizirana retorika)

Dialektika: zmonost odkrivanja razpololjivih argumentov, s katerimi odgovarjamo na zastavljena vpraanja (razlenimo vpraanje, opredelimo zadevne dejavnike, preverjamo hipoteze)

Gorgias (sofistina retorika) vs. Fajdros (filozofska retorika) lenitev Aristotel (384 322 pr. n. t.): retorika je umetnost, da v vsaki snovi poiemo preprievalno mo, ki je v njej

Aristotel : Platon = pozitivizem : metafizika Zemljevid uenosti in Organon: Logika: nujno in univerzalno (gotovost) Prva in Druga analitika Dialektika: nakljuno in splono (sprejemljivost) Topike, Sofistine zavrnitve Retorika: mono in verjetno (prepriljivost) Retorika

Razlike med dialektiko in retoriko: a) oblika, b) poslualstvo, c) nain preprievanja (Zenon)

a) Teoretino praktino - proizvajalno b) znanost umetnost c) tirje vzroki: tvarni (materialni), oblikovni (formalni), gibalni, namerni

Osrednji del Aristotelove retorike: pisteis zunanji / | \ / \ verjetnost znak etos / / induktivni | primeri / \ zgodovinski izmiljeni / \ parabola basen / logos / \ \ \ deduktivni | entimemi (prosilogizem, sorit, epiheirem, maksima) notranji / | \ \ patos

indic

prosilogizem : : (str.5, 2)

sorit : : (str. 5,6 3)

epiheirem : : (str. 6, 4)

maksima : : (str. 6, 5)

Vir entimemov? Koinoi topoi ali loci communes (oba (splona) mesta, skupna mesta). Topike so temeljne kategorije odnosov med idejami (pojmi, koncepti, ). Splone in posebne topike:

Splone topike

Posebne topike

- Definicija Rod/vrsta - Razdelitev Celota/deli - Primerjava Podobnost/razlika - Odnos Vzrok/uinek Antecedens/konsekvens Kontrarnosti Kontradikcije - Okoliine Mogoe/nemogoe Preteklo/prihodnje - Prievanje Avtoritete (izvedenci) Prie Prisege Maksime/rekla Govorice Dokumenti Zakoni Precedensi

- Sodna (pravne) pravino (prav) nepravino (narobe) - Svetovalna dobro nevredno ugodno neugodno - Hvalna (ceremonialna) krepost (plemenito) slabost (nizkotno)

SPLONE TOPIKE
DEFINICIJA (stasis)

Primer

Obtoena, da ni kristjanka, je odgovorila, da verjame v Jezusa in sledi njegovim naukom. In e to ni kransko, kaj je?

Kaj neki, cev vam je poila, kaj pa drugega!

ROD IN VRSTA

Primer

Tako kot drugi zloini zoper drubo bi moralo biti tudi onesnaevanje strogo kaznovano!

e tudirate filozofijo, potem vam fenomenologija pa ne more biti neznana.

STASIS (status)

1) Stasis dejstva/domneve (stasis verjetnosti): Ali je X res storil Y? 2) Stasis definicije: Kaj je storil X? 3) Stasis kvalitete: Je bilo dejanje X primerno (pravino)?

MREA SEDMIH VPRAANJ

1) Kaj (se je zgodilo)? 2) Kdo (je to storil)? 3) Kje (je to storil)? 4) Kdaj (je to storil)? 5) Kako (je to storil)? 6) Zakaj (je to storil)? 7) [S igavo pomojo] (je to storil)?

RAZDELITEV
Celota/deli (bistveno/nakljuno)

Primer Vem, da se blia pomlad, ker, kot pravi pesnik, spet zeleni trava in lastovke kukajo iz gnezd. (T. Wilson)

Umor sestoji iz vsaj treh delov: nartovanja, izvedbe in prikritja.

PRIMERJAVA
Podobnost/razlika

V svoji trditvi pravite, da morajo biti naa dejanja, etudi miroljubna, obsojena, ker pospeujejo nasilje. Toda, ali je to logina trditev? Ali to ni ravno tako, kot e bi obsojali oropanega loveka, ker je s posedovanjem denarja izzval zlo dejanje ropa? Ali to ni ravno tako, kot e bi obsojali Jezusa, ker je njegova enkratna vdanost Bogu pripeljala do zlega dejanja krianja? Spoznati moramo, kar dosledno trdijo zvezna sodia, da je narobe siliti posameznika naj preneha s svojimi napori, da si zagotovi temeljne ustavne pravice, zato ker bi to utegnilo izzvati nasilje. Druba mora zaititi oropane in kaznovati roparje. (M.L. King: Pismo iz birminghamske jee)

ODNOS
Vzrok/uinek

Primer

(v odgovor na ironien predlog, da bi irske otroke prodali za hrano): Predvsem bi to izdatno zmanjalo tevilo papistov, s katerimi smo preplavljeni, in ki so glavni rejci naroda, kakor tudi nai najnevarneji sovraniki (J. Swift: A Modest Proposal)

Antecedens/konsekvens

Primer

Ker Marika ni bila Joetova zakonita ena, ko je umrl, ni upraviena do njegove zbirke znamk.

Tone je priel prepozno in ni videl filma.

Kontrarnosti

Primer

e je vojna vzrok nae nesree, potem je mir pot k nai srei.

Kontradikcije

Primer

Nekateri trdijo, da ustava ZDA vsakemu dravljanu zagotavlja pravico, da poseduje oroje; spet drugi trdijo, da ustava ZDA ne zagotavlja takne pravice.

10

OKOLIINE

Mogoe/nemogoe

Primer

Ne glede na to, kako zelo bi si eleli potovati na druge svetove, izven naega osonja, to zaenkrat ali v blinji prihodnosti e ni v naih moeh.

Preteklo/prihodnje

Primer

Prav kakor je sleherno bitje, ki je ivelo na Zemlji, svoje ivljenje konalo s smrtjo, tako smo lahko prepriani, da bo to skupna usoda vseh nas, prej ali slej.

11

PRIEVANJE
Avtoritete (izvedenci)

Primer

Mi, ki smo verni, bi morali dvakrat razmisliti preden omalovaujemo znanost, kajti delo znanstvenikov je na ve nainov delo velike vere. Kot je neko rekel Albert Einstein, 'resni znanstveni delavci so edini globoko verni ljudje'.

Prie

Primer

O nujnosti novih varnostnih meril bi lahko vpraali Catherine Jensen. Catherine Jensen ni inenirka ali raketna znanstvenica. Catherine Jensen je bila preprosto ena od mnogih gledalk iz tistega osnovnoolskega razreda, ki je videl, kako je razneslo shuttle, kakor tudi prazne izraze na obrazih otrok, ko so spoznali, da njihove uiteljice ni ve.

Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije. Dimitrij Rupel je tisti, ki je na TV Slovenija lagal o svojih izjavah na CNN. Dimitrij Rupel je tudi tisti, ki je podpisal vilniuko deklaracijo e preden je slial govor Collina Powella v VS OZN in o tem spet lagal na TVS. Res, Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije, je tudi lanivec.

12

Prisege

Primer

Kako lahko trdite, da se LAPD ni pripravil na mone posledice sojenja Rodneyu Kingu? Glede na njegovo zapriseeno izjavo z dne 11. junija 1992 je naelnik policije naroil svojim podrejenim, da se morajo pripraviti na vznemirjenje javnosti.

Maksime/rekla

Primer

Skozi trnje do zvezd. (Per aspera ad astra)

Govorice

Primer

e ve mesecev ni bila med uslubenci WordPerfecta nobena skrivnost, da Novell ni nikoli nameraval niesar drugega kot razbiti neko mogono drubo.

13

Dokumenti

Primer

Poglejte, morda sem res visok le 150 cm in igledam kot pubertetniki povzroevalec teav, ampak morali mi boste prodati tisti zaboj piva, ker je iz moje osebne izkaznice jasno razvidno, da jih imam 45.

Zakoni

Primer

Vaa ideja za Coming to America, gospod Murphy, bi bila povsem v redu, e va vir zanjo ne bi kril XVII. lena amerikega kodeksa o avtorskih pravicah.

Precedens

Primer

Gospod Hribar priznava, da je v preteklosti pretepal svojo eno. Je res nerazumno priakovati, da se bo ta vzorec nasilja nadaljeval, celo stopnjeval?

14

15

POSEBNE TOPIKE
SODNA
pravino (prav) nepravino (narobe)

formula stasis

Primer 1 (Kvintilijan 7.1.7-8):

Ubil si loveka! Sem, res je. Legalno je ubiti preutnika z njegovo ljubico. Saj nista bila preutnika! Sta! (stasis ?)

16

Primer 1a (Kvintilijan):

[e je ugotovljeno oz. dopueno, da sta bila res preutnika] Ampak, nikakrne pravice ju nisi imel ubiti, saj si s tem zapravil svoje dravljanske pravice! (stasis ?)

retorina vpraanja

anacoenosis/communicacio:

Primer:

In zdaj, o prebivalci Jeruzalema in ljudje vere, rotim vas, razsodite med menoj in mojim vinogradom. Kaj e bi lahko postoril v svojem vinogradu, esar nisem? (Izaija 5:3-4)

In zdaj vas prosim, da razsodite: e pogledate preganjanje, ki ga je bila delena moja stranka, kaj si ne zaslui vsaj nekaj upraviene jeze?

