CPP - Vpraanja in odgovori

1.Kdo sestavlja pravosodni sistem? (U-39)

V sistemu oblasti je sodna funkcija ena od treh klasinih vej oblasti. Ustava posebej ureja sodstvo v lenih od 125 do 134, dravno toilstvo v 135-136 lenu ter odvetnitvo in notariat v 137 lenu, uporablja pa tudi pojem pravosodje. Tako opredeljuje v prvem odstavku 137.l.odvetnitvo kot samostojno in neodvisno slubo, ki jo ureja zakon, in kot del pravosodja. Pravosodje je mogoe opredeliti kot sistem sodi ter drugih organov in slub, ki so trajno povezani z delovanjem sodne funkcije. Pravosodni sistem torej obsega: 1 - vse vrste sodi (okrajna, okrona, vija, vrhovno, specializirana) 2 - dravno toilstvo 3 - dravno pravobranilstvo (Zakon o dravnem pravobranilstvu) 4 - odvetnitvo (Zakon o odvetnitvu) 5 - notariat (Zakon o notariatu).

2.Vrste sodi! (U-40)

Sodia so na podlagi Zakona o sodiih organizirana tako, da sodijo v vseh zadevah na prvi stopnji okrajna in okrona sodia. To velja seveda tudi za civilno sodstvo. V Sloveniji je - 44 okrajnih sodi in - 11 okronih sodi, - 4 vija in - 1 vrhovno sodie. Imamo pa tudi specializirana sodia, ustanovljena s posebnim zakonom

3.Zakaj so pristojna okrajna sodia? (U-40)

V civilnih zadevah sodijo OKRAJNA SODIA: a-v premoenjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka ne presega 2mio SIT b-ne glede na vrednost spora pa tedaj kadar gre za : 1-spore zaradi motenja posesti 2-spore glede slunosti ali realnih bremen 3-spore iz najemnih ali zakupnih razmerij 4-spore o zakonitem preivljanju, e se ti spori ne reujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva Okrajna sodia c- odloajo tudi o zapuinskih in drugih nepravdnih zadevah d-vodijo zemljiko knjigo in e- odloajo v izvrilnih zadevah.

4.Zakaj so pristojna okrona sodia? (U-41)

Okrona sodia pa v civilnih zadevah odloajo na prvi stopnji a- v premoenjskih in drugih civilnopravnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodia (zlasti torej v premoenjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka presega 2mio SIT) b-ne glede na vrednost spora pa tudi: 1-v sporih iz druinskih razmerij (razen v sporih o preivljanju9 2-v gospodarskih sporih 3-v sporih o priznanju tujih sodnih odlob 1

CPP - Vpraanja in odgovori 4-v zadevah prisilne poravnave in steaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodia 5-v sporih o pravicah intelektualne lastnine. c-Okrono sodie vodi tudi sodno register.

5.Zakaj so pristojna vija sodia in o em odloajo? (U-40)

Vija sodia so pristojna predvsem 1-za odloanje na drugi stopnji o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi s svojega obmoja, 2-za odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii s svojega obmoja, 3-za odloanje o prenosu pristojnosti z enega na drugo okrajno ali okrono sodie s svojega obmoja 4-in o drugih zadevah, ki jih doloajo zakoni. Vije sodie je torej skupno pritobeno sodie okrajnih in okronih sodi na njegovem obmoju. V Sloveniji imamo torej dve vrsti sodia prve stopnje (okrajna in okrona), ki niso v hierarhinem razmerju, obema vrstama pa je nadrejeno skupno vije sodie.

6.Dravno toilstvo! (U-44) 7.Kdaj je lahko dravni toilec udeleen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-241)
Dravno toilstvo kot del pravosodja ureja Zakon o dravnem toilstvu. Glavna funkcija dravnih toilcev je pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj (prekrkov), za katere je tako doloeno z zakonom. Poleg tega pa dravni toilec opravlja tudi procesna dejanja oziroma vlaga procesne akte tudi v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih, e tako doloa zakon. Na podroju civilnega sodstva ima dravni toilec predvsem naslednje funkcije: 1-da na podlagi pooblastila posebnega zakona nastopa kot stranka v nekaterih civilnih sporih (npr. v sporih zaradi razveljavitve ZZ) 2-da z vloitvijo zahteve za varstvo zakonitosti skrbi za enotno uporabo zakonov na podroju civilnega sodstva (385-391 ZPP) 3-da se izjavi o vsaki vloeni reviziji stranke proti pravnomoni sodbi, izdani na drugi stopnji (373,375,382 ZPP Se pravi, da dravni toilec nastopa v civilni pravdi v treh vlogah: 1-kot stranka (ZZDR pravi, da lahko dravni toilec vloi tobo za razveljavitev zakonske zveze v taki pravdi nastopa dravi toilec kot pravdna stranka) 2-kot vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti (t.j.izredno pravno sredstvo) 3-kot dravni organ, ki se lahko izjavi o vsaki vloeni reviziji (kot intervenient sui generis intervenient za javni interes)

8.Dravni pravobranilec kdaj je lahko dravni pravobranilec udeleen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-)
Dravno pravobranilstvo ureja Zakon o dravnem pravobranilstvu.

CPP - Vpraanja in odgovori Dravno pravobranilstvo pred sodii zastopa dravo, njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov, ki so samostojne pravne osebe. Pred sodii je dravni pravobranilec zakoniti zastopnik drave in omenjenih subjektov. Kdor namerava zaeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa dravno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati dravnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerju razrei pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Dravni pravobranilec RS nastopa v civilnem sporu pred sodii kot zastopnik drave, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe in na podlagi zakona o dravnem pravobranilstvu opravlja vsa procesna dejanja , kot jih je v postopku upraviena opravljati stranka ali udeleenec. Dravni pravobranilec v pravnem sistemu Republike Slovenije nima ve pooblastil, da bi nastopal kot stranka v postopku!!!

9.Drubeni pravobranilec! (U-45)

Po spremembi ekonomskega in politinega sistema je bil drubeni pravobranilec v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij e vedno pooblaen varovati drubeno lastnino. Zakon o drubenem pravobranilcu ga e (Url,RS 96/95) vedno ohranja kot varuha drubene lastnine in pravic delavcev in pravi, da bo drubeni pravobranilec deloval do dokonanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom drubene lastnine in do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja. V sistemu zasebne lastnine in trnega gospodarstva drubeni pravobranilec kot varuh drubene lastnine nima ve svojega mesta!

10.Kdo je lahko odvetnik? (U-46)

Odvetnik je lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 25.l.Zodv.: 1-mora biti dravljan RS 2-mora biti poslovno sposoben 3-imeti mora v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete 4-imeti mora opravljen pravniki dravni izpit 5-imeti mora 4 leta praktinih izkuenj kot diplomirani pravnik , od tega najmanj 1 leto pri odvetniku 6-mora aktivno obvladati slovenski jezik 7-mora biti vreden zaupanja 8-imeti mora opremo in prostore.

11.Vloga odvetnika! (U-47)

Glavna vloga odvetnika v civilnem pravdnem postopku je zastopanje strank na podlagi pogodbe o mandatu. V skladu s 86.l.ZPP smejo stranke v cpp opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaencu. Pooblaenec je sicer lahko vsakdo, ki je popolnoma poslovno sposoben. V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem pa je pooblaenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniki dravni izpit (87/3 ZPP). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa je uveljavljeno celo obvezno zastopanje po odvetnikih. Stranka lahko v teh postopkih opravlja pravna dejanja samo po pooblaencu, ki je odvetnik(96/3 ZPP). V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem lahko torej stranka naeloma opravlja sama procesna dejanja, kadar pa jih opravlja preko 3

CPP - Vpraanja in odgovori pooblaenca, mora biti ta bodisi odvetnik ali oseba ,k je opravila pravniki dravni izpit. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa stranka sama ne more opravljati procesnih dejanj, temve lahko opravlja procesna dejanja samo preko odvetnika. V tem primeru gre torej za obvezno zastopanje po odvetniku.

12.Kdo je lahko notar? (U-48)

Za notarja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1-da je dravljan RS 2-da je poslovno sposoben in ima splono zdravstveno zmonost 3-da ima v RS pridobljeni strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini opravljeno diplomo pravne fakultete 4-da je opravil pravniki dravni izpit 5-da ima 5 let praktinih izkuenj kot uni. Dipl. pravnik, od tega najmanj 1 leto pri notarju in najmanj 1 leto pri sodiu, odvetniku ali dravnem pravobranilcu 6- da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (npr.tega pogoja ne izpolnjuje tisti, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbrie) 7-da aktivno obvlada slovenski jezik 8-da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata 9-da e ni dopolnil 64 let

13.Kaj je notarska listina? (U-48) 14.Kdaj je notarska listina izvrilni naslov? (U-48) 15.Pogoji za izvrljivost notarskega zapisa! (U-48)
Notarji kot osebe javnega zaupanja 1-sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, 2-prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje za izroitev tretjim osebam ali dravnim organom (depozit) in 3-opravljajo po nalogu sodi zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu. Notarji sestavljajo notarske listine, to je : 1-notarske zapise 2-notarske zapisnike in 3-notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, e so bile upotevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, doloene z zakonom (3 ZN) Notarski zapis (ki je tudi notarska listina) je izvrilni naslov,: 1-e je v njem doloena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, 2-e je glede takne obveznosti dovoljena poravnava in 3-e zavezanec soglaa z neposredno izvritvijo notarskega zapisa. V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli: 1-pogodbe o urejanju premoenjskih razmerij med zakoncema 2-pogodbe o razpolaganju s premoenjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost 4

CPP - Vpraanja in odgovori 3-pogodbe o izroitvi in razdelitvi premoenja za ivljenja, pogodbe o dosmrtnem preivljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju 4-darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti 5-drugi pravni posli, za katere zakon doloa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

16.Razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom? (U-73)

PRAVDNI POSTOPEK 1-norme so pogosto bolj stroge 2-praviloma se zane na predlog (tobo) strank (v celoti je uveljavljeno dispozitivno naelo) 3- bolj sta poudarjeni naeli ustnosti in neposrednosti 4-stranki : tonik in toenec NEPRAVDNI POSTOPEK 1-bolj elastien (razbremenjen doloenih formalnosti) 2-ponavadi se zane in vodi po uradni dolnosti (naelo oficialnosti-oficiozni postopek) 3-bolj uveljavljeno preiskovalno naelo pri zbiranju procesnega gradiva, saj ima sodie v nepravdnem postopku monost raziskovati tudi tista dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali;- le izjemoma nepravdno sodie odloi na podlagi ustne obravnave 4- stranka postopka je tisti, kogar se odloba neposredno tie ali tisti, ki uveljavlja svoj pravni interes, s tem, da zahteva da sodie izda neko odlobo 5-sistem pravnih sredstev je drugaen v nepravdnem postopku vasih o pravnem sredstvu lahko odloa tudi sodie, ki je izdalo odlobo prve stopnje; v doloenih primerih nepravdno sodie upoteva tudi nepravoasna pravna sredstva oziroma lahko spremeni odlobo, ki je e postala formalno pravnomona.

Za razmerje med civilnim pravdnim in nepravdnim postopkom so pomembne tudi dolobe 21.lena PZZ! Glavni primeri nepravdnega postopka pri nas so: -zapuinski postopke -postopek za ureditev razmerij med solastniki -postopek za delitev skupnega premoenja -postopek za ureditev meje -postopek za omejitev, odvzem, in vrnitev poslovne sposobnosti -postopek za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice

17.Razlika med civilnim pravdnim in izvrilnim postopkom! (U-74)

V pravdnem postopku sodie izda avtoritativno odlobo o spornem razmerju oziroma o sporni pravici. Kadar odloba ne uinkuje sama po sebi (npr.konstitutivne ali deklaratorne sodbe), ni mogoe pravnega varstva zagotoviti samo v civilnem pravdne postopku. V pravdnem postopku sodie naloi s sodbo toencu (dolniku iz materialnopravnega razmerja) 5

CPP - Vpraanja in odgovori izpolnitev doloene obveznosti. e toenec tega izpolnitvenega naloga ne izvri, je potrebna prisilna izvritev. Za dokonno realizacijo materialnopravne pravice je torej treba v izvrilnem postopku uporabiti neposredno prisilo. Sodno izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe in tudi te le tedaj, kadar toenec ne izpolni prostovoljno izpolnitvenega naloga. Pravdnemu postopku torej vedno ne sledi izvrba. V vsebinskem pogledu e ocenjujemo izvrilni postopek kot obliko varstva materialne pravice, je izvrilni postopek vendarle le del procesa, ki naj rabi uveljavitvi te pravice. Zaradi tega lahko govorimo samo o relativni samostojnosti izvrilnega postopka oziroma o samostojnosti s stalia normativnega urejanja obeh postopkov. 17.len ZIZ Izvrilni naslovi so: 1-izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava 2-izvrljiv notarski zapis 3-druga izvrljiva odloba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba doloa, da je izvrilni naslov. 18.len ZIZ Odloba in poravnava S sodno odlobo so po tem zakonu miljeni sodba oziroma arbitrana odloba, sklep ter plailni oziroma drug nalog sodia ali arbitrae, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiem ali arbitrao. 23.len ZIZ Verodostojna listina Izvrba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Verodostojna listina je v smislu tega zakona 1-faktura, 2-menica in 3-ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, 4-javna listina, 5-izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, 6-po zakonu overjena zasebna listina in 7-listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. 8-Za fakturo se teje tudi obraun obresti. Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodie izvrbo, e je upnik predloil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

18.Odloanje o pristojnosti kompetenca o kompetenci!

KOMPETENCA O KOMPETENCI- to pravilo pomeni, da so sodia pristojna odloati o tem, ali zadeva spada v sodno ali v upravno pristojnost . Sodiem torej pripada kompetenca o kompetenci (odloati o pristojnosti). V naem pravnem sistemu pripada pristojnost odloati v sporu o pristojnosti med sodii in upravnimi organi ustavnemu sodiu. Tako Ustavno sodia RS odloa v sporu o pristojnosti med upravnimi organi in sodii (8.alinea 160 l.Ustave RS). Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost. I.Sodie ni pristojno: e med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kak drug organ (npr.upravni), 1-se izree za nepristojno, 2-razveljavi opravljena pravdna dejanja in 3-zavre tobo (18.l.ZPP). 6

CPP - Vpraanja in odgovori e je sodie odloilo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, temve v pristojnost upravnega organa, je podana absolutna bistvena kritev pravdnega postopka iz 3.toke drugega odstavka 339.l.ZPP, ki jo je mogoe uveljaviti tudi z izrednim pravnim sredstvom-revizijo (glej 1.toko prvega odstavka 370.l.ZPP, ki pravi, kdaj se lahko vloi revizija). II.Upravni organ ni pristojen Kadar pa upravni organ izda odlobo, za katero je pristojno sodie, je taka odloba nina (1.toka 279.l.ZUP). Ta ninost obstaja po samem zakonu, tako da je odloba organa druge stopnje le deklaratorna (249.l.ZUP). Odlobo je mogoe vsak as razglasiti za nino, bodisi po uradni dolnosti ali po predlogu stranke oziroma dravnega toilca (280.l.ZUP)

19.Razmerje med civilnim pravdnim in kazenskim postopkom! (U-92)

To razmerje se kae predvsem v reevanju: 1-predhodnih vpraanj in medsebojni vezanosti na pravnomono odlobo, 2-v obravnavanju identinega dejanskega stanja, ko civilno in kazensko sodie, vsako s svojega vidika obravnava isti historini dogodek in 3-pri ureditvi adhezijskega postopka, ko kazensko sodie v kazenskem postopku odloa o premoenjskopravnem zahtevku okodovanca.

20.Predhodna vpraanja! (U-92)

Predhodno vpraanje je tisto vpraanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od njegove reitve pa je odvisna odloitev v glavni stvari. (U-132) 13.l.-ZPP - Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (predhodno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali kaken drug pristojen organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno. 206/1 l.ZPP Sodie odredi prekinitev postopka, e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja. Primer:Ker je bila koda povzroena in se ne ve kako je bila povzroena, nastane takoj vpraanje kateri zastaralni rok za odkodninski zahtevek se naj uporabi ali po OZ353 ali pa predpisani dalji zastaralni rok pri kazenskem pregonu-ZKP. Predhodno vpraanje je ali je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem? Od reitve tega je odvisna tudi odloitev o glavni stvari. e je kazensko sodie e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpraanje, je civilno sodie na tako odloitev vezano! V obratni smeri tega ni! Po soglasnem staliu sodne prakse in pravne doktrine je civilno sodie tedaj, kadar odloa o kaznivem dejanju kot o predhodnem vpraanju v civilnem sporu, vezano tako na obsodilno kot tudi na oprostilno kazensko sodbo.

CPP - Vpraanja in odgovori

21.Identino dejansko stanje! (U-93)

Vasih pa civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek vsak s svojega vidika. Primer: Tako na primer obravnava civilno sodie doloeno prometno nesreo in ugotavlja, kdo je odkodninsko odgovoren za kodo, ki je pri prometni nesrei nastala, ter kolikna koda je nastala. Kazensko sodie pa v tem primeru presoja ali je bila prometna nesrea povzroena s kaznivim dejanjem, ali torej obstaja kaznivo dejanje in ali je povzroitelj kazensko odgovoren V takem primeru ne gre za predhodno vpraanje, saj je na primer obstoj civilne odkodninske odgovornosti po 154 OZ povsem neodvisen od vpraanja, ali je povzroitelj povzroil kodo s kaznivim dejanjem. 14.l.ZPP Kadar temelji tobeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je e bilo odloeno v kazenskem postopku, je sodie vezano na pravnomono obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ni pa civilno sodie vezano na kazensko oprostilno sodbo. e je bil obdolenec v kazenskem postopku oproen obtobe, da je s kaznivim dejanjem povzroil prometno nesreo, ga bo civilno sodie e vedno lahko obsodilo na plailo odkodnine, e da je kriv za prometno nesreo. Ne bo pa moglo (civilno sodie) zavrniti odkodninskega zahtevka proti povzroitelju prometne nesree, e bo povzroitelj prometne nesree v kazenskem postopku pravnomono obsojen, e da je s kaznivim dejanjem povzroil to nesreo.

