Pravopisna pravila v praksi

Povzeto po: Damjan, M., ontala Piberl, P.: Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. DOBA EPIS. Maribor 2004.

K pravopisu sodi:

delitev imen, zapisovanje imen bitij, delitev zemljepisnih imen in njihov zapis, opredelitev stvarnih lastnih imen in njihov zapis, raba konnih in nekonnih loil v skladenjski in neskladenjski rabi, zapis krajav: kratic, okrajav in simbolov, zapis prevzetih besed, pisanje skupaj oziroma narazen.

1016

DELITEV IMEN

imena bitij obna imena zemljepisna imena stvarna imena lastna imena

Obna imena o so splona poimenovanja vrste bitij (moki), ivali (opica), stvari (pisalo), snovi (moka) in pojmov (ljubezen); o piemo jih z malo zaetnico. Lastna imena o so natanneja poimenovanja bitij in ivali, zemljepisnih in stvarnih danosti: Barbara, Piki, marje pri Jelah, Gospodarska zbornica Slovenije; o piemo jih z veliko zaetnico.

IMENA BITIJ

Nekaj pravil o zapisu teh imen o Rojstno ime piemo pred priimkom, le izjemoma stoji priimek prej, npr. v abecednih seznamih. Tedaj lahko obe besedi loimo z vejico: Love, Tina. Sklanjanje lastnih imen Primer: K sodelovanju smo povabili g. Joeta Duha, go. Ireno Kralj in profesorico Zorkovo. Ste pri pregibanju (sklanjanju) imen opazili kaj posebnega? Tako je: Pri mokih imenih sklanjamo ime in priimek: Ivan Kos Ivana Kosa, Jure Lah Jureta Laha. ensko ime sklanjamo, priimka pa naeloma ne: Manca Koir Mance Koir. Kadar se priimek kona na -a, ga lahko tudi sklanjamo: Marija Mikunda Marije Mikunde. Pridevniko obliko enskih priimkov rabimo za nazivi in poklici, npr. pri vljudnostnem ogovarjanju: profesorica Kraljeva, doktorica Zorkova.

KAKO E? V poslovnem dopisovanju se velikokrat sreujemo z rabo imen. Posebej pozorni moramo biti na sklonljivost mokih imen in priimkov sklanjamo namre oboje. Teave povzroajo tudi moka imena na -o ali -a: Marko ali Marka (ne Markota, kot sicer smemo govoriti, nikoli pa zapisati); Miha Mihi ali Mihu, z Miho ali z Mihom pravilno je oboje, vendar naj bo v enem besedilu zapis poenoten. Zelo pogosta napaka je tudi napana raba okrajav za besedi gospod in gospa. Gospod = g., gospa = ga., vendar: Pismo je za go. Ireno Kvas ali Oglasite se pri ge. Ireni Kvas. Konni samoglasnik je torej sklonljiv. Nikar naj ne nastane gos.! V dopisih se v zadnji tretjini pogosto pojavijo oblike: Vroiti ali Dostaviti; vroiti/dostaviti komu torej Marku Kvasu. V praksi je tukaj vse prepogosto sreati imenovalniko obliko.

o Svojilne pridevnike iz imen (na -ov, -ev, -in) piemo z veliko zaetnico: Jankov, Majtaev, Irenin. o Z veliko zaetnico piemo tudi imena: pripadnikov narodov, narodnosti, drav: Slovenec, Luiki Srb, Jud, Amerian; prebivalcev naselij, pokrajin in celin: Mariboran, Koroec, Junoafrian. o Ali piemo neslovenci, neceljani, neevropejci z malo zaetnico? Ne! Kadar dobi ime za prebivalca predpono ne-, se velika zaetnica prenese nanjo. Torej: Slovenci in Neslovenci, Celjani in Neceljani, Evropejci in Neevropejci.