17

epitrope/concessio

Primer:

Veseli se, o mladeni, v svoji mladosti, in naj te tvoje srce bodri v asu tvoje mladosti; hodi po poteh svojega srca in podobah svojih oi: toda ne pozabi, da ti bo Bog sodil za vse te stvari. (Cerkveni oetje 11:9)

No, le daj! Polepaj mi dan! (Dirty Harry/Clint Eastwood).

synchoresis/concessio

Primer:

Veruje v enega Boga; tako je prav: tudi hudii verjamejo in se tresejo.

18

SVETOVALNA
dobro/nevredno

Primer:

etudi se morda zdi, da bi legalizacija prostitucije utegnila imeti praktine koristi za drubo, ne moremo podpreti neesa, kar ima veina za nemoralno.

ugodno/neugodno

Primer:

Ali za drubo pridobimo kako prednost, e dovolimo svoboden splav, ko pa to s seboj prinaa spolno neodgovornost?

Prepovedati splav se nekaterim zdi moralna prednost, lahko pa se izkae za drubeno kodljivo: ilegalni splavi in problemi nezakonskega materinstva s tem ne bodo arobno izginili.

19

DOBRE IN UGODNE TEME, KI JIH LAHKO UPORABIMO V (SVETOVALNIH) GOVORIH

poreklo veliko (dobrih in pridnih) otrok bogastvo/premoenje ugled ast zdravje lepota mo lepa postava starost (izkuenost) tevilna prijateljstva srea veselje pravinost pogum zmernost velikodunost veliastnost sposobnost (dobro) govoriti naravni talenti

20

spomin lahkota pri uenju iznajdljivost vednost umetnost

21

HVALNA (CEREMONIALNA)

krepost/plemenitost

Primer:

Knjiga vrlin Roberta Bennetta je veliasten primer uporabe te topike kot tematske osnove celotne antologije.

slabost/nizkotnost

Primer:

Ta lovek je vzoren primer slabega: lae, krade, pretepa eno in otroke; kaj bi e hoteli nizkotnejega?

22

KJE, KAKO (IN EMU) LAHKO VSE TO UPORABIMO?

RETORINA ANALIZA

PET KANONOV RETORIKE

1. INVENTIO (najti argumente) 2. DISPOSITIO (razvrstiti argumente)

3.

ELOCUTIO (vbesediti argumente)

4. MEMORIA (zapomniti si govor/argumente) 5. ACTIO (vdejaniti/odigrati govor)

23

- analitinost in funkcionalnost take razdelitve (referent, oznaenec, oznaevalec)

-

zgodovinske razliice (Ramus, Descartes: odvenost elocutio (ukrasi, ornamenti))

INVENTIO (najti argumente) kje, kako, zakaj, emu

INVENTIO ponavadi poteka v treh korakih:

1.

Formula stasis (status causae)

2. Retorina analiza 3. Mrea vpraanj in topike

24

FORMULA STASIS

- Stasis definicije?

RETORINA ANALIZA

- Trije kljuni momenti retorine analize, ki nam pomagajo pri orientaciji, kaj inventio sploh je in kaj v inventio sploh poeti (zakaj iskati argumente in za kaj iskati argumente):

1) kairos 2) poslualci/publika 3) decorum

25

KAIROS

Primer retorine analize v terminih kairos:

Nemija je bila v obdobju po II. svetovni vojni demoralizirana in dezorganizirana. Retorika Adolfa Hitlerja je bila uspena ne le zaradi njegove osebne karizme in izvrstnega nastopa, temve tudi zato, ker je govoril ob prave asu: nemko ljudstvo je iskalo izhod iz svoje ekonomske stiske in kulturne sramote in Hitler jim je s svojim monim, nacionalistinim govornitvom ponudil prav to. e bi lo Nemiji ekonomsko bolje bi se njegove besede izgubile v zraku.

26

POSLUALCI/PUBLIKA

Primer retorine analize v terminih poslualcev/publike:

Luthrov strastni odgovor Erazmu o problemu svobodne volje ni bil toliko povezan z njegovo eljo, da popravi Erazma, kakor z njegovo eljo, da vpliva na publiko, ki bo brala dopisovanja med tema dvema velikima renesannima mislecema. Lutrov namen je bil ustvariti etos zaupanja pred Erazmovo intelektualno protislovnostjo, in tako vzpodbuditi publiko, da mu sledi. Erazem je bil tako le imenski naslovnik. Luthrove argumente in njegovo retoriko moramo torej interpretirati v lui irih mnoic, na katere se je dejansko naslavljal.

27

DECORUM

Lastnosti dobrega stila:

1) pravilnost 2) jasnost 3) nazornost 4) okraenost

28

GOVORNI DOGODEK (dejanje besedne komunikacije)

(Roman Jakobson: Lingvistika in poetika (1958))

Shema komunikacije:

KONTEKST SPOROILO POILJALEC . NASLOVLJENEC STIK KOD

Funkcije jezika: REFERENCIALNA POETSKA EMOTIVNA . KONATIVNA FATINA METAJEZIKOVNA

29

GOVORNA DEJANJA

J. L. Austin (1957)

- Performativi: samonanaajoa se govorna dejanja, katerih izrek pomeni e tudi izvritev dejanja, ki ga opisujejo - Pogoji: a) notranji b) zunanji

- Od performativov do govornih dejanj (vzroki)

-

Klasifikacija

- Struktura: a) lokucija b) ilokucija c) perlokucija

- inventio > dispositio ali inventio > elocutio ?

30

ELOCUTIO

nerazdruljivost inventio-dispositio-elocutio? (P. Ramus, R. Descartes)

- stilistina opravila (stilistina skrb, stilistini zahtevki):

1)

odlike stila

2) ravni stila 3) kvaliteta stila 4) govorne (retorine) figure

31

Primer (analize stila): Ko je Julij Cezar rekel: Veni, vidi, vici, je z malo besedami sporoil veliko. Pravzaprav se zdi, da uinkovitost te izjave o njegovih vojakih osvajanjih, zrcali uinkovitost same njegove kampanje. Ni ne gre v ni pri doseganju nartovanega cilja. Z uporabo asindetona kae, da je neposreden in natanen. Le predpostavljamo lahko, da ta odlona lastnost govora odseva njegovo vodenje na sploh. Cezarjeva kratka izjava predstavlja tudi popolno trikolono. V gladki urejenosti teh paralelnih trditev si lahko kar predstavljamo urejenost falang vojakov, ki z ramo ob rami korakajo v bitko. Tudi ritem besed v latinini: VEni, VEdi, VIci, kot z bobni poudarja marirajoi korak, ki se zdi neizogiben. Cezar je gotovo odslikal, verjetno pa tudi poveal svojo kredibilnost ali ethos, s tem, da je izrekel to izjavo, ki se zdi povsem primerna za poroilo o uspeni vojaki akciji.

Pomen interpretacije v retoriki (Gorgijev opis lepe Helene glasba, slikarstvo)

32

- tiri kategorije spremembe: 1) dodajanje 2) odvzemanje 3) premeanje 4) nadomeanje

- paradigmatika/sintagmatika

33

DISPOSITIO

1) exordium - captatio benevolentiae - propositio - partitio 2) narratio 3) confirmatio - egressio 4) refutatio 5) peroratio

34

LOGIKA
kaj je logino? deduktivna in induktivna logika formalna resnica in materialna resnica logika kot filozofska disciplina o oblikah veljavne misli miljenje in misel veljavnost sklepanja ali resninost sklepa:

Kdor lae, ta krade Kdor krade, ta ubija Kdor lae, ta ubija

Vsi krokodili so ljudje Vsi Japonci so krokodili Vsi Japonci so ljudje

35

Katero sklepanje je pravilno?

Vse Kurokare so Leptitie Vsi Glokolati so Kurokare ------------------------------------Vsi Glokolati so Leptitie

Vse Kurokare so Leptitie Vsi Glokolati so Kurokare -----------------------------------Noben Glokolat ni Leptitia

veljavnost in/ali resninost (pojma in sklepa) (pojmi) zlata gora in okrogli trikotnik (vpraanja) 1) Koliko je dva in dva? Ali bo prilo do 3. svetovne vojne?

2) Katera stranica enakostraninega trikotnika je najdalja? Kateri stoletnik je umrl, ko je dopolnil 80 let? 36

POJEM

Kaj je pojem (ljudsko)? Pojem je element sodbe (formalizem) Pojem je predstava (psihologizem) Pojem je beseda (ime), ki oznauje eno ali ve stvari (realizem) Pojem je miselni odraz bistvenih lastnosti materialnih stvari (vulgarni materializem) Pojem je misel o bistvu ali biti tistega, o emer mislimo. (pojem/koncept)

vsebina, obseg in doseg (pojma) razmerje (odnos) med vsebino in obsegom pojma

vrste (razdelitev) pojmov: individualni/razredni nekvantificirani/kvantificirani: univerzalni/partikularni enostavni/kompleksni pozitivni/negativni konkretni/abstraktni (?) jasni/razloni

37

odnosi med pojmi: identini pojmi (kvadrat enakostranini pravokotni tirikotnik) ekvipolentni pojmi (Beograd mesto na ustju Save) superordinirani/subordinirani (ivo bitje rastlina) interferirajoi (lovec politik) koordinirani (morski pes som) kontrarni (belo - rno) kontradiktorni (belo nebelo) disparatni (?)

kategorije najsploneji pojmi Aristotel: 1) substanca 2) kvantiteta 3) kvaliteta 4) odnos 5) kraj/mesto 6) as 7) poloaj 8) stanje 9) dejavnost 10) trpnost

38

Najsploneje/najpogosteje tri: stvar, lastnost, odnos F. Brentano: nekaj (tudi bivajoe, stvar, realno)

39

SODBA/TRDITEV

sodba je povezava pojmov, s katerimi nekaj trdimo ali zanikamo.

