Read without ads and support Scribd by becoming a Scribd Premium Reader.
See Premium Plans
 
DARKO KRAŠEVEC
ZDR:I. SPLOŠNE DOLOČBE 1.-8.člen1. Mobilni delavci 2.ZDR 
Mobilni delavci se urejeni na novo v 2/2 členu ZDR, in sicer zakon ureja tudi delovna razmerjamobilnih delavcev, če posebni zakon ne vsebuje drugače ureditve glede njihovega delovnega časa,nočnega dela, odmora in počitkov.Določba o dopustnosti posebne ureditve delovnega časa za mobilne delavce temelji na pravu ES.Direktiva 2003/88 ES z dne 4.11.2003 določa, da pomeni mobilni delavec vsakega delavca, ki jezaposlen kot
član potujočega ali letalskega osebja v podjetju, ki opravlja prevozne storitvepotnikov ali blaga po cesti, zraku ali notranjih plovnih poteh.2. Za katere delavce se uporablja ZDR, ali tudi za delavce napotene na delo v tujino, ali tudi zadelavce iz drugih držav, ki so napoteni na delo v Slovenijo?3.ZDR Uporaba zakona/veljavnost
ZDR se uporablja:- med delavci, domačimi in tujimi, in
delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v RS
;- med tujim delodajalcem (npr. diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki zaposluje osebe, zakatere ne velja Dunajska konvencija, podružnica tuje družbe) in delavcem (domač ali tuj – če je tujecin ni državljan članice EU ali z njim izenačena oseba ali oseba brez državljanstva, je treba prisklenitvi POZ upoštevati ZZDT), če
PZ skleneta na območju RS
;- za delavce, ki so PZ sklenili po tujem pravu in jih v RS napoti tuji delodajalec (zanje je potrebnouporabiti predpise RS in KP dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo,minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanjeenakopravnosti, če je to zanje ugodneje).Delavci, ki sklenejo PZ po ZDR so lahko začasno napoteni na delo v tujini (211.&212.)
?Za delavce napotene v tujino se ZDR ne uporablja.
3.Delovno razmerje: 4.ZDR:
DR je razmerje med delavcem in DDJ, v katerem se delavec
prostovoljno vključi v organizirandelovni proces DDJ
in v njem za
plačilo
,
osebno
in
nepretrgano
opravlja
delo po navodilih inpod nadzorom DDJ
.16.ZDR: V primeru spora o obstoju DR med delavcem in DDJ se domneva, da delovno razmerjeobstaja, če obstajajo
elementi DR 
: 1.plačilo, 2. podrejenost, 3. delo pod nadzorom DDJ, 4.osebnodelo, 5.dolgotrajna in trajajoča aktivnost, 6.sistematiziranost (predvidenost vnaprej)
4. Delavka meni, da ni bila sprejeta v zaposlitev, ker namerava imeti otroke. Kaj lahko stori?***
 
K odvetniku pride oseba, ki je bila na razgovoru, DD jo je spraševal o nosečnosti, nato pa je ni izbral. Kaj bi ji svetovali, kako je z dokaznim bremenom?6.ZDR:
Vloži tožbo zoper delodajalca zaradi diskriminacije. Dokazno breme je na tožencu(delodajalcu) po 204.čl ZDR V primeru dokazane kršitve je delodajalec kandidatki odškodninsko odgovoren po spl.pravilihcivil.prava.