NAMIG

Kako pa je s tikanjem in z vikanjem v pismih? V poslovnih dopisih velikokrat uporabimo osebne in svojilne zaimke, ki jih lahko piemo z veliko ali malo zaetnico. Pogosteje se odloimo za veliko zaetnico zaimkov, kadar je naslovnik ena sama oseba; vendar tudi v tem primeru lahko uporabimo malo zaetnico, kar pa ne pomeni, da smo nespotljivi ali nevljudni. Velika zaetnica naj bi pomenila poseben izraz spotovanja. Torej zelo premiljeno, da ne pride do vsebinskega nasprotja; v ne-dopisih (opomin, pritoba ) se pogosto odloamo za malo zaetnico. Kadar ogovarjamo skupino ljudi, piemo mnoinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov z malo zaetnico: Spotovane gospe in gospodje, prosimo vas, da izpolnite vpraalnike. Nikakor ne: Gospod Joe, ali boste priel na sestanek? Polvikanje ali pogovorno vikanje je dovoljeno samo v pogovornem jeziku.

NAMIG

Pogosta napaka je raba samoglasnika o namesto e. Za glasovi c, j, , , , d se o preglasi v e: z Nejcem, z Jernejem, biev, z noem, koev, bridev.

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA

Nekaj pravil o zapisu zemljepisnih lastnih imen o Enobesedna imena piemo z veliko zaetnico, npr. Drava, Slovenija, Koper; pri sestavljenih imenih je zapis zaetnice razlien. o Ne pozabimo na delitev imen: lahko so naselbinska (imena mest, vasi, trgov, zaselkov) in nenaselbinska (ulice, gore, vode, polja, drave ). o V naselbinskih sestavljenih imenih piemo vse sestavine z veliko zaetnico, izjeme so le neprvi predlogi in izrazi selo, vas, mesto, trg, naselje: Most na Soi, Novo mesto, Stari trg. o Pri sestavljenih nenaselbinskih imenih piemo prvo sestavino z veliko zaetnico, neprve pa z malo. e je v takem imenu lastno ime, ga piemo z veliko zaetnico: Julijske Alpe, Zdruene drave Amerike. o Paziti moramo na posebnosti, kot so: naselbinsko ime rni Vrh nad Idrijo (kraj) Kranjska Gora (mesto) Zidani Most (kraj) nenaselbinsko ime rni vrh (hrib) marna gora (vzpetina) evljarski most (objekt)

o Pridevnike izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski, -ki piemo z malo zaetnico: Slovenija slovenski jezik, Celje celjske ulice.
o Bodite pazljivi tudi na rabo predlogov pri zemljepisnih lastnih imenih, npr: grem v Ptuj ali grem na Ptuj, torej: prihajam iz Ptuja ali s Ptuja.

NAMIG

V poslovnem dopisovanju velikokrat naletimo na rabo zemljepisnih imen. Pravila o zapisu le-teh so sicer dokaj preprosta; e pa ste vseeno v dvomu, lahko zapis preverite v leksikonu Slovenska krajevna imena ali v Krajevnem leksikonu Slovenije, tudi Slovenskem pravopisu 2001

NAMIG

Pogosta napaka v poslovnem dopisovanja je napana raba predloga. Bodite pazljivi: Predlog s piemo pred besedami, ki se zaenjajo na p, f, t, s, c, , , h in k. Predlog z piemo pred ostalimi rkami. Primeri: s povratnico, z vroilnico, s kurirjem, s pismom, z besedo Pari predlogov so: na s ali z Primeri: Grem na Pohorje. Prihajam s Pohorja. Potovala je v Radovljico. Vrnila se je iz Radovljice. v iz

