MIODRAG DJORDJEVI ZPP 1. Postopek v gospodarskih sporih 480.-483.ZPP SUBJEKTIVNI KRITERIJ 1-Spori v katerih je vsaka od strank gospod.

druba, zavod, zadruga, drava, obina, s.p. NE v sporih o stvarnih pravicah na nepr.in premi, motenje posesti 2-v sporih med drubeniki, drubeniki in drubami, drubami in lani organov drub 3-spori med ustanovitelji zavodov 4-spori med zadruniki, zadrugami in zadruniki OBJEKTIVNI KRITERIJ 1-plovbni spori (NE prevoz potnikov) 2-spori iz vpisov v sodni register 3-spori iz koncesijskih pogodb 4-razveljavutev pog o arbitrai 5-varstvo/uporaba izumov, znakov razlikovanja, pravica do uporabe firme, varstvo konkurence 6-steajni postopki 1. Napoved pritobe v gospodarskih sporih 496.l ZPP V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopku za izdajo plailnega naloga je potrebno napovedati pritobo. Stranka mora napovedati pritobo v 8 dneh od prejema sodbe s skrajano (sumarno) obrazloitvijo, saj vsebuje samo navedbe tobenih zahtevkov in dejstev, na katere stranka opira zahtevke, pr.pouk o pravici do pritobe ter navedbo, da bo sodba s popolno obrazloitvijo izdelana, e stranka napove pritobo. Napoved pritobe je procesna predpostavka. Pritoba ni dovoljena, e je stranka v predpisanem roku po prejemu sodbe s skrajano obrazloitvijo ne napove. e stranka napove pritobo, mora sodie sestaviti sodbo s polno obrazloitvijo. Sodba mora biti izdelana v roku 15 dni od plaila sodne takse za pritobo. (etudi se ZPP sklicuje na rtani 497.len, pa
105.a doloa, da mora biti sodna taksa plaana tudi pri napovedi pritobe).

e stranka ne plaa sodne takse za pritobo, eprav je pritobo napovedala, sodie seveda ni treba izdelati sodbe s popolno obrazloitvijo. 2. Zakaj je pomembno razlikovanje med navadnim in gospodarskim sporom? Veljajo razline dolobe, ali sploni del ZPP ali pa postopek v gospodarskih sporih. Razlino tudi za pravna sredstva: meja za dovoljeno revizijo razlina (pravdni 40.000 EUR/gospodarski 200.000 EUR) 3. Napoved pritobe v gospodarskem postopku - na primeru, sodie izda ugodilno sodbo, pritobo napove toea stranka, sodie pa napise dolgo sodbo z zavrnilnim izrekom. Kaj je s pritobo? Sodie je vezano na svojo sodbo od trenutka, ko se lahko z njeno vsebino seznanijo tretje osebe. e sodie sodbo ustno razglasi, je to trenutek, ko je bila sodba razglaena. V tem primeru predsednik senata javno prebere izrek sodbe in na kratko predstavi njene razloge. Vezanost sodia na sodbo pomeni, da je sodie ne sme ve spremeniti ali razveljaviti. Vezanost se nanaa samo na izrek, tako da lahko sodie v pisnem odpravku sodbe navede drugane razloge, kot jih je navedlo ob ustni razglasitvi, oziroma lahko ustno navedene razloge dopolni. e sodba ni ustno razglaena, je sodie nanjo vezano od trenutka, ko je odpravljena. V tem primeru sodie ne more naknadno spremeniti izreka sodbe, saj je na svojo odloitev vezano. 4. Ali je se kje urejena napoved pritobe v ZPP? NE, zgolj v 496.ZPP

5. Sodie izda ugodilno sodbo za 6 milijonov , kako je s pritobo, napovedjo pritobe? Ne gre za spor majhne vrednosti, zato ni potrebno napovedati pritobe, temve veljajo dolobe ZPP, ki se ne nanaajo na gospodarske spore. Pritobo bo potrebno podati v 15 dneh od vroitve sodbe. 6. Plovbni spor je gospodarski spor, kaj je za vas plovbni spor? 483.len ZPP isti objektivni kriterij ( ne gre za to, kaken je subjektivni status pravdnih stran) Plovbni spori= spori, ki se nanaajo na ladje, na plovbo po morju in v sporih za katere velja plovbo pravo, RAZEN (IZJEMA!) sporov o prevozu potnikov ( ki so pravdni in ne gospodarski). 7. Ali je prevoz ljudi z ladjo plovbni spor? NE. 8. Rok za odgovor na tobo v gospodarskem sporu (novela ZPP)? 276. ZPP: 30 dni, enako kot v rednem (prej je bilo 15), Je pa mono:
487. len V nujnih primerih sme sodie ne glede na dolobo 276. lena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tobe razpisati glavno obravnavo. Sodie ima v nujnih primerih pravico doloiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. 488. len Kadar po prejemu odgovora na tobo sodie ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odlobe, lahko brez razpisa naroka izda odlobo o sporu.

ZIL-1 18.Pravice industrijske lastnine, kaj je ire intelektualna ali industrijska lastnina? Pravo intelektualne lastnine (intellectual property law) skupek pr.pravil, ki urejajo pravice na intelektualnih stvaritvah (nematerialne dobrine), sestavljena iz dveh delov: 1. Pravo industrijske lastnine (industrial property law) pravice industrijske lastnine (ZIL-1, firma v ZGD-1) 2. Avtorsko pravo (Copyright)-avtorske in sorodne pravice Razlike: as trajanja, vsebina, nain pridobitve Za pravice industrijske lastnine veljata dve naeli: teritorialnosti in asovne omejenosti. Pravice industrijske lastnine po tem zakonu so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska oznaba. 8. Znak - znamka Znamka je registriran znak ali kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.
42.len ZIL-1 (predmet varstva znamke) (1) Kot znamka se sme registrirati kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati, kot so zlasti besede, vkljuno z osebnimi imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko blaga ali njihove embalae, in kombinacije barv kot tudi kakrnakoli kombinacija takih znakov. (2) Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upotevajo vse dejanske okoliine, zlasti trajanje uporabe znaka. (3) Narava blaga ali storitev, na katere se nanaa znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. Znamka je znak ali kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega podjetja, ter jih je mogoe grafino prikazati. Razlini znaki so: slika, slikovni znak z vkljueno besedno zvezo, kombinacija barv, kombinacija znakov. Ti znaki prispevajo k temu, da si lahko blago, ki je oznaeno z njimi ustvari svojo lastno trenjsko istost (identiteto).

