Orbis Pictus

Goran Tren~ovski
ORBIS PICTUS
Makedonskata filmska i TV-reìja
i drugi tekstovi
Magor, Skopje, 2001
Edicija INTERMEDIA Goran Tren~ovski: Recenzenti: Jazi~na redakcija: Tehni~ko ureduvawe: Dizajn na koricata: Motiv - predna korica: Motiv - zadna korica: ORBIS PICTUS Makedonskata filmska i televiziska reìja Dan~o êvreski, d-r Vase Man~ev Hristina Andonovska Sim~o [andulovski Mirko Davidovski Sv. Luka, 1997, Viktor Safonkin Elektri~en brzogleda~, 1882-1887, Otomar An{uc
MAGOR DOO Skopje, 2001 Urednik: Qup~o Lazarevski Pe~at: MARING, Skopje
CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka ,,Sv. Kliment Ohridski, Skopje TRENÔVSKI, Goran ORBIS PICTUS: makedonskata filmska i TV-reìja i drugi tekstovi / Goran Tren~ovski. - Skopje : Magor, 2001. - 150 str. : ilustr, ; 16h16 sm. - (Edicija Intermedia) Fusnoti kon tekstot. - Bele{ka za avtorot: str.150. Bibliografija kon oddelni glavi. - Registar ISBN 9989-851-49-2 a) filmska reìja - Makedonija - Esei b) Teatarska reìja - Makedonija - Esei
SODR@INA
ORBIS PICTUS Makedonskata filmska i televiziska reìja ili Orbis Pictus ............................................ 7 LUX IN TENEBRIS Operata na pita~ite.................................................................................................................... 55 Vodi~ vo Ele{nik .................................................................................................................... 57 Praga - Mater Urbium ..................................................................................................................... 58 Prepoznavawe na fenomenot reìja ....................................................................................... 64 Zaminuvaweto na postojaniot princ ................................................................................... 68 Pod zdivot preku ogledaloto .................................................................................................... 71 1999................................................................................................................................................... 79 Makedonskata postmoderna reìja (vo teatarot)................................................................. 83 Patot za Strindberg ................................................................................................................... 94 Land-teatarot & crnata kocka ................................................................................................... 99 Vo ~ekawe do krajot na vekot .................................................................................................. 102 Za podemot na klovnovite i na akterite .............................................................................. 108 Jirì Mencel i ~e{kiot film .............................................................................................. 112 Ulogata na makedonskata dramska emigracija vo periodot na preminot pome|u XIX i XX vek ........................................................................................................... 118 Od po~etokot kon krajot i obratno ....................................................................................... 126 CAMERA OBSCURA Kre~o ............................................................................................................................................. 133 Tutunski spomenar ..................................................................................................................... 136 Appendix Legenda na fotografiite ........................................................................................ 139 Zabele{ka ...................................................................................................................... 141 Azbu~en registar na imiwa ...................................................................................... 143
Ovaa publikacija finansiski ja poddràa: Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija
Avtorot i izdava~ot im izrazuvaat blagodarnost na: Vardar film Kinoteka na Makedonija i Makedonska televizija za dozvolata za koristewe na foto i dokumentaciski zapisi od nivnite arhivi.
ORBIS PICTUS
MAKEDONSKATA FILMSKA I TELEVIZISKA RE@IJA ili ORBIS PICTUS - Studija za doma{ni reìserski dela so igrana struktura ...Toa e toa. Toa e dramata! A drugoto e laga. (Od pesnata Kino na Nikola J. Vapcarov objavena vo 1941 god.)
0. VOVED VO FILMSKIOT PROFESIONALIZAM VO MAKEDONIJA Prosleduvaj}i ja hronologijata na pojavata na sedmata umetnost vo Makedonija, v o~i pa|a podatokot deka za prv filmski materijal so koj na svetskata publika se svrtuva vnimanieto kon burnoto makedonskoto podnebje se smeta Koleìte vo Makedonija (Massacres de macdoine) od 1903 god. na snimatelot Lisien Nongie (Lucien Nonguet), eden od pove}eto inscenirani, t.e. reìrani filmski ùrnali, snimani i celosno obrabotuvani vo studioto na bra}ata Pate (Path) vo Vensan kraj Pariz1. Prvite, pak, avtenti~ni filmovi za Makedonija
1
V. FILMSKOTO STOLETIE VO MAKEDONIJA: sporedbena hronika na najzna~ajnite filmovi, nastani i li~nosti vo svetot i vo Makedonija, Kinoteka na Makedonija/Ekran, 1995, Skopje, 60 str.
ORBIS PICTUS
se filmovite na ârls Rajder Nobl (Charles Rider Noble), koj vsu{nost, kako pretstavnik na ârls Urban Trejding (Charles Urban Trading Co.) od London, imal zada~a da gi dokumentira aktuelnite nastani na Balkanot vo tekot na postilindenskiot period. Taka, vo filmot Makedonski vostanici se borat so Turcite se pretpostavuva deka e sodràno prvoto ubistvo vo ìvo na film, na {to ukaùvaat i napisite objaveni vo toga{niot britanskiot pe~at (Black and White, Morning post i dr.). Toa prakti~no e i prviot filmski portret na Makedonija vo Evropa i svetot i, naedno, prvo oficijalno prisustvo na nekoj filmski rabotnik na makedonska po~va.2 Spored se}avawata na Milton Manaki (1882-1964), negoviot brat Janaki (1878-1960) vo 1905 god. ja kupuva filmskata kamera Bioskop br. 300 (Bioscope No. 300) vo proizvodstvo na istata kompanija ~ij{to pretstavnik bil ârls Nobl. So ovoj, 300-ti seriski primerok od spomenatiot kinematografski model, revolucionerno zapo~nuva da te~e kreativnata istorija na filmot vo Makedonija. Neo~ekuvaniot podarok od brata si Milton po prvpat }e go isproba, snimaj}i ja svojata 114-godi{na baba
2
Sp. Georgi Vasilevski, ISTORIJA NA FILMOT (I), Kinoteka na Makedonija, Skopje, 2000, str. 31-40.
Despina, rodena vo XVIII-tiot vek. Legendarnite bra}a Manaki prodolùvaat da snimaat i drugi nastani - poznati li~nosti, sobiri, manifestacii, narodni i religiozni obi~ai i dr., a vo 1911 god. ja registriraat i posetata na turskiot sultan Mehmed V Re{ad na Solun i Bitola.3 Pri kadriraweto so kamerata neguvale krajno ~ist faktografski priod kon realnoto slu~uvawe. Za rabotata na prviot filmski snimatel na Balkanot, Milton Manaki, Miron êrwenko veli deka toj nikoga{ ne go montira{e svojot materijal, tuku go prikaùva{e vo onaa forma vo koja toj be{e izlegol od kamerata. [25:17] Vo godinata 1919, Arseni Jovkov (1884-1924) go pi{uva scenarioto za igran film Ilinden, inspiriran od mitot za Krali Marko, a samo edna godina potoa, Trifun Haxi Janev, povratnikot od Holivud, koj tamu rabotel kako scenski majstor, go izgraduva kinoto Vermion vo Voden. Bra}ata Manaki ja odrùvaat svojata prva javno organizirana filmska proekcija vo letnata bav~a na sopstvenoto kino vo Bitola vo 1921, istata godina koga Risto Zerdevski se zapi{uva na kursot za filmski akteri vo Zagreb. Po ideja na Jovkov, vo 1923 god. e snimen dvodelniot i isklu~itelno vaèn za na{ata istorija film - Makedonija 1923, za koj filmskiot kriti~ar Ilindenka Petru{eva }e zapi{e: Kamerata dinami~no ja sledi veli~estvenata povorka {to se dviì niz sofiskite ulici - ~as bavno {venkuva, potoa vo krupen plan gi registrira najbliskite sorabotnici na Del~ev koi odat zad sarkofagot, vo krupen plan se zadrùva vrz zavetniot tekst {to e ispi{an na predniot plan od sarkofagot (vo koj se zavetuvaat pokolenijata {to doa|aat ovie sveti koski da bidat pogrebani vo prestolninata na nezavisna Makedonija), potoa {venk vrz licata na nasobraniot narod itn.4
3 V. TVORE[TVOTO NABRA]ATAMANAKI/LOEUVRE DES FRRES MANAKI/THE CREATION OF THE BROTHERS MANAKI, monografija od grupa avtori, Arhiv na Makedonija/Matica makedonska, 1996, Skopje, 540 str. 4 Ilindenka Petru{eva, Da se dofatat yvezdite: 100 godini na filmot, Kulturen ìvot, br. 3-4, 1995, Skopje, str. 53-56 (podvl. G.T.).
ORBIS PICTUS
Otkako }e dojdat do svoja kamera, so filmski aktivnosti zapo~nuvaat da se zanimavaat i: Blagoja Drnkov (1914) i Nikola Haxi Nikolov od Skopje, Kiril Minoski od Prilep, Blagoja Pop Stefanija od Ohrid, bra}ata Stojan i Branko Malinski i Sigfrid Miladinov od Kumanovo i drugi qubiteli na podvi`nite sliki, pri {to na po~etokot navidum samo amaterskoto zanimavawe so kinodejnost, nabrgu }e prerasne vo seriozna i egzistencira~ka opredelba.5 Nivniot entuzijazam ne zgasnuva duri ni vo letata na voena okupacija. Vo skopskoto kino Kultura vo 1946 god. se proektira filmot na Grigorij Aleksandrov Cirkus, prviot film {to e titluvan so tekst na makedonski jazik. Sleduvaat ne pomalku va`nite godini - 1947, koga se osnova pretprijatieto za proizvodstvo na filmovi Vardar film i - 1951, godinata na osnovawe na Dràvniot filmski arhiv. Na seop{tata svetska berza pred isku{enie e staveno edno od najnovite profesionalni zanimawa, reìser (director, ralisateur, regisseur, reisr, rendez, ynetmen, reìssr, reìsor, rediteq, redateq), bez ~ie{to kredo, ne moè da se zamisli kompletnata realizacija na koj i da e ponatamo{en filmski proekt. Duri vo 1952 se snima prviot makedonski film Frosina (no so nemakedonski reìser), a do 1959 god. sleduvaat u{te 5 igrani filmovi na tu|i reìseri (Vol~ja no}, Maliot ~ovek, Mis Ston - prviot kolor film kaj nas, Viza na zloto i Tri Ani)! Za àl, analizata na reìserskite postapki vo navedenite filmovi6 ne moè da bide mnogu polezna vo vaka izbraniot proces na prou~uvawe na avtohtoniot razvoj na makedonskata kinematografija. Prirodno o~ekuvanoto pretprijatie za tehni~ki uslugi za film Tehnofilm se osnova vo 1956 god., a istovremeno me|u makedonskite filmski tvorci se popopularno se diskutira za mo`nostite {to gi dava televiziskata tehnika
V. Ilindenka Petru{eva, FILMOGRAFIJA na makedonskiot amaterski film (1935-2000), Kinosojuz na Makedonija, 2000, Skopje, 95 str. 6 Sp. Du{ko Kali}, Za filmskata reìja kaj nas, Nova Makedonija, 04.02.1953/X, br. 2548, str. 4.
5
10
pri snimaweto igrani filmovi. [13:edinica 2546] Se redat mno{tvo diskusii i polemiki za zaedni~kite strani i za razlikite pome|u filmot i najnovoto ~udo, televizijata. Pritoa, mo{ne dolgo (duri do denes!) }e trae problematiziraweto vo vrska so veli~inata na ekranot vo odnos na oddale~enosta na gleda~ot.7 1. FAKTI^KITE POÊTOCI NA MAKEDONSKATA FILMSKA I TELEVIZISKA RE@IJA So tekot na vremeto reìjata zapo~nuva da se smeta i da se ceni kako presuden faktor za kreacijata na odreden filmski ~in, pri {to odgovornosta e pove} e od kompleksna. Reìserot i isleduva~ na fenomenot na reìjata, Qubi{a Georgievski vo knigata Genezata na makedonskiot igran film, zajaknuvaweto na reìserskata umetnost kaj nas Makedoncite, go eksplicira delej}i go periodot za sozdavawe na filmot na tri fazi: faza na tu|i avtori, faza na izme{ani (tu|i i na{i) avtori i faza na na{i avtori. Navistina, od dene{na distanca, bescelno zali~uva baraweto odgovor na pra{awata od tipot: zo{to makedonskite individualci bile (ograni)~uvani da go ponesat tovarot na eden samostoen reìserski anga`man?! Vpro~em, makedonskata kinematografija e onaa, koja vo site procesi od nejzinoto sozdavawe e produkt na filmskite avtori od Makedonija. [Ja}oski, 5:240-1, podvl. G.T.] Pove}e od o~igleden bil iznudeniot hendikep kon makedonskite filmski rabotnici vo toga{nata ju-kulturolo{ka politi~ka matrica, koj do neodamna pri~inuva{e i pla} awe na dolgotraen danok, za smetka na nesfatlivoto podani{tvo ili bolnata nu`nost. Edinstveno jasno e deka toga{ kako mo{ne korisna se pokaàla latinskata De duobus malis minus elige. Vo tie turbulentni denovi za makedonskata
7
Hrvoje Turkovi, RAZUMIJEVANJE FILMA: Ogledi iz teorije lma, Graki zavod Hrvatske, 1988, Zagreb, 268 str.
11
ORBIS PICTUS
kinematografija podobro bilo da se snima ne{to, makar toa da bide i vo golema mera nametnato, otkolku da se ~emree vo nulta pozicija. Edno od poa|ali{tata e deka vo makedonskiot igran film, moàt jasno da se razgrani~at sodrìnite vo koi dominira edna po ne{to folklorno inspirirana retorika na heroi~niot patos, od filmovite vo koi heroi~nite pobudi i pottici ne gi doìvuvame kako ~in na iznudena akcija, tuku kako odglas na edna emotivna sostojba so koja upravuvaat morfolo{kite zakoni na govorot, stilot i metaforata. [Vasilevski, 3:34] No zatoa, moèbi edna od najgolemite po~etni zada~i na makedonskite reìseri bila da se postigne racionalen balans pome|u tematskite opredelbi i formalisti~kite ramki. Vo taa smisla, lebdele raznoli~ni nevoedna~enosti, koi po izvesno vreme stanuvale s ponadminati. Oti, najposle, filmot e kako reka. Negoviot izvor ja ozna~uva kreacijata vo svojot konceptualen vid. Estetskata priroda na izvorot e ednakva so vistinskata priroda na re~niot izvor; imeno, taa pretstavuva sloboden izbor na mestoto i vremeto na negoviot izblik. [6:119, podvl. G.T.] Pred s, tuka e kamerata, toj glaven likoven instrument na reìserot, koj organski mora da mu se prilagodi na kamermanot, za da zapo~ne slikaweto ìvi, pulsira~ki par~iwa filmska lenta, so strogo odredeno dejstvo. Objektivot na kamerata e, vsu{nost, glavniot element niz koj se prekr{uvaat ìvotnite zraci. Ponatamu, kru`niot oblik na piktoralnata informacija, opti~ki se preina~uva vo vramena gletka. Sepak, ... odnosot so gletkata {to ja snima, filmskata kamera go vospostavuva so ramkata. Ramkata na vizirot, niz kogo gleda okoto na snimatelot, vsu{nost go oblikuva kadarot taka {to }e go gleda gleda~ot. [Sidovski, 18:107, podvl. G.T.] I kone~no, vo 1963 god. se fuziraat Tehnofilm i Radio televizija Skopje, {to pretstavuva zarodok na noviot potencijalen proizvoditel na filmovi so igrana struktura. Datumot 14 dekemvri 1964 god. e ozna~en so otpo~nuvaweto so rabota na osmata sila kaj nas, Televizija Skopje. Krugot zapo~nuva da se slika!
12
1.0. PRVATA MAKEDONSKA RE@IJA NA IGRAN FILM Dolgoo~ekuvaniot prv, vo potpolnoto zna~ewe, makedonski igran film reìran od makedonski reìser e MIRNO LETO vo reìja na Dimitrie Osmanli.8 Na 18 maj 1961 god. vo kinoto Kultura e odràna premierata na ovoj prv doma{en film na ~ie{to ~elo samostojno zastana li~nosta na eden makedonski reìserski tvorec. Za samo ~etiri dena, ovaa filmska komedija ja imaat videno 17.091 gleda~. Ova e ...film posveten na ~ovekovata priroda, film {to nenametlivo navleguva i go razotkriva makedonskiot folklor i etnos, makedonskata tradi ci ja i sovremenost.9 Vo nego ima izvonredni akterski dostignuvawa. Za Profesorot, eden od likovite vo filmot, Jadranka Vladova }e zaklu~i deka ...samiot ja fotografira nezgodnata slika na zloupotrebata... [4:234] Patem, da potencirame deka vo ulogata na avto ritetniot nau~nik
Ovoj doma{en film so igrana struktura, zad koj stoi potpisot na makedonski reìser, gi nosi slednive filmografski podatoci: Proizvodstvo: Vardar film - Skopje, 1961 god.; Reìja: Dimitrie Osmanli; Scenario: Frida Filipovi}; Direktor na fotografija: Qube Petkovski; Montaà: Maja Lazarov; Muzika: Dragutin Savin; Ulogi: Qupka Xundeva, Ilija Mil~in, Meri Bo{kova, Petre Prli~ko; @anr: komedija; Format: 35 mm; crno-bel - vajdskrin; Dolìna: 98 minuti/2700 metri 9 Sun~ica Unevska, Filmskiot nemir na mirnoto leto - ~etiriesetgodi{en jubilej na filmot Mirno leto, Utrinski vesnik, 3 septemvri 2001, Skopje, str. 12.
8
13
ORBIS PICTUS
nastapuva eden od stolbovite na makedonskoto akterstvo, Ilija Mil~in. Za negovata igra, kriti~arot Georgi Vasilevski apsolvira: ...sekoja izre~ena replika kako da go sodrì pozitivniot i negativniot pol na iluzijata so koja e preplaven ekranot, pa taka vo opservaciite na iluzijata {to mu e imanentna na govorot koj blagodarenie na edna potsilena ekspresivnost od koja nikako ne se izgoneti ironijata, dvosmislenosta, pa, ako sakame, i cinizmot, po~na da gi razotkriva edna po druga aktuelnite protivre~nosti, no u{te pove}e onaa sostojba na latentna konfliktnost koja samo {to ne se izleala vo deliri~na eksplozija.10 Po ova filmsko debi na makedonski reìser, ni{to ne e kako prethodno: vozbudata raste so podednakva brzina i kaj tvorcite, i kaj publikata, a predizvicite za novi ili sli~ni filmski zafati se ve}e na povidok. 2. RAZVOJ NA MAKEDONSKATA RE@IJA PREKU FILMSKOTO PLATNO
Zatreperuva zborot: Kraj, se palat svetlata i pred na{iot zanesen pogled osamnuva prozai~nata sala i beloto, mrtvo platno. (I. Andri}, Tetratki, 1981)
Slikata zvu~i.11 Ovaa premisa se potvrdi kako vaè~ka u{te vo razdobjeto na nemiot film, iako datira od mnogu podocna. No {to e so dijalogot?! So svoevidnata promocija na makedonski filmski reìser se o~ekuvaa ponudite od pi{ani scenarija, pri {to krizata od nedostig na kontinuirano
Georgi Vasilevski, Vibraciite na somneòt vo akterskata igra (Ilija Mil~in i negovite filmski rolji), Kinopis, br. 5, Skopje, 1991, str. 24-27. 11 Boro Drakovi, OGLEDALO, Svjetlost, 1985, Sarajevo, str. 99.
10
14
scenaristi~ko prisustvo od makedonski pi{uva~i sozdava{e i pre~ka vo seop{tiot umetni~ki raste` na filmskiot rod. So godini, makedonskite avtori se nao|aa pred dilemata kako da se napi{e {to poverodostojno scenario, iako za mnogumina be{e poznato deka ... bez pre~ki nema sudir, bez sudir nema drama, bez drama nema podem, bez podem nema likovi, bez likovi nema dejstvie.12 Vo makedonskata filmska reìja te{ko moè{e da se razgrani~i klasi~nata postapka od neoklasi~nata, kako i modernisti~kite tendencii od postmodernisti~kite, ne zatoa {to toa be{e neizvodlivo, tuku poradi siroma{no malata (po kvantitet) produkcija. Malku polesno ode{e razgrani~uvaweto vo pogled na tematskata ni{ka. Spored Georgievski, filmovite nastanati vo Makedonija tematski moè da se razgrani~uvaat kako filmovi so temi od na{eto istorisko minato (dale~no, poblisko ili od NOB), potoa filmovi so temporalno neutralni temi i, najposle, filmovi so temi od na{ata sovremenost. Primerite, pak preku koi moè adekvatno da se analizira odredena reìserska poetika so site raspolo`livi zalo`bi za avtorski film navistina se ograni~uva~ki, od pri~ina {to, vo drasti~no mal broj slu~ai, scenarist e samiot reìser na filmot. 2.0. NEKOI RE@II VO DOLGOMETRA@NATA PRODUKCIJA Filmot PLANINATA NA GNEVOT (1968) na Qubi{a Georgievski, snimen po scenarioto na Ante Popovski, e delo na koe mnogumina prou~uva~i na fenomenologijata na filmot kaj nas i po{iroko mu go nametnuvaat t.n. kvalifikativ - crn film. Pri pridviùvaweto na dramskiot tek vo ovoj film, ekspresionisti~kata pove}ezna~nost koja so podednakvo izobilstvo parira na fantasti~nata
12
Tjudor Elijad (Tudor Eliad), KAKO NAPISATI I PRODATI SCENARIO (Comment ecrire et vendre son scenario, Paris, 1980), Institut za film, 1982, Beograd, str. 21.
15
ORBIS PICTUS
vizuelna komponenta, ovozmoùva funkcionirawe na retko koherenten crnobel redosleden sistem. Samiot avtor za edna dolga kadar-sekvenca od ova svoe delo }e re~e deka taa ja olicetvoruva ... slobodata kako nu`nost, a Stamat kako princip okolu koj{to se vrti se. [6:132] Stamat e, inaku, imeto na likot {to go tolkuva akterot Risto [i{kov, koj vo ovoj film triumfira so, moèbi, edno od najbleskavite ostvaruvawa vo negovata filmska kariera. Nekolku godini potoa }e bide sozdaden ISTREL (1972) na Branko Gapo, raboten po motivite na romanot Pod usvitenost na Dimitar Solev, sakaj}i da plasira del od traumite proniknati od rodnata po~va, pri {to pravi neraskinliv spoj me|u prozata i filmskiot medium. Ovoj film e, naedno, prikazna za bespovratnite gubitnici, prenesena so majstorski nijansi na raskaùvawe. Vpro~em, za ovoj erudiran filmski avtor, i toa kako to~ni, se komentarite deka vo svojot filmski opus toj go otslikal ...vremeto so ogromno poznavawe na ikonografijata na ovie prostori. Toj kako da gi razgrnuva gornite plastovi na freskite natrupani so stoletija, za da dojde do najprvata, najsu{tinskata,
16
onaa vo koja e sodràno na{eto bitie. Go poznava toa bitie kolku vo bojata tolku i vo prirodata, kolku vo obi~aite tolku i vo religijata, kolku vo fizi~koto tolku i vo metafizi~koto...13 Pred pojavata na TATKO (KOLNATI SME, IRINA, 1973) na Kole Angelovski, film snimen po motivite na raskaz od @ivko îngo, vo makedonskoto fikcisko filmsko tvore{tvo ne be{e prisutno edno specifi~no viduvawe za ~ove~kata sudbina - preto~eno niz deskriptiven reìserski diskurs, sodrèj}i vo sebe nosivost na edno zaokruèno dramsko tkivo.14 Edno od najnovite doma{ni ostvaruvawa od igranata produkcija e i PREKU EZEROTO (1997) na Antonio Mitri}eski, realiziran vo koprodukcija pome|u makedonskiot Vardar film i polskiot Logos. Ovoj dolgometraèn film, so suptilno akumulirana poetska energija, n navra}a vo godinite na ludiloto, koga sekoj sekomu mu e neprijatel, fokusiraj}i se na migovite
Traj~e Krsteski, Mnogubrojnite glasovi na reìserot, vo katalogot na XXI-tiot Festival Bra}a Manaki, Bitola, 2000, str. 109. 14 Planinata na gnevot e produciran od strana na Vardar film, a Istrel i Tatko se vo produkcija na Trajna filmska zaednica.
13
17
ORBIS PICTUS
vo koi pome|u Konstantin i Elena se slu~uva silna qubov.15 Ivo Trajkov e zasega edinstvenoto makedonsko reìsersko ime {to ne se ima direktno isprobano vo na{iot/makedonskiot prostor, bez ogled na faktot {to negovite filmovi so uspeh se prikaùvaa(t) vo ê{kata Republika. Vo MINATO (1997/98), na primer, so koj u~estvuval na okolu triesetina festivali, kade {to ima dobieno nekolku vredni nagradi, na pra{kiot u~enik16 Trajkov mu uspeva na prili~no originalen na~in da raskaè, edna navidum, mo{ne ednostavna, no potresna sudbina, pritoa re~isi
]e nabroime u{te tri reìserski primeri. Filmot Makedonska krvava svadba (1967) na Traj~e Popov ja razloùva poznatata bitova piesa na êrnodrinski do stepen na koloritna melodramati~nost; snimen e po scenario na Slavko Janevski, koj e poznat ne samo kako scenarist na nekolku dolgometra`ni filmovi tuku i kako scenarist i reìser na mo{ne provokativni po forma kratki igrani filmovi od ranata faza na makedonskiot igran film, kako na primer, Sonce zad re{etki (1957) i David, Golijat i petel (1960). Edinstveniot igran film na Aleksandar \ur~inov, melodramata Ispravi se, Delfina (1977) e snimen po motivite na avtenti~nata kariera na maratonkata vo plivawe Atina Bojaxi. Spored kriti~arot Blagoja Kunovski, ovoj film ...uspea na komunikativen na~in da go artikulira problemot na ambiciite i na `rtvata {to ja pla}aat vrvnite sportisti na li~en plan, raspnati me|u popularnosta i isku{enijata na slavata... [5:260-261] Neli ti rekov (1984), film na Stevo Crvenkovski, zboruva za apsurdnoto svoeglavo oponirawe na komitaxiite nasproti otomanskiot asker, sodrèj}i blagi naznaki na vestern. 16 B. Barbora Chvojkov/Karel Rada, FAMU dnes, Film a doba, 2/1999, Praha, str. 81-82.
15
18
do perfekcija sproveduvaj}i ja linijata na estetizacija na audio-vizuelnoto prosede.17 2.0.1. Crno seme vo reìja na Kiril Cenevski Pravej}i mal analiti~ki osvrt kon ova antologisko filmsko delo, reìrano od debitantot Kiril Cenevski (spored istoimeniot roman od Ta{ko Georgievski), na prv pogled gi locirame stradawata na Makedoncite od drugata strana na granicata, vedna{ po Vtorata svetska vojna, vo 1946 god., koga Gr~kata armija gi protera site Makedonci, a del od niv bea zatvoreni. Me|utoa, osnovnata elipsa na filmot se sostoi vo ritmi~ki ve{to vodewe na tri teka na svesta... Ovie tekovi se tri zatvoreni kruga. [6:140, podvl. G.T.], pri {to so golema to~nost se smeta vodeweto na generalnata koncepcija, kako nekoja Bahova fuga. Vo celoto trewe na filmot, gleda~ot e podloèn na naizmeni~noto vlijanie na zvu~ni i slikovni varijacii, pretvoraj}i se vo sou~esnik vo dramskata polifonija. Krupniot plan vo ovoj film ima krucijalno zna~ewe, dovedeno do stepen na ...opredelena dramatur{ka valori17
Vo godinata 1998 se napraveni i filmovite Zbogum na XX vek i Maklabas, koi se malku poslobodni vo ànrovskata opredelba za razlika od prethodnata igrana produkcija. Inaku, prviot e laureat na nagradata Melies Dargent na festivalot vo Helsinki.
19
ORBIS PICTUS
zacija - taka tie gi istaknuvaat i gi sledat glavnite likovi na prikaznata. Na ovoj na~in e izbegnata nametnatata dramatur{ka linearnost, a namesto toa, po~nuva da funkcionira eden diegeti~ki kompleks koj{to isklu~itelno se bazira vrz vizuelni konfrontacii. [êpin~i}, 24:44-5, podvl. G.T.] Ovoj film e nesomneno edno remek-delo so trajna vrednost i ima posebno mesto vo na{ata kinematografija, bez ogled na toa {to sledea osporuvawata upateni na adresa na negoviot reìser, koj napravi u{te tri igrani filma.18 2.0.2. Sre}na nova 49 vo reìja na Stole Popov Dejstvieto tuka zapo~nuva vo tekot na famoznata 1948 god., vo fonot na Titovata razdelba so Stalin. Politi~kata drama na triagolnikot od likovi BotaVera-Pigi postepeno se transformira vo semejna tragedija. Dvajcata bra}a vo Sre}na nova 49 dobija mo{ne surova lekcija od svojata idejna roditelka, revolucijata; pomladiot intuitivno gi otkri deformaciite {to vodat do nejzino izopa~uvawe, a postariot stana `rtva na taa izopa~enost. [3:53] Reìserot Stole Popov koristi niza aktivni mizankadarski re{enija {to vodat kon enormno podzasiluvawe na dramskata
18
V. CD-ROM VEKOT NA FILMOT VO MAKEDONIJA, Kinoteka na Makedonija, Skopje, 2000.
20
tenzija, no toj vodi ogromna smetka i za elegantnoto ritmi~ko omeknuvawe na dejstvieto, po momentite na èstoki dramski klimaksi. Reìserskiot rakopis, za celo vreme na dejstvieto, ja odrùva onaa delikatna dramatur{ka distanca so koja{to prosto go hipnotizira konsumentot. [24:220-1] Filmot e protkaen so bravurozni akterski partii, a ona {to e mo{ne indikativno kako reìski metod e raslojuvaweto na dramskite sceni, vo koi ubedlivosta na slikata e na mo{ne mo}no ramni{te.
2.0.3. Haj-Faj vo reìja na Vladimir Blaèvski Tatkoto Boris i sinot Matej imaat sudir, koj ne e samo generaciski. Navikite na sinot {to ve}e e vozrasen i saka da spe~ali ne{to od negovata qubov - muzikata, ne mu se dopa|aat na ideolo{ki oboeniot tatkoto, koj {totuku se vratil od zatvor.
21
ORBIS PICTUS
Na mestoto na herojot fantomski zastanal stariot i umoren borec, vrz ~ij emocionalen i moralen integritet atakuvaat ne samo starite neprijatelski sili kakvi {to se izolacionizmot, stravot od svetot i od negovite agresivni sojuznici me|u koi }e se najde i sopstveniot sin. [3:71] Vo ovoj retko pitoresken film e ...otslikan ìvot vo skr{enoto ogledalo na izgubenite iluzii na obajcata, reìran vo manirot na seri-noar filmovite, delo koe na silen i beskompromisen na~in komunicira so sovremeniot senzibilitet na emancipiraniot gleda~... [Kunovski, 5:261] Neskromno kaàno, Haj-Faj na Vladimir Blaèvski (spored teatarskata piesa na Goran Stefanovski) e delo vo koe e sublimiran eden od estetsko-zanaetskite vrvovi na manifestirawe na modernata makedonska filmska reìja. Takvata preciznost vo postapkite i stilskata harmonija im prilega na retkite majstori na filmot. 2.0.4. Pred do`dot i negoviot avtor Mil~o Man~evski
Sekoe fotografirawe e ~in na agresija (Suzan Sontag)
Aleksandar Kirkov e glavniot protagonist vo prikaznata vo tri dela: Zborovi, Lica i Sliki. Za nego, vremeto nikoga{ kako da ne umira. Toj tvrdi deka negoviot fotoaparat ubil ~ovek, vo {to nie i mu veruvame. Crveniot avtobus so firmata Fer Tranzit go vozi do seloto na negovoto detstvo, {to zna~i deka toj sepak ima izbrano strana.
22
Vo ovoj prv samostoen avtorski film potpi{an od makedonski reìser19 provejuva mototo na eden grafit: Krugot ne e trkalezen (The circle is not round). Vo vrska so nekoi od aspektite na svoeto delo Mil~o Man~evski gi dava koordinatite: Koga se ra|aat jagniwata, toga{ prikaznata se za~nuva, tuka zapo~nuva ona {to posle }e se izrodi vo golema beqa i potencijalna vojna, tuka e po~etokot na dramata, iako vo filmot (i hronolo{ki) toa se slu~uva relativno docna (no nie toa ne go znaeme). Za vreme na svadbata, pak, seto toa kulminira - vreme e na odluka i na presmetka. Zna~i - po~etok e i kraj, no ne moraat da bidat po toj redosled. Svadbata e najkusa od sive ovie sceni... [13:12] Vo filmot egzistiraat tri glavni prostorni determinanti: drevniot ma{ki manastir vo Makedonija, urbaniot London i povtorno Makedonija. Sekvencijalnosta na patuvaweto na Kirkov od London do negovata ku} a otkriva more na znaci koe vo seto svoe bogatstvo moàt da mu se ukaàt samo na onoj {to dobro gi poznava kodovite {to gi sozdalo makedonskoto op{testvo.20 Reìserot postignuva
Marina Kostova, Klasik od Makedonija..., Ve~er, 11/12 septemvri 1999, Skopje, str. 14-15. Sa{o Lambevski, Se prepoznav!!! vo: ARHITEKTURA/FILM (zbornik na trudovi), prevedeno i na angliski, Soros CSU, 1997, Skopje, str. 31-39.
19 20
23
ORBIS PICTUS
amalgami~nost pome|u muzikata i ìvata slika, pri {to upotrebata na dijalogot e svedena na minimum. Koncentracijata na gleda~ot se drì permanentno, a kamerata brilijantno gi komponira duri i najsitnite par~enca dejstvie, pre~istuvaj}i go dokumentarnoto i pravej}i od nego minuciozna dramska igra. Danilo Kocevski, po povod Pred do`dot, eseizira: Dali e toa edna prikazna, vo tri dela? Ne! Vo osnova, filmot e do taa stepen atomiziran, so {to, prakti~no, i ne moè da se deli na prikazni. Duri i sekoja prikazna oddelno e do taa stepen atomizirana, strukturno isprepletena, {to e o~igledno deka taa ne e krug. I kako osnovnata metafora na filmot, i taa ne moè da bide - krug! S e vo s i s e otvoreno - bidej} i krugot ne e trkalezen.21 Sigurno deka vnatre, vo samata srcevina na ovaa bogata filmska materija, ima pokritie za vakvoto filozofsko gledi{te za naracijata. Filmskiot avtor Man~evski svoite reìserski afiniteti gi nadgraduva/razgraduva ne samo preku filmskiot jazik. Toj e avtor na knigata Duhot na majka mi, koja ànrovski e mo{ne posebna i koja samiot }e ja nare~e klatno me|u cerebralnoto i sentimentalnoto. Zboruvaj}i za intermedijalnosta vo sodrìnata na knigata Duhot na majka mi na Man~evski, Elizabeta [eleva }e opservira: Vo nea se prepletuvaat knièvniot tekst, stripot, slikata i filmot. Dokolku brzo gi svrtime stranicite, se dobiva vizuelen vpe~atok na podvi`ni sliki.22 Vo vrska so negovata druga qubov, fotografijata, karakteristi~no e toa {to, fotografskiot aparat nikoga{ ne go prikaùva ona {to gleda~ot bi sakal da
Danilo Kocevski, Pred i posle do`dot, Razgledi, br. 3-4, Skopje, 1994, str. 131-133. Od tekstot na Elizabeta [eleva pro~itan na promocijata na knigata Duhot na majka mi vo Muzejot za sovremena umetnost vo Skopje na 6.9.2000 god., a objaven vo spisanieto Kulturen ìvot, br. 3, 2000, Skopje, str. 86.
21 22
24
go vidi. Sli~no kako vo slu~ajot so filmskiot junak Kirkov: objektivizirawe na drugata strana na Stvarnosta. Najnoviot film na Mil~o Man~evski, Pra{ina, za koj samiot go napi{a scenarioto, raskaùva za edna baba, eden aramija, dvajca bra}a i tri sekundi vo reketot.23 Vo ova reìsersko delo, premierno prikaàno na ovogodina{noto festivalsko izdanie vo Venecija, odyvonuva mototo: Kade ti odi glasot, koga ve}e te nema, ili: Memento, homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris.24 2.1. NEKOI RE@II VO KRATKOMETRA@NATA PRODUKCIJA Veqo Li~enoski vo filmot SPOME NIK (1968, 245 m), sproveduva edna reìserska postapka na multiplicirawe na objekti i lica, Meto Petrovski vo TEMNO OGLEDALO (1969 god., 298 m.) ve{to n pribliùva so motivite na vnimanieto i humanata grià kon pacientite vo eden Zavod za rehabilitacija, Qup~o Bilbilovski vo DEN KOGA SE PRO[TEVA (1976
23 24
Mil~o Man~evski, Si go ìveam svojot son, intervju od Vlatko Galevski, Forum, br. 44, 8.10.1999, str. 28-34. V. Mil~o Man~evski, Pra{ina/Dust , Slovo, 2001, Skopje, 301 str.
25
ORBIS PICTUS
god., 500 m), raboten spored raskaz na Blaè Koneski, fascinantno n voveduva vo kompleksot na nekoga{nata dojranska audio-vizuelna ikonografija, kade i e locirano dejstvieto, Mile Grozdanovski vo DENES TREBA NE[TO DA SE SLUÎ (1976 god., 280 m) po motivite na raskaz na Boìn Pavlovski, so enormno zgusnat polne` na emocionalnost, n zapoznava so eden tragi~no razgrani~en stare~ki par na zalezot od svojot ìvoten vek, a Slobodan Despotovski vo MISTERIOZNIOT PREDMET (1980 god., 296 m) na alegoriski na~in ja prezentira maksimata za brzoto {irewe na semeto na zloto na nekoi geografski prostori, vklu~itelno i prostorot na na{eto ìveewe.25 Site gorenavedeni primeri se proizvedeni od strana na filmskata ku}a Vardar film - Skopje.26 êtiriesetminutniot film PISMO (2000) na Vasil Hristov (vo makedonsko-holandska koprodukcija pome|u Digitprop - Skopje i De Productie od Roterdam) e filigranski koncizno ekranizirana storija za po{tarot {to e sposoben da ja doznae sodrìnata na pismata, predviduvaj}i gi posledicite od toa {to e napi{ano, dodeka pak, ~etirinaesetminutniot film VETA
Despotovski vo 2001 god. }e se javi kako scenarist i koreìser na belgisko-makedonskata igrana koprodukcija Odmazda vo koj niz paralelnoto dejstvie se sproveduva kr{ewe na krugot na krvnata odmazda. 26 Kratkiot film so igrani elementi nare~en Evropa (1953) na reìserot Sa{a Markus e moèbi prviot {to se nurnuva vo svetot na reklamata, predo~uvaj}i eden krajno osmislen, simpati~en sklop na situacii, ~ija{to cel, suptilno da se propagira industrijata za ~okolada, mo{ne ume{no e i postignata.
25
26
na Teona Mitevska (vo produkcija na Sisters end bradr Mitevski - Skopje) e film za mitot za avtobusot {to za vreme na intervenciite na NATO vo 1999 god. soobra}al na linijata Skopje-Belgrad, obiduvaj}i se vo metaforata za skakulecot {to go nosi imeto Veta da ni ja prenese aluzijata za bezizlezot i is~eznuvaweto na mirot kaj lu|eto ne samo vo Makedonija i na Balkanot tuku i na celata planeta.27 Grosso modo, spored nivnata prikaàna tematskoformalisti~ka predispozicija, dovolno cvrsto e ubeduvaweto deka ovie dva filma moè slobodno da go ponesat predznakot na tipi~en postmodernizam pri vodeweto na reìserskata linija.28 2.1.0. Mojata qubov, ârli Parker vo reìja na Aqo{a Simjanovski Aqo{a Simjanovski so filmot MOJATA QUBOV, ÂRLI PARKER ponesuva so sebe eden nov bran vo kratkata filmska forma vo Makedonija so svojata, kaj nas re~isi neprimeneta, reìserska postapka. Takvata postapka sama po sebe go inicira interaktivnoto odnesuvawe na slikata so muzikata, no po eden mo{ne precizen, prethodno razraboten grafikon. Od sodrìnska gledna to~ka, svedoci sme na obidot da se prezentira, na filmski {to poatraktiven na~in, eden sudbinski fragment od ìvotot na eden mlad sve{tenik rastrgnat pome|u profesionalnata i konfesionalnata opredelba i pome|u qubovta kon muzikata... [24:383] Tokmu taa, muzikata, kako da e i glavna vodilka na reìserskiot koncept, koj se grani~i pome|u ezoteri~noto i monumentalnoto, niz eden netipi~en montaèn kontrapunkt na relacijata ton-slika.
B. IV Skopski filmski festival, 2001, katalog so 92 nenumerirani str. Mo{ne vpe~atlivi so svojot izraz se i kratkite filmovi Glava (1979) na Laki êm~ev i Polno}no sonce (1982) na Qup~o Bilbilovski.
27 28
27
ORBIS PICTUS
3. RAZVOJ NA MAKEDONSKATA RE@IJA PREKU TELEVIZISKIOT EKRAN