22.Adhezijski postopek! (U-95)

V adhezijskem postopku kazensko sodie obravnava premoenjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvritve kaznivega dejanja. Ti premoenjskopravni zahtevki se lahko nanaajo na povrnitev kode, vrnitev stvari ali razveljavitev doloene ga pravnega posla (100.l.ZKP) Premoenjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku lahko uveljavlja, kdor je pooblaen uveljavljati zahtevek v pravdi (praviloma okodovanec). e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o premoenjskopravnem zahtevku, bo kazensko sodie v obsodilni sodbi okodovancu v celoti ali deloma prisodilo premoenjskopravni zahtevek. V primeru delne ugotovitve zahtevku bo kazensko sodie napotilo okodovanca, da preostali del zahtevka uveljavlja v civilni pravdi. Kazensko sodie napoti okodovanca, naj v celoti uveljavlja svoj zahtevek v pravdi, kadar: 1-ni podlage za delno ali popolno ugotovitev zahtevku v kazenskem postopku; 2-v primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe; 3-v primeru ustavitve kazenskega postopka. Odloba kazenskega sodia izdana v adhezijskem postopku, se izvruje po pravilih civilnega izvrilnega postopka. Po istih pravilih se tudi izterja denarna kazen, izvri kazen zaplembe premoenja, izvri ukrep odvzema premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem in izterjajo stroki kazenskega postopka. 8

CPP - Vpraanja in odgovori

23.Procesne predpostavke! (U-95)

GLEDE NA SODIE: Med procesne predpostavke, ki se nanaajo na sodie spadajo: 1-slovenska jurisdikcija (18/3 in 29.l.ZPP, ter 48-86 ZMZPP) to je pristojnost slovenskih sodi v sporih z mednarodnim elementom; 2-sodna pristojnost to je pristojnost sodia (kot organa), da odloa o zadevi (18/1.l ZPP) 3-stvarna in krajevna pristojnost (17.,19.,22. ZPP) 4-pristojnost rednega ali specializiranega sodia (17/1 ZPP) GLEDE NA STRANKE: 1-obstoj stranke in sposobnost biti stranka - to je sposobnost biti v procesu nosilec procesnih pravic in obveznosti (76.ZPP) 2-pravdna (procesna) sposobnost to je sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja (77.ZPP) 3-pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank (78.-80.ZPP) 4-obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde (86-101) GLEDE NA SPORNI PREDMET: 1-visenost pravde ali litispendenca (189/3 ZPP) med pravdo se ne more o istem zahtevku zaeti nova pravda med istima strankama; 2-pravnomono razsojena stvar ali res iudicata (319/2 ZPP) to je prepoved nove pravde v e pravnomono razsojeni stvari; 3-sodna poravnava ali res transacta (308 ZPP), ki uinkuje enako kor pravnomona sodba in zaradi katere je v isti sporni zadevi prav tako nova pravda nedopustna; 4-pravni interes za sodno varstvo materialne pravice, ki je izrecno predpisan pri ugotovitveni tobi (181/2 ZPP), ki pa mora biti podan tudi pri vseh drugih oblikah tobe. POZITIVNE NEGATIVNE: Pozitivne procesne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna. To na primer slovenska jurisdikcija, sodna pristojnost, stvarna in krajevna pristojnost,.. Negativne procesne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna, katerih obstoj torej prepreuje vsebinsko (meritorno) odloanje o sporu. To so naprimer litispendenca, res iudicata, res transacta, SPLONE POSEBNE: Splone predpostavke se nanaajo na ves potek civilne pravde, morajo torej obstajati ves as spora- (npr.sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, slovenska jurisdikcija) Posebne procesne predpostavke pa so tiste, ki se nanaajo samo na posamezna procesna dejanja oziroma na posamezne faze civilnega pravdnega postopka. Od obstoja teh posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega procesnega dejanja ABSOLUTNE (prave) RELATIVNE (neprave) : Absolutne-prave procesne predpostavke so tiste, na katere mora sodie paziti ves as postopka po uradni dolnosti.(npr.vse tiste, ki se nanaajo na sodie, stranke ali sporni predmet). Relativne neprave procesne predpostavke pa upoteva sodie le na ugovor stranke. Nepravi procesni predpostavki sta v bistvu samo dve:

CPP - Vpraanja in odgovori 1-sklenjena pogodba o arbitrai: Stranki v doloenih primerih lahko izkljuita sodno varstvo pred rednim sodiem in se dogovorita, da bo njun spor razsodila arbitraa (460 l.ZPP). Pogodbo o arbitrai pa upoteva sodie le na ugovor stranke (464/1 ZPP). 2-tonika varina: Toenec lahko zahtev v primeru, e ga toi tuj dravljanali oseba brez dravljanstva v RS, da poloi tonik varino za pravdne stroke. Tujec mora poloiti varino le na zahtevo toenca, poloitve varine torej ne zahteva sodie po urdni dolnosti (90/1 ZMZPP). Povzetek: Sodie praviloma razpravlja najprej o tistih predpostavkah, katerih obstoj ali neobstoj bi po njegovem mnenju najprej pripeljal do zavrenja tobe (274 ZPP). Praviloma pa bo sodie najprej pazilo na dopustnost sodne poti in pristojnost. Pri nekaterih predpostavkah oziroma pomanjkanju nekaterih predpostavk ne pride do zavrenja tobe, temve le do sklepa o ustavitvi postopka odstopitve zadeve pristojnemu sodiu. Tako bo na primer ravnalo redno sodie, kadar bo prejelo zadevo iz pristojnosti doloenega specializiranega sodia in tako bo ravnalo sodie tudi v primeru, e ne bo stvarno ali krajevno pristojno.

24.Katero avtonomijo imajo stranke pri oblikovanju procesa? (U-107)

Stranke imajo doloeno avtonomijo pri oblikovanju procesa predvsem pri naslednjih procesnih institutih: 1-v primeru sklenitve pogodbe o arbitrai, s katero sploh izkljuijo pristojnost rednega sodia odloati v doloenem sporu ali v doloeni vrsti spora (460ZPP) 2-v primeru dogovora o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) ko se stranki lahko sporazumeta, da jima bo sodilo na 1.st.sodie, ki sicer po zakonu ni krajevno pristojno, vendar je to mono le, e zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti kaknega sodia in e je dogovorjeno sodie stvarno pristojno za sojenje v zadevi (69 ZPP) 3-v primeru mirovanja postopka, do katerega lahko pride tudi na podlagi izrecnega sporazuma strank (209 ZPP)

25.Katera so materialna in katera procesna dispozitivna dejanja strank v pravdnem postopku? (U-108)
Dispozitivna dejanja se razlikujejo na materialne in procesne dispozicije. Materialne dispozicije so takrat, kadar stranke z dispozitivnimi dejanji razpolagajo z zahtevkom materialnega prava in so naslednje: 1-odpoved tobe tobenemu zahtevku (tonik 317 ZPP) 2-pripoznava tobenega zahtevka (toenec-316.ZPP) 3-sklenitev sodne poravnave (oba-306-309 ZPP) 4-neaktivnost toenca, ki pripelje do izdaje zamudne sodbe. Procesne dispozicije-so takrat, kadar je podana zahteva za pravno varstvo-izkljuno s procesnim zahtevkom in so: 1-umik tobe (188/1-4 ZPP) 2-umik pravnega sredstva. Od tod sledi, da se 3/3 len ZPP, ki navaja kdaj sodie ne prizna razpolaganja strank, nanaa na razpolaganje z materialnimi zahtevki, torej za materialne dispozicije

10

CPP - Vpraanja in odgovori

26.Naelo dispozitivnosti! Posledice prekoraitve tobenega zahtevka! (U-108)

Naelo dispozitivnosti pomeni, da se zane postopke po volji strank, da postopek po volji strank tee in se zakljui. Sodie nudi pravno varstvo strankam le na njihovo zahtevo, ne pa po uradni dolnosti. V ZPP je to naelo uveljavljeno v: -2.lenuv pravdnem postopku odloa sodie v mejah postavljenih zahtevkov -3.lenu-stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku in svojemu zahtevku se lahko odpovejo, priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. e je sodie v nasprotju z dolobami ZPP oprlo svojo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank (3/3 ZPP), je podana tako imenovana absolutna bistvena kritev procesa iz 6.toke 339/2 ZPP. Ko pritobeno sodie odloa o pritobi, upoteva to absolutno kritev po uradni dolnosti, sodna odloba pa je absolutno neveljavna; sodiu torej ni treba ugotavljati ali je kritev pravila iz 3/3 ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe. Prekoraenj tobenega zahtevka je kritev procesa, ki jo upoteva sodie samo na predlog strank!!!!

27.Naelo oficialnosti! Kdaj je najbolj uveljavljeno? (U-108-110)

Bistvo naela oficialnosti je, da se zane postopek po uradni dolnosti, da po uradni dolnosti tee in da sodie postopke po uradni dolnosti tudi zakljui. Najbolj je to naelo uveljavljeno v zakonskih in oetovskih sporih. V 421 ZPP predpisuje, da sodie, kadar razvee zakonsko zvezo, obligatorno odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. Sodie mora torej o teh razmerjih odloati ne glede na zahtevke strank in tudi v primeru, ko nobeden od zakoncev zahtevkov sploh ne postavi. Naelo oficialnosti je tu uveljavljeno zaradi posebnega varstva, ki ga v naem pravu uivajo otroci!

28.Kdaj se naelo oficialnosti lahko pojavi kot korektor naela dispozitivnosti v civilni pravdi? (U-109)
Naelo oficialnosti se tudi na procesnem podroju pojavi kot korektor naela dispozitivnosti takrat, 1-kadar prisilni predpisi onemogoajo dispozicijo strank na podroju materialnega prava oziroma, 2-kadar taka dispozicija ne bi bila v skladu s pravili morale. (3/3 ZPP)

29.Kako je omejena dispozitivnost strank v civilni pravdi? (108)

Dispozitivnost strank je omejena: 1-e nasprotuje prisilnim predpisom (tu sodie ne prizna razpolaganja strank 3/3 ZPP) 2-e nasprotuje moralnim pravilom (tu sodie ne prizna razpolaganja strank 3/3ZPP) 3-v statusnih sporih - v zakonskih in oetovskih sporih, kjer mora senat vedno pri razvezi zakonske zveze (sporazumno ali s tobo) obligatorno odloiti tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnih otrocih. 11

CPP - Vpraanja in odgovori

30.Kje sta naeli dispozitivnosti in oficialnosti uveljavljeni v ZPP? (108)

Naeli sta v ZPP uveljavljeni: 1-dispozitivnosti v 2.in3.lenu 2-oficialnosti v 421 lenu

31.Uveljavitev naela oficialnosti v posebnih postopkih? (U-111)

e bolj kot v civilnem pravdnem postopku se je naelo oficialnosti uveljavijo v civilnem nepravdnem postopku. Temeljna delitev nepravdnih postopkov izvira prav iz razline uveljavitve naela dispozitivnosti in oficialnosti v posameznem nepravdnem postopku. Poznamo namre dve skupini nepravdnih postopkov: 1-Oficiozni postopki: so postopki, ki jih sodie zane uradno, ne da bi bili potrebni predlogi strank. To so na primer postopki v nekaterih statusnih zadevah, zlasti na primer odvzem, omejitev in vrnitev poslovne sposobnosti, odvzem, podaljanje in vrnitev roditeljskih pravic, zavarovanje premoenjskih koristi otroka z zavarovalnimi ukrepi Vsi ti postopki, potem ko zano tei, teejo po uradni dolnosti in se po uradni dolnosti tudi zakljuijo. 2-Predlagalni postopki: -to so postopki, ki se zano na predlog, v njih pa se je uveljavilo naelo dispozitivnosti (npr.doloitev zasilne poti, razdruitev skupnosti).

32.Katero naelo prevladuje v CPP? (U-111-12)

Znailno za civilni pravdni postopek je razpravno naelo, ki velja za najpomembneji del procesnega gradiva, to je za trditve o dejstvih in za dokaze. V procesno gradivo spadajo: 1-trditve o dejstvih (razpravno naelo) 2-dokazi (razpravno naelo) 3-pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja (preiskovalno ) 4-pravna pravila (preiskovalno naelo). Bistvo razpravnega naela v isti obliki je, da so le stranke tiste, ki preskrbijo procesno gradivo, in da sodie ne sme upotevai procesnega gradiva, ki ga niso predloile stranke. Obiajno se razpravno naelo povezuje z naelom dispozitivnosti v civilnem pravdne postopku, inkvizicijsko (preiskovalno) naelo pa z naelom oficialnosti.

33.Kdaj pride do izraza preiskovalno naelo? (U-114)

Preiskovalno naelo v isti obliki pomeni, da sodie samo zbira procesno gradivo in seveda tako zbrano procesno gradivo tudi vzame za podlago svoji odlobi. Preiskovalno naelo pride do izraza pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti, stroke, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja ter pri ugotavljanju vsebine pravnih pravil. Ta pravila mora sodie ugotavljati oziroma upotevati po uradni dolnosti, strankam pa jih ni treba dokazovati. Preiskovalno naelo je v veji meri uveljavljeno v nekaterih posebnih postopkih. To velja zlasti za zakonske in oetovske spore. 12

CPP - Vpraanja in odgovori Po 408/3 ZPP sodie zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese v teh sporih, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke ( izvaja torej dokaze), potrebne za odloitev.

34.Izjeme razpravnega naela! (U-112)

Pri tem pravilu so tudi izjeme. Tako sodie upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka. To velja za: 1-splono znana dejstva 2-domnevna dejstva tu se zatrjuje samo domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva. Primer. tako je po zakonu o steaju in prisilni poravnavi eden izmed pogojev, za izpodbijanje pravnih dejanj, storjenih pred uvedbo steajnega postopka, tudi slaba vera sopogodbenika. Ta slaba vera pa se predpostavlja, e je pogodbenik dobil plaano svojo terjatev, ki e ni dospela, ali jo je dobil plaano v nenavadni obliki in na nenavaden nain

35.Kaj je materialno procesno vodstvo! (U-113)

Pravilo, da sodie ne sme upotevati dejstva, ki ga nobena izmed strank ni zatrjevala (razpravno naelo), je omiljeno s tako imenovanim materialnim procesnim vodstvom. Materialno procesno vodstvo je pravilo, s katerim mora predsednik senata izzvati stranke, da navedejo vsa odloilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain, 1-da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, 3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se tiejo navedb strank 4-in sploh, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odlobo. Nasprotno: Pravilo, da sme sodie upotevati pri odloanju le tista dejstva, ki so jih zatrjevale stranke, in izvajati dokaze, ki so jih predlagale, je omejeno tudi z dolobo 7/2 ZPP, ki pravi, da sme sodie ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki,s katerimi ne morejo razpolagati(3/3 ZPP). Dispozicija v postopku (razpolaganje z zahtevkom), je mogoa tudi posredno, bodisi z zamolanjem nekaterih odloilnih dejstev, s priznanjem dejstev Ker je ta dispozicija omejena z dolobo 3/3 ZPP, je vsebinsko isto omejitev treba uveljavljati tudi pri pravilu o upotevanju dejstev.

36.Iskanje materialne resnice in novi ZPP! (U-115)

ZPP iz leta 1999 v primerjavi z ZPP iz leta 1977 ne vsebuje ve dolobe, da mora sodie popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerij je odvisna utemeljenost zahtevka. ZPP iz leta 1999 vsebuje tudi nekatere druge dolobe, ki v veji meri kot ZPP iz 1977 odstopajo od ugotavljanja materialne resnice. Taka je zlasti doloba 286 l.ZPP, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, 13

CPP - Vpraanja in odgovori ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

37.Kakne so stopnje materialne resnice in katera je dovolj za odloitev sodia? (U-116-17)

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. loveko spoznanje je resnino takrat, kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti. Sodie se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva.Pravna teorija loi ve stopenj materialne resnice. Stopnje materialne resnice: 1-gotovost popolna skladnost subjektivne predstave z obstojeimi dejstvi 2-preprianje o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek 3-verjetnost kadar so razlogi, ki govorijo za obstoj doloenega dejstva moneji od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju 4-dvom razlogi, ki govorijo za obstoj nekega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govorijo proti njegovemu obstoju (ne moremo ve govoriti o materialni resnici) Za dokonno odloitev sodia je dovolj, preprianje o pravno relevantnih dejstvih Za nekatere procesne sklepe, ki ne pomenijo konec postopka in s katerim sodie odloa le o vmesnih procesnih vpraanjih, pa pogosto zadostuje verjetnost dejstev (primer:sodie lahko dovoli vrnitev v prejnje stanje, e strank, ki je zamudila narok ali rok za kakno pravno dejanje in s tem izgubila pravico opraviti to dejanje, verjetno izkae opravien vzrok za zamudo)

38.S katerimi naeli oziroma instituti se uveljavlja naelo materialne resnice? (U-117)
tevilna druga naela in posamezni procesni instituti so namenjeni uveljavitvi naela materialne resnice: NAELA: 1-n.proste presoje dokazov 2-n.obojestranskega zaslianja (kontradiktornosti) (5 ZPP) 3-n.ustnosti in neposrednosti (4 ZPP) 4-n.javnosti 5-n.resnicoljubnosti kot podvrsto naela vesti in potenja v sodnem postopku (9 ZPP) PROCESNI INSTITUTI: 1-ves sistem dokazovanja (212-263 ZPP) 2-dolnost prievanja (229 ZPP) 3-dolnost podati izvid in mnenje (246 ZPP) 4-monost izpodbijati pritobo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (338/2 ZPP) 5-monost navajanja novih dejstev in dokazov, seveda z omejitvijo, da ni po svoji krivdi prej predloil 6-monost obnove postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov (394/10 ZPP).

14

CPP - Vpraanja in odgovori

39.Izjeme naela materialne resnice? (U-118)

Izjeme od naela materialne resnice so: 1-pravnomonost 2-pripoznava tobenega zahtevka (toenec tobeni zahtevek pripozna 316 ZPP) 3-izdaja zamudne sodbe (318 ZPP) 4-priznava dejstev oziroma nasprotna stranka ni prerekala dejstev 5-zakonske presumpcije npr.pri javni listini (224 ZPP) je presumpcija resninosti vsebine javne listine z monostjo protidokaza 6-varovanje uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti (230 ZPP). e ocenjujemo vse natete izjeme pri naelu materialne resnice, lahko ugotovimo, da se odpovemo materialni resnici tedaj, kadar je stranki noeta ugotavljati in oblikujeta proces s svojimi dispozitivnomi dejanji (odpoved zahtevku, sodna poravnava, pripoznava zahtevka), ali pa tedaj, kadar naelu materialne resnice nasprotuje javni interes (varovanje uradne ali vojake skrivnosti).

40.Naelo proste presoje dokazov! (U-119)

V sistemu proste presoje dokazov, ki je uveljavljeno v naem pravu, je sodniku prepueno, da na podlagi: 1-ocenjevanja posaminega dokaza, 2-ocenjevanja posaminega dokaza v zvezi z drugimi dokazi, 3-in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnina in katera ne. V takem primeru si sodnik dejansko ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Ni vezan na posebna formalna dokazna pravila. Govorimo o sistemu iskanja materialne resnice. Od sodnika se zahteva polna nepristranskost pri ocenjevanju dokazov, poleg tega pa tudi doloene ivljenjske izkunje in sposobnost loginega sklepanja. Ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do subjektivistinega gledanja sodnikov, vsebuje ZPP celo vrsto dolob, ki omogoajo preizkuanje dejanskih ugotovitev. Predvsem je taka doloba je pritobeni razlog zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 338/2 ZPP. Dejanske ugotovitve sodia prve stopnje torej po zahtevi stranke preizkua tudi pritobeno sodie.

41.Izjema naela proste presoje dokazov in pogoj, da je listina javna listina? (120)
Izjema naela proste presoje dokazov je javna listina! Za javno listino morata biti izpolnjena dva elementa: 1-izda jo lahko le dravni organ, pravna ali fizina oseba, ki ji je poverjeno izvrevanje javnih pooblastil (npr.pota) 2-ta organ ali organizacija izda javno listino le v okviru svoje pristojnosti. 224 ZPP- Listina, ki jo v predpisani obliki izda dravni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, druba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrevanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resninost tistega, kar se v njiju potrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo tudi druge listine, ki so glede dokazne moi po posebnih predpisih izenaene z javnimi listinami. 15

CPP - Vpraanja in odgovori Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnino ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. e sodie dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala.

42.Kaj pomeni naelo obojestranskega zaslianja (U-120)

Naelo obojestrankega zaslianja (ali naelo kontradiktornosti) zahteva, da da sodie vsaki od strank monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars naj se slii tudi druga plat) Sodie je dolno nuditi strankam le monost, da sodelujejo v postopku, ne obstaja pa dolnost strank sodelovati v cpp. Naelo kontradiktornosti dejansko zagotavlja, da stranke postanejo subjekt in ne objekt sodnega postopka. Naelo obojestranskega zaslianja (ali n.kontradiktornosti) se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo.To naelo zahteva, da se da stranki vedno monost, da se izjavi o trditvah nasprotnika.Taka kontradiktorna razprava je tudi najzanesljiveja metoda za ugotavljanje materialne resnice in pelje dejansko do pravilne in zakonite sodne odlobe..

43.Kaj pomeni sistem afirmativne (pozitivne) litiskontestacije? (U-121)

Pri sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije velja, da je stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, take trditve priznala. Na ZPP uveljavlja koncepcijo afirmativne litiskontestacije pri zamudni sodbi. To sledi tudi iz ureditve pritobenih razlogov, zaradi katerih je mogoe izpodbijati zamudno sodbo. Po dolobi 338 ZPP zamudne sodbe ni mogoe izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba torej temelji na izhodiu, da so dejstva, ki jih zatrjuje tonik, resnina.

44.S katerimi instituti je v ZPP uveljavljeno naelo kontradiktornosti?

(120) V ZPP je naelo kontradiktornosti uveljavljeno v tevilnih procesnih institutih; npr: 1-dolobe, da je treba vse pomembneje vloge vroiti nasprotniku (276 ZPP) 2-dolobe, da je treba na vse naroke (e posebej na glavno obravnavo) vabiti stranke in jim dati tudi dovolj asa za pripravo na narok (280 ZPP) 3-pravila o poteku glavne obravnave (289 ZPP), ki se zane s podajanjem tobe, nato pa toenec odgovarja na tobene navedbe (284 ZPP).