9. Kaj je predmet zavarovanja/zaite, znak ali znamka? Znamka je pravica, ki nastane na temelju ZIL-1; z njo pa se varuje znak. Razlika med znakom in znamko je smiselna in celo nujna zato, ker je uporabnik znaka v druganem pravnem poloaju kot imetnik znamke. 10. Kaj je pogoj, da pridobi pravico do znamke? 76. in 103. lena ZIL-1 ter pravilno ugotovila, da se pravice iz blagovne znamke pridobijo z dnem vpisa v ustrezen register, to je ko je znamka registrirana. Pravilna je zato razlaga sodia prve stopnje, da
je teti kot zaiteno blagovno znamko po doloilu 11. lena ZOUTI blagovno znamko, ki je e registrirana in ne le prijavljena. Prijavljena znamka zagotavlja le prednostno pravico, to je izkljuno pravico do pridobitve pravice, ki jo je prijavitelj zahteval, to pa pomeni, da je postopek pridobitve pravice do blagovne znamke v teku.

11. Znamka, zahtevki, neuporaba znamke? Znamka je znak ali kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega podjetja, ter jih je mogoe grafino prikazati. Kot znamka se ne sme registrirati znak, e obstajajo: - absolutni zavrnitveni razlogi: generini, opisovalni in nemoralni pojmi, nasprotovanje javnemu redu, zavajajoi znaki, dravna ali mednarodna znamenja ( razen z dovoljenjem pristojnih organov); - relativni zavrnitveni razlogi: enakost ali podobnost z drugo znamko, zaradi esar obstaja nevarnost zmede ali kode za ugled prejnje znamke, nasprotovanje prej pridobljeni pravici industrijske lastnine ali avtorski pravici. Sodno varstvo in uveljavljanje pravic: 1. Toba za ugotovitev ninosti znamke 2. Toba na izpodbijanje pravice do znamke 3. Toba za izbris znamke iz registra 4. Toba zaradi razveljavitev znamke zaradi neuporabe 5. Toba zaradi kritve pravic 11. Katero sodie je pristojno za industrijsko lastnino? Toba v upravnem sporu pri Upravnem sodiu v LJ 12. Ali je mono izgubiti pravico do znamke? Ali blagovna znamka uiva neomejeno pravno varstvo? Omejena je z rokom (5 let neuporabe) 120. len ZIL-1 (toba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe)
(1) Zainteresirana oseba lahko s tobo pri pristojnem sodiu zahteva razveljavitev znamke, e imetnik brez upravienega razloga neprekinjeno ve kot pet let od datuma vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnji resno in dejansko uporabljena v Republiki Sloveniji, ne uporablja znamke za oznaevanje blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana. (2) Razveljavitve znamke ni mogoe zahtevati, e je imetnik zael ali ponovno zael resno in dejansko uporabljati znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega petletnega obdobja iz prvega odstavka tega lena in vloitvijo tobe za razveljavitev znamke. Na to okoliino se ne more sklicevati tisti imetnik znamke, ki je zael znamko uporabljati ali jo ponovno uporabljati v roku treh mesecev pred vloitvijo tobe, teto najprej od izteka roka iz prvega odstavka tega lena, e je zael s pripravami na uporabo znamke ali njeno ponovno uporabo ele, ko se je zavedal, da mu grozi vloitev tobe za razveljavitev njegove znamke. (3) V postopku razveljavitve znamke imetnik dokazuje uporabo znamke. (4) teje se, da imetnik uporablja znamko, e se ta uporablja z njegovim soglasjem ali e jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaena. (5) Pri kolektivni znamki se teje, da jo nosilec uporablja, e kolektivno znamko uporablja vsaj ena oseba, ki ima pravico do njene uporabe. (6) Kot uporaba znamke se teje tudi: a) uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega znaaja znamke;

b) namestitev znamke na blago ali njegovo embalao v Republiki Sloveniji izkljuno za potrebe izvoza. (7) Znamka se razveljavi za tisto blago ali storitve, za katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na obmoju Republike Slovenije, in sicer z dnem pravnomonosti sodbe.

13. *Primer: podjetje ima znamko, organizirajo piknik, delavci pa na majicah nosijo znamko drube. Ali to pomeni uporabo znamke? Kakna mora biti uporaba znamke, da je upotevna? *Primer = znana blagovna znamka se e dlje asa ni uporabljala; preden potee rok gre par zaposlenih na Pivo in cvetje v slubenih majicah ali gre za uporabo blagovne znamke? Ne, ker uporaba mora biti dejanska in resna,
pojmovati resno in dejansko rabo znamke v smislu drugega odstavka 120. lena ZIL-1, upravieno sprejelo merila iz sodbe Sodia Evropskih skupnosti (SES) z dne 11. marca 2003 v zadevi Ansul C-40/01. Enkratna prodaja sama po sebi e ne pomeni pristne uporabe znamke. Celokupnost okoliin zadeve, treba upotevati vsa dejstva in okoliine, pomembne za ugotovitev, ali je gospodarsko izkorianje znamke pristno, e posebej, ali se takna uporaba v zadevnem gospodarskem sektorju teje za upravieno za ohranitev ali ustvarjanje delea na trgu za blago ali storitve, ki jih varuje znamka, naravo blaga ali storitve, znailnosti trga ter obseg in pogostost uporabe znamke

14.*Primer: nekdo drug bi rad imel znamko in predlaga izbris, ker je upravienec 5 let ni uporabljal brani se da dal neki firmi soglasje da jo uporablja pa je ta ni kaj storite 120/
(4) teje se, da imetnik uporablja znamko 1.e se ta uporablja z njegovim soglasjem (na temelju soglasja jo uporablja neka tretja oseba) ali 2.e jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaena (npr. pridobitelj licence iz pravnega posla o odstopu izkorianja pravice do uporabe znamke, torej v okviru licenne pogodbe, sklenjene med imetnikom znamke kot dajalcem licence in omenjenim pridobiteljem te)
XIV. poglavje OZ: LICENNA POGODBA 704. len Z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. 705. len: Oblika Licenna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. 706. len: Trajanje licence Licence za izkorianje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoe skleniti za dalji as, kot traja zakonito varstvo teh pravic. 707. len: Izkljuna licenca (1) Z licenno pogodbo pridobi pridobitelj licence izkljuno pravico izkorianja predmeta licence le, e je to izrecno dogovorjeno (izkljuna licenca). (2) Druge monosti za izkorianje predmeta licence obdri dajalec licence. (3) e v licenni pogodbi ni navedeno, za kakno licenco gre, se teje, da je dana neizkljuna licenca. 708. len: Izroitev predmeta licence (1) Dajalec licence je dolan izroiti pridobitelju v doloenem roku predmet licence. (2) Dajalec licence je dolan izroiti pridobitelju licence tudi tehnino dokumentacijo, ki je potrebna za praktino uporabo predmeta licence. 709. len: Dajanje navodil in obvestil Dajalec licence je dolan dajati pridobitelju licence vsa navodila in obvestila, ki so mu potrebna za uspeno izkorianje predmeta licence. 710. len: Odgovornost za uporabnost Dajalec licence odgovarja pridobitelju licence za tehnino izvedljivost in tehnino uporabnost predmeta licence.