TV filmot e posebna industrija vo filmskata industrija (Melkolm Hjulk, Pi{uvawe za TV, 1974)
Vo 1923 god. Vladimir K. Zvorikin go otkriva ikonoskopot, prvata elektronska cevka {to ja patentiral vo 1926 god. kako elektronski analizator na slikata, {to e preduslov za televiziskiot prenos, za praveweto snimki, sproveduvaweto filmski principi i za kadriraweto, no so poinakov tehnolo{ki pristap. Od toj epohalen mig, ... pred televiziskiot ekran gleda~ot ima, re~isi ist vpe~atok kako pred surovata stvarnost. [Kalezi}, 7:134] Vo prvite deset godini igrana produkcija na televizijata vo Makedonija, orientacijata vo originalnoto tvore{tvo pred s se bazira vrz dramatizacijata na literaturni tekstovi, a potoa na specijalno sozdadeni dela za TVprikaùvawe.29 Hroni~arot Ivan Mazov beleì deka Skopskoto televizisko studio kako svoja prva izreìrana dramska emisija ja izvelo dramatizacijata na romanot Pustina od \orgi Abaxiev. Vo toj kontekst konstatira: ...nejzinata izvedba na maliot ekran gi sodrè{e vo sebe site odliki na eden po~etok. [12:31] Po pionerskite obidi na toga{nata Televizija Skopje sleduvaat proekti
Risto Stefanovski, Radio i TV-drama vo: TEATAROT VO MAKEDONIJA, Makedonska kniga, 1976, Skopje, str. 169-172.
29
28
so najrazli~en ànrovski i kategoriski predznak. Ve}e ...televizijata ne e samo medium - taa e kino-sala. [Andrevski, 1:92, podvl. G.T.] Ve}e podolgo vreme sekoj gra|anin, omni tempore, go ima apsolutnoto pravo da gi bira kanalite na svojot TV-priemnik, za vo posledno vreme da go izgubi ~uvstvoto za selekcija od ona {to sekojdnevno mu se pottura vo ime na nekakvi la`ni estetiki i komercijalizirani vrednosti. Me|utoa, ...sovremeniot male~ok TV-gleda~ sekoja ve~er e opsednat od neodolivata vizuelna agresivnost na crtaniot film od maliot ekran...30 Zarem i crtaniot film po~na da predizvikuva eksplozii na ekranot?! 3.0. SPECIFIKITE NA TELEVIZISKIOT RE@ISKI PRISTAP ZA DELATA SO IGRANA STRUKTURA Vo slednive pasusi posveteni na igranite proekti }e go otvorime dosieto na edinstvenata producentska ku}a vo Makedonija {to kontinuirano sozdava filmski proekti nameneti za televiziskiot medium. Toa e institucijata Makedonska televizija (nekoga{na Televizija Skopje). Dona Kolar-Panova e uverena deka ...televizijata kakva {to ja poznavame denes, }e bide so nas i utre, iako pridruèna so novi mutacii i hibridni spravi.31 Moèbi e toa taka, bidej}i sekoja tehnolo{ka doba nametnuva svoi na~ini na odnesuvawe kon realnosta i kon umetni~kata materija istovremeno. Pove}e godini nemavme nezavisno izoliran ...sopstven radiodifuzen identitet kako osnova za mediumskiot suverenitet.32 Od 1991 god., so konstituiraweto
30 Aleksandar Prokopiev, Bajkata i crtaniot film (1990) vo: DALI KALIMAH BE[E POST-MODERNIST?, Templum, 1994, Skopje, str. 31. 31 Dona Kolar-Panova, Elektronskite mediumi vo digitalnoto opkruùvawe, Kulturen ìvot, br. 1, 1999, Skopje, str. 26-33. 32 Aqo{a Simjanovski, Mediumski suverenitet: Neopravdan strav od is~eznuvawe na kulturite na malite narodi, Dnevnik, br. 1675, 13 oktomvri 2001, Skopje, str. 15.
29
ORBIS PICTUS
na Makedonskata Radio Televizija, a od neodamna i so zapo~nuvaweto na emituvawe televiziski signal niz makedonski satelitski prostor, mo`nostite za neograni~ena prezentacija na filmskoto i TV-tvore{tvo ne se pove}e tabu.33 Umberto Eko vo edno od svoite popoznati dela, Apokalipti~ari i integranti, mo{ne interesno gi pojasnuva specifikite na ovoj prodoren i neverojatno mo}en medium.34 Makedonskata televizija do den dene{en, s u{te figurira kako najstabilen, najseriozen, pa i edinstven kontinuiran producent na televiziski igrani filmovi, praveni za televiziskiot medium. Frlaj}i pogled kon vkupnata brojka na dosega producirani televiziski igrani proekti, moème da sumirame deka zna~itelno inventiven reìserski priod e pottiknat
Vo periodot od 1975 pa navamu se izraboteni igranite serii Pat kon idninata (6 ep.), Itar Pejo (5 ep.), Zalez zad ezerskata zemja (6 epizodi),Na{i godini (6 ep.), Ilinden (6 ep.), Komedijanti (6 ep.), Na na{ na~in (4 ep.), Nepobedeni (4 ep.), Kam~evci (6 ep.), Prete`no vedro (6 ep.),Trst via Skopje (13 ep.), Treto doba (3 ep.), Ua, {najderi (8 ep.), Salon Harmoni (10 ep.) na Tihomir Ba~ovski, mamutskata Pogre{no vreme na Dragan Veqanovski, seriite za deca Vol{ebnoto samar~e, Drugaruvawa, Beloto cigan~e, Golemi i mali i dr. Tuka bi se nadopolnila i tvore~kata projava na reìserot Kole Malinov so Do`dovito sonce od 1978 godina. Poslednive godini na povidok e edna nova reìserska tvorba, koja me|u drugoto, ja so~inuvaat: Krik na nemiot Indijanec na Tomislav Aleksov, Denes, utre na Igor Pop Trajkov, Emigranti na Sa{o Pavlovski, [to sonuva ku~eto na Maja Mladenovska, Stres ili pogre{na nota na Dragi Savevski i dr. Za odbeleùvawe se i nekoi od svoevidnite problesoci vo klasata na filmovi so dokumentarno-igrana struktura, kako na primer, Mojot tatko Izet (1989 god., 57 min.) na Blagoja Markovski i Mi{ko (2001 god., 25 min.) na Vlado Den~ov. 34 Vo poglavjeto Bele{ki za televizijata kaj Umberto Eco, SKEPTIKOV A TITEL / Apokalipti~ari i integranti (Apocalittici e integrati, Milano, 1964), Svoboda, 1995, Praha, str. 344-388.
33
30
od onie moderni scenaristi~ki materii (kako, na primer, onie na Rusomir Bogdanovski, Vladimir Plavevski ili Tomislav Osmanli) {to vo poleto na televizijata dozvoluvaat eksponirawe i dokaùvawe niz najrazli~ni dramski ànrovi.35 Naso~enosta kon konsekventna psihologi~nost vo BELIOT YID (1978 god., 70 min.) na Qup~o Bilbilovski i teatralna liri~nost vo KRUGOVI NA PEKOLOT (1990 god., 30 min.) na Stojan Stojanoski; uspe{nite obidi za inventivno raslojuvawe na dramskata supstancija vo KRATKA SREDBA (1984 god., 56 min.) na Slobodan Despotovski i SLOBODNO PA\AWE (1985 god., 67 min.) na Bogdan Pop \or~ev; sugestivnata i inventivna transpozicija na voenoto sivilo vo YVEZDITE NA 42-TA (1987 god., 103 min.) na Jane Petkovski; primenuvaweto na eden nov, sve` princip na filmsko re{avawe na zadadenite dramskite situacii vo UÎTELOT (1980 god., 90 min.) na Vasil ]orto{ev i SAKATE LI U[TE EDNO PARÊ TORTA? (1976 god, 65 min.) na Qup~o Tozija; moderniot tretman na najsovremenite, urbani temi od na{eto tlo vo MARIKA LETA SO AVION (1988 god., 56 min.) na Boris Damovski i PIKASO (1989 god., 62 min.) na Aqo{a Simjanovski - se nekoi od najeklatantnite odliki na reìserskite fakturi na apostrofiranite, ve} e poprili~no iskusni i prepoznatlivi po svojot rakopis, reìserski imiwa od televiziskiot medium.36
Sp. hronologija na originalni dramski tekstovi/scenarija kaj Jelena Luìna, MAKEDONSKATA NOVA DRAMA, Detska radost, Skopje, 1996, str. 321-332. 36 Na ova komplementarno se nadovrzuva i otvorenata lista so reìserite: Blagoj Andreev, Filip Apostolski, Du{ko Atanasovski, Kiro Bilbilovski, Lidija Veljanova, Ognen Dimitrovski, Vojo Dodevski, Du{ko \orgievski, Traj~e Eftimovski, Borjan Zafirovski, Borko Zafirovski, Igor Ivanov, Sr|an Jana} ievi}, Qup~o Jovanovski, Jovo Kamberski, Todorka Kondova-Zafirovska, Elizabeta Koneska, Mladen Krstevski, Zoran Krstevski, Skender Kuli, Xevad Limani, Kole Malinov, Kole Manev, Sa{a Markus, Sa{o Milenkovski, Sla|ana Milosavqevi}, Zoran Mladenovi}, Darko Mitrevski, Vladimir Mil~in, Ko~o Nedkov, Nikola Novkovski, Dimitar Orov~anec, Mitko Panov, Aco Petrovski, Nata{a Poplavska,
35
31
ORBIS PICTUS
3.0.1. Zaminuvawe od Paskvelija vo reìja na Ivan Mitevski Ovoj TV-film e raboten po motivite na zbirkata raskazi na @ivko îngo Paskvelija i vo trite prikazni kade {to klu~en narator e starecot se prepletuvaat qubovta, stradaweto, nemirot i te`neeweto kon podobro utre vo godinite po Vtorata svetska vojna. Za reìserot Ivan Mitevski eden negov vrsnik-pisatel }e napi{e deka toj ima ...vrodena smisla za distanca i deka, za razlika od drugite, se razlikuva vo ...nepovtorlivosta na negoviot non{alanten i rasko{en stil. Reìjata na ZAMINUVAWE OD PASKVELIJA se istaknuva so mo{ne lucidnoto re{avawe na preodite od mesto vo mesto i od vreme vo vreme. 3.0.2. Heraklea po vtorpat vo reìja na Du{an Naumovski Ovoj TV-film e sovremena drama vo koja napuknuvaat zglobovite na ve}e izdiferenciranite odnosi na glavnata heroina Jasmina so Vlatko i Marko. Vo edniot taa se se}ava na svoeto minato a vo drugiot saka da ja nayre idninata. Mo{ne ve{to e izvajan nose~kiot lik i toj, vsu{nost, pretstavuva oska na site slu~uvawa vo ovaa ènska storija. Reìjata na HERAKLEA PO VTORPAT se odlikuva so zapazuvawe na eden umeren razvoj na dramskite situacii, pridruùvan
Aleksandar Popovski, Dime Popovski, Radislav Ristevski, Kristijan Risteski, Mi{o Roganovi}, Aleksandar Rusjakov, Elena Sikerova, Zlatko Slavenski, Branko Stavrev, Aleksandar Stankovski, Dimitar Stankoski, \orgi Stojanovski, Tom~e Stojkov, Eftim Takovski, Andrej Trajkovski, Blaò Trendafilov, Goran Tren~ovski, Dimitar ]ostarov, Slobodan Unkovski, Kiro Urdin, Ilija Filipovski, Filip Herin, Van~o Hiljadnikov, Dimitar Hristov, Vlado Cvetanovski, Petre âpovski, Marija Xixeva, Violeta Xoleva, Igor [okarovski, kako i so imiwata na drugi, vo ovoj moment slu~ajno odminati ili pak novoinicirani tvore~ki personaliteti, ~ii{to reìi, sekako, }e bidat predmet na analiza vo nekoi sledni studii.
32
od nenametlivata logika na dvièwe na kamerata. Du{an Naumovski te`nee kon koristewe na ednostavni, no ~istozna~ni planovi. 3.0.3. B o g d a g i u b i e { p i o n i t e vo reìja na Aco Aleksov Od originalnata scenaristi~ka predlo{ka e napravena istoriska proverka na tezata deka {pionite se tuka, vo blizina. Od takvata blizina i zapo~nuva epopejata za mladiot patriot Vojdan, koj vo tekot na celoto dejstvie se obiduva da doznae koj e toj {to tolku go mrazi. Reìserot Aco Aleksov leèrno go vodi dejstvieto i so edna vozdràna distanca pravi vivisekcija na doblesta i predavstvoto. Posebno simpati~ni se scenite vo zatvorot, kade {to
33
ORBIS PICTUS
e prikaàn eden {irok dijapazon na plasti~ni karakteri. Ona {to e poseben kvalitet vo ovoj film e faktot deka reìjata maksimalno gi ima po~ituvano scenaristi~kite intencii, koi, moème da pretpostavime, se mnogu to~ni.37 4. RAZLI^NOSTA NA FILMSKATA I TV-RE@IJATA OD RE@IJATA VO DRUGITE MEDIUMI Za razlika od teatarot i radioto, filmskata i TV-reìjata dejstvuvaat mo{ne populisti~ki, i toa s podirektno, vo pove}e sferi na umetni~koto, no i na op{testvenoto milje, te`neej}i kon zbogatuvawe na komunikaciskiot jazik so novi izrazni sredstva. Vo toj kontekst, terminot nadminuvawe na jazikot, prvobitno prezemen od Mikel Difren, teoreti~arot na filmot Du{an Stojanovi} go objasnuva kako stepen vo procesot na voobli~uvawe na filmskoto umetni~ko delo. Na toa delo, vo tekot na soedinuvaweto na konotativnite znaci, tekstot se pojavuva kako tolku cvrsta celina, {to od jazi~ka preo|a na simboli~ka smisla, a celoto delo se pojavuva kako edinstven znak-simbol. Toa zna~i i deka prostorot za univerzalizacija na filmskiot jazik, kako jazik na me|umediumskata komu37 Kon delata na ve}e dosega navedenite imiwa, bi bilo sosema nepravedno, ako ne go priklu~ime i kontinuiranoto tvore{tvo na filmskiot avtor/reìser i sineast Stefan Sidovski, koj za svoite amaterski filmovi se zdobil so zvaweto majstor na amaterskiot film, inaku avtor na ekskluzivnoto knièvno izdanie od oblasta na filmologijata pod naslov Filmskiot kadar... Vredi da se spomenat i avtorite/ reìserite na animirani filmovi: Petar Gligorovski, Darko Markovi}, Del~o Mihajlov i Boro Pej~inov, koi dadoa mo{ne hrabar pridones pri etabliraweto na ovoj filmski vid so posebni dramatur{ki zakonitosti.
34
nikacija, stanuva s pogolem i pootvoren. Dali moèbi toa zna~i potisnuvawe ili demodirawe na edna druga umetnost, teatarskata? Herbert Svup mo{ne ìvopisno ja objasnuva razlikata pome|u reìraweto vo teatar i reìraweto na film. Koga se reìra vo teatar, toga{ kontaktot pome|u reìserot i publikata se vospostavuva preku akterot so zavesata koja samo povremeno }e se najde me|u niv. Da se reìra film, sekako, e ne{to sosema drugo. Kontaktot pome|u tvorecot i publikata ni malku ne e neposredna ili direktna. Pred s, pome|u akterot i publikata se postavuva kamera. Dublovite se povtoruvaat s dodeka ne se dobie celosno ~ist rezultat. Najposle, tuka e i monta`niot stol na koj se zavr{uva glavnata rabota. [8:22] Zna~i, doa|ame do neophodnata uloga {to ja vr{i toj sovr{en aparat, alat i instrument - kamerata, koja vsu{nost e demiurg, in parenthesis. Krugot }e bide poln toga{ koga }e ima vnatre{nost. A {to e vnatre{nosta? Par~e, del, citat od nekoe dejstvie. Zna~i, slika. Otkako }e se ispolni, krugot stanuva kako trkalo i moè da trgne so akcija. E toga{ ve}e krugot e islikan, kako kadar. Naslikan krug. Orbis Pictus. Otkako }e zamre aktot, trkaloto zapira i krugot ve}e e ispraznet. Prazen krug. Samo krug. Krug. K... Za reìjata kako montaà ili za montaàta kako reìja denes vredi da se zboruva i so samiot podatok deka na{ata postmoderna doba pruà nevideni primeri na reìjata kako montaà, ili obratno, montaàta kako reìja vo sekojdnevniot ìvot...38
38
Radoslav Lazi}, TRAKTAT O FILMSKOJ RE@IJI: u tragawu za estetikom reìje, 1988, Institut za film, Beograd, str. 32.
35
ORBIS PICTUS
4.0. ZA RE@ISERSKIOT STIL Reìserot e vistinskiot tvorec na filmskiot jazik, negovata sintaksa, gramatika i semantika, interpunkcija i, najposle, stilistikata na filmskoto umetni~ko delo.39 Spored Lav Felonov, talentiranite reìseri, tie vol{ebnici, fanatici i ma~enici na sedmata umetnost, moraat makotrpno da vr{at selekcija i da se ograni~uvaat vo tekot na sozdavaweto na svoeto delo.40 Denes, srede invazijata na raznorazni nus-mediumi, mo{ne {tetna e zloupotrebata na ~istotata na filmskiot i TV-mediumot za eftino propagandni, pa i psihoagresivni nameni. Pri sevo ova, ne treba da se zaboravi deka ramkata e eden od osnovnite preduslovi za komunicirawe so ovie mediumi. Zatoa, ... pokraj dramatur{kata funkcija {to ja ima, ramkata ima golemo zna~ewe i za komponiraweto na kadarot, osobeno vo negovata likovna oblikuvanost: ako e stati~en, spored kompoziciite vo slikarstvoto (ili umetni~kata fotografija), ako e dinami~en, toga{ spored filmskata estetika na komponirawe koe{to najmnogu soodvetstvuva za takviot (vid) kadar. [18:108, podvl. G. T.] Vo poleto na sovremenata makedonska filmska i TV-reìja sme svedoci na s pogolemata brzina pri afirmacijata na novi stilski postapki i nivniot modus faciendi. Stilot na eden avtor i originalnosta na negoviot jazik moàt potpolno da ja izmenat i samata smisla na sodrìnata. [Roè, 17:32, podvl. G.T.] A toa dali sodrìnata e povrzana so |evrekot, krugot, jajceto, glavata, okoto, lupata ili pak filmskiot objektiv i ne e tolku va`no. Va`no e dodeka raboti{ film, da go ima{ predvid naslikaniot krug.
39 40
Ibid, str. 33. Qev B. Felonov, SAVREMENE FORME FILMSKE MONTA@E, FDU, 1987, Beograd, str. 76.
36
5. NAMESTO ZAKLUÔK Potekloto na fenomenot na makedonskata filmska reìja na igrani proekti, paralelno so etabliraweto na reìjata vo teatarskiot medium, vo Makedonija datira u{te od najraniot period na rasprostranuvawe na filmskata umetnost na ova tlo, u{te od godinite na dejstvuvaweto na bra}ata Manaki i Arseni Jovkov (na po~etokot od minatiot vek) koi go podgotvuvaat terenot za ra|awe na profesijata {to }e ja vodi kompletnata realizacija na eden filmski ~in reìjata. Razvojnite fazi moè da se analiziraat niz nekolku to~ki: prvata to~ka e debito na makedonski reìser na igran film (Mirno leto na Dimitrie Osmanli); vtorata to~ka e reìserskiot opus na Branko Gapo, treta to~ka e ostvaruvaweto Crno seme na Kiril Cenevski; ~etvrta to~ka se ostvaruvawata Sre}na nova 49 na Stole Popov i Haj-Faj na Vladimir Blaèvski; petta to~ka se ostvaruvawata Mojata qubov, ârli Parker na Aqo{a Simjanovski i Pred do`dot na filmskiot avtor Mil~o Man~evski, koi iniciraa pojava na novi dela od kratkometra`nata i dolgometra`nata produkcija vo poslednata, najnova razvojna faza na poleto na reìjata. Posledovatelno so prisustvoto na reìjata vo filmskiot medium, vo vtorata polovina od izminatiot vek po~na da se manifestira i televiziskata reìja (izrazena niz tvore~kite personaliteti, pred s, na Aco Aleksov, Ivan Mitevski i Du{an Naumovski), kako ramnopraven parametar vo grafikonot na reìrani dela so igrana struktura. Vo posledniot krug od razvojot na reìserskata profesija markantno e s pogolemoto pribliùvawe kon modernisti~ki i postmodernisti~ki tretman na temite, stanuvaj}i zbor za vodewe na s po~isti, kauzalni reìserski postapki.
37
ORBIS PICTUS
The origin of the Macedonian feature lm directing phenomenon, parallel with the establishing of the theater directing, dates since the earliest period of lm expansion in this region with the works of Manaki Brothers and Arseni Jovkov (at the start of the 20th century) who build the ground for the birth of the profession which will lead the full realization of the lm act the directing. The development stages of this phenomenon can be analyzed through several viewpoints: as rst, through the Macedonian lm directing debut (Quiet Summer by Dimitrie Osmanli); through the directing opus of Branko Gapo; through the high achievements of the Kiril Cenevskis lm Black Seed; then, through the lms Happy New Year 49 directed by Stole Popov and Hi-Fi by Vladimir Blazhevski, as well as through the Charlie Parker, My Love by Aljosha Simjanovski and Milcho Manchevskis Before the Rain. All of those works initiated numerous novelties in the recent long/short-length lm production, especially on the eld of lm & theater directing. Along with the lm directing at that time, the television directing emerged as a separate phenomenon at the second half of 20th century (carried out by the authors as Aco Aleksov, Ivan Mitevski and Dushan Naumovski). This separate lm directing in TV-media appeared as an equal parameter in the lmed works in general, especially at the so-called featurestructured directing. At the latest sage of lm directing development, the most emphasized feature is the inclination toward the modern & postmodern treatment of the themes, especially when we speak of the tendency for pure, causal directing concepts.
38
Lorigine du phnomne de la rgie macdonienne du lm en Macdoine, paralllement de ltablissement de la rgie du thtre, date ds dbut de la difussion du lm, depuis de priode du travail des frres Manaki et dArseni Jovkov (du dbut du sicle pass), qui ont prpar le terrain pour naissance de la rgie du lm. On peut analyser les tapes du developpement par quelques points: le premier point est le dbut du rgisseur macdonien du lm (Un t calme de Dimitrie Osmanli); le deuxime point les lms de Branko Gapo; le troisime point le lm Graine noire de Kiril Cenevski; le quatrime point les lms Bonne Nouvelle 49 de Stole Popov et HiFi de Vladimir Blazevski; le cinqiume point sont les lms Mon amour, Charlie Parker dAljosa Simjanovski et Avant la pluie de Milco Mancevski, qui ont initi lapparence des nouveaux euvres de la production de longmtres et de courtmtres dans la dernire, la plus nouvelle tape du developpement de la rgie macdonienne. En consquence de prsense de la rgie du lm, dans la deuxime partie du sicle pass, on peut remarquer une manifestation de la rgie de tlvision (ses rprsentants sont: Aco Aleksov, Ivan Mitevski et Dusan Naumovski). Au dernier cercle du developpement de la rgie on peut remarquer un trs grand approchement vers un traitment moderne et postmoderne des thmes, comme procds les plus claires et causals du rgisseur.
39
ORBIS PICTUS
Biografski podatoci za reìserite ~ii{to dela se predmet na studijata