- resninost/neresninost (resninostna vrednost) - sodba, presojanje/razsojanje in/ali stavek

STRUKTURA SODB

1) Predikacijska teorija - elementi (subjekt, predikat, kopula) - vsebina ali obseg, identinost ali subsumiranost (4 razliice)
a)

Teorija subsumiranosti (obseg vrstnega pojma del obsega rodovnega pojma) - Kit je sesalec - Nekateri ljudje so knjievniki

40

b) Teorija identinosti po obsegu

c)

Teorija imanentnosti (vsebina predikata je imanentna vsebini subjekta) - Tiger je krvoloen - Trikotnik je geometrijsko telo s tremi stranicami

) Teorija identinosti po vsebini

2) Relacijska teorija 3) Eksistencialna teorija

VRSTE SODB

1)

Po kvantiteti: a) univerzalne, b) partikularne (c) singularne)

a) b)

Vse kae so plazilci Nekatere ribe ivijo v morju

41

c) 2)

Triglav je najvija gora v Sloveniji

Po kvaliteti: a) afirmativni, b) negativni, (c) limitativni/neskonni)

a) b) c)

Profesorji so raztreseni elve niso ribe Dua je nesmrtna

Kombinirana kvantitativno-kvalitativna delitev:

Univerzalno-afirmativni: Vsi S so P. Partikularno-afirmativni: Nekateri S so P. Univerzalno-negativni: Noben S ni P. Partikularno-negativni: Nekateri S niso P.

42

3) Po modaliteti: a) apodiktini, b) asertorini, c) problematini

a) b) c)

Vse, kar je ivo, mora umreti Profesorji so raztreseni De je verjetno e ponehal

4) Po odnosu: a) kategorini, b) hipotetini, c) disjunktivni a) Kit je sesalec b) e deuje so ceste mokre c) Tone je ali nor ali genialen

43

PREVAJANJE VSAKDANJE (NARAVNE) V LOGINO (UMETNO) GOVORICO (primer)

1)Primo: Tina je rekla, da bo kupila tuno ali govedino. Ali morda ve, kaj bomo jedli za veerjo? 2)Luka: Ne, ampak e je e bila po nakupih, bo vse skupaj verjetno v hladilniku. 3)Primo: Ja, poklicala me je glede svoje seminarske naloge in mi povedala, da je e bila po nakupih, ker hoe popoldan nadaljevati s pisanjem. 4)Luka: Bom na hitro pogledala v hladilnik ... Nabito poln je. Ampak ribe nisem zavohala. 5)Primo: O.K. Izgleda, da bomo danes jedli govedino. Moni varianti sta namre bili riba ali govedina, in v hladilniku ni ribe. Naj torej kupim malo gobic za h govedini?

- Sklepanje argumentiranje

44

I) Prvi korak

loi tudij argumenta(cije) od konkretne situacije, v kateri je do nje sploh prilo

implicitno naredi eksplicitno:

1), 5) Primo: Za veerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku ni ribe. e v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli govedino.

2), 4) Luka: e je Tina e bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku. Tina je e bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.

45

II) Drugi korak

argument loi od udeleencev dogajanja in ga naredi neodvisnega od konkretnega dogajanja

na argument gleda kot na neosebno povezavo premis in sklepa

Za veerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku ni ribe. e v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli govedino.

e je Tina e bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku. Tina je e bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.

46

III) Tretji korak

- predstavi argumenta v standardizirani obliki (uniformno)

-

doda indikatorja premisa in sklep.

argument 1 premisa: Jedli bomo govedino ali jedli bomo tuno. premisa: Ni ribe. premisa: e ni ribe, ne bomo jedli tune. sklep: Jedli bomo govedino.

argument 2 premisa: e je Tina bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku. premisa: Tina je bila po nakupih. sklep: Nakupljeno je v hladilniku.

47

IV) etrti korak

poudari izraze, ki imajo poseben pomen za logiko povsem nepomembno postane, v katerem jeziku je (bil) argument ubeseden

okrajave B: Jedli bomo govedino. C: Jedli bomo tuno. F: Je riba. S: Tina je bila po nakupih. R: Nakupljeno je v hladilniku.

argument 1 premise: B ali C; ne F; e ne F, potem ne C sklep: B argument 2 premisi: e S, potem R; S sklep: R

48

V) Peti korak
-

tudi za logiko pomembne izraze iz vsakdanje govorice nadomesti z loginimi konstantami:

argument 1 BVC F F C /.: B

argument 2 S R S /.: R

49

VI) esti korak

- posamezne

argumente

interpretira

(le)

kot

instance

argumentativnih oblik - argumentativne oblike ne poznajo resninostnih vrednosti

argumentativna oblika argumenta 1 pVq r r q /.: p

argumentativna oblika argumenta 2 p q p /.: q

50

KRITINO MILJENJE

Metoda TRON: - tema - razred - opis - namembnost

TIRI TEMELJNA VPRAANJA METODE (STRATEGIJE) TRON:

1. Katera je tma, ki ga moram razumeti? 2. Kateri je sploni razred kateremu tma pripada? 3. Kateri je opis tme? 4. Kakna je pomembnost tme?

Primer:

Kladivo je orodje, ki je sestavljeno iz roaja ter teke kovinske glave, nameene na enem delu, ki se uporablja za udarjanje.

51

kladivo orodje roaj s teko kovinsko glavo na enem delu

tma obravnave razred, viji razred, opis lastnosti

se uporablja za udarjanje namembnost ali uporabnost

Preberite spodnji primer in kategorije v stolpcu A in stolpcu B poveite med seboj.

Stol je kos pohitva, ki ga sestavljajo vodoravna ploa, ki jo podpira tri ali ve nog in se uporablja za sedenje.

A tma razred opis pomembnost

B se uporablja za sedenje stol ga sestavlja vodoravna ploa, tri ali ve nog kos pohitva

52

Sledei primeri vsebujejo tri pare odgovorov za vsako vpraanje. - Vsak odgovor oznaite/opredelite kot primeren ali neprimeren;
-

Za vsako informacijo povejte, kaj neustreznemu/neprimernemu odgovoru manjka: tma, razred, opis, pomembnost.

Ribe so ivali, ki imajo hrbtenico in ivijo v vodi. Dihajo s krgami in ne s pljui. Namesto nog imajo plavuti. Njihovo telo je prevleeno z luskami. Za ljudi predstavljajo enega od osnovnih virov hrane.

Vpraanje: Kaj so ribe?

ustrezno/neustrezno 1. a) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi in se jih uporablja za prehrano.

ustrezno/neustrezno b) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi in so vir hrane. Imajo hrbtenico, krge in plavuti ter so prekrite z luskami.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

ustrezno/neustrezno 2. a) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi, imajo hrbtenico, krge in plavuti ter so prekrite z luskami.

ustrezno/neustrezno b) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi. Imajo hrbtenico, krge in plavuti ter so prekrite z luskami

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________ 53

ustrezno/neustrezno 3. a) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi in se jih uporablja za prehrano.

ustrezno/neustrezno b) Ribe so ivali, ki ivijo v vodi in so vir hrane. Imajo hrbtenico, krge in plavuti ter so prekrite z luskami.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

Ogoreni nad napadi na svojo lastnino in dostojanstvo, so Johnovi privrenci leta 1215 vkorakali v London, kjer so jih prebivalci in duhovina sprejeli z velikim navduenjem, saj so tudi oni trpeli zaradi Johnovih zahtev. Baroni so zahtevali, naj kralj sprejme posebno listino, ki bo omejevala njegovo mo. Kljub negodovanju, je John podpisal Magno Carto oz. Veliko listino.

Vpraanje: Kaj je bila Magna Carta?

ustrezno/neustrezno 4. a) Magna Carta je bila dokument, ki ga je podpisal kralj John in je omejevala kraljevo mo.

ustrezno/neustrezno b) Magna Carta je bila dokument, ki je omejevala kraljevo mo.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

54

ustrezno/neustrezno 5. a) Magna Carta je bila dokument, ki ga je podpisal kralj John in je omejevala kraljevo mo.

ustrezno/neustrezno b) Magna Carta je bila dokument, ki ga je podpisal kralj John.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________ ustrezno/neustrezno 6. a) Magno Carto je podpisal kralj John ki ga in je omejevala kraljevo mo. ustrezno/neustrezno b) Magna Carta je bila dokument, ki ga je podpisal kralj John in je omejevala kraljevo mo.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

Brom je teka, temno oranna tekoina, ki se uporablja predvsem pri izdelavi bencina. Delno se brom uporablja tudi v izdelavi barvil in vrste zdravil, bromidov. Veliki industrijski obrat, ki pridobiva brom iz morske vode, se nahaja v Freeportu v Teksasu. Svetovna proizvodnja broma je z vpeljavo pridobivanja broma iz morske vode narasla za ve kakor 100 krat.

Vpraanje: Kaj je brom?

ustrezno/neustrezno 7. a) Brom je tekoina, ki se uporablja za izdelavo bencina in zdravil.

ustrezno/neustrezno b) Brom je teka, temno oranna tekoina, ki se uporablja pri izdelavi bencina in zdravil.

