Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Računalniška in internetna pismenost slovenske mladine

Računalniška in internetna pismenost slovenske mladine

Ratings: (0)|Views: 2,839|Likes:
V prispevku s pomočjo statističnih podatkov primerjamo e-vključenost in e-pismenost slovenskih uporabnikov z državami EU 27 in EU 15. Na podlagi prikazanih podatkov lahko predpostavljamo, da se delovanje slovenske mladine vse bolj širi na internet, kar je pokazala tudi naša raziskava. čeprav je mnenje slovenskih uporabnikov interneta glede e-spretnosti precej visoko, pa z raziskavo na vzorcu mladih med šestnajstim in štiriindvajsetim letom ugotavljamo, da informacijske in komunikacijske spretnosti, pridobljene v srednji šoli, niso zadostne za pridobitev spričevala ECDL. Po zbranih podatkih bi spričevalo ECDL iz posameznih modulov dobilo le 53,7 odstotka anketiranih dijakov in 63,3 odstotka anketiranih študentov. Ugotovitve slovensko šolstvo postavljajo pred velik izziv. Na področju komuniciranja smo ugotovili, da e-pošto in komunikacijo prek sistemov za neposredno sporočanje vedno bolj zamenjuje komuniciranje prek socialnega omrežja Facebook.
V prispevku s pomočjo statističnih podatkov primerjamo e-vključenost in e-pismenost slovenskih uporabnikov z državami EU 27 in EU 15. Na podlagi prikazanih podatkov lahko predpostavljamo, da se delovanje slovenske mladine vse bolj širi na internet, kar je pokazala tudi naša raziskava. čeprav je mnenje slovenskih uporabnikov interneta glede e-spretnosti precej visoko, pa z raziskavo na vzorcu mladih med šestnajstim in štiriindvajsetim letom ugotavljamo, da informacijske in komunikacijske spretnosti, pridobljene v srednji šoli, niso zadostne za pridobitev spričevala ECDL. Po zbranih podatkih bi spričevalo ECDL iz posameznih modulov dobilo le 53,7 odstotka anketiranih dijakov in 63,3 odstotka anketiranih študentov. Ugotovitve slovensko šolstvo postavljajo pred velik izziv. Na področju komuniciranja smo ugotovili, da e-pošto in komunikacijo prek sistemov za neposredno sporočanje vedno bolj zamenjuje komuniciranje prek socialnega omrežja Facebook.

More info:

Published by: Viktorija Florjančič on Oct 16, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/09/2014