5. Omejitve avtonomije pogodbenih strank 7.ZDR (različne možnosti glede na ZDR ali ZJU; pri ZJU so večje pravice možne samo takrat, če neobremenjujejo javnih financ)***ali lahko DD drugače uredi pravice in obv. kot so urejene z zakonodajo, kako?-
Delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in1
 
objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktovdelodajalca:
1.pri sklepanju PZ, 2.pri prenehanju PZ in 3.v času trajanja delovnega razmerja
.(omejena avtonomija pogodbenih strank) Zakon torej nakazuje
omejeno pogodbeno
svobodo.-S PZ oziroma KP se lahko določijo pravice
ugodneje za delavca
, kot jih določa zakon.-Lahko pa KP določijo drugačno ureditev, kot je določena v zakonu
. Zakon taksativno naštevadrugačno ureditev od dopuščene
, in sicer za: 1.ureditev sklepanja PZ za
določen čas pri manjšihdelodajalcih
; 2.določitev časa, za katerega se lahko sklene PZ za določen čas za pripravo in izvedbodela, ki je
 projektno
organizirano; 3.
določitev odpovednih rokov pri manjših delodajalcih
;4.določitev
 pripravništva
v KP na ravni dejavnosti; 5.določitev
 povprečne časovne omejitvenadurnega dela
; 6.
drugačno urejanje delovnega časa
; 7.
določitev disciplinskih sankcij
.
6. V zvezi z 8. členom ZDR - določanje pravic v splošnih aktih delodajalca?***kdaj mora DD skleniti KP, kdaj sprejeti splošen akt; s katerim sindikatom mora sklenitiKP, kako vemo, da je nek sindikat reprezentativen *** DDJ želi bolj ugodno urediti plačo inletni dopust. Kako lahko to stori? Kdaj ne bo sklepal podjetniške kolektivne pogodbe
Splošni akti delodajalca so
enostranski avtonomni pravni akti 
. 8. člen je v neskladju z ustavo (ust.Odločba z dne 1.10.2009), saj bi se morala v primeru, da je pri delodajalcu organiziran sindikat,skleniti podjetniška KP, v kateri bi delavci in delodajalci dvostransko uredili pravice in obveznosti.Po 8. členu ZDR, pa mora delodajalec
 pred sprejemom splošnega akta, le-tega pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom, ki se mora do njega opredeliti v roku 8 dni.
Najpomembnejšisplošni akt je
akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga morajo sprejeti vsi delodajalci
.
II. POGODBA O ZAPOSLITVI (PZ) 9.-119.členPogodba o zaposlitvi (PZ): 1.odplačna pog, 2.pog za osebno opravljanje dela, 3. pog za dljetrajajočo del.aktivnost7. Kdaj je delovno razmerje sklenjeno? 9.ZDR 
Delovno razmerje se sklene s PZ. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se začnejouresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v PZ. Če datum nastopa dela ni določen, se kotdatum nastopa dela šteje datum sklenitve PZ.Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno zavarovanje (pokojninsko, invalidsko, zdravstvenoin zavarovanje za primer brezposelnosti), ter mu izročiti v 15 dneh od nastopa dela fotokopijo prijave.
8. Obličnost pogodbe: kakšne so posledice, če pogodba ni pisna? 15.ZDR 
ZDR določa, da mora biti PZ sklenjena v pisni obliki. PZ je torej oblična pogodba. Vendar pisnaoblika ni določena kot pogoj za veljavnost PZ, tako da je pogodba veljavno sklenjena, čeprav pogodbeni stranki nista podpisali pisne pogodbe. Za nastanek in obstoj PZ oziroma delovnegarazmerja je
bistveno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih PZ
oziromadelovnega razmerja, ni pa pomembno, kako je to soglasje izraženo – pisno, ustno ali skonkludentnimi dejanji. Tudi ustno sklenjena PZ je veljavna. Namen predpisane oblike je
varstvo delavca kot šibkejše
stranke. Zato zakon kot sankcijo za primer,če PZ ni sklenjena v pisni obliki, določa, da lahko delavec kadarkoli v času trajanja delovnegarazmerja od delodajalca zahteva
izročitev pisne oblike PZ in sodno varstvo
. Pisnost PZ jedoločena v interesu delavca.