55

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

ustrezno/neustrezno 8. a) Brom je teka in temno oranna tekoina.

ustrezno/neustrezno b) Brom je teka, temno oranna tekoina, ki se uporablja pri izdelavi bencina in zdravil.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

ustrezno/neustrezno 9. a) Brom je teka, temno oranna tekoina, ki se uporablja pri izdelavi bencina in zdravil.

ustrezno/neustrezno b) Brom je teek in temno oranen. Uporablja se pri izdelavi bencina in zdravil.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________

56

Preberite naslednji odstavek in odgovorite na vsako od vpraanj:

10. Obstaja ve kakor 30.000 rib, od katerih se jih veina uporablja za hrano. Najbolj priljubljena morska hrana je losos. Veina lososov ivi v morju, toda svoja jajca polagajo v sladkovodne vodotoke. Da bi dosegli sladkovodne tokove, lososi plavajo proti toku in premagujejo mone tokove ter strme brzice. Med temi potovanji proti toku, ki jih imenujejo vztrajnostni tek, veliko tevilo lososov ujamejo v mree in vabe ter konzervirajo kot hrano.

Kaj je 1. tma? ____________________________________________________________ 2. razred? ___________________________________________________________ 3. opis, podan v besedilu? ______________________________________________ ________________________________________________________________ 4. nomembnost, podana v besedilu? ___________________________________ ________________________________________________________________

11. Jod je kemijski element, ki ga najdemo v morski vodi in v steblih nekaterih morskih alg.
Alge se posui in sege. Nato se jod odstrani iz pepela. Tudi nekatere vrste morske hrane, npr. koljke in morski raki ter jastogi, vsebujejo jod, potreben za prehrano. Jod, ki se uporablja kot razkuilo v raztopini joda in alkohola, je bolj poznan pod imenom jodova tinktura. isti jod je kosmiast material srebrno sive barve.

57

Vpraanje: Kaj je jod?

Moen odgovor: Jod, ki ga najdemo v morski vodi, nekaterih morskih algah ter koljkah, je kosmiast material srebrno sive barve. Uporablja se kot razkuilo.

1. Vaa ocena tega odgovora na vpraanje: ustrezen

neustrezen

2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________ 3. Sedaj na tablo sami napiite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s tmo). _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ ______________________________________________________

12. Navaden deni oblak je oblika vlage. Sestavljajo ga miljarde drobnih vodnih kapljic. Vasih bosta dve manji kapljici trili in se tako zdruili v vejo kapljo. Ko postanejo kaplje tako teke, da jih atmosfera in vetrovi ne morejo ve drati v zraku, jih tea gravitacije, v obliki deja, povlee navzdol proti zemlji. Eden od rezultatov tega procesa je ta, da rastline in ivali lahko dalje ivijo in rastejo.

Vpraanje: Kaj je de?

Moen odgovor enega od uencev: De je oblika vlage, ki je bistvena za ivljenje in rast rastlin in ivali.

58

1. Vaa ocena tega odgovora na vpraanje: ustrezen

neustrezen

2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________ 3. Sedaj na tablo sami napiite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s tmo). _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ ______________________________________________________

Identifikacija tme in razreda

- Pomembnost? (ribolov)

Navodila Ena ali ve besed v sledeih odlomkih je podrtana. Zgolj na podlagi vsebine posameznega odlomka doloite, ali podrtana beseda odgovori na vpraanje, kaj je tma? ali na vpraanje, kaj je razred?.

1. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah portnega ribolova. Kljub temu, da veina postrvi
ivi v sladkih vodah, sodijo postrvi v druino lososov. _____ tma? _____ razred?

2. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah portnega ribolova. Kljub temu, da veina postrvi
ivi v sladkih vodah, sodijo postrvi v druino lososov. _____ tma? _____ razred?

59

3. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah portnega ribolova. Ena vrsta postrvi, mavriasta
postrv, izvira iz rek v zahodnem delu ZDA, vendar so jih varuhi rib prenesli tudi v reke na vzhodnem delu ZDA. _____ tma? _____ razred?

4. Srebrnice so mavriaste postrvi, ki se drstijo v jezerih ali pa ivijo v morju.

_____ tma? _____ razred?

5. Uredite naslednje postavke od najbolj splone k najbolj specifini; 1 = najbolj splona, in 4 = najbolj specifina. Postrv ( ) losos ( )

srebrnica ( )

mavrina postrv ( )

6. Koze, kakor druga ivina, imajo elodec, ki je skupen vsem ivalim, ki se prehranjujejo s
travo in jim omogoa, da hrano shranijo za kasneje veenje. _____ tma? _____ razred?

7. Koze, kakor druga ivina, so razlinih vrst. vicarske koze imajo koniasta uesa.
Nubijske koze so temne barve in imajo poveena uesa ter proizvajajo mleko. Tretji tip, ki vkljuuje angore, je cenjen predvsem zaradi njihovega pomena pri proizvajanju volne. _____ tma? _____ razred?

60

8. Koze, kakor druga ivina, so razlinih vrst. Obstajajo tri podvrste koz. vicarske koze
imajo koniasta uesa. Nubijske koze so temne barve in imajo poveena uesa ter proizvajajo mleko. Tretja podvrsta je cenjena zaradi njihovega pomena pri proizvajanju volne. _____ tma? _____ razred?

61

Razporejanje informacij/podatkov Navodila

V naslednjih odlomkih (iz ubenikov) je ena ali ve besed podrtanih. Ugotovite, na katero vpraanje podrtana beseda ali besede odgovorijo v kontekstu odlomka.

Primer:

1. Eden od instrumentov, ki se jih uporablja za opazovanje vremena, je barometer.

_____ Kakna je namembnost tme? _____ Katera je tma?

2. Ta kemijska zmes se uporablja pri izdelavi mila.

_____ Kakna je namembnost ter uporaba? _____ Kateri je razred tme?

3. Lokacija katerekoli toke se lahko doloi z uporabo natannih rt, ki kriajo nart od
severa proti jugu ter od vzhoda proti zahodu. Te rte so _____ Katera je tma? _____ Kaken je opis?

4. Prebivalci te regije z uporabo velikega tevila instrumentov izvajajo udno vrsto glasbe.
Prvi je seveda boben, ki _____ Kaken je opis? _____ Kateri je razred tme?

5. Peenjak je po drugi strani nastal iz usedlin, ki so se nakopiile kot rezultat pritiska.

_____ Kaken je opis? _____ Katera je tma? 62

6. Obleka je narejena iz materialov, ki so oblikovani tako, da itijo ljudi pred sonnimi

arki. _____ Katera je namembnost? _____ Kateri je razred?

7. S takimi skrajnostmi v temperaturi in pomanjkanju zranega pritiska, na Luni ljudje

potrebujejo za preivetje posebno obleko. _____ Katera je tma? _____ Katera je namembnost? 8. Kljub temu, da veina postrvi ivi v sladkih vodah, spadajo v druino lososov. _____ Kateri je razred? _____ Kaken je opis?

9. Parkirni tevec je naprava, ki kae, koliko asa je vozilo na posameznem parkirnem

prostoru. _____ Katera je tma? _____ Kateri je razred?

10. Poleg njegovih ostalih vlog, se nafta uporablja v proizvodnji brusov.

_____ namembnost? _____ opis?

11. Pridobivanje takih kemikalij iz njihovih naravnih oblik je pomembno za znanstvene in

medicinske namene. _____ opis? _____ namembnost? _____ namembnost?

63

12. Zeleno barvilo v rastlinah se imenuje klorofil. Najdemo ga tako v listih rastline kakor tudi
v steblu. _____ razred? _____ tma?

13. Silikon uporabljamo za imenovanje velike druine zmesi.

_____ opis? _____ tma?

14. Zaradi tega razloga, se take materiale lahko uporablja kot embalao za mone kisline.
_____ opis? _____ namembnost?

15. Najteja od dragih kovin je platina. Samo zlato in srebro sta laja za oblikovanje.
_____ tma? _____ razred?

16. Hipofiza je ena od lez v naem telesu. Proizvaja tevilne hormone, ki

_____ tma? _____ opis?

64

Navodila Naslednji odlomki so namenjeni temu, da ocenite vse tiri kategorije informacij iz razlinih perspektiv. Izberite po enega iz vsakega para:

1. e elite ugotoviti TMO, bi lahko vpraali: _____ Kako izgleda? _____ Za kaj gre? 2. e elite ugotoviti RAZRED, bi lahko vpraali: _____ Za kaj se uporablja? _____ Katero je njegovo splono ime?

3. e elite ugotoviti OPIS, bi lahko vpraali:

_____ Kako izgleda? _____ Kaken bi lahko bil dober naslov? 4. e elite ugotoviti NAMEMBNOST, bi lahko vpraali: _____ Za kaj gre? _____ Za kaj se uporablja? 5. V primeru TME: _____ Za kaj gre? _____ Kateri je njen namen? 6. V primeru OPISA: _____ Katere so njene lastnosti? _____ Kaken bi lahko bil dober naslov? 7. V primeru RAZREDA: _____ Ali je morda proces ali metoda?

65

_____ Kako izgleda? 8. V primeru NAMEMBNOSTI: _____ Za kaj gre? _____ Kaj je njen namen? 9. V primeru OPISA: _____ Kaj se zgodi najprej? Kaj se zgodi potem? _____ Za kaj se uporablja? 10. V primeru NAMEMBNOSTI: _____ Za kaj je pomembna? _____ Kako izgleda?