711. len: Odgovornost za pravne napake (1) Dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkorianja, ki je predmet pogodbe, pripada njemu, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist koga tretjega. (2) e je predmet pogodbe izkljuna licenca, jami dajalec licence, da pravice izkorianja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno. (3) Dajalec licence je dolan varovati in braniti pravico, ki jo je odstopil pridobitelju, pred vsemi zahtevami tretjih. 712. len: Obveznost dajalca izkljune licence e je dogovorjena izkljuna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu. 713. len: Izkorianje predmeta licence Pridobitelj licence mora izkoriati predmet licence na dogovorjeni nain, v dogovorjenem obsegu in v dogovorjenih mejah. 714. len: Izkorianje poznejih izpopolnitev e ni v zakonu ali v pogodbi drugae doloeno, pridobitelj licence ni upravien izkoriati poznejih izpopolnitev predmeta licence. 715. len: Varovanje zaupnosti predmeta licence e so predmet licence nepatentiran izum ali tajno tehnino znanje in izkunje, jih mora pridobitelj licence varovati kot zaupne. 716. len: Kakovost (1) e je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, e je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence. (2) Drugano pogodbeno doloilo je nino. 717. len: Zaznamovanje Pridobitelj licence je dolan zaznamovati blago z oznabo o proizvodnji po licenci. 718. len: Plailo Pridobitelj licence mora plaati dajalcu licence dogovorjeno plailo tedaj in tako, kot je to doloeno v pogodbi. 719. len: Poroanje e je plailo odvisno od obsega izkorianja predmeta licence, mora pridobitelj licence dajalcu licence poroati o tem, koliko jo izkoria, in plailo obraunati vsako leto, razen e ni v pogodbi za to doloen kraji rok. 720. len: Sprememba dogovorjenega plaila e je dogovorjeno plailo postalo oitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom, ki ga ima pridobitelj licence od izkorianja predmeta licence, lahko zainteresirana stranka zahteva njegovo spremembo. PRENEHANJE POGODBE 725. len: Pretek doloenega asa Licenna pogodba, ki je bila sklenjena za doloen as, preneha s samim pretekom asa, za katerega je bila sklenjena, in je torej ni treba odpovedati. 726. len: Mole obnovljena licenca (1) e pridobitelj licence po preteku asa, za katerega je bila licenna pogodba sklenjena, e naprej izkoria predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova licenna pogodba za nedoloen as, ob enakih pogojih kot prejnja. (2) Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco, prenehajo s pretekom asa, za katerega so bila sklenjena. 727. len: Odpoved (1) Licenna pogodba, katere trajanje ni doloeno, preneha z odpovedjo, ki jo lahko vsaka stranka da drugi, pri emer pa mora spotovati doloeni odpovedni rok. (2) e v pogodbi ni doloen odpovedni rok, je ta rok est mesecev, vendar pa dajalec licence ne more odpovedati pogodbe v prvem letu njene veljavnosti. 728. len: Smrt, steaj in likvidacija (1) e umre dajalec licence in ni drugae dogovorjeno, se licenna pogodba nadaljuje z njegovimi dedii.

(2) e umre pridobitelj licence, se licenna pogodba nadaljuje z njegovimi dedii, ki podedujejo njegovo podjetje. (3) e pride pridobitelj licence v steaj ali likvidacijo, lahko dajalec licence odstopi od pogodbe.

15. Zaasna odredba v postopku kritve pravic IND. LASTNINE ali mono brez zaslianja stranke?123. len
(zaasne odredbe) (1) Sodie izda zaasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, e predlagatelj izkae za verjetno: a) da je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. lena tega zakona in b) da je bila njegova pravica krena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo krena. (2) Predlagatelj mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogoena ali precej oteena; b) da je odredba potrebna, da se preprei nastanek teko nadomestljive kode ali c) da domnevni krilec z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale imetniku pravice. (3) Predlagatelj, ki zahteva izdajo zaasne odredbe brez poprejnjega obvestila in zaslianja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega lena, izkazati za verjetno, da bi kakrnokoli odlaanje z izdajo zaasne odredbe povzroilo imetniku pravice nastanek teko nadomestljive kode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvritvi odredb. (4) Imetnik pravice ni dolan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogoena ali precej oteena, e izkae za verjetno, da bi krilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno kodo. teje se, da je nevarnost podana, e naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, e naj bi se terjatev uveljavljala v dravi lanici Evropske unije. (5) Sodie sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega lena izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti: a) da se domnevnemu krilcu prepove domnevno krenje in bodoe kritve; b) da se zaseejo, izkljuijo iz prometa in shranijo predmeti kritve ter sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev. (6) Sodie mora odloiti o ugovoru zoper sklep o zaasni odredbi v 30 dneh od dneva vloitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vloitev odgovora na ugovor. (7) V postopku za izdajo zaasne odredbe se uporabljajo dolobe zakona, ki ureja izvrbo in zavarovanje, e ni s tem zakonom doloeno drugae. Postopek je nujen.

16. Zastopanje pred Uradom RS za intelektualno lastnino? Pogoji za patentnega zastopnika?

128. len (zastopanje pred Uradom) (1) Za zastopanje pred Uradom se lahko pooblasti le zastopnika, ki je vpisan v ustrezni register zastopnikov pri Uradu. Zastopnika imenuje pooblastitelj s pisnim pooblastilom. (2) Pooblastitelj lahko pooblasti enega ali ve zastopnikov za vsa ali le za doloena dejanja v postopku pred Uradom. e pooblasti ve zastopnikov in pri tem ne navede, kateremu zastopniku naj Urad vroa pisanja, vroa Urad vse dopise zastopniku, ki je naveden prvi. (3) Pooblastitelj lahko z enim pooblastilom pooblasti zastopnika za zastopanje pri vseh njegovih prijavah, pravicah ali vlogah, vloenih pri Uradu (v nadaljnjem besedilu: generalno pooblastilo zastopniku). e je generalno pooblastilo zastopniku deponirano pri Uradu, se ob vloitvi vloge Uradu navede tevilka deponiranega generalnega pooblastila in predloi njegova kopija. (4) Pooblastilo se predloi ob vloitvi vloge ali v treh mesecih od vroitve poziva Urada. e pooblastilo ni pravoasno predloeno, se teje, da zastopnik ni bil imenovan in da njegova dejanja niso bila opravljena. Vlogo, ki jo je vloil domnevni zastopnik, Urad s sklepom zavre. Sklep o zavrenju se vroi domnevnemu zastopniku. 131. len (zastopnik) (1) V postopkih pred Uradom lahko stranke zastopajo patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke. Patentni zastopniki zastopajo stranke v postopkih, ki se nanaajo na pridobitev, vzdrevanje in druge zahteve v zvezi s katero koli pravico po tem zakonu. Zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke le v tistih postopkih, ki se nanaajo na pridobitev, vzdrevanje in druge zahteve v zvezi z modeli, znamkami in geografskimi oznabami. (2) Patentni zastopnik je lahko: a) oseba z univerzitetno izobrazbo tehnine ali naravoslovne smeri, ki je opravila strokovni izpit za patentnega zastopnika pri Uradu; b) odvetnik ali odvetnika druba, ki zaposluje osebo, ki izpolnjuje pogoje iz prejnje toke, ali ima z njo sklenjeno

