Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Dva Novi Spomenika Od Antickoto Kulturno Bogatstvo Na Makedonija

Dva Novi Spomenika Od Antickoto Kulturno Bogatstvo Na Makedonija

Ratings: (0)|Views: 183|Likes:
Published by MACENTO
The author Robert Petkovski informs about two new monuments from the antique cultural treasure of Macedonia.

In the present day situation when Greece has an absurd "issue" with the name of Macedonia and tries to stop the state of the Macedonians to get recognized and admitted in the euro-atlantic treaties and associations, even scientific researchers like the author of this paper have to stress out the importance of the national name Macedonia.
The last sentence of the paper states:
"A nation as the Macedonian, with such rich ancient cultural past, can't even think of, let alone speak of changing of the name of its state."
The author Robert Petkovski informs about two new monuments from the antique cultural treasure of Macedonia.

In the present day situation when Greece has an absurd "issue" with the name of Macedonia and tries to stop the state of the Macedonians to get recognized and admitted in the euro-atlantic treaties and associations, even scientific researchers like the author of this paper have to stress out the importance of the national name Macedonia.
The last sentence of the paper states:
"A nation as the Macedonian, with such rich ancient cultural past, can't even think of, let alone speak of changing of the name of its state."

More info:

Categories:Types, Research, History
Published by: MACENTO on Sep 12, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/27/2015

pdf

text

original

 
45
Robert PETKOVSKI
Dva novi spomenika oD anti^kotokulturno bogatstvo na makeDonija
UDK. 930.85(497.7)"638"
Prviot spomenik, koj poteknuva od regionotna Isto~na Makedonija, selo [legovo
(sl.1)
 pretstavuva stela sostavena od triagolentimpanon otkr{en vo gorniot lev agol so delod plasti~nata pretstava vo nego, natpisnopole so natpis na starogr~ki jazik za~uvanvo sedum (7) redovi, koj e o{teten i otkr{envo dolniot desen agol. Timpanonot na vrvotzavr{uva strmno, a natpisnoto pole e profi-lirano. Vo timpanonskoto pole ima kru`en{tit so kopje svrteno nadesno so vrvot, mode-lirani vo plitok reljef, no mnogu plasti~no.Ramkite na natpisnoto pole se dvojno profi-lirani, bez dekoracija. Bukvite vo poleto se jasno vre`ani i golemi. Stelata e pronajde-na vo s. [legovo,
1
a denes ne znaeme kade senao|a. Za prvpat ovoj spomenik e objaven vomagisterskiot trud na Robert Petkovski
2
 Dat:
:
po~. na
III век
Lit:
:
R. Petkovski (20005) br. 115.
Nat:
THRHEPU Thrh epu/hmou twk/aitaiHMOUTWK ti zh/santi kll/
5
AITAITIZH wseth ebd/omhkonta/SANTIKLL gouio.... (
mnogu o{teteno)
OSETHEBDOMHKONTAGOUIO...
Sl.1. [legovo
 Fig. 1. Shlegovo
1
 
Golema blagodarnost do prof. d-r Vera Bitra-kova-Grozdanova za pomo{ta pri tretiraweto naovaa stela.
2
 
R. Petkovski,
 Dekorativnite elementi na rim-skite nadgrobni spomenici me|u sredniot tek na Aksij i Strimon
, magisterski trud odbranet na23-11-2005 godina na katedrata po arheologija naFilozofskiot Fakultet vo Skopje, kaj mentorot
-
vo 6. red
mh
sleani, site bukvi se golemi idlaboko vre`ani, bukvata o e karakteristi~nonapi{ana.Najverojatno stelata od [legovo mu pripa|alana nekoj vojnik.
prof. d-r Vera Bitrakova-Grozdanova. Magister-skiot trud se u{te ne e objaven.
 
46
Najbliska plasti~na pretstava na dekorativ-nite elementi sre}avame na stelata od DolnaMezija-Devwa
Marcianopolis
.
3
Vo triagolniottimpanon na ovaa stela ima mal kru`en {titi kopje izobrazeni vo plitok reljef, no zarazlika od stelata od [legovo, ovaa sodr`inatpis na latinski jazik i ima dekoracija naramkite-nejzinoto datirawe e na po~etokotna
IV
vek
4
i stelata od »umakovci, Belosla-tinsko
5
kade {to vo triagolniot timpanonima mal kru`en {tit so ~etiri vkrsteni ko-pja, po dve od stranite. I ovaa stela sodr`inatpis na latinski jazik, a datirana e vo
II
 vek.
6
 
Vrz osnova na stilskite osobenosti nanatpisot, kako i so sporedba na analognitesteli, ovoj spomenik bi mo`ele da go datira-me na po~etokot na
III
vek.
 