Navodila Naslednji odlomki poimenujejo tmo ter podajajo informacije za drugi del. Povejte, kaj je drugi del.

1. Poiite kos dobro bruenega, sivega ali belega kamna. e je precej trden, vendar ga lahko s konico noa z lahkoto vdolbete, bo ta kamen najverjetneje apnenec. _____ opis? _____ namembnost?

2. Obstajajo razline vrste vetrometrov. Najpogosteje se uporablja vrsto, ki ima tri ali tiri ae, ki so z drogom spete skupaj s paliicami. Ko veter piha v ae, obraa drog _____ opis? _____ namembnost?

3. Vetrometer se uporablja za merjenje hitrosti vetra. _____ opis? _____ namembnost?

66

4. Samo okoli 3% vse proizvedene soli se uporablja v prehrani. Uporablja se za slanico, ki se

uporablja pri zmrzovanju, v proizvodnji stekla in mila ter v proizvodnji ostalih kemikalij. _____ opis? _____ namembnost?

5. Glina je material, ki se ga lahko preoblikuje in se ga uporablja za izdelavo strene kritine in olskih tabel. _____ opis? _____ namembnost?

Navodila Na primeru iz ubenika ekonomije poiite in zapiite odgovore na tiri temeljna vpraanja:

Za katero tmo gre? Za kateri razred? Kaken je opis predmeta? Kakna je pomembnost predmeta?

Avtomatini stabilizatorji Avtomatini stabilizatorji so vladni programi, ki se avtomatino izvajajo ob negativnih uinkih ekonomskih ciklov. Navedimo primer: ker so davki na dohodek ob vejem dohodku viji, davek na dohodek avtomatino z odvzemom doloenega dela dobika omejuje potronike navade v asu blagostanja. V asu gospodarske recesije ali manjih prihodkih pa je davek avtomatino niji.

- Ocenite vsako od odgovorjenih vpraanj.

67

ARGUMENTACIJA

Nekaj primerov:

Korenike encijana nabiramo jeseni. Takrat je v njih najve zdravju koristnih snovi. Ti si ovinist, zato ker si moki. Umij si roke! Kosilo je na mizi. Kupi dva hlebca kruha! Danes dobimo goste. Prigi radio. Poroila bodo. Pridi no iz vode! Saj si e vsa modra. (argument? sklep?)

Poskus definicije: Argumentacija je razumska, jezikovna in drubena dejavnost, katere namen je narediti neko stalie za poslualca ali bralca bolj ali manj sprejemljivo oz. bolj ali manj nesprejemljivo (razlaga).

68

Osnovna struktura argumenta(cije) v vsakdanjem ivljenju

Toplo je (argument). > Pojdiva na sprehod (sklep) (Povezava?)

Vrste argumentacij

Nesporno je, da se Zemlja vrti okrog Sonca. (absolutna) Verjetno je, da nekateri vrhunski portniki jemljejo nedovoljena poivila. (relativna) Takna ival ( ) ne obstaja (dejstvena) Ta film je izjemno primitiven (vrednostna) Vsi politiki so pokvarjeni (univerzalna + ?) Miha je omejen (partikularna + ?)

Kaj vse ni argumentacija? Pojasnilo/razlaga (mnenje) a) Vzrok, da je Janez zamudil v olo je v tem, da je v parku nabiral roe.

69

b) Bilo je kristalno jasno septembrsko jutro, toda toliko problemov je okupiralo njihove misli, da niso mogli uivati v lepoti dneva.

c) Kar se mi zdi naravnost kandalozno je to, da je pogosto pomembneje potrditi neko znanstveno teorijo, kot pa poskrbeti za otroke. Ker verjamejo, da je vzgoja bolj znanost kot umetnost si tevilni raziskovalci zastavljajo le tista vpraanja, ki potrjujejo njihovo priljubljeno teorijo in jih je mogoe eksperimentalno preveriti v laboratoriju ali v razredu. Kar s tem dobijo je brez dvoma potrditev, ki jo iejo, koliko ima vse to opraviti z resninim svetom otrok pa je e druga zgodba.

Preprievanje z ethosom ali/in pathosom

70

Kaj je argumentacija (primeri):

Dandanes ne more obstajati ni takega kot pravina vojna, kajti vojne dandanes uporabljajo oroja in strategije, ki (lahko) pobijejo na desettisoe nedolnih ljudi. In nobena vojna, v kateri je lahko pobitih na desettisoe ljudi ne more biti pravina vojna.

Ker morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo uporabljajo, pomen besed ne more biti mentalna podoba v glavi neke osebe.

Verjetno je, tako kot na Zemlji, ivljenje e kje drugje v vesolju, saj bi bilo povsem neverjetno, da bi v neskonnem kozmosu razmere, ki omogoajo ivljenje, obstajale le na enem mestu.

71

Kaj nam pomaga pri odkrivanju/razbiranju argumentov in sklepov v vsakdanji govorici

Argumentativni vezniki (lenki, markerji, uvajalci, ) Pred argumenti (veinoma): Ker Zato (ker) Kakor kae Kakor izhaja iz Iz razloga (ker)

Pred sklepi (veinoma): Torej Potemtakem Zaradi vseh teh razlogov Iz tega/esar sledi Izhajajo iz tega (lahko sklepamo) Je jasno (da) Kar dokazuje (da)

72

Argument in/ali pojasnilo

Okna so bila zaprta vse poletje in vreme je bilo vroe in vlano. Zato soba smrdi po trohnobi in plesni.

Je pojasnilo lahko tudi argument? Kdaj?

Angelca je najbolja matematiarka v razredu, zato ker je hodila v posebno olo za nadarjene uence.

Argumentativna interpretacija: Argument: Angelca je hodila v posebno olo za nadarjene uence. Zato/Torej/Potemtakem: Sklep: Angelca je najbolja matematiarka v razredu.

73

Pojasnjevalna interpretacija: Pojasnjevalno dejstvo: Angelca je hodila v posebno olo za nadarjene uence. To je razlog za Dejstvo, ki ga je treba pojasniti: Angelca je najbolja matematiarka v razredu.

Pojasnilo: Zavoen: Prav koda, da sva toliko izgubila, pa saj ne more ves as zmagovati. Le tega ne razumem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Novak: Stvar je pravzaprav zelo preprosta in razumljiva. Vzrok najinega uspenega poslovanja v Spodnjem Kalju je bila revina tamkajnjih ljudi in slaba zaposlenost. Ker si ljudje niso mogli zares privoiti hi, ki so jih kupili, je bilo povpraevanje po hipotekah veliko. In vendar je bil prav to znak, kako ibka in ranljiva je ekonomija v Spodnjem Kalju. Ko je edina tovarna zaprla svoja vrata se je situacija takoreko ez no poslabala in ljudje niso mogli ve odplaevati svojih hipotek. Pravzaprav so najine izgube v Sp. Kalju povsem razumljive.

74

Argumentacija: Zavoen: V Spodnjem Kalju sva dobesedno pogorela. Morda bi morala posel prenesti v Zgornji Kaelj: tam je zaposlenost velika, posel z nepremininami cveti in povpraevanje po hipotekah je veliko. Novak: Mislim, da bi bila to napaka. Zg. Kaelj se od Spodnjega sicer v mnogoem razlikuje, skupno pa jima je ibko gospodarstvo. Vsa ekonomija v Zg. Kalju je pravzaprav odvisna od tovarne za predelavo nekropljenih jabolk, ki je trenutno v razcvetu. Toda, e izgubijo pogodbo s Fructalom bodo vsi delavci na cesti, gospodarstvo Zg. Kalja pa takoreko unieno. Zg. Kaelj bi tako postal drugi Sp. Kaelj in spet bi bila na istem.

75

STRUKTURA

ARGUMENTACIJE:

EKSTRAKCIJA

IN

STANDARDIZACIJA

Splona struktura:

1. argument 2. argument 3. ... 4. ... Torej: Sklep

1. primer Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje. Nuklearni reaktorji so namre zelo kompleksne tehnoloke strukture, vse kompleksne tehnoloke strukture pa so bolj podvrene okvaram kot preproste tehnoloke strukture.

76

1. Nuklearni reaktorji so zelo kompleksne tehnoloke strukture.

2. Vse kompleksne tehnoloke strukture so bolj podvrene okvaram

kot preproste tehnoloke strukture. Torej: Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje (zamolani argument?)

2. primer Raunalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov lovekega razuma. loveki razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki so potrebna za programiranje raunalnika, saj je loveka ustvarjalnost intuitivna in izvirna.

1. loveki razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki so potrebna za programiranje raunalnika. 2. loveka ustvarjalnost je intuitivna in izvirna. Torej: Raunalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov lovekega razuma.

77

3. primer

V zvezi s pismom gospoda X o tem, zakaj enske ne spadajo v oboroene sile: Kot enska nimam nikakrne elje, da bi bila del oboroenih sil. Toda enskam, ki elijo oponaati moke in se pridruiti njihovi nasilni mitologiji, bi morali to omogoiti, etudi imajo, kot pravi g. X, fizine probleme, ki jih moki nimajo. Domnevam, da g. X govori o menstruaciji, za katero obstaja uinkovita fizina reitev, in ki dela enske ker morajo biti fleksibilne in se prilagajati spremembam skozi ves mesec psiholoko moneje od veine mokih. In ne nazadnje, strinjam se s priponko, ki sem jo videla pred kratkim: Vojna je zavidanje menstruacije. Spravite jo med svojo prtljago, g. X!