pogodbo; c) pravna oseba, ki zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz toke a) tega odstavka. (3) Zastopnik za modele in znamke je lahko: a) oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri Uradu; b) odvetnik ali odvetnika druba; c) pravna oseba, ki zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz toke a) tega odstavka. (4) Patentni zastopniki, zastopniki za modele in znamke ter pooblaeni delavci zastopnika lahko v postopkih, ki se nanaajo na pravice po tem zakonu, zastopajo stranke tudi pred sodii in drugimi dravnimi organi, e izpolnjujejo pogoje, doloene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodii in drugimi dravnimi organi. V takih primerih je zastopnik upravien do plaila za svoje delo in do povraila strokov v zvezi z opravljenim delom po zastopniki tarifi. Zastopniko tarifo sprejme zastopnik ali zdruenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Zahtevki imetnika znamke v primeru kritve znamke = TOBA ZARADI KRITVE PRAVIC
(toba zaradi kritve pravic) (1) Zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz 18., 37., 47. ali 58. lena tega zakona, lahko imetnik pravice s tobo pri pristojnem sodiu zahteva: a) da se prepovejo krenje in bodoe kritve; b) da se odpokliejo predmeti kritve iz gospodarskih tokov z upotevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb; c) da se odstrani stanje, ki je nastalo s kritvijo; ) da se nepreklicno odstranijo predmeti kritve iz gospodarskih tokov; d) da se uniijo predmeti kritve; e) da se uniijo sredstva kritve, ki so izkljuno ali preteno namenjena ali se uporabijo za kritev in so v lasti krilca; f) da se toniku prepustijo predmeti kritve proti plailu proizvodnih strokov; g) da se sodba objavi. Krilec je dolan plaati imetniku pravice odkodnino v obsegu, ki se doloi po splonih pravilih o povrnitvi kode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali obiajni licennini.

17. Kaj je homonimna znamka, kaj je slovea znamka, kaj je notorna znamka - primeri za vse? -Homonimna znamka je znak, ki je nastal tako, da je podjetje svoje ime (firmo) posebej pravno zavarovalo tudi z znamko (npr. MURA, COCA-COLA, ELAN, ADIDAS) -slovea znamka je znamka ugleda /ugled vkljuuje doloen prag poznavanja, znamka ima ugled, e je znana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja (bodisi v sploni javnosti ali v bolj specializiranih krogih)-zadostna stopnja poznavanja znamke (AUDI) slovea znamka (famous trade-mark, marque renommee, berhmte Marke, marchio supernotorio): znamka, ki je iroko znana in uveljavljena na svetovnem trgu in ki jo poznajo tudi tisti potroniki, ki sicer ne kupujejo takih izdelkov in ki potemtakem uinkuje e na simbolni ravni, npr. COCA COLA, IBM, MCDONALDS, NIKE, MICHELIN, ASPIRIN, SONY, BMW, NIVEA, DR. OETKER... Slovea znamka je relativno znana: ni potrebno, da bi bila znana po celem svetu, odloilen je trg, na katerem je bila kritev storjena.
Izhodie presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povpreni potronik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembneji vtis, ki ga pusti znak kot celota. Na sloveo naravo znamke se je mogoe sklicevati samo zoper znake, ki so s sloveo znamko istovetni oziroma so ji podobni na nain, ki bi pri povprenemu potroniku, ne glede na to, ali je dejanski potronik blaga oziroma storitev, oznaenih s sloveo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potronik lahko povezoval blago oziroma storitve slovee znamke in znaka. Posebna zaita slovee znamke v smislu 22. lena ZIL izhaja iz njene posebne narave, saj uinkuje na simbolni ravni in pri potroniku ustvarja zavest o kakovosti blaga in storitev, ki jih oznauje, zaradi esar se pravno varstvo razteza tudi na blago in storitve druge vrste. Vendar se je na sloveo naravo znamke mogoe sklicevati samo zoper znake, ki so s sloveo znamko istovetni oziroma so ji podobni na nain, ki bi pri povprenem potroniku, ne glede na to ali je dejanski potronik blaga oziroma storitev oznaenih s sloveo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potronik lahko povezoval blago oziroma storitve slovee znamke in znaka.

-notorna znamka (well-known trade-marks) je nedvomno znana znamka. Je ena od relativnih razlogov za zavrnitev znamke po 44.lenu 1.odstavka toke d (njena znanost vsaj v enem relavantnem sektorju javnosti, ne pa v celotni javnosti. Relavantni dejavniki: prepoznavnost, as, obseg in geografsko obmoje uporabe znamke

Varstvo notorne znamke ne izhaja iz njene registracije, temve iz njenega ugleda. Notorna znamka vsebuje dobro ime, rednost, ki jo je druba pridobila s svojim nastopanjem na trgu. Je nosilec zunanje podobe (image) in ne predstavlja le proizvodov in storitev, ampak drubo kot celoto. Varstvo notorne znamke obstaja zgolj tam, kjer sta konfliktna znaka prijavljena, registrirana ali se uporabljata za identino ali podobno blago, ne pa tudi za razlino blago (kot pri slovei) 19. Patent, vrste patentov
10.len ZIL-1 Patent se podeli za izum s slehernega podroja tehnike, ki je nov na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.(20 let) 16. len (predmet varstva patenta s skrajanim trajanjem) (10 let) (1) Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in ivalsko pasmo se patent s skrajanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in doseen z ustvarjalnim delom. (2) teje se da je izum doseen z ustvarjalnim delom, e izkazuje doloeno uinkovitost ali praktino prednost pri gospodarski uporabi. (3) Dolobe tega zakona, ki se nanaajo na patent, veljajo smiselno za patent s skrajanim trajanjem, razen e ta zakon doloa drugae.