STVARNA LASTNA IMENA

Nekaj pravil o zapisu stvarnih lastnih imen o Stvarna lastna imena piemo z veliko zaetnico. Pri vebesednem imenu piemo neprvo sestavino z veliko samo, e je le-ta lastno ime: knjiga Smrt na Nilu. o Stvarna lastna imena so naslovi ali imena: umetnostnih del in prireditev ter neumetnostnih besedil: balet Labodje jezero, Zakon o davku na dodano vrednost, delovnih organizacij, podjetij, delnikih drub, zavodov in ustanov: Ljubljanska banka, Perutnina Ptuj, Kranjska industrijska druba, Splona plovba Portoro, Zdravstveni dom Radovljica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, imena tehninih in drugih izdelkov v zvezah: mazilo Mentoklar, mobilni telefon Ericsson. o Imena podjetij in ustanov piemo z veliko zaetnico, e gre za uradne naslove, sicer piemo z malo zaetnico: Osnovna ola bratov Polaniev Maribor. o Velika zaetnica opravlja tudi razloevalno vlogo: Star Vipavec (prebivalec Vipave) je stiskal vipavca (vrsta vina) pod pazduho. o Paziti je treba na zapis stvarnih obnih imen, ta pa so: vrstna poimenovanja drutev, strank, podjetij, organov: ribiko drutvo, ljudska stranka, imena praznikov: boi, novo leto, silvestrovo, valentinovo, martinovo; z veliko zaetnico piemo samo tiste praznike, ki so izpeljani iz priimkov, npr. Preernov dan.

3055

LOILA Loila omogoajo smiselno in pravilno branje, s tem pa laje razumevanje zapisanega besedila. Rabljena so lahko skladenjsko: o konna loila v povedi: pika, klicaj, vpraaj, tri pike, pomiljaj, o nekonna loila v povedi: vejica, podpije, dvopije, o na zaetku povedi: narekovaj, alinejni pomiljaj, tri pike, uklepaj, o ne glede na mesto v povedi: oklepaj, narekovaj. Neskladenjska raba pomeni rabo v nestavnih enotah, in sicer za loevanje enot: o okrajave besed in besednih zvez: in. = inenir, o v datumih: 20. junija 2002, o kot znak proti ali deljeno 4 : 2, o pri zapisih denarne vrednosti: 345.658,00 SIT, o pri oznaevanju asa: 5.30.

STINOST LOIL

Loila so lahko: o stina (vezaj, poevnica): 50-letnica, , o levostina (pika, klicaj, vpraaj, vejica): itd., Pridi!, o desnostina (uklepaj, prvi del narekovaja), o nestina (pomiljaj, tri pike): Da pridem.

NAMIG

Kadar v besedilu sledi loilo loilu, med njima ni presledka; loili sta stini: Na sestanek sta prila le Bla Peternel, dipl. in., in Mateja Sovi, dipl. univ. ekon. Za piko ni presledka pri tevilenju poglavij, npr. 1.1.1; zadnjo piko ponavadi izpustimo. Napano rabljena sta tudi stini vezaj in nestini pomiljaj. Prvi je kratka rtica, drugi dalja; prvi je naeloma stien, drugi nestien, npr. 50-% popust, tel. t. 251-88-60, vendar: Blago bomo poslali v dogovoru z vami v osmih dneh. Dvodelni pomiljaj je pogosto rabljen namesto vejic.

KAKO E? Stinost loil je ena najpogostejih napak v poslovnih dopisih. Tako se pojavljajo oblike zapisa v datumih: 20.6.2005 pika je levostino loilo, kar pomeni, da mora za njo biti presledek, torej: 20. 6. 2005.

PIKA

Pike ne piemo: o v naslovih in podpisih: Prijava na razpis S spotovanjem,/S spotovanjem Majda Kos o v glavah dopisov: Peter Boi Titova cesta 8 2000 MARIBOR

NAMIG

V pozdravih se lahko izognemo tudi klicaju, ki je ustveno zaznamovano loilo, torej: Lepo vas pozdravljamo, Lep pozdrav, S spotovanjem, Lepo vas pozdravljamo. Lep pozdrav S spotovanjem

VEJICA

Rabo vejice bomo utemeljili ob primerih: o Pogosta napaka je odvena vejica, ki louje vebesedne stavne lene, ki niso stavki. V naslednjih povedih so nekatere vejice odve. Obveamo vas, da smo vae prejnje naroilo, t. 23 stornirali. Seznam vseh pravic in dolnosti, mi polijte v dveh dneh.