Aco ALEKSOV (1932) diplomiral akterstvo na Teatarskata akademija vo Belgrad. Toj e doajen na televiziskata reìja vo Makedonija. Do svoeto penzionirawe raboti vo Makedonskata televizija. Pova`ni reìi na televiziski filmovi mu se Premiera i Bog da gi ubie {pionite, a gi reìral i TV-seriite Vol{ebnoto samar~e, Beloto cigan~e, dramite Paradoksot na Diogen, Grdiot Narcis, Romansa za obeseniot i drugi igrani proekti. Kole ANGELOVSKI (1943) diplomiral na Teatarskata akademija vo Belgrad. Bil na specijalizacija od oblasta na reìjata vo Francija. Gi reìral filmovite Tatko (Kolnati sme, Irina) i Vikend za mrtovci, kako i nekolku televiziski serii i drami, me|u koi: Itar Pejo, Solunski patrdii i Mala no}na muzika. Najnov negov proekt e TV-filmot Vreme za pla~ewe. Ja dobil nagradata Kokan Rakowac za najpoeti~en film na reìser-debitant, kako i Zlatna ripka na Festivalot na filmskata komedija vo Golubac. Nositel e na priznanieto 11 Oktomvri. Raboti vo Dramskiot teatar. Qup~o BILBILOVSKI (1953) diplomiral reìja vo London, posetuval postdiplomski studii za reìja na Nacionalnata filmska i televiziska {kola Bekansfeld vo Anglija na Britanskiot filmski i TV-institut, a magistriral na Wujor{kiot univerzitet. Gi reìral kratkite igrani filmovi Den koga se pro{teva i Polno}no sonce. Gi reìral i TV-filmovite Beliot yid, Java~i na veter i Mugra, nekolku TV-drami i adaptacii na poezija i serijata reklamni spotovi Sonce na godinata. Ja dobil nagradata na me|unarodnata kritika CITALC na Festivalot na kratok film vo Belgrad. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV. Vladimir BLA@EVSKI (1955) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Gi reìral igranite filmovi Haj-Faj i Bulevar na revolucijata. Dobil Zlatna arena za reìja na Festivalot vo Pula za Haj-Faj i prva nagrada na Festivalot vo Salerno, Italija za Bulevar na revolucijata. Gi
40
napi{al scenarijata za Xipsi Mexik i Gluva ku}a. Predava na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Branko GAPO (1931) diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Prestojuval vo Pariz, prou~uvaj}i go francuskiot film i usovr{uvaj}i se vo poleto na reìjata. Gi ima reìrano filmovite: Denovi na isku{enie, Vreme bez vojna, Istrel, Najdolgiot pat, Vreme, vodi i Makedonska saga, TV-filmot Labin i Dojrana i nekolku TV-drami. Dobitnik e na: Specijalna diploma i Srebrena arena na Festivalot vo Pula i Srebren medal na festivalot vo Avelino, Italija. Nositel e na Priznanieto 11 oktomvri. Qubi{a GEORGIEVSKI (1937) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Gi reìral igranite filmovi: Pod isto nebo, Planina na gnevot, Republikata vo plamen i Cenata na gradot, kratkometra`nite Ne i Pateka, kako i nekolku TV-drami. U~estvuval na pove}e festivali, me|u koi i na Festivalot vo Mamaja, Romanija, kade {to e nagraden so diploma, i na Festivalot vo Moskva. Mile GROZDANOVSKI (1950) diplomiral knièvnost na Filozofskiot fakultet. Go reìral kratkiot film Denes treba ne{to da se slu~i. Ima plodno televizisko iskustvo, koe, me|u drugoto, gi opfa}a i TV filmot Ispoved na taksistot, serijata Opstanok i drugi igrani proekti. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV. Negovoto reìsersko tvore{tvo e adekvatno vrednuvano. Boris DAMOVSKI (1960) diplomiral na Univerzitetot vo Juèn Ilinois. Gi reìral TV-filmovite Marika leta so avion, Severna gre{ka, nekolku kratkometra`ni filmovi i spotovi. Severna gre{ka, vo konkurencija od 26 filmski ostvaruvawa, go osvoi 8-to mesto na Festivalot Pri Futura vo Berlin. Slobodan DESPOTOVSKI (1953) diplomiral na Akademijata INSAS vo Brisel, Belgija. Gi reìral kratkiot film Misteriozniot predmet i televiziskiot Kratka
41
ORBIS PICTUS
sredba, obata po sopstveno scenario. Gi reìra prvite makedonski narodni prikazni vo MTV, kako i ~etiri baladi so igrana struktura. Go snimil 12-minutniot pilot za igraniot proekt Kow vo izvorot. Bil koscenarist i reìser na proektot vo ~est na belgiskiot kral Praznik 60/40 prenesuvan na Belgiskata televizija. Veqo LIÊNOSKI (1930-1976) e eden od doajenite na televiziskata reìja vo Makedonija. Gi reìral kratkiot igran film Spomenik, kako i TV-filmovite Nastan moèbi posleden, Ilinka, Ve~erna zabava i drugi igrani proekti. Mil~o MANÊVSKI (1959) ìvee i raboti vo Wujork i Skopje. Go reìral kratkometra`niot igran film Opasna baba i dolgometra`nite Pred do`dot i Pra{ina. Avtor e na izlo`bata fotografii Ulica i na knigata Duhot na majka mi. Negoviot film Pred do`dot e najnagraduvaniot makedonski film vo stranstvo dosega. Za nego dobil: Zlaten lav vo Venecija, nagrada za reìja i za najdobro debi vo Portoriko, specijalna nagrada David di Donatelo za neitalijanski film, Zlatna buba~ka za najdobar stranski film od [vedskiot filmski institut i dr. Istiot film be{e nominiran za Oskar. Poiscrpni podatoci moè da se najdat na veb-sajtot: http://www.manchevski.com.mk. Teona Strugar - MITEVSKA (1974) studirala na Art institutot vo Filadelfija, a postdiplomski studii za film posetuva na Wujor{kiot univerzitet. Za kratkiot film Veta dobila specijalna nagrada na Berlinskiot festival, kako i diploma za originalna i umetni~ka reìja na Melodist- Kiev, Ukraina. Istiot film bil finalist na wujor{kiot Ran festival. Ivan MITEVSKI (1948) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Glavna preokupacija mu se igraniot i dokumentarniot film. Napravil 6 igrani proekti: Koncert za edna du{a - opus 2617, Zlatni godini, Vreme na letala, Treto doba (serija), Zaminuvawe od Paskvelija i No} sproti Sv. Vasilij. Ima dobieno nagrada za reìja na Festivalot vo Portoro`, kako i specijalna nagrada na Festivalot Pri futura vo Berlin. Filmot Lajf tajm,
42
spored serijata Treto doba, e transferiran na 35 mm lenta. Negovite proekti se prikaùvani na re~isi site kontinenti, a dokumentarecot Glas e deponiran vo UNESKO. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV, kade bil urednik na kulturno umetni~kata programa. Antonio MITRI]ESKI (1961) diplomiral reìja na Filmskata akademija vo Lo|, Polska. Go reìral igraniot film Preku ezeroto, premierno prikaàn na Festivalot vo Montreal. Ima dobieno nagrada na Festivalot na kratki filmovi vo Belgrad. Momentalno podgotvuva nov igran proekt. Predava na FDU. Du{an NAUMOVSKI (1938) diplomiral reìja na Akademijata za teatar i film vo Belgrad. Toj e eden od najplodnite televiziski avtori. Pova`ni igrani proekti vo televiziskiot medium mu se: filmovite Tabakerata, Trgovecot od Solun i Heraklea po vtorpat, seriite Pat kon idninata, Komedijanti, Bulki kraj {inite, Sonce na dlanka, Vtorata smena i Golemi i mali i dramite Vapcarov, Smilevski kongres, Dodeka pa|a do`dot, Pre~ek... Go reìral i kratkiot igran film Lift gore - lift dolu. Gi ima dobieno festivalskite nagradi: Zlatna statuetka vo Portoro` i Zlatna amfora vo Nesebar. Nositel e i na Priznanieto 13 noemvri. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV. Dimitrie OSMANLI (1927) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Toj e prviot makedonski reìser na dolgometraèn igran film. Bil na studiski prestoj vo Pariz. Gi ima reìrano filmovite: Mirno leto, Memento, @ed i Angeli na otpad, kratkiot film Buntot na kuklite, TVfilmovite Vra}awe vo rajot i Skopski snovidenija, serijata Ilinden, kako i pove}e TV-drami. Dobil nagrada za reìja na Jugoslovenskiot festival za televizisko tvore{tvo, Plaketata Vo krupen plan od Institutot za film vo Belgrad, Golema zlatna plaketa za afirmacija na Festivalot Bra}a Manaki vo Bitola, kako i drugi umetni~ki i op{testveni nagradi, me|u koi i priznanijata 11 oktomvri i Vojdan êrnodrinski za ìvotno delo.
43
ORBIS PICTUS
Jane PETKOVSKI (1948-1988) diplomiral na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Qubqana. Gi ima reìrano slednive igrani proekti: Tumba, tumba divina, Klin~, @ena od malter, Golemata soba, Tome od benzinskata pumpa, Yvezdite na 42-rata. Za posledniov ima dobieno bleskavi kritiki. Be{e vraboten vo MTV. Negovite proekti bea visoko valorizirani vo zemjata i po{iroko. Meto PETROVSKI (1935) studiral na Akademijata za teatar i film vo Zagreb. Bil direktor na Vardar film i Makedonija film. Gi reìral kratkiot igran film Temno ogledalo, kako i redica dokumentarni filmovi i TV emisii. Za svoite proekti dobil pove}e priznanija i nagradi, me|u koi i Zlaten medal na Festivalot na kratki filmovi vo Belgrad. Bogdan POP \ORÊV (1955) diplomiral reìja na Akademijata vo Moskva. Gi rabotel slednive TV-proekti: Is~ekuvawe, Slobodno pa|awe, Po{tar, Velika i serijata Trst via Skopje, kako i drugi proekti so igrana stuktura. Negovite proekti se visoko ocenuvani. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV, kade momentalno ja vr{i funkcijata urednik na kulturno umetni~kata programa. Stole POPOV (1950) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Gi reìral filmovite: Crveniot kow, Sre}na nova 49, Tetovirawe i Gipsy Magic. Gi dobil nagradite: Zlatna arena za reìja na Festivalot vo Pula, Zlatna mimoza na Festivalot na filmskata reìja vo Herceg Novi, Zlaten gladijator na Jugoslovenskata filmska akademija, Filmex diplomi na Festivalite vo San Francisko i Los Anxeles, diploma FEST i Gran pri na Festivalot vo Monpelje. Sre}na nova 49 bil jugoslovenski kandidat za nominacija na Oskar, a Tetovirawe bil kandidat za Felix. Aqo{a SIMJANOVSKI (1951) diplomiral psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. U~estvuval na filmolo{kiot seminar na Britanskiot kolumbiski univerzitet vo Vankuver. Pokraj dokumentarnite filmovi, potpisnik e i na igraniot TV-film Pikaso i kratkometra`niot Mojata qubov, ârli Parker, koj vo Amsterdam od 360
44
filmovi be{e me|u 10-te najgledani. Pokraj reìraweto, pi{uva scenarija, objavuva vo pe~atot i nastapuva kako xez-pijanist. Dobitnik e na pove}e doma{ni i stranski nagradi, me|u koi Bronzen zmej na Festivalot vo Krakov i specijalna nagrada na Festivalot vo Japonija. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV. Momentalno ja vr{i funkcijata urednik na Kontaktno-rekreativnata programa vo MTV. Stojan STOJANOSKI (1949) diplomiral reìja na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Reìral pove}e TV-igrani proekti, me|u koi: Prijateli, Marka, Krugovi na pekolot, Vremeto H, kako i epizodi od seriite Eureka i Tvrdokorni. Za epizodata Odbranata na Sokrat dobil nagrada za reìja na Festivalot vo Neum. Vraboten e kako postojan reìser vo MTV. Qup~o TOZIJA (1947) diplomiral reìja na Akademijata za teatar i film vo Zagreb. Bil na specijalizacija vo Wujork. Gi ima reìrano slednive TV-igrani proekti: Sakate li u{te edno par~e torta?, A ti, kade?, kako i igranata serija Prete`no vedro. Se zanimava i so dokumentaristika, a i so adaptacija na teatarski pretstavi vo televiziskiot medium. Bil urednik na dramskata i filmskata redakcija vo MTV, kade raboti kako postojan reìser vo MTV. Vasil ]ORTO[EV (1947-1995) diplomiral na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad. Gi ima reìrano TV-filmovite: U~itelot, Mojsie od maloto mesto, Svetecot od Slatina, kako i drugi igrani proekti. Rabote{e vo MTV. Ivo TRAJKOV (1965) diplomiral reìja na FAMU vo Praga. @ivee i raboti vo ê{kata Republika. Go reìral srednometra`niot igran film Ajde da se is~istime, televiziskiot film Jan, kako i filmovite Kanarska vrska i Minato, koi se prikaàni na Festivalot Bra}a Manaki. Momentalno raboti na podgotovka na filmot Gluva ku}a. Vasil HRISTOV (1965) diplomiral reìja na Fakultetot za dramski umetnosti vo Belgrad. Gi reìral kratkite filmovi Pismo i Sudija, prikaàni na Festivalot
45
ORBIS PICTUS
Bra}a Manaki, kade {to dobil nagrada za reìja. Isto taka ima dobieno nagrada i vo Hjuston. Magistriral filmska reìja na Institutot za film Mauricius Bringer vo Holandija, kade {to i ìvee. Kiril CENEVSKI (1943) diplomiral Arhitektonski fakultet. Gi reìral filmovite: Crno seme, Jad, Olovna brigada i Jazol. Dobitnik e na Zlatna arena za reìja i Zlaten venec za najdobro debitantsko ostvaruvawe na Festivalot vo Pula, specijalna nagrada @ar ptica na Festivalot vo Moskva, Laceno dOro vo Avelino, Italija, specijalna nagrada vo Karlovi Vari, kako i drugi priznanija i nagradi. Crno seme bil jugoslovenski kandidat za nominacija za Oskar.
46
Filmografija na delata koristeni za analiza

CRNO SEME na Kiril Cenevski Proizvodstvo: Vardar film - Skopje; 1971 god. Reìja: Kiril Cenevski Scenario: Ta{ko Georgievski i Kiril Cenevski Direktor na fotografija: Qube Petkovski Montaà: Laki êm~ev Ulogi: Darko Damevski, Aco Jovanovski, Risto [i{kov, Mite Grozdanov @anr: drama Format: 35 mm; kolor-vajdskrin Dolìna: 88 min./2410 m
SRE]NA NOVA 49 na Stole Popov Proizvodstvo: Vardar film, Makedonija film, Gradski kina Skopje i Union film- Belgrad; 1986 god. Reìja: Stole Popov Scenario: Gordan Mihi} Direktor na fotografija: Mi{o Samoilovski Montaà: Laki êm~ev Muzika: Qup~o Konstantinov Ulogi: Aco \or~ev, Meto Jovanovski, Sinoli~ka Trpkova, Du{ko Kostovski @anr: drama Format: 35 mm; kolor-vajdskrin Dolìna: 128 min./3520 m
47
ORBIS PICTUS
HAJ-FAJ na Vladimir Blaèvski Proizvodstvo: Vardar film - Skopje; 1987 god. Reìja: Vladimir Blaèvski Scenario: Goran Stefanovski i Vladimir Blaèvski Direktor na fotografija: Mi{o Samoilovski Montaà: Petar Mirkovi} Muzika: Qup~o Konstantinov Ulogi: Dan~o êvreski, Fabijan [ovagovi}, Vukosava Doneva, Elizabeta \orevska @anr: socijalna drama Format: 35 mm; kolor-vajdskrin Dolìna: 102 min./2800 m PRED DO@DOT na Mil~o Man~evski Proizvodstvo: Vardar film - Skopje, Ejm rejn - London, Noe produksion - Pariz, so u~estvo na Poligram Audiovizuel i Briti{ skrin; 1994 god. Reìja i scenario: Mil~o Man~evski Direktor na fotografija: Manuel Teran Montaà: Nikolas Gaster Muzika: Anastasija Ulogi: Rade [erbexija, Labina Mitevska, Ketlin Kertlix, Gregoar Kolin @anr: psiholo{ka drama Format: 35 mm; kolor-vajdskrin; dolbi Dolìna: 115 min./3163 m
48
MOJATA QUBOV, ÂRLI PARKER na Aqo{a Simjanovski Proizvodstvo: Vardar film - Skopje; 1994 Reìja: Aqo{a Simjanovski Scenario: Aqo{a Simjanovski, Dimitar Grbevski Direktor na fotografija: Dragi Tanevski Montaà: Dimitar Grbevski Muzi~ka ilustracija: Aqo{a Simjanovski Ulogi: Kiril Ristoski @anr: eksperimentalen Format: 35 mm; kolor vajdskrin; dolbi Dolìna: 15 min./412 m
HERAKLEA PO VTORPAT na Du{an Naumovski Proizvodstvo: Makedonska televizija - Skopje; 1992 god. Reìja: Du{an Naumovski Scenario: Ana [apkaliska Direktor na fotografija: Slobodan Stojkov Ton: Meto Nikolovski Montaà: Ema Nikolovska Muzika: Qup~o Konstantinov Ulogi: Katerina Kocevska, Aleksandar âminski, Jovica Mihajlovski @anr: sovremena drama Tehnologija na snimawe: Beta SP Vremetraewe: 85 min.
49
ORBIS PICTUS
ZAMINUVAWE OD PASKVELIJA na Ivan Mitevski Proizvodstvo: Makedonska televizija - Skopje; 1992 god. Reìja: Ivan Mitevski Scenario: Rusomir Bogdanovski Direktor na fotografija: Vlado Janevski Ton: Dragi \or|evi}, Angele Kuzmanovski Montaà: Dilaver Mustafa Muzika: Qup~o Konstantinov Ulogi: Nenad Stojanovski, Sofija Kunovska, Petar Arsovski @anr: psiholo{ko-poetska drama Tehnologija na snimawe: Beta SP Vremetraewe: 78 min. 35 sek. BOG DA GI UBIE [PIONITE na Aco Aleksov Proizvodstvo: Makedonska televizija - Skopje; 1993 god. Reìja: Aco Aleksov Scenario: Vladimir Plavevski Direktor na fotografija: Slobodan Stojkov Ton: \or|e Bilbilovski, Angele Kuzmanovski Montaà: Ema Nikolovska Muzika: Qup~o Konstantinov Ulogi: Vasil [i{kov, Blagoja Spirkoski, Bajru{ Mjaku @anr: istoriska drama Tehnologija na snimawe: Beta SP Vremetraewe: 90 min.
50
Selektirana bibliografija na konsultiranata stru~na literatura:

1. Andrevski, @ivko: @IVOT SO MAS-MEDIUMI, Quboten, Skopje, 1995, 124 str. 2. BRA]A MANAKI/LES FRRES MANAKI/THE MANAKI BROTHERS: Pioneri na filmot na Balkanot, katalogot go podgotvija: P. Konstantinov, A. Krstevski, B. Nonevski, M. Pan~evski, I. Petru{eva, 1991, Kinoteka na Makedonija, Skopje, 72 nenumerirani str. 3. Vasilevski, Georgi: VREME NA FILMOT, Makedonska kniga, 1990, Skopje, 250 str. 4. Vladova Jadranka: Na Mirno leto, so qubov vo: VOL[EBNOSTA NA ZBOROT, Makedonska kniga, 1993, Skopje, str. 230-236 5. VTORIOT POÊTOK NA MAKEDONSKIOT FILM: rezultati od Simpoziumot Po~etocite i prvata etapa na institucionalno organiziranata kinematografija vo Makedonija, Kinoteka na Makedonija, Skopje, 1990, 285 str. 6. Georgievski, Qubi{a: GENEZATA NA MAKEDONSKIOT IGRAN FILM, Kinoteka na Makedonija, 1992, Skopje, 178 str. 7. Kalezi, Boidar: TELEVIZIJA - TVRAVA KOJA LETI, irpanov, 1978, Novi Sad, 220 str. 8. William I. Kaufman: KAKO REIRATI ZA TELEVIZIJU (zbornik), Televizija Beograd, 1970, 40str. 9. KINOPIS, br. 13, Kinoteka na Makedonija, 1995, Skopje, 240 str. 10. Kocevski, Danilo: Kopola vo: PATUVAWE ZA ARKA[ON, Misla, 1989, Skopje, str. 29-30 11. Kuera, Jan: KNIHA O FILMU / Kniga za filmot, 1946, Praha, 233 str. 12. Mazov, Ivan: Recenzii na televiziski drami, radiodrami i film vo: SCENATA I SOVREMENOSTA, Kultura, 1982, Skopje, str. 5-238. 13. Man~evski, Mil~o: Pred do`dot e moj li~en dokumentarec, intervju od S. \ urovska, Lik/Nova Makedonija, 19.10.1994, Skopje, str. 11-12. 14. Novkovski, Nikola: ZDIVOT NA KAMERATA, Matica Makedonska, 2000, Skopje/ Melburn, str. 115.
51
ORBIS PICTUS
15. Petru{eva, Ilindenka: FILMOLO[KA BIBLIOGRAFIJA: Kinematografijata vo dnevniot i periodi~niot pe~at vo Makedonija (1944-1954), Kinoteka na Makedonija, 1991, Skopje, 472 str. 16. Osmanli, Tomislav: FILMOT I POLITI^KOTO: kon integralnoto politi~ko mislewe na kinematografot, Mlad borec, 1981, Skopje, 211 str. 17. Roe, os (Roger, Jos): FILMSKA GRAMATIKA (Grammaire du cinema, Bruxelles, 1957), Jugoslovenska kinoteka, 1960, Beograd, 35 str. 18. Sidovski, Stefan: FILMSKIOT KADAR I NEGOVATA ESTETSKA SU[TINA, Epoha, 1995, Skopje, 248 str. 19. Tanev, Zoran: MIS STON: strip spored istoimeniot film, Strip art, 2000, Veles, 48 str. 20. Trpeski, Apostol: FILMSKA I TV KAMERA (I) : Osnovi na snimatelskata tehnika, 2000, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij/Fakultet za dramski umetnosti, Skopje, 323 str. 21. FILM 1895-1995, dodatok br. 5 na Margina, br. 22, 1995, Templum, Skopje, 36 str. 22. Holloway, Ronald: MACEDONIAN FILM: A History of Macedonian Cinema (1905-1996), Cinematheque of Macedonia, 1996, Skopje, 64 p. 23. êpin~i}, Miroslav: MAKEDONSKIOT IGRAN FILM (I) : Godini na genezata i vremeto na stilskite preobrazbi, 1992, Skopje, Kinoteka na Makedonija, 451 str. 24. êpin~i}, Miroslav: MAKEDONSKIOT IGRAN FILM (II) : Godini na zrelost i vreme na nade`, Kinoteka na Makedonija, 1999, Skopje, 600 str. 25. êrwenko, Miron: MAKEDONSKIOT FILM, Kinoteka na Makedonija, 1997, Skopje, 240 str.
52
LUX IN TENEBRIS
OPERATA NA PITAÎTE Vo ovaa opera1 osnovnoto dramsko slu~uvawe (cenkaweto, trguvaweto, ucenuvaweto...) go vodat/peat trojcata lideri: Mekit (Macheat), Pi~am (Peachum) i Lokit (Lockit), so orkestriranata pridru`ba od svoite najbliski (rodnini i privrzanici) - zaedno spu{taj}i se od svojata sega{na pozicija do dnoto. Vo toa apsurdno pomestuvawe na sloevite komunikacijata pome|u blagorodnicite i svetot na podzemjeto stanuva neminovna, bidej}i vo pra{awe ne e ni{to drugo osven iznao|aweto na~in za zadovoluvawe na li~nata korist, t.e. bitkata za podobra polo`ba. Zatoa, odvreme-navreme situaciite se dovedeni do stepen na grotesknost (po malku sli~na od kapri~osite na Fransisko Goja2), koja se pretopuva so nagonskata nitka za opstanok na narodniot ~ovek - Mekit. Istoriskiot fon e sledniov: London, predvorje na Francuskata revolucija; retko koj pita~ odi vo opera. Vakvata sostojba mo{ne ve{to e zatskriena pod maskata na angliskoto gra|anstvo kon krajot na XVIII vek, koga pri obidot kralot Xorx III da vovede apsolutizam, èdta na proleterijatot s pove}e raste, vodej}i kon otvorena borba za pobeda na Parlamentot, so {to vlijanieto na Krunata zna~itelno oslabuva. Dràvnite razni{uvawa rezultiraat so VRIE@ (buntovni izlivi na poedinci) i YVE^KAWE (masovni pou~ni apsewa). Edna{ svetot se pokaùva kako kujna, drugpat kako bordel, a tretpat kako zatvor - vo trite slu~ai povrzuvaj}i n so taa ve~na tema, pita~eweto.
1
Stanuva zbor za dramata na Vaclav Havel, Pita~ka opera (ebrck opera, 1975) posvetena na Andrej Krob, ~ija {to svetska praizvedba bila na 2 mart 1976 god. vo Teatro Stabile vo Trst. V. Vlada Uro{evi}, Kapri~osite na Goja, Kulturen ìvot br. 3-4, 1999, Skopje, str. 76-81.
ORBIS PICTUS
Tokmu poradi ova, iznenaduva~ki brzoto menuvawe na agregatnata sostojba na likovite i scenite - od te~na razleanost (I del ili @iva/Hg) do tvrda koherentnost (II del ili @elezo/Fe), otvora na povidok edna nova revolucija (ne ve}e industriska!) vo koja mirnoto vriewe na vodata vo kujnata na Pi~amovi mu se sprotivstavuva na monstruoznoto Lokitovo otklu~uvawe/zaklu~uvawe na }elijata vo koja e zatvoren Mekit. Za istoimenata izvorna drama na Xon Gej ...se zboruva deka bila satira na Hendlovata opera; no Xon Gej, nejziniot avtor, bil prijatel so onoj Svift koj dobil pottik za pi{uvawe od saeva indignatio, od besot na pobunata; negoviot napad se preslekol, vo kostimot na parodija na operata, protiv vladata...3 Samata drama dostato~no n prisetuva na site vremiwa niz istorijata koga se pojavuvaat razni prostitutivni organizacii, bilo da se od nekakov klasi~en ruski ili amerikanski tip, bilo da stanuva zbor za sekakvi aluzii so dene{ninata, koi pak ne smeat da bidat direktni, ami krajno diskretni, normalno, ne zaboravaj}i ja kriti~kata ostrina na ismejuvawe na brojnite op{testveni devijacii (mitoto, korupcijata...), koi postojat od pamtivek, pri {to duhovitosta treba da izbie vo prv plan.4 Taka prikazot za 36-~asovnoto isku{enie na Mekit (od osum ~asot izutrinata - do osum ~asot slednata ve~er) i za negovoto antijuna~ko kalewe srede maskiraniot zlostor stanuva mnogu poprivle~en.
3 Siegfried Melchinger, Osamnaesto stoljee, POVJEST POLITIKOG KAZALITA, Graki zavod Hrvatske, 1989, Zagreb, str. 269. 4 Vo pretstavata Pita~ka opera od Vaclav Havel vo moja reìja, a vo produkcija na skopskiot Dramski teatar, igraa akterite: \or|i Jolevski (Mekit), Miralem Zub~evi} (Pi~am), Liljana Veljanova (Pi~amova), Petar Temelkovski (Lokit), Vidosava Gruba~ (Lokitova), Zvezdana Angelovska (Lusi), Robert Veqanovski (Fil~), Katerina Kocevska (Dijana), Biljana Hamamxieva (Xeni), kako i Rubens Muratovski, Sa{o Tasevski, Olivera Arizanova i Biljana Dragi~evi}. Muzikata ja komponira{e Petar Georgievski, a scenograf i kostimograf be{e Valentin Svetozarev. Premierata be{e izvedena na 21 april (nedela) 1996 god., vo ~est na 50-godi{niot jubilej na ovaa na{a renomirana teatarska ku}a. Pretstavata ja vidoa 2105 gleda~i. Pet godini potoa, na 14 april 2001, vo kinoto Manaki go gledav filmot na Jirì Mencel raboten spored istata drama.
56
Lux In Tenebris
VODI^ VO ELE[NIK Zloto poteknuva od samite lu|e, a so napredokot na ~ove{tvoto toa se multiplicira. Na ovaa brutalna, no vistinita premisa ne naveduva elementarniot razvoj na nastanite vo pisata Ele{nik1. Pritoa, MITOT (prikaznata za Judata i Ele{nikot) se izedna~uva so ìvotnata sudbina na pe~albarot i onaa {to go ~eka. Pri sozdavaweto na ovaa piesa e vr{ena diskretna sinteza na motivi od êst na Iqoski, Parite... na Krle i Tetovirani... na Stefanovski. Likot na Trena potsetuva na pojava od hazarskata mitologija poznata kako lovec na soni{ta; taa voedno e i bo`ji pratenik, posrednik pome|u natprirodnite i zemnite sili; nejzinoto superego zgasnuva i taa ja gubi kontrolata. Stefan ja poseduva Hamletovskata dilema: DA SE VRATI[ ili DA NE SE VRATI[. Milka zavr{uva kako Ledi Makbet, doveduvaj}i se do rabot na zlostorot. Janko e najnaturalniot i naj~istiot lik vo piesata. Rudarot e antipod na tradicionalniot Balkanec. Kusi e olicetvorenie na svetskata gadost. Medicinskata sestra pak, e antipod na tradicionalnata balkanska èna. Teatarot na Trena nalikuva na fusnota niz koja sonot se preleva vo raspadnatata realnost. Na krajot od ovaa poetska pretstava site hercovi od {pilot karti ostanuvaat otvoreni.
V. Jugoslav Petrovski, Ele{nik vo: NOVA BALKANSKA DRAMA, Feniks, 1997, Skopje, str. 77-106.
57
ORBIS PICTUS
PRAGA - MATER URBIUM - Bele{ki od srceto na Evropa Damne{niot arapsko-evrejski patepisec Ibrahim Ibn Jakub, kako rezime na svoite belosvetski talkawa, vo 965/6 godina zabeleùva deka Praga e najgolemiot i najprometen evropski grad, izgraden od malter i kamen... Denes koga raritetnite realiteti nasproti politi~kite podelenosti neodminlivo se stremat kon preispituvawe na vakvata konstatacija, mnogumina Praga ja narekuvaat - srce na Evropa. Praga doìvea da mu oponira na totalitarizmot, vbrojuvaj}i se me|u prvite gradovi {to zapo~naa so temelno urivawe na komunizmot vo Evropa. Isto taka, be{e vaèn faktor pri mirnoto otcepuvawe na dvete, sega novi dràvi vrz kartata na svetot - ê{kata i Slova~kata Republika. So svojata posebno osetliva geo-strategiska polo`ba na kontinentot, se identifikuva i kako pulsira~ki krstopat niz koj minuvaat klu~nite dvièwa i pravci niz istorijata. Me|u drugoto, pretstavuva mesto kade {to e koncentriran enormno golem procent stranci: minuva~i, emigranti, turisti1... Vo toj GRAD-SRCE cirkuliraat dva vida krv: ednata e sveà, progresivna i zadoena od kosmopolitsko-humanisti~kite tekovi, a drugata - bajata, zla i inicijator na primitivizmot. Tokmu poradi takvata ilustriranost na ne{tata, prekrasnite impresii po poseta na revija na Eva Hercigova ili na izlo`ba na Alfons Muha moàt da gi rasipat huliganskite prestrelki na ukrainsko-
V. A-Z PRAGUE CULTURE GUIDE, Prepared by Jan Czech/Jan Dvork, Prague stage, 1994.
58
Lux In Tenebris
~e{kata mafija srede ambient so~uvan u{te od vremeto na barokot.2 Toa e olicetvorenie na posttranzicionata stvarnost! Mo{ne golem e arsenalot na pra{kite ìvopisni segmenti, koi{to izme{ani so obilnoto minato od ova tlo sozdavaat del od op{testvenata slika na zemjata {to gordo go ~eka svojot prioriteten priem vo Evropskata unija. Vo prilog na toa, sekoj od slednive pet kroki viduvawa se obiduva na svoj na~in da prikaè barem nekolku selektirani vpe~atoci od kulturolo{kouniverzalnoto milje na ova par~e od Evropa i svetot. Proekcija za krajot na vekot Scenata vo koja dvajca sveò kastrirani praàni ~ekaat avtobus, drèj}i po edna kanti~ka za mleko kade {to gi sokrile otse~enite organi, e ironijata {to im parira na sovremenite paradoks i predo~eni od poznatata ~e{ka reìserka Vjera Hitilova (1929) vo nejziniot najnov film Stapici. Po oskarovecot Titanik, kinata vo Praga dolgo ne bile posetuvani od tolku qubopitni gleda~i. Povodot e dvoen: Hitilova se javuva kako avtor duri po pet godini od kontraverzniot film Nasledstvo, a kako nejzin kamerman za prv pat se javuva nejziniot sin. Doslednosta na ènata-pretstavnik na noviot ~e{ki filmski bran, koja be{e narekuvana i bescelen eksperimentator i ~ii{to dve avtorstva (Kalamita i Praga - nemirnoto srce na Evropa) bea ZABRANUVANI za prikaùvawe, rezultira so nov avtenti~en plod od nejzinata tvore~ka laboratorija. Ovaa feministi~ko-pesimisti~ko crna komedija predupreduva na stapicite {to go ~ekaat i go sledat {totuku izbeganiot od komunizam gra|anin. Sièto poteknuva od vistinski nastan: ènata siluvana od trojca maì se odmazduva taka {to gi kastrira, po {to sleduva sloèn sudski proces.
2
V. Elizabeta Avramovska, Vratite vo Praga, Porta, br. 1, Makedonski duhovni konaci, Skopje, str. 65-68.
59
ORBIS PICTUS
Preodniot rez od staro vo novo ruvo proektira redica apsurdni situacii ~ii{to glavni protagonisti se v~era{nite drugari a dene{ni gospoda. So~no, duhovito i poeti~no-surovo ostvaruvawe za op{testvenata impotencija na novokomponiraniot centralno-isto~noevropski ìtel. Franc K. Poteknuvaj}i od ~e{ki, evrejski i germanski familijarni koreni, Franc Kafka (1883-1924) bez malku celiot svoj ìvot go pominuva vo rodnata Praga. So ogled na malkutemina prijateli {to gi imal, postojat siroma{ni podatoci za negovata privatnost. Letno vreme uìval da pliva vo Vltava. Negovata voobi~aena osamenost ja razbiva druèweto so Milena Jesenska, koja go pottiknuva da ja zapo~ne epistolarnata korespodencija so nea. Karierata na Kafka se odviva paralelno na dva plana: kako pravnik i kako pisatel. Pove}egodi{nata rabota kako slu`benik vo osiguritelen zavod voop{to ne mu go naru{uva afinitetot kon pi{uvaweto. Inspiracijata za Proces, za Metamorfoza ili za Presuda, sigurno deka ja crpi preku misti~niot duh na Praga i ne pretpostavuvaj}i deka negovite antijunaci } e stanata sinonim za makite i enigmite na moderniot ~ovek. Maks Brod posthumno gi obelodenuva nepublikuvanite rakopisi na Kafka, ne ispolnuvaj}i ja so toa èlbata na pisatelot tie da bidat spaleni. Duri toga{ knièvnata javnost dobiva pocelosna slika za negovoto tvore{tvo. Od dene{na distanca, borbata za demokratija i ~ovekovi prava, zadu{uvaweto na individuata od strana na pekolnite SISTEMI, raznovidnite op{testveni bolesti- nedvojbeno nalikuvaat na pottekst izvle~en od literaturnoto tkivo na Kafka. Kafkijanstvoto, ~ij{to duhoven tatko e eden praànin, doprva ja doìvuva svojata duhovna ekspanzija.
60
Lux In Tenebris
Herojot na kadifenata revolucija Se nao|am vo foajeto na Teatarot na ograda, prviot pra{ki teatar {to trgna vo dosluh so svetskata teatarska avangarda. Samo {to zavr{ila reprizata na novata pretstava na Andrej Krob, Antikodi, g-|a Ana Frejmanova, {ef za kultura pri kabinetot na ~e{kiot pretsedatel, qubezno mi mesti stol do masata vo agolot od teatarskoto bife. Me pokanuva da sednam i mi stava belo vino. Poinakov odkolku {to go zamisluvav, Vaclav Havel (1936) mi ja podava rakata. Mi godi {to sum so ogneniot voda~ na pra{kata esen 1989, voedno i klu~niot ~ovek za voveduvawe na poimot kadifena revolucija.3 Me|u nas sedi negovata nova sopruga, akterkata Dagmar Ve{krnova. Havel so qubopitstvo saka da ~ue informacii od prva raka okolu makedonskata inscenacija na negovata Pita~ka opera... Kako toa den po premierata moravte da otidete vo vojska?, me pra{uva. Mu objasnuvam deka na Balkanot na slu~ajnosta se gleda kako na namernost i obratno... Teatarskiot jazik e metafizi~en, mi veli. Vie, gledam, go sovladuvate ~e{kiot... Mi spomnuva i za premreìwata koga negovo zasolni{te bil Belgrad, dodeka teatarot Atelje 212 hrabro gi igral negovite doma bunkerirani piesi... Bi bilo korisno da zapoznaete nekoi ~e{ki umetnici, mi predloùva... Na krajot, mislam deka sovr{eno mu stana jasno kako nekoi moi koncepti vo oazata na mirot ne uspevale da fatat ~ekor so improviziranoto oro na tamo{nata oligarhija. Po dve nedeli Vaclav Havel povtorno e izbran za PRETSEDATEL na ê{kata Republika. Radosta na mnozinstvoto nenadejno ja prekinuvat komplikaciite so negovata zdravstvena sostojba. Vo Insbruk, Avstrija, urgentno mu
3
V. Vaclav Havel, PISMATA DO OLGA, prev. Stojan Lekoski, Kultura, Skopje, 1991.
61
ORBIS PICTUS
e izvr{ena hirur{ka intervencija na debeloto crevo. Haveloviot organizam herojski se bori so rizi~nata perforacija. Nacijata doma so napnatost i strav go ~eka pozitivniot ishod. Na 6 maj Vaclav Havel se vra}a vo Praga. Vremeto e mra~no, no Havelovata svita vedro i nasmeano ~ekori po aerodromot. Toj ima pak bistar pogled, samouverena re~ i izvonredno ~ista misla. Isto kako vo Teatarot na ograda. Kairos ili (ne)sre}niot mig na Lordan Otkako }e se zapi{e vo pomorskoto u~ili{te, Lordan Zafranovi} (1944, Maslenica, Hrvatska) sepak ne stanuva mornar, tuku se preorientira kon filmskiot zanaet, stanuvaj}i student na Filmskata akademija (FAMU) vo Praga. Za kuso vreme, po zasluga na specifi~niot tretman na z l o t o vo negovite filmovi, stanuva dobro poznat na biv{ojugoslovenskata javnost, a filmot Okupacija vo 26 sliki go zasluùva epitetot najgledan film vo toga{nata êhoslova~ka. Vo po~etokot na devedesettite, poradi plasiraweto novi fakti od svirepiot usta{ki teror, prinuden e da ja napu{ti svojata rodna zemja, imaj}i go vo baga` i dokumentarecot Testament. Emigrira kade ako ne vo Praga, koja brgu mu ovozmoùva da go snimi filmot Lakrimosa (Lacrimosa, 1995), so ~e{ki akterski yvezdi. Tuka formira filmska producentska kompanija na koja go dava imeto KAIROS (Kairos), aludiraj}i na negoviot omilen anti~ki bog na sre}niot mig... So Lordanovata storija, po koj znae koj pat, Praga se pokaùva kako MATICA {to gi prifa}a site onie {to se naklonuvaat, dobivaj}i od nea svoj kreativen mir. Jakobus i Amadeus Edniot so ime Xakomo Kazanova (1725-1798) e eklatanten reprezent na francuskata kultura od stariot kov i tainstven ma` so pove}e lica. Bil
62
Lux In Tenebris
i teolog, i violinist, i trgovec, i zavodnik, i diplomat i pisatel. Negoviot avanturisti~ki ìvot zapo~nuva vo Venecija, a zavr{uva vo nekoga{na ê{ka, na Duhcoviot zamok. ê{kite zapisi gi potpi{uva so psevdonimot Jakobus, a ovaa godina Evropa ja odbeleùva 200-godi{ninata od negovata smrt. Drugiot se vika Volfgang Amadeus Mocart (1756-1791) i e roden vo Salcburg. Izrasnuva vo ingeniozen kompozitor i se vivnuva vo viso~inite na muzi~kiot klasicizam. Bil ~est gostin i vqubenik vo Praga. Spored faktografskite izvori, interesno e {to Jakobus i Amadeus imale nekolku me|usebni sredbi tokmu vo Praga. Ednata od niv se slu~ila na premierata na Mocartovata opera Don Xovani, 1787 godina, vo Nacionalniot teatar, kade {to Kazanova bil srde~no pokanet od slavenikot. Obajcata bile svoevidni proroci na novata EVROPSKA umetni~ka misla.
* * * Tuka nekade zavr{uvaat kusite pisanija od porite na gradot Praga.4 Ovoj tekst voop{to nema{e namera da se zanimava so aktuelnodnevnite aspekti na podnebjeto, tuku saka{e da otvori punktovi relevantni za kauzalniot tek na trkaloto na istorijata. Spored toa, ovoj prilog be{e presek na dramati~nite migovi {to go doprele ova tlo. Normalno, so izvesni subjektivni opservacii.
4
Vidi gi moite tekstovi: Pra{ka epistola, Trend teatar, br. 10, januari 1998, Feniks, Skopje, str. 60-61 i Filmskite spisanija vo ê{ka, SUM, br. 21, prolet 1999, [tip, str. 131-133.
63
ORBIS PICTUS
PREPOZNAVAWE NA FENOMENOT RE@IJA - Kon stogodi{ninata od pojavata na reìserskata profesija Gravitiraj}i neposredno na po~etokot od XXI vek, vo vremeto na kompjuteriziranoto preispituvawe na seop{tite (pa i umetni~kite) vrednosti, ne moème a da ne se navratime na pojavata na eden od najzna~ajnite fenomeni vrzani za dramskata umetnost - reìjata. Ra|aweto na edna od ponovite profesii na posledniot vek - reìjata, e isprepleteno so pove}e istoriski nastani i pojavi, a ima dopirni to~ki so nekolkutemina personaliteti {to bile svoevidni vizioneri na ponovata umetni~ka misla vo svetot. Mo{ne interesen e i faktot okolu prepoznavaweto na nasokata na dvièwe, t.e. rasprostranuvaweto na spektakularnite mediumski atrakcii niz svetot, koja se odvivala po edna uslovno nare~ena svetska horizontala, i toa - od Zapad kon Istok i obratno. Vilijam Kodi (Wiliam Frederic Cody, 1845-1917), alijas Bafalo Bil, poznat kako skaut, lovec na Indijanci i izveduva~ na razni atrakcii 1, so svoite javni nastapi, ne samo {to ja animiral i ja zabavuval publikata na amerikanskiot Div Zapad tuku i go naso~il impulsot na sveìot bran od interesenti za najnovite masovni trendovski SPEKTAKLI - kon maticata na starite i novite civilizacii, Evropa.
1
V. Qubomir Cuculovski, Skazna za srazmernata sila, Utrinski vesnik, br. 584, 2-3 juni 2001, Skopje, str. 11. Me|u drugoto zabeleùva: ... Vo 1883 godina Bafalo Bil organiziral i svoj patuva~ki {ou (vo SAD, imeno, ne postoel cirkus), poznato kako Egzibicijata Diviot Zapad na Bafalo Bil. Vo {outo u~estvuvale brojni kaubojci, poznati revolveristi (pome|u niv bila i Eni Okli), Indijanci-vika~i i, na kraj, li~no poglavarot Bik Koj Sedi. Taka, se spoile ovie dve zna~ajni li~nosti, dokaùvaj}i deka vo SAD moè da se spoi, osobeno ako vo s i za s se primenuva srazmernata sila. Voinot Bik Koj Sedi, go preobrazile vo cirkuzant, odnosno {ou-men. Potoa, se razbira, bil ubien. Toa se slu~ilo vo 1890 godina.
64
Lux In Tenebris
Vo isto vreme, poto~no vo 1888 god., Francuzinot @or` Melies (Georges Mlis, 1861-1938), prviot profesionalen filmski reìser {to karierata ja po~nal kako karikaturist, za podocna da stane najgolemiot iluzionist {to svoite ~uda umee inventivno da gi prenese na filmskoto platno, go kupuva teatarot na pro~ueniot magioni~ar Robert Hudini (Jean Etien Robert - Houdin, 1805-1871) i raboti kako mehani~ar, scenski dizajner i iluzionist. Vo 1896 god. salonot od teatarot go pretvora vo kinosala i, snabduvaj}i se so kompletna kinooprema, za samo edna godina se obiduva da realizira duri 78 kratki filmovi vo manirot na bra}ata Limier. Nabrgu go osnova prvoto filmsko studio vo Francija i se posvetuva na eksperimentiraweto, crpej} i inspiracija pred s od ìlvernovskite knièvni materii, koi, ve}e so pojavata na filmot, se soo~uvaat so predizvikot za mo`no transponirawe vo drug medium. Amerikansko-{panskata voena presmetka vo 1898 god. vo vrska so pra{aweto za Kuba koga eksplodira edna voena podmornica, go naveduva Melies da go iskoristi aktuelniot nastan kako rekonstrukcija dovedena do stepen na dokumentarni filmski novosti. Toj izmislil trik, so ~ie{to koristewe se postignuva iluzijata na realna slika od podvoden rakurs, pri {to se dobiva vpe~atok na zabaveno dvièwe na militantno nastroenite akteri-natur{~ici niz voden volumen. Toa e postignato taka {to scenata e snimena potpolno na kopno, pri {to pome|u kamerata i mestoto na slu~uvawe se nao|a akvarium poln so voda zbogaten so morski rastenija i ìvotni, koi sozdavaat slika na morski ambient. Vrz baza na istiot princip na snimawe, so upotreba i na novi filmski trikovi, Melies istata godina snima {est kratki filmovi na razli~ni temi. Site prethodni iskustva go vodat kon prviot celove~eren IGRAN film od negoviot antologiski ciklus na inventivno kreirani filmski storii, a voedno i prv negov film kade {to reìserskata imaginacija go vovlekuva gleda~ot vo prethodno ve{to osmisleniot avtorski koncept - Aferata Drajfus (Laffaire Dreyfus, 1899). Taka, so po~etokot na eksploatacija na noviot vid umetnost, filmot, mu se
65
ORBIS PICTUS
ovozmoùva nepre~en pristap na {irokopubli~niot interesent bez ogled na polot, verata ili nacionalnosta, no i istovremeno, i ovozmoùvaj}i izveduva~kokonsumentskata evropska invazija da se prefrli - kon slovenskiot Istok. Studiraj}i go prepoznavaweto na dramskite fenomeni {to go odbeleàa XX vek, morame da se navratime malku nanazad, poto~no kon krajot na 90-tite godini od XIX vek. Vo tie godini, pod impresijata na majningenovcite, ugledna teatarska trupa {to pod patronat na vojvodata od Majningen dejstvuvala niz Evropa - od Germanija, pa s do Rusija, populariziraj}i go teatarot kako KOLEKTIVNA tvorba, so poseben akcent vrz vizuelnoto oblikuvawe na pretstavata, Konstantin Sergeevi~ Stanislavski (1863-1938), sin na industrijalec, e zadoen so idejata za realizacija na kompleten umetni~ki teatarski ~in, kade {to sekoj ~initel }e ima svoja sopstvena funkcija, pri {to eden ~ovek bi gi obedinil site komponenti, sozdavaj}i koherentna celina. Vo juni 1897 god., vo edna od kafeanite na Slavjanskiot bazar vo Moskva, se slu~uva istoriska sredba pome|u Stanislavski i Vladimir Ivanovi~ Nemirovi~-Dan~enko (18591945), kriti~ar i pedagog, koga niknala idejata za formirawe na profesionalna teatarska institucija sostavena od akteri {to vnimatelno i studiozno bi se posvetile na istraùvaweto na teatarskata umetnost, predvodeni od tvorecot {to bil eden vid primus inter pares, odnosno reìserot. Vo taa sredba Stanislavski, koj dotoga{ go vodel Zdruènieto za umetnost i literatura vo Moskva, predloùva da se fuziraat grupata na najdobri studenti pri Moskovskiot filharmoniski sojuz (kade {to Dan~enko predaval) so negovata akterska poluprofesionalna grupa, pri {to bi se oformilo jadroto za iden profesionalen akterski ansambl. Prvata premiera na umetni~kiot kolektiv so koj debitira pred javnosta idniot svetski pro~uen Umetni~ki teatar vo Moskva, popularno poznat kakao MHAT (Moskovski hudoèstven teatar), se slu~uva vo sreda, na 14 oktomvri 1898 godina. Toa bila pretstavata rabotena spored dramata Car Fjodor Joanovi~, del od slavnata Tolstoeva trilogija
66
Lux In Tenebris
so istoriska sodrìna pi{uvana od 1862 do1869 god. Od toj moment prakti~no se ra|a edna nova faza vo istoriskata ekspanzija na teatarot }e ja doìvee vo tekot na re~isi celiot XX vek - epohata na moderniot teatar, a ~ij{to spiritus movens }e bide individualnata tvore~ka li~nost na reìserot/profesionalec.2 I ne samo na teatarski plan, tuku i vo kontekstot na re~isi site mediumi {to se podredeni na najnovata, Gejtsovata galaksija, reìserot e tvorec ~ie{to individualno kredo neminovno se reflektira vrz re~isi site segmenti na op{testvenoto urbano ìveewe. Negovata glavna uloga se sostoi vo toa, {to pobrzo, so umetni~ki izrazni sredstva, da se sozdade poinakva i, sekako, poubava celina na promenliviot svet na dene{ninata.
V. Radoslav Lazi}, FENOMEN RE@IJE: teatrolo{ki ogledi, Novi Sad, 1989, 152 str.
67
ORBIS PICTUS
ZAMINUVAWETO NA POSTOJANIOT PRINC - In memoriam: Jeì Grotovski Postojaniot princ na moderniot teatar zamina, nesebi~no ostavaj}i ni go patokazot kon drugata zemja. Taa druga zemja moè da bide i ekvivalent za arhipelazite koi{to toj, so svojata iskonska èd za teatarski opit, za navek ni gi ostavi, da im se raduvame i da gi razotkrivame. Naprosto, toj e prviot reìser {to po K. S. Stanislavski najanaliti~ki go ima istraùvano fenomenot akterska igra do stepen na nau~na studija, ostvaruvaj}i SOPSTVEN metod. Po negovite stapki neumorno prodolì da raboti Euxenio Barba (1936), negov dolgogodi{en asistent i sorabotnik, koj ve}e se pribliùva kon ~etvrtata decenija raboten sta` vo svojot Odin Teatret vo Holstebro, Danska. Jeì Grotovski e roden vo @e{ov, Polska, 1933 god., a umre vo Pontedera, Italija, vo januari 1999 god.. So negoviot udel vo rabotata na teatarot 13 redovi vo Opole, koj{to vo 1959 godina prerasnuva vo Teatar laboratorium, stanuva najinteresnata li~nost vo polskiot i svetskiot ponov teatar. Od januari 1965 godina teatarot se seli vo Vroclav i dobiva status na Institut za aktersko istraùvawe. Pome|u dvaesetinata reìi, Grotovski e potpisnik na Akropolis (1962), Postojaniot princ (1965) i Apocalypsis cum guris (1968), pretstavi {to stanuvaat model za primenata na negoviot metod i {to se vbrojuvaat vo antologijata na teatarot na XX vek. Inaku, vo knigata Kon siroma{niot teatar (1968), so predgovor od Piter Bruk, se sublimirani site negovi dominantni avtopoeti~ki stavovi. Taa stana i osnovna lektira i kulturen prira~nik za sekoj mlad teatarski tvorec {to se rodil vo vtorata polovina od ovoj vek.
68
Lux In Tenebris
Golemiot guru vo moderniot teatar - Grotovski be{e poklonik na noviot teatarski zavet {to posveteni~ki go ispituva{e odnosot pome|u korpusot na AKTERITE i korpusot na PUBLIKATA, potenciraj}i deka se raboti za dva podednakvo bitni ansambli. Me|u pove}eto akceptatori na teatarskite dvièwa isprovocirani i inicirani od postulatite na negovata hramska rabotilnica, estetikata na Living teatarot* isto taka se nadovrzuva{e i se nadopolnuva{e na/od estetikata i poetikata na Grotovski. So drugi zborovi, za Grotovski akterot e svetec, no istovremeno i sve{tenik i so taa negova zalo`ba vo zapadwa~kiot teatar vnese neophodna koli~ina na metafizika. Knigata na Zbigwev Osiwski Grotovski i negoviot Laboratorium (1980) ja opfa}a celokupnata tvore~ka aktivnost na ovoj teatarski velikan, a zna~aen prostor e otstapen i za POSTOJANIOT PRINC od Kalderon, adaptiran od Julius Slovacki, kako edna od pretstavite {to go ozna~uvaat kreativniot vrv od reìserskata kariera na Grotovski. Ovaa pretstava se igra pred 30-tina gleda~i, me|u ~etiri yidovi koi{to na momenti zali~uvaat na koordinati od gladijatorska arena kade {to akterite-yverovi, atakuvaj}i vrz setilata na publikata, èstoko ja razloùvaat misterijata na ~ovekovoto postoewe. Glavniot lik {to go tolkuva Ri~ard ê{lak, se javuva kako `rtva na eden obred na pokajanie, no i kako buntovnik, virtuozno koristej}i gi liceto, teloto i glasot vo artificielniot teatarski sistem. So pretstavata Postojaniot princ Grotovski u~estvuval i na BITEF vo 1967 godina. RAMNOTE@ATA vo teatarskiot fluid be{e edna od glavnite odliki vo zaklu~ocite od istraùvawata na Grotovski. Taa ramnoteà be{e perfektno zabeleìtelna vo negovite proekti, dodeka brojni reìseri, akteri i drugi teatarski tvorci zagovorni~ki se voshituvaa, gledaj}i na nea duri kako na u~ili{en primer za vnesuvawe vo sferata na dotoga{ nedoìveanoto
*
V. Pierre Biner, LE LIVING THEATRE, La Cit, Lausanne, 1969.
69
ORBIS PICTUS
teatarsko iskustvo. Edno be{e jasno: Grotovski otkriva{e od onamu do kade {to Stanislavski zastana. Bez razlika {to prestana da reìra pretstavi, Grotovski prodolì da istraùva i da sorabotuva so razni teatarski institucii, kako predava~ i nau~nik. Eden od plodovite {to se rodija blagodarenie na trasite obeleàni od negovite metodolo{ki poenti e i ISTA (Me|unarodnoto u~ili{te za teatarska antropologija), pod direkcija na Euxenio Barba. Spored Jan Kot, negoviot zemjak Grotovski e eden od prvite {to voveduva teatarski modeli spored Artoovite preporaki, kako i transakcentacija tu|a na polskata metrika i razbivawe na zborovite na delovi, za da im ja vrati mo`nosta metafizi~ki da potresat. So negovoto zaminuvawe procesot na artikulacija na novite teatarski verbalizmi se ~ini u{te pootvoren. Evropeecot Jeì Grotovski, legendata na sve{teni~kiot teatar, i samiot stana del od globalniot work in progress, nudej}i novi predizvici vo noviot teatarski milenium.
Literatura:
Barba, Eugenio: Theatre Laboratory 13 Rzedw in: Tulane Drama Review, t. 9, 1964/65, nr 3/27, pp 153-165. Grotovski, Jeì (Grotowski Jerzy): KA SIROMA[NOM POZORI[TU (TOWARDS A POOR THEATRE), ICS, Beograd, 1976. Osiski, Zbigniev: GROTOWSKI I JEGO LABORATORIUM, Pastwowy Instytut Wydawniczy, Warszawa, 1980.
70
Lux In Tenebris
POD ZDIVOT PREKU OGLEDALOTO