16

CPP - Vpraanja in odgovori

45.Izjeme-omejitve naela obojestranskega zaslianja (n.kontradiktornosti)! 45.Kje se vidi, da je omejeno naelo kontradiktornosti?
Izjeme naela kontradiktornosti so: 1-IZDAJA PLAILNEGA NALOGA: Sodie lahko izda plailni nalog na podlagi same verodostojne listine, ne da bi poprej opravilo kontradiktorno obravnavo (431 ZPP). Vendar ta izjema ne pomeni posebne omejitve tega naela, saj lahko toenec plailnemu nalogu ugovarja, v primeru pravoasnega in dopustnega ugovora pa je treba razpisati narok za glavno obravnavo (437 ZPP). 2-PROCESNI INSTITUT VRNITVE V PREJNJE STANJE: Sodie lahko na podlagi 120/2 ZPP odloi o tem predlogu (vrnitve v prejnje stanje) brez naroka, e so dejstva, na katera se predlog opira, splono znana. 3-ZAASNO ZAVAROVANJE DOKAZOV: Po 267/5 ZPP lahko sodie v nujnih primerih odloi, da se zane izvajanje dokazov (zavarovanje dokazov), e preden se vroi nasprotniku sklep, s katerim je bilo predlogu za zavarovanje dokazov ugodeno. To bo storilo sodie tedaj, kadar bi vsako zavlaevanje lahko pripeljalo do tega, da se doloen dokaz kasneje sploh ne bi mogel ve izvesti. (npr.huda bolezen prie).

46.Kritev naela kontradiktornosti! Posledice kritve naela kontradiktornosti! (U-122)

Kritev n.kontradiktornosti je absolutna kritev postopka. e kakni stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem (predvsem opustitev vroitve 339/8), je sodba absolutno nina! Tako kritev upoteva sodie po uradni dolnosti. Iz tega razloga je celo mono zahtevati obnovo postopka. Ta objektivni razlog celo ni vezan na rok 5 let od dneva pravnomonosti sodbe, ki ga sicer predpisuje 396/3 ZPP za vloitev obnove postopka. Kritev naela kontradiktornosti je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP), vendar na to kritev revizijsko sodie ne pazi po uradni dolnosti.

47.Pritobeni razlogi npr.kritev naela kontradiktornosti? (122)

ZPP 333- Pravica pritobe Zoper sodbo izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritoiti v 15 dneh od vroitve prepisa sodbe, e ni v tem zakonu doloen kaken drug rok. V meninih in ekovnih sporih znaa ta rok 8 dni. Pravoasna pritoba ovira, da bi postala sodba pravnomona v tistem delu, v katerem se s pritobo izpodbija. O pritobi zoper sodbo odloa sodie druge stopnje. ZPP 338 Sodba se sme izpodbijati: 1.zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka; 2.zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 17

CPP - Vpraanja in odgovori Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se lahko izpodbijata zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae.

48.Naelo ustnosti in pismenosti! (U-122)

Na zakon naelo ustnosti in pismenosti kombinira, vendar daje poseben poudarek naelu ustnosti. Po 4.ZPP sodie odloi o tobenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. e zakon tako doloa, odloi sodie o tobenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. Centralni stadij postopka, to je glavna obravnava, se opravlja torej ustno, zlasti velja to za procesna dejanja strank. Vroitev tobe stranki, zaradi odgovora na tobo je sedaj obligatorna faza procesa. 16 ZPP vsebuje splono pravilo, da opravljajo stranke, e za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom doloeno, v kakni obliki se lahko opravijo, procesna dejanja zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno. 105 ZPP pa doloa, da je treba tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporoila, ki se dajejo zunaj obravnave, vlagati pisno. Izjeme: 1-v sporih majhne vrednosti 2-v gospodarskih sporih. V teh dveh primerih lahko sodie izda odlobo brez glavne obravnave, kadar po prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odlobe (454 in488 ZPP). Sodie izda plailni nalog na podlagi 431.ZPP brez naroka za glavno obravnavo, kakor hitro je terjatev dokazana z verodostojno listino. Kritev naela ustnosti pomeni absolutno bistveno kritev procesa le tedaj, kadar je sodie odloilo v sporu, ne da bi opravilo glavno obravnavo, pa bi bilo moralo to storiti (339/2-10). Sicer pa pomeni kritev ustnosti le relativno bistveno kritev postopka, kad pomeni, da jo sodie upoteva v pritobenem postopku le na predlog stranke, pri tem pa tudi ugotavlja, ali je kritev postopka vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (339/1 ZPP).

49.Naelo neposrednosti! (U-124)

Bistvo naela neposrednosti je v tem, da izdajo sodno odlobo tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodie zlasti tudi izvajalo vse dokaze. To naelo je pomembno pri sistemu proste presoje dokazov, saj si sodnik lahko ustvari mnenje o dokazu le, e je sam neposredno sodeloval pri izvajanju dokazov. Naelo neposrednosti je v ZPP uveljavljeno predvsem na prvi stopnji, pri sprejemanju navedb strank in pri izvajanju dokazov.To naelo velja zlasti za narok na glavno obravnavo. Pred sodiem druge stonje naelo neposrednosti ni ve uveljavljeno, razen e bi bila razpisana pritobena obravnava (347/2 ZPP), ki se opravi po pravilih, ki veljajo za 18

CPP - Vpraanja in odgovori obravnavo pred sodiem druge stopnje (349 ZPP), s imer je uveljavljeno v takem primeru tudi naelo neposrednosti e je pri sojenju sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, gre za absolutno bistveno kritev dolob pravdnega postopka 339/1 ZPP in enako velja tudi, e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi moralo opraviti glavno obravnavo (339/2-10 ZPP).

50.Naelo ekonominosti in pospeitve postopka! 51.S Katerimi instituti je naelo ekonominosti in pospeitve postopka uveljavljeno v ZPP? (U-127)
11/1 ZPP - Sodie si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlaevanja in s im manjimi stroki, in onemogoiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Procesni instituti v katerih je uveljavljeno to naelo: 1-mandatni postopek (postopek za izdajo plailnega naloga 431-441ZPP) 2-postopke v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP) 3-dolobe o ustalitvi krajevne pristojnosti perpetuatio fori (17/3 ZPP) 4-pravila o razmerju med pravdnim in nepravdnim postopkom (21 ZPP) 5-ves sistem krajevne pristojnosti (46-69 ZPP) 6-dolobe o kumulaciji zahtevkov (182 ZPP) 7-dolobe o nasprotni tobi (183 ZPP) 8-dolobe o sospornitvu (191-198 ZPP).

52.Kaj je to eventualna maksima? (U-128)

Eventualna maksima je uveljavitev, da mora stranka na prvi narok za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. To spada v naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Torej gre za koncentracijo dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo- - torej za uveljavitev tako imenovane EVENTUALNE MAKSIME!

53.Naelo javnosti! (U-129)

Naelo javnosti sodnih postopkov pomeni omogoiti, da druba kontrolira delo sodi. Poznamo pojem splone javnosti in pojem javnosti za stranke. Bistvo naela splone javnosti je v tem, da sme biti vsak polnoleten navzo na naroku za glavno obravnavo in da sme vsakdo poroati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati. Javnost za stranke pa pomeni, da smejo stranke sodelovati na glavni obravnavi tudi tedaj, kadar je sicer splona javnost izkljuena, in da smejo stranke pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeleene. Naelo javnosti velja po 4.in 293.ZPP za glavno obravnavo in za narok zunaj glavne obravnave 297 ZPP. Naelo javnosti velja tudi za morebitne pritobene obravnave, ne 19

CPP - Vpraanja in odgovori velja pa za interne seje, na katerih odloa sodie druge stopnje, oziroma vrhovno sodie o pritobi ali o izrednih pravnih sredstvih. Izkljuitev javnosti: 1-po samem zakonu (v zakonskih in oetovskih sporih 407 ZPP; v nekaterih nepravdnih postopkih zlasti na primer pri odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti,) 2-po odredbi sodia (294/1 ZPP- 1-koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti; 2koristi javnega reda, 3-razlogi morale in 295 ZPP ukrepi za vzdrevanje reda).

54.Naelo prirejenosti postopkov! (U-132)

Naelo prirejenosti postopkov pomeni, da so civilna sodia in druga sodia (npr.kazensko) ter drugi dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v poloaju prirejenosti in da vsak organ odloa v mejah odlobe drugih organov in v sistemu reevanja predhodnih vpraanj. Naelo prirejenosti se kae zlasti v vezanosti na prvnomone odlobe drugih organov in v sistemu reevanja predhodnih vpraanj. Glej vpraanje 20 in 21!

55.Vmesni ugotovitveni zahtevek! (U-133)

Pri naelu prirejenosti postopkov poznamo tudi izjeme! Tonik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, - da bo postala odloitev o predhodnem vpraanju vendarle pravnomona, - da bo torej veljala taka odloitev tudi za druge spore. Po 181/3 ZPP lahko uveljavlja tonik poleg obstojeega zahtevka tudi tobeni zahtevek, naj sodie ugotovi, da obstaja ali ne obstaja kakno pravno razmerje (predhodno vpraanje), ki je postalo med pravdo sporno, 1-e je sodie pred katerim tee pravda zanj stvarno pristojno . 2-in e je za odloanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. Vmesni ugotovitveni zahtevek je mogo le: (U-133) 1-e spada zadeva pred sodie 2-e se odloa o zadevi v cpp 3-e je to sodie, ki v sporu odloa, stvarno pristojno za reevanje predhodnega vpraanja, e bi bilo to vpraanje predmet spora.

56.Procesni subjekti! (137)

Procesni subjekti so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in dolnosti. Za procesne subjekte je bistveno, da so nosilci pravic in dolnosti v samem procesu, ne pa nujno tudi nosilci pravic in dolnosti v materialnem razmerju. Glede na njihov poloaj v civilni pravdi razlikujemo: 1-glavni (primarni) procesni subjekti : sodie, stranke, javni toilec, javno pravobranilec, stranski in glavni intervenienti, sosporniki s svojimi dejanji oblikujejo postopek, njihova procesna dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, ki je konni cilj vsakega civilnega postopka; 20

CPP - Vpraanja in odgovori 2-sekundarni procesni subjekti:zakoniti zastopniki, pooblaenci, stranski intervenienti 3-pomoni procesni subjekti: predvsem prie in izvedenci (sodie seznanjajo s pravno relevantnimi dejstvi in pravili stroke, ne opravljajo procesnih dejanj njihova aktivnost nima za konni cilj izdajo sodbe, temve je namen njihove dejavnosti usmerjen v seznanitev sodia s procesnim gradivom)

57.Razlogi za izloitev sodnika izloitveni razlogi? (143)

Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odloanju v konkretnem sporu, razvramo v dve temeljni skupini: 1-izkljuitveni razlogi (iudex inhabilis) 70/1-5 ZPP 2-odklonitveni razlogi (iudex suspectus) 70/6 ZPP Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije, e (70.ZPP) ! 1- je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec, e je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali e je bil v isti zadevi zaslian kot pria ali izvedenec; 2- je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki ali e je drubenik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi drubenik v t.d., ki je stranka v postopku; 3- je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do 4. kolena, ali e je z njim v zakonu ali svatvu do 2. kolena - ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne; 4-je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca; 5- je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom; 6-so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (to je generalna klavzula za odklonitveni razlog) V praksi je sporno, katere okoliine so lahko odklonitveni razlog po 6. t. - to so predvsem okoliine osebne narave (prijateljstvo, sovratvo ter drugo sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaencev). Ne more biti odklonitveni razlog okoliina, da je sodnik e odloal v konkretnem sporu, vendar je bila kasneje odloba razveljavljena in zadeva vrnjena sodiu I. stopnje, da o njej ponovno odloa. Glej e 71.-75.l. ZPP ! Razlike izkljuitveni razlogi (1-5) - taksativno nateti v zakonu odklonitveni razlogi (6) - opredeljeni so z generalno klavzulo - sodie jih mora upotevati po uradni - sodie jih upoteva le na predlog dolnosti ves as postopka strank oz. samega sodnika - ne ugotavlja se, ali vplivajo na -ugotavlja se, ali ti razlogi vplivajo nepristranskost sodnika na nepristranskost sodnika

21

CPP - Vpraanja in odgovori

58.Sistemi pristojnosti sodi v CPP! (U-146)

Pravna teorija razlikuje: 1-absolutno pristojnost (tu gre za vpraanje sodne jurisdikcije) 2-relativno pristojnost.(stvarna, krajevna, funkcionalna). => Pravila o stvarni pristojnosti povedo, ali je za odloanje v doloenem sporu pristojno okrajno ali okrono sodie, torej eno izmed dveh vrst sodi splone pristojnosti v RS. Gre torej za doloitev pristojnosti odloati na prvi stopnji. => Pravila o funkcionalni pristojnosti razmejujejo podroje dela med sodii iste vrste v istem sporu. Gre za vpraanje, katero izmed sodi opravi posamezno fazo procesa, predvsem za vpraanje, katero od sodi je pristojno za odloanje na prvi stopnji, katero za odloanje v pritobenem postopku in katero odloa o izrednih pravnih sredstvih. =>Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed sodi doloene stopnje in doloene vrste je pristojno odloati v posaminem sporu. Gre torej za pravila, ki v konkretni zadevi povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi bo odloalo na prvi stopnji.

59.Stvarna pristojnost! (U-147)

Pri stvarni pristojnosti gre za doloitev pristojnosti odloati na prvi stopnji. Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih na prvi stopnji se v SLO deli med okrajna in okrona sodia. Za razmejitev pristojnosti sta odloilna dva kriterija: 1- vrednost spornega predmeta 2- pravni temelj spornega razmerja. STVARNA PRISTOJNOST OKRAJNIH SODI: (30ZPP) Za sojenje v sporih o premoenjsko pravnih zahtevkih, e vrednost spornega predmeta ne presega 2 mio SIT 1-v sporih zaradi motenja posesti 2-v sporih o slunostih in realnih bremenih 3-v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij 4-v sporih o zakonitem preivljanju, e se ne reujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva ali materinastva STVARNA PRISTOJNOST OKRONIH SODI: (32 ZPP) Za sojenje v sporih o premoenjsko pravnih zahtevkih, e vrednost spornega predmeta presega 2 mio SIT 1-v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva 2-v zakonskih sporih 3-v sporih o zakonitem preivljanju, kadar se reujejo skupaj s spori o oetovstvu, materinstvu ali z zakonskimi spori 4-v sporih o varstvu in vzgoji otrok 5-v sporih o stikih otrok s stari in drugimi osebami, kadar se reujejo skupaj s 4 toko 6-v sporih iz avtorskih pravic in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence 7-v gospodarskih sporih 8-v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom

22

CPP - Vpraanja in odgovori STVARNA PRISTOJNOST VIJIH SODI: (35 ZPP) 1-za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi 2-za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon. STVARNA PRISTOJNOST VRHOVNEGA SODIA: (37 ZPP) 1-za odloanje o pritobah zoper vijih sodi 2-za odloanje o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti 3-za opravljanje zadev , ki jih doloa zakon.

60.Funkcionalna pristojnost! (U-150)

Funkcionalna pristojnost je v tesni zvezi s stvarno pristojnostjo. Pravila o stvarni pristojnosti povedo, katero sodie bo odloalo na prvi stopnji, pravila o funkcionalni pristojnosti pa, katero sodie bo odloalo v isti zadevi o pravnih sredstvih. Zaradi tega nekateri teoretiki opredeljujejo funkcionalno pristojnost kot podvrsto stvarne pristojnosti

61.Krajevna pristojnost sodi ne natej; samo splona in izkljuna? (U-151)

Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati o konkretnem sporu. Krajevna pristojnost torej porazdeli zadeve, o katerih odloajo sodia prve stopnje, med stvarno pristojna sodia. Krajevna pristojnost se lahko doloa glede na ve nael, zlasti pa glede na subjekte in predmet spora. V naem pravnem sistemu je temelj personalni kriterij, saj se pristojnost sodia praviloma doloa po toenevem prebivaliu ali sedeu. ZPP pozna : 1-splono krajevno pristojnost (forum generale) Tonik mora slediti toencu na njegovo obmoje. Fizino osebo mora toiti pri sodiu na obmoju katerega ima toenec stalno prebivalie. (47/1 ZPP) 2-posebno krajevno pristojnost (forum speciale) a-izbirna krajevna pristojnost (forum electivum) O njej govorimo takrat, kadar daje zakon toniku monost, da vloi tobo ali pri sodiu splone ali posebne pristojnosti (tonik ima torej izbiro med sodiem splone pristojnosti in sodiem posebne pristojnosti) b-izkljuna krajevna pristojnost (forum exclusive) O izkljuni posebni pristojnosti govorimo takrat, kadar posebej doloena pristojnost izkljuuje splono krajevno pristojnost (tonik nima izbire). Ta je podana v naslednjih primerih: b1-pristojnost o sporih o nepremininah ali zaradi motenja posesti (57/1 ZPP) b2-pristojnost v sporih o letalu in ladji (58/1 ZPP) b3-pristojnost za spore v izvrilnem in steajnem postopku (63 ZPP) c-podrejena ali subsidiarna krajevna pristojnost O pomoni (subsidiarni) posebni pristojnosti pa govorimo tedaj, kadar zakon omogoa toniku, da vloi tobo pri sodiu posebne pristojnosti, e po pravilih o sploni krajevni pristojnosti ni mogoe ugotoviti pristojnega sodia. Pomona posebna pristojnost je v ZPP doloena zlasti v sporih z inozemskim elementom, posebej e v statusnih (zakonskih, paternitetnih) sporih. 23

CPP - Vpraanja in odgovori

62.Doloitev krajevne pristojnosti po vijem sodiu! (U-160)

Ker se v doloenih primerih ne da ugotoviti katero sodie je krajevno pristojno za odloanje v sporu, pride v takih primerih v potev, doloitve krajevne pristojnosti po vijem sodiu. 1-Nujna delegacija (66 ZPP): pride v potev takrat, kadar nobeden od sodnikov doloenega sodia ne mora postopati zaradi izloitve (npr.v primeru, ko je eden izmed sodnikov pravdna stranka) 2.Delegacija iz razlogov smotrnosti (67 ZPP):pride v potev tedaj, kadat to zahteva naelo ekonominossti in pospeitve postopka. Delegacijo iz razlogov smotrnosti lahko odredi le vrhovno sodie, nima pa tega pooblastila vije sodie. 3.Doloitev krajevno pristojnega sodia (68 ZPP): 68 ZPP - e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie RS, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno, odloi vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodie naj bi krajevno pristojno 4.Generalna delgacija: Za sojenje v nekaterih vrstah sporov je potrebno poznavanje posebnih pravnih panog. Zaradi tega zakonodaje predpisujejo, naj o teh vrstah sporov odloa sodie na obmoju, kjer se ta specifina pravna razmerja razvijajo in kjer je tudi ve pravnih strokovnjakov, ki poznajo tako specifino pravno panogo. (npr.okrono sodie v Kopru je za RS pristojno za vse spore, ki se nanaajo na ladje in plovbo po morju, za spore, v katerih se uporablja pomorsko pravo)

63.Sporazum o krajevni pristojnosti ? prorogatio fori, forum prorogatum (U-161)

69 ZPP -e zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti kaknega sodia, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodie, ki ni krajevno pristojno, toda le, e je stvarno pristojno. e zakon doloa, da je za sojenje v doloenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali ve sodi, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodi ali katero drugo stvarno pristojno sodie. Sporazum strank velja le tedaj, 1-kadar je v pisni obliki in 2-se nanaa na doloen spor ali bodoe spore, ki bi morebiti nastali iz doloenega razmerja. Listino o sporazumu mora toea stranka priloiti tobi!! Prorogatio expresa do prorogacije pride torej predvsem tedaj, kadar obstaja med strankam izreen sporazum o krajevno pristojnem sodiu.

24

CPP - Vpraanja in odgovori

64.Tiha prorogacija prorogatio tacita! (U-162)

Tiha prorogacija je prorogacija krajevne pristojnosti, do katere pride na podlagi konkludentnih dejanj. Tonik vloi tobo pri nepristojnem sodiu, toenec pa ne vloi ugovora, e da sodie pri katerem je vloena toba ni krajevno pristojno. Tako pride do tihe prorogacije.

65.Preizkus pristojnosti! (U-162)

Po 17 ZPP sodie presodi po uradni dolnosti takoj po prejemu tobe, ali je pristojno in v kakni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tobi in na podlagi dejstev, ki so sodiu znana. Ta splona doloba velja za vse pristojnosti (za sodno jurisdikcijo, za delitev pristojnosti med sodia splone pristojnosti in specializirana sodia ter za stvarno in krajevno pristojnost), eprav je pri nekaterih pristojnostih (zlasti pri krajevni-pri tej pazi samo na izkljuno pristojnost) preizkus po uradni dolnosti zelo omejen.