ZFPPIPP 17. Kateri predpisi regulirajo podoje insolvennega prava? Ali se uporablja za vse subjekte? Zakon o finannem posliovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon ureja finanno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizinimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. 18. Namen prisilne poravnave? Ali upniki dobijo 100% poplailo? Ali je doloen minimum Namen: da se z ukrepi finannega prestrukturiranja (U zmanjati svoje terjatve, da se odloi rok za plailo le-teh, da se pretvori terjatve v lastnike delee) odpravi insolventnost drube. Bistvo je da dolnik preivi. 136: 1)da se dolniku, ki je postal insolventen, omogoi finanno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkorono in dolgorono plailo sposoben, 2) da se upnikom zagotovijo ugodneji pogoji plaila njihovih terjatev, kot e bi bil nad dolnikom zaet steajni postopek Upravieni predlagatelj: dolnik ali osebno odgovorni drubenik dolnika Predlog PP je ponudba dolnika upnikom, da 1)pristanejo na zmanjanje svojih navadnih terjatev oz. 2)odloitev rokov za njihovo plailo. S predlogom PP mora dolnik upnikom ponuditi najmanj 50% poplailo v obdobju, ki ne sme biti dalje od 4 let. 19. Posledice zaetka steaja e sodie presodi, da so podane predpostavke za zaetek steajnega postopka (upnik aktivno legitimiran za vloitev predloga, da so izpolnjene druge procesne predpostavke ter da je dolnik insolventen), izda sklep o zaetku steajnega postopka. Pravne posledice zaetka steajnega postopka uinkujejo na druge postopke, ki so v teku, npr. na pravdni, ali zemljikoknjini, zlasti pa izvrilni. Pravne posledice nastanejo z zaetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o zaetku steajnega postopka. Delijo se na materialno- ter procesnopravne. Procesne posledice: * proti insolventnemu dolniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvrbi ali zavarovanju, razne nekaterih izjem; * postopki izvrbe in zavarovanje se prekinejo; * poloaj upnikov je potrebno izenaiti in onemogoiti, da bi posamezni upnik priel do poplaila svoje terjatve v vejem delu kot drugi upniki oziroma da bi priel do poplaila asovno pred drugimi upniki.

Materialne posledice: So tiste, ki vplivajo na obstoj in vsebino pravnih razmerij med dolnikom in njegovimi upniki. Skupna znailnost materialnih posledic zaetka steajnega postopka je e v tem, da uinkujejo izkljuno le na terjatve upnikov do steajnega dolnika, ne pa tudi na terjatve steajnega dolnika do upnikov. So naslednje: * oblikovanje steajne mase, * prenos pooblastil na (steajnega) upravitelja, * dolnikovi rauni nehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla ali drugega pravnega dejanja za raun dolnika, ki jih je dolnik izdal pred zaetkom steajnega postopka, * ni dovoljeno izdati sklepa o zaetku izvrbe in zavarovanja, ter vsi postopki se prekinejo, * vpliv na terjatve upnikov: pretvorba nedenarnih terjatev, pretrganje zastaranja, pobotanje terjatev, odpoved najemnih in zakupnih pogodb, * izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanj v steaju, * loitvene in izloitvene pravice, * dokonanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja insolventnega dolnika. 20. Zaetek steajnega post-ali vse premoenje namenjeno poplailu steaj.upnikov? Premoenje steajnega dolnika (steajna masa) se v steajnem postopku vnovi v za 1.kritje strokov postopka 2.plailo terjatev upnikov (razdelitvena masa) NAROK ZA PREIZKUS TERJATEV ali rabi soglasje predsednika steajnega senata steajni upravitelj, ko se odloa o potrditvi terjatev NE OSNUTEK GLAVNE RAZDELITVE STEAJNE MASE najde se novo premoenje ali potreben nov nart * KAJ E SE NAJDE PREMOENJE, KO JE STEAJNI POSTOPEK KONAN IN STEAJNI DOLNIK NEHAL OBSTAJATI 380: na predlog upnika/drubenika steajnega dolnika zane steajni post nad tem premoenjem. Upotevajo se samo terjatve, ki so bile priznane v prej.steajnem postopku 3. Zamuda roka za prijavo terjatve v PP in steaju, posledice? V steajnem postopku morajo upniki, e elijo dosei poplailo svojih terjatev iz steajne mase, terjatve pravoasno prijaviti. Rok za prijavo terjatev v steajnem postopku, ki je prekluziven, znaa 3 mesece po objavi oklica o zaetku steajnega postopka. e upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev preneha in sodie prepozno prijavo terjatve zavre. V postopku prisilne poravnave si upniki s prijavo terjatve zagotovijo pogoje za glasovanje o sklenitvi prisilne poravnave. Terjatve morajo prijaviti v 1 mesecu po objavi oklica o zaetku tega postopka. Zamuda roka ne povzroi prenehanja terjatve, ampak pomeni, da upnik ne more glasovati o prisilni poravnavi. 6. Kaj je bolje - izbris iz registra po steaju ali po ZFFPod????? Za drubenike je bolji izbris po steaju, saj po ZFFPod e vedno odgovarjajo za dolgove, e se ugotovi, da obstajajo. 14. Kaj so loitvene pravice, kako se jih prijavi v steajnem postopku, kaj so izloitvene pravice - kako se oblikuje zahtevek za prijavo. Povej primer ene in druge!

Loitvena pravica je pravica upnika do plaila njegove terjatve iz doloenega premoenja insolventnega dolnika pred plailom terjatev drugih upnikov iz tega premoenja. Temelj nastanka loitvene pravice je bodisi 1.pravni posel, 2.zakon, v doloenih primerih pa nastane tudi iz posameznih 3.procesnih dejanj, opravljenih v izvrilnem postopku. Praviloma je pravni posel za nastanek loitvene pravice zastavna pogodba- hipoteka, ki je le pravni naslov, pridobitni nain pa je odvisen od tega, kaj je predmet zastave. Za veljaven nastanek loitvene pravice je potrebno, da sta obe pravni dejanji opravljeni pred zaetkom steajnega postopka. Loitvena pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona (zakonita zastavna pravica): pogodba o delu, skladina pogodba, pogodba o naroilu, komisijska pogodba, pedicijska pogodba, Izloitvena pravica je: (pr.zahtevati, da se iz steaj.mase izloi stvar, ki ne pripada ste.D) (Izloitveno pravico ima predvsem LASTNIK stvari posebna oblika lastninske tobe) 1)pravica lastnika premine stvari od insolventnega dolnika zahtevati, da mu izroi premino stvar, ki je v njegovi posesti, 2)pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren nain pridobila lastninsko pravico na nepreminini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolnik, od njega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepreminini, in 3)pravica osebe, za raun katere insolventni dolnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresniuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoenja, od insolventnega dolnika zahteva, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe. 4) pr.lastnika blaga dr.rezerv od insolventnega dolnika zahtevati, da mu izroi blago dr.blagovnih rezerv, ki je v posesti/hrambi/uporabi insolv.dolnika Osnovna razlika med loitveno in izloitveno pravico je, da lahko nosilec loitvene pravice zahteva loeno poplailo iz tistih delov dolnikovega premoenja, na katerih loitvena pravica obstaja, nosilec izloitvene pravice pa lahko zahteva, da se iz steajne mase izloi stvar, na kateri ima on izloitveno pravico in da se mu izroi. Praviloma izloitvena pravica temelji na stvarni (lastninski) pravici izloitvenega upnika. 4. Izpodbijanje pravnih dejanj v steaju Izpodbojna so tista dejanja, zaradi kateri se dolnikovo premoenje zmanja, kar posledino pomeni, da so upniki poplaani v deleu, ki je manji, kot e dejanje ne bi bilo opravljeno. Izpodbojna so tudi tista dejanja, ki povzroijo, da tisti, v igar korist je tako dejanje bilo opravljeno, pridobi ugodneje pogoje za plailo. Subjektivna predpostavka pa je vedenje o insolventnosti dolnika, ki pa je doloena kot pogoj le pri odplanih razpolaganjih dolnika. Rok za vloitev izpodbojne tobe je 6 mesecev (prekluzivni rok) po objavi oklica o zaetku steajnega postopka, uveljavljanje ugovora izpodbojnosti pa na rok ni vezano. Splone predpostavke pri izpodbijanju: 1) nad dolnikom zaet steajni post 2)pr.dejanje, ki ga je mogoe izpodbijati 3)z uspenim izpodbijanjem doseeni ugodneji pogoji za poplailo steajnih upnikov 15. Izpodbijanje dolnikovih dejanj - kaj lahko prijavi upnik, e mu je izpodbito dejanje pravnega posla z asignacijo, kaj pa e je steajni dolnik podaril upniku 2 meseca pred steajem avto? Z asignacijo ena oseba (asignant) pooblaa drugo osebo (asignata), da na njen raun izpolni nekaj doloeni tretji osebi (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem imenu to izpolnitev sprejme. Pri asignaciji se s plailom enega dolga poplaata kar dva dolga. Gre za dvoje razmerij: * kritno razmerje: med asignantom in asignatom, ker ima asignant terjatev do asignata;