Per aspera ad astra
Mudro i mol~alivo e bremeto na teatarskoto vreme. êka da go otkrie{, nebare e zatskrieno pod staklenoto yvono. A koga ve}e go ima{ na dlanka, zapo~nuva{ da slu{a{ eho: site, navidum koncentri~ni, a sepak elipti~ni krugovi na vremeto se naplasteni onaka kako {to sakala ISTORIJATA. Slu~ajno ili namerno, no sepak dramati~no. Ta zatoa, kako spored nekoe nepi{ano pravilo, na sekoja maska na zaboravot parira maskata na se} avawata, teatarsko-ìvotni i ìvotno-teatarski. Isprepletuvaj}i gi migotsega i migot-v~era, teatarskiot fluid e moèbi edinstveniot fenomen {to dejstvuva vrz ~ove~kata potsvest. I kaj akterot, i kaj gleda~ot, na podednakvo mo}en na~in. Sigurno deka i Tiberij, imperatorot so istan~en vkus za estetika, bil obzemen so mislata za teatarsko ureduvawe, {tom, pokraj retkite predeli i pejzaì, qubel i igri, zabavi i razni formi na izveduvawe. Negovata }erka, ubavicata Struma, koja ve~no po~iva blizu seloto Banica, vo grobot na desnata strana od patot Strumica-Vequsa, ja ~uva tajnata na tatka si so sebe. Od pamtivek1 ogreana so pulsira~ki ritam na yvezdite od neboto nad atarot kade {to mnogumina kaùvaat deka proletta trae mnogu podolgo odo{to na drugo mesto, teatarskata istorija na ovoj kraj e isklu~itelno bogata so raritetni vrednosti od klu~no zna~ewe za ovoj region od Balkanot.
1 V. Quben Lape, ODBRANI TEKSTOVI ZA ISTORIJATA NA MAKEDONSKIOT NAROD, Prosvetno delo, Skopje, 1959, str. 120-122.
71
ORBIS PICTUS
Ne samo Evlija êlebija, vo svoite patopisi, mo{ne poeti~no gi nayira tajnite na Astraion, y v e z d e n i o t grad, kako {to datira prvoto ime na gradot Strumica2, i ne samo toj so voshit go opi{uva pana|urot vo Bansko, zboruvaj}i za prisustvoto na mno{tvo cirkuzanti, òngleri i iluzionisti, a ~esto spomnuvaj}i i za strumi~kiot karneval so mo{ne dolga tradicija. Zdivot na zaboravot kako da go ima pokrieno ogledaloto na podale~nata teatarska dejnost vo ovoj kraj. So {ireweto na hristijanstvoto vo Strumica i Strumi~ko se projavuvaat i religiozni drami i prikazanija so bibliska problematika i so pou~en karakter. Oskata na nagloto pojavuvawe na prvite ponovi artikulirani teatarski fidanki se borbite za osloboduvawe od mnogugodi{nite stegi, koi vo svojot najekspanziven vid se zabeleìtelni na preminot me|u XIX i XX vek. Nat~ove~kiot nepokor na strumi~koto naselenie bil lajtmotiv presuden i za kulturnoto i duhovno zajaknuvawe na makedonskiot narod, taka {to, paralelno so budeweto na makedonskata nacionalna svest, zakrepnuva i imunitetot od tu|i vlijanija vo sferata na kulturata i umetnosta, osobeno na poleto na dramskata umetnost, odnosno TEATAROT. Strumica so svojata specifi~na geografska i politi~ka pozicija, vo odnos na drugi sredini vo zemjava, mnogu rano po~nala da dominira kako blagorodno teatarsko podnebje. Na po~etokot od ovoj vek, vedna{ po Ilindenskoto vostanie, od potrebata za kulturen natprevar na pove}eto asimilatorski struewa vo ovoj star grad, se sozdavaat amaterski i diletantski grupi {to tokmu niz dramata i teatarot nao|ale na~in da gi konfrontiraat svoite pogledi na svetot i ideologii. Pred Urietot i Prvata i Vtorata svetska vojna, tuka postoele
2 Pove}e od sigurno e deka tuka lebdi duhot na Aleksandar i deka me|u nas e buden Samoiloviot rev. Bez ogled na toa {to sega sme malku ponasever od Epidaurus, poblizu sme do Skupi, Stobi, Heraklea i Lihnidos... Vodo~a e, isto, ìv monument na dramati~nite vremiwa od ovoj kraj. A eden povozrasen prijatel neumorno me ubeduva deka na lokacijata Termata kraj bawata Bansko Aristotel ja pi{uval svojata Metafizika...
72
Lux In Tenebris
turska, gr~ka i bugarska teatarska grupa i fakt e deka tie bile heterogeni i sostaveni od golem broj Makedonci-starosedelci, koi, po sila na politi~kite uslovi, se na{le vo funkcija na tu|ata propaganda. Vo 1909 god. vo Strumica i Strumi~ko najvlijatelna e aktivnosta na turskata grupa {to podgotvuvala i izveduvala pretstavi na ~ardakot od ku}ata na imotniot strumi~anec Ta}i [opov. Temata na prvata odigrana pretstava navleguvala vo privatniot svet na agite i begovite i nivnite haremi. Za prvata izvedba postoel ogromen interes kaj gra|anstvoto, kako toga{en ODRAZ na vremeto i sfa}awata, a kurioziteten e podatokot deka ènskite ulogi gi tolkuvale maì. Namesto reakcija na prethodnata teatarska pojava, vo 1910 godina, drugata grupa, koja e proizvod na gr~kata propaganda, na Veligden ja odigrala premierata na pretstavata Golfo od Spiridon Persijadis vo reìja na Leonida Varlamidis. Taa e izvedena pod mecenatstvo na vidniot gra|anin \or|i Gr~ev, vo edna od prostoriite na fabrikata za koùrci. Do realizacija na zamislata za ovaa pretstava do{lo blagodarenie na upornosta i finansiskata potkrepa na pove}e gra|ani, me|u koi so poseben pridones se izdvojuva Dimitar Haxi-Mi{ev so svoite najbliski. Perikite i kostumite za ovaa pretstava bile specijalno doneseni od Solun. Glavnata uloga Golfo ja tolkuval Dimitar Haxi-Mi{ev. \or|i Protugerov ja tolkuval Majkata, Dimitar Arenikov go tolkuval Tatkoto, a vo drugite ulogi nastapile: Pande Babamov, Kosta}i Danailov, Na}e Ikonomov, Dimitar Stamboliev i dr. Cenata na edna vleznica bila edna turska lira. Vo 1913 god. pak, od treta grupa, koja egzistirala pod bugarsko vlijanie, vo ku}niot salon na imotniot Mile Minanov, bile izvedeni nekolku edno~inki od bugarski avtori, a pak so direktno u~estvo i neophodnata pomo{ na strumi~ani.3
3
Sporedi so Ko~o Urdin, Reminiscencii kon teatarskoto delo vo Strumica vo: DVAESET GODINI STRUMI^KI NARODEN TEATAR ANTON PANOV: 1949-1969, jubilejna publikacija, Naroden teatar Anton Panov, Strumica, 1969, str. 7-17.
73
ORBIS PICTUS
Vo proletta 1919 god., vo starata gimnazija, so u~estvo na sredno{kolcite {to bile del od prviot me{ovit hor vo Strumica, e izvedena pretstavata Car Asen, so prvata izrabotena teatarska zavesa vo gradot od strana na Risto Prodanov, koj voedno bil i reìser. Vo nea u~estvuvale u~enicite: posebno nadarenata i vredna Sofija Gr~eva (1903-1996), Miqo Vitanov, Risto Gr~ev, Petar Dinkov, Ilija Ri~liev, Vasil Xinev i dr. Poradi seop{tite posledici od politi~kite previrawa, dejstvuvaweto na ovaa grupa zamrelo vo dekemvri istata godina. Vo tekot na 20-tite godini zasileno se pojavuva i prisustvoto na filmot vo Strumica. Prvoto i edinstveno strumi~ko kino Balkan po~nalo zabrevtano da raboti i poleka da go svrtuva vnimanieto i kon ovoj nov vid dramska umetnost. So formiraweto na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Reqa Krilatica (po imeto na srednovekovniot strumi~ki feudalec Hreqo) vo 1927 god., dejnosta na ovoj prv ovde{en organiziran kulturen kolektivitet bil razgranet vo hor i dramska sekcija. So fuziraweto kon ova dru{tvo i na Monopolskoto rabotni~ko peja~ko dru{tvo, koe bilo plod na zalo`bite na rabotni~kata klasa, se sozdavaat kompletni preduslovi za podgotvuvawe prv pogolem teatarski proekt vo Strumica. Toa bila Mamzel Nitu{, opera vo 4 ~inovi od Albert Milandar, ~ija{to premiera bila izvedena na 24 januari 1932 god., vo salata na Kinoto Balkan. Muzikata bila potpi{ana od izvesnoto ime Herva, reìser i dirigent bil kapelnikot na voenata muzika Rudolf Va{tjatka (1882-1956), a svirel {trajh-orkestarot na voenata muzika na 49-tiot pe{adiski polk. Vo pretstavata u~estvuvale i Metodi \urov (1905-1957), Kiril Kujumxiev (19091965) i Dimitar Kol~akov (1911-1981), predvesnicite na profesionalniot strumi~ki teatar. Nabrgu se aktivira i {totuku formiranoto Dru{tvo na esperantistite, sostaveno od napredni strumi~ki intelektualci, koe bilo vo tek so op{testvenite i kulturnite uslovi na rabotnicite od pove}e evropski i aziski zemji.
74
Lux In Tenebris
Sleden proekt na Reqa Krilatica, kon koj se priklu~ile i esperantistite, bil Gej{a, opereta vo 3 ~ina od Oven Hala, so muzika od Sidnej Xons, vo reìja na Dimitar Zajkov (1905-1970), pod dirigentskata palka na Rudolf Va{tjatka i vo sorabotka so negoviot orkestar. Agilniot Kol~akov i negovite dvajca drugari (od Mamzel Nitu{), so koi }e ja prodolì svojata kariera, u~estvuvaat i vo ovaa pretstava, a nim im se pridruùva i Sofija Gr~eva. Pretstavata premierno bila izvedena vo april 1935 god. vo salata na sokolarskiot dom. Vo 1937 god. za desetgodi{ninata od postoeweto na dru{tvoto, bilo doneseno re{enie za podgotvuvawe na Pe~albari4 od strumi~kiot dojran~anec Anton Panov (1906-1968)5 i toj prv proekt {to bi se rabotel po doma{en avtor i na makedonski jazik6, bil nagolemo poddrùvan od progresivno orientiranite intelektualci. Me|utoa, inicijativata naiduva na neviden otpor, koj dovel do rabot na spre~uvawe na izveduvaweto na dramata. Poradi tretiraweto na problemite od makedonskiot ìvot vo dramata, zapo~nale redica nesoglasuvawa pome|u srpskite ~elnici na dru{tvoto i u~esnicite vo samata pretstava. Sporot pome|u ~lenstvoto i upravata trael nekolku meseci, a bidej}i nekoi od ~lenovite ve}e bile gotovi da go napu{tat proektot i ekipata da se raspadne, upravata bila prinudena da popu{ti. Pe~albari ja doìveala svojata premiera na 7.11.1937 god., vo salata na kinoto Balkan, na improvizirana scena so {tici postaveni vrz buriwa. Ovaa pretstava imala bitna uloga pri budeweto na makedonskata nacionalna svest vo ovoj region.
V. Velibor Gligori}, Pe~albari - Antonija Panovia (1936) vo knigata POZORI[NE KRITIKE, Prosveta, Beograd, 1946, str. 177-179. 5 V. Miodrag Drugovac, Tvore{tvoto na Panov vo knigata MAKEDONSKA DRAMA XIX i XX vek, prir. Rade Siljan, Makedonska kniga, Skopje, 1990, str. 289-311. 6 V. faksimil od dopisnata karti~ka na Anton Panov do Ilija Mil~in, ispratena od Petrovaradin, a adresirana do Skopje, vo vrska so sugestiite okolu teatarskata obrabotka na Pe~albari na noviot kodificiran literaturen makedonski jazik, objaven vo Teatarski glasnik, br. 25, 1984, str. 82. i vo Scena, br. 4, Skopje, 2001, str. 5.
4
75
ORBIS PICTUS
No sledniot teatarski obid so kosmopolitsko-revolucionerna poraka Mars, bog na vojnata, za koj{to dozvola za podgotvuvawe od vlastite se dobila duri pod izmeneto ime vo Pet kontinenti, bil ostro zadu{en i spre~en.7 Vo toj period vo Strumica i Strumi~ko bile izveduvani i ruskite melodrami: Na sedenka i Selska Lola, kako i srpskite drami: Zona Zamfirova od Stevan Sremac i piesite na Branislav Nu{i} Naroden pratenik, D-r i Pat okolu svetot. Dramskata aktivnost na site amaterski dru{tva i grupi vo Strumica naedna{ opa|a vo periodot od 1938 do 1941 god. Vedna{ po osloboduvaweto, vo 1946 god. vo ramkite na Narodniot front se formira dramska sekcija vo koja pokraj Kol~akov, Kujumxiev, \urov i Gr~ev, ~lenuvaat i pionerite na povoenata teatarska dejnost vo Strumica: Aleksandar Dumov (1923-1989), Gigo Veta (1920-1983), Mir~o Arnaudov (1918-1997), Froska Gavrilova (1927-1995) i Stoj~o Boev. Tie bile op{to prifateni kaj publikata i so svoite emocionalno izveduvani edno~inki se zdobile so neverojatni simpatii od gra|anstvoto. Vo tekot na dekemvri 1948god.8, od trupata na Kol~akov, na koja so qubov i verba se priklu~uvaat i entuzijastite Boris Cekov (1900-1985), Stev~o Dikov (1903-1996), Kiro Mitev (1918), Kuma Georgieva (1922), Stojan Micev (1926), Aleko Protogerov (1928), Marga Pro{eva (1928), Stojan Gogov (1029-1991) i Divna Gavrilova (1930) i koja se sobirala i probite gi drèla vo Kol~akovoto kaven# (sproti kinoto Balkan, kade {to kako kelner rabotel bratot na Kol~akov, Pandezija), se formira jadroto na idniot profesionalen teatar vo Strumica.9 Odlukata za formirawe e potvrdena od strana na Gradskiot naroden odbor.
Sp. Risto Stefanovski, Amaterskata i poluprofesionalnata dejnost me|u dvete svetski vojni vo: TEATAROT VO MAKEDONIJA, vo delot posveten za Strumica, Misla, Skopje, 1990, str. 362-363. 8 V. Godi{en plan na Gradskiot naroden teatar za 1949 god., dokument br. 144, fond na Gradskiot naroden teatar - Strumica / 1949 god., Arhiv na Makedonija - podra~na edinica - Strumica. 9 Boldiranite imiwa i prezimiwa do krajot na tekstot se u~esnicite vo prvata pretstava Begalka na ovoj Gradski naroden teatar.
7
76
Lux In Tenebris
Spored godi{niot plan za rabota, bil osmislen organizacionen, ideolo{ko-politi~ki, stru~en i repertoarski del. Organizacioniot i ideolo{ko-politi~kiot del opfa}ale odrùvawe konferencii, vodewe evidencija za uspehot ili neuspehot za sekoj poedinec, sistematsko izu~uvawe na marksisti~koleninisti~kata literatura, re{avawe tekovni problemi i dr. Stru~niot del za planirawe imal cel stru~no da gi osposobuva site angaìrani akteri {to nemale gimnazija ili drugo oformeno sredno obrazovanie, so itno zapi{uvawe vo ve}e osnovanata rabotni~ka gimnazija. Rabotniot den izgledal vaka: od 8 do 9 ~as. reìserot imal zada~a da raboti so akterite vrz tehnikata na akterstvoto, vrz sistemot za polesno sovladuvawe na ulogite i vrz osnovnite zakonitosti na scenata; od 9 do 12 ~as. se drèla redovnata proba, osven vo denovite koga od 11 do 18 ~as. bile predvideni politi~ki ~asovi; od 14 do 18 ~as. - pak probi i od 16 do 18 ~as. - kompletni probi, zaedno so honorarnite akteri. Vo sklopot na teatarot bil osnovan i rabotel kameren hor koj go so~inuvale samite akteri i koj drèl probi dva do tri pati vo nedelata. Repertoarot pred i paralelno so podgotvuvaweto na piesata Begalka (napi{ana vo 1928 god.) od makedonskiot avtor Vasil Iqoski (1902-1995) se sostoel vo fevruarskoto podgotvuvawe na edno~inkata Prosidba od Anton P. êhov. Toa bil i preoden po~etok kon izu~uvaweto i izveduvaweto na klasi~nite piesi. Administrativnata korespondencija sekojpat zavr{uvala so frazata Smrt na fa{izmot - Sloboda na narodot!, koja nabrzo se zamenuva so sktateniot oblik S.F. - S.N., za podocna i napolno da se isfrli od upotreba. Za prv direktor na teatarot, po direktiva na toga{nata Partija, e nazna~en Stoj~o Boev. Vo toa vreme reìserot i akterite zapo~nuvaat da gi dràt probite vo Gramatikovoto kaven# (pod Javorot, kade {to podocna bila smestena Gradskata biblioteka), mesto {to stanuva zbirali{te na teatarxiite koi odvremenavreme, po probite, sakale i ne{to da se napijat. Istovremeno so odrùvaweto probi, so igraweto pretstavi i so animiraweto teatarski privrzanici me|u
77
ORBIS PICTUS
strumi~kite gra|ani, vrz baza na dobrovolna akcija, teatarskoto jadro i nivnite prijateli, za samo nekolku meseci, na temelite od turskata bawa, na ul. Boro Xoni, ja podignale zgradata na profesionalniot strumi~ki teatar. Sve~enoto otvorawe na GRADSKIOT NARODEN TEATAR vo Strumica, bilo na 1 maj 1949 god. so premierata na Begalka.9 Prekrasniot prvomajski den otvora nova stranica za teatarskata idnina na yvezdeniot grad pod Carevite kuli. Toa bil prviot profesionalen teatar ne samo vo Strumica, tuku i vo cela Isto~na Makedonija. Kon ve}e postojnoto jadro se priklu~uvaat s pogolem broj entuzijasti i talentirani vqubenici vo dramskata i teatarskata umetnost. Na scenata, niz fonot od ìvata svirka na gitarata, klarinetot, tapanot i violinata se po~uvstvuval mirisot na sveò prema~kanite [TICI vrz koi prooduvaat prvite strumi~ki akterski profesionalci i stabilno za~ekoruvaat vo vtorata polovina od teatarskiot XX vek vo Strumica. Celta na ovoj teatarski letopis be{e zamagleniot zdiv preku povr{inata na istoriskoto ogledalo da is~ezne i slikata za strumi~kiot XX vek do pojavata na prvata profesionalna premiera da bide poizbistrena. Littera scripta manent.10
Dodeka ovaa kniga se podgotvuva{e za pe~at, zgradata na stariot teatar vo Strumica izgore, od zasega neobjasneti pri~ini.
10
78
Lux In Tenebris
1999 - Od reìserskiot bele`nik Jas sum riba ìveam vo voda, so àbri nedopirliv i taka toa si vrvi ... Sonuvam da bidam ptica i da lebdam nad svetskite karpi
(Od pesnata Govorot na ribata na [ve|anecot Erik Filkenson)
Najprvin na pisatelkata rekov koja }e bide ekipata, koj }e igra; taa be{e eden period non-stop vo gradot kade {to }e se raboti proektot i go napi{a tekstot; pritoa, vr{ena e kontaminacija na motivi i segmenti od Kralot Lir i Krajot na igrata, pri {to pomogna i kultniot esej na Jan Kot za vrskata pome|u tie dve dela. Rabotevme èstoko, ~etiri i pol nedeli, so psihofizi~ki treninzi i so traewe na probite okolu deset ~asovi dnevno. Toa be{e 300-ta premiera na institucijata koja vo istata godinata go slavi svojot Zlaten jubilej; edinstvena makedonska teatarska premiera na 27 mart 1999 god., na Svetskiot den na teatarot i na 55-ot rodenden na tatko mi, vo godinata koga se navr{uvaat deset godini od smrtta na Beket i koga umre Grotovski; vo vremeto na sozdavawe na ova dramatur{ko tkivo umre i Todor~e Nikolovski, najstariot makedonski akter, a tri dena pred premierata zapo~naa NATO-bombardirawata vo sosedstvoto. Ovaa pretstava se odigruva sekunda pred apokalipsata na posledniot ôvek od ovoj milenium. Nejzinata idejno-problematska ni{ka se dviì niz
79
ORBIS PICTUS
tezite: 1) Limenkata moè da s OTVORI, no ne moè da se ZATVORI, sli~no kako i bombata, a s po~esto kako najnovite oblici na vojuvawe; 2) Nevinosta se gubi, no ne se steknuva; 3) Sveòkrunisaniot ve}e ne e pita~, a novope~eniot pita~ pove}e nema tron. Dodeka traea probite, so akterite gi gledavme i diskutiravme filmovite: Pod udar na zakonot na Xarmu{, Ra{omon na Kurosava i Evropa na Lars fon Trir, a Roberto Bewini, kogo im go pokaùvav na akterite kako primer, ovaa godina dobi Oskar; gi analiziravme i hiperrealisti~nite razglednici na Erik Stanton. Na 9 maj, Denot na pobedata nad fa{izmot, gostuvavme vo Skopje, vo Teatarot na narodnostite. Scenskiot prostor e minimalisti~ki, so pop-artovski aplikacii: levo - del od zgrada (starost), desno - sobno kat~e (detstvo); na sredinata - splav (prese~en goren del od limenka); vo tekot na pretstavata odozgora se spu{ta svetle~ko-pulsira~ki falusoiden luster, a na krajot, vertikalata se postignuva so spu{teniot cilindar vo koj{to e konzerviranata @ena-riba. Zvukot e praven vrz sovremeno orkestrirana melodiska matrica so diskretno prisustvo na makedonski kaval. Oblekata od nefunkcionalni i potro{eni raboti e osmisluvana po urnekot na modelite na @an Pol Gotje. Rekvizitot (ambala`na koli~ka, |ubre, kada, sukalo, le|en, gajbi, {tuli, letalo, ~evel, kruna) e znak so predumisla vo op{tiot znakoven sistem na pretstavata; ven~eto {to kako kruna na boèmskiot kral, koga go igra akterot {to go tolkuva likot na Maòt, e napraveno so èladi koi{to gi sobirav od korijata na Prevedena1. [minkata e re~isi proyirna i nevidliva, istaknuvaj}i ja taktilnosta na likovite.
1
Oblast vo padinite na na{ite Male{evski Planini.
80
Lux In Tenebris
Vodeweto na dramaturgijata na svetloto e nalik na filmska interpunkcija; zastapeni se kolor nijansi, pri {to preovladuvaat toplite boi. Isto taka, koristeni se i redica drugi filmski sredstva: inverzija, zumovi, {venkovi, fle{bek, krupni planovi, totali, zabavuvawe, zabrzuvawe, stop-kadar.2 Od tehni~kite pomagala se upotrebeni: rotacija na scenata, magla, stroboluks aparat, lasersko petno. Cut up - principot e eden od glavnite principi na funkcionirawe na scenskiot sklop. Maòt e na{iot i tuka{en heroj na apokalipti~noto vreme. Bratot e nesvesnoto na Maòt; toj e i Petar Pan. Qubovnikot e nad-jas na Maòt; toj e i romanti~ar. @enata e sakanata; taa e mrtvo/ìva Pul~inela; sirena i samovila; nejzinata mo} za preobrazuvawe pulsira pome|u brehtovskata Majka-Hrabrost i hajnermilerovskata Ofelija. Stariot i Starata se ve~ni samci i kom{ii vqubeni eden vo drug; tie se i Herman i Marta od istoimeniot raskaz na Leonid Andrejev. Golemata i Malata senka se zavrtkata i navrtkata na glavnite likovi bez koi tie bi se raspadnale; tie se kako angelite od Vendersovoto Nebo nad Berlin. Site likovi se transformiraat, proizveduvaj}i preku akterskata igra scenska {izofrenija. Duhot na slobodata Duhot na limenkata. Vo pretstavata se prisutni i ikonografii na koka-kola art, crtan film, strip, son.
V. Klod Rei (Claude Regy), Od medija do medijalnog (Europe, 648, 1983); Pozorite, br. 5-6, 1985, Tuzla, str. 481-483.
81
ORBIS PICTUS
Borislav Peki} vo vizionerskata antropolo{ka povest 1999, napi{ana vo Orvelovskata 1984 god., objavuva: Ako Lu|eto nekoga{ ìveele, toga{ jas sum ôvek. Pretstavata, koja se izvede na Prilepskiot festival istata godina, be{e devetta repriza.3
Ovoj tekst se odnesuva na mojata reìja na pretstavata Duhot na limenkata rabotena vrz osnova na piesata od Biljana Garvanlieva.
82
Lux In Tenebris
MAKEDONSKATA POSTMODERNA RE@IJA (VO TEATAROT)