66.Perpetuatio fori ustalitev pristojnosti! (U-162)

Perpetuatio fori je institut ustalitve pristojnosti. Ta institut velja predvsem za krajevno pristojnost in le deloma za stvarno, kadar toea stranka pred okronim sodiem znia tobeni zahtevek tako, da bi bilo za odloanje o njem sicer pristojno okrajno sodie. (17/3 ZPP) e gre za obrnjeno situacijo tega instituta ne moremo uporabiti.

67.Spor o pristojnosti . kompetenni spor! (U-164)

V praksi poznamo le negativni spor o pristojnosti (negativni kompetenni konflikt): Do spora pride tedaj, kadar se sodie izree za nepristojno in odstopi zadevo drugemu sodiu, ki pa prav tako meni, da za odloanje v sporu ni pristojno. Zaradi procesnih institutov pravnomonosti in litispendence (visenost pravde) ne more priti do pozitivnega kompetennega konflikta. 25 ZPP - V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii s svojega obmoja odloa vije sodie. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii z obmoja razlinih vijih sodi ter v sporih o pristojnosti med sodii razne vrste odloa vrhovno sodie.

68.Pojem stranke v civilni pravdi! (166)

Civilni pravdni postopek je zgrajen na sistemu dveh strank: tonika in toenca. Stranka je tisti, ki zahteva od sodia pravno varstvo doloene vsebine, ter tisti proti kateremu tonik zahteva pravno varstvo. Poloaj stranke se pridobi z vloitvijo tobe, pri tem pa toenec postane stranka proti svoji volji. Poloaj stranke pa se pridobi tudi z nasledstvom.

25

CPP - Vpraanja in odgovori Za stranko so pomembne tri vrste sposobnosti: 1-sposobnost biti strank (torej sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem pravdnem postopku) 2-pravdna ali procesna sposobnost (to je sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja) 3-postulacijska sposobnost (sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko).

69.Sposobnost biti stranka? 70.Kaj pomeni biti stranka? (166)

Sposobnost biti stranka je sposobnost nastopati v vsaki civilni pravdi, ne le v konkretni civilni pravdi. Ta sposobnost je torej neodvisna od konkretnega procesnega, pa tudi od konkretnega materialnopravnega razmerja. Sposobnost biti stranka pomeni, da lahko doloena oseba nastopa v pravdi bodisi kot tonik ali kot toenec. Sposobnost blti stranka je procesna predpostavka, na katero mora sodi-e paziti ves as postopka. e sodie ugotovi, da nastopa kot stranka oblika zdruevanja, ki nima pravne osebnosti, mora najprej poizkusiti, ali je mogoe to pomanjkljivost odstraniti (80. len ZPP). e sodie ugotovi, da se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od toee stranke, naj popravi v tobi, kar je treba, all ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. lena ZPP). e pa se ta pomanjkljivost ne da odpraviti, razveljavi sodie s sklepom vsa pravdna dejanja in tobo zavre (peti odstavek 81. lena ZPP). Kritev doIob o sposobnosti biti stranka pomeni absoIutno bistveno kritev doIob pravdnega postopka (glej 11. toko drugega odstavka 339. lena ZPP). To absoIutno kritev je treba upotevati: 1- v pritobenem postopku, 2-pa tudi v revizijskem postopku (1. toka prvega od-stavka 370. lena ZPP), 3-pomeni pa ta kritev tudi obnovItveni razIog (4. toka 394. lena ZPP).

71.Pravdna oziroma procesna sposobnost? (168)

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali pa preko svojega pooblaenca. Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Na podlagi 77 ZPP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja ima torej pravdno sposobnost. Polnoletna oseba, kiji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. (npr.e je alkoholiku omejena poslovna spospbnost, tako da ne more odtujevati nepreminine, je procesno popolnoma sposoben v tistih civilnih sporih, ki se ne nanaajo na odtujevanje nepreminine). Procesna (pravdna) sposobnost je splona procesna predpostavka, ki se nanaa na stranke. Sodie mora med rednim postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna oziroma ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen 26

CPP - Vpraanja in odgovori zakoniti zastopnik ter ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno (80 ZPP). Posledice kritve pravil o procesni sposobnosti: 1-je absolutno bistvena kritev dolob pravdnega postopka, ki jo sodie upoteva po uradni dolnosti (339/11 ZPP) =>sodba se lahko izpodbija (338/1) 2-je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP), vendar revizijsko sodie na to kritev ne pazi po uradni dolnosti; 3-je tudi razlog za vloitev zahtev za varstvo zakonitosti po 387/1 ZPP 4-in je tudi razlog za obnovo postopka po 394/4 ZPP

72.Postulacijska sposobnost! Kaj je to? (U-171)

Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Sposobnost stranke, da sama brez pooblaenca neposredno opravlja uinkovita procesna dejanja. Nekatera procesna dejanja lahko stranka opravlja samo preko odvetnika To pa ne velja, e ima stranka sama oz.njen zakoniti zastopnik opravljen pravniki izpit. (86/3 ZPP)

73.Razlika med zastopnikom in pooblaencem! (U-173)

1-Odkod rpa pooblastila: Zakoniti zastopnik rpa svoja pooblastila iz zakona, akta dravnega organa ali splonega akta, pooblaenec pa iz pogodbe. 2-Kako se oblikuje zunanje razmerje: Zunanje razmerje se pri zakonitem zastopniku (in statutarnih) zastopnikih oblikuje na podlagi zakona, akta dravnega organa (ali ustanovitvenega akta-statuta), pri pooblaencu pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje (pooblastila). 3-Kdo oblikuje pravo voljo: Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo( saj je zastopani ni sposoben oblikovati), medtem ko pooblaenec vasih voljo zastopanega le izraa, oblikuje pa jo samo v skladu z navodili zastopanega.

74.Kdaj lahko sodie toniku postavi na predlog toee stranke zaasnega zastopnika? (U-176)
ZPP 82 e se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika. Ob pogoju iz prvega odstavka tega lena postavi sodie toeni stranki zaasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: 1-e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; 2-e si koristi toene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo; 3-e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika; 27

CPP - Vpraanja in odgovori 4-e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca; 5-e je toena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v RS, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev. Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. O postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to mogoe , tudi stranke.

75.Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi! (U-178)

e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, pa ta pravdna dejanja tudi naknadno niso bila odobrena, je : 1-podana absolutna bistvena kritev dolob pravdnega postopka (339/11 ZPP) mona izpodbojnost sodbe 2-ta kritev je tudi revizijski razlog (370/1 3-kritev pomeni tudi razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti (387/1 ZPP) 4-ta kritev je tudi razlog za obnovo postopka (394/4 ZPP), ki pa celo ni vezan na absolutni prekluzivni rok petih let (396/3 ZPP)

76.Poloaj pooblaenca v pravdi! (U-180)

Dejanja, ki jih opravi pooblaenec imajo enaka pravni uinek, kakor e bi jih opravila stranka sama. Pooblaenec torej opravlja procesna dejanja v okviru pisnega pooblastila, ne glede na morebitno drugano notranje razmerje. Sodie in nasprotna stranka se torej lahko zaneseta na obseg pooblastila, navedenih v pisnem pooblastilu. Pooblaenci opravljajo procesna dejanja v imenu in na raun stranke, vendar loimo med pooblaencem , ki je odvetnik in pooblaencem, ki ni odvetnik. Glej vpraanje 77. in 78.

77.Katera dejanja lahko odvetnik opravi na podlagi splonega pooblastila? (181)

95 ZPP e da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natanneje doloila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1-opravljati vsa pravdna dejanja zlasti pa vloiti tobo, jo umakniti, pripoznati tobeni zahtevek alise mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vloiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati zaasne odredbe 2-zahtevati izvrbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku; 3-sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroke; 4-prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. Za vloitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predloiti novo pooblastilo.

28

CPP - Vpraanja in odgovori

78.Katera dejanja lahko opravlja pooblaenec, ki ni odvetnik s splonim pooblastilom? (U-181)

96.ZPP e stranka v pooblastilu ni natanneje doloila pravice pooblaenca, sme opravljati pooblaenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za : 1-umik tobe; 2-za pripoznanje tobenega zahtevka; 3-za odpoved tobenemu zahtevku; 4-za sodno poravnavo; 5-za odpoved ali umik pravnega sredstva; 6-za prenos pooblastila na drugega. Splono pooblastilo pooblaenca, ki ni odvetnik, se razlikuje od odvetnikovega v tem, da tak pooblaenec na podlagi splonega pooblastila ne more opravljati najpomembnejih procesnih dejanj, torej dejanj, ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (dispozitivnih dejanj).

79.Prenehanje pooblastila? (182)

Pooblastilo preneha s koncem postopka oziroma, e gre za pooblastilo za opravo posameznih dejanj, z izvritvijo teh dejanj. Pooblastilo preneha tudi s smrtjo ali izgubo posIovne in s tem pravdne sposobnosti pooblaenca. Smrt stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika ali izguba posIovne sposob-nosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika pa nima avtomatino za posIedico prenehanja pooblastila. Pooblaenec ima e naprej pravico opravIjati procesna dejanja, vendar lahko dedi oziroma novi zakoniti zastopnik pooblastilo preklie (100/1ZPP). S prenehanjem pravne osebe procesno pooblastilo vedno preneha (101/1 ZPP). Pooblastilo preneha tudi v primeru steaja, in sicer tedaj, ko je sklep o zaetku steajnega postopka razglaen na sodni deski, ko torej nastopijo pravne posledice zaetka steajnega postopka. Pooblastilno razmerje preneha tudi, e stranka pooblastilo preklie oziro-ma e ga pooblaenec odpove, Za preklic in odpoved pooblastila ni treba navainti razIoga, treba pa ga je bodisi pisno ali ustno na zapisnik naznaniti razpi avIjajoemu sodiu (99/2 ZPP). Za nasprotno stran-ko velja preklic oziroma odpoved pooblastila od trenutka, ko se ji naznani. Po odpovedi pooblastila je pooblaenec dolan e mesec dni opravIjati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, e je treba odvrniti kakno kodo, ki bi lahko nastala zanj v tem asu (99/3-4 ZPP). Tako mora na primer pooblaenec kljub odpovedi pooblastila vloiti pritobo, ker bi sicer stranka lahko zamudila pntobeni rok.

80.Stvarna in procesna legitimacija! (U-183)

Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka. Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaa civilni spor. 29

CPP - Vpraanja in odgovori Zato da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temve zadostuje njeno zatrjevanje. Procesna legitimacija ali pravdno upravienje (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravienje sproiti konkretni spor. Procesno legitimacijo ima obiajno tisti, ki zatrjuje obstoj stvarne legitimacije. Pri ugotovitvenih tobah tudi to ne zadostuje, ker je treba posebej izkazati pravni interes. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije, je treba tobo zavrei.e pa sodie prezre neobstoj procesne legitimacije, to ni absolutna kritev postopka.

81.Procesna dejanja sodi! (U-188)

Glavna procesna dejanja sodi so zlasti pripravljalna dejanja in sodne odlobe. Med pripravljalna dejanja tejemo: 1-sprejemanje strankinih dejanj, skupaj s protokolacijo dejanj (zapisniki) 2-pravdno vodstvo 3-dokazovanje in 4-vroanje. Za sodne odlobe velja da se izdajajo v obliki 1-sodbe:- z njo odloa sodie o vsebini spora (o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tobenega zahtevka) 2-sklepa: - z njim odloa sodie o vmesnih procesnih vpraanjih, pa tudi o zakljuku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (s sklepom sodie zavre tobo na primer zaradi sodne nepristojnosti).

82.Fikcija vroitve! (U-194)

e se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vroiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vroilo, poizve vroevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko nael, in mu pusti pri katerem od odrasIih lanov gospodinjstva oziroma pri hiniku ali pri sosedu, e v to privoIi, pisno sporoilo, naj bo doIoen dan ob doIoeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. e vroevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vroil, ravna po 140. lenu ZPP oziroma po 141. lenu ZPP in velja, da je s tem vroitev opravIjena (etrti odstavek 142. lena ZPP). Tudi v tem primeru lahko torej opravi vroitev fizini osebi tako, da pisanje izroi sodiu ali poti (e gre za vroitev po poti), nasIovniku pa pusti obvestilo, kje je pisanje, ter mu doIoi rok petnajst dni, v katerem mora nasIovnik pisanje dvigniti. e nasIovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, velja fikcija vroitve in se teje, da je bila vroitev opravIjena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v potnem nabiralniku pueno sporoilo. Fikcija vroilve je posebno pomembna posIedica tedaj, kadar gre za pisanja, ki jih je treba stranki vroiti osebno. Fikcija vroitve seveda predpostavIja, da stranka sodnega pisanja spIoh ni sprejela. Kljub temu pa nastanejo pravne posIedice (potee na primer rok za odgovor na tobo, potee rok za vloitev pritobe, za vloitev izrednega pravnega sredstva, zaradi nepIai-la sodne takse za tobo v doIoenem roku pride do fikcije umika tobe), ki so za stranko zelo teke. Zaradi tega nekateri zastavIjajo vpraanje, ali taka fikcija vroitve ogroa ustavno pravico do sodnega varstva oziroma do ena-kosti pred sodiem (ogroa torej ustavni 30

CPP - Vpraanja in odgovori pravici iz 22. in 23. lena ustave). Pri tem je treba opozoriti, da vsebujejo podobne doIobe tudi procesni zakoni nekaterih drugih drav (npr. ZRN), da pa jih tejejo ustavna sodia za ustavno dopustne. Opozoriti je treba, da je fikcija vroitve nekoliko omiljena z: 1- z obnovo postopka:- z dolobo 394/3 ZPP, po kateri je mogoe na predlog stranke obnoviti postopek, e je bila opravIjena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku po 141. lenu ZPP (priIo je do fikcije vroitve), ta nain pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot tri mesece. Pri tem je treba e poudariti, da pri uveljavIjanju tega obnovitvenega razIoga predlagateIju obnove ni treba izkazati kaknega "opraviIjivega" razIoga za odsotnost. 2-z vrnitvijo v prejnje stanje: -Krajo odsotnost pa bo mogoe uveljavIjati kot razIog za vrnitev v prejnje stanje (116. len ZPP), stranka pa bo morala v takem primeru izkazati upravi-en razIog za zamudo.

83.Kdo je pooblaenec za sprejemanje pisanj in komu se postavi? (U197) Pooblaenec za sprejemanje pisanj - 146. len ZPP Toea stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, mora ob vloitvi tobe imenovati pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. e toea stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaenca ob vloitvi tobe, imenuje sodie na njegove stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloi toei stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v doloenem roku imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj. e toea stranka ali njen zakoniti zastopnik v doloenem roku ne imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj, sodie tobo zavre. Sklep o zavrenju tobe se vroi toei stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po zaasnem zastopniku, upravienem za sprejemanje pisanj, ki ga je imenovalo sodie. Toeni stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, naloi sodie ob prvi vroitvi pisanj, da imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. e toena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodie na njene stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, ter toeno stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem zaasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. e stranka pooblaencu za sprejemanje pisanj preklie pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vroajo s pritrditvijo na sodno desko. e pooblaenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo, pa stranka ne imenuje novega pooblaenca za sprejemanje pisanj v roku, ki ga doloi sodie, imenuje sodie zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, na njene stroke ter po tako imenovanem zaasnem zastopniku naloi stranki, da imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaenca, se vroitve opravljajo po zaasnem zastopniku, ki ga je imenovalo sodie. Stroki zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeo stranko, se zaloijo iz sredstev sodia, stroke zaasnega zastopnika, upravienega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeno stranko, pa mora zaloiti toea stranka. e toea stranka ne zaloi strokov, potrebnih za zaasnega 31

CPP - Vpraanja in odgovori zastopnika za sprejemanje pisanj, imenovanega za toeno stranko, sodie tobo zavre. Dolobe o imenovanju pooblaenca za sprejemanje pisanj za toeno stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika.

84.Kaj je vroilnica? (U-198)

Vroilnica je potrdilo o vroitvi. Podpieta jo prejemnik in vroevalec. Prejemnik zapie sam z besedo dan prejema.

85.Roki! (U-199)
Rok je asovno obdobje, ki ga omejujeta dve asovni toki zaetek in konec roka ter v katerem je mogoe opraviti doloeno procesno dejanje. Poznamo: 1-materialne in procesne roke 2-zakonske in sodne 3-podaljljive in nepodaljljive 4-subjektivne in objektivne 5-prekluzivne in instrukcijske roke. Roki se raunajo po dnevih, mesecih in letih. e je rok doloen po dnevih, se ne vteje dan vroitve ali sporoitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba teti rok, temve se vzame za zaetek roka prvi naslednji dan. Roki, ki so doloeni po mesecih oziroma letih, se konajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. e tega dneva v zadnjem mesecu ni, se kona rok zadnji dan v tem mesecu.

86.Zakonski roki! (U-200)

Zakonski so tisti roki, ki jih doIoa sam ZPP, sodne roke pa doIoa sodie. Zakonski roki so na primer: 1- 210/3 ZPP-rok za vloitev predloga za nadaljevanje postopka, ki miruje=4 mes 2- 333.ZPP -rok za vloitev pritob zoper sodbo na 1.st.=:15 dni; menini spori=8 dni 3- 367.ZPP- rok za vloitev revizije zoper pravnomono sodbo na 2.st. od vroitve prepisa=30dni; 4- 385 ZPP - rok za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomono sodbo=3 mes 5 -396 ZPP - rok za vloitev predloga za obnovo postopka=30dni Sodni pa so na primer roki 1-81/3 ZPP - rok za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s procesnima predpostavkama sposobnost biti stranka in procesna sposobnost 2-98/2 ZPP -rok za predloitev pooblastila), 3-108/2 ZPP -rok za popravo ali dopoInitev nerazumljive ali nepopoIne vloge; 4-146/1 ZPP - rok za imenovanje pooblaenca za sprejemanje pisanj.

32

CPP - Vpraanja in odgovori Pri doIoanju sodnih rokov upoteva sodie vse konkretne okoIiine v posameznem sporu, pri emer zlasti pazi, da se tudi preko sodnih rokov uveljavi naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Sodni roki so praviloma podaljIjivi, medtem ko zakonskih rokov ni mogoe podaljati. Sodie na predlog stranke lahko podalja le sodne roke (npr. rok, ki ga je dalo stranki za popravo vloge - drugi odstavek 108. lena ZPP), e so za to opravieni razIogi (drugi odstavek 1 10. lena ZPP).

87.Subjektivni, objektivni, prekluzivni in instrukcijski roki! (U-200)

Subjektivni so roki, e se raunajo od tistega asovnega trenutka, ko je upraviena oseba zvedela za doIoen dogodek, od katerega dalje tee rok, oziroma ko je dobila monost opraviti procesno dejanje, vezano na rok (npr. rok tndeset dni, ki ga predvideva prvi odstavek 396. lena ZPP za vloitev obnovitvenega predloga in ki zane tei od trenutka, ko je stranka zvedela za obnovitveni razIog oziroma ga je imela monost uveljaviti). Objektivni rok pa tee od pomembne okoIiine, ne glede na to. kdaj je upravienec zanjo zvedel (objektivni rok za vloitev predloga za obnovo postopka je pet let od dneva pravnomonosti sodbe - tretji odstavek 396. lena ZPP). Prekluzivni so roki, katerih potek ima za posIedico, da dotoenega proces-nega dejanja (vezanega na ta rok) ni ve mogoe opraviti, da torej nastopi tako imenovana prekluzija. Zakonski roki, doIoeni za stranke, so praviloma prekluzivni. Instrukcijski pa so roki, katerih potek nima za posIedico prekluzije, temve lahko upravienec doIoeno dejanje e vedno opravi. Taki so predvsem vsi roki, ki so predpisani za sodie.

88.Narok! (U-202)
Narok je asovno in krajevno opredeljen sestanek sodia in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj. Narok se praviloma opravi v sodnem poslopju. Sodie mora na narok pravoasno povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova navzonost. Sodie lahko preloi narok, e je to potrebno za izvedbo dokazov ali e so za to drugi upravieni razlogi. e sodie narok preloi, takoj naznani kraj in as novega naroka. Iz upravienih razlogov lahko sodie narok preloi za nedoloen as.

89.Posledice zamude roka! (U-202)

Prekluzija je najteja posledica, stranka ne more ve opraviti na rok vezanega dejanja. Zamuda roka lahko vasih pomeni fikcijo, da je strank opravila doloeno procesno dejanje.