78

1. Menstrualne probleme je mogoe reiti zelo uinkovito (na fizien nain). 2. Zaradi menstruacije morajo biti enske fleksibilne in se prilagajati spremembam skozi ves mesec. Zato: enske so psiholoko moneje od mokih. Torej: Menstruacija ni ovira, da bi enske ne mogle sodelovati v oboroenih silah.

4. primer

Ali evolucija lahko pojasni vse globine intelekta Carla Sagana? Niti v milijon letih!

1. Evolucija ne bi mogla nikoli pojasniti globin intelekta Carla Sagana. Torej: Evolucijska teorija je neustrezna.

79

5. primer

Francelj

je

majhen,

suh,

neatletski

moki.

Verjetno

ima

manjvrednostni kompleks.

1. Francelj je majhen, suh, neatletski moki. (2. Veina majhnih, suhih, neatletskih mokih ima

manjvrednostni kompleks.) Torej: Francelj ima verjetno manjvrednostni kompleks.

80

OSNOVNA PRAVILA STANDARDIZACIJE

1. Prepriajte se, e besedilo res vsebuje argumentacijo (argumenti, sklep) 2. Identificirajte sklepe (vezniki) 3. Identificirajte trditve, ki so predstavljene kot argumenti, kot opora sklepu. 4. Izpustite ves material, ki slui kot ozadje. 5. Izpustite ves material, ki ste ga e vkljuili (ponovitve). 6. Izpustite vse stilistine okraske. 7. Otevilite argumente. 8. Argumenti in sklep(i) naj bodo samozadostne trditve (brez indeksikalov/ifterjev)
9. Preverite, da noben argument ali sklep e sam ne vsebuje

celotne argumentacije (Miha se je e zlagal, zato je nezanesljiv).

81

DVE

TEMELJNI

ZAHTEVI

DOBRE

(VELJAVNE)

ARGUMENTACIJE

1. Argumenti morajo biti SPREJEMLJIVI.

2. Argumenti morajo biti PRIMERNO POVEZANI s sklepom:

biti morajo RELEVANTNI in ZADOSTNI.

Kaj to pomeni?

3 primeri:

1. V Kranjski Gori pozimi pogosto snei. 2. V Kopru poleti pogosto sije sonce. Torej: Uradni jezik v Sloveniji je slovenina.

82

1. Vse enske hoejo biti moki. 2. Vse enske hoejo najbolje na svetu. Torej: Najbolje na svetu je biti moki.

(E vse enske hoejo biti moki in E vse enske hoejo najbolje na svetu, POTEM je najbolje na svetu biti moki.)

1. Trava je rdea. 2. Drevesa so sesalci. Torej: Orangutani so morski psi.

83

PRIMERI (analitini)

1. primer

1. e so duevna stanja neodvisna od telesnih stanj, potem pomanjkanje spanja ne more vplivati na koncentracijo pri uenju. 2. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo pri uenju. Torej: Duevna stanja niso neodvisna od telesnih stanj.

84

2. primer

1. Umor predpostavlja, da elimo nekoga ubiti.

2. tevilni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega oroja verjamejo, da atomsko oroje lahko preprei vojno. Zato: tevilni ljudje, ki pomagajo pri izdelavi atomskega oroja, ne elijo nikogar ubiti niti ne elijo, da bi bilo oroje, ki ga izdelujejo, uporabljeno za ubijanje. Torej: tevilni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega oroja, ne sodelujejo pri nartovanju umora.

85

3. primer 1. Nacizem je imel tudi svoje dobre strani. Pripomogel je k reitvi tevilnih lovekih ivljenj. 2. Nacizem je imel tudi svoje dobre strani. Pernkopfov anatomski atlas je najbolji medicinski ubenik te vrste. Torej: Nacizem je pripomogel k reitvi tevilnih lovekih ivljenj. 3. Nacizem je imel tudi svoje dobre strani. Trupla ubitih so sluila za izdelavo Pernkopfovega anatomskega atlasa, najboljega anatomskega atlasa doslej. Pernkopfov atlas je tevilnim povojnim generacijam zdravnikov pomagal k boljemu poznavanju lovekega telesa. Bolje poznavanje lovekega telesa je reilo tevilna loveka ivljenja. Torej:

86

Nacizem je pripomogel k reitvi tevilnih lovekih ivljenj. 4. primer

1. Moja herka je bolj potrpeljiva od mojega sina. Torej: Deklice so bolj potrpeljive od dekov.

PRIMERI (sintetini)

1. primer

Ekonomske sankcije zahodnih drav proti Juni Afriki, s katerimi elijo pomagati rnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne. Seveda bodo prizadele gospodarstvo, toda prizadele bodo vse. To je tako, kot e skuate ubiti zebro. e jo ustrelite v belo rto bo umrla in e jo ustrelite v rno rto bo prav tako umrla. Cela ival bo umrla. In prav tako bo z junoafriko ekonomijo. Zaradi sankcij bo trpela celotna deela ne le njen beli del.

87

1. e zebro ustrelite v belo rto umre. 2. e zebro ustrelite v rno rto umre. Torej: Ekonomske sankcije zahodnih drav proti Juni Afriki, s katerimi elijo pomagati rnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne.

2. primer

Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki. Njune metode so namre diametralno nasprotne. Znanost priznava, da nima konnih odgovorov, medtem ko religija trdi, da jih ima. Znanost je v mnogoem osvobajala lovekega duha, cerkev pa ga dui.

1. Znanost priznava, da nima konnih odgovorov, medtem ko religija trdi, da jih ima.
2. Znanost je pomagala pri osvobajanju ljudi, medtem ko jih je

religija duila. Torej: Metode znanosti in religije so diametralno nasprotne.

88

Torej: Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki.

3. primer

Na splono velja, da so odrasli odgovorna skupina ljudi, ki spotuje zakone in Boga. Odgovornost je tu kljuna, kajti e lovek ne bi bil odgovoren za svoja fizina in intelektualna dejanja realnost zanj ne bi imela smisla in potisnjen bi bil v obutke ninosti. Na primer, civilizacija je napredovala in napreduje zato, ker je lovek odgovoren samemu sebi, svoji druini in dravi; v tem pogledu je torej prevladujo etini koncept utilitarnosti. e ve, zaradi tega obutka osebne odgovornosti (ali zrelosti) drava nima pravice (moralne ali paternalistine), da bi se vmeavala v odloitev odraslih ljudi za pornografijo. Odrasli ljudje bi torej morali imeti pravico dostopa do pornografskih materialov.

89

1. Civilizacija je napredovala in (e) napreduje, ker je lovek odgovoren sebi, svoji druini in dravi. 2. Drava zato nima nikakrne pravice, da bi se vmeavala v odloitev odraslih ljudi za pornografijo. Torej: Odrasli ljudje bi morali imeti pravico dostopa do pornografskih materialov.

4. primer

V park smo prili ob 7.25 popoldan in blagajniarka je voljno vzela na denar za vstopnino. Ko smo vstopili v ivalski vrt in prekali most je zvonik naznanil, da se ivalski vrt zapre ob 8.00. Pozanimali smo se, e bi lahko dobili vstopnico za naslednji dan. Odgovor je bil, ne. Skratka, oitno je, da je Antwerpen zelo neprijazno mesto, ki mu je le do tega, da bi turiste im bolj oskubil.

90

1. Nekaj turistov je bilo deleno neprijaznega ravnanja v Antwerpenskem ivalskem vrtu. Torej: Antwerpen je neprijazno mesto, ki le izkoria turiste.

91

KONVERZACIJSKA LOGIKA IN PRAGMA-DIALEKTIKA Kooperativno naelo in konverzacijske maksime Kooperativno naelo: Naj bo tvoj prispevek h konverzaciji tak, kakrnega na stopnji, na kateri se pojavi, zahtevata sprejeti namen in smer govorne izmenjave, v kateri sodeluje. Maksime: 1. Maksima koliine:
(i)

Naj bo tvoj prispevek tako informativen, kot zahtevajo trenutni nameni izmenjave. Naj tvoj prispevek ne bo bolj informativen, kot je potrebno.

(ii)

2. Maksima kvalitete: Naj bo tvoj prispevek resnien. (i)

(ii)

Ne reci tega, za kar misli, da ni resnino. Ne reci tega, za kar nima zadostnih dokazov.

3. Maksima relacije (pozneje imenovana maksima relevantnosti): Bodi relevanten. 4. Maksima naina: Bodi jasen. (i) (ii) Izogibaj se nejasnim izrazom. Izogibaj se dvoumnosti.

(iii) Bodi kratek. (iv) Govori urejeno.

92

PRAVILA RACIONALNE DISKUSIJE

Pravilo 1 Udeleenci v razpravi lahko izvrijo le govorna dejanja, ki spadajo v kategorije asertivov, komisivov, direktivov in deklarativov rabe.