SLOBODATA: Zar ne me poznava{? MANOIL: Ne! SLOBODATA:Priseti se! (Manoil mol~i.) Jas sum onaa... (Od Duhot na slobodata na Vojdan êrnodrinski, 1909)
NAVESTUVAWA So urivaweto na berlinskiot yid, so kadifenata revolucija vo Praga i so razobli~uvaweto na bastionot na âu{esku, sinhrono zapo~nuva{e i revitalizacijata na zastarenite teatarski formi {to prirodno bea potpadnale pod zakrilata na komunisti~kiot {inel. Revolucionerniot raste` na novite teatarski formi i pravci, vo pretposlednata decenija od ovoj vek bea sledeni so za~esteni alarmira~ki signali {to ja isprovociraa pojavata na razni teatarski grupi i oblici na teatarskoto ìveewe, sli~ni na onie vo ostanatiot evropski svet. Duri i koga be{e asociran i ve{ta~ki integriran, kako toga{ od strana na reìserot Qubi{a Risti} pod kratenkata KPGT (ili: Kazali{te, Pozori{te, Gledali{~e, Teatar), dezintegracijata na biv{iot jugoslovenski kulturen i teatarski prostor pridonese, me|u drugoto, i za provetruvawe na ve}e STAROMODNIOT teatar vgnezden vo re~isi site toga{ni republiki, vklu~itelno i Makedonija1 .
Sporedi so: Ljubisha Nikodinovski-Bish, Theatrical life in Republic of Macedonia: New Step Closer to the World, Balkan media, volume 3/2, special focus Theater of the Balkans, Soa, 1994, pp 14-16.
1
83
ORBIS PICTUS
Kako reakcija na misijata na najeklatantnite pretstavnici na teatarskata avangarda: Beket, Living teatarot i Grotovski, se pojavija i prvite poradikalni alternativni teatarski oblici vo Makedonija. Vo po~etokot na 70-tite funkcionira{e Teatarot Kaj Sveti Nikita Goltarot2 , a kon krajot na 70-tite i po~etokot na 80-tite dejstvuvaa Teatarskata rabotilnica pri Filozofskiot Fakultet i teatarot na Romite Pralipe. Da ja razgledame sega hronologijata na predvestuvawe na koristeweto na postmodernisti~koto teatarsko izrazuvawe3 . Ako pove}eto od dramite na Kole â{ule se oblikuvani vo atmosfera na MODERNOTO svetsko dramsko tvore{tvo (kako, na primer, dramata Crnila napi{ana vo 1960) i ako prvoto zabeleìtelno prisustvo na POSTMODERNISTI^KI elementi vo dramskoto prosede se manifestira niz dramite na Rusomir Bogdanovski (kako, na primer, farsata za stravot od rogovi vo Panurgie (1969/70), niz dramite na Jordan Plevne{ (kako, na primer, dramskiot son so strelawe vo azbuka vo 15 sliki nasloven kako R - 1987) i niz dramite na Goran Stefanovski (kako, na primer, narodnata fantazija so peewe po motivite na Marko Cepenkov vo Jane Zadrogaz - 1974), toga{ dramite na @anina Mir~evska (kako, na primer, dramskoto libreto Dies irae - 1990)4 i nekoi od dramite na generaciite dramski pisateli po nea (Minevski, Andonovski,
Od toj period datira i tekstot na Vladimir Mil~in, 99 soveti kako da stanete moderni reìseri, Fokus, br. 2, Skopje, 25 april 1969. 3 Osven za eden makedonski reìser, postojanoto javuvawe so li~ni stavovi za reìserskata umetnost i voop{to, za teatarot, podolgo vreme be{e nedostatok na reìjata vo Makedonija. Od 1991 godina nedostigot na takvi tekstovi postepeno po~na da se zanemaruva. Kako prvi primeri na takvi tekstovi, mo{ne interesni se javuvawata na Vlado Cvetanovski, Vozobnuvaweto na Ohridskiot teatar, Republika, br. 1, Skopje, 2 avgust 1991, 16 str. i na Zlatko Slavenski, I muzite gi ubivaat, zar ne?, Mlad borec, br. 1687, Skopje, 1.10.1991, str. 44. 4 Edna od retkite analizi na pretstavata-omnibus rabotena po edno~inki na Mir~evska i reìrana od ~etvorica reìseri od pomladata generacija (Tren~ovski, Kova~evi}, Slavenski, Popovski) e onaa na Venko Andonovski, Parodija, erotizacija, infantilizacija, Lik/Nova Makedonija, 27 oktomvri 1993, str. 12.
2
84
Lux In Tenebris
Nasev, Micevska, Petrovski, Dukovski, Rangelova, Garvanlieva) se tvorbi so izrazita postmoder nisti~ka struktura 5. Svetot na dramite na ovie avtori ovozmoùva porazli~no, poinakvo tretirawe na temite za razlika od prethodnite dramski proizvodi6 . Pritoa, reìserot se zdruùva so avtorot i, me|usebno nadopolnuvaj}i se, zaedno pravat homogen spoj na svoite idejni opredelbi, pretvoreni vo tandemska teatarska pretstava. Me|utoa, neredok e slu~ajot koga reìserot, koj se zafa}a da go postavi dramskoto delo, se obiduva nego da go nadgraduva ili pak da go razloùva, taka {to nepo~ituvaweto na ponekoga{ i modernata knièvna matrica rezultira so postmoderen reìserski priod. Reìserskata ~etvorka Georgievski/Stavrev/Mil~in/Unkovski, ~ija{to pojava permanentno podolgo vreme e prisutna vo Makedonija, e parcijalno zaslu`na za podgotvuvaweto na terenot7 za filtrirawe i importirawe na stranskite pomoderni trendovski struewa i previrawa vo teatarot, koi{to vo Makedonija, gledano hipoteti~ki, avtenti~no kako da proniknaa malku podocna od evropskite tekovi, kon krajot na 80-tite godini. Qubi{a Georgievski, reìraj}i ja R vo Dramskiot teatar - Skopje (1987), spored istoimenata piesa na Jordan Plevne{, ostvaruva dostignuvawe na precizen teatarsko-dramski mehanizam koj po~iva na postulati od prepoznatlivoto makedonsko nacionalno ruvo, so ramnomerno rasporeduvawe na koli~inata na supstitutivnite elementi na eden teatarski ~in, a so reìraweto na Hamlet od V. [ekspir vo Narodniot teatar - Bitola (1989) insistira na paraleliziraweto na dejstvoto na tragedijata za danskiot princ so fusnoti od aktuelnoto op{testveno milje.
Pove}e za ova: Borislav Pavlovski, Marginalii za novata makedonska (post)modernisti~ka drama vo: MAKEDONSKATA DRAMATIKA/DRAMATURGIJA: pome|u tradicijata i sovremenosta (zbornik, prir. Jelena Luìna), MTF Vojdan êrnodrinski, Prilep, 1997, str. 21-26. 6 Oblikuvaweto na svoite drami po sli~no modernisti~ko izvori{te go praktikuvaa i Bogomil \uzel, Mitko Maxunkov, Blagoja Risteski, Traj~e Krsteski, Bratislav Dimitrov, Vase Man~ev, Mladen Srbinovski i Mile Nedelkoski.
5
85
ORBIS PICTUS
Branko Stavrev vo reìjata na menipejata vo sedum sliki Surati od @ ivko îngo vo Teatarot na narodnostite/Albanska drama - Skopje (1987) od literarno lirskiot arhetip sozdava vozbudliv prikaz so fantasti~na emanacija, pri {to vo zna~ajna mera dominira karnevalizacijata na zborot i pesnata. Vladimir Mil~in so reìjata na Kalu|eri~ki ti{ini od Slobodan [najder vo Narodniot teatar - Bitola (1987) sozdava proekt {to e nurnat vo zatskrienata dramati~na vistina na zabranetoto, ~estopati nedofatlivo, mignovenie sred hramskiot mir, zbogaten so mno{tvo scenski efekti. Slobodan Unkovski, pak, so insceniraweto na Teatarski iliuzii od Pjer Kornej vo Jugoslovensko dramsko pozori{te vo Belgrad (1990), pravi sladnikava komedija vo komedija, demonstriraj}i enormen inventiven impuls vo nasoka na akterskata igra, oformuvaj}i retko teatralizirana pretstava. Slu~aite so reìserskiot opus na Qubi{a Georgievski i Slobodan Unkovski pokaùvaat deka vo odredeni periodi na nivnoto dejstvuvawe vo nasokite na pridviùvawe na teatarskiot proces prifatile ili ponele odredeni dramski tezi od dramski avtori koi, voedno, stanale pisateli {to pi{uvaat specijalno za tie reìseri. Taka, tandemskiot teatar se pretvora ve}e vo reìserski teatar, vo koj, niz pogolem broj slu~ai, reìserot zema predlo{ka od stranski avtor i ja koristi za raslojuvawe i izgraduvawe na avtohton teatarski sistem vo dosluh so negovite avtopoeti~ki normi. Onamu kade {to upotrebata na cvrst reìserski metod e zasilena od potrebata za teatarski a ne ve}e dramski tekst se javuva i istraùva~kiot diskurs kaj reìserite. Vo takanare~eniot istraùva~ki teatar, ~ija{to dihotomija intenzivno korespondira{e so poimite modernizam i postmodernizam, na~elata na Ri~ard [ekner za antropolo{kata vivisekcija na teatarskiot ~in imaat mo{ne va`na uloga tokmu vo teoretskoto razgrani~uvawe na tie dva poima. Sigurnite navestuvawa na prisustvoto na tipi~en postmoderen teatar vo Makedonija, so najkonzistentnite ni{ani na ovoj vid, nadoa|aat so ekspon86
Lux In Tenebris
iraweto na reìserskite kredoa na: Rahim Burhan koj so Krvavi svadbi od Federiko Garsija Lorka vo Teatarot a.d. Rur vo Milhajm (1990) prodolùva vo vospostavuvaweto na vrskata pome|u ritualnite polneì od holokaustnite dramati~ni premre`ja na Romite staveni vo egzoti~en evropski kontekst; potoa Naum Panovski, koj so Prikazna {to zboruva za Patuvaweto od @an Klod Van Itali vo Teatarot na narodnostite/Turska drama (1988) nudi vizuelno doìvuvawe bazirano vrz negovata avtomitologija, sozdavaj}i eden nov jazik na muzi~ki sliki; na Vlado Cvetanovski koj vo Podzemna republika vo Narodniot teatar - Bitola (1991) postignuva gestot, scenskiot prostor, kostimot i muzi~kata podloga da so~inuvaat dramatur{ki sklop od scenski sliki preto~eni vo konkretno a sepak univerzalno dejstvie; i na kredoto na Daniel Tav~ioski, koj vo Cirkus kata-strofa, spored tekstovite od Tadeu{ Ruèvi~, vo Domot na mladite 25 Maj - Skopje (1987), pravi teatarski varijacii na cirkuski to~ki, repliciraj}i na polskata avangarda od 80-tite godini. Preku ovie i u{te preku nekolku drugi proekti makedonskata reìja go stimulira{e fakti~kiot preod od modernizam vo postmodernizam vo teatarot. Isto taka, reìseri od biv{ite jugoslovenski i drugi sredini (kako, na primer, Paolo Ma|eli, Branko Brezovec, Zlatko Sviben, Vito Taufer i Aleksandra Kova~evi}, koi reìrale vo Makedonija)8 , kako i festivalite BITEF, EUROKAZ i MOT, izvr{ile indirektno vlijanie vrz kodiraweto na postmodernite tekovi od makedonskata postmoderna mapa. Vo pogled na razvitokot na akterskata umetnost vo Makedonija, neodminliva e digresijata deka Risto [i{kov (1940-1986) i Nenad Stojanovski (1952-1998) pretstavuvaat dva klu~ni stolba na makedonskoto moderno akterstvo, od ~ie{to
8
Nekoi od navedenite reìseri bea tolku radikalni vo svojot postmodernisti~ki pristap, {to na razni mo`ni na~ini nao|aa kanali za manifestirawe na nivnata ars poetica vo pove}eto sferi. Vo prilog na ova, svoi odglasi ima{e i tekstot na Haris Pa{ovi}, Tiine i smijehovi, Oko, br. 428, 11-25 kolovoza, 1988, str. 13.
87
ORBIS PICTUS
iskustvo opservira{e i u~e{e generacijata akteri rodena vo 60-tite i 70-tite godini. Interaktivnoto lavirawe na najnovite akterski pojavi be{e i generator za predizvikuvawe otklon vo stilot i na~inot na akterska igra, a voedno i za izgraduvawe na tipi~nite makedonski postmoderni tlocrti. MODELI Od dràvotvorniot referendum vo 1991 godina navamu vo Republika Makedonija po~na da egzistira samostoen i nezavisen teatarski prostor. Teatarskite institucii zapo~naa reanimaciona i hiperprodukciska faza, a se pojavija i prvite posttranziconi alternativni teatarski oblici (kako, na primer, Teatarot Lilit, Akademskata teatarska laboratorija, Poetskiot teatar Skrb i uteha, Mala stanica - Teatar i drugi neformalni trupi). Dotoga{ vo Makedonija ~estopati pogre{no se interpretira{e poimot postmoderna. Odrednicata POSTMODERNA RE@IJA, vsu{nost, ozna~uva sinteti~ko preispituvawe i odmeruvawe na site segmenti od teatarskata supstancija: tekstot, dvièweto, vizuelnosta, zvukot, celinata... Povremeno se postavuva{e i pra{aweto: dali postmodernata vo makedonskiot teatarski prostor dojde PODOCNA ili NAVREME? Fenomenologijata na potekloto na makedonskata postmoderna reìja vo teatarot n upatuva na zaklu~okot deka postmodernata prakti~no bila prisutna u{te od samoto inicirawe vo i od drugi sredini, no samata nejzina artikulacija vo makedonski oblik svojot najekspanziven vid go doìvuva tokmu vo periodot po osamostojuvaweto, poto~no od 1992 godina i navamu. Noviot verbalizam voden od posveteni~koto kormilo na Euxenio Barba ima ogromen udel vo pogolemiot procent na analiti~nost, studioznost i iskonski pristap na teatarskite opiti od strana na makedonskite reìseri, kako i vo primenata na s porazli~ni oblici na telesna i glasovna ekspresija.
88
Lux In Tenebris
Pritoa, kako koordinaten sistem po koj se dviì probata (podgotovkata) na pretstavata, se poprisutni se nazivite: partitura, sinopsis, koncept... Interesot kon nekonvencionalen, nestereotipen teatar9 e zna~itelno zgolemen, a vo semanti~kite sistemi na pretstavite e zbogaten i vidot na artificielni simboli i znaci, kako i samostojnoto ili hibridiziranoto koristewe na ikonografii na strip, cirkus, son, crtan film, slikovnica, album, TV-spot... Principite na citat, reciklaà, pe~vork i filmska montaà se isto taka konstanti, koi vrz metatekstualnite dimenzii na materiite ja osloboduvaat reìserskata misla vo transformira~ka teatarska energija. Pri sevo ova, kako paradoksalna blokada karakteristi~na za razvojot na makedonskata postmoderna reìserska struja, mo{ne indikativen e vakuumot pome|u brzinata i vremeto na eksponirawe na onie od pomladite no poradikalni i posistemati~ni generaciski grupi10. Vo toj kontekst predo~uvam 12 reìserski imiwa od koi sekoj na svoj na~in ja objasnuva sopstvenata paradigma sred makedonskata teatarska postmoderna doba i ~ii{to esteti~ko/poeti~ki stavovi se nadovrzuvaat na trendovskite teatarski zbidnuvawa vo Evropa i svetot11. Vo nivnite modeli, e evidentno prisustvoto na postmodernisti~kata reìserska postapka, pri {to primarna e ramnomernata zastapenost spored ostvarenata produkcija vo periodot od 1992 do 1999 godina.
1) Qubi{a Georgievski (1937) vo Crnila revival (spored Crnila od Kole â{ule), premierno izvedena na 24.12.1994 godina vo Narodniot teatar - Kumanovo, postignuva model na redukcija i destrukcija na moderen makedonski dramski tekst;
B. Jan Kot, Kraj nemogueg teatra vo: KAVEZ TRA@I PTICU (Klatka szuka ptaka), Gradina, Ni{, 1983, str. 148-164. 10 V. Todor Kuzmanov, Teatarot i semiotikata niz prizmata na pomladata generacija tvorci kaj nas, Sovremenost, br. 1/2, Skopje, 1994, str. 252-254. 11 V. Postmodernizam i pozori{te (tematski broj), Scena, maj-jun, Sterijino pozorje, Novi Sad, 1988.
9
89
ORBIS PICTUS
2) Vladimir Mil~in (1947) vo Kralot Lir od [ekspir, premierno izvedena na 29.7.1995 godina na Samoilovata tvrdina, a vo ramkite na Ohridsko leto, vo produkcija na Teatarot na narodnostite/Albanska drama - Skopje, postignuva model na ambientalno fragmentirawe na klasi~en dramski tekst; 3) Stojan Stojanoski (1949) vo Medeja od Sofokle, premierno izvedena na 19.4.1996 godina vo Narodniot teatar - Prilep, postignuva model na vizuelno/muzi~ka transkripcija na anti~ki dramski tekst do nivo na fikcija; 4) Vlado Cvetanovski (1959) vo Okoto na majka, premierno izvedena na 5.10.1992 vo dansing salata na MKC (koj{to be{e i producent na proektot), postignuva model na poetizirano r e c i k l i r a w e na makedonski arhetipovi so u~estvo na publikata kako akter, a vo pretstavata po sopstvena dramatizacija Majstorot i Margarita spored Mihail Bulgakov, premierno izvedena na 15.3.1996 godina vo Narodniot teatar - Bitola, postignuva model na epska fan tasti~na fragmentarnost; 5) Sa{o Milenkovski (1963) vo pretstavata po sopstvena materija Game over po motivi od Parite se otepuva~ka na Risto Krle, premierno izvedena na 2.3.1993 godina vo Narodniot teatar - Kumanovo, postignuva model na spotovska naracija na bitov makedonski tekst, a vo pretstavata Na tri i pol rabotena po motivi na tekstovi od êrnodrinski, premierno izvedena na 8.4.1995 godina vo Narodniot teatr - [tip, postignuva model na mjuzikhol naracija na bitova makedonska materija; 6) \orgi Jolevski (1964) vo Kvartet spored H. Miler, premierno izvedena na 25.2.1996 godina na scenata na Dramskiot teatar vo produkcija na Kulturniot centar Kvartet - Skopje, postignuva model na strogo telesno varirawe na Mileroviot tekst; 7) Zlatko Slavenski (1966) vo pretstavata Vreme za sonuvawe so dramatur{ka obrabotka na tekstovi od êrnodrinski, Panov, Krle i Stefanovski, premierno izvedena na 28.3.1993 godina vo Narodniot teatar Jordan Haxi-Konstantinov-Xinot - Veles, postignuva model na pe~vork soedinuvawe na bitovi so moderni elementi bazirano vrz principot na sonot;
90
Lux In Tenebris
8) Kristijan Risteski (1969) vo Misija od Hajner Miler, premierno izvedena na 20.5.1998 godina na malata scena od Teatarot Centar vo MNT/drama - Skopje, postignuva model na slobodno nadgraduvawe na Milerovata tehnika na citat12 ; 9) Aleksandar Popovski (1969) vo Cirkus printimpram spored kratkata proza Slu~ai od Daniil Harms, premierno izvedena na 16.11.1995 godina vo zgradata na porane{niot voen magacin - Mala stanica vo produkcija na Mala stanica - Teatar Skopje, postignuva model na kompilirawe na klovnovsko-humoristi~ni etidi; 10) Goran Tren~ovski (1970) vo pretstavata po sopstvena materija Zvu~ni sliki, premierno izvedena na 25.1.1992 godina vo Narodniot teatar Anton Panov - Strumica, postignuva model na polifonija od poznati sceni staveni vo nova prikazna, a vo âsovi po zlostor po motivite na komi~nata drama Lekcija od Eèn Jonesko, premierno izvedena na 9.1.1993 godina vo podrumot na Muzi~kata akademija, vo produkcija na Akademskata teatarska laboratorija, Skopje, postignuva model na redukcija i regresivna destrukcija na dramata na apsurdot; 11) Zoja Buzalkovska (1971) vo Ojdipus Tiranos Sofokleus, premierno izvedena na 25.6.1997 godina vo Dramskiot teatar - Skopje, postignuva model na aktuelizirano mozai~no raslojuvawe na mitot za Edip; 12) Dritero Kasapi (1975) vo Roberto Zuko od Bernar Mari Koltes13; premierno izveden poslednava sezona vo Dramskiot teatar - Skopje postignuva model na kino naracija na moderen dramski tekst14...
12 Prvoto izdanie na Milerovite drami vo biv{iot ju-prostor, koe voedno pretstavuva{e i prvo zapoznavawe na makedonskiot ~itatel so tehnikata na citat be{e: Hajner Miler, PET DRAME (izbor Branka Jovanovi}), Rogoz, Beograd, 1985. 13 ... Gi naga|a nervnite zavr{etoci na koàta, potoa se {iri vo glavite na gleda~ite kako epidemija na mislata..., veli za ovaa pretstava B. Garvanlieva. Vidi Virusot nare~en Zuko, Forum br. 32, Skopje, 26.3.1999, str. 27. 14 Na MTF Vojdan êrnodrinski vo Prilep odràn vo poslednata godi{na cifra od ovoj milenium, prodefiliraa i nekolku pretstavi so postmodernisti~ki manir: Hamlet (Dramski teatar - Skopje), Duhot na limenkata (Naroden teatar Anton Panov - Strumica), Gof (Turska drama - Skopje) i Raskol (Naroden teatar - Kumanovo).
91
ORBIS PICTUS
I [TO PONATAMU? Varijacii na odgovorot ponuduva i Fredrik Xejmson vo brilijantnata studija Postmodernizmot ili kulturnata logika na docniot kapitalizam. I ne slu~ajna e tezata deka na dadenoto op{testveno izmestuvawe se nadovrzuva i svoeviden nov teatarski pravec ili skr{nuvawe vo nasoka porazli~na od dosega{nata15 . Toa moè da se ilustrira i preku par ~evli, motiv prisuten u{te kaj Van Gog, Magrit ili kaj Beket. Leviot ~evel e LEV i nemu mu konvenira levata noga. Desniot e DESEN i mu konvenira desnata. Bez komplementarno zglobuvawe i razglobuvawe na ~evlite, tie se samo mrtva priroda i ni{to pove}e. Vo taa smisla, principot na pariraweto i dispariraweto e princip {to ovozmoùva postoewe i neminovno proniknuvawe na razni pomoderni pravci pred krajot na HH vek, komplementarno (s)vrzani so vremeto, odnosno op{testvenite priliki. Zna~i, i vo teatarot postmodernata ima dolga istorija.16 Se nadevam deka vo noviot milenium iznesenite signifikantni projavi na makedonskata postmoderna reìja }e bidat preduslov za povtorni i dopolnitelni preispituvawa, no i baza za nekoj nov teatarski izam.
15 16
Savo Cvetanovski, Nov istoricizam, Sovremenost, 5-6, 1994, Skopje, str. 192-203. Citat spored Maurizio Ferraris, Postmoderna i dekonstrukcija modernog vo: POSTMODERNA: nova epoha ili zabluda, Naprijed, Zagreb, 1988, str. 83.
92
Lux In Tenebris
Literatura:
Arto, Antonen (Artaud, Antonin): (1938) POZORITE I NJEGOV DVOJNIK (Le Thtre et son double, 1938), Prometej, Novi Sad, 1992. Barba, Eugenio/Savarese, Nicola: THE SECRET ART OF THE PERFORMER / Tajnata umetnost na izveduva~ot: a dictoinary of theatre antropology, Routedge, London,1991. Vgner, Ivan, SVT POSTMODERNCH HER / Svetot na postmodernite igri, X/X, Jinocany, 1995. Garvanlieva, Biljana: DUHOT NA LIMENKATA: tragikomi~na farsa, ma{inopis, Arhiv na Narodniot teatar - Strumica, 1999. Georgievski, Qubi{a: SVET-SON, Studentski zbor, Skopje, 1978. Dra{kovi, Boro: PARADOKS O REDITEQU, Sterijino pozorje, Novi Sad, 1988. Eco, Umberto: (1964) SKEPTIKOV TITEL (Apocalittici e integrati)/ Apokalipti~ari i integranti, Svoboda, Praha, 1995. Jameson, Frederic: POSTMODERNISM OR THE CULTURAL LOGIC OF LATE CAPITALISM, New Left Review, London, v. 146, jul-aug. 1984, pp 53-93. Korigan, Robert V. (Corrigan, Robert W.): TEATAROT VO POTRAGA PO SVOETO VISTINSKO MESTO (The Theatre in Search of a Fix), Makedonska kniga, Skopje, 1990. Kocevski, Danilo: POETIKA NA POSTMODERNIZMOT, Kultura, Skopje, 1989. Luìna, Jelena: MAKEDONSKATA NOVA DRAMA ili voved vo fenomenologijata na sovremenata makedonska dramaturgija, Detska radost, Skopje, 1996. Mir~evska, @anina: (1990) DIES IRAE: dramsko libreto, Kulturen ìvot, br.1,1993, Skopje, str. 71-79. Piwar, Robert: ISTORIJA POZORI[NE RE@IJE, Univerzitet umetnosti u Beogradu, Beograd, 1992. Senker, Boris: REDATELJSKO KAZALITE, Cekade, Zagreb, 1984. â{ule, Kole: (1960) CRNILA: piesa vo ~etiri dela, Misla/Makedonska kniga/Kultura/ Na{a kniga, Skopje, 1986. [ekner, Ri~ard: KA POSTMODERNOM POZORI[TU: izmeu antropologije i pozori{ta (prir. Aleksandra Jovi~evi/Ivana Vuji), FDU/Institut za pozori{te, film, radio i televiziju, Beograd, 1992. 93
ORBIS PICTUS
PATOT ZA STRINDBERG - Vo znak na 150-godi{ninata od ra|aweto na Avgust Strindberg O CRUX, AVE SPES UNICA, veli eden crven drven krst na stokholmskite grobi{ta, nebare im pora~uva na makedonskite akteri: Igrajte me, oti }e ve snajde apokalipsa! So ili bez odyiv, vo poslednata godi{na cifra od ovoj milenium, koja{to, me|u drugoto, vle~e tovar od u{te tri devetki, so otsustvo na konkreten akterski poriv, fer e, makar simboli~no, da ja odbeleìme 150godi{ninata od ra|aweto na kreatarot na modernata drama, Avgust Strindberg (1849-1912), voveduva~ot na motivot inferno1 vo svetskiot teatar. Kakov e, voop{to, patot za pristignuvawe na Strindberg na makedonskite profesionalni sceni? Toj e krivulest, dezorientiran i ~esto neprooden. Namesto potsetuvawe: PRVATA makedonska premiera na drama na Strindberg e Tatko (1887) vo izvedba na Gradskiot teatar - Bitola vo 1924 god., a istata drama ja igraat i Narodniot teatar - [tip vo 1963 god., vo reìja na Ilija Arev, Narodniot teatar - Prilep vo 1966 god., vo reìja na Blagoja Danevski, i Dramskiot teatar - Skopje vo 1989 god., vo reìja na Todorka Kondova-Zafirovska, kade {to vo naslovnata uloga nastapi Mite Grozdanov. Vo poslednava verzija se insistira{e na strogo po~ituvawe na govornite segmenti, so posebna naglaska na zadadenata scenska atmosfera. Mrtove~kiot tanc (1899/1901) e igran samo vo Narodniot teatar - Skopje, i toa vo 1940 god., Sonatata na seni{tata (1907) vo Makedonskiot naroden teatar-Skopje vo 1992 god., vo reìja na Stojan Stojanoski.
1
V. Borut Trekman, Popotnik skoz inferno in: August Strindberg, TRI DRAME, Mladinska kniga v Ljubljani, 1977, str. 134-153.
94
Lux In Tenebris
Vo Sonatata... do izraz dojde vizuelno-tancovata komponenta na pretstavata, a ulogata na studentot ja tolkuva{e Nikola Ristanovski. Gospo|ica Julija (1888) e realizirana kako ispitna pretstava na Fakultetot za dramski umetnosti od Skopje, {to se podgotvuva{e i se igra{e vo sezonata 1992/93 od strana na klasata po akterska igra na prof. Vladimir Mil~in i tamu igraa: Suzana Kiranxiska, kako Julija, Vladimir Ja~ev, kako @an i Maja Veqkovi}, kako Kristina. Vo ovaa pretstava se slu~i edno retko zaokruèno aktersko oblikuvawe na likovite, {to e relevantno dostignuvawe, koga se vo pra{awe taka precizno i vonseriski postavenite koordinati na likovite od strana na Strindberg. Na KRAJOT od HH i na po~etokot od noviot vek, prekumernite gore{tini, zemjotresite, novokomponiranite vojni i neizle~livite bolesti imaat re~isi ista teìna kako i misti~nosta na sekojdnevieto, bizarnosta na nekoi ma{koènski relacii, brakot, qubomorata i zavista, secirani niz intimisti~kiot diskurs na golemiot [ve|anec Strindberg, ~ij{to pisatelski podem se manifestiral sosema na po~etokot od minatiot vek. Site ovie tendencii vodat kon razni{uvawe na semejnata kletka, a so toa i na op{testvoto. Dramskiot pekol, vo malo ili vo golemo, e, de facto, samo pekol, bez razlika dali e po~etokot ili krajot na vekot. Rodeni vo Evropa, matricata na kulturnite civilizacii, Strindberg i Henrik Ibzen stanaa poim za skandinavskata drama, koja{to be{e primer za zapazuvawe i za neguvawe na nacionalnoto vo dramatikata, a od aspekt na reìjata, tuka bi se vbroil i Ingmar Bergman, koj triumfalno u~estvuva na BITEF86 so pro~uenata verzija na Gospo|ica Julija vo izvedba na Kungliga Dramatiska Teatern od Stokholm. Vo svoite dramski dela Strindberg postignuva poseben napredok vo definiraweto na likot, konfliktot i kompozicijata, kako i vo kubisti~kiot tretman na prostorot i na vremeto. Vo poslednite godini od svojot ìvot toj prestanuva da posetuva tetarski PRETSTAVI, no zatoa, pak, mu se zgolemuva apetitot za
95
ORBIS PICTUS
gledawe FILMOVI. Ona {to moèl da go vidi vo toa vreme bile isklu~ivo nemite filmovi, a imal mo`nost da gi doìvee i crno-belite ekranizacii na ... Julija i Tatko. Ostanuva diskutabilno kako li moèl da funkcionira Strindberg bez negoviot so~en dijalog?! Patot za Damask (1898-1904), moèbi edna od najkompleksnite i naj~udnite drami vo istorijata na dramata i teatarot, pokraj u{te nekolku drami va`ni za Strindbergovata poetika, za àl, s u{te ne e izvedena vo Makedonija, a tokmu vo nea se prekr{uvaat site idejno-zanaetski dramatur{ki opredelbi na avtorot. Vo periodot na sozdavaweto na ovaa negova klu~na tvorba vo pogled na revolucionernoto vo dramskata tehnika, teatarskata druìna na Vojdan êrnodrinski revnosno krstari niz Balkanot, a angliskata kompanija ârls Urban, preku gesloto nature of the stage, snima dokumentarni ùrnali za pre96
Lux In Tenebris
virawata vo Makedonija, proektiraj}i gi niz Zapadna Evropa. Definitivno, vrskata na Strindberg so Makedonija e ne samo naturalizmot2, tuku i otporot kon zastarenite pravila i normi na dramskoto dejstvuvawe. Na po~etokot sme na edna nova kulturolo{ka epoha, no i vo tekot na izminatata, a eve, sudej}i spored repertoarskiot plan za pretstojnite teatarski sezoni, nikoj od producentite ne ja inicira{e potrebata na makedonskata scena da se inscenira (barem) eden dramski tekst na Strindberg. Svetskoto tvore{tvo e i na{e nasledstvo i afirmacijata na doma{nata drama zna~i isto tolku kolku iznao|aweto svoe mesto vo svetskata riznica. No zarem edinstveniot preduslov za toa e po sekoja cena da se odbiraat polovi~ni dramski tekstovi od samouki avtori? Patot za scensko (pre)pro~ituvawe na stranskite dramskite klasici, kako eden Strindberg, ne treba da se bara samo vo nekakov poseben interes ili vo kakva i da e kalkulantska motivacija, tuku vo potrebata da se misli na globalnata slika za teatarot. Na toj na~in, moèbi, bi se postignala neminovnata komunikaciska ramnoteà vo relacijata Makedonija-svetot i obratno, a istovremeno, vistinski vrednite makedonski dramski dela bi bile popoznati, pobarani i poceneti nadvor od granicite? Pa, duri i za smetka na BEGSTVOTO od lokalnoto (maalskoto) vrednuvawe, koe od den na den se polucidno go nagrizuva makedonskiot institucionalen teatar.
2 V. Josip, Kulundi, Simbolika naturalizma in: August Strindberg, OTAC - GOSPOICA JULIJA, Kr. zemaljska tiskara, Zagreb, 1921, str. 3-6.
97
ORBIS PICTUS
Literatura:
Adamov, Arthur: STRINDBERG, LArche, Pariz, 1982. Donat, Branimir: Opsednuti pjesnik: Druga scena Augusta Strindberga in: FANTASTINE FIGURE, Knjievne novine, 1984, Beograd, str.125-143. Meidal, Bjrn: AUGUST STRINDBERG: A writer for the world, The Swedish Institute, Stockholm, 1995. Puljizevi, Jozo: Strindbergove Tajne i Ispovesti (I-IV), Oko, Zagreb, 3, 17, 31 prosinca i 14 sijenja 1987. Strindberg, Avgust: IZBOR NA DRAMI (prevod: Sa{a Markus), NK/Misla/Kultura/MK, Skopje, 1977. Volk, Maja: POETIKA AUGUSTA STRINDBERGA, Institut za pozorite, lm, radio i televiziju/FDU, Beograd, 1992. Waldekranz, Rune: Strindberg i nemi lm (Strindberg and the Silent Cinema, Essays on Strindberg, Stockholm, 1966) in: Scena, br. 6, 1988, Novi Sad, str. 35-47.
98
Lux In Tenebris
LAND-TEATAROT & CRNATA KOCKA Me|u najnovite oblici na umetnosta na HH vek vo po~etokot na 70-tite zabrazdi pojavata na land-artot, pravecot {to za materijal gi smeta tvorbite na PRIRODATA i ZEMJATA. Wonderland, Disnieland, Tehnoland se izmisleni, no konzistentni svetovi-mitologii. Vo vozbudlivite prostranstva od vakov tip, ~udoto, igrata i zabavata se glavni sferi niz koi se manifestiraat zakonite na ovie fiktivni zemji. Vo na{iov slu~aj, terminot LAND stanuva interesen i kako teatarski predizvik. Zemjata na Polinejk i Eteokle e prokockana?! Dali, i pokraj veselosta na negovite gra|ani, crno mu se pi{uva na gradot Tehnolend? Odgovorite sigurno gi krie crnata minijaturna kocka ~ij{to kapak se otvora/zatvora. Rekvizitot crna kocka tuka ima funkcija na dramski lik. Taa ja zra~i seta magija, proro{tvoto, moèbi i gatankata na Sfingata, koi se i vtemeluva~ite na ovaa semejna tragedija. Konceptualnosta na igrata e eden od glavnite parametri niz koi se odviva dejstvieto vo Antigona vo Tehnolend. Vo prvite minuti od pretstavata, zavrteni so grb, so katranesti kosi i bosi noze, ìtelite na Tehnolend se sosema out, so vonzemjanski crn humor. Teatarskiot ~in zapo~nuva kako proekcija na nekoj film pod naslovot Princezata Alisa i pette xuxiwa ili sl. Toj se odigruva vrz kvadratesta plo{tina, koja nalikuva na onaa od tehnozabavite. Po redicata kurc{lusi vo odnosite na tehnolendskoto pleme na ovaa paluba se slu~uva i brodolom, a kapetanot seto toa uspeva da go zapi{e vo svojot dnevnik, so perce i mastilo. Plodot-pretstava nalikuva na for{pan izmontiran od ostatocite na memorijata i od izblicite na vidovitost od potsvesta
99
ORBIS PICTUS
na koloritnite likovi {to di{at od ova sveò dramatur{ko tkivo. So drugi zborovi, ovoj retrospektiven ~in za pate{estvijata na brodot/gradot/dràvata i nivniot ekipa` e prikaàn kako mozaik od svoevidna virtual reality. Sofokle (ok. 496-406 p.n.e.), vtoriot dramski pisatel vo istorijata, hrabro go nudi sporot okolu zakonot na posmrtnite ostanki, {to e osnova i vo tragedijata Antigona. Rodena sum za qubov, ne za omraza, veli naslovniot lik (st. 495)1. Site posledici od incestuozniot brak pome|u Edip i majka mu Jokasta vodata gi nosi, gi le~i vremeto, zaboravot, a eve, predmet se i na ova plovidbeno navra}awe kon prekr{uvaweto na zabranata. Ovaa pretstava donesuva so sebe sekvenci na morni~ava erotika, migovi na naludni~av kapric, tu{evi od raznoobrazni emocii. Ritamot/tempoto se odviva so brzina na kompjuterska logika, a posebno bravurozna e scenata na dvete èni (sestri) nad mrtovcite. Vo edna blic situacija se slu~uva i vlaèn bakne` v uvo, i toa pome|u dvajca maì, {to ukaùva na druga dimenzija od incestuozniot kolosek. Vo Antigona vo Tehnolend povremeno se insistira na destrukcija na stihot, kako i na voveduvawe na poinakva funkcija na horot. Tendencijata voda kopno e primarna vo sklopot na ovaa aktuelizirana TRAGEDIJA, preku {to egzistira ovoj, uslovno nare~en, land-teatar. Ti{inata, govornite varijacii, iznenaduva~kiot trepet na grlata i impulsot na strogite telesni dvièwa se koordinati na postignuvaweto stilizacija vo akterskata igra do stepen na programiran ritual.2
1 V. Sofokle, ANTIGONA-FILOKTET, prep. od starogr~ki Qubinka Basotova, Misla, Skopje, 1990, str. 47. 2 Reìjata na Galin Stoev (1969, Bugarija) gi spojuva dramaturgijata i akterskiot potencijal niz svojot model za sinteti~ki osiroma{en teatar. Mladiot akterski sekstet: M. Veqkovi}, E. Mo{e, D. Lili}, R. Muratovski, I. Trp~eski, V. Ja~ev, koj gi tolkuva transformaciite, pretendira za stameno za{trafuvawe na zglobovite na edna ponova scenska ~uvstvitelnost vo makedonskata akterska umetnost.
100
Lux In Tenebris
Konsekventnoto vodewe na dramatur{koto kormilo e zasluga na Ognen Georgievski (1976), koj vo svojot originalen koncept se zalaga za demitologizacija na karakterite i sozdava sekojdnevni, zabavni i navidum banalni situacii po motivite na anti~kiot mit za Antigona. Fabulativno, ovaa dramska kompozicija moè da se tretira i kako tehnobajka raskaàna preku JAZIKOT na Kerol, a so SREDSTVATA na Dizni. Tragi~nite sud bini na Antigona, Ismena, Kreont, Straàrot, Hejmon, Tiresija i nivnite svoevidni alter-ega, senki ili dvojnici, niz principot na fragmentarnosta, dobivaat svoj odglas niz igrata na mladata akterska ekipa koja vo ovaa pretstava defilira kako retko homogen izveduva~ki ansambl. Vo poslednite sekundi od pretstavata, so opu{teni lica, tehnolendovci se sosema in. Ja ~uvaat svojata crna kocka, so domorode~ka gri`livost kon utre{niot den na civilizacijata.3
Dizajnot potpi{an od B. Axi}-Ursulov ovozmoùva ~udesno odvojuvawe i slevawe na kostimot od/so podiumot, kako cvetovi koi izniknuvaat, no i veneat vo tehno-po~vata. 3 Tekstot se odnesuva na pretstavata Antigona vo Tehnolend vo produkcija na MNT-Skopje, 1999 god.
101
ORBIS PICTUS
VO ÊKAWE DO KRAJOT NA VEKOT - 10 godini od smrtta na Sem Beket Velat, sme go odbile kamenot kako bo`ji dar (mesto nie sme go odbrale Plodot i Padot) ta zatoa ìvotot ni e zelen, pa zrel i gnil a ne nepromenliv i besmrten (Od pesnata Kraj na vekot na Bogomil \uzel, 1998)
Mister Beket, ~ovekot {to qube{e da se slika pred kanti za |ubre, stana sinonim za MODERNATA drama i teatar. Toj Irec, roden vo Dablin na 13 april 1906 godina, dolgo vreme vaè{e za mo{ne misti~en pisatel i svojata reputacija ja grade{e u{te pred da stane sekretar na Xojs. Nobelovata nagrada, isto taka, ne be{e nekakov poseben stimul za nego. Izrasna vo majstor na re~isi site knièvni vidovi.1 Svojata ìvotna prikazna ja zavr{uva kako samec, vo edna pariska bolnica, na 22 dekemvri 1989 god. Preveduvani na mnogu jazici2 , postavuvani na pove}e sceni i vrednuvani mo{ne visoko, dramite na Semjuel Beket (Samuel Beckett) bea inicijalna kapisla
Beket be{e i isklu~itelen prozaist, poet i eseist. Sepak, sevkupnoto raznorodno knièvno iskustvo toj go ima fokusirano kon dramskiot vid. Edno od prvite negovi dela niz koi se ra|aat konturite na negovite likovi-prototipovi e More Picks Than Kicks od 1934 god. Vo Makedonija e objaven romanot Neimenlivoto, Nova Makedonija,1970. 2 Prvoto zabeleìtelno pe~ateno izdanie (na samo edna Beketova drama) vo Makedonija se pojavi so makedonskata premiera na ...Godo. V. Semjuel Beket, ÊKAJ]I GO GODO, prev. Bogomil \uzel, Dramski teatar, Skopje, 1994.
1
102
Lux In Tenebris
za dramata i teatarot na apsurdot, no i VOVED vo edna nova tehnika na dramata3 . Pokraj nego, no i po nego, se javuvaa i drugi pobornici na istata struja ~ie{to izvori{te be{e kamievskiot egzistencijalisti~ki impuls: Jonesko, Adamov i Arabal od edna strana, Pinter i Olbi - od druga strana. Podocna se pojavija i Memet, [epard, Fazbinder i dr. Sepak, za ne~ija smetka, negovoto importirawe vo Makedonija se slu~i so izvesno zadocnuvawe. Otvoreno ostanuva pra{aweto dali so toa makedonskiot teatar dobi ili zagubi pove}e?4 Likovite na Beket se tipi~ni antiheroi5 , koi se menuvaat spored okolnostite, i moèbi zatoa tie vo svojot duh sodràt po ne{to ~aplinovsko i kitonovsko. I pokraj toa {to nivnite polucilindri se izliteni, a ~evlite iskinati, tie sepak diskutiraat za svoeto poteklo, su{testvuvawe i idnina6.
... ESTRAGON: [to drvo e ova? VLADIMIR: Ne znam. Vrba. ESTRAGON: Pa kaj se lisjata? VLADIMIR: Mora da e mrtva...7
Bruk izjavi8 deka preku Beket polesno go razbral [ekspir9, a drugi tvrdea deka sevkupniot razvoj na komedijata delarte e skrien pod tkivoto na BekeEmanuel akar, Kompozicija i njene tehnike (Jonesko, Adamov, Beket) in: MODERNA TEORIJA DRAME (prir. Mirjana Mioinovi), Nolit, Beograd, 1981, str. 471-497. 4 Prvite profesionalni makedonski praizvedbi na dvete najpoznati drami na Beket, se slu~ija duri po osamostojuvaweto na Makedonija: Krajot na igrata, vo reìja na G. Tren~ovski, koja premierno be{e izvedena na 4 dekemvri 1991 god. vo MNT - Skopje i êkaj}i go Godo, vo reìja na Q.Georgievski, koja ima{e premiera na 28 april 1994 god. vo Dramskiot teatar - Skopje. 5 Za antiheroite, kako i za ona {to e antiteatar, mnogu pati e pi{uvano i zboruvano, so mno{tvo elaborirawa. V. Ronald Hayman, THEATRE AND ANTI-THEATRE, Oxford University Press, New York, 1979. 6 V. Jovan Hristi, Beketovo pozorje qudskog ìvota vo: STUDIJE O DRAMI, Narodna kwiga, Beograd, 1986, str. 131-161. 7 Op. cit., str. 12. 8 Sp. Peter Brook, Posveeni teatar: PRAZNI PROSTOR, Vidici, Split, 1972, str. 58-60. 9 V. Rubi Kon, Beket i ekspir: Vidici, 242/243, Beograd, 1986, str. 65-72.
3
103
ORBIS PICTUS
toviot dramski polne` . No so {to vsu{nost bea obremeneti soni{tata na Beketovite likovi? Sigurno ne so dokraj pesimisti~ki nastroenite apokalipti~ni vizii, tuku so nade` duri i vo apokalipti~niot svet, kako onoj doìvean, na primer, preku slikite na Magrit i Dali11.
10
... ESTRAGON: Soniv eden son. VLADIMIR: Ne kaùvaj mi go! ESTRAGON: Sonuvav kako... VLADIMIR: Nemoj da mi go kaùva{!12
Beket, pred s, vo dramite êkaj}i go Godo (En attendant Godot, 1952) i Krajot na igrata (Fin de partie, 1956), ~ii{to protagonisti gi demne siviloto, sepak dava mo`nosti za IZLEZ od tegobnosta. So toa, dramskata prisutnost na likovite, oko v oko13, se zajaknuva, a dejstvieto se sleva so univerzalnata bolka14.
... ESTRAGON: [to da pravime sega? VLADIMIR: Ne znam. ESTRAGON: Da si odime. VLADIMIR: Ne moème. ESTRAGON: Zo{to da ne? VLADIMIR: Go ~ekame Godo...15
Postoi eden film na Rene i Rob-Grie, Lanskata godina vo Marienbad. Preku tezite {to toj film gi dava moè da se protolkuvaat i filozofskite
V. Edit Kern, Beket i duh komedije del arte: Vidici, 247/250, Beograd, 1986, str. 231-238. Pottekstot na slikite na Direr kako da e edna od glavnite odrednici na atmosferata kaj dramite na Beket. Apokalipti~nosta {to ja zra~at Direrovite crteì kako da stanala sudbina na mnogu od likovite na Beket. B. Georges Noel, ALBERT DRER, Les Editions Braun et Cie, Paris, 1953. 12 Ibid., str. 14. 13 Sp. Boro Dra{kovi}, Pozornica qudskog oka: PROMENA, Svjetlost, Sarajevo, 1975, str. 185-186. 14 V. Qubi{a Georgievski, Sizif: TEHNOLOGIJA NA SUDBINATA, Na{a kniga, Skopje, 1990, str. 57-58. 15 Ibid., str. 48.
10 11
104
Lux In Tenebris
aspekti16 na pretcite na Beketovite likovi, {to zna~i i otvorawe na nivnata biografska dimenzija. I toga{, koga se soo~uvame so stvarnata slika na ne{tata, upateni sme kon determinantata nare~ena istoriska vistina. Pove}e nema NU@NOST, tuku ima BORBA za opstanok, preìvuvawe.
... VLADIMIR: Saka{ li edna rodkva? ESTRAGON: Nema drugo? VLADIMIR: Ima rodkvi i repki. ESTRAGON: Nema morkovi? VLADIMIR: Nema...17
Dolgoo~ekuvaniot Godo, edna od najpopularnite li~nosti bez identitet, koj nikako da dojde, stanuva ekvivalent za spasenieto na ~ove~kiot vid...18 êkaweto, pak, kako eden od najnapnatite dramski glagoli, stanuva edna od glavnite tematski odliki vo tvore{tvoto pred krajot i pred po~etokot na sekoj vek.
... VLADIMIR: Utre }e se obesime. (Pauza). Ako ne dojde Godo. ESTRAGON: A ako dojde? VLADIMIR: Toga{ sme spaseni...19
Koga stanuva zbor za dramoletite na Beket, mora da se priznae deka se toa unikatni i precizni tvorbi {to ovoj avtor go vbrojuvaat vo velikanite na svetskata kratka dramska forma20. Eden od niv, so naslov Katastrofa (1982),
B. Vivijan Mersije, Umetnik/Filozof: Vidici, 242/243, Beograd, 1986, str. 49-64. Ibid., str. 67. 18 Edna tranziciona parafraza na ~ekaweto na Godo, videna niz prizmata na sovremenite makedonski teatarski tvorci, se slu~i i vo Dramskiot teatar - Skopje vo 1995 god. Toa be{e svoevidniot play Beckett, farsedijata From the first Breath, vo reìja na potpisnikot na ovoj tekst. V. Danilo Kocevski, Od prviot zdiv: Kulturen ìvot, 2/1999, Skopje, str. 85-102. 19 Ibid., str. 67. 20 Beketovite kondenzati, kako {to gi narekuvaat negovite dramoleti, bile golema provokacija za inscenirawe vo mnogu teatri. Od esenta 1997 god., {est takvi edno~inki od Beket, oblikuvani vo edna pretstava, so golema popularnost se igraat vo londonskata Rojal [ekspir kompani i na drugi evropski sceni. V. BECKETT SHORTS (est krtkch her Samuela Becketta, RSC - Stratford-upon-Avon/Divadlo Archa-Praha, 1998).
16 17
105
ORBIS PICTUS
premierno izveden na Aviwonskiot festival, mu go posvetuva na Havel. Tuka glavni likovi se RE@ISEROT i negoviot ènski asistent. Beket za prvpat konzistentno go sproveduva likot na reìserot vo svoeto delo. Inaku, poznat podatok e deka vo mnogu slu~ai, gledaj}i razni verzii na svoite drami na scena, toj nao|al mnogu nedostatoci vo reìserskata postanovka. Beket, ednostavno, smetal deka edinstveniot dobar reìser na svoite drami e toj samiot. Isklu~ok bil Roè Blin, za kogo i ja napi{al Krajot na igrata, kade {to Blin i go igral likot na Ham, vo 1957 god. Vo celost, dramskoto tvore{tvo na Beket ovozmoùva po~etok na edna nova, intermedijalna komunikacija. Za nego se napi{ani mno{tvo esei, studii, knigi, a toa doprva }e bide preispituvano, istraùvano, tolkuvano, so novi otkrivawa i zna~ewa21. Pokraj Kafka, Xojs i Borhes, i ovoj pisatel zazema ramnopravno mesto pod ~adorot na modernata knièvnost. Negovata ìvotna drama se prepletuva{e so negovoto umetni~ko-dramsko pate{estvie. Po edna decenija od Beketovoto zaminuvawe22, vo do~ekaniot nov milenium, moè samo povtorno da se konstatira deka toj ostana trajno zapameten rodona~alnik na modernata drama i teatar, koj do posledniot svoj zdiv rabote{e kako vistinski umetnik, iskonski posveten na svoeto genijalno delo.
Kako primer v. Klara Bodis, Teaching culture and language through drama: reections on a Beckett workshop, Perspektives, number 8, The British Council, Prague, spring 1998, pp 64-71. 22 Prv studiozen prosleduva~ na deloto na Beket vo Makedonija e dramskiot pisatel Goran Stefanovski, ~ij{to dramski opus pove}e pati bil pod (in)direktno vlijanie so inspirativen impuls od dramite na Beket. V. G.Stefanovski, Scenskite napatstvija kako osnova na dramaturgijata na Semjuel Beket (magisterski trud), 1979, arhiv na Filolo{ki fakultet, Skopje. Inaku, kaj nas, mo{ne skromno e odbeleùvaweto na datumite vrzani so ovoj vrven dramski pisatel. Edno retko javuvawe po povod devedesetgodi{ninata od ra|aweto na Beket e ona na Todor Kuzmanov, Devet decenii od ra|aweto na Semjuel Beket vo: Teatarski glasnik, br.42, ITC pri MKC, Skopje, juni 1996, str. 164-165. Prv poseriozen oma` na Beket vo Makedonija be{e ona na B. Garvanlieva/V. Rangelova, Crno-beliot svet na Semjuel Beket, prezentacija od CD-ROM na 1 maj 1999 god. vo Strumica.
21
106
Lux In Tenebris
Literatura:
Adieu, Beckett - Theater Heute (Suhrkamp Verlag), heft 2, februar 1990, Berlin. Adorno, Theodor W.: Pokuaj da se razumije Svretak igre in: FILOZOFSKO-SOCIOLOKI ESEJI O KNJIEVNOSTI, kolska knjiga, Zagreb,1985, str. 181-215. Apostolot Beket gi prenesuva svoite zborovi: Beket - od teatarskata scena na ekranot, Utrinski vesnik, 15 septemvri 2000, str. 17. Beket, Semjuel: DRAMI (prir. Jelena Luìna), Detska radost, Skopje, 1998. Brook, Peter: (1987) POHYLIV BOD (SHIFTING POINT, New York, 1988), Ypsilon, Praha, 1996. Esslin, Martin: Samuel Beckett: The search for the self in: THE THEATRE OF THE ABSURD, Anchor Books, New York, 1969, pp 11-65. Knowlson, James: DAMNED TO FAME : The Life of Samuel Beckett, Bloomsbury, London, 1997. Konstantinovi, Radomir: BEKET PRIJATEQ, Otkrovewe, Beograd, 2000. Kot, Jan: Kraq Lir ili kraj igre vo : [EKSPIR - NA[ SAVREMENIK, SKZ, Beograd, 1963. Robbe-Grillet, Alain: Povratak znaenju, Quorum, 1/1991, Zagreb, str. 248-253. Stefanovi, Zoran: Skaska o kosmi~kom jajetu vo: SLOVENSKI ORFEJ i druge drame, Znak sagite, 1995, Beograd, str. 82-108 . Hensel, Georg: BECKETT, Dtv, Hannover, 1970. COLLECTED SHORTER PLAYS OF SAMUEL BECKETT, Faber and Faber, London/Boston, 1984.
107
ORBIS PICTUS
ZA PODEMOT NA KLOVNOVITE I NA AKTERITE