o Vejico navadno piemo pred vezniki:

PROTIVNIMI a, pa toda ampak

VZRONIMI saj kajti sicer

SKLEPALNIMI zato zatorej torej

POJASNJEVALNIM to je

pred drugim delom STOPNJEVALNEGA VEZNIKA ne samo ampak tudi ne le temve tudi

Primeri:
Ob knjigi se uimo, a tudi zabavamo. Berite zbrano, saj boste tako prili do bistva. To knjigo berem kot tudijsko gradivo, zato si izpisujem misli. Knjiga ne govori le o branju, temve tudi o njegovem pomenu za loveka. Na sestanek je priel prepozno, to je ele ob 10. uri. Bila je ne samo lepa, ampak tudi pametna. o Vejice navadno ne piemo pred: VEZALNIMI VEZNIKI: in, pa, ter pred drugim delom LONEGA VEZNIKA: pred besedo oziroma (oz.) Primeri: Vsi so zbrani in zdaj lahko prinemo. Ali se oglasite v nai trgovini ali nas pokliite. Poskusite govoriti jasneje oziroma raje napiite bistveno. ali ali bodisi bodisi

o Kaj pa se dogaja z vejico v naslednjih primerih?

Ne morem ne posluati ne zapisovati. Niti niso poslali prijave niti niso plaali rauna. To so STOPNJEVALNA PRIREDJA, kjer vejice ne piemo. Uvajajo jih vezniki niti niti, ne ne. Storitev smo vam e zaraunali, tako kot smo se dogovorili. Sporoil je, da e ga ob uri ne bo, naj sestanek prinejo. Kadar pride skupaj ve veznikov, vejice med njimi ne piemo stoji samo pred prvim (in ko, tako kot, da e, in ker, toliko da, potem ko, s tem da).

Raje govorim, kot piem. Tipka tako, kakor da to pone vse ivljenje. Bila je bolj pridna kot nadarjena. Ne kae drugega kakor molati. Kupuje tako leposlovne knjige kot enciklopedije. Pred primerjalnim veznikom kot kakor in stopnjevalnim tako kakor piemo vejico, kadar uvaja odvisnik z izraeno glagolsko obliko.

Mira, naa odlina poslovna sekretarka, ni nikoli izgubila ivcev. Pravopis, to koristno knjigo, vam toplo priporoam. Podjetje, ki ga zastopa gospod Lovrec, je zanesljivo. Vejica loi pristavek in odvisni stavek od preostale povedi.

o Kaj pa loila ob alinejnem pomiljaju? a) Vroiti: Janezu Kosu, raunovodstvu, direktorju. Obvestiti:

Janeza Kosa raunovodstvo direktorja

KOMENTAR

Pri alinejnem pomiljaju lahko kadar navajamo samo nekaj besed piemo vejico, nato pa na koncu piko; vendar je bolje, e se loilom povsem izognemo. Pazite tudi na veliko oz. malo zaetnico in na sklonske oblike. b) Sklepi: 1. Seminar bo v sredo, 26. t. m., v sejni sobi. 2. Udeleenci bodo dobili potrdila. 3. Na koncu se bomo dogovorili o tudijskem dopustu. Kadar natevamo vsebinsko samostojne povedi, je za njimi pika, vasih podpija s konno piko.

c)

Blazino priporoamo: ker je nega preprosta in premikanje bolnika laje; ker sta vzdrevanje in ienje preprosta.

Dalje enakovredne sestavine loimo s podpijem (lahko tudi z vejico).

Predlagamo naslednji dnevni red: 1. Preverjanje prisotnosti 2. Finanno poroilo 3. Razno

Kadar natevamo v stolpcih posamezne besede, jih lahko loimo z vejico in na koncu postavimo piko; loila pogosto opustimo.