* valutno razmerje: med asignantom in asignatarjem (prejemnikom nakazila). Asignat tako namesto asignantu izpolni asignatarju. V tem tristranskem razmerju je torej dolnikov dolnik (asignat) tisti, ki izpolni namesto svojemu upniku (asignantu) asignantovemu upniku (asignatarju). Pri steaju gre v steajno maso vso dolnikovo premoenje. Vanj spadajo tudi terjatve. S tem, da asignat sprejme asignacijo in namesto asignantu plaa asignatarju, je bila asignatarjeva terjatev do asignanta poravnana iz sredstev asignata. Toda glede na kritno razmerje je s tem prenehala tudi obveznost asignata poravnati svoj dolg asignantu. Posledica tega je, da je asignatar dobil svojo terjatev do asignanta poravnano v celoti, kar se ne bi zgodilo, e bi bila poplaana iz razdelilne mase tako kot ostali upniki steajnega dolnika. Iz steajne mase je izpadla terjatev asignanta do asignata v celoti. Asignatar je tako priel v ugodneji poloaj od ostalih upnikov, razdelila masa za poplailo njihovih terjatev pa se je zmanjala, ker asignat svoje obveznosti do asignanta ne bo poravnal. e je steajni dolnik podaril upniku avto v zadnjih 2 mesecih pred steajem, se teje, da je izpolnjena subjektivna predpostavka za izpodbijanje, saj zakon doloa, da se lahko izpodbijajo dejanja, ki so bila storjena v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo steajnega postopka. 20. Domneve glede pogojev izpodbojnosti? ZFPPIPP je dokazovanje subjektivno objektivnih predpostavk oprl na (izpodbojne) domneve. teje se, da je OBJEKTIVNA predpostavka izpodbojnosti podana, e je: (PRAVNE domneve) 1) dolnik dejanje opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo dolnika (ni soasne izpolnitve obveznosti); 2) e je upnik zaradi pravnega dejanja dolnika pridobil poloaj loitvenega upnika glede plaila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali 3) bilo dejanje opravljeno med postopkom PP v nasprotju s prepovedmi iz 151. lena zakona (da lahko dolnik opravlja samo redne posle). Glede SUBJEKTIVNA predp. izpodb. pa velja, da je nasprotnik izpodbijanja vedel, da je dolnik insolventen, e: 1) je prejel izpolnitev svoje terjatve pred zapadlostjo ali izpolnitev v obliki in na nain, ki ni obiajna (PRAVNA domneva) ali 2) je bilo dejanje opravljeno v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo steajnega postopka (DEJANSKA) 21. Zahtevek za izpodbijanje v steaju? (dovoljenje preds.senata NI ve proc.predpost.za vloitev t) Z izpodbojnim zahtevkom se zahteva razveljavitev pravnih uinkov (izpodbojnega) pravnega dejanja v razmerju med steajnim dolnikom in osebo, v korist katere je dejanje bilo storjeno. Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s (izpodbojno) tobo, ki jo je treba vloiti v 6 mesecih po objavi oklica o zaetku steajnega postopka. Toba je oblikovalna. Kadar pa se bo zahteval e povrailni zahtevek to je zahtevek na vrnitev tistega, kar je nasprotnik izpodbijanja na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel oziroma plailo denarnega nadomestila je treba z izpodbojno tobo zahtevati tudi ta povrailni (dajatveni) zahtevek. Izpodbojni zahtevek se lahko, razen s tobo, uveljavlja tudi z ugovorom izpodbojnosti, ki na rok ni vezan. Tak nain je predpisan za primer, ko bi oseba, v korist katere je bilo opravljeno pravno dejanje, ki izpolnjuje merila izpodbojnosti, s tobo (ali drugo vlogo v postopku) pred pristojnim organom proti dolniku uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve. V takem primeru je ugovor izpodbojnosti potrebno uveljaviti v postopku, ki tee na podlagi tobe. S sodbo sodie razveljavi pravne uinke pravnega dejanja, ne pa dejanja samega. 15. V izpodb.obdobju je steajni dolnik nnekaj daroval, kako se glasi tobeni zahtevek? Na vrnitev 16. Ali z vrnitvijo kakna terjatev oivi?