33

CPP - Vpraanja in odgovori

90.Vrnitev v prejnje stanje! 91.Predpostavke za vrnitev v prejnje stanje? (203)

e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka. e se dovoli vrnitev v prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude. Predpostavke za vrnitev v prejnje stanje: 1-zamuda roka ali naroka 2-prekluzija stranke 3-zamuda roka iz upravienega razloga 4-predlog za vrnitev v prejnje stanje je predlagan v predvidenem roku 5-stranka skupaj z vloitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje. Roki za vloitev: 1) 15 dni (subjektivni rok)-od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela 2) 3 meseci (objektivni rok) od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje stanje

92.Vrste tob? (U-207) (dejanja tonika) 93.Ugotovitvena toba? (U-208) 94.Kaj je to vmesni ugotovitveni zahtevek? (U-209)
TOBA je zahteva za pravno varstvo. Z njo tonik zahteva od sodia, naj mu nasproti toencu nudi pravno varstvo doloene vsebine. Predpostavka za vsako tobo je tonikov pravni interes. Pravdni postopek se zane s tobo. (179.l.) Z vloitvijo tobe se vzpostavi procesno razmerje med tonikom in sodiem, z vroitvijo tobe pa tudi med sodiem in toencem ter med tonikom in toencem. Tako pride do tristranskega procesnega razmerja v pravdi. Zakon doloa, da zane pravda tei z vroitvijo tobe toencu - takrat torej nastopi litispendenca (visenost pravde). VRSTE TOB: 1.DAJATVENA TOBA - z njo tonik zahteva od sodia, naj toenca obsodi, da v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tobenega zahtevka je torej obligacija, za katero tonik zatrjuje, da jo je toenec v tonikovo korist dolan izpolniti. Pri tej tobi se pravni interes tonika praviloma predpostavlja in ga ni treba dokazovati. e pa tobeni zahtevek e ni zapadel, ga je praviloma treba zavrniti (razen v nekaterih primerih ne - npr. preivninski zahtevek). Dajatvena sodba sama po sebi e ne daje pravnega varstva - e toenec ne izpolni obveznosti, je potrebna e prisilna izvrba, ki se opravi v posebnem (izvrilnem) postopku. 2.UGOTOVITVENA TOBA - z njo tonik zahteva, da sodie ugotovi obstoj oz. neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oz. nepristnost listine. Zahteva se le ugotovitev sedaj obstojee pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi bodoe pravice ali pravnega razmerja. Ni izvrilnega postopka.

34

CPP - Vpraanja in odgovori Potrebno je dokazati pravni interes, razen, e lahko tonik vloi tobo na podlagi posebnega predpisa oz. e se s to tobo zahteva ugotovitev pristnosti ali nepristnosti listine. e je zahtevek e zapadel in je mona dajatvena toba, ni pravnega interesa za ugotovitveno tobo - taka toba ni dopustna. VMESNA UGOTOVITVENA TOBA je posebna vrsta ugotovitvene tobe.. e je odloitev v sporu odvisna od vpraanja ali obstoji ali ne obstoji kakno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno (pride do predhodnega vpraanja), lahko tonik uveljavlja s tobo poleg obstojeega tudi tobeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstoji ali ne obstoji. To je t.i. vmesni ugotovitveni zahtevek, ki pa je dovoljen le, e je razpravljajoe sodie zanj pristojno. Odloitev o takem zahtevku (odloitev o predhodnem vpraanju) ima uinke pravnomonosti in velja tudi za druge postopke. Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka poleg obstojeega (dajatvenega) ni sprememba tobe. 3.OBLIKOVALNA TOBA - z njo tonik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) doloenega pravnega razmerja. Oblikovalne tobe so pogoste zlasti iz zakonskih in sploh druinskih razmerij (npr. le s tobo je mogoe zahtevati razvezo zakonske zveze; tobo za ugotovitev oetovstva nekateri tejejo med ugotovitvene, drugi med oblikovalne). Pravni interes se predpostavlja.

95.Obvezne sestavine tobe? (dejanja tonika) 96.Kaj mora toba vsebovati? (U-212)
Toba mora vsebovati (180 ZPP): (to so obligatorne sestavine tobe) 1-sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga (105 ZPP); 2-doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev; 3-dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, in dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo; 4-tako imenovano kompetenno dejansko stanje (to so okoliine s katerim se doloi stvarna in krajevna pristojnost sodia). Neobvezne sestavine tobe: 1-pravno kvalifikacijo (sodie ni vezano) 2-procesni predlogi (npr.izdajo zaasne odredbe)

97.Kaken mora biti tobeni zahtevek? (U-212)(dejanja tonika)

Tobeni zahtevek mora biti: 1-doloen subjektivno: -z natanno opredelitvijo strank 2-doloen objektivno: -z natanno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tonik eli (napiemo kaj zahtevamo!)

35

CPP - Vpraanja in odgovori

98.Uinki vloene in uinki vroene tobe? (U-216) (dejanja tonika)

UINKI VLOENE TOBE Vloitev tobe ima doIoene 1-procesne, pa tudi 2-rriaterialnopravne osIedice. I.Procesni uinki vloene tobe so: 1-z vloitvijo tobe se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie; 2-perpetuatio fori -za doloitev krajevne pristojnosti so pomembne okoIiine ob vloitvi tobe; e se te okoIiine kasneje spremenijo, to nima vpIiva na pristojnost sodia 3-dopustnost tobe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v asu vloitve tobe. II.Materialnopravni uinki vloene tobe so 1-z vloitvijo tobe so varovani prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajo(365. len OZ); e pa tonik tobo kasneje umakne, odpadejo uinki pretrganja; uinki pretrganja odpadejo tudi, e sodie tobo zavre ali e zavrne tobeni zahtevek (366. len OZ); 2- od nepIaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo oddneva, koje pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo (381. len OZ); 3-e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik teizbire poprej ni opravil, se pravica izbire z vloitvijo tobe konzumira (drugiodstavek 396. lena OZ).2. UINKI VROENE TOBE: Vzpostavi se trostrano razmerje (med sodiem, tonikom in toencem) Pravda zane tei z vroitvijo tobe toeni stranki (189/1 ZPP). Tedaj nastopi Iitispendenca. I.Litispendenca visenost tobe: Procesni uinki litispendence: 1-da se v isti stvari med istimi strankami ne sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodie paziti ves as postopka po uradni doInosti (ex offo) 2-odtujitev stvari ali pravice o kateri tee pravda, ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokona (190/1 ZPP) 3-druge procesne posledice (npr.185/1 ZPP-da je po vroitvi tobe toencu potrebna za spremembo tobe privolitev toenca,) II.Materialni posIedici vroene tobe sta: 1-dobroverni posestnik po vroitvi tobe pride v poIoaj nedobrovernega (glede strokov, plodov, nevarnosti unienja - 38. in 39. len ZTLR; 39/7 ZPP) 2-e je ve soIidarnih upnikov, mora doInik izpoIniti obveznost tistemu, ki prvi terja (407. len OZ), sicer pa lahko sam izbere upnika 36

CPP - Vpraanja in odgovori

99.Zdruevanje ali kopienje zahtevkov! (dejanja tonika) 100.Pojem in predpostavke objektivne kumulacije? (U-218) 101.Pogoji za kumulacijo? (U- 218)
O objektivni kumulaciji oziroma o zdruevanju zahtevkov govorimo, kadar isti tonik uveljavlja proti istemu toencu v eni tobi ve razlinih tobenih zahtevkov. O objektivni kumulaciji govorimo le tedaj, e zdruuje tonik v isti tobi ve glavnih zahtevkov. Kumulacija zahtevkov je vedno dovoljena, e izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage. e pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, je taka kumulacija dovoljena le, e je isto sodie stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

102.Vrste objektivne kumulacije! (dejanja tonika) 103.Vrste objektivne kumulacije natej in eno opii? (U-218) 104.Kaj je eventualna kumulacija?
1.ZAETNA: Tonik e v tobi uveljavlja proti istemu toencu ve zahtevkov. 2.NAKNADNA: Tonik ele med postopkom poleg prvotnega zahtevka, uveljavlja e novega = sprememba tobe.(182.184 ZPP) 3.EVENTUALNA: Dva ali ve zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja toea stranka z eno tobo tudi tako, da naj sodie ugodi naslednjemu zahtevku, e spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. 4.KUMULATIVNO ZDRUEVANJA: tonik uveljavlja ve zahtevkov in predlaga, da sodie ugodi vsakemu zahtevku. 5.ALTERNATIVNO ZDRUEVANJE: Temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava. Dolnik mora opraviti eno ali drugo izpolnitev. Toeni lahko sam izbira. 6.PROCESNO NADOMESTNO UPRAVIENJE: tonik ponudi, da sprejme namesto izpolnitve tudi nadomestno izpolnitev.

105.Sprememba tobe! (U-220) (dejanja tonika) 106.Objektivna sprememba tobe! 107.Subjektivna sprememba tobe? (U-221) 108.Predpostavke za dopustnost spremembe!
O spremembi tobe govorimo tedaj, kadar zaradi spremembe posameznih elementov tobe spremenjena toba ni ve istovetna s prvotno. Poznamo objektivno (184 ZPP) in subjektivno (187 ZPP )spremembo tobe. O objektivni govorimo tedaj, kadar se spremeni tobeni zahtevek, o subjektivni pa, kadar se spremenijo stranke. OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE: 1 e tonik povea obstojei zahtevek 2-e uveljavlja drug zahtevek poleg obstojeega 3-e spremeni - istovetnost zahtevka

37

CPP - Vpraanja in odgovori SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE: 1-toea stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tobo tako, da toi namesto prvotne toene stranke koga drugega. Za takno spremembo tobe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Predpostavke za dopustnost spremembe: 1.Toea stranka lahko do konca GO spremeni tobo. (184 ZPP) 2.Ko je toba vroena toeni stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodie dovoli spremembo, eprav se toena stranka temu upira, e misli,da bi bilo to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. (185 ZPP) 3.teje se, da je toena stranka privolila v spremembo tobe, e se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tobi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

109.Privilegirana sprememba tobe! (U-221) (dejanja tonika) (186 ZPP)

Privilegirana sprememba tobe je takrat, kadar za spremembo ni potrebna privolitev toenca. Privolitev toene stranke ni potrebna, e toea stranka spremeni tobo tako, da zahteva zaradi okoliin, ki so nastale po vloitvi tobe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.

110.Umik tobe sklep o ustavitvi postopka! (U-222)(dej.tonika)

Tonik (toea stranka) lahko umakne tobo brez privolitve toenca (toene stranke), preden se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Tobo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, e toena stranka v to privoli. e se toena stranka o tem ne izjavi 15 dni od dneva, ko je obveena o umiku tobe, se teje, da je privolila v umik. e je toba umaknjena, izda sodie sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroi toeni stranki samo, e ji je bila predhodno vroena toba. e je toba umaknjena se teje, kakor da sploh ni bila vloena in se lahko znova vloi. Umik se predpostavlja: 1-e nobena stranka v 4-ih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena; 2-e toea stranka ne plaa predpisane takse za tobo po opominu, ki ji ga polje sodie po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plaila sodnih taks, se teje, da je tobo umaknila.

111.Odpoved zahtevku sodba na podlagi odpovedi! (U-223) (dej.tonika)

e se tonik do konca glavne obravnave odpove tobenemu zahtevku, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tobeni zahtevek = sodba na podlagi odpovedi. Za odpoved tobenemu zahtevku ni potrebna privolitev toene stranke. 38

CPP - Vpraanja in odgovori Sodie ne izda sodbe na podlagi odpovedi eprav so izpolnjeni potrebni pogoji, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP).

112.Razlika med umikom tobe in odpovedjo zahtevku!(U-223dej.tonika) Medtem ko gre pri umiku tobe le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tonik tobo kasneje vnovi vloi, pa pomeni odpoved zahtevku izjavo toenca, da je tobeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi v isti zadevi tonik ne more ve vloiti tobe).

113.Procesna dejanja toenca toene stranke! (U-225)

Ugovori: a-materialni 1-ugovor nenastale pravice 2-ugovor ugasle pravice 3-samostojni ugovori b-procesni 1-pomanjkanje procesnih predpostavk 2-ugovori tonikovim predlogom

114.Pobotanje v pravdi! (U-226) (dejanja toenca)

Eden izmed najpomembnejih ugovorov ugasle pravice (t.j.materialni ugovor toene stranke) je ugovor pobotanja. Toenec priznava, da tonikova denarna terjatev oziroma terjatev za izroitev doloene koliine nadomestne stvari sicer obstaja, vendar trdi, da se je sreala v celoti ali deloma s toenevo istovrstno terjatvijo proti toniku in da je zaradi tega prenehala obstajati. Pogoji: 1-vzajemnost 2-istovrstnost 3-dospelost 4-iztoljivost obeh terjatev Vrste: 1-predpravdno pobotanje je takrat, kadar je bila pobotna izjava dana pred vloitvijo tobe in toenec v pravdi le zatrjuje, da je e dal pobotno izjavo, da je tonikov terjatev zaradi pobota prenehala obstajati, ter predlaga zvrnitev tobenega zahtevka. 2-procesno pobotanje je takrat, kadar da toenec pobotno izjavo ele v procesu (ko je e toen in ima proti njemu tonik tobeni zahtevek). Za procesno pobotanje veljajo nekatera posebna pravila: a- pri procesnem pobotanju je izrek sodbe trilenski: sodie v izreku ugotovi 1-obstoj tonikove terjatve, 2-nato obstoj toeneve in 3-izree pobotanje in v celoti ali deloma zavrne tobeni zahtevek (zato ker se naredi pobot, se tobeni zahtevek zavrne!!!) 39

CPP - Vpraanja in odgovori b-e je v sodbi odloeno o toenevi terjatvi, ki jo je uveljavil s pobotnim ugovorom, postne odloba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomona (319/3 ZPP). Ker je odloitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe, je taka odloba tudi pravnomona, kar sicer praviloma ne velja za druge procesne in materialne ugovore. c-toenec mora pobotni ugovor uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji (do konca glavne obravnave). Ni dovoljeno uveljavljati pobotnega ugovora v pritobi ali na pritobeni obravnavi. Mogoe pa je uveljavljati pobotni ugovor v primeru, e pritobeno sodie razveljavi sodbo prvega sodia in vrne zadevo temu sodiu v novo sojenje. Toenec lahko uveljavlja svoj pobotni ugovor podrejeno; najprej z materialnimi ugovori in e z njimi ne uspe, pa uveljavlja podrejeno v pobot svojo terjatev proti toniku.

115.Sodno priznanje in pripoznava tobenega zahtevka ter razlika med njima! (U-228) (dejanje toenca)
Sodno priznanje je izjava stranke, da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnina. Toenec lahko prizna trditve, ki jih tonik uveljavlja v svoji tobi in na katerih naj bi temeljil tonikov zahtevek, tonik pa lahko prizna trditev o dejstvih, na katerih temelje toenevi ugovori. Glavna posledica priznanja dejstva je v tem, da priznanega dejstva ni treba dokazovati. O sodnem priznanju govorimo le tedaj, e je dano pred sodiem. Stranka lahko prizna dejstvo v postopku na prvi stopnji in tudi v pritobenem postopku. Priznanje dejstva je mogoe preklicati.Sodie presodi ali naj se teje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala potem pa zanikala. Priznanje dejstva je mogoe preklicati tudi v pritobenem postopku. Pripoznava tobenega zahtevka je enostranska izjava toenca, da je tonikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. Pripoznava tobenega zahtevka se nanaa na pravno posledico, za katero tonik zatrjuje, da izvira iz zatrjevanega dejanskega stanja in sodie v primeru pripoznave ne ugotavlja resninosti s strani tonika zatrjevanih dejstev, ampak izda sodbo na podlagi pripoznave 316 ZPP (sodie pa verjame toniku in toencu, e nekaj trdita, vendar le, e so njune trditve v mejah dispozitivnih pravic) Pripoznava je posredno procesno dejanje, saj izda sodie v primeru pripoznave sodbo na podlagi pripoznave. Pripoznava je toeneva izjava volj, dispozicija z zahtevkom. Pripoznavo, dano na naroku ali v pisni vlogi, lahko toenec preklie do izdaje sodbe. Razlike: SODNO PRIZNANJE 1-priznanje dejstva 2-ni procesnih posledic 3-sodnik e vedno ugotavlja dejansko stanje, katerega zatrjuje tonik PRIPOZNAVA TOBENEGA ZAHTEVKA 1-potrditev utemeljenosti tobenega zahtevka 2-so procesne posledice in sicer sodba na podlagi pripoznave 316 ZPP 3-sodnik ne ugotavlja ve dejanskega stanja ampak izda sodbo

40

CPP - Vpraanja in odgovori

116.Nasprotna toba! (U-230) (dejanje toenca) 117.Predpostavke za vloitev nasprotne tobe!

Obiajno se toenec v civilni pravdi brani. V doloenih situacijah pa lahko pride toenec tudi v nasprotni napad proti toniku lahko vloi posebno tobo, tako imenovano nasprotno tobo. Predpostavke za vloitev nasprotne tobe: 1-e je zahtevek nasprotne tobe v zvezi s tobenim zahtevkom ali 2-e se zahtevek tobe in zahtevek nasprotne tobe lahko pobotata ali 3-e se z nasprotno tobo zahtev ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odloba o tobenem zahtevku. Nasprotna toba je dopustna le, e je isto sodie stvarno pristojno za zahtevka iz tobe in iz nasprotne tobe oziroma e je za zahtevek iz nasprotne tobe pristojno nije sodie. Nasprotna toba tudi ni dovoljena e je zanjo predpisana druga vrsta postopka.

118.Sospornitvo! Vrste sospornitva natej in enega opii! (U-231)

Sospornitvo je takrat, kadar nastopa na strani tonika ali toenca ve oseb v pravdi. Ve oseb lahko toi oziroma je lahko toenih z isto tobo (sosporniki). V bistvu gre za subjektivno kumulacijo za zdruevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank. Institut sospornitva je izraz naela ekonominosti in smotrnosti postopka. Vrste sospornitva: 1-materialno 2-formalno 3-navadno 4-enotno 5-nujno 6-zakonito 7-podrejeno (eventualno) 8-zaetno 9-naknadno

MATERIALNO: (191/1 ZPP) 1-e so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (npr.solstniki) ali 2-e se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago 3-ter e gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. FORMALNO: (191/2 ZPP) 1-e so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, 2-in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in za vsakega toenca 3-e drug zakon tako doloa. 41

CPP - Vpraanja in odgovori NAVADNO: Kadar se lahko izda za vsakega sospornika razlina sodba. Vsak navadni sospornik v civilni pravdi je samostojna stranka.Njegova procesna dejanja uinkujejo le zanj. ENOTNO: (196 ZPP) O enotnem sospornitvu govorimo tedaj, kadar je mogoe zoper vse sospornike izdati le enako sodbo. Vsi enotni sosporniki skupaj so pravdna stranka. e je mogoe po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor reiti samo na enak nain za vse sospornike (enotni sosporniki), se tejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, e zamudijo posamezni sosporniki kakno pravdno dejanje, tudi nanje uinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Tak uinek imajo le aktivna in koristna (najkoristneja) dejanja. V primeru nasprotovanja med strankami velja najkoristneje dejanje. Formalno sospornitvo je vedno navadno, materialno pa je lahko navadno ali enotno. Enotno sospornitvo je podano vedno pri tistih materialnih sospornikih, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti. NUJNO: (je podvrsta enotnega sospornitva ) Kadar morajo nastopiti na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki, ker sicer v procesu ne nastopa legitimirana stranka (npr.spori v zvezi s skupnim premoenjem). ZAKONITO: (191/3 ZPP) Kadar ZPP doloa ve oseb na eni ali drugi strani. npr:Glavni dolnik in porok sta lahko skupaj toena, e to ne nasprotuje pogodbi o porotvu. Glavna intervencija: (193 ZPP) Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri e tee pravda med drugimi, lahko toi pri sodiu , pri katerem tee pravda, obe stranki z eno tobo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomono konan. PODREJENO EVENTUALNO: (192 ZPP)=EVENTUALNA SUBJEKTIVNA KUMULACIJA Toea stranka lahko s tobo zajame dva ali ve toencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobi naveden pred njim. Ta procesni institut tonik uporabi kadar dejansko in pravno ni jasna pasivna legitimacija toenca. Predpostavke za podrejeno-eventualno sospornitvo: 1-e uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali 2-e uveljavlja proti posameznim od njih razline zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek ZAETNO: Na aktivni ali pasivno strani e v zaetku pravde nastopa ve oseb. NAKNADNO: (191/2 ZPP) Je takrat, e se do konca glavne obravnave prikljui toniku nov tonik ali se toba raziri na novega toenca, e ta toenec privoli v vstop. 42

CPP - Vpraanja in odgovori Samo novi toenec mora privoliti v vstop v pravdo zato, ker mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem pravda je, ko on vstopa. 119.Udeleba drugih oseb (tretjih) v pravdi! (U-237)

120.Kdo je stranski intervenient?

