Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword or section
Like this
2Activity
P. 1
Argumentiranost kot model razumevanjain obvladovanja uspešne komunikacije všoli (in izven nje)

Argumentiranost kot model razumevanjain obvladovanja uspešne komunikacije všoli (in izven nje)

Ratings: (0)|Views: 466|Likes:
Published by igorzagar

More info:

Published by: igorzagar on Jul 08, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/01/2013

pdf

text

original

 
PEDAGOŠKI INŠTITUT
Dr. Igor Ž. Žagar, dr. Barbara Domajnko
ARGUMENTIRANOST KOT MODEL RAZUMEVANJAIN OBVLADOVANJA USPEŠNE KOMUNIKACIJE VŠOLI (IN IZVEN NJE)
Zaključno poročilo
Ljubljana, oktober 2004
1
 
I. KOMUNIKACIJA V ŠOLI KOT POSEBNA OBLIKA JEZIKOVNE RABE (str.3)1. Pedagoški diskurz (str. 6)2.Retorični elementi pedagoškega diskurza (str. 10)
2.1Glavne operacije procesa oblikovanja govora/besedila2.2Vrste dokazov2.3Zvrsti govora2.4Struktura govora2.5Stil3.
Retorična analiza pedagoškega diskurza (str. 33)
3.1Vljudnostne jezikovne strategije3.1.1Vljudnost3.1.2Diskurzivni model vljudnosti3.1.3Vljudnostne strategije v pedagoškem diskurzu3.1.4Študija primera 1– posredovanje negativne povratne informacije3.2Vpliv ubesedovanja na tip pedagoške dejavnosti - študija primera 23.3Znanje kot skupno oblikovanje vednosti - študija primera 3
4.Kritično mišljenje kot temeljna strategija pedagoškega diskurza (str. 78)
4.1 Strategija za spretno učenje in razmišljanje4.2 Strategija TRON: tema, razred, opis, namembnost4.3 Kritičnost kot spretnost vrednotenja5.
Argumentiranost kot konstitutivni element pedagoškega diskurza (str. 84)
5.1 Argumentacija v vsakdanjem življenju5.2 Logika, retorika, argumentacija5.3 Oblikovanje in struktura argumenta oz. argumentacije5.4Kriteriji veljavnosti argumentiranja
II. RETORIČNI MODEL PEDAGOŠKEGA DISKURZA (str. 124)
6. Kontekstualni korelati prilagodljivosti pedagoškega diskurza7. Etika komuniciranja8.Strukturiranje učne ure in oblikovanje govora9.»Argumentativni vzorec« - pravila in elementi procesa veljavne racionalne argumentacije pri oblikovaju in utemeljevanju stališč
ZAKLJUČEK (str. 140)
2
 
I. KOMUNIKACIJA V ŠOLI KOT POSEBNA OBLIKA JEZIKOVNE RABE
Komunikacijo lahko prepoznamo kot temelj pedagoškega procesa. Naj bo to govor, pogovor,oblikovanje pisnih sporočil ali obdelava tekstov (slikovnega gradiva, raznih materialov itd.),vedno se srečujemo z jezikovno rabo, z interpretacijo (to je z definiranjem in vrednotenjem)vednosti, idej, občutkov, vrednot, fizičnega sveta okoli nas itd.
Jezikovna raba je takotemeljna za vse klasične segmente pedagoške prakse
: razlago, pojasnjevanje, spraševanje,odgovarjanje, ocenjevanje, kritično presojo, izmenjavo mnenj itd. Preučevanje (kakovosti)komunikacije v šoli predstavlja zato enega od možnih, in glede na dosedanjo zapostavljenost,aktualnih in nujnih vidikov obravnave izobraževalnega procesa v šolah.Izpostavili bomo dva vidika obravnave jezikovne rabe: pojmovanje jezikovne rabe kot diskurzin opredelitev funkcije/vloge jezikovne rabe v aktivnem, to je konstruktivističnem smislu. Nanjuni osnovi bomo oblikovali temeljno predpostavko o jezikovni rabi. Služila nam bo kotteoretična osnova obravnave pedagoške prakse, in sicer tako kot osnova za razumevanje pedagoške prakse kot posebne oblike komuniciranja, kot pedagoški diskurz (1.). Pojmovanje pedagoškega diskurza bomo v nadaljevanju dopolnili s tradicionalnim pojmovanjem retorike(2.) in modernimi teorijami kritičnega mišljenja (4.) in argumentacije (5.).Termin
diskurz
se lahko v najožjem smislu (pogovorno, v vsakdanji komunikaciji) nanaša naneposreden (po)govor. V širšem smislu ga lahko razumemo kot besedno komunikacijo (pisnoali govorjeno). Bolj specifično bi ga lahko opredelili kot jezikovne vzorce, vezane na določentip institucije ali področje. V najširšem smislu pa gre za sisteme simbolnega pomenjanjaoziroma komuniciranja, ki niso nujno le besedni, npr. filmski diskurz ali diskurz oblačil. Natem mestu razumemo diskurz v smislu besednega komuniciranja, ki je opredeljeno z3

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->