Otporot kon umetnosta e istovremeno otpor kon novoto, kon nepredvidlivoto... (Od knigata Bele{ki za kinematografot na Robert Breson, 1975)
Orfej sviri, a malkumina go slu{aat! Dali problemot e vo nego ili pak vo onie {to odbivaat da slu{aat? Ako karakterite na Orfej gi pobarame vo po~vata na balkanskiot teatar, sigurno deka }e ni bide te{ko da gi identifikuvame site lica na vospriema~ite na igrata na Orfej. No za kakva igra, vsu{nost stanuva zbor?1 Teatarot na Orfej, koj moè da bide sli~en so onoj na Tit Andronik2, e poligon preplaven so klovnovi i akteri. Klovnovite ne go krijat svojot stav kon ne{tata i nivnata igra e poeksplicitna, no akterite se skloni kon dvojna igra, a ~estopati i kon persiflaà. Dali, spored toa, preosetlivosta na
Ilija Ivanovski - Il~o e eden od malkutemina cirkuski umetnici vo Makedonija, koj kako akrobat, balans-lajter i òngler imal mo`nost profesionalno da raboti vo Gradskiot cirkus vo Skopje, i toa samo tri godini, od 1950 do 1953. Vo 1952 god. Gradskiot cirkus re~isi se raspa|a, a Il~o po otsluùvaweto na voeniot rok, zaedno so nekolku kolegi formira privaten cirkus pod imeto Kiki. I toj rabotel kratko - samo nekolku meseci. Slu~ajot so cirkuskiot profesionalec Il~o e primer za nedovolniot sluh na sredinata vo koja toj pokaàl vonredni afiniteti za zanimavawe so edna posebna teatarska forma - cirkusot. Korenot na postepenoto is~eznuvawe na vistinskite klovnovi ili akteri vo sredinite so najsurova nega na talentite moè da se bara vo takvite ili sli~ni epizodi. Vpro~em, i nastanokot na ovoj tekst e inspiriran od ovoj poklonik na cirkusot. 2 V. scenata pome|u Tit i Klovnot, scena 3, ~in 4: William Shakespeare, Titus Andronikus, Leipzig, Bernhard Tauchitzm, 1868, pp 55-56.
1
108
Lux In Tenebris
akterskoto bitie staveno na rabot od burniot mileniumski presvrt, vodi kon begstvo od vistinskata igra i prepu{tawe kon eden neteatarski oblik na egzistencija?! Odgovorot leì vo akterskata generacija rodena kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite, vo vremeto na ekspanzijata na antiteatarot. Za pozicijata na ~ovekot vo noviot vek, vo studijata Dveiljaditite godini, @ak Atali veli: ôvekot }e go iznenaduvaat ili }e go lutat mnogu ostri pretskaùvawa: denes, kako i v~era, o~igledno e deka mnogu ne{ta ostanuvaat nadvor od sekakvo predviduvawe.3 So vakvata konstatacija moème da nastapime i vo analizata na aktuelnata op{ta teatarska situacija, koja e proizvod na haoti~nosta na ìveeweto i na sistemite na ìveewe diktirani od dràvnite institucii. Demokratijata i pluralizmot nametnaa nov rakurs na ~itawe na teatarot. Toj na~in ~esto pati e vulgaren. ]e re~ete, pa i vo ìvotot nekoga{ ima dostato~no vulgarnosti. Da, ama teatarot e dostapen sekomu, pa i na najmladite, na decata. [to moè da se slu~i koga bez (avtorska) cenzura naslovnite stranici na pove}eto (me|u koi i takvi koi pretendiraat za visokoseriozni) pe~ateni mediumi i ponatamu se preplavuvaat so modernite seksi telefonski avtomati?! Mi se ~ini deka vo slu~ajov ne se raboti za modernost, tuku ednostavno, za neizìveanost. Vo ovoj poim e sodràno postoeweto na mizantropijata, hipokrizijata i, najposle, mimikrijata. Moèbi poradi toa vo poslednava decenija ima s pove}e akteri vo ìvotot, a pomalku Akteri na teatarskata i pomalku Lu|e na ìvotnata scena. Liceto na sovremeniot ~ovek, koe neprirodno brzo se menuva od mig vo mig, dobiva nova vrednost. Za nego Pol Valeri vo zbirkata Mali ve`bi }e kaè: Liceto e nositel na site napravi {to se potrebni za priem na emisiite ~ij izvor ne e vo kontakt so na{eto telo.4
@ak Atali (Jacques Attali), OCRTUVAWE NA HORIZONTOT (Lignes dhorizon, 1990, Paris), prev. Blagoja Velkovski-Kra{, Misla, Skopje, 1993, str. 114. 4 Pol Valeri (Paul Valery), MELAN@ (Melange, 1957, Paris), prev. Mirjana Tren~eva, Makedonska kniga, Skopje, 1988, str. 60.
3
109
ORBIS PICTUS
Kon krajot na devetnaesettiot vek na istoriskata scena na koja defiliraat makedonskite priliki i nepriliki pred zadninata na otomanskiot vrie` podzasilen so sosedskite apetiti, od makedonska po~va izviraat pove}emina pobornici na novata evropska misla. Eden od niv e i Vojdan êrnodrinski, ~ie{to delo dosega be{e prikaùvano mo{ne siroma{no i povr{no, imaj} i ja predvid naprednata revolucionerna nosivost (vo teatarska smisla) {to ja imaat negovite drami, od koi eden del voop{to ne se inscenirani.5 Tuka e i pojavata na Petar Manxukov, sostradalnik i sorabotnik na Vojdan, ~ii{to stihovi duri po cel eden vek vidoa svoe pokompletno izdanie. Ne smeeme da go
Naum Panovski, Svetot e scena na osloboditelnata revolucija ili koga i kade se odigruva dramskata prikazna vo: TEATAROT KAKO ORU@JE, Kultura, 1991, str. 9-21.
110
Lux In Tenebris
zaboravime nitu Naum Manivilov, deec {to paradoksalno se vivna vo poetskite visovi na posledniot kulturno-istoriski vek. S se toa likovi na svoevidni akteri (Orfei) ~ii{to odrazi treba da se memoriraat i da se ovekove~at, zatoa {to toa ne se samo likovi od na{iot sokak tuku likovi od svetski format, ~ie prisustvo na na{ata kulturna po~va treba da go vozdigame do iskon. Zaboravot na edna od najbolnite karakteristiki na homo novus-ot. Osobeno ako e toj prinuden, nasilen ili iskalkuliran. Istorijata ne smee da se zaboravi. Isto kako i teatarskata pretstava. Tie se ~in {to ne smee da zgasne, ni po cena na koj i da bilo zakon. Odrekuvaweto od vremeto {to sme go pominale so na{eto kompletno bitie, bilo niz tekot na istorijata, bilo niz tekot na odredena teatarska pretstava, zna~i poigruvawe so samite sebe. Sozdavawe od ~ovekot akter, ili pak klovn. @ivotot, sepak ne cirkus, toj e Bo`ja povela. Seto drugo e pra{awe na li~en izbor i neizbri{liv del od na{eto iskustvo, t.e. individualnata memorija. Ili - stil?! Stilot, sepak, go nametnuva vremeto, a ne lu|eto. Promenata na stilot na ìvot, igra, odnesuvawe ili pravila e FENOMEN {to treba da se ispituva, me|u drugoto, i vo pojavata na podemot na klovnovite i akterite od doma{nata scena. Iluzijata na realnosta e realnost na iluzijata, napi{al Nortop Fraj. I zo{to od teatarskata stvarnost da pravime ìvotna imaginacija? Odgovorot leì skrien zad na{i(te) lica.
111
ORBIS PICTUS
JIR@I MENCEL I Ê[KIOT FILM Sekako deka edna od najinspirativnite i, me|u drugoto, edna od najso~uvanite metropoli od najstariot kontinent e - Praga, glavniot grad na ê{kata Republika. Praga ~estopati ja narekuvaat zlatnoto srce na Evropa. Taa e nesomneno i najinteresniot evropski grad vo pogled na so~uvanosta i izobilstvoto na arhitektonskite stilovi i formi. Frlaj}i pogled kon istorijata na ponovoto vreme, moème da konstatirame deka nekolkumina velikani za svoe ìveali{te, privremeno ili za podolgo vreme, go imaat odbrano tokmu toa mesto. Tuka pokraj rodnokrajcite âpek, Dvoràk, Ha{ek, Hrabal, Havel, Hus, Kafka, Masarik, Muha, Neruda, Palacki, Rilke, Seifert, Smetana, ìveele i prestojuvale Kazanova, Ajn{tajn, Kepler, Mocart i drugi li~nosti {to ostavile potraen li~en beleg vrz ovaa po~va. Vo umetni~koto postoewe na dvaesettiot vek, ~e{kata kultura e mo{ne poznata po t.n. pra{ka {kola za vizuelni umetnosti. Tuka, pokraj slikarstvoto, vajarstvoto i arhitekturata, posebno mesto zazemaat i izveduva~kite umetnosti, me|u koi filmot e, moèbi, najkarakteristi~niot reprezent na ovaa zemja. ê{kata kinematografija, koja vo svojata zlatna doba proizveduva{e duri po pedesetina filmovi godi{no, najizrazito ja zastapuvaat avtorite: Martin Fri~ (1902-1968), Elmar Klos (1910-1993), Otakar Vavra (1911), Jan Kadar (1918-1979), Franti{ek Vla~il (1924) (od postarata generacija), potoa Vjera Hitilova (1929), Evald [orm (1931-1988), Milo{ Forman (1932), Ivan Paser (1933), Jan Wemec (1936) i Jirì Mencel (1938) (od srednata generacija filmski tvorci), a vo posledno vreme se pojavuvaat i novi reìserski imiwa, kako {to se: Vladimir Mihalek (1956), Toma` Vorel (1957), Jan [vjerak (1965), Petr Zelenka (1967) ili Sa{a Gedeon
112
Lux In Tenebris
(1970). Inaku, ~e{kiot film tripati triumfira{e so najvisokoto amerikansko filmsko priznanie - Oskarot. Toa bea uspesite so: Prodavnica na korzoto (1965) na Kadar i Klos vo 1966 god., Strogo nadgleduvani vozovi (1966) na Mencel vo 1967 god. i Kolja na [vjerak vo 1997 god. Vo tvore{tvoto na onaa grupa avtori {to, i pokraj strogata ograni~enost i kontrola vo komunisti~kiot reìm, ne odlu~ija da emigriraat, tuku prodolìja da kreiraat vo sopstvenata zemja, mo{ne biten pridones ima filmskiot opus na reìserot Jirì Mencel.1 Brilijatniot film Strogo nadgleduvani vozovi dobi Oskar za najdobar stranski film vo 1967 god., a za istoto priznanie be{e nominiran i vo 1986 god. za filmot Selo moe, male~ko. Strogo nadgleduvani vozovi e nagraden i na Festivalot vo Manhajm vo 1967 god. Isto taka, Mencel e dobitnik i na Golemata nagrada na Festivalot vo Karlovi Vari vo 1968 god. za Nepredvidlivo leto, Srebreniot Hugo na Festivalot vo îkago vo 1976 za Vikendi~ka vo {umata, Specijalnata nagrada na ìrito na Festivalot vo Venecija vo 1981 za Strièno - koseno, Specijalnata nagrada na Festivalot vo Montreal i Nagradata na publikata na Festivalot vo Valadojd vo 1986 god. za Selo moe, male~ko, Zlatnata me~ka na Berlinskiot festival vo 1990 za Lastovi~ki na ìcata, Nagradata Akira Kurosava za ìvotno delo na Festivalot vo San Francisko vo 1990 god. i Zlatniot medal od Italijanskiot senat na
1
Jirì Mencel (Ji Menzel) e roden na 23 fevruari 1938 god. vo Praga. Od dale~nata 1962 god., koga diplomira na pra{kata Filmska akademija (FAMU) so kratkiot film Ni umre gospodinot Forster, pa dosega ovoj najpoznat pretstavnik na noviot bran vo ~e{kiot film, e potpisnik na slednive dolgometra`ni igrani filmovi: Strogo nadgleduvani vozovi (1966), Nepredvidlivo leto (1967), Zlostor vo no}niot klub (1968), Lastovi~ki na ìcata (1969), dve decenii zabranet za prikaùvawe, Vikendi~ka vo {umata (1976), Strièno - koseno (1980), Praznik na koki~iwata (1983), Selo moe, male~ko (1985), Krajot na starite vremiwa (1989), Pita~ka opera (1991) i @ivotot i neobi~nite doìvuvawa na vojnikot Ivan ônkin (1993). Pokraj ovie gi ima reìrano epizodite vo istoimeniot omnibus Zlostor vo mominskoto {kolo (1965) i epizodata Smrtta na gospodinot Baltazar vo omnibusot Biseri na dnoto (1965), kako i pomalku poznatite Teloto na Dijana (1974), Koj go bara zlatnoto monisto (1974) i Prekrasnite mom~iwa so kamera (1978).
113
ORBIS PICTUS
Venecijanskiot festival vo 1994 za ... Ivan ônkin. Na festivalot vo Vevej ... Ivan ônkin osvoi dve nagradi: Zlaten [arlot i Specijalna nagrada od ìrito na mladite. Nagradata za ìvotno delo Enia Flajana na Mencel mu be{e dodelena vo Peskara vo 1996 god., a Nagradata za dolgogodi{en pridones vo ~e{kiot film ê{ki lav ja dobi istata godina vo Praga, od strana na ê{kata filmska i televiziska akademija. Vo 1989 god. od francuskoto Ministerstvo za kultura e odlikuvan so Orden za umetnost i pismenost, a podolgo vreme e ~len na Amerikanskata filmska akademija. Na 28.10.1996 e odlikuvan so Medal za zaslugi, li~no od pretsedatelot Vaclav Havel. Vo mart ovaa godina mu e dodelena nagradata na Italijanskata asocijacija na teatarskite i filmskite tvorci - Zlatna evropska plaketa 2000. Vo reìserskata kariera na Mencel e indikativna plodonosnata sorabotka so kamermanot Jaroslav [ofr (1939)2 , akterot Vaclav Neckar` (1943) i pisatelot Bohumil Hrabal (1914-1997). Ovoj umetni~ki kvartet zaedni~ki ima potpi{ano nekolku filmski dela od samiot vrv na ~e{kata kinematografija. Vo filmskiot opus na reìserot Jirì Mencel provejuva eden specifi~en, porano ne tolku prisuten vid na humor, koj e pove}esloen i pove}ezna~en, pri {to Mencel se pokaùva i se dokaùva kako eden nov majstor za otkrivawe na mnogute lica na filmskata smea. Sledej}i go avtorskiot razvoj na filmskata poetika na Mencel, moè da se zabeleì deka prviot film, vo koj ja predvestuva svojata ponatamo{na okupacija e Smrtta na gospodinot Baltazar, kako prv del od Biseri na dnoto, integralno raboten po prozata na Hrabal. Toj omnibus se smeta za nekakov manifest na ~e{kiot nov bran. Direktor na fotografijata na site delovi e Jaroslav Ku~era, a ostanatite ~etiri delovi gi imaat reìrano: Jan Wemec, Evald [orm, Vjera Hitilova i Jaromil Jire{. Film so koj Mencel
2 Jaromir [ofr be{e gostin na Makedonija i pretsedatel na ìrito na XXI internacionalen festival na filmskata kamera Bra}a Manaki, Bitola, 2000 god.
114
Lux In Tenebris
definitivno e isfrlen od orbitata na lokalnosta i anonimnosta, sekako, e crnata komedija Strogo nadgleduvani vozovi, pak po prozata na Hrabal. @elezni~arot Milo{ Hrma koj raboti na mala stanica vo voenoto nevreme koga negovata zemja e okupirana, svoeto prvo qubovno iskustvo go doìvuva negativno. Li~nite seksualni problemi odlu~uva da gi re{i po pat na samoubistvo, no koga i toa ne mu uspeva, ostanuva prepu{ten na milosta i nemilosta na sopstveniot heroizam. @ivotot go gubi sosema neo~ekuvano, pri edna sabotaà na èlezni~kata stanica. Direktorot na fotografija na ovaa tragikomedija e Jaromir [ofr, so koj Mencel ja zapo~nuva serijata uspe{ni ostvaruvawa, a vo glavnata uloga nastapuva Vaclav Neckar`. Sledniot Mencelov film, isto taka adaptacija na proza, no ovoj pat po motivite na Vladislav Van~ura, e Nepredvidlivo leto so direktorot na fotografija [ofr. Ova, vsu{nost, e edna ironi~na parabola za sonot i javeto locirana vo edno bawsko mesto, na krajot od dvaesettite godini od minatiot vek. Nabrgu Mencel pravi u{te eden film inspiriran od knièvnosta, a toa e burleskniot Zlostor vo no}niot klub spored Jozef [kvorecki. Na ambiciozniot film Lastovi~ki na ìcata kvartetot Mencel - Hrabal - [ofr - Neckar` uspeva da mu se raduva po negovoto izleguvawe od dvaesetgodi{en bunker. Strièno-koseno e moderna realisti~ka komedija vo koja Mencel pak sorabotuva so Hrabal kako pisatel i [ofr kako direktor na fotografija. Vo pitoresknata komedija za ~e{koto selo Selo moe, male~ko, Jirì Mencel i Jaromir [ofr pak se potvrduvaat kako uspe{en tandem. Vo grotesknata Pita~ka opera spored istoimenata teatarska piesa na Vaclav Havel, svoevremeno zabraneta, kako da zavr{uva Menceloviot interes kon poedinecot i sredinata, isprepleten so enormnoto koli~estvo na t.n. ~e{ki humor, od eden sosema originalen rakurs. Filmskite komedii na Jirì Mencel stanaa kultni vo toj ànr ne samo vo ~e{ki tuku i vo evropski i po{iroki razmeri. Analizirano od filmolo{ki aspekt, pokraj francuskite pretstavnici na noviot bran (Godar, [abrol, Rene, Trifo, reìserite {to se stremea kon nova
115
ORBIS PICTUS
sinteza na slikata, tonot i montaàta), Jirì Mencel (zaedno so Hitilova i Forman) e eden od stolbovite na ~e{kiot nov bran vo filmot. Edno sosema novo, duhovito knièvno transponirawe od ovoj filmski avtor moème da vidime vo poslednoto negovo delo @ivotot i neobi~nite doìvuvawa na vojnikot Ivan ônkin, adaptacija na prozata na Vladimir Vojnovi~. Sepak, za tipi~no mencelovski filmovi, koi preku svojata sugestivna mo} denes se vbrojuvaat vo svetskata filmska antologija, se smetaat: Strogo nadgleduvani vozovi, Nepredvidlivo leto, Vrapci na ìcata, Strièno - koseno i Selo moe, male~ko. Tie pet filmovi se zdobija so svetska slava i pretstavuvaat svoevidna pentalogija vo koja na najneposreden na~in se izrazuvaat poetikata i estetikata na reìserot Jirì Mencel. Me|u drugoto, Mencel nastapuva i kako akter vo re~isi site mediumi. Igral vo nekoi svoi filmovi, no i vo filmovi na drugi ~e{ki, ungarski, avstriski, germanski i francuski reìseri. Na poleto na akterskata umetnost ima ostvareno triesetina zabeleìtelni rolji na filmot i televizijata, no i vo teatarot, osobeno pri negovata sorabotka so Dramskiot klub vo Praga. Za negovite akterski kreacii dobil i nekolku priznanija, me|u koi: za najdobra ma{ka uloga vo Pansionska prikazna od [on OKejsi na Teatarskiot festival vo Virxin Ajlends. Odigral edna od glavnite ulogi vo filmot Mala apokalipsa na Kosta Gavras. Za [vedskata televizija ja snimil adaptacijata na Mandragola, a za wujor{kata MGM produkcija gi ima snimeno inscenacijata na Havelovata drama Audiencija i dokumentarniot film za nastanokot na taa pretstava. Reìral vo teatri vo Bohum, Budimpe{ta, Cirih, Berlin, Pariz, Dubrovnik, Sofija... Isto taka, Mencel povremeno pi{uva scenarija, predava na FAMU, avtor e na dve knigi esei, a vo posledno vreme e s poprisuten kako reìser na teatarski pretstavi. Edna od nerealiziranite idei na Jirì Mencel e ekranizacijata na romanot na Bohumil Hrabal Mu sluèv na angliskiot kral, pri {to po smrtta na
116
Lux In Tenebris
Hrabal, so kogo be{e blizok prijatel, od nekoi filmski krugovi e vovle~en vo polemikata okolu avtorskite prava za filmskata adaptacija na deloto. Gledano od sega{na distanca na seto negovo majstorstvo vo tretmanot na raznoobraznata tragikomika crpena od izvonrednata ~e{ka literatura, kako i niz monumentalniot avtenti~en kinematografski opus, Jirì Mencel pretstavuva vistinski filmski klasik na XX vek. Makedonskata publika ima{e prilika vo esenta 1999 god. da ja gleda televiziskata emisija - portret na Jirì Mencel, specijalno snimena za Makedonskata televizija vo Praga.3 Gospodinot Mencel pokaà neskrien interes kon Makedonija, so èlba i otvorena mo`nost eden den da ja poseti. Eve za toa eden golem povod: na dvaeset i prvoto izdanie na Internacionalniot festival na filmska kamera Bra}a Manaki, na Jirì Mencel mu se dodeluva specijalnoto priznanie Zlatna kamera 300 za isklu~itelen pridones vo svetskata kinematografija. Od 12 do 14 april 2001 god. pan Jirì Mencel prestojuva{e vo Skopje, kade ja primi nagradata od strana na makedonskite filmski rabotnici. Literatura:
100 let esk kinematograe, Praha, 1998. eskoslovensk lm 1960-1970, Jugoslvsk kinoteka/Velvyslanectv esk republiky, Blehrad, 1996. Herci & lmov a televizn reiser, scenriste, kameramani, AuraPont, Praha, 1996. kvoreck, Josef: VICHNI TI BYSTR MLAD MUI A ENY, Horizont, Praha, 1991.
3
Vo emisijata {to trae 40 min. i koja vo dokumentaciskiot arhiv na MTV e skladirana na lentata br. 23492-Beta, Mencel zboruva za: Balkanot kako provokacija, za teatarskoto i filmskoto iskustvo, za noviot bran, za humorot, za tragikomi~nite motivi, za sopstveniot vkus, za svoite esei, za ~uvstvoto kon pone`niot pol, za predapokalipti~nite tendencii, za eventualnata sorabotka so Makedonija, za relacijata ~e{ki-evropski film, za Praga i dr.
117
ORBIS PICTUS
ULOGATA NA MAKEDONSKATA DRAMSKA EMIGRACIJA VO PERIODOT NA PREMINOT POME\U XIX I XX VEK