***eno leto delaš pri DD, ki noče sklenit s tabo pisne PZ; kaj lahko storiš? ***kaj čedelodajalec ne sklene pisne pogodbe z delavcem, kje to uveljavlja, kakšen je zahtevek? ***kajče ni sklenjena PZ, niti civilna pogodba, D pa dela. Pravna pot, kako bi oblikovali tožbeni
2
 
zahtevek 9.ZDR:
Od DDJ zahtevam izročitev pisne oblike PZ, če DDJ v nadaljnjem roku 8dni po tej vročeni pisni zahtevi ne izroči, lahko v roku 30 dni zahtevam sodno varstvo pred pristojnim delovnimsodiščem.
Stranke pogodbe; 18.ZDR ***kdo pri delodajalcu skrbi za pravice in obveznosti iz ZDR-ja (rekla, sem da delodajalec indelavce, podvprašanje: kdo pa v imenu delodajalca, kaj pa če jih je več);
-Če je DDJ pravna oseba, lokalna skupnost, podružnica tuje družbe – nastopa v imenu DDJZASTOPNIK določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba-Če je DDJ državni organ nastopa v imenu DDJ njegov PREDSTOJNIK oz.od njega pisno pooblaščena oseba.
10.Koliko moraš biti star, da lahko skleneš poz? 19.ZDR.
Splošni pogoj, ki ga za sklenitev POZ določa ZDR, je
dopolnjena starost 15 let
. Sklenitev POZ zmlajšo osebo, bi imelo za posledico
ničnost
pogodbe. Nična pogodba ne more postati veljavna tudiče prepoved oziroma kak vzrok ničnosti pozneje preneha.Izjema je določena v 214/2.ZDR: Mlajši od 15, izjemoma, proti plačilu sodeluje pri-snemanju filmov, -umetnostna, scenska dela (kulturna, umetniška, športna, oglaševalna aktivnost)
predhodno dovoljenje inšpektorja(v 219. členu ZDR, ki določa da lahko sklene POZ na ladji oseba, ki je dopolnila 16 let.)
11. Kaj mora narediti delodajalec, če hoče zaposliti osebo? 23.ZDR 
Objaviti prosto delovno mesto.
12. Kakšne so obveznosti delodajalca v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja?
Kot obveznost delodajalca zakon določa formalno objavo prostih delovnih mest, z izjemamidoločenimi v zakonu.
13. Kako je z objavo prostih delovnih mest?
Delodajalci, ki zaposlujejo nove delavce, morajo v sredstvih javnega obveščanja (rok začne tečinaslednji dan po zadnji objavi) ali na zavodu za zaposlovanje objaviti prosta delovna mesta oziromavrsto del. Rok za vložitev prijav je različen, ne sme pa biti krajši od 5 dni. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela (subjektivne in objektivne), kar pomeni, da morajo v objavi biti jasnonavedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za zasedbo dela in če je to potrebno, tudi posebnosti tega dela. Pogoji so lahko določeni v zakonu, lahko pa jih določi delodajalec v svojemaktu.Delodajalec mora obvestiti delavec, ki so pri njem zaposleni za določen ali za krajši delovni čas, darazpisuje prosta delovna mesta za nedoločen oziroma polni delovni čas.
Če delodajalec ne spoštuje zakona, se njegove opustitve obravnavajo kot prekršek.
Ker je javna objava prostih delovnih mest oziroma vrste dela obvezna, obvezna pa je tudi zaradiustavne določbe, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, to pomeni, da je brez javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste del PZ
nična
. Pravica do uveljavljanjaničnosti ne ugasne, uveljavlja pa jo lahko vsaka zainteresirana oseba.Izjeme od javne objave so v zakonu taksativno naštete. Izjeme lahko določa samo zakon in jih nimogoče širiti s podzakonskimi akti niti s KP.PZ se lahko
izjemoma sklene brez javne
objave v naslednjih primerih:- sklenitev
nove
PZ med delavcem in delodajalcem zaradi
spremenjenih
okoliščin;- obveznost delodajalca iz naslova
štipendiranja
;- zaposlitev
invalida
po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov;3
Search
Search History:
Searching...
Result 00 of 00
00 results for result for
  • p.
    • Notes
    Load more