Oru`jeto na steli-te vo anti~kiot period, t.e. rimskiot periodna teritorija na dene{na Makedonija, odno-sno vo toga{nite rimski provincii GornaMezija i Makedonija, se javuva mnogu retkoi toa pretstaveno glavno vo timpanonot, napr. na stelata od Matka
7
vo vnatre{nostana eden kalatus ima dva vrva na kopja, svrte-ni so {picovite nagore; na stelata od DobriDol
8
trakiskiot kowanik e pretstaven vomomentot koga strela so kopje, koe e mnoguo{teteno, a toj nosi oklop dekoriran so resi;na stelata od Bardovci
9
centralno pretsta-veniot pokojnik vo ramkite na kompozicijataposmrtna gozba, vo desnata raka dr`i dolgokopje, nosi oklop so resi , a vo levata rakadr`i {tit (ili torba); na stelata od Karno-lovo, Petri~ko
10
deteto do nozete dr`i dolgme~ so kru`na ra~ka; na stelata od Dimci
11
nalevata ramka na timpanonot, vedna{ do pro-filacijata, ima vrv od kopje. Oru`jeto mo`eda bide izobrazeno i na reljefnoto pole, napr. na stelata od Malino, Sv. Nikole
12
, de-sniot pokojnik vo desnata raka dr`i me~ sofutrola. Na cokleto na stelata od Vlae
13
segledaat fragmenti od kru`en predmet, {titili vaza, a stelite od Sredno Koware
14
iDobro{ane
15
se mnogu o{teteni, no tuka pret-postavuvame deka trakiskiot kowanik dr`ikopje. Mo`eme da zaklu~ime deka oru`jetona stelite na tretiranata teritorija se ja-vuva od prvata polovina na
I
vek, Malino-Sv.Nikole, do krajot na
III
v. ili po~etokot na
IV
 
в
., Karnolovo, Petri~ko.
16
Naj~esto e mo-delirano vo plitok reljef, koj mo`e da bidei mnogu plasti~en, na pr. stelite od Dimci
и
 [legovo
(sl.1)
. Negovata pretstava mo`e dauka`uva na profesijata na pokojnikot, pri-mer deka bil vojnik- stelata od Bardovci
и
 Malino-Sv. Nikole, ili deka trebalo da bidevojnik-stelata od Karnolovo, kade {to dete-to oble~eno vo vojni~ka obleka, so me~ vo ra-kata, po~inalo pred da stapi vo voena slu`ba.Stelata od Dimci pripa|a na `ena, kopjetouka`uva mo`ebi na profesijata na ma`ot,koj bil vojnik. Isto taka, i stelata od Matkapripa|a na `ena, a kopjata staveni vo kalatus,zaedno so trakiskiot kowanik od Dobri Dol,koj mu pripa|a na dete, ja poka`uvaat jasna-ta povrzanost na ovie motivi so verbata naanti~kiot ~ovek vo zadgrobniot `ivot i pod-zemniot kult. Veruvaweto vo `ivot po smrttae mnogu silno na ovaa teritorija vo toa vremei zatoa pretstavata na oru`jeto e karakteri-stika na rimskiot period vo site delovi naCarstvoto od
I
do
IV
vek, posebno na terito-rijata na Gorna Mezija i Makedonija.Vtoriot spomenik pretstavuva nadgroben me-daljon so dim.: 56
x
60
x10cm
pronajden vo Gev-gelija-Dojran,
17
denes vo Arheolo{kiot muzejvo Skopje.
(sl.2)
Otkr{eno e par~e vo gorniotlev del od medaljonot, koj ima profiliranaramka. Vo negovoto pole se rasporedeni tribisti: gore na ma` i `ena, me|u niv, napred,na dete. Bistite bile realno tretirani, {tose zabele`uva i pokraj golemata o{tetenost-istrienost na reljefot, poradi {to ne mo`eda se zabele`at site positni ikonografskidetali. @enata ima frizura na patec, ma`otima kratka kosa. Tie se oble~eni vo himatio-ni. Plasti~nata pretstava na deteto celosnoe izbri{ana. Spored frizurata na `enata,koja e odlika na vremeto na Antoninite, ovojmedaljon go datirame vo
II
vek.
18
Medaljonite se javuvaat samo vo jugoisto~niotdel od Makedonija, vo Marvinci, Gevgeli- ja-Dojran i po dolinata na rekata Struma.
3
 
D. P. DimitrovÝ
(1942)
br.65 obrazec 76 i 76 a
.
4
Ibid, 41.
5
Ibid,
br.103 obr.94.
6
Ibid, 49.
7
B. Josifovska (1982) br.98.
8
Ibid, br.81.
9
Ibid, br. 47.
10
 
D. P. DimitrovÝ
(1941) 44
br.43 obr.62.
11
B. Josifovska (1982) br.158.
12
 
V. Sanev (1964)104-105 sl.4.
13
B. Josifovska (1982) br.120.
14
Ibid, 88.
15
Z. Nikolovski (1997) sl.13.
16
R. Petkovski (2005) br.120 i 123.
17
Ibid,
br.140.
18
Ibid,
br.140.
 