Pravilo 1.1 Asertive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvrijo le:
a) jezikovni uporabnik 1 v fazi konfrontacije ali v zakljuni

fazi, da bi izrazil, ohranil ali umaknil svoje stalie glede v zaetku izraenega mnenja, ali v fazi argumentacije, da bi izvril kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije.
b) jezikovna uporabnika 1 in 2 skupaj v zakljuni fazi, da bi

ugotovila/dognala, kaken je rezultat diskusije. Pravilo 1.2 Komisive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvrijo le:

93

a) jezikovni uporabnik 2 v fazi konfrontacije ali v zakljuni fazi, da bi postavil pod vpraaj izhodino stalie jezikovnega uporabnika 1, ali da bi vzdreval ali umaknil ta dvom, in pa v fazi argumentacije, da bi sprejel ali zavrnil kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije jezikovnega

uporabnika 1; b) jezikovni uporabnik 1 v zaetni/otvoritveni fazi, da bi sprejel izziv jezikovnega uporabnika 2, naj brani svoje stalie;
c) jezikovna

uporabnika

in

skupaj

zaetni/otvoritveni fazi, ko se odloata, da zaneta diskusijo in dogovarjata o razdelitvi vlog, pravilih diskusije in njenem zakljuku, in v zakljuni fazi, da sprejmeta odloitev o koncu diskusije.

94

Pravilo 1.3

Direktive lahko izvri le:

a) jezikovni uporabnik 2 v zaetni/otvoritveni fazi, da

pozove jezikovnega uporabnika 1, da brani svoje stalie, in v fazi argumentacije, da od jezikovnega uporabnika 1 zahteva izvritev kompleksnega dejanja argumentacije; b) jezikovna uporabnika 1 in 2 v vseh fazah diskusije, da (drug od drugega) zahtevata izvritev govornega dejanja deklarativa rabe.

Pravilo 1.4

Deklarative rabe lahko v katerikoli fazi diskusije izvrujeta oba uporabnika jezika (ne glede na to, ali eden od drugega to zahtevata), da bi s pomojo definicij, natannejih opredelitev, raziritev, pojasnitev in pojasnjevanj okrepila ilokucijski uinek, da je bilo posamezno govorno dejanje razumljeno.

95

Pravilo 2

a) Nikakrni posebni pogoji se ne nanaajo na propozicijsko

vsebino asertivov, s katerimi je izraeno stalie glede izraenega mnenja, ali na propozicijsko vsebino

komisivov, s pomojo katerih je neko stalie sprejeto ali postavljeno pod vpraaj; b) Pri izvrevanju teh asertivov in komisivov se nikakrni posebni pogoji ne nanaajo na poloaj ali status govorca in poslualca.

Pravilo 3

a) V vseh fazah diskusije imata sogovorca pravico, da (eden od

drugega) zahtevata izvritev deklarativa rabe, ali pa ga (deklarativ rabe) uporabita sama; b) Jezikovni uporabnik, od katerega je sogovorec zahteval izvritev deklarativa rabe, ga je dolan tudi izvriti.

96

Pravilo 4

Jezikovni uporabnik, ki je v fazi konfrontacije pod vpraaj postavil stalie drugega jezikovnega uporabnika, lahko vedno izzove tega jezikovnega uporabnika, da brani svoje stalie.

Pravilo 5

Jezikovni uporabnik, ki ga je drugi jezikovni uporabnik izzval, da brani svoje stalie, mora vedno sprejeti ta izziv, razen e drugi jezikovni uporabnik sam ni pripravljen, da bi spotoval doloena skupna izhodia in pravila diskusije; jezikovni uporabnik ohranja svojo obvezo branilca vse dokler ne umakne svojega stalia ali vse dokler ga ni uspeno obranil pred drugim jezikovnim uporabnikom, na osnovi dogovorjenih izhodi in diskusijskih pravil.

97

Pravilo 6

Jezikovni uporabnik, ki je v otvoritveni/izhodini fazi diskusije sprejel izziv drugega jezikovnega uporabnika, da brani svoje stalie, bo v fazi argumentacije sprejel vlogo protagonista, drugi jezikovni uporabnik pa vlogo antagonista, razen e se ne dogovorita drugae; razdelitev vlog bo veljala do konca diskusije.

Pravilo 7

Pred zaetkom argumentativne faze diskusije se jezikovna uporabnika, ki bosta v argumentativni fazi sprejela vlogi protagonista in antagonista, dogovorita, katera pravila bodo usmerjala protagonistovo obrambo njegovega izhodinega stalia in antagonistov napad nanj, katera pravila doloajo, ali je protagonist uspeno obranil svoje stalie in ali ga je antagonist uspeno napadel; ta pravila veljajo v teku cele diskusije in jih nobena stran ne sme postavljati pod vpraaj.

98

Pravilo 8

a) Protagonist lahko vedno brani stalie, ki ga je sprejel glede izraenega mnenja, v zaetni fazi nestrinjanja ali kasneje, tako da izvri kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki s tem velja kot zaasna obramba tega stalia;
b) Antagonist lahko vedno napade neko stalie, tako da postavi

pod vpraaj propozicijsko vsebino ali utemeljitveno oz. zavrnitveno mo argumenta; c) Protagonist in antagonist ne smeta braniti ali napadati stali na noben drugi nain.

Pravilo 9 (Predpostavljene in nove informacije) a) Protagonist je uspeno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije propozicijsko pred napadom e antagonista uporaba PII na njegovo (Postopek

vsebino,

intersubjektivne identifikacije) pripelje do pozitivnega rezultata, in e ne, e do pozitivnega rezultata pripelje uporaba PIT (Postopek intersubjektivnega testiranja);

99

b) Antagonist

je

uspeno

napadel

propozicijsko

vsebino

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, e niti uporaba PII niti uporaba PIT ne pripelje do pozitivnega rezultata.

Pravilo 10 (Utemeljevanje in sklepanje)

a) Protagonist je uspeno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje

argumentacije

pred

napadom

antagonista

na

njegovo

utemeljitveno ali zavrnitveno mo, e uporaba PIP (Postopek intersubjektivnega pojasnjevanja) pripelje do pozitivnega

rezultata, in e ne, e do pozitivnega rezultata pripelje uporaba PIS (Postopek intersubjektivnega sklepanja);

b) Antagonist

je

uspeno

napadel

propozicijsko

vsebino

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, e niti uporaba PIP niti uporaba PIS ne pripelje do pozitivnega rezultata.

100

Pravilo 11

a) Protagonist je s pomojo kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije zadovoljivo ubranil zaetno ali (so)odvisno stalie, e je uspeno ubranil propozicijsko vsebino in utemeljitveno ali zavrnitveno mo, ki jo je pod vpraaj postavil antagonist; b) Antagonist je zadovoljivo napadel protagonistovo stalie, e je uspeno napadel propozicijsko vsebino ali utemeljitveno ali zavrnitveno argumentacije. mo kompleksnega ilokucijskega dejanja

Pravilo 12

a) Protagonist je zadovoljivo ubranil izhodino stalie, e je uspeno ubranil utemeljitveno ali zavrnitveno mo

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je ponudil v obrambo izhodinega stalia in e je zadovoljivo ubranil vsa (so)odvisna stalia;

101

b) V vseh drugih primerih je antagonist zadovoljivo napadel izhodino stalie.

Pravilo 13

V teku celotne diskusije antagonist ohranja pravico ki mu jo podeljuje pravilo 8 da postavi pod vpraaj tako propozicijsko vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno mo kateregakoli

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je izvril protagonist, e ga le-ta e ni zadovoljivo ubranil.

Pravilo 14

V teku celotne diskusije protagonist ohranja pravico ki mu jo podeljuje pravilo 8 da pred napadi antagonista lahko brani tako propozicijsko vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno mo kateregakoli kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga e ni bil obranil.

102

Pravilo 15

V teku celotne diskusije ima protagonist pravico umakniti katerokoli kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki ga je izvril in se tako izogniti obveznosti, da ga (o)brani.

Pravilo 16

a) Protagonist in antagonist ne sme izvriti istega (kompleksnega)

ilokucijskega dejanja ve kot enkrat v isti vlogi. b) Protagonist in antagonist se morata pri izvrevanju

(kompleksnih) ilokucijskih dejanj izmenjavati.

c) Protagonist in antagonist lahko v enem posegu izvrita le eno

(kompleksno) ilokucijsko dejanje.

103

Pravilo 17

a) Protagonist je dolan umakniti izhodino stalie, e ga je v fazi argumentacije antagonist (upotevajo druga pravila diskusije) zadovoljivo napadel (v skladu s pravilom 12); b) Antagonist je dolan umakniti svoj dvom glede protagonistovega izhodinega stalia (upotevajo druga pravila diskusije), e ga je v fazi argumentacije le-ta zadovoljivo obranil (v skladu s pravilom 12); c) V vseh drugih primerih protagonist ni dolan umakniti svojega izhodinega stalia, antagonist pa ne svojega dvoma o izhodinem staliu.

104

NAPANA SKLEPANJA (FALLACIES)

- sofizmi, paralogizmi, napana sklepanja

- jezikovno odvisna (in dictione)/jezikovno neodvisna (extra

dictionem)

In dictione

1) Sintaktino dvoumje

Pleasing students can be trying. They are visiting doctors.

2) Poudarek

Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim lanom. Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim lanom.

105

Extra dictionem

3) argumentum ad hominem

Kako lahko ree, da bi morali kazine v Las Vegasu zaprti? Vedno si govoril, da bi se moral vsak sam odloiti, kaj naj pone in kaj ne!