Kadar natevamo v stolpcih posamezne besede, jih lahko loimo z vejico in na koncu postavimo piko; loila pogosto opustimo.
POMILJAJ

Oblikovno je pomiljaj loilo, ki je dalja rtica kot deljaj oz. vezaj. Naeloma je pomiljaj nestino loilo: o Poudarjeno louje kakno besedo: Prijatelj to je beseda vseh besed. o Uporabljamo ga namesto izpuene glagolske oblike: Mladost norost. o Dvodelni pomiljaj loi vrinjeni stavek od drugega dela povedi: S prijateljem zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz sva la poasi po cesti. o Alinejni pomiljaj: Prilogi: fotokopija sprievala ivljenjepis o V matematiki kot znak za minus: 8 4 = 4. Izjemoma je pomiljaj stino loilo, npr. namesto predlogov od do; pie se stino na obeh straneh: proga LjubljanaMaribor, str. 125132, knjiga bo stala 2.0003.000 SIT, delovni as: 8.0019.00.
VEZAJ

Vezaj je v primerjavi s pomiljajem kraja rtica in je naeloma stino loilo. Stini vezaj piemo: o med deli zloene besede, kjer bi lahko vstavili veznik in: slovensko-italijanska meja, Ljutomersko-Ormoke gorice, slovensko-nemki slovar; o kadar je prvi del zloenke tevka ali rka: 25-letnica, 4-urna seja, 100-odstoten, 14-krat, C-vitaminski;

o v primerih, ko le-ta nadomea izpueni del besede: pet- ali estdnevni delavnik, tri- ali petlanska komisija; o med kratinim imenom, pisanim z velikimi rkami: NUK-a, TV-ja, WebCT-ja; o za naveznim lenkom le-: le-ta, le-tega, le-sem, le-teh. Nestini vezaj piemo: med osebnim imenom in vzdevkom: Janez Kos - Ptica; med prvotnim in privzetim priimkom: Eva Kolar - Kovai; v novejem asu se v teh primerih vezaj lahko opua: Eva Kolar Kovai.

121122

KRAJAVE: KRATICE, OKRAJAVE IN SIMBOLI Kratica je ustaljena krajava vebesednega imena. Navadno jo piemo z velikimi rkami, z veliko zaetnico, lahko pa tudi z malo: RS, TAM, SNG, OZN, Unesco. o Nekatere teh kratic postanejo lastna imena, ki lahko ohranijo samo e veliko zaetnico; pri pregibanju zadnji samoglasnik postane sklonljiv, npr. Unesco, Unesca. Pri kraticah tipa TAM imamo pri pregibanju dve monosti zapisa: TAM-a ali Tama. Okrajave so okrajano zapisane besede ali besedne zveze navadno splono znanih, pogosto rabljenih besed. Znamenje okrajanosti je pika. Nekaj najpogostejih okrajav: g., ga., gd. d. d., d. o. o., s. p., prof., itn., t. m., t. l., str., tev., ipd., npr., t., ra., oz., tj., m. m., p. n., l.r., pribl.

NAMIG

Pri razlagi pomena okrajav si pomagajte s slovarskim delom Pravopisa. Simbole za merske enote piemo naeloma s presledkom za tevilko: 50 l, 35 m, 33 cm

KOMENTAR

Kratice in okrajave so v poslovnih dopisih al pogosto napano zapisane. Najpogosteje napake so: neenotnost zapisa tako je mo v enem dopisu za besedo inenir najti dve razlini okrajavi: ing. in in. Obe sta pravilni, vendar je treba rabo poenotiti; stinost loil pika je levostino loilo, kar pomeni, da je za njo presledek, zato piemo na primer univ. dipl. in., ne pa univ.dipl.in.; zamenjava okrajav t. in tev. prva pomeni tevilka, druga pa tevilo. Moramo biti natanni, da dopisi ne izgledajo malomarni.

NAMIG

Kaj pomeni okrajava p. n.? P. n. ne pomeni prejme naj, ampak pomen izhaja iz latinskega poimenovanja pleno nomine, kar pomeni s polnim naslovom. Se pravi, da okrajavo p. n. uporabimo, kadar

ne poznamo natannega imena gospodarske drube; v zasebnih pismih te okrajave torej ne uporabljamo.