Stranska intevencija: kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki tee med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridrui tej stranki. Stranski intervenient se med potekom civilne pravde pridrui eni od strank, ker ima pravni interes, da stranka v pravdi zmaga (199 ZPP). Predpostavka za stransko intervencijo je PRAVNI INTERES! Primerjava:Glavna intervencija: (193 ZPP)-zakonito sospornitvo Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri e tee pravda med drugimi, lahko toi pri sodiu , pri katerem tee pravda, obe stranki z eno tobo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomono konan. Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves as postopka vse do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku ter ves as postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloeno izredno pravno sredstvo.

121.Poloaj intervenienta v pravdi! (U-238)

Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. Vloga intervenienta se vroi obema pravdnima strankama, e pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroi prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki ni prila na narok. Interevenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravda dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridruil. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni uinek za stranko, ki se ji je pridruil, e niso v nasprotju z njenimi dejanji. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke, ki se ji je pridruil.

122.Intervencijski efekt! (U-239)

Smisel intervencije je v tem, da intervenient pomaga stranki tako na podroju razievanja dejanskega stanja, kot tudi pri obravnavanju pravnih vpraanj, da bi stranka uveljavila vse mone trditve, predloge in ugovore. Sodba sicer (razen v primeru sospornike intervencije) ne velja za stranskega intervenienta, vpliva pa posredno na njegov pravni poloaj. Zaradi tega mora stranka obvestiti o pravdi intervenienta.Z obvestilom o pravdi omogoi intervencijo. Kot intervencijski efekt razumemo poloaj, da intervenient ne more po zakljuku pravde oitati stranki, da se je slabo pravdala, tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. seveda ob pogoju, e je bil pravoasno obveen o pravdi in stranka ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovim.

43

CPP - Vpraanja in odgovori

123.Sosporniki intervenient! (U-239) (202 ZPP)

Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odloba neposredno nanaa. Ta oseba ima poloaj enotnega sospornika (196 ZPP). Intervenient s poloajem enotnega sospornika lahko vloi izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomonosti odlobe o tobenem zahtevku ni udeleil kot intervenient.

124. Obvestilo o pravdi litis denuntiatio! (U-240)

e mora toea ali toena stranka obvestiti koga drugega o zaeti pravdi, da si s tem zagotovi kaken civilnopravni uinek, lahko to stori po pravdnem sodiu z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomono ne kona.

125.Imenovanje prednika (nominatio auctoris)? (U-240)

Kdor je toen kot posestnik kakne stvari ali imetnik kakne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvruje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodiu pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. e prednik, ki je bil v redu povabljen ne pride na narok ali noe vstopiti v pravdo, se toena stranka ne more ve upirati, da bi se spustila v pravdo.

126.Dokazovanje!
Predmet dokazovanja (dejstva, pravila znanosti, pravna pravila) Izvajanje dokazov (dokazni predlog, dokazni sklep) Ocenjevanje dokazov (naelo proste presoje dokazov. Izjema javne listine) Zavarovanje dokazov.

127.Katera dokazna sredstva poznamo? (U-265) 128.Katere listine poznamo? 129.Natej dokazna sredstva in enega opii!
1. ogled (220-223 ZPP) 2. listine (224-228 ZPP) 3. prie (229-242 ZPP) 4. izvedenci (243-256 ZPP) 5. zaslianje strank (25-263 ZPP) L i s t i n a - je vsak predmet, na katerem je izraena neka misel. V praksi so listine najzanesljiveje dokazno sredstvo. Javno listino izda v predpisani obliki dravni organ v mejah svoje pristojnosti. Zasebne listine so vse tiste, ki niso javne. Podpis na zasebni listini lahko overi notar - ta overovitvena klavzula ima na listini javni pomen. 44

CPP - Vpraanja in odgovori P r i a - je oseba, ki v postopku pred sodiem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev. Pria je lahko vsaka oseba, ki je zmona dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. (gl. 229./2 l.) Sposobnost biti pria torej ni odvisna od poslovne sposobnosti. Pria je lahko tudi otrok in tudi delno ali v celoti preklicana oseba (e je sposobna dati podatke o pravno relevantnih dejstvih, kar presoja sodie v vsakem primeru posebej). Doloenih oseb ni dovoljeno zasliati kot prie, v doloenih primerih so prie oproene izpovedbe, v doloenih primerih lahko pria odkloni odgovor na posamezna vpraanja. I z v e d e n e c - je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Izvedenci se praviloma postavijo s posebne liste stalnih sodnih izvedencev. Izvedenci so lahko le fizine osebe. Tudi e se zaupa izvedensko delo strokovnemu zavodu, nastopajo kot izvedenci zaposleni zavoda. Izvedensko mnenje sestoji iz izvida in mnenja v izvidu izvedenec opie dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temlju svojega strokovnega znanja (npr. stanje motornega vozila), v mnenju pa ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia svoje stroke (oceni, ali je glede na stanje motorja mona trditev stranke, da je bil motor pred kratkim generalno popravljen). Z a s l i a n j e s t r a n k - dokaz z zaslianjem strank je subsidiaren (vendar zato ni manj vreden) - v potev pride le, ko ni drugih dokazov ali ko tudi po izvedenih dokazih sodie spozna, da je zaslianje potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev. Praviloma je treba zasliati obe stranki. Naeloma veljajo enake dolobe kot za prie (263.l.), vendar pa zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi (prisilna privedba na sodie, prisila k izpovedbi). (262.l.) Stranka lahko ponudi najve informacij o dejanskem dogajanju. Praviloma je treba zasliati obe stranki. Tudi dokazovanje z zaslianjem strank se izvede na glavni obravnavi pred senatom, ki bo izdal odlobo. Namesto stranke, ki nima pravdne sposobnosti se zaslii njen zakoniti zastopnik. Za pravno osebo se zaslii oseba, ki je doloena da jo zastopa (260 ZPP). Stranko ni mogoe prisiliti k izpovedi.

130.Faze postopka na prvi stopnji! (U-275)

1. vloitev tobe 2. predhoden preizkus tobe (272-275 ZPP) 3. vroitev tobe toencu, da nanjo odgovori (276-279 ZPP) 4. razpis glavne obravnave (280 ZPP) 5. glavna obravnava 6. izdaja odlobe priprave na GO

131.Postopek za zavarovanje dokazov v predhodnem preizkusu tobe? (U-277) (264-268 ZPP)

e je utemeljena bojazen, da se kaken dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje teja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede. (264/1 ZPP) e se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih, ko postopek e tee, je pristojno okrajno sodie, na obmoju katerega so stvari, ki si jih 45

CPP - Vpraanja in odgovori je treba ogledati, oziroma okrajno sodie na obmoju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zasliati. (265 ZPP) 132.Naela glavne obravnave natej in enega opii? (280) (junkokem) 1.naelo javnosti 2.naelo ustnosti 3.naelo neposrednosti 4.naelo kontradiktornosti 5.naelo obligatornosti glavne obravnave 6.naelo koncentracije glavne obravnave 7.naelo enotnosti glavne obravnave 8.naelo materialnega in formalnega procesnega vodstva 5.Naelo obligatornosti GO: GO je najpomembneji stadij pravdnega postopka. Go je obligatoren stadij postopka. Le izjemoma je mogoe izdati sodno odlobo brez glavne obravnave.Take konne sodne odlobe so npr.1-plailni nalog, 2-zamudna sodba, 3-sodba na podlagi pripoznave, 4-sodba na podlagi odpovedi; 5-v sporih majhne vrednosti in 6-v gospodarskih sporih pa je mogoe izdati kontradiktorno sodbo brez razpisa naroka za GO in to takrat, kadar predsednik senata po prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo sodne odlobe. 6.Naelo koncentracije GO: To naelo zahteva, naj se opravi GO, e je le mogoe, na enem samem naroku. e pa senat preloi GO, je naloga predsednika senata da se za naslednji narok preskrbijo vsi dokazi in da se opravijo tudi druge priprave, tako da bi se lahko obravnava na tem naroku konala. 7.Naelo enotnosti GO: To naelo pomeni, da se teje pod pogoji, doloenimi v zakonu, na ve narokih opravljena GO za celoto. (302 ZPP) 8.Naelo materialnega in formalnega procesnega vodstva: Materialno procesno vodstvo je pravilo, s katerim mora predsednik senata izzvati stranke, da navedejo vsa odloilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain, 1-da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, 3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se tiejo navedb strank 4-in sploh, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odlobo. Predsednik senata pri materialnem procesnem vodstvu razkrije tudi svoje gledanje na dejanske in pravne elemente civilnega spora, pri emer pa mora ostati nepristranski. Formalno procesno Formalno procesno vodstvo pa se tie zunanjega teka postopka. Sodie skrbi, da je postopek zakonit in smotrn. Pravica formalnega in materialnega procesnega vodstva na GO pripada sicer vsemu senatu, predsednik senata kot primus inter pares pa to pravico izvruje.

46

CPP - Vpraanja in odgovori

133.Zdruitev pravd! (U-284)

Sodie lahko zdrui pravde za skupno obravnavanje (pogoja sta kumulativna oba morata biti izpolnjena): (300/1 ZPP) 1-v primerih, kadar tee pred istim sodiem ve pravd med istimi osebami ali ve pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tonikov ali raznih toencev; 2-e se s tem pospei obravnavanje ali zmanjajo stroki.

134.Zastoji v postopku! (U-287)

1- P R E K I N I T E V 2- M I R O V A N J E POSTOPKA P O S T O P K A.

135.Prekinitev postopka! (U-287)

Prekinitev je zastoj v pravdi, ki nastopi neodvisno od volje strank in vkaterem pravilom preneha vsa procesna aktivnost.Prekinitev ni nikoli odvisna od volje (dispozicije)strank. Prekinitev nastopi zaradi dogodkov, 1-ki jih taksativno nateva zakon ali 2-po odredbi sodia (na podlagi sodne odlobe). A.RAZLOGI ZA PREKINITEV

NA PODLAGI ZAKONA

ali obligatorna prekinitev : (205 ZPP)

1-e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaenca; 2-e umre zakoniti zastopnik stranke ali e preneha njegova pravica za zastopanj, pa stranka nima pooblaenca v pravdi; 3-e je stranka, ki je pravna oseba, prenehala obstajati oziroma e ji pristojni organ pravnomono prepove delovanje; 4-e nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka; 5-e zaradi vojne ali drugih vzrokov sodie preneha delati; 6-e drug zakon tako doloa. V teh primerih je prekinitev obligatorna, sklep sodia pa le deklaratorna narave. Sklep o prekinitvi postopka izda sodie prve stopnje. B.RAZLOGI ZA PREKINITEV

NA PODLAGI ODREDBE SODIA

ali fakultativna prekinitev (206 ZPP)

1-e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja; 2-e ivi stranka na obmoju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave)odrezano od sodia; 47

CPP - Vpraanja in odgovori 3-e je odloitev o tobenem zahtevku odvisna od tega, ali je bil storjen gospodarski prestopek oziroma ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, ter od tega, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren (zlasti tedaj, kadar je podan sum, da sta pria ali izvedenec po krivem izpovedala oziroma da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz ponarejena). 4-Fakultativna prekinitev pa lahko nastopi tudi, kadar sodie odloi, da bo prekinilo postopke do prvnomonosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejnje stanje.(119/1)

136.Pravne posledice prekinitve in nadaljevanje postopka! (U-288)

Glavne posledice prekinitve (207 ZPP): 1-tei prenehajo vsi roki , doloeni za procesna dejanja; 2-v asu prekinitve sodie ne more opravljati nobenih procesnih dejanj , razen da lahko v primeru, e je prekinitev nastala po koncu GO, na podlagi te obravnave izda odlobo; 3-pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka, medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega uinka; uinkovati zanejo ele, ko se postopek nadaljuje Nadaljevanje postopka: V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postope na predloh stranke, takoj ko preneha razlog prekinitev.

137.Mirovanje postopka? 138.Posledice mirovanja postopka!(U-289) (209 ZPP)

Mirovanje postopka nastopi po volji strank! Mirovanje nastopi: 1-e se obe stranki pred koncem GO o tem sporazumeta; 2-e nobena od strank ne pride na narok za GO oziroma e se stranki, ki sta prili na narok, noeta spustiti v obravnavanje; 3-e ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen e je stranka, ki ni prila na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. IZJEMA:mirovanje postopka ne nastane, e nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaproenim sodnikom, V takem primeru se narok opravi, e sta bili stranki nanj v redu povabljeni. Kadar nastopijo pogoji za mirovanje, izda sodie deklaratoren sklep, v katerem navede tudi, kdaj je postopek zael mirovati. Posledice mirovanja postopka: e postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor e se postopek prekine, le da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki!

48

CPP - Vpraanja in odgovori Postopek miruje, dokler kakna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne preteejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. Mirovanje postopka se nadaljuje vedno le na predlog strank katerekoli! e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena.

139.Sodna poravnava oz.res-transacta! (U-292) (306 ZPP) 140.Bistveni elementi sodne poravnave! (U-293) 141.Procesni uinki sodne poravnave! (U-294) (308 ZPP)
Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiem prve stopnje kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tobeni zahtevek ali samo njen del. Sodie opozori stranke med postopkom na monost sodne poravnave in jim pomaga, da se poravnajo. Pred sodiem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP). Sporazum strank o poravnavi se vpie v zapisnik. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpieta ta zapisnik. Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti: 1-ali ne tee morda pravda o predmetu , o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava; 2-e ugotovi, da tee pravda o predmetu , o katerem je e sklenjena sodna poravnava zavre tobo! Sodna poravnava je poravnava, ki so jo sklenile stranke v pisni obliki med postopkom pred pravdnim sodiem o spornem predmetu. Soda poravnava torej vsebuje vse elemente poravnave po obligacijskem pravu in e tri elemente, ki se nanaajo na sodno poravnavo. Bistveni elementi poravnave: 1-da stranki uredita z njo sporna ali negotova pravna razmerja; 2-da odstranita ta spor oziroma negotovost z vzajemnim popuanjem; 3-da s poravnavo doloita vzajemne pravice in obveznosti; 4-da je sklenjena med postopkom pred sodiem; 5-da se nanaa na sporni predmet; 6-da je sklenjena v pisni obliki. Procesna uinka sodne poravnave: 1-s sodno poravnavo je konan spor med strankama, sodna poravnava pa ima vse uinke pravnomone sodbe; zaradi tega ni dovoljen nov sodni spor o spornem predmetu, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava; 2-sodna poravnava zaradi tega, ker ima uinke pravnomone sodbe, pomeni izvrilni naslov, na njeni podlagi lahko stranke predlagajo prisilno izvrbo (17/1 ZIZ)

142.Kaj je revotacija? (U-268)

49

CPP - Vpraanja in odgovori Revotacija je as v katerem lahko sodie svojo odloitev spremeni. Sodie je vezano na svojo odloitev ele od razglasitve sodbe dalje oziroma, e sodba ustno ni bila razglaena, od tedaj dalje, ko je bila opravljena (320 ZPP), tj.izroena poti zaradi dostave strankam. Vse dotlej lahko sodie svojo odloitev spremeni (tako imenovana revotacija). 142.Kaj mora vsebovati pisna sodba? (U-299) Pisna sodba mora vsebovati: 1-uvod sodbe kjer je navedeno da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodia,.. 2-izrek obsega odlobo, s katero je sodie ugodilo bodisi posameznim zahtevkom, ki se tiejo glavne stvari ali pa jih je zavrnilo; 3-obrazloitev kjer sodie vse razloi zahtevke, ki so v tobi navedeni, dokaze, ter predpise na katere je oprlo svojo sodbo (324/4 ZPP):

143.Vrste sodb! Natej in opii! (U-300)

1.glede na vsebino pravnega varstva: 1-dajatvene (kondemnatorne) (sodie naloi toencu, da v korist tonika nekaj da, stori , opusti ali trpi) 2-ugotovitvene (deklaratorne)(z njo sodie izree ali obstaja oz.neobstaja doloena pravica) 3-oblikovalne (konstitutivne) (z njo se razvee, spremeni ali ustanovi doloeno pravno razmerje) 2.glede na izrek sodbe: 1-ugoditvene, (kadar sodie v celoti ugodi tobenemu zahtevku) 2-zavrnilne (kadar sodie neugodi tobenemu zahtevku) 3-meane (kadar sodie delo ugodi zahtevku, delno pa zavrne) 3.glede na obseg odloitve ter glede na vpraanje, ali je sodie v celoti odloilo o tobenem zahtevku: 1-konne (v celoti se odloi o vseh zahtevkih) 2-delne (odloi se o delu zahtevka) 3-dopolnilne 4-vmesne (odloi se o temelju zahtevka) 4.glede na postopek, na podlagi katerega je sodie izdalo sodbo: 1-kontradiktorne (pri katerih sta v postopku sodelovali in prispevali procesno gradivo obe stranki) a-sodba na podlagi odpovedi b-sodba na podlagi pripoznave 2-enostranske (temelji na procesnem gradivu le ene stranke) zamudna sodba (sodie jo izda v primeru popolne pasivnosti toenca) 5.glede na uporabo pravil 1-materialne (temeljijo na uporabi materialnih pravil in imajo tudi materialne posledice) 2-procesne (temeljijo na uporabi procesnih pravil in imajo procesne posledice) Povzetek: Vrste sodb slaidi: 1-Dajatvena (posebnost te sodbe je, da mora vsebovati PARICIJSKI ROK-t.j.rok, ki se da toencu za izpolnitev obveznosti -15 dni) 2-Ugotovitvena 3-Oblikovalna 4-Konna 5-Delna 50

CPP - Vpraanja in odgovori 6-Vmesna 7-Dopolnilna 8-Sodba na podlagi pripoznave 9-Zamudna sodba

144.Delna sodb! (U-302) (314 ZPP)

Delna sodba je sodba o koliinskem (kvanitativnem) delu tobenega zahtevka. e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za konno odlobo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo, lahko sodie glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka kona obravnavo in izda sodbo (delna sodba). Delno sodbo sme izdati sodie tudi takrat, ko je bila vloena nasprotna toba, e je zrel za odlobo samo zahtevek tobe ali samo zahtevek nasprotne tobe. Delno sodbo je mogoe izdati v naslednjih primerih: (314 ZPP) 1-e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za konno odlobo; 2-e je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo; 3-e je bila vloena nasprotna toba, pa je zrel za odlobo samo zahtevek iz tobe ali zahtevek iz nasprotne tobe. Delna sodba je v bistvu konna sodba o enem izmed zahtevkov oziroma o delu zahtevka. Delno sodbo lahko izda sodie na predlog stranke ali pa po lastni presoji. Pri odloanju sodia o izdaji delne sodbe bo glavno vodilo naelo ekonominosti in pospeitve postopka.

145.Vmesna sodba! (U-303) (315 ZPP)

Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tobenega zahtevka, torej o podlagi tobenega zahtevka oziroma o njegovi utemeljenosti. e je toena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi viino tobenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odlobo, lahko izda sodie, e je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tobenega zahtevka (vmesna sodba) Sodie poaka z obravnavanjem o viini tobenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomona. Gre za dejanski zastoj v postopku. Tudi pri izdaji vmesne sodbe bo glavno vodilo naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Pri vmesni sodbi ne gre za ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. Z vmesno sodbo sodie le ugotovi, da je tobeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. Tako bi se moral glasiti tudi izrek vmesne sodbe.

146.Dopolnilna sodba! (U-304)

Dopolnilna sodba je sodba, s katero sodie odloi o tobenih zahtevkih oziroma o delu zahtevka, o katerem bi bilo treba odloiti s sodbo, pa je ta zahtevek oziroma del zahtevka sodie prezrlo.Stranka lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodiu, naj se sodba dopolni.(325/1 ZPP 51

CPP - Vpraanja in odgovori

147.Sodba na podlagi pripoznave! (U-305)

Pripoznava je enostranska izjava toenca, da je tonikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. Pripoznava pomeni toenevo dospozicijo z zahtevkom, saj sodie v primeru pripoznave ne ugotavlja resninosti s strani tonika zatrjevanih dejstev, pa tudi ne, ali iz teh dejstev izhaja utemeljenost zahtevka. Zaradi tega zakon pravi, da izda v primeru pripoznave sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi sodba na podlagi pripoznave. (316 ZPP) e toena stranka do konca glavne obravnave pripozna tobeni zahtevek, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tobenemu zahtevku ugodi. (sodba na podlagi pripoznave) Pripoznavo tobenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko preklie toena stranka tudi brez privolitve toee stranke do izdaje sodbe.