4) tu quoque

Moja stranka, svetnik Smith, ni ravnal neprimerno, ko je za pot med svojim domom in slubo uporabljal slubeni avto. To, od asa do as, pone tudi toea stranka, svetnik Jones, kakor tudi upan. Pravzaprav gre kar za splono prakso vseh vijih uradnikov v tem mestu.

5) argumentum ad verecundiam 6) argumentum ad ignorantiam

Beethoven je to simfonijo seveda diktiral Rosemary Brown: v Playboyu je slavna avtorica Elisabeth Kuebler-Ross pred kratkim

106

razloila, da je komunikacija z mrtvimi povsem mogoa. Kakor koli e, do sedaj ni e nihe dokazal, da se mrtvi skladatelji ne prikazujejo na ta nain.

7) petitio principii (krono sklepanje)

Bog obstaja, ker tako pravi Sveto pismo, in Sveto pismo predstavlja besedo Boga.

8) ignoratio elenchi (ignoriranje zavrnitve)

A: Dvomim, da bo dravni projekt gradnje stanovanj lahko zmanjal manko stanovanj na trgu. B: Ampak stanovanj na trgu primanjkuje!

9) non sequitur (ne sledi)

107

Hudi je pobarval svet. Ampak, strokov ni smel odteti od davkov. Potem se je l. 1982 pojavil njegov neak. Njegov neak je imel afero s premierom, in zato so drevesa spet ozelenela.

10)

post hoc ergo propter hoc (po tem, torej zaradi

tega)

/mesec dni po nastopu nove vlade/ Porast nezaposlenosti je oitna posledica politike nove vlade.

11)

argumentum ad baculum

Seveda je povsem na vas, da se odloite, kaj boste storili, toda ne pozabite, da smo va najveji oglaevalec /in e boste objavili tisti lanek o nai vlogi v lahko pozabite na nae oglase/.

12)

argumentum ad misericordiam

e mi ne daste vije ocene ne bom upal starem pred oi!

108

13)

argumentum ad populum

Vsi vemo, da oboroevalno tekmo skrbno vzdrujejo prav proizvajalci oroja in da bodo od tega imeli koristi le njihovi delniarji.

14)

argumentum ad consequentiam

Sklepamo lahko, da atomska bomba ne bo nikoli zadela Slovenije, saj je naa drava tako majhna, da od nje ne bi ostalo ni.

15)

slippery slope (drsea strmina)

e zanemo z legalizacijo evtanazije bomo konali s plinskimi celicamo, tako kot v nacistini Nemiji.

16)

ve vpraanj

Kdaj si nehal pretepati svojo eno?

109

ARGUMENTACIJA V JEZIKU

- od ene skrajnosti do druge: formalna logika > neformalna

logika > argumentacija v jeziku (pomen jezika in njegove rabe);

- pomen jezika kot sistema (ne govora, ne govorice) za

argumentacijo;

Primer 1 (vezniki, operatorji, kvalifikatorji)

Janez ni prebral vseh Miloevievih govorov (argument). > Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).

Marko je prebral nekaj Miloevievih govorov (argument). > Morda ti bo lahko svetoval (sklep).

- problem informativnosti in argumentativnosti

- problem kvantifikacije in modalnosti

110

Primer 1a:

*Janez ni prebral vseh Miloevievih govorov (argument). > Morda ti bo lahko svetoval (sklep).

*Marko je prebral nekaj Miloevievih govorov (argument). > Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).

Primer 1b:

Janez ni prebral vseh Miloevievih govorov (argument). > Morda ti bo vseeno lahko svetoval (sklep).

Marko je prebral le nekaj Miloevievih govorov (argument). > Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).

- medsebojno dopolnjevanje in razveljavljanje kvalifikatorjev.

111

Primer 2 (argumentativna usmerjenost, lestvice)

A: Je veerja e gotova? B: Ja, skoraj.

- logina analiza
- pragmatina analiza

Veerja je e skoraj gotova (rekonstruirani argument) > Pohiti!/Prenehaj z delom!/Umij si roke! (implicitni sklep(i))

/veerjina pripravljenost/ - (e) pripravljena - skoraj pripravljena - kmalu pripravljena

112

Primer 3 (informativnost/argumentativnost):

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita). Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).

Analiza v postavko (p) in predpostavko (pp) :

Preeren je bil velik pesnik.

Postavka (p): Preernova poezija je izjemna Predpostavka (pp): Preeren je bil pesnik

Kriteriji delitve na postavko in predpostavko:

- (zanikanje): Preeren ni bil velik pesnik

- (vpraanje): Je bil Preeren velik pesnik? - (postavitev v odvisnik): Slovenci so prepriani, da je bil

Preeren velik pesnik.

113

Za neki sklep lahko argumentiramo le iz postavke, ne iz predpostavke!

Preeren je bil velik pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik. *Preeren je bil pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik.

Joe je prenehal kaditi. > Zdaj mu ni treba vsak dan kupovati cigaret. *Joe je prenehal kaditi. > Neprestano je hodil kadit na stopnie.

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita). p: kvantiteta Janezovega dela je majhna pp: Janez je delal

Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit). p: Janez je delal pp: kvantiteta Janezovega dela je majhna

114

Zakljuek: - informativnost/argumentativnost (podrejenost) - skalarnost (stopnjevanost) argumentacije

uspeh (+) veliko malce

neuspeh (-) ni malo

Toposi (sploni, skupni, stopnjevani):

Splona oblika: - Bolj (ko je kaj) P, bolj (je kaj) Q - Manj (ko je kaj) P, manj (je kaj) Q

115

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita). T1: Manj ko delamo, manja je monost za uspeh

Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit). T2: Ve ko delamo, veja je monost za uspeh

- Mona in ibka raba toposov (ve/manj) - Lingvistina definicija/kriterij:

1) Argument A je moneji od argumenta B, e dri: B, in

celo A.
2) Argument A je ibkeji od argumenta B, e dri: B, v

najboljem/najslabem primeru A.

Ad 1) To je prehlad, celo gripa. Pazi nase! Ad 2) To je gripa, v najslabem primeru prehlad. Ne skrbi!

116

*To je gripa, celo pljunica. Ne skrbi! *To je pljunica, celo gripa. Pazi nase! To je pljunica, celo le gripa. Ne skrbi! To je pljunica, morda celo le gripa. Ne skrbi!

ARGUMENTATIVNI VEZNIKI, LENKI, OPERATORJI

1) Steklenica je e na pol prazna. Treba bo odpreti novo. Steklenica je e na pol polna. Ni e treba odpreti nove.

2) Ura je osem. Pohiti! Nikamor se (e) ne mudi.

117

Ura je e osem. Pohiti! Ura je ele osem. Nikamor se (e) ne mudi.

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita). Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita). Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).

Janez je delal eno uro. Uspelo mu bo. Ne bo mu uspelo.

Janez je delal skoraj eno uro. Uspelo mu bo. Janez je delal le/samo eno uro. Ne bo mu uspelo.

Le/samo tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > Kar/skoraj tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > ..

118

Vlada se je odloila za kar 5% zvianje davka na uporabo stavbnih zemlji.> Vlada se je odloila za samo/le 5% zvianje davka na uporabo stavbnih zemlji.>

Toplo je. Pojdiva na sprehod.

Res je toplo, ampak/toda sem utrujen. > ? Utrujen sem, ampak/toda res je toplo. > ?

- od kod/iz esa izhaja sklep?

POLIFONIJA

Ta ograja ni rdea. I1: Ta ograja je rdea. I2: Ta ograja ni rdea.

119

V vsakem besedilu (lahko) razloimo tri entitete:

- avtorja (producenta) - govorca - izjavljalce (izjavljalne pozicije)

ola organizira izlet na deelo in da bi se ga lahko udeleili morate imeti privoljenje starev. Va uitelj vam zato da obrazec, ki ga morata podpisati mama ali/in oe. Na obrazcu pie nekaj takega kot: Svoji heri/sinu dovoljujem, da se udelei izleta, v spodnjem levem kotu pa pie 'podpis' in tja se morata podpisati mama in/ali oe.

Obljubim, da pridem.

A: Ali pride? B: Obljubim, da pridem.

120

I A: Ali pride? B: Pridem.

II A: Ali pride? B: Obljubim, da pridem.

A: Jutri zveer organiziramo zabavo. Ali pride? B: Pridem. C: Kakno preseneenje! Saj nikoli ne pride? B: Obljubim, da pridem!

Analiza: I1 predstavi dejstvo D (zabavo jutri zveer) in to predstavitev ubesedi kot povabilo; I2 predstavitev I2 prepozna kot povabilo in ga sprejme; I3 podvomi o iskrenosti I2 in njegovo soglasje (sprejem povabila) predstavi kot dvomljivo; I2 zavrne dvom I3 in svoj pristanek potrdi z deklarativom.

121

Pojdimo v bistro. Bomo vsaj na toplem.

Analiza: I1 predstavi dejstvo D, v naem primeru lastnost L (toploto) predmeta P (bistroja), in to lastnost predstavi kot prednost predmeta P; I2 to lastnost L uporabi kot argument za sklep S (S = 'Pojdimo v bistro'); I3 lastnost L predstavi kot le ibko prednost; I4 to slabost (lastnosti L) predstavi kot slabost, ki lastnosti L jemlje sleherno argumentativno mo, in s tem zavraa stalie I2; I5 pa lastnost L, etudi le ibko prednost, predstavi kot e vedno zadovoljivo za argument v prid sklepu S ('Res je le ibka prednost, pa e vedno prednost') in s tem zavrne stalie I4.

122