Za{~o, za{~o ja da qubam? Za{~o sebesi da gubam?Jarka mladost, jarko greit I ko cve}e me veneit. Baram senka da soladvam, V mesto senka, v àroj padvam. (Od pesnata Dumanie na Kostantin Miladinov, napi{ana vo fevruari 1859 god. vo emigracija)
Vo potraga po izdava~ {to bi bil zainteresiran za pe~atewe na Zbornikot na narodni umotvorbi, makedonskiot emigrant Konstantin Miladinov vo noemvri 1859 god. na stranicite na carigradskite Blgarski kniìci objavuva svoi novonapi{ani stihovi, namesto nostalgi~en krik od dale~nata Rusija, upaten kon Makedoncite vo tatkovinata i nadvor od nea. Vo re~isi isto vreme, se slu~uva proteruvaweto na vele{anecot Jordan Haxi-Konstantinov - Xinot vo Mala Azija. Na patot kon prinudnata emigracija, na Xinot yverski mu e isterano ednoto oko, a od toj mig pretstojat moèbi najm(r)a~nite makedonski godini niz koi nemilo e potisnuvano ~uvstvoto za razvitok na makedonskata nacionalna duhovnost. Broj~anikot na dramati~niot vremeplov inverzno gi ot~ituva poslednite dve cifri od vtoroto iljadaletie po Isusa: 1859 e godinata vo koja \ur~in Kuzmanov Slavkovski, kako eden od retkite sel~ani, se u~i na ~etmo i pismo vo manastirot Sv. Jovan Bigorski, a 1895 e godinata vo koja
118
Lux In Tenebris
to~no po eden mesec od dvaesettiot rodenden na negoviot sin vo tu|ina Vojdan Pop Georgiev1, de facto, zapo~nuva da dejstvuva prviot organiziran teatarski oblik na makedonskite emigranti2, pod imeto Makedonski zgovor. Toj teatarski oblik prvobitno bil zamislen kako KRU@OK, no za kratko vreme celosno se osamostoil i prerasnal vo teatarska TRUPA, prva od nekolkute {to Vojdan êrnodrinski vo tekot na svojot ìvot }e gi predvodi. Aktivnosta na trupata e svrzana so prestojot na pogolema grupa na{i mladinci vo sosedna Bugarija, vo dobata koga politi~kata polo`ba na Makedonija, nasproti drugite balkanski zemji, e na mo{ne kriti~no nivo.3 Jadroto na Makedonski zgovor go so~inuvaat makedonskite emigranti vo Sofija: File Filev, Marko Bo{nakov, Dimitar Limon~ev, Krsto Josifov, Hristo Kirov, Naum i Metodi Xarevi, Pantum Seizov i, sekako, Vojdan. Na samiot po~etok, odnosno na 2/15 fevruari 1895 god. vo salonot Slavjanska beseda trupata ja izveduva svojata prva samostojno podgotvena scenska ve~erinka sostavena od dva dela, pri {to se peele narodni pesni, se recitirala poezija od Botev i Vazov,
Vo godinata koga gi slavime 100-godi{ninata od praizvedbata na Makedonska krvava svadba i 125godi{ninata od ra|aweto na nejziniot avtor Vojdan, poznat kako êrnodrinski, koj na nekoi plakati se potpi{uva i pod psevdonimot Zorov, ne treba da ja prenebregneme i selektivnata hronologija na nastanite pred aktiviraweto na trupata Makedonski zgovor. Imeno, vo 1892 god. Vojdan vaì kako eden od najmladite osnova~i na Mladata makedonska kniòvna druìna, koja zapo~nuva da go izdava spisanieto Loza. Edna godina podocna, Vojdan zaedno so drugite lozari se nao|a vo ~elnite redovi na makedonskata emigracija i e eden od organizatorite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija. Vo maj 1894 god. bugarskiot diktator Stefan Stambolov ja razbiva MMKD, a esenta Vojdan go sozdava literaturno-teatarskiot kruòk Makedonski zgovor, koj brzo }e se integrira so obnovenata Mlada makedonska druìna na Kosta [ahov. Vo toj period se slu~uva prviot poseriozen rascep me|u makedonskoto ~lenstvo na MMD, pri {to na edna strana }e se najde Makedonski komitet, a na druga Bratski sojuz vo koj se infiltriraat vidni Makedonci, no i privrzanici na bugarskiot dvor. 2 Aleksandar Hristov, Prvite akcii na zadgrani~noto pretstavni{tvo vo Sofija i nivnoto zna~ewe za nezavisnosta na VMRO vo: SOZDAVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA (I), Misla, Skopje, 1985, str. 105-108. 3 Sp. Balkanskite zemji i Makedonija vo: \or|i Abaxiev, BALKANSKITE VOJNI I MAKEDONIJA, Misirkov, Bitola, 1992, str. 10-18.
1
119
ORBIS PICTUS
a sekoj od delovite zavr{uval so po edna scenka. Na spomenatata premiera, vsu{nost, bile praizvedeni edno~inkite na Vojdan êrnodrinski Drvarite i Vo meanata. Pokraj ~lenovite na jadroto, vo izvedbata u~estvuvale i T. Angelov, P. Jocov, M. Leseva i R. Balxieva. Bitno e da se spomene i toa deka trupata bila neprestajno vo kontakt so Trajko Kitan~ev, eden od motorite na makedonskata emigrantska inteligencija vo Bugarija, koj, me|u drugoto, gi sovetuval ~lenovite na trupata - po zavr{uvaweto na {koloto da se vratat doma i da prodolàt so prosvetitelskata dejnost. Me|utoa, po Obedinitelniot kongres na makedonskata emigracija, vo 1895 god. Kitan~ev nenadejno umira i kormiloto na na{ata tamo{na emigracija stanuva nestabilno. Toa e eden od povodite da se stvori raskol vo emigracijata, {to e eden od motivite na dramata Makedonska emigracija,4 koja{to êrnodrinski zapo~nuva da ja pi{uva vo 1896 god., za vrz nea da prodolì da raboti i vo tekot na 1897 god., dodeka u~itelstvuva vo bitolskoto selo Mogila. Vo dramata Makedonska emigracija,5 koja se smeta za nedovr{ena, êrnodrinski neverojatno ve{to gi simnuva maskite na edna biv{a oligarhija. Dejstvieto go smestuva vo sofiskite enterieri vo koi{to makedonskite emigranti se zasolnuvaat od otomanskata represija. Na momenti taa zali~uva na tragikomi~na piesa, aludiraj}i na kodo{lakot, poltronstvoto i manipulacijata nasproti iskonskoto te`neewe za realizacija na makedonskoto delo. Tuka jazot pome|u kockarite (onie {to, spored êrnodrinski, si poigruvaat so sudbinata na Makedonija) i daskalite (onie {to se za prosvetitelsko vozdignuvawe na svesta kaj Makedonecot) e pove}e od evidenten.6 Trijadniot kurc{lusen spoj
V. faksimil od dramata Makedonska emigracija od Vojdan êrnodrinski, ODBRANI DRAMI, Misla/ Makedonska kniga, Skopje, 1985, str. 59. 5 Vojdan êrnodrinski, Makedonska emigracija vo: ODBRANI DELA, Misla, Skopje, 1992, str. 31-92. 6 Traj~e Kacarov, Drama so preka re~ vo afi{ot za pretstavata Makedonska emigracija, Naroden teatar, [tip, mart 2000.
4
120
Lux In Tenebris
na karakterite Izvorski - Gorski - Ma{ev e klasi~en primer na istoriskite tipovi na Makedonecot-emigrant: inteligent, fajter ili predavnik. Na toj na~in se otvora mo`nost za nadopolnuvawe, no i za konfrontirawe na trite navedeni dramski karakterni tipovi vo Makedonska emigracija. Vo pretstavata {to ja reìrav spored ovoj, kaj nas dolgo vreme neizveduvan tekst na êrnodrinski, vo eden moment site trojca zaigruvaat oro, kasapsko.7 Maskite pove}e gi nema vrz licata. Za toa simnuvawe na maskite vo Makedonska emigracija mo{ne zanimliva e analizata na Naum Panovski vo knigata Teatarot kako oru`je, redok trud vo koj se istraùvaat fenomenite {to gi nametnuva teatarskiot model na êrnodrinski. Po slu`bata vo Makedonija, êrnodrinski e eden od klu~nite faktori pri animiraweto na makedonskata emigracija, osobeno vo domenot na organiziraweto na makedonskite studenti vo stranstvo.8 Vo korespondencijata9 pome|u Vojdan i negovite prijateli od Makedonski zgovor, zapo~nuvaat po~esto da se spomnuvaat Elzas, Lotaringija10, Grac, Frajburg, [vajcarija... Vo 1898 godina toj pristignuva vo Avstrija, kade {to se povrzuva so makedonskite studenti, a vo noemvri 1899 stanuva student po pravo vo Bern. Tamu redovno go posetuval teatarot, kade {to nastapuvala akterkata Mina Feldek. Vo celiot toj period dodeka studiral, êrnodrinski im pra}al na kolegite drami od [vajcarija, no vo nieden moment ne prestanal da pi{uva i svoi trudovi. Vo prvata polovina na 1900 god. bil podgotven da zamine za Pariz, no sepak! se vratil vo Sofija. Vo poslednite godini od devetnaesettiot vek, za razlika
V. televiziska snimka na pretstavata Makedonska emigracija, adaptacija i reìja: Goran Tren~ovski, Makedonska televizija, 2000. 8 V. Aleksandar Aleksiev, Ulogata na êrnodrinski vo organiziraweto na makedonskite studenti vo stranstvo vo: Vojdan êrnodrinski, SOBRANI DELA (V), Misla, Skopje, 1976, str. 32-39. 9 Vojdan êrnodrinski, Pisma vo: SOBRANI DELA (IV), Misla, Skopje, 1976, str. 111-131. 10 Isto, str. 111.
7
121
ORBIS PICTUS
od nekoi delovi od svetot, Balkanot go obvitkuva seop{t mrak. Istoriskata scena stanuva politi~ki teatar, par excellence. Za premierata na Makedonska krvava svadba na êrnodrinski na 7/20 noemvri 1900 god. vo Sofija, kako i za konstituiraweto i aktivnosta na teatarskata trupa Skrb i uteha, koja se preimenuva vo Stoli~en makedonski teatar, faktite se za malku popoznati. Za nas mo{ne interesna e epizodata po Ilindenskoto vostanie, kon krajot na 1903 god., koga êrnodrinski so svojot TEATAR }e trgne na pat za Evropa i preku okeanot, imaj}i ja za cel kako
posledna destinacija Amerika. Stanuva zbor za sredbata pome|u trupata na êrnodrinski i trupata Sloboda, koja isto taka bila makedonska trupa. Fuzijata pome|u dvete trupi bila nezamisliva, bidej}i, navodno, postoele ideolo{ki n e s o g l a s u v a w a kaj mnozinstvata i na dvete trupi. I ednata i drugata grupa imale èlba da se prefrlat na Zapad. Po nizata makotrpni
122
Lux In Tenebris
obidi, teatarot na êrnodrinski, okarakteriziran od vlastite od koi se ~ekala viza za svetskata turneja kako propaganden teatar, se vratil vo Bugarija. Sli~eniot neuspeh doìveala i teatarskata trupa Sloboda. Pokraj seto ova, ne smeeme da zaboravime deka êrnodrinski bil oskata okolu koja gravitirale site tie neskrotlivi individualni energii, od koi sekoja od niv barala svoj pat na manifestirawe. Na krajot od Makedonska emigracija Izvorski }e re~e: Go preziram emigrantskiot ìvot, gi preziram i onie {to ìveat daleku od svojata tatkovina..., a S. Kusev, vo pismoto od 19.10.1921 god. }e mu napi{e na êrnodrinski: Ako ti bi imal sega edna stabilna makedonska trupa, toga{ ti bi imal i najgolemi {ansi da zamine{ za Amerika... Pome|u tie dve tendencii: da se bide doma ili da se zamine egzistira i celokupnata emisarska mo} na teatarskiot deec Vojdan êrnodrinski, na preminot pome|u devetnaesettiot i dvaesettiot vek. Pritoa, neosporna konstatacija e deka negovite drami, duri i onie pi{uvani vo emigracija, se odlikuvaat so eden ~ist i so~en govor.11 Vo ovoj kontekst, ne treba da se premol~uva i faktot deka vo 1901/02 god. pod redakcija na Boris Ra{kov izleguva vesnikot Emigracija, koj se zaloùva za potpolno administrativno, politi~ko i kulturno otcepuvawe na Makedonija od Turcija, {to treba da se slu~i po revolucioneren pat. Takvi glasila imalo u{te nekolku, no pove}eto ne opstojale. Na listata od teatarski emigranti {to vo odredeni periodi kako akteri (no nekoga{ i vo svojstvo na drug tip teatarski rabotnici) bile priklu~eni kon trupata na Vojdan êrnodrinski, ne moè a da ne se navedat i imiwata na: Dimitar Haxi Dinev (u~itel od Dojran, avtor na dramata Revolucioner; po vini~kata afera se zasolnuva vo Sofija), Luka Xerov (bitol~anec {to po
11
Jovan Bo{kovski, Dramskoto tvore{tvo na Vojdan êrnodrinski vo: MAKEDONSKATA DRAMA XIX i XX vek, prir. Rade Siljan, str. 234-250.
123
ORBIS PICTUS
zavr{uvaweto na gimnazijata vo Solun bil u~itel vo Makedonija; za vreme na Ilindenskoto vostanie stanuva vojvoda), Atanas Razdolov (publicist i poet), Georgi Zankov (eden od rakovoditelite na ilindenskata organizacija), Pantelej Kurtelov (ohri|anec {to studira vo Zagreb), Matej T. Hristov (roden vo Debarsko, avtor na dramata Ropstvo i sloboda), Kosta [ahov (redaktor i izdava~ na pove}e vesnici), Nikola Xerov (roden vo Sofija od roditeli po poteklo od Ohrid, pisatel i avtor na libretoto za operata Meglena), Dimitar Haxiev (gali~anec i organizator na trupata Sloboda), Petar Manxukov (poet; za vreme na studiite vo [vajcarija zaedno so grupa makedonski studenti go osnova Makedonskiot taen revolucioneren komitet, a nabrgu stanuva del i od Anarhisti~kiot kruòk)...12 Nakratko, nivnata uloga vo periodot na preminot pome|u XIX i XX vek se sostoela vo probivawe na diktaturata isklu~ivo so teatarski sredstva. Nekoi od tie imiwa brzo gi snema. Za nivnoto nepoimlivo (pri)vremeno is~eznuvawe/zaboravawe moèbi, eden den }e prosvedo~at i nekoi novi dramatis personae, kako tkivo za novi drami na sekoga{ provokativnata tema makedonska emigracija.13
12 Zna~itelno poddràn od makedonskata emigracija, sestraniot makedonski kulturen deec Arseni Jovkov podocna }e snimi film za svojata tatkovina. 13 V. Ivan Dorovski, Nacionalna istorija - emigracija - dvodomnost vo: XXVI NAU^NA DISKUSIJA, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij/Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2000, Skopje, str. 335-344.
124
Lux In Tenebris
Literatura:
Avramovska, Nata{a: Urbaniot lavirint na makedonskata emigracija kon krajot na devetnaesettiot vek, Kulturen ìvot, br. 2, 2000, Skopje, str. 28-32. Ili}, Voislav I.: DRAMATA REVOLUCIONER na Dimitar Haxi Dinev, Dojranski rakuvawa, Gevgelija, 1988. Luìna, Jelena: ISTORIJA NA MAKEDONSKATA DRAMA: makedonskata bitova drama, Kultura, Skopje, 1995. Mokrov, Boro: ARSENI JOVKOV: ùrnalistika, Studentski zbor, Skopje, 1988. Panovski, Naum: TEATAROT KAKO ORU@JE: teatarskiot model na êrnodrinski, Kultura, Skopje, 1991. Tocinovski, Vasil: @IVOT I SCENA, Studentski zbor, Skopje, 1987. êrnodrinski, Vojdan: SOBRANI DELA (IV), prir. Aleksandar Aleksiev, Misla, Skopje, 1976.
125
ORBIS PICTUS
OD POÊTOKOT KON KRAJOT I OBRATNO Diplomiravte so Krajot na igrata na Beket, izvedena vo MNT, so bleskava ocenka od Va{iot profesor Boro Dra{kovi}, nametnuvaj}i od samiot po~etok eden sebesvoen reìski rakopis, ispolnet so mnogu istraùvawa. Eve, sega, po tolku godini, odnovo se navrativte na istiot tekst. Zo{to? To~no pred deset godini vo MNT se slu~i inicijacijata na mojot profesionalen reìserski opus, vo koj, kako {to moète da zabeleìte, ni{to ne bilo slu~ajno: ni izborot na ekipa, ni prostornite re{enija, ni ponatamo{nata sudbina na proektot. Toa be{e svoevidna hit pretstava koja se odrà na repertoarot duri tri sezoni, {to za tip na dramaturgija {to vo na{i uslovi bara odbran publikum navistina zna~e{e pomrdnuvawe od mrtva to~ka. Ako toga{ osnovnata konstanta pri rabotata ni be{e postmoderniot otklon na modernata tekstualna matrica, ovoj pat, so nova ekipa i nov koncept se obidovme da go tretirame ve}e klasi~niot Beketov dramski tekst so aktuelisti~ki tendencii, no i so neophoden istoriski KOMENTAR. Pritoa, desetgodi{nata distanca na tolkuvawe be{e mo{ne polezen faktor. Vo 1991 god. site bevme ubedeni deka do{ol definitivniot kraj na edna biv{a igra. Periodot {to sleduva{e, i doma i vo sosednite dràvi, be{e lakmus za dokaùvawe sestrana podgotvenost pri do~ekot na noviot milenium, na site poligoni, pa i vo kulturata. Tokmu vo prvata godina od edno mnogu va`no i novo stoletie predizvicite na balkanskata surova igra kade {to o~igledno ne vaì fer-plejot (duri i kaj umetnicite!), n navedoa da ja naslovime ovaa pretstava Kraj na igrata MMI. Tuka vo enormna optimisti~ka zastapenost e prisutna hipotezata: ne e li, po~etokot vo samiot kraj?! Vo taa smisla, ostvarivme poln pogodok vo
126
Lux In Tenebris
plasiraweto na kodovite, blagodarenie, pred s, na brilijantniot akterski kvartet. Be{e pove}e od vozbudlivo materijata da se raslojuva posveteni~ki, imaj}i go predvid podatokot od Piter Bruk, koj ukaùva na toa deka za beketovskite proekti e potrebno zapazuvaweto na ~etirite principi: skromni sredstva, intenzivna rabota, rigorozna disciplina i apsolutna to~nost. Va{ite teatarski reìi glavno se zafa}aat so sovremenata dramaturgija na Evropa, na toj na~in dobliùvaj}i i na na{ata teatarska javnost del od ona {to e teatarski aktuelno vo svetot. Pritoa pokaùvavte odnos kon ovie sovremenici kako kon klasici. Dali Va{ite nameri bea navistina takvi? Od druga strana, nekoi mladi makedonski avtori doìveaja svoja prvi~na afirmacija niz Va{ite reìski postanovki... Kako ja ocenuvate mladata makedonska dramaturgija? Sigurno }e se sloìte oti bi bil premnogu skromen ako go prenebregnam faktot deka so odlukata nekoi drami od Beket, Jonesko, Vitkaci, Bihner i Havel da mu gi pribliàm na makedonskiot gleda~ sum naniàl nekolku monista od |erdanot {to mojata generacija tvorci go kreira{e i {to s u{te go kreira poslednava kulturolo{ka decenija vo Makedonija. Tuka klu~na uloga odigrale akterite, tie neumorni tolkuva~i na raznorodni rolji, kako direktni nosa~i na energetskiot potencijal i indirektni sproveduva~i na vakviot kon ceptualisti~ki teatar. Vo sferata na taa t.n. sveà dramatur{ka struja, nasproti stranskite avtori, zna~itelno me motiviraa i dramite na Andonovski, Garvanlieva, Kocevski, Mir~evska, Nasev, od koi{to nekoi prvpat se promoviraa kako odli~ni dramski avtori. Doma{niot dramski avtor kaj nas, za àl, e mnogu malku cenet. Mi se ~ini deka KRIZATA na makedonskiot teatar, vo golem procent se dolì na nesistemskoto, bi rekol, i improvizatorsko popolnuvawe na nekakvi {ablon-programi, vo koi se vrtat edni isti vrednosti. Spored mene, situacijata vo instituciite e drasti~no polarizirana. Od edna strana imame dva homogeni teatri so najprofesionalni uslovi, a od druga
127
ORBIS PICTUS
- imame bezbroj entuzijasti {to svojot udel go baraat pod kapata na ku}ite {to imaat redica kadrovski i organizacioni problemi. Izlezot, dodeka ne se verificira nacionalnata programa za kultura, moèbi e vo poddrùvaweto na voninstitucionalniot oblik na dejstvuvawe. Tuka bi go izrazil zadovolstvoto od pojavata na s pogolem i pogolem broj privatni stopanstvenici {to imaat uset za iznao|awe razni formi na pomagawe i finansisko zakrepnuvawe na buxetite na mnogu novi kulturolo{ki proekti. So sproveduvaweto na vakvata strategija na povidok e sozdavaweto na novi vrednosti. Videte, nie sme optovareni so starite vrednosti, a zaboravame deka ogromna koli~ina na tie, moèbi ponekoga{ i la`ni vrednosti, u{te vo vremeto na ednoumieto bea ~initeli na monopolite {to te{ko se urivaat s do denes. Kolku eksperimentot, laboratoriskoto rabotewe vo teatarot, e Va{ predizvik i potreba i kolku takviot pristap se vklopuva vo sovremenite makedonski teatarski trendovi? Sekoj teatarski proces, sekoe sozdavawe pretstava zna~i aktivirawe na avtenti~na tvore~ka laboratorija. Taa funkcionira vo site segmenti na istraùvawe i za krajna cel ne go ima samo opitot na dadena teatarska supstancija, tuku ima i opservatorski, komparativisti~ki celi. I vo poslednava pretstava, Kraj na igrata MMI, imavme prilika da primenime laboratoriski pristap. Toa zna~i deka voop{to ne bevme ograni~eni vo tragaweto po izrazni re{enija i koordinati po koi bi egzistirala pretstavata. Inaku, kako posebna ramka na istraùvawata be{e determinantata na Aristotel za prostor, vreme i dejstvie, vo ~ie{to edinstvo i se slu~uva ovaa drama, {to e mo{ne obvrzuva~ko za akterskata igra. Akterite se na scena isto tolku kolku {to trae i samoto dejstvie. Nema pauzi, nema mrakovi, nema fragmenti. S se odviva VO EDEN ZDIV, pred o~ite na gleda~ite. Od po~etokot kon krajot i obratno. Vo Va{ite dramski pretstavi e naglaseno prisustvoto na multimedijalniot pristap, a od druga strana se potvrdivte i kako filmski i TV128
Lux In Tenebris
reìser. Sepak, kako Vie gledate na sebe, kako se definirate, kako ~ovek od teatarot ili moèbi, pred s, kako filmski tvorec? Ima{e fazi vo koi primenuvav strogo FILMSKA gramatika vo nekoi teatarski pretstavi. Toa gi prave{e scenskite tlocrti podinami~ni, raskadrirani, ispolneti so kinesteti~ka mo}. No sega moàm da kaàm deka sum ja sovladal odmerenosta pri doziraweto na intermedijalni sredstva. Inaku, mo{ne inspirativni se momentite na promena na mediumot. Zapo~nuva{ so novi tehnologii, bez predrasudi. Postoi i edna mala, nezanemarliva, no prakti~na prednost na filmskata umetnost pred teatarskata. Filmskata lenta objektivno ima neograni~ena mo`nost da patuva niz svetot, za razlika od teatarskata trupa, koja zavisi od eden kup tehni~ki prepreki. Moèbi toa e malku pove}e ekonomi~no razmisluvawe, no sepak vo ova restriktivno vreme, ima svoe pokritie. So sega{nava pretstava verojatno zaokruùvate edna faza od svojata rabota. [to ponatamu? Sepak, ponatamu TELEVIZIJATA I FILMOT bi bile mediumite {to go fokusiraat moeto reìsersko interesirawe. Seto drugo bi bilo hobi ili samo odrùvawe na zanaetot. Nulla regula sine exceptione. Dobro e koga ima planovi, no tie podednakvo da gi po~ituvaat site tie od koi{to zavisi nivnata realizacija.*
Intervju so avtorot po povod poslednata teatarska reìja, objaveno vo Lik/Nova Makedonija, 18 juli 2001. Intervjuto go vode{e Goce Ristovski.
129
CAMERA OBSCURA
KREÔ - Sinopsis za dokumentarna drama -1 Ova e prikazna za Nikola Kre~ev, poznat kako Kre~o, koj e rodum od Dojran i s u{te ìvee tamu. Ovoj be}ar, koj navlegol vo pettata dekada od ìvotot, duri i Vasilica ja pominuva sam, so sopstvenata vizija za svetot. Denovite gi broi vo ìvopisniot dojranski kraj, vo prostranstvoto kade {to se rodil i izrasnal i kade {to saka da ostane do krajot na svojot ìvot. Ovaa drama, me|u drugoto, najneposredno odgovara i na pra{aweto zo{to sudbinata go predodredila na{iot junak da se bori so duhovnata i ekolo{kata katastrofa na Dojran, vo predvorjeto na noviot milenium? Kre~o nebare e lik od neorealisti~ki film. Izma~en od tovarot na vremeto {to dramati~no se naplastilo na teritorijata transformirana od Dober preku Tauriana ili Polin vo - Dojran, toj im prio|a na navidum banalnite sekojdnevni situacii so neverojaten iskon. Negovata ~ista ko solza emocionalnost i negoviot iskren na~in na doìvuvaweto na svetot sozdavaat karakter {to vo golem procent se nadovrzuva na mnoguletnoto premre`ni~ko iskustvo na makedonskiot narod tokmu na ova mesto, kar{i Belasica i Kru{a. Kre~o e raspnat pome|u migot-VÊRA i migot-SEGA. Ne samo niz mno{tvoto kuriozitetni stari fotografii, moneti i suveniri koi{to samiot gi sobiral, tuku i niz arhiviraweto na noviot, sosema aktuelen zdiv na Dojran. Voo~liva e pulsira~kata energija na prostorot kade Kre~o izrasnal. Kako potomok na
1
Sinopsisot se odnesuva na istoimeniot dokumentarec snimen i emituvan za Makedonskata televizija vo 2000 god.
ORBIS PICTUS
poznat dojranski trgovec ~ija{to ku}a bila vo blizina na monumentalnite krajbre`ni javori, Kre~o e edinstveniot Dojran~anec {to svojata idnina ja gleda vo Dojran. Toj e eden od poslednite mohikanci {to re{itelno ostanuvaat kraj rodnoto ogni{te, bez nitu malku somne` ili kolebawe za svojata egzistencija. Zo{to da se ìvee vo samotija, vo opkruènie na dvorskata kalinka i pesot skitnik?! Zo{to da se slu{a cvileòt na ta`nite kormorani?! Zo{to da se gazi tloto od iljadnici izumreni {kolki?! Zo{to da se vesla kaj~eto koe s po~esto e nalik na oaza srede pusta voda?! Zo{to da se proba posledniot vkus na riba na koliba?! Zo{to po kojznae koj pat da se posetuva grobot na tatko Don~o?! S poradi odlukata da se bide vo rodniot kat, bez ogled na toa kolku toj e nemilosrden, surov i neprifatliv. Oti, za Kre~o, Dojran e s: i sre}a, i zadovolstvo, i izvor na nade`. Tuka se i ostatocite od crkvata Sv. Ilija, [ehovata ~e{ma, Saat-kulata... Na ridot, nedaleku od domot na Kre~o, se nao|aat i bunkerite od Makedonskiot front, od vremeto koga gradot do temel e razurnat. Duhovite na rodnokrajcite: Hristofor @efarovi~, Teodosij Sinaitski, Golda Maer, Anton Panov, kako i na negovite privremeni ìteli: Evrenos-bej, Partenij Zografski, Dimitar Miladinov, redicata zaginati vojnici od Prvata svetska vojna, a ponekoga{ i na nekoja
134
Camera Obscura
Dojrana, se postojani talka~i vo sonot na Kre~o. Zna~i, toj sepak ne e potpolno sam. Ne e sam i poradi milata vistina deka na pet minuti vozewe velosiped, se nao|a ku}i~kata vo koja ìvee - Tina, majka mu na Kre~o, nekoga{ vredna {najderka. Zvukot na vozovite {to Kre~o redovno gi nadgleduva sega doa|a otade granicata. Odvreme-navreme, na poseta na Kre~o vo Dojran mu doa|a i bratot Risto, tehnolog od Skopje, so koj si li~at kako jajce na jajce, samo {to drugiot nosi musta}i... Dojranskoto Ezero ne e toa {to nekoga{ be{e. Nitu pak brojot i sostavot na naselenieto vo Star Dojran e onakov kakov {to bil porano. Pove}eto se iseleni, no toa ne zna~i deka ìvot pove}e tuka nema. Ovde e Kre~o, olicetvorenie na mitot za makedonskiot starosedelec.2
Vo me|uvreme, Nikola Kre~ev objavi kniga pod naslov DOJRAN I ZAVETOT NA DOJRANA, vo izdanie na Batev, Skopje, 2000.
2
135
ORBIS PICTUS
TUTUNSKI SPOMENAR - Tritment za multimedijalen proekt1 Na akterot Josif Josifovski, posthumno
Vleguvawe vo Zemjata na tutunot: se pojavuva Stariot PATNIK od pod scenata. Zapo~nuva da se slu{a negoviot vnatre{en glas, a istovremeno se proektiraat kadri so negovata Sudbina (ìvotnata sopatni~ka koja ve}e ja nema).
Toa go pomnam od tvoeto prikaùvawe... ...si nemala, toga{, ni dvanaeset godini... ...pribli`no na polovina pat me|u sozdavaweto na svetot i na{ata prva sredba...
Vo pozadinata se nao|aat ~udesni figuri na tancuva~i. Patuvaweto e zapo~nato. Prviot spomen: glasot na Devojkata {to potsetuva na prvata duhovna i fizi~ka sredba pome|u Mladiot patnik i Sudbinata. Mladiot patnik ve}e e zrel Patnik, koj progovoruva za ra|aweto na ne{toto. Trite lica na Patnikot (stariot, zreliot i mladiot) se nao|aat na ista pateka. Vtoriot spomen: tancot na budeweto. Dijalog pome|u Patnikot i Sudbinata. Vo zadninata Sudbinata so mlade{ki lik. Tretiot spomen: pome|u Mladiot patnik i negovata sopatni~ka ve}e se ima rodeno qubovta. Se slu{a glasot na Stariot patnik.
1
Tritmentot se odnesuva na istoimenata pretstava izvedena vo Makedonskiot nacionalen teatar - Skopje na 4 april 2001 god. so po~etok vo 20.30 ~as. vo produkcija na Makedonija Tabak 2000.
136
Camera Obscura
Ostrovot kade {to sum te odvel nemal ni ime ni zemja... ...Si se poàlila so svojot vozrasen glas, kako tuka }e spieme, neprestajno zaluleani...
Mladiot patnik prozboruva za po~etokot na eden nov pat. Za mig, se sozdava prostranstvo od ~udesni figuri na tancuva~i. Mladiot par, eden do drug zaspiva. êtvrtiot spomen: sonot na patnicite. Patnikot zboruva za isteruvaweto na maglata od patot. Pate{estvieto prodolùva. Trite lica na edna pateka. Pettiot spomen: svr{uva~kata na mladite patnici. Patnikot progovoruva za najintimnite doìvuvawa od spomen-patuvaweto. [estiot spomen: tancot na tutunot. Patnikot privr{uva so svoeto kaùvawe. Na krajot, kako i na po~etokot, Stariot patnik (so negoviot glas) ostanuva sam so svoite patuva~ki s p o m e n i.
...No branuvaweto bilo kako zdiv ve~no, i ti ne si moèla da zamisli{ kraj tolku lekomisleno ubav... ...na vrvot od vodeniot stolb na neboto.2
Go pridruùva u{te glasot na ènskiot duh koj, zaedno so spomenot na patnikot popoleka is~eznuva vo nekoja Terra incognita.
Tekstot vo navodnici e prezemen od kusata proza Spomen patuvawe na Mitko Maxunkov, objavena vo knigata DRVOTO NA NARAJANA, Makedonska kniga, 1998, Skopje, str. 160-161.
137
Appendix
LEGENDA NA FOTOGRAFIITE:
str. 6 str. 8 str. 13 str. 16 str. 16 str. 17 str. 17 str. 18 str. 19 str. 19 str. 20 str. 21 str. 22 str. 23 str. 24 str. 25 str. 25 str. 26 str. 28 str. 30 str. 33 - Venera, crte` na Aubrey Beardsley, 1895 - Milton vo poseta na brata si Janaki vo bitolskiot zatvor, pred internacijata vo Bugarija; prezemena od katalogot Bra}ata Manaki, Skopje, 1986 - Ilija Mil~in i Meri Bo{kova vo scena od filmot Mirno leto - Risto [i{kov vo scena od filmot Planinata na gnevot (gore) - Scena od filmot Istrel (dolu) - Scena od filmot Tatko (gore) - Scena od filmot Preku ezeroto (dolu) - Scena od filmot Minato - Plakatot od filmot Crno seme - Scena od filmot Crno seme - Plakatot od filmot Sre}na nova 49 - Du{ko Kostovski i Meto Jovanovski vo scena od filmot Sre}na nova 49 - Dan~o êvreski i F. [ovagovi} vo scena od filmot Haj-Faj - Ketlin Kertlix vo filmot Pred do`dot - Plakatot od filmot Pred do`dot - Darko Damevski vo kratkiot film Spomenik (gore) - Scena od kratkiot film Temno ogledalo (dolu) - Scena od filmot Veta; prezemena od katalogot na Skopskiot filmski festival, 2001 - Ivan Mitevski na snimawe; od privatniot arhiv na reìserot - Du{an Naumovski vo dogovor za snimawe so P. Prli~ko; od privatniot arhiv na reìserot - Bajru{ Mjaku i Vasil [i{kov vo scena od TV-filmot Bog da gi ubie {pionite; fotografiral: V. Plavevski
139
ORBIS PICTUS
str. 34 str. 35 str. 54 str. 63
str. 67 str. 78 str. 96 str. 101 str. 110 str. 122 str. 130 str. 132 str. 134 -
Dime Iliev i N. Arneri} vo scena od filmot Ispravi se, Delfina Scena od kratkiot film Sonce zad re{etki Pjero i Koketa, crte` na Aubrey Beardsley, 1894 Ilustracija na Hugo Steiner za bibliofilskoto izdanie na Golem od Mejrink, 1919 Scena od igraniot filmski materijal Eksplozija na krstosuva~ot Men na @. Melies; prezemena od knigata Georges Sadoul, Djiny lmu: Od Lumira a do doby souasn, Praha, 1958 Ekipata koja ja podgotvila i izvela pretstavata Golfo, Strumica, 1909; nepoznat avtor Scena od pretstavata Gospo|ica Julija na I. Bergman adaptirana vo filmskiot medium; prezemen` od knigata Kralstvoto na eksperimentot, Belgrad, 1987 Condental TV, ilustracija na Eric Stanton, 1964 LEcole de Mars - 1802, crte` prezemen od knigata na R. Toole Stott, Circus and allied arts, Derby: England, 1958 Scena od filmot Makedonija 1923 na A. Jovkov Scena od TV-filmot Vampirxija; fotografiral: V. Plavevski Sigfrid, crte` na Aubrey Beardsley, 1893 Scena od dokumentarniot film Kre~o; fotografiral: A. Kasapinov, Dojran, 2000
140
Appendix
ZABELE[KA:
Studijata Makedonskata filmska i TV-reìja e nastanata kako rezultat na istraùvaweto na ovoj fenomen od strana na avtorot vo tekot na 2001 god. Eden del od preostanatite tekstovi vo knigata se dopolneti i izmeneti esei, studii i ogledi za dramskite umetnosti, prethodno objaveni vo pe~atot i periodikata. - Praga - Mater Urbium, Strumica denes, br. 70/V, juli/avgust, 1998 - Prepoznavawe na fenomenot reìja, Nova Makedonija, Skopje, 14 oktomvri, 1998 - Zaminuvaweto na postojaniot princ, Nova Makedonija, Skopje, 26-27 juni, 1999 - Pod zdivot preku ogledaloto, od monografijata êkori po yvezdenite {tici, Strumica, 1999 - Makedonskata postmoderna reìja vo teatarot vo zbornikot Akterstvoto i reìjata vo makedonskiot teatar, Prilep, 1999 - Patot za Strindberg, Forum, br. 44, Skopje, 1999 - Land-teatarot & crnata kocka, Forum, br. 45, Skopje, 1999 - Vo ~ekawe do krajot na vekot, Teatarski glasnik, br. 46, Skopje, 1999 - Za podemot na klovnovite i na akterite, Teatarski glasnik, br. 47, Skopje, 1999 - Jirì Mencel i ~e{kiot film, predgovor kon knigata Vera i skepsa, [tip, 2000; Forum, br. 68, Skopje, 2000 - Ulogata na makedonskata dramska emigracija vo periodot na preminot pome|u XIX i XX vek vo zbornikot Prilozi za istorijata na makedonskiot teatar, Prilep, 2000 Vo sekoj od delovite na knigata, tekstovite se podredeni spored godinata, odnosno datumot na pi{uvawe. Biografiite, filmografijata i azbu~niot registar gi podgotvi Sofija Tren~ovska.
141
Appendix
AZBUÊN REGISTAR NA IMIWA:

Abaxiev, \or|i 28, 119 Avramovska, Elizabeta 59 Adamov, Artur 103 Ajn{tajn, Albert 112 Aleksiev, Aleksandar 121 Aleksandar 72 Aleksandrov, Grigorij 10 Aleksov, Aco 33, 37, 38, 39, 40, 50 Aleksov, Tomislav 30 Angelov, T. 120 Angelovska, Zvezdana 56 Andonovski, Venko 84, 124 Angelovski, Kole 17, 40 Andrevski, @ivko 29 Andreev, Blagoj 31 Andrejev, Leonid 81 Andri}, Ivo 14 Apostolski, Filip 31 Arabal, Fernando 103 Arev, Ilija 94 Arenikov, Dimitar 73 Arizanova, Olivera 56 Aristotel 72, 128 Arnaudov, Mir~o 76 Arsovski, Petar 50 Arto, Antonen 70 Atali, @ak 109 Atanasovski, Du{ko 31 Axi}-Ursulov, Bjanka 101 Babamov, Pande 73 Balxieva, R. 120 Barba, Euxenio 68, 88 Basotova, Qubinka 100 Ba~ovski, Tihomir 30 Beket, Semjuel 79, 84, 92, 102, 103, 104, 105, 106, 126, 127 Bewini, Roberto 80 Bergman, Ingmar 95 Bilbilovski, \or|e 50 Bilbilovski, Kiro 31 Bilbilovski, Qup~o 25, 27, 31, 40 Biner, Pjer 69 Bihner, Georg 127 Blaèvski, Vladimir 21, 22, 37, 38, 39, 40, 48 Blin, Roè 106 Bogdanovski, Rusomir 31, 50, 84 Bodis, Klara 106 Boev, Stoj~o 76 Bojaxi, Atina 18 Borhes, Horhe Luis 106 Botev, Hristo 119 Bo{kova, Meri 13 Bo{kovski, Jovan 123 Bo{nakov, Marko 119 Brezovec, Branko 87 Breson, Robert 108 Brod, Maks 60 Bruk, Piter 68, 103, 127 Buzalkovska, Zoja 91 Bulgakov, Mihail 90 Burhan, Rahim 87 Vavra, Otakar 112 Vazov, Ivan 119 Valeri, Pol 109 Van Gog, Vinsent 92 Van Itali, @an Klod 87 Van~ura, Vladislav 115 Vapcarov, Nikola J. 7 Varlamidis, Leonida 73 Vasilevski, Georgi 8, 12, 14 Va{tjatka, Rudolf 74, 75 Veljanova Lidija 31 Veljanova, Liljana 56 Velkovski-Kra{ Blagoja 109
143
ORBIS PICTUS
Veqanovski, Dragan 30 Veqanovski, Robert 56 Veqkovi}, Maja 95, 100 Venders, Vim 81 Veta, Gigo 76 Ve{krnova, Dagmar 61 Vitanov, Miqo 74 Vitkaci, Stanislav 127 Vladova, Jadranka 13 Vla~il, Franti{ek 112 Vojnovi~, Vladimir 116 Vorel, Toma` 112 Gavras, Kosta 116 Gavrilova, Divna 76 Gavrilova, Froska 76 Galevski, Vlatko 25 Garvanlieva, Biljana 85, 91, 106, 127 Gapo, Branko 16, 37, 41 Gaster, Nikolas 48 Gedeon, Sa{a 112 Gej, Xon 55 Georgieva, Kuma 76 Georgievski, Qubi{a 11, 15, 41, 85, 86, 89, 103, 104 Georgievski, Ognen 101 Georgievski, Petar 56 Georgievski, Ta{ko 19, 47 Gligori}, Velibor 75 Gligorovski, Petar 34 Gogov, Stojan 76 Godar, @an Lik 115 Goja, Francisko 55 Gotje, @an Pol 80 Grbevski, Dimitar 49 Grozdanov, Mite 47, 94 Grozdanovski, Mile 26, 41 Grotovski, Jeì 68, 69, 70, 79, 84 Gruba~, Vidosava 56 Gr~ev, \or|i 73 Gr~ev, Risto 74, 76 Gr~eva, Sofija 74, 75 Dali, Salvador 104 Damevski, Darko 47 Damovski, Boris 31, 41 Danailov, Kosta}i 73 Danevski, Blagoja 94 Dvoràk, Antonin 112 Dvoràk, Jan 58 Del~ev, Goce 9 Den~ov, Vlado 30 Despotovski, Slobodan 26, 31, 41 Dizni, Volt 101 Dikov, Stev~o 76 Dimitrov, Bratislav 85 Dimitrovski, Ognen 31 Dinkov, Petar 74 Direr, Albert 104 Difren, Mikel 34 Dodevski, Vojo 31 Doneva, Vukosava 48 Dorovski, Ivan 124 Dragi~evi}, Biljana 56 Dra{kovi}, Boro 14, 104, 126 Drnkov, Blagoja 10 Dukovski, Dejan 75 Dumov, Aleksandar 76 \orgievski, Du{ko 31 \or|evi}, Dragi 50 \orevska, Elizabeta 48 \or~ev, Aco 47 \uzel, Bogomil 85, 102 \urov, Metodi 74, 76 \ur~inov, Aleksandar 18 Evrenos, Bej 134 Eko, Umberto 30 Elijad, Tjudor 15 Eftimovski, Traj~e 31 @akar, Emanuel 103 @efarovi~, Hristofor 134
144
Appendix
Zajkov, Dimitar 75 Zankov, Georgi 124 Zafirovski, Borjan 31 Zafirovski, Borko 31 Zafranovi}, Lordan 62 Zvorikin, Vladimir K. 28 Zelenka, Petr 112 Zerdevski, Risto 9 Zografski, Partenij 134 Zub~evi}, Miralem 56 Ibzen, Henrik 95 Ivanov, Igor 31 Ivanovski-Il~o, Ilija 108 Ikonomov, Na}e 73 Iqoski, Vasil 57, 77 Jakub, Ibrahim Ibn 58 Jana}ievi}, Sr|an 31 Janevski, Vlado 50 Janevski, Slavko 18 Ja}oski, Fidan 11 Ja~ev, Vladimir 95, 100 Jesenska, Milena 60 Jire{, Jaromil 114 Jovanovi}, Branka 91 Jovanovski, Aco 47 Jovanovski, Qup~o 31 Jovanovski, Meto 47 Jovkov, Arseni 9, 37, 38, 39, 124 Jolevski, \or|i 56, 90 Jonesko, Eèn 91, 127 Josifov, Krsto 119 Josifovski, Josif 136 Jocov, P. 120 Kadar, Jan 112, 113 Kazanova, Xakomo 62, 63, 112 Kalderon, Pedro 69 Kalezi}, Boìdar 28 Kali}, Du{ko 10 Kamberski, Jovo 31 Karel, Rada 18 Kasapi, Dritero 91 Kafka, Franc 60, 106, 112 Kacarov, Traj~e 120 Kern, Edit 104 Kerol, Luis 101 Kertlix, Ketlin 48 Kepler, Johan 112 Kiranxiska, Suzana 95 Kirov, Hristo 119 Kitan~ev, Trajko 120 Klos, Elmar 112, 113 Kova~evi}, Aleksandra 84, 87 Kodi, Vilijam 64 Kolar-Panova, Dona 29 Kolin, Gregoar 48 Koltes, Bernar Mari 91 Kol~akov, Dimitar 74, 75, 76 Kol~akov, Pandezija 76 Kon, Rubi 103 Kondova-Zafirovska, Todorka 31, 94 Koneski, Blaè 26 Koneska, Elizabeta 31 Konstantinov, Qup~o 47, 48, 49, 50 Kornej, Pjer 86 Kostova, Marina 23 Kostovski, Du{ko 47 Kot, Jan 70, 79, 89 Kocevska, Katerina 49, 56 Kocevski, Danilo 24, 105, 127 Kre~ev, Nikola 133, 135 Krle, Risto 57, 90 Krob, Andrej 55, 61 Krstevski, Zoran 31 Krstevski, Mladen 31 Krstevski, Traj~e 17, 85 Kuzmanov, Todor 89, 106 Kuzmanovski, Angele 50 Kujumxiev, Kiril 74, 76 Kuli, Skender 31 Kulunxi}, Josip 97 Kunovska, Sofija 50 Kunovski, Blagoja 18, 22 Kurosava, Akira 80
145
ORBIS PICTUS
Kurtelov, Pantelej 124 Kusev, S. 123 Ku~era, Jaroslav 114 Lazarov, Maja 13 Lazi}, Radoslav 35, 67 Lambevski, Sa{o 23 Lape, Quben 71 Lekoski, Stojan 61 Leseva, M. 120 Lili}, Dejan 100 Limani, Xevad 31 Limier, Luj i Ogist 65 Limon~ev, Dimitar 119 Li~enoski, Veqo 25, 42 Lorka, Federiko Garsija 87 Luìna, Jelena 85 Magrit, Rene 92, 104 Ma|eli, Paolo 87 Maer, Golda 134 Mazov, Ivan 28 Malinov, Kole 31 Malinski, Branko i Stojan 10 Manaki, Milton i Janaki 8, 9, 37, 38, 39 Manev, Kole 31 Manivilov, Naum 111 Man~ev, Vase 85 Man~evski, Mil~o 22, 23, 24, 25, 42, 48 Manxukov, Petar 110, 124 Markovi}, Darko 34 Markovski, Blagoja 30 Markus, Sa{a 26, 31 Masarik, Tomas 112 Maxunkov, Mitko 85, 137 Melies, @or` 65 Mel~inger, Sigfrid 56 Memet, Dejvid 103 Mencel, Jirì 56, 112, 113, 114, 115, 116, 117 Mersije, Vivijan 105 Miladinov, Dimitar i Konstantin 118, 134 Miladinov, Sigfrid 10 Milandar, Albert 74 Milenkovski, Sa{o 31, 90 Miler, Hajner 90, 91 Milosavqevi}, Sla|ana 31 Mil~in, Vladimir 31, 84, 85, 86, 90, 95 Mil~in, Ilija 13, 14, 75 Minanov, Mile 73 Minevski, Blaè 84 Minoski, Kiril 10 Mio~inovi}, Mirjana 103 Mirkovi}, Petar 48 Mir~evska, @anina 84, 124 Mitev, Kiro 76 Mitevska, Labina 48 Mitevska-Strugar, Teona 27, 42 Mitevski, Ivan 32, 37, 38, 39, 42, 50 Mitrevski, Darko 31 Mitri}eski, Antonio 17, 43 Mihajlov, Del~o 34 Mihajlovski, Jovica 49 Mihalek, Vladimir 112 Mihi}, Gordan 47 Micev, Stojan 76 Micevska, Maja 85 Mjaku, Bajru{ 50 Mladenovi}, Zoran 31 Mladenovska, Maja 30 Mocart, Volfgang Amadeus 63, 112 Mo{e, Elena 100 Muratovski, Rubens 56, 100 Mustafa, Dilaver 50 Muha, Alfons 58, 112 Nasev, Sa{o 85, 127 Naumovski, Du{an 32, 33, 37, 38, 39, 43, 49 Nedelkoski, Mile 85 Nedkov, Ko~o 31 Nemirovi~-Dan~enko, Vladimir 66 Neruda, Jan 112 Neckar`, Vaclav 114, 115 Nikodinovski-Bi{, Qubi{a 83 Nikolovska, Ema 49, 50 Nikolovski, Meto 49, 50 Nikolovski, Todor~e 79
146
Appendix
Nobl, ârls Rajder 8 Novkovski, Nikola 31 Noel, @or` 104 Nongie, Lisien 7 Nu{i}, Branislav 76 Wemec, Jan 112, 114 OKejsi, [on 116 Okli, Eni 64 Olbi, Edvard 103 Orov~anec, Dimitar 31 Osinski, Zbigwev 69 Osmanli, Dimitrie 13, 37, 38, 39, 43 Osmanli, Tomislav 31 Pavlovski, Borislav 85 Pavlovski, Sa{o 30 Palacki, Franti{ek 112 Panov, Anton 75, 134 Panov, Mitko 31 Panovski, Naum 87, 110, 121 Paser, Ivan 112 Pate, [arl i Emil 7 Pa{ovi}, Haris 87 Pej~inov, Boro 34 Peki}, Borislav 84 Persijadis, Spiridon 73 Petkovski, Jane 31, 44 Petkovski, Qube 13, 47 Petrovski, Aco 31 Petrovski, Jugoslav 57, 85 Petrovski, Meto 24, 44 Petru{eva, Ilindenka 9, 10 Pinter, Harold 103 Plavevski, Vladimir 31, 50 Plevne{, Jordan 84, 85 Poplavska, Nata{a 31 Popov, Stole 20, 37, 38, 39, 44, 47 Popov, Traj~e 18 Popovski, Aleksandar 31, 84, 91 Popovski, Ante 15 Popovski, Dime 31 Pop \or~ev, Bogdan 31, 44 Pop Stefanija, Blagoja 10 Pop Trajkov, Igor 30 Prli~ko, Petre 13 Prodanov, Risto 74 Prokopiev, Aleksandar 29 Protogerov, Aleko 76 Protugerov, \orgi 73 Pro{eva, Marga 76 Rada, Karel 18 Razdolov, Atanas 124 Rangelova, Viktorija 85, 106 Ra{kov, Boris 123 Rene, Alan 104, 105 Re{ad, Mehmed V 8 Rilke, Rajner Marija 112 Ristanovski, Nikola 95 Ristevski, Radislav 31 Risteski, Blagoja 85 Risteski, Kristijan 31, 91 Risti}, Qubi{a 83 Ristovski, Goce 129 Ristoski, Kiril 49 Ri~liev, Ilija 74 Rob-Grie, Alan 104 Roganovi}, Mi{o 32 Roè, @os 36 Ruèvi~, Tadeu{ 87 Rusjakov, Aleksandar 32 Savevski, Dragi 30 Savin, Dragutin 13 Samoilovski, Mi{o 47, 48 Svetozarev, Valentin 56 Sviben, Zlatko 87 Svup, Herbert 35 Seizov, Pantum 119 Seifert, Jaroslav 112 Sidovski, Stefan 12, 34 Sikerova, Elena 32 Siljan, Rade 75 Simjanovski, Aqo{a 27, 31, 32, 37, 38, 39, 44, 49
147
ORBIS PICTUS
Sinaitski, Teodosij 134 Slavenski, Zlatko 32, 84, 90 Slavkovski, \ur~in Kuzmanov 118 Slovacki, Julius 69 Smetana, Bedìh 112 Solev, Dimitar 16 Sontag, Suzan 22 Sofokle 90, 100 Spirkoski, Blagoja 50 Srbinovski, Mladen 85 Sremac, Stevan 76 Stavrev, Branko 32, 85, 86 Stamboliev, Dimitar 73 Stambolov, Stefan 119 Stanislavski, Konstantin Sergeevi~ 66, 68, 70 Stankovski, Aleksandar 32 Stankoski, Dimitar 32 Stanton, Erik 80 Stefanovski, Goran 22, 48, 57, 84, 90, 106 Stefanovski, Risto 28, 76 Stoev, Galin 100 Stojanovi}, Du{an 34 Stojanovski, \orgi 32 Stojanovski, Nenad 50, 87 Stojanoski, Stojan 31, 45, 90, 95 Stojkov, Slobodan 49, 50 Stojkov, Tom~e 32 Strindberg, Avgust 94, 95, 96, 97 Struma 71 Tav~ioski, Daniel 87 Takovski, Eftim 32 Tanevski, Dragi 49 Tasevski, Sa{o 56 Taufer, Vito 87 Temelkovski, Petar 56 Teran, Manuel 48 Tiberij 71 Tozija Qup~o 31, 45 Trajkov, Ivo 18, 45 Trajkovski, Andrej 32 Trekman, Borut 94 Trendafilov, Blaò 32 Tren~eva, Mirjana 109 Tren~ovski, Goran 32, 84, 91, 103, 121 Trifo, Fransoa 115 Trpkova, Sinoli~ka 47 Trp~eski, Igor 100 Turkovi}, Hrvoje 11 ]orto{ev, Vasil 31, 45 ]ostarov, Dimitar 32 Unevska, Sun~ica 13 Unkovski, Slobodan 32, 85, 86 Urdin, Kiro 31 Urdin, Ko~o 73 Uro{evi}, Vlada Fazbinder, Rajner 103 Feldek, Mina 121 Felonov, Lav 36 Feraris, Maurizio 92 Filev, File 119 Filipovski, Ilija 32 Filkenson, Erik 79 Filipovi}, Frida 13 Fon Trir, Lars 80 Forman, Milo{ 112, 116 Fraj, Nortop 111 Frejmanova, Ana 61 Fri~, Martin 112 Havel, Vaclav 55, 56, 61, 62, 106, 112, 114, 115, 127 Hala, Oven 75 Hamamxieva, Biljana 56 Harms, Daniel 91 Ha{ek, Jaroslav 112 Haxi Dinev, Dimitar 123 Haxiev, Dimitar 124 Haxi-Janev, Trifun 8 Haxi-Konstantinov-Xinot, Jordan 118 Haxi-Mi{ev, Dimitar 73 Haxi-Nikolov, Nikola 10 Hvojkova, Barbara 18 Hejman Ronald 103
148
Appendix
Herin, Filip 32 Hercigova, Eva 58 Hiljadnikov, Van~o 32 Hitilova, Vjera 59, 112, 114, 116 Hjulk, Melkom 28 Hrabal, Bogomil 112, 114, 115, 116, 117 Hristi}, Jovan 103 Hristov, Aleksandar 119 Hristov, Vasil 26, 46 Hristov, Dimitar 32 Hristov, Matej T. 124 Hudini, Robert @an Etjen 65 Hus, Jan 112 Cvetanovski, Vlado 32, 84, 87, 90 Cvetanovski, Savo 92 Canev, Boris 76 Cenevski, Kiril 19, 37, 38, 39, 46, 47 Crvenkovski, Stevo 18 Cuculovski, Qubomir 64 âminski, Aleksandar 49 âpek, Karel 112 âpovski, Petre 32 âu{esku, Nikolae 83 â{ule, Kole 84, 89 êvreski, Dan~o 48 êlebija, Evlija 72 êm~ev, Laki 24, 47 êpin~i}, Miroslav 20 êrnodrinski, Vojdan 18, 83, 90, 96, 110, 119, 120, 121, 122, 123 êrwenko, Miron 9 êh, Jan 58 êhov, Anton P. 77 ê{lak, Ri~ard 69 îngo, @ivko 16, 32, 86 Xarevi, Naum i Metodi 119 Xarmu{, Xim 80 Xejmson, Fredrik 92 Xerov, Luka 123 Xerov, Nikola 124 Xinev, Vasil 74 Xixeva, Marija 32 Xojs, Xejms 106 Xoleva, Violeta 32 Xons, Sidnej 75 Xorx III 55 Xundeva, Qupka 13 [abrol, Klod 115 [apkaliska, Ana 49 [ahov, Kosta 119, 124 [vjerak, Jan 112, 113 [ekner, Ri~ard 86 [ekspir, Vilijam 85, 90, 103, 108 [eleva, Elizabeta 24 [epard, Sem 103 [erbexija, Rade 48 [i{kov, Vasil 50 [i{kov, Risto 16, 47, 87 [kvorecki, Jozef 117 [najder, Slobodan 86 [ovagovi}, Fabijan 48 [okarovski, Igor 32 [opov, Ta}i 73 [orm, Evald 112, 114 [ofr, Jaromir 114, 115
149
ORBIS PICTUS
(24.04.1970), diplomiral reìja (teatar, film, radio i televizija) na Akademijata za umetnosti vo Novi Sad. Reìral pove}e TV filmovi, kako i razni dramski proekti vo mediumite. Vo me|uvreme gi objavi Poetika na (de)tronizacijata (2004) i Pars pro toto (2008). Na ovaa kniga prethodi Od pita~ do kral (1995). Vraboten e vo Makedonskata televizija.
Vo edicijata Intermedia objavena e i knigata Blues govornica od Igor Isakovski

150
Novoto {to avtorot ni go donesuva so ovaa kniga e specifi~niot vid na komparativno sogleduvawe na reìjata vo dramskite umetnosti, sogleduvaj}i gi i prou~uvaj}i gi sli~nostite i razlikite na reìserskite postapki. Petar Volnarovski, filmolog
Ova e kniga koja makedonskite dela od razli~ni mediumi gi razgleduva vo teorisko-istoriski ramki, no moebi najzna~ajno e {to pritoa se sozdava moment na informirawe na neinformiraniot (od ovaa oblast) ~itatel.

Orbis Pictus

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Orbis Pictus

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Goran Tren~ovski

Magor, Skopje, 2001

Ovaa publikacija finansiski ja poddr`aa: Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

V. CD-ROM VEKOT NA FILMOT VO MAKEDONIJA, Kinoteka na Makedonija, Skopje, 2000.

3. RAZVOJ NA MAKEDONSKATA RE@IJA PREKU TELEVIZISKIOT EKRAN

Biografski podatoci za re`iserite ~ii{to dela se predmet na studijata

Filmografija na delata koristeni za analiza

Selektirana bibliografija na konsultiranata stru~na literatura:

V. Pierre Biner, LE LIVING THEATRE, La Cit, Lausanne, 1969.

POD ZDIVOT PREKU OGLEDALOTO

(Od pesnata Govorot na ribata na [ve|anecot Erik Filkenson)

Oblast vo padinite na na{ite Male{evski Planini.

MAKEDONSKATA POSTMODERNA RE@IJA (VO TEATAROT)

ZA PODEMOT NA KLOVNOVITE I NA AKTERITE

ULOGATA NA MAKEDONSKATA DRAMSKA EMIGRACIJA VO PERIODOT NA PREMINOT POME\U XIX I XX VEK

TUTUNSKI SPOMENAR - Tritment za multimedijalen proekt1 Na akterot Josif Josifovski, posthumno

str. 34 str. 35 str. 54 str. 63

AZBU^EN REGISTAR NA IMIWA:

Vo edicijata Intermedia objavena e i knigata Blues govornica od Igor Isakovski

You might also like