148.Zamudna sodba? (307) (318 ZPP)

e toena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e so izpolnjeni naslednji pogoji: 1-da je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor; 2-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3) 3-da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi; 4-da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana. Pri zamudni sodbi velja koncepcija afirmativne litiskontestacije - to je fikcija o priznanju dejstev. (glej vpraanje t.43) Ker temelji sodba na podlagi izostanka na fikciji, da je toenec priznal tonikove dejanske treditve, in ker sodie sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja, ni mogoe izpodbijati te sodbe zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temve le: 1-zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka 2-ter zmotne uporabe materialnega prava.

149.Zavrnilna zamudna sodba! (U-309)(318/3.ZPP)

e iz dejstev, ki so navedena v tobi, ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka, toea stranka pa v roku, ki ga je doloilo sodie s sklepom, tobe ustrezno ne popravi, izda sodie sodbo, s katero tobeni zahtevek zavrne (zavrnilna zamudna sodba). Ne gre sicer za pravo zavrnilno sodbo, gre pa za procesno situacijo in odloitev, ki je taki zavrnilni zamudni sodbi blizu. 52

CPP - Vpraanja in odgovori

150.Sklepi (U-310) (128,329-332 ZPP)

Poznamo : 1-meritorne sklepe, s katerimi se odloa o utemeljenosti tobenega zahtevka (konni sklep v pravdah zaradi motenja posesti ter plailni nalogi); 2-sklepe, s katerimi se reujejo posamezna procesna vpraanja, zlasti sklepe pravdnega vodstva.

151.Pravnomonost! 152.Katere odlobe postanejo pravnomone! (U-311)

Institut pravnomonosti 1-na eni strani izkljuuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju (izkljuuje nadaljnja pravna sredstva), 2-na drugi strani pa pomeni vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe. Na ta nain uveljavlja naelo pravne varnosti. Stranke se lahko zanesejo na pravnomono sodno odlobo, ponovno razpravljanje o spornem zahtevku, razreenim s sodbo, ni ve mogoe. Ta institut pa vasih pride v nasprotje z naelom materialne resnice in naelom zakonitosti (vasih pride do zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oz. nepravilne uporabe prava). Pravnomone odlobe se lahko izpodbijajo le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so vezani na tono doloene razloge ter subjektivne in objektivne roke. Pravnomoni postanejo: 1 - vse sodbe in s sodbami izenaeni meritorni sklepi (predvsem sklepi, izdani v pravdah zaradi motenja posesti in plailni nalogi); 2 - sodba v delu, v katerem je odloeno o pobotnem ugovoru; 3 - sklepi sodia, ki pomenijo konec postopka (predvsem sklepi, s katerimi sodie zavre tobo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk); 4 - sklepi, s katerimi sodie nalaga strankam doloene obveznosti (sklepi o strokih, o plailu redovne kazni...) 5 - uinke pravnomonosti imajo tudi nekateri dispozitivni akti strank (odpoved zahtevku, sodna poravnava). Pravnomoni pa ne postanejo sklepi pravdnega vodstva - te je mogoe vedno spremeniti, sodie nanje ni vezano. Formalna pravnomonost: neizpodbojnost sodne odlobe z rednimi pravnimi sredstvi. Materialna pravnomonost: vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe in prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi. Odloba 1. st. postane pravnomona: s potekom pritobenega roka, e upraviene stranke ne vloijo pritobe, z dnevom odpovedi pritobi, e se stranke pritobi odpovejo, z dnevom umika pritobe, e stranka vloeno pritobo umakne. 53

CPP - Vpraanja in odgovori Odloba 2. st. postane pravnomona z izdajo sodbe na 2. stopnji. PREVERI TO!

152.Objektivne in subjektivne meje pravnomonosti! (U-315)

OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI PRAVILA: 1-Sodba postane pravnomona glede zahtevkov iz tobe in nasprotne tobe, o katerih je sodie odloilo. 2-e sodie ni odloilo o katerem od zahtevkov oz. o delu kakega zahtevka (eprav ga je stranka v postopku uveljavljala), se pravnomonost na ta zahtevek oz. del zahtevka ne razteza. 3-Pravnomonost zajema tudi odloitev o terjatvi, ugovarjani v pobot. 4-Pravnomoen postane le izrek sodne odlobe, ne pa obrazloitev oz. njeni razlogi. SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI Res iudicata ius facit inter partes - pravnomona sodba vee predvsem stranke spora in sodie, ki je izdalo sodbo. Tretje osebe niso sodelovale v pravdi in niso imele monosti sodelovati ter se zato praviloma nanje pravnomonost ne more raztezati. Pravnomona sodba uinkuje tudi proti generalnim naslednikom (dediem) in singularnim naslednikom (kadar stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico, o kateri tee pravda - razen e singularni naslednik ni dobroverno pridobil stvari). Odlobe, izdane v statusnih sporih (zakonskih), pa imajo uinke tudi proti 3. osebam (erga omnes)

ASOVNE MEJE PRAVNOMONOSTI Pravnomonost sodbe se nanaa na pravno razmerje, kakrno obstoji v asu zakljuka gl. obravnave, t.j. v asu, do katerega so imele stranke monost v postopku na 1. st. uveljaviti nova dejstva in nove dokaze. Ker pravnomonost zajema stanje ob zakljuku gl. obravnave, zadene stranke po nastopu pravnomonosti prekluzija glede vseh dejstev, ki so takrat e obstajala. Teh dejstev stranke po pravnomonosti ne morejo ve uveljavljati, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, doloenimi za ta postopek. Prekluzija pa ne velja za dejstva, ki so nastopila po zakljuku gl. obravnave. Pravnomonost preneha le, e je pravnomona sodba razveljavljena oz. spremenjena z izrednimi pravnimi sredstvi.

54

CPP - Vpraanja in odgovori

55

CPP - Vpraanja in odgovori

153.Kakna pravna sredstva poznamo in enega opii? (U-320)

PRAVNA SREDSTVA
Redna
-Pritoba proti sodbi -Pritob proti sklepu

Izredna
-Revizija proti sodbi/sklepu -Zahteva za varstvo zakonitosti -Obnova postopka -Toba za razveljavitev sodne poravnave -Toba za razveljavitev arbitrane odlobe

154.Znailnost pravnih sredstev? (U-320)

ZNAILNOSTI PRAVNIH SREDSTEV
Suspenzivnost
-odloen je nastop pravnomonosti in izvrljivosti

Devolutivnost
-o pravnem sredstvu odloa vije sodie

Enostranost in dvostranost
-enostrana -kadar nasprotnik vlagatelja pravnega sredstva nima monosti, da se o njem izjavi (npr.pritoba proti sklepu) -dvostrana-kadar imata obe stranki monost prispevati procesno gradivo za ovloanje o pravnem sredstvu

Reformatorinost in kasatorinost
-reformatorino (revizijsko)p.s.-kadar lahko sodie izpodbijano sodno odlobo spremeni; Kadar ima sodie revizijska pooblastila, ima vedno tudi pooblastilo razveljaviti sodno odlobo. -kasatorinost p.s.-kadar lahko sodie le zavrne ali razveljavi sodno odlobo

Samostojna in nesamostojna
-samostojna tista, ki jih lahko vloimo samostojno -nesamostojna tista, ki jih ni mogoe vloiti samostojno, temve le obenem z vloitvijo kakega drugega pravnega sredstva (npr.pritoba proti sklepu)

155.Kdaj je pravno sredstvo dopustno? (U-322)

DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEV
Pravno sredstvo zoper sodno odlobo dopustno: e je predvideno v zakonu, e je pravoasno, e ga je vloila upraviena (legitimirana) oseba, ki se pritobi ni odpovedala ali jo umaknila, e ima vlagatelj pravni interes, e je popolno.

156.Kdo je legitimiran za vloitev pritobe proti sodbi?

stranke njen univerzalni ali singularni naslednik, e je vstopil v pravdo stranski intervenient, e to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem sosporniki intervenient (celo proti volji stranke)

Rok za vloitev_

-15 dni
-8 dni v meninih in ekovnih sporih

157.Katere pritobene razloge poznamo? (U-324) (338 ZPP)

PRITOBENI RAZLOGI
Sodba se sme izpodbijati:
1.zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka; 2.zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja 3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. zamudna sodba se ne more izpodbijati v toki 2.;

56

CPP - Vpraanja in odgovori

sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se ne more izpodbijati v toki 2.,3.; (lahko samo toka 1. ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi ali pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae (338/2 ZPP)

158.IUS NOVORU v pritobi! (U-329)

V pritobi sme pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, e so izpolnjeni pogoji iz 286/2 ZPP: Navaja pa lahko le tista nova dejstva, ki so obstajala e v asu zakljuka glavne obravnave.

159.IUS NOVORUM na pritobeni obravnavi! (U-331)

Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiem prave stopnje (348/5 ZPP)

160.Kaj sodie preizkua po uradni dolnosti in kaj ne pri pritobi? 161.Meje preizkusa sodbe prve stopnje! (U-331)

Sodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritobo e pa se iz pritobe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodie druge stopnje preizkusi sodbo sodia prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritobi, Pri tem pa pazi po uradni dolnosti na: 1-bistvene kritve dolob pravdnega postopka (1.,2.,6.,7.,8.,11.,12. in 14.toke 339/2 ZPP) 2-pravilno uporabo materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava
Kritev je podana: 1-e uporabi sodie nepravilno pravno normo 2-e sodie sicer uporabi pravo pravno normo, vendar jo napano interpretira 3-e napravi napano subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo (primer: razdedinjenje zaradi aljivke).

162.Kako sodie II.stopnje odloa o pritobi zoper sodbo? (U-332)

Odlobe sodia druge stopnje o pritobi

lahko zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje ali razveljavi to sodbo in polje zadevo sodiu prave stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavre tobo ali spremeni sodbo prve stopnje.

Sodie druge stopnje zavre s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo, e tega ni storilo sodie prve stopnje. Sodie druge stopnje zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje, e spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolnosti. Sodie druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj, e stranka zahteva spremembo, in lahko spremeni sodbo, eprav stranka zahteva, naj se razveljavi. Sodie druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prave stopnje, e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. V tem sklepu odloi sodie druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kritev pravdnega postopka, se razveljavi. e sodie druge stopnje razveljavi sodbo sodia prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

163.Kdaj sodie druge st. spremeni sodbo sodia prve stopnje?

57

CPP - Vpraanja in odgovori

1.e ugotovi na podlagi obravnave drugano dejansko stanje, kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnje; 2.e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odloba pa se opira samo na te dokaze 3.e je sodie prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira samo na ta dejstva 4.e misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je isto sodie zmotno uporabilo materialno pravo

164.Kako sodie II.stopnje odloa o pritobi zoper sklep?

Ko odloa o pritobi zoper sklep, lahko sodie druge stopnje: 1.zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (343/1,2,3 in 363/1 zpp) 2.zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia prve stopnje; 3.ugodi pritobi in sklep spremeni ali razveljavi inpo potrebi vrne zadevo v nov postopke.

165.Pojem in namen revizije? (U-337)

Revizija je izredno in zaradi tega nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomonim odlobam druge stopnje. Revizija je omejeno pravno sredstvo, saj ni dovoljena proti vsem pravnomonim pritobam, pa tudi revizijski razlogi so omejeni. Namen revizije je predvsem zagotoviti pravilno in zakonito odlobo v konkretnem sporu.

166.Dopustnost revizije in legitimacija za njeno vloitev? (U-337)

Dopustnost revizije : - zoper pravnomono odlobo izdano na drugi stopnji, ki je odvisna od 1-vrednosti spornega predmeta in 2-pravnega temelja civilnega spora. Legitimacija za njeno vloitev: 1.stranka 2.univerzalni naslednik 3.singularni naslednik, e je vstopil v pravdo 4.zakoniti zastopnik ter pooblaenci teh oseb 5.stranski intervenient, e je sodeloval v rednem postopku in nikoli proti volji stranke 6.sosporniki intervenient p vedno.

167.Kdaj je revizija dovoljena? 168.V katerih pravdah se lahko zahteva revizija?

Revizija je vselej dovoljena:

v sporih o preivljanju, ko je preivnina prvi doloena ali je ukinjena; v odkodninskih sporih za izgubljeno preivljanje zaradi smrti preivljalca, ko je ta odkodnina prvi doloena ali ukinjena; v sporih iz avtorskih pravic; v sporih, ki se nanaajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, in v sporih v zvezi z varstvom konkurence v premoenjskih sporih, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 1 mio SIT.

168.Revizijski razlogi? (U-338)

Revizija se lahko vloi: 1.zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz 339/2 razen
e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4.toka) ali pristojnost arbitrae (5.to.) e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opraviti (10.to.) e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12.to.) e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13.to.)

2.zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz 339/1 pred sodiem druge stopnje 3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi prekoraitve tobenega zahtevka je revizija dopustna samo, e je bila ta kritev storjena ele v postopku pred sodiem druge stopnje.

58

CPP - Vpraanja in odgovori

Revizije NI MOGOE vloiti zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

169.Na kaj pazi revizijsko sodie po uradni dolnosti? (U-338)

Revizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah, ki so v njej navedeni, pri emer pazi po uradni dolnosti le na pravilno uporabo materialnega prava.

170.Odlobe revizijskega sodia!

1. 2. 3.
s sklepom zavre revizijo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (e tega ni storilo e sodie 1. st. v mejah svojih pravic) - (377 l.) s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno (e niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vloena in ne razlogi, na katere mora paziti sodie po uradni dolnosti) - (378 l.) s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia 2. st. in sodia 1. st. ter vrne zadevo v novo sojenje sodiu 1. ali 2. st. ali drugemu pristojnemu sodiu (e ugotovi bistvene kritve dolob pravdnega postopka, zaradi katerih je revizija dopustna) - (379/1 l.) s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre tobo (e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, oz. o katerem je bilo prej pravnomono razsojeno - res iudicata ali kateremu se je tonik odpovedal ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava - res transacta) - (379/2 l.) e je bila v postopku pred sodiem 1. ali 2. st. storjena kritev iz 11. t. 339 l. (kritev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka, o procesni sposobnosti ter kritev pravil o zastopanju), revizijsko sodie glede na naravo kritve: razveljavi izpodbijano sodbo in vrne sodiu v novo odloanje ali razveljavi izpodbijano sodbo in zavre tobo (379/3 l.) s sodbo ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodbo(e je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno) (380/1 l.) s sklepom ugodi reviziji in v celoti ali deloma arazveljavi sodbo 1. in 2. st. ali samo sodbo 2. st. ter vrne zadevo v novo sojenje sodiu 1. oz. 2. st. (e je bilo zaradi zmotne uporebe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe) - (380/2 l.) e revizijsko sodie ugotovi, da je bil s pravnomono sodbo sodia 2. st. prekoraen tobeni zahtevek, revizijsko sodie glede na naravo prekoraitve:

4.

5.

6. 7.

8.

s sklepom razveljavi sodbo sodia 2. st. in VRNE zadevo v novo sojenje sodiu 2. st. oz. s sodbo spremeni izpodbijano sodbo- (381 l.)

171.Katere absolutno bistvene kritve ne pridejo v potev pri reviziji?

Absolutno bistvene kritve lahko razvrstimo v tri skupine:

Kritve temeljnih nael CPP (kritve pod 1,5,6,8,9,10,13) Kritve procesnih predpostavk (kritve pod tokami 3,4,11,12) Kritve nekaterih drugih pomembnejih procesnih pravil (kritve pod tokami 2,7,14)

Pri reviziji ne pridejo v potev kritve iz

toke 4. - (kritev se nanaa na krajevno pristojnost), toke 5 - (kritev se nanaa na pristojnost arbitrae), toke 10 (e je sodnik sodia 1.st.izdal sodbo brez GO, eprav bi jo moral opraviti) toke 12 (e je bilo odloeno o zahtevku o katerem e tee pravda) toke 13 (e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost GO).

172.Revizija zoper sklep! (384 ZPP)

Dovoljena je revizija zoper sklep sodia 2. st., s katerim je bil postopek pravnomono konan predvsem torej zoper sklep, s katerim je bila toba zavrena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija

59

CPP - Vpraanja in odgovori

zoper sklep je dovoljena le v tistih sporih, v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo pritobenega sodia.

Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie 2. st. zavrglo vloeno pritobo oz. s katerim je potrdilo sklep sodia 1. st., da se revizija zavre. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o reviziji zoper sodbo.

173.Zahteva za varstvo zakonitostipojem in glavne znailnosti!(U-343)

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno, dvostrano pravno sredstvo dravnega toilca. Rok: 3 meseci od pravnomonosti sodne odlobe Rok se teje: - zoper odlobo, izdano na 1.st., zoper katero NI bila vloena pritoba od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s pritobo; - zoper odlobo, izdano na 2.st., zoper katero NI bila vloena revizija od dneva, ko je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje.

Zahteve za varstvo zakonitosti Ni zoper odlobe, ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodie!! O zahtevi za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie. Dravno toilstvo ne more vloiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. e sta zoper isto odlobo vloeni revizija in zahteva za varstvo zakonitosti, odloi vrhovno sodie o obeh pravnih sredstvih z eno odlobo.

177.Meje preizkusa pri odloanju o zahtevi za varstvo zakonitosti? 175.Na kaj pazi sodie pri zahtevi za zavrstvo zakonitosti po uradni dolnosti?
Pri odloanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodie omeji samo na preizkus kritev, ki jih uveljavlja dravno toilstvo v svoji zahtevi. Po uradni dolnosti ne pazi na ni!!!

176.Toba za razveljavitev sodne poravnave razlogi za vloitev? (U343) (392 ZPP)

Stranke lahko sodno poravnavo izpodbijajo s tobo, za razveljavitev sodne poravnave. Razlogi za vloitev za izpodbijanje sodne poravnave:

1.zaradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae; 2.zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen 3. e je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.
Postopek: pravila, ki veljajo za obnovo postopka!

Rok za vloitev: SR = 3 mesece OR = 3 leta

Toba za razveljavitev sodne poravnave se vloi vselej pri sodiu, pred katerim je bila sklenjena. O tobi za razveljavitev sodne poravnave odloa sodie v sestavi, ki jo doloa zakon za odloanje o spornem predmetu, o katerem ne bila sodna poravnava sklenjena.

60

CPP - Vpraanja in odgovori

177.Kakna pravna sredstva so na voljo zoper sodno poravnavo? (U295)

Na sistem uveljavlja meano teorijo oziroma teorijo o dvojni naravi sodne poravnave. Zakon izrecno pravi, da mora poravnava vsebovati razreitev materialnopravnega spora, saj se mora nanaati na sporni predmet. Procesno je sodna poravnava izenaena z izvrljivo, torej pravnomono sodno odlobo in je po 17/1 ZIZ izvrilni naslov, zato jo je mo izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi: revizija zahteva za varstvo zakonitosti obnova postopka toba za razveljavitev sodne poravnave

178.Obnova postopka! (U-347) (394 ZPP)

Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno, dvostrano pravno sredstvo.

Obnovitveni razlogi:
Postopek, ki je s sodno odlobo pravnomono konan, se lahko na predlog stranke obnovi:

1.e je pri izdaji odlobe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen; 2.e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem; 3.e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 141. lenu tega zakona, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot tri mesece; 4.e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 5.e se opira sodna odloba na krivo izpovedbo prie ali izvedenca; 6.e se opira sodna odloba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnina vsebina; 7.e je prilo do sodne odlobe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega; 8.e pridobi stranka monost uporabiti pravnomono odlobo sodia, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama; 9.e se opira sodna odloba na drugo sodno odlobo ali na odlobo kaknega drugega organa, pa je bila ta odloba pravnomono spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena; 10.e zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi monost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodneja odloba, e bi bila ta dejstva oziroma e bi bili ti dokazi uporabljeni v prejnjem postopku.