47
Tie pretstavuvaat poseben vid nadgrobnispomenici. Imaat forma na disk so vdlab-nata osnova na koja se modeliraat reljefiteRamkata {to go ograduva diskot mo`e da bidemazna, profilirana, ili ukrasena so orna-menti-niza od perli, ili vitloobrazen obra~.Obra~ot na ramkata ponekoga{ e ukrasen so jajceviden ornament, na pr. na dva medaljonaod Gevgelija-Dojran
19
i eden od Marvinci.
20
 Glaven dekor na medaljonite e bistata. Mo`eda se izobrazeni od tri do devet bisti, koi serasporeduvaat od eden do tri reda. Diskot oddolnata strana zavr{uva so klin, koj se posta-vuva vo vdlabnatinata na poseben vertikalenpostament na koj ima vre`an natpis. Vakovpostament so natpis kaj poso~enitemedaljoni dosega ne e pronajden.Tie se datirani od
I,
najdocna
 
dopo~etokot na
IV
vek.
21
Pojavata nanadgrobnite medaljoni bila uslo-vena so potrebata da se pretstavatpove}e figuri na pomal prostor.Medaljonot {iroko e rasprostra-net vo Makedonija, osobeno vo do-linata na Sredna Struma.... i doli-nata na Dolen Vardar.... Vo Trakijai Mezija ne e rasprostranet.... VoTesalija i Helada, medaljonot kakosamostoen spomenik ne se sre}ava.I vo Mala Azija ovaa forma ne erasprostraneta.
22
Samostojniot nadgroben medaljonnao|a po~va za razvoj vo nekoi odDunavskite provincii. Naodite odNorikum, Panonija i Gorna Dakija,poka`uvaat {iroka rasprostrane-tost na ovaa forma.... Tuka medaljo-not dobiva lokalni osobenosti. Medaljoniteod Norikum i Panonija, isto kako i makedon-skite, zavr{uvaat so klinovi, koi bile po-staveni na postamenti. Nekoi medaljoni odDakija se prisposobeni za postavuvawe vrzcvrsti karpi, za {to svedo~at dupkite na grb-nata strana i otsustvoto na klinovi od dol-nata strana. Osven ova, medaljonite od prvi-te dve provincii (Norikum i Panonija) gorezavr{uvaat so eden karakteristi~en dodatokvo vid na strea, koj bil sozdaden od ~istoprakti~ni pri~ini, imeno, da go ~uva relje-fot od atmosferski vlijanija. Medaljoniteod severno-dunavskite provincii se karak-teriziraat so te{ka konstrukcija. Ramkata edebela, taa u~estvuva vo ukrasot na licevatastrana na medaljonot, a kaj spomenicite odDakija, taa formira te`ok venec od lisja.
23
 Koga se postavuva pra{aweto za pojavata namedaljonot voop{to kako osnova na reljefnipretstavi, }e bideme odvedeni nazad kon pr-voobrazite od helenisti~kata epoha vo Rimi helenisti~kiot Istok. Vo Rim mnogu ranose zboruva za pretstavi na pradedovcite na{titovidni osnovi t.n.
imagines clipeatae
(vo495 god.).... Od podocne`no vreme ima mnoguspomenici vo Rim i niz Italija, kade {toima izobrazeni
imagines clipeatae
ne samo vocrte`, tuku i plasti~no. Nekoi od niv se po-
sl.2. Gevgelija - Dojran
 Fig. 2. Gevgjelija-Dojran
19
Prviot: N. Vuli
ћ
, (1931) br.120; D. P. DimitrovÝ
 
(1940) 69 i 82, obr.18;
ibid
, (1941) 64-65, obr.87, sr.ili vt. pol. na
II
v.;
ibid
, (1946) 36-37 br.20
g.30;
B. Josifovska, (1961) 37-38, sl.11,
II
v.; V. Sokolov-ska, (1987) 118-119, br.32 t. 18 sl. 1, vr. na Anto-nij Pij; R. Petkovski (2005) br.137; vtoriot: N.Vuli
ћ
, (1931) br.121; D. P. Dimitrov
y
(1940) 69 i82, obr.17 po~. na
II
v.;
ibid
, (1941) 65, obr.88, sr. na
II
v.;
ibid
, (1946) 37-38 br.21
g.31
.; V. Sokolovska,(1987) 113, br.25 t. 12 sl. 4, Hadrijanovo vr.; R. Pet-kovski (2005) br.138.
20
B. Josifovska, (1962) 306,
po~. na
II
v.; V. Sokolov-ska, (1986) 128, t.53, sl.4
; ibid
, (1987) 107 br.17 t.8sl.2, docno Trajanovo ili rano Hadrijanovo vr.; R.Petkovski (2005) br.145.
 
21
Vidi fusnoti br.19 i 20.
22
D. P. Dimitrov
y
(1940) 68-70.
23
Ibid, 71.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->