Povrailni zahtevek: prvenstveno-vrniti to,kar je napodlagi dejanja prejela, podredno plaati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Terjatev nasprotnika izpodbijanja do steajnega dolnika, ki je zaradi izpodbitega pr.dejanja prenehala, znova nastane (oivi) in se jo plaa iz razdelitvene mase po pravilih insolvennega zakona o plailu terjatev upnikom, e je bila prijavljena v 1mesecu po dnevu, ko je bila nasprotniku izpodbijanja vroena izpodbojna toba. Prijava terjatve je procesna predpostavka za sodelovanje upnika oivele terjatve pri plailu iz splone razdelitvene mase. 16. Ali imamo izpodbijanje pri prisilni poravnavi? Ne nimamo, so pa dejanja, ki bi se lahko izpodbijala v steaju, v postopku PP prepovedana. Prav tako kot v steaju, se ne sme upnikov spravljati v neenakopraven poloaj. 17. Osebni steaj zoper potronika? Katero sodie odloa o tem? 1-fizina os: stalno/zaasno prebivalie 2-potronik (e nima stalnega/zaasnega v RS) e prejema plao na obmoju sodia, kjer je sede osebe, ki izplauje plao/prejemke 3-podjetnik/zasebnik - sede 17. Uredba o insolvennih postopkih - razlika med teritorialnim in sekundarnim postopkom, kaj je enota poslovalnice, katere izjeme od lex fori concursus ureja uredba? -Za uporabo Uredbe zadostuje, da je SDGI v dravi lanici (pazi: vica, Linhentajn, Danska) -e dolnik nima sredia glavnih interesov v dr.lanici se uporabijo pravila MZP vsake dr. -Namen uredbe je obsei vse dolnikovo premoenje, ki je v Evr.skupnosti ali zunaj nje. -Uredba se uporablja za postopke likvidacije in reorganizacije, ki so za posam.dr.lanico nateti v Prilogi. Ne uporablja se za doloene dolnike(kreditne ustanove, zavarovalnice, nalo.podj) -Uredba se uporablja za post. v primeru insolventnosti, ki so se zaeli po zaetku njene veljavnosti Prvi postopek zoper dolo.donika se mora zaeti po uveljaviti Uredbe.(29.maj 2000, za SLO: z vstopom v EU 1.maj 2004) -GLAVNI insolvenni post.: SDGI kraj rednega poslovanja dolnika Domneva: SDGI je registriran sede drube. V dvomu: kraj vodenja poslov, kraj od koder dolnik vodi dejavnost, administrativna vez!, kraj upravljanja in nadzora-kje se nahaja glava drube-vodstvo, uprava!!!! Kjer sprejema odloitve in je osredotoeno vodenje njegovih poslov. (pri 1)gospod.drubah: kraj, kjer je vodstvo podjetjakjer se sprejemajo konne poslovne odloitve na najviji ravni, 2)fizine os: poslovno/poklicno sredie, drugae stalno prebivaie) NE miice: premoenje, proizvodni dejavniki, trg, kraj poslovanja, obratovanja) -e nacionalni sodnik ugotovi, da SDGI ni v njegovi dravi in ugotovi zvezo v obliki poslovne enote, lahko zane teritorialni postopek. e SDGI ni v Evr.skupnosti , se nac.sodnik ravna po pravilih domaega prava o medn.pristojnosti. Ne more pa odkloniti pristojnosti (ker da bi bilo primerneje da se insolvenni post.zane v drugo dravi). Trenutke vloitve predloga in ustalitev pristojnosti! -V Evr.skupnosti je zoper istega dolnika mogoe zaeti samo 1 glavni post. Gleda se AS! Nato so vsa druga sodia zavezana priznati to odloitev. Naslednji predlog je treba ZAVREI. -Velja pravo drave, v kateri je bil zaet insolvenni postopek-lex fori concursus in velja za vse faze in pr.posledice insolvennega postopka. Izjeme po Uredbi: - stvarne pravice - pobot - pridrek lastninske pravice - pogodbe glede nepreminin

-plailni sistemi in finanni trgi - pogodbe o zaposlitvi - kodljiva dejanja - posledice insolvennih postopkov v teku. Izjeme po 488.ZFPPIPP: - veljavnost in uinki pravnih poslov, sklenjenih ali izvedenih po zaetku veljavnosti insolvennega postopka, e so podlaga za odplano odtujitev nepreminine, ladje, letala - pogodbe glede prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov ali pravic na tem instrumentu. -SEKUNDARNI IN TERITORIALNI POST.: Za zaetek glavnega insolvennega postopka je pristojno sodie v tisti dravi lanici, kjer je sredie dolnikovih glavnih interesov nacionalno sodie samo presodi, ali je pristojno; sodia drugih drav lanic so na takno odloitev vezana in lahko zanejo le sekundarne postopke, a le e ima dolnik poslovno enoto-poslovalnico na ozemlju te drave lanice. (Lokalni omogoa namre laje upravljanje in unovenje dolnikovega premoenja) Uvedba teritorialnih postopkov je mogoa le pred uvedbo glavnih postopkov, kadar v dravi lanici, kjer je sredie glavnih interesov, 1)niso izpolnjeni pogoji za uvedbo glavnega postopka ali e 2)postopek predlaga lokalni upnik. Poslovna enota-katerikoli kraj poslovanja, v katerem dolnik opravlja stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostavlja udelebo ljudi in blaga (kraj poslovanja, obratovanja, st.organiziranosti, asov.ustaljenost) ZPre-1 5. Prevzemi - prag, prospekt, vloga ATVP, pravna sredstva zoper odloitev ATVP (upravni spor, odloa Vrhovno sodie e na 1. st) Prevzemni prag v ciljni drubi je 25 odstotni dele glasovalnih pravic v tej drubi. Ponudnik mora hkrati s ponudbo za odkup objaviti ponudbeni dokument, ki ga zakon imenuje tudi prospekt za odkup. To je najpomembneji dokument v postopku prevzema, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da omogoijo imetnikom VP, na katere se nanaa ponudba za odkup, da oblikujejo ustrezno odloitev glede sprejema ponudbe. Prospekt za odkup mora biti soasno z objavo poslan 1)upravi ciljne drube, 2)organu za varstvo konkurence, 3)borzi ter 4)KDD in tudi vsem pooblaenim udeleencem trga VP v RS. V ponudbi za odkup je poleg opredelitve VP, na katere se ponudba nanaa, ter ponujene cene treba e natanno opredeliti rok za plailo VP ter datum zaetka in konca roka za sprejem ponudbe za odkup. Zakon doloa zgornjo in spodnjo mejo, 28 in 60 dni od dneva prve objave ponudbe. ATVP opravlja nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporabo prava, ter izvajanjem zakona. Pooblaena je, da izda odlobo v zvezi s spremembo ponudbe o odpravi nepravilnosti pri izvajanju ponudbe, soglasje za odstop od namere za ponudbo in drugo. ATVP sprejema odloitve hitro, v dveh stopnjah, zoper njene odloitve pa so v skrajni instanci mone pritobe na Vrhovno sodie RS. Kaj je potrebno storiti, ko se dosee prag 10% delnic? 12/2: Prevzemno ponudbo mora ponovno dati prevzemnik, ki je po konanem postopku uspene prevzemne ponudbe pridobil 10% dele glasovalnih pravic (dodatni prevzemni prag) Prevzemni prag (25%) je povezan z obvezno prevzemno ponudbo, pri kateri gre za prvo pridobitev kontrole. Dodaten prevzemni prag in konni prevzemni prag pa sta povezana s prevzemno ponudbo pri utrjevanju kontrole, torej pri nadaljnjem pridobivanju delnic po uspeni prevzemni ponudbi. Dodaten (10%) prevzemni prag je tisti dele delnic, od viine katerega je odvisno, ali je prevzemnik po uspeno izvedenem prevzemu pri nadaljnjem pridobivanju delnic zavezan znova dati prevzemno ponudbo ali ne.