3 skupine obnovitvenih razlogov:

Absolutne bistvene kritve postopka Kazniva dejanja kot razlog za obnovo postopka Ius-novorum

Rok za vloitev je v 30dneh in sicer:

v primeru iz 1.toke od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog v primeru iz 2.in 3. toke od dneva, ko je bila odloba vroena stranki; v primeru iz 4.toke, e se je postopka kot tonik ali kot toenec udeleil nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, od dneva, ko je bila temu vroena odloba; e stranke, ki je pravna oseba ni zastopal pooblaenec ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom, od dneva, ko je bila odloba vroena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaencu; e zakoniti zastopnik oziroma pooblaenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravnda dejanja pa od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog; v primeru iz 5. in 7.toke od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomono sodbo v kazenskem postopku, e se kazenski postopke ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliine, zaradi katerih se postopke ne more uvesti; v 8.in 9.toki od dneva, ko je stranka mogla uporabiti pravnomono odlobo, ki je razlog za obnovo postopka; v primeru iz 10.toke od dneva, ko je stranka mogla navesti sodiu nova dejstva oziroma nova dokazila;

61

CPP - Vpraanja in odgovori

e bi zael tei 30 dnevni rok preden bi odloba postala pravnomona, se teje ta rok od pravnomonosti odlobe, kadar zoper njo ni bilo vloeno pravno sredstvo, sicer pa od vroitve pravnomone odlobe vijega sodia. e pretee pet let od dneva, ko je postala odloba pravnomona, se obnova postopka ne more ve predlagati, razen e se zahteva obnova iz razloga, ki je naveden v 2.in4. toki 394 lena ZPP:

179.Faze obnove postopka! (U-350)

FAZE OBNOVE POSTOPKA-Obnovitveni postopek se deli v 3 faze: pripravljalni,razveljavitveni,nadomestitveni PRIPRAVLJALNI POSTOPEK namenjen je preizkusu, ali je obnovitveni predlog pravoasen,

popoln in dopusten. Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavre s sklepom predsednik senata brez naroka. e predsednik senata ne zavre predloga, vroi izvod predloga nasprotni stranki, ki ima pravico nanj v 15 dneh odgovoriti. Ko prispe k sodiu odgovor na predlog ali ko potee rok za odgovor, doloi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. e se zahteva obnova postopka zaradi ius novorum, lahko predsednik senata zdrui obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. e se predlog sklicuje na razlog, ki sploh ne more biti podlaga za obnovo, je predlog neveljaven.

namenjen je razveljavitvi pravnomone sodne odlobe. Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodia prve stopnje, razen e je obravnavanje predloga zdrueno z obravnavanjem glavne stvari. e predsednik senata dovoli obnovo postopka, izree v sklepu, da se razveljavi odloba, ki je bila izdana v prejnjem postopku.
RAZVELJAVITVENI POSTOPEK

NADOMESTITVENI POSTOPEK namenjen je izdaji nove sodne odlobe.

Predsednik senata doloi glavno obravnavo ele po pravnomonosti sklepa, s katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa odloi v tem sklepu, da se takoj zane z obravnavanjem glavne stvari. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predloijo nove dokaze.

180.Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi!

e vloi stranka v roku za vloitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov, iz katerih je mogoe vloiti revizijo, se teje, da je stranka vloila revizijo. e vloi stranka revizijo zaradi kaknega razloga iz 12.toke drugega odstavka 339.ZPP, soasno ali pozneje pa vloi predlog za obnovo postopka zaradi katerega koli razloga iz 394.ZPP, sodie prekine postopek s predlogom za obnovo postopka, dokler ni konan postopek z revizijo. V vseh drugih primerih, v katerih vloi stranka predlog za obnovo postopka, nato pa revizijo, sodie praviloma prekine postopek z revizijo, dokler ni konan postopek s predlogom za obnovo postopka, razen e spozna, da so podani resni razlogi, da ravna drugae.

181.Posebni postopki! (U-367)

Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerji med stari in otroki (406-423 ZPP) Postopek v pravdah zaradi motenja posesti (424-430 ZPP) Izdaja plailnega naloga (431-441 ZPP) Postopek v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP) Postopek pred arbitraami (459-479 ZPP) Postopek v gospodarskih sporih (480-497 ZPP)

182.Varstvo mladoletnih otrok v sporih iz razmerij med stari in otroki? (U-372)

Za zakonske spore ter spore iz razmerij med stari in otroki je posebej urejena procesna sposobnost otrok. Konvencija ZN o otrokovih pravicah vsebuje za nastopanje otroka zlasti dve pomembni dolobi:

1.da mora imeti otrok, e gre za postopek za loitev otroka od starev, monost sodelovati v postopku in izraziti svoje mnenje,

62

CPP - Vpraanja in odgovori 2.da mora imeti otrok, ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, v kateremkoli sodnem ali upravnem

postopku, ki tee v zvezi z njim, pravico to svoje mnenje prosto izraziti in da mu zato gre pravica do zaslianja (neposredno, preko zastopnika ali ustreznega organa).

Tako doloa 409. len ZPP, da mora sodie otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogoiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati procesna dejanja v postopku le, dokler ne izjavi, da sam prevzema pravdo. Otroka, ki e ni star 15 let oz. za katerega sodie presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik. Otroku, ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje, sodie tudi vroi odlobo, proti kateri ima pravico vloiti pritobo. (410/3 ZPP) ZPP v skladu s konvencijo tudi doloa, da e je otrok e dopolnil 10 let in je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odloitve, ga mora sodie na primeren nain obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliine sodnik povabi otroka na neformalen razgovor na sodiu ali zunaj njega s posredovanjem CSD ali olskega svetovalnega delavca. Ob razgovoru je lahko navzoa oseba, ki jo otrok sam izbere; o razgovoru se vodi zapisnik, lahko pa se razgovor tudi zvono snema. Zaradi varstva otrokovih koristi lahko sodie celo odloi, da se starem ne dovoli vpogled v zapisnik oz. posluanje posnetka. Sodie na mnenje otroka ni vezano. O tem, pri kom bo otrok v varstvu in vzgoji, odloi sodie glede na njegove koristi. To velja tudi za primer, e otrok samostojno nastopa v postopku.

183.Predpostavke za izdajo plailnega naloga? (378)

Plailni nalog je dajatvena sodna odloba/sklep, ki jo izda sodie le na podlagi podatkov mandatne tobe, ne da bi zaslialo toenca. Je izraz naela ekonominosti in hitrosti postopka.

Predpostavke za izdajo plailnega naloga:

Glede na predpostavke za izdajo poznamo dve vrsti plailnih nalogov in sicer: Dokumentiran plailni nalog (plailni nalog izdan na podlagi verodostojne listine431 ZPP) o da gre za denarno terjatev o da je terjatev zapadla o da je priloena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali overjenem prepisu Za verodostojne listine veljajo:
o o o o o o javne listine zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve menice in eki s protestom in povratnimi rauni, e so ti potrebni za nastanek zahtevka izpiski iz overjenih poslovnih knjig fakture listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javne listine.

Nedokumentiran plailni nalog (plailni nalog brez verodostojne listine)(432 ZPP) o da gre za denarno terjatev o da je terjatev zapadla o da znesek ne presega 200.000,00tolarjev o da sta v tobi navedeni podlaga in viina dolga ter predloeni dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resninost tobenih navedb

184.Postopek za izdajo plailnega naloga! (U-378)(431,432 ZPP)

o o o o o o Plailni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. V plailnem nalogu izree sodie, da je toena stranka dolna v 8.dneh v meninih in ekovnih sporih pa v 3.dneh po prejemu plailnega naloga izpolniti tobeni zahtevek skupaj s stroki, ki jih je odmerilo sodie, ali pa v istem roku ugovarjati zoper plailni nalog. e sodie ne ugodi predlogu za izdajo plailnega naloga , nadaljuje s postopek tobo. Plailni nalog sme toena stranka izpodbijati samo z ugovorom. Ugovor mora biti obrazloen. V ugovoru mora toena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se teje, da je ugovor neutemeljen. e toena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plailnega naloga (431.,432.l) ali da so ovire za nadaljnji postopek, odloi sodi'e najprej o takem ugovoru. e spozna, da je ugovor utemeljen, razveljavi s sklepom pl.nalog in zane po pravnomonosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, e je treba, da se opravi obravnava.

63

CPP - Vpraanja in odgovori

o o e sodie ne ugodi takemu ugovoru, preide na obravnavanje glavne stvari, sklep pa se vzame v odlobo o glavni stvari. e sodie na ugovor, da tobeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji plailnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plailni nalog in odloi o tobenem zahtevku (311/1):

185.Naela postopka v sporih majhne vrednosti? 186.Temeljno naelo v sporih majhne vrednosti? (U-381)
o

o o o

Uveljavitev naela ekonominosti in hitrosti postopka. Omejeno naelo materialne resnice (sodbe ni mogoe izpodbijati zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja). Poudarjeno naelo pismenosti.
Temeljno naelo je naelo ekonominosti in pospeitve postopka. V pravdah, kjer je razmeroma majhna vrednost spornega predmeta bi, e bi upotevali vse dolobe ZPP-ja lahko vekrat pripeljalo do tega, da bi bili stroki postopka viji kot vrednost spornega predmeta. Eden izmed elementov sodnega varstva je tudi njegova cena. Previsoki stroki v zvezi s spori majhne vrednosti gotovo onemogoajo uinkovito sodno varstvo v takih primerih.

186.Pojem in doloitev gospodarskega spora? (388)

Doloijo se po:

subjektivnem kriteriju gre za spore, v katerih je vsaka od strank gospodarska druba, zavod, zadruga, drava ali samostojna lokalna skupnost; objektivnem kriteriju gre za spore, ki se nanaajo na ladje in na plovbe na morju, spore zaradi vpisov v sodni register, spore v zvezi s steajnim postopkom, spore iz koncesijskih pogodb; subjektivno-objektivnem kriteriju gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. Gre za statusno gospodarske spore.

187.Revizija v gospodarskih sporih? (490 ZPP)

o
V gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, e vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomone sodbe ne presega 5 mio SIT.

188.Razlog za obnovo postopka v tobi zaradi motenja posesti! (U-387)

Obnova postopka je v tobi zaradi motenja posesti dovoljena iz dveh razlogov:

zaradi kritve naela kontradiktornosti, ker stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vroitve ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem

zaradi kritev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in o procesni sposobnosti ter s tem v zvezi zaradi kritev pravil o pravilnem zastopanju. Obnova pravnomono konanega postopka je mogoa samo v 30 dneh od pravnomonosti sklepa o motenju posesti.

189.Pravna sredstva v izvrilnem postopku! 190.Ali sta moni revizija in obnova postopka v izvrilnem postopku?
ZIZ izrecno navaja le dva pravna sredstva: zoper sklep, izdan na prvi stopnji je dovoljena PRITOBA, razen e zakon doloa drugae, pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, s katerim je predlogu ugodeno, pa je UGOVOR. Pritobo in ugovor je treba vloiti v 8 dneh od vroitve sklepa sodia prve stopnje, e ni v zakonu drugae doloeno. Zoper sklep, izdan o ugovoru je dovoljena pritoba. Pritoba in ugovor ne zadrita postopka, e ni v zakonu drugae doloeno. Odloba o pritobi je pravnomona. Zoper odredbo pa ni pravnega sredstva. Revizije in obnove postopka v izvrilnem postopku ni. Obnova je izjemoma dovoljena v primeru izvrbe na podlagi verodostojne listine zoper del sklepa, s katerim je sodie odloilo o terjatvi in proti sklepu o obstoju terjatve za nasprotno izvrbo. Obnova postopka se zahteva po dolobah ZPP-ja. Dravni toilec lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti. Med pravna sredstva uvramo e: tobo zaradi nedopustnosti izvrbe

64

CPP - Vpraanja in odgovori

zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvrbe predlog za vrnitev v prejnje stanje toba na izpodbijanje terjatve v postopku poplaila iz prodane stvari predlog za nasprotno izvrbo.

191.Eventualna maksima v izvrbi!

V izvrilnem postopku je pravica navajanja novot omejena. Stranke morajo vsa pravno relevantna dejstva za izvrbo navesti v ugovoru oz. v ugovoru na ugovor, ker narok ni urejen. EM je v ZIZ-u urejena v 60. lenu v tobi zaradi nedopustnosti izvrbe. Dolnik mora istoasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvrbe in istoasno navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, s katerimi jih utemeljuje, sicer to pravico izgubi. Ta dejstva in dokaze sodie upoteva samo, e jih dolnik navaja oz. predlaga v pripravljalni vlogi, vloeni v roku, ki mu ga je dalo sodie zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tobo.

192.Izjema ugotavljanja dejstev po uradni dolnosti!

Pri procesnih dejanskih stanjih, to je pri ugotavljanju dejstev, ki so pomembna za uporabo posameznih procesnih norm velja preiskovalno naelo. Tako mora sodie po uradni dolnosti ugotavljati in upotevati vsa dejstva, ki so pomembna za doloitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti, krajevne pristojnosti, itd.

193.Ugovor tretjih oseb v izvrbi! (64,65 ZIZ)

Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki ga lahko vloi zoper sklep o izvrbi tisti, ki verjetno izkae, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo. V tem ugovoru zahteva, naj sodie izvrbo na ta predmet izree za nedopustno. Ugovor se lahko vloi do konca izvrilnega postopka. Izvod pravoasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroi sodie upniku, da se o njem izjavi. Rok za odgovor na ugovor je 8 dni. e upnik v roku ne odgovori na ugovor ali e izjavi, da mu ne nasprotuje, sodie v celoti ali delno razveljavi sklep o izvrbi in ustavi izvrbo. e ugovor ni obrazloen ali e pravica ni verjetno izkazana se teje, da je ugovor neutemeljen.

194.Kdaj se izda sklep o zaasni odredbi?

o Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvrba. Kadar je sklep o zaasni odredbi izdan v pravdnem ali kaknem drugem postopku, ima uinek sklepa o izvrbi.

195.Vrste zaasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve!

Sodie sme za zavarovanje nedenarnih terjatev izdati vsako odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti pa: prepoved odtujitve in obremenitve preminin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari, prepoved odtujitve in obremenitve nepreminine, na katero meri terjatev z vknjibo prepovedi v zemljiki knjigi, prepoved dolniku, da ne sme storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo upniku ter prepoved, da ne sme ni spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev, prepoved dolnikovemu dolniku, da ne sme izroiti dolniku stvari, na katere meri terjatev, plaevanje nadomestila plae delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odlobe o prenehanju delovnega razmerja, e je to potrebno za preivljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolan preivljati. V primeru iz 3. toke doloi sodie s sklepom o zaasni odredbi tudi denarno kazen za primer kritve prepovedi.

196.Nasprotna toba!
Nasprotna toba je pravno sredstvo dolnika proti upniku, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo z izvrbo odvzeto, ker je bila izvrba opravljena brez pravne podlage. Dolnik lahko zahteva samo tisto, kar mu je bilo odvzeto. NI se lahko predlaga na koncu izvrilnega postopka, ko je izvrba opravljena. Predlog za NI sodie izroi upniku in zahteva od njega naj se v 8 dneh od vroitve o njem izjavi in ga opozori na pravne posledice, e se v predpisanem roku ne izjavi oz. e predlogu ne nasprotuje torej, da bo predlogu ugodeno. Razlogi za NI:

65

CPP - Vpraanja in odgovori

e je dolnik med izvrilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev, e je bil izvrilni naslov pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izreen za neveljavnega, e je bil sklep o izvrbi pravnomono v celoti ali delno razveljavljen, e je sodie izreklo za nedopustno izvrbo, ki je e bila opravljena, e je upnik prejel ve, kot znaa njegova terjatev, ali e pri izvrbi na plao in druge denarne prejemke niso bile upotevane dolobe o omejitvi izvrbe. ROKI: Predlog za NI lahko vloi dolnik v treh mesecih od dneva ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v 1 letu od dneva, ko je bil konan IP. e upnik nasprotuje NI, je treba razpisat narok. e se NI ugodi, mora upnik dolniku v 15 dneh vrniti tisto, kar je z izvrbo dobil. Proti pravnomonemu sklepu, s katerim sodie NI ugodi ali zavrne, je mona obnova postopka.

197.Pobotanje pravna sredstva!?

Toenec priznava, da tonikova terjatev sicer obstoji, vendar trdi, da ima tudi sam terjatev do tonika in da je zaradi tega ta pravica prenehala obstajati. Pogoji za uspeen pobot: terjatve morajo biti: vzajemne, istovrstne, dospele, iztoljive. Poznamo predpravdno pobotanje (pobotna izjava je bila dana pred vloitvijo tobe) in procesno pobotanje (toenec da pobotno izjavo v procesu). V sodbi gre za zavrnitev zahtevka zaradi pobota. Posebnost izrek sodbe je trilenski: 1. obstoj tonikove terjatve 2. obstoj toeneve terjatve (najve do viine tonikove) 3. izrek pobotanja in zavrnitev tobenega zahtevka. Ugovor pobota ima tonik in ga lahko uveljavlja do konca postopka na prvi stopnji. Odloitev o toenevi terjatvi na podlagi pobotnega ugovora postane pravnomoen. Pobot je moen vedno samo do viine zahtevka. e pa je v pobotu toenev zahtevek viji od tonikove terjatve je bolje se ne pobotati, ampak vloiti nasprotno tobo, ker se lahko izterja cela terjatev.

198.Razlika med notarskim zapisom in zapisnikom!

Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, e so bile upotevane pri njihovem sestavljanju oz. odpravljanju vse bistvene formalnosti, doloene v Zakonu o notariatu. Notarske listine so: notarski zapis, notarski zapisnik, notarsko potrdilo. Notarski zapis je najpomembneja listina, ki ima uinek neposredne izvrljivosti, e stranke na to pristanejo. Lahko ga sestavlja samo notar, ker jami za njegovo vsebino in za to tudi odgovarja. Notarski zapisnik je pa v bistvu ira oblika notarskega potrdila, ki se sestavi, kadar gre za obirneja dejanja (npr.: zapisnik skupine delniarjev d.d.)

199.Kaj je to odlog izvrbe?

Gre za zastoj izvrilnega postopka. Dokler ta zastoj traja, se izvrilna dejanja ne opravljajo. Predlaga ga lahko dolnik, upnik ali tretja oseba. Izvrilna dejanja opravljena pred odlogom ostanejo v veljavi. Roki prenehajo tei in zanejo tei znova, ko zane tei izvrba. Predpostavke odloga so odvisne od tega, kdo ga je predlagal: DOLNIK na njegov predlog lahko sodie popolnoma ali delno odloi izvrbo, e dolnik izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo utrpel nenadomestljivo kodo in da je ta koda veja od tiste, ki zaradi odloga nastane upniku v primerih, ki jih doloa 71. len ZIZ-a. Lahko pa sodie odloi izvrbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno opravieni razlogi, vendar samo enkrat in najdlje za 3 mesece. Na predlog upnika mora dolnik v roku, ki ga doloi sodie in ne sme biti dalji od 15 dni plaati varino, e ne se teje da je predlog za odlog umaknil. Na predlog UPNIKA se lahko izvrba odloi, e e ni zaeta brez soglasja dolnika. Po zaetku pa s soglasjem dolnika. Upniku ni treba niesar dokazovati. TRETJI mora dokazovati za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo utrpel nenadomestljivo kodo. Na predlog upnika mora poloiti varino, razen, e bi s tem bilo ogroeno njegovo preivljanje, ali preivljanje njegovih druinskih lanov. Tretji lahko tudi predlaga odlog, e istoasno zahteva, da naj se izvrba na nek predmet izree za nedopustno. IP je zakljuen, ko je upnik poplaan.

66

CPP - Vpraanja in odgovori

200.Impugnacijski razlogi za ugovor!

Impugnacijski razlogi za ugovor so nepravi opozicijski to pomeni, da kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu in kljub temu, da terjatev obstaja, ni pogojev, da bi se izvrba opravila v sedanjem asu oziroma v korist ali breme osebe, ki je stranka v postopku. Impugnacijski razlogi so:

e je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoe predlagati izvrbo (55/10 ZIZ) e terjatev ni prela na upnika oziroma e obveznost ni prela na dolnika (55/12 ZIZ) PACTUM DE NON PETENDO- dogovor upnika in dolnika, da kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu nekaj asa izvrbe e ne bo predlagal) zaetek postopka prisilne likvidacije ali steajnega postopka nad dolnikom

201.Opozicijski razlogi za ugovor! (R-202?)

Opozicijski razlogi za ugovor so razlogi, ki kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu izvrba ni dovoljena, ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. Opozicijski razlogi: prenehanje terjatve

oviranje terjatve: a-odlog plaila b-zastaranje terjatve

67