2229

PISANJE PREVZETIH BESED IN BESEDNIH ZVEZ

Noben jezik ni samozadosten, zato vsak prevzema besede tudi iz drugih jezikov. Take besede in besedne zveze imenujemo prevzete. Prevzete besede in besedne zveze so lahko obna ali lastna imena, npr. jazz, dezva, a propo, New York V pisavi pri teh besedah in besednih zvezah loimo popolno ali delno poslovenitev. o Popolnoma poslovenjene obne prevzete besede imenujemo izposojenke (kultura, miting), taka lastna imena pa podomaena (Zevs, Petrarka). o Deloma poslovenjene obne besede imenujemo tujke (show, jazz), lastna imena pa so polcitatna (Schiller, Shakespeare). Poslovenimo jih le govorno in/ali tudi oblikoslovno. Veino prevzetih obnih besed pri nas pisno domaimo; navedimo le nekaj izjem, kjer besede in besedne zveze ohranijo izvirno pisavo: mednarodni glasbeni izrazi: adagio, allegro, nekateri strokovni izrazi: commedia dellarte, curriculum vitae, a conto, veina imen za vozila: volkswagen, boeing.

Tudi take besede s asom navadno prevzamejo domao slovensko pisavo po slovenskem izgovoru, npr.: kurikulum, a konto, disko

NAMIG

Pri zapisu prevzetih besed in besednih zvez si v praksi pomagajte tudi s slovarskim delom Pravopisa.

5666

PISANJE SKUPAJ OZIROMA NARAZEN rkovje posamezne besede piemo praviloma skupaj, hkrati pa ga s presledkom loimo od rkovja druge besede, npr. drevo, doma Vasih je teko doloiti, ali gre za eno ali ve besed in ali jo/jih je treba pisati skupaj ali narazen; v takih primerih se pogosto dopua obojno pisanje, npr. nahitro, malokdo, kdorkoli na hitro, malo kdo, kdor koli. Vasih rkovje besede pisno loujemo in hkrati povezujemo z vezajem: slovenskoitalijanski slovar, rno-bel, le-to. Spet drugi piemo skupaj ali z vezajem po dve besedi, npr. Kveder - Jelovek proti Kveder Jelovek

Merilo za to, ali je treba besede pisati skupaj ali narazen, je pogosto nerazdruljivost in nezamenljivost zaporedja delov dane besede. To pomeni dvoje: 1. e se v dano besedo ne da vriniti druge besede ali e delom te besede ni mogoe spremeniti zaporednosti, pomeni, da je treba besedo pisati skupaj: neumen, nemo. 2. e lahko vrinemo drugo besedo, je bolje ali pa je treba besede pisati narazen: smejem se, ne delam, kdor koli, ker je mogoe rei tudi: se smejem ali se jaz smejem, delam ravno ne. Teh dveh nael ne moremo upotevati pri nekaterih stalnih besednih zvezah: sto tri, po malem, pred kratkim, kar se da.

NAMIG

Pisanje skupaj ali narazen je deloma kompromisno in nedosledno zaradi praktine rabe in tujih vplivov. Tako se besede piejo skupaj in narazen: iroraun ali iro raun, legokocke ali lego kocke. Priporoljivo jih je pisati skupaj.

PA E EN NAMIG

V poslovnih dopisih se veliko sreujemo z zapisom tevnikov z besedo. Pravila o njihovem zapisu skupaj oz. narazen so preprosta: Glavne tevnike do 100 in stotice piemo skupaj: estinestdeset, petsto devetindevetdeset. Druge glavne tevnike piemo narazen: tristo tiso, sedem milijonov. Vrstilne tevnike piemo skupaj (ne pozabite: kadar jih piemo s tevko, stoji za njimi pika, npr. 599.): petstodevetindevetdeseti.