Konni (75%) prevzemni prag je dele delnic ciljne drube, ki omogoa povsem prosto pridobivanje nadaljnjih delnic ciljne drube. Ko dosee prevzemni prag (posledica) mora dati prevzemno ponudbo. Prevzemna ponudba je javno objavljen predlog za sklenitev pogodbe, ki je naslovljen na vse imetnike VP in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodaji teh VP med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem. Pri ugotavljanju ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se za vsako od njih ugotovi dele glasovalnih pravic, nato pa se njihovi leni setejejo. 64.len Avtentina razlaga ZPre-1, ZSReg 10.len: Procesne predpostavke: 1) predlog s predpisano vsebino predloila upraviena oseba 2) e so priloene predpisane listne 3) e je zahtevek v skladu z zakonom 23. Udeleenci registrskega postopka Udeleenci postopka vpisa v sodni register (17. len ZSReg): * predlagatelj postopka, * subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj in * oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet, ter * osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleijo postopka. Postopek se zane z vloitvijo predloga sklep Hitro, po vrsti, ni mirovanja, ni vrnitve v prej.stanje, zoper pravnm.sklep je dovoljena pritoba, ni dovoljena revizija, ne obnova. Pristojnost: na obmoju katerega je sede tega subjekta vpisa Smiselno: ZNP Pritoba; e reg.sodie ugotovi, da je utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko odloi drugae in nadomesti izpodbijani sklep z novim sklepom. e ne odstopi sodiu 2.stopnje ZPomK, ZVK 1.Veljavni zakon v zvezi s z varstvom konkurence? Kdaj je koncentracija prepovedana? Katere so mone sankcije v primeru kritve prepovedi konkurence? Tobeni zahtevki Podroje konkurennega prava pri nas urejata dva zakona; Zakon o prepreevanju omejevanja konkurence-ZPomK in Zakon o varstvu konkurence-ZVK. Konkurenno pravo ima dvojno nalogo: obvladovanje (prepreevanje) nedovoljene konkurence in zagotavljanje svobodne konkurence. Varovani objekti: konkurenti med seboj, trni udeleenci (zlasti potroniki) in splona skupnost. Prepovedne norme; 1) Konkurenne prepovedi: najbolj znana-delavnopravna konkurenna prepoved, doloa, da zaposleni, zastopnik, lan uprave, praviloma tudi drubenik, ne sme neposredno niti posredno, sodelovati s konkurenno firmo v asu obstoja razmerja s drubo in e pogodbeno dogovorjeni as po prenehanju razmerja. (odkodn.odg) 2) Konkurenne omejitve: -prepoved koncentracije prepoved nedovoljenih kartelov
Koncentracije podjetij

 trajneja sprememba kontrole nad podjetjem z zdruitvijo dveh ali ve predhodno neodvisnih podjetij,
pridobitvijo kontrole nad podjetjem ali z ustanovitvijo skupnega podjetja;

prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo uinkovito konkurenco na ozemlju RS ali njegovem

znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujoega poloaja. Varstvo konkurence (smiselno se uporablja zakon, ki ureja UPRAVNI SPOR- odloa VS v senatu 3)

toba na prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, unienje predmetov, s katerimi je bilo
storjeno dejanje nelojalne konkurence, in vzpostavitev prejnjega stanja; odkodnina po pravilih obligacijskega prava; inpekcijski nadzor.

ZVK: Prepovedano so dejanja: 1)v nasprotju z Z omejujejo konkurenco 2)nasprotujejo dobrim poslovnim obiajem 3)pomenijo nedovoljeno pekulacijo Nelojalna konkurenca je prepovedana. (dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi
poslovnimi obiaji in s katerim se povzroi ali se utegne povzroiti koda drugim udeleencem na trgu; npr. lana/neresnina reklama, zavajajoa reklama)

***Urad RS za varstvo konkurence; sklep o uvedbi postopka po UD, raziskava sektorja ali doloenih vrst sporazumov, zahteva za posredovanje podatkov, sklep o preiskavi ZGD-1 18. Lastna delnica ZGD-1 naeloma prepoveduje tako originarno pridobivanje (na primarnem trgu bodisi ob ustanovitvi d.d. bodisi ob poveanju osnovnega kapitala tako, da druba vpisuje lastne delnice) kot tudi derivativno pridobivanje (na sekundarnem trgu od drugega delniarja) lastnih delnic, vendar s to razliko, da je prepoved originarne pridobitve absolutna, prepoved derivativne pridobitve pa relativna, saj zakon taksativno doloa 8 izjem: * nujna pridobitev: da se preprei nujna, neposredna koda; * ponudba zaposlenim delavske delnice: druba mora ponuditi v odkup delnice delavcem najpozneje v roku 1 leta po pridobitvi; * odpravnina; * neodplana pridobitev; * nakupna komisija; * univerzalno nasledstvo; * umik delnic; * pooblastilo skupine. Dodatni pogoji za pridobitev lastnih delnic pa so: - oblikovanje rezerv za lastne delnice; - d.d. ne sme imeti trajno v posesti ve kot 10 % lastnih delnic; - delnice, ki jih je pridobila na nedopusten nain, mora odtujiti v roku 1 leta po pridobitvi; - v 3 letih po pridobitvi mora odtujiti tiste delnice, ki so sicer zakonito pridobljene, njihova vrednost pa presega 10 % OK drube. 19.Evropska delnika druba (societas europea - SE) 430.ZGD Monost ustanovitve ene SE (namesto herinskih/podrunic), ki bi lahko poslovala v vseh dravah lanicah z uporabo enotnih pravil. Sede SE mora biti v tisti dravi, v kateri ima sede njena uprava (SE lahko prosto prenaa svoj sede iz ene dr lanice v drugo, ne da bi bila potrebna likvidacija v eni in ponovna ustanovitev v drugi). Za upravljanje SE se uporabljajo dolobe ZGD-1 Razhajanju kraja sedea in glavnega poslovodstva: reg.organ pozove SE, naj ponovno vzpostavi svoje glavno poslovodstvo v dravi sedea ali da prenese sede. e ne, reg.organ, po UD, ugotovi pomanjkljivost statuta (prenehanje SE pri razhajanju kraja sedea in glavnega poslovodstva)

Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoenja drube, ki z oddelitvijo ne preneha, na: -nove drube, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih drub) ali prevzemne drube (oddelitev s prevzemom)