pdf

text

original

 
UPORABNA
 
I N F O R M A T I K A
147
2011 - πtevilka 3 - letnik XIX
RaËunalniπkaininternetnapismenostslovenskemladine
ViktorijaSulËiËUniverzanaPrimorskem,FakultetazamanagementKoper,Cankarjeva5,6000Koperviktorija.sulcic@gmail.com
IzvleËek 
VprispevkuspomoËjostatistiËnihpodatkovprimerjamoe-vkljuËenostine-pismenostslovenskihuporabnikovzdræavamiEU27inEU15.Napodlagiprikazanihpodatkovlahkopredpostavljamo,dasedelovanjeslovenskemladinevseboljπirinainternet,karjepokazalatudinaπarazi-skava.»epravjemnenjeslovenskihuporabnikovinternetagledee-spretnostiprecejvisoko,pazraziskavonavzorcumladihmedπestnajstiminπtiriindvajsetimletomugotavljamo,dainformacijskeinkomunikacijskespretnosti,pridobljenevsrednjiπoli,nisozadostnezapridobitevspriËevalaECDL.PozbranihpodatkihbispriËevaloECDLizposameznihmodulovdobilole53,7odstotkaanketiranihdijakovin63,3odstotkaanketiranihπtudentov.Ugotovitveslovenskoπolstvopostavljajopredvelikizziv.NapodroËjukomuniciranjasmougotovili,dae-poπtoinkomunikacijopreksistemovzaneposrednosporoËanjevednoboljzamenjujekomuniciranjepreksocialnegaomreæjafacebook.
KljuËnebesede:
raËunalniπkaininternetnapismenost,e-pismenost,πolstvo.
Abstract
ComputerandInternetLiteracyofSlovenianYouth
Inthearticlewecomparee-inclusivenessande-literacyofSlovenianuserswithEU27andEU15countriesbasedonstatisticaldata.These-lecteddatapointedtothefactthatusers,especiallyyoungones,areincreasinglymorepresentontheInternet,whichwasalsoconfirmedbyourresearch.EventhoughSlovenianInternetusershighlyvaluetheire-skills,ourresearchonasampleofyouthbetweentheagesof16and24showedthattheICTskillstheyacquirethroughhighschoolarenotsufficientforpassingtheECDLcertificate.Accordingtothedatawegathered,only53.7%ofhighschoolpupilsand63.3%ofhighereducationstudentswouldqualifyfortheECDLcertificateforspecificmodules.ThesefindingsrepresentabigchallengefortheSlovenianeducationalsystem.Whenitcomestoonlinecommunication,wealsofoundoutthate-mailandinstantmessagingcommunicationisbeingincreasinglyreplacedbycommunicationoverthesocialnetworkFacebook.
Keywords:
computerandinternetliteracy,e-literacy,education.
1UVOD
Informacijskadruæbaalidruæbaznanjazahtevaustreznora-venraËunalniπkeininternetnepismenostiposameznikov,sajvdruæbiznanjanajnebibiloovirzaprostdostopinprenosdigitalnihinformacij(Chaffey,2007:185).»epravoinfor-macijskidruæbigovorimoæeveËkotdesetletje(pravtam),
1
rezultatiπevednonisozadovoljivi.Izboljπanjedigitalnepi-smenosti
2
jevkljuËenovevropskodigitalnoagendokotenoizmedsedmihpodroËijstrategijeEvropa2020(EC,2010),sajsopomanjkljivodigitalnopismeniposameznikiizkljuËeniizinformacijskedruæbeingospodarstva(pravtam).Digitalnakompetenca,
3
kizmanjπujet.i.digitalnirazkorakalidigitalnoloËnico,jeenaizmedkljuËnihkompetenczavseæivljenjskouËenje(EC,2007;e-inclusion,2008:4),sajsenaËindostopadoinformacijinstoritevnaglospreminja,zatosemorajopo-sameznikiprilagodititakπnimspremembam,Ëeæelijoohranitidelovnamestainenakopravnodelovativdruæbi.»epravsevpraksipogostouporabljapojemdigitalnapismenost,bomovnadaljevanjutapojemnadomestilispojmomraËunalniπkaininternetnapismenostoz.e-spretnosti.
V digitalni agendi EU (EC, 2010) je do leta 2013predvidena priprava enotnih kazalnikov za mer
-
 jenje digitalne in medijske usposobljenosti. Euro
-
stat že leta preverja doseganje ciljev informacijskedružbe ter opravlja primerjave držav EU. Kazalniki»Information Society. Benchmarking Digital Europe2011–2015« so razvrščeni v tri skupine (stebre) – po
-
nudba informacijske in komunikacijske tehnologije,uporaba informacijske in komunikacijske tehnologi
-
ZNANStVENI prISpEVKI
1
EvropskakomisijajeprvopobudoznamenomveËjegazavedanjauËinkovinformacijskedruæbeinspodbujanjaenakopravnevkljuËitvevtakπnodruæbolansiralaæeleta1998.
2
IslovaromenjatudipojmainformacijskaaliraËunalniπkapismenost.
3
Islovardigitalnokompetencoopredelikotflznanje,spretnosti,inmotive,kisopotrebnizauËinkovitoizvrπitevdoloËenenalogealireπitevproblemazuporaboinformacijsketehnologije«.
 
UPORABNA
 
I N F O R M A T I K A
148
2011 - πtevilka 3 - letnik XIX
Viktorija SulËiË:
RaËunalniπka in internetna pismenost slovenske mladine
 je in učinki uporabe informacijske in komunikacijsketehnologije. Ugotavljanje uporabe informacijske inkomunikacijske tehnologije poteka na dveh skupi
-
nah uporabnikov – posamezniki oz. gospodinjstvater podjetja. Med obema skupinama merijo način do
-
stopa do interneta. Pri posameznikih oz. gospodinj
-
stvih spremljajo pogostost uporabe informacijske inkomunikacijske tehnologije, pri čemer za redno upo
-
rabo naprave oz. omrežja ali storitve upoštevajo vse,ki so le-te uporabili v zadnjih treh mesecih (Bench-
 
marking Digital Europe, 2009: 7). Na vsaki dve letispremljajo kazalnike o uporabi informacijske in ko
-
munikacijske tehnologije za osebno komunikacijo,zabavo, dostop do informacij, civilno in političnosodelovanje, ustvarjalnost, učenje, e-zdravje, urejanjeosebnih financ, e-trgovanje, profesionalno delovanje,e-vključenosti in e-spretnosti (prav tam: 7–8). Medpodjetji spremljajo integracijo poslovnih procesov,povezanost med dobavitelji in odjemalci, e-trgova
-
nje, odnose s strankami in varnost transakcij (pravtam: 10–11). V testiranju je tudi kazalnik vezan nauporabo odprtokodnih rešitev.
E-spretnosti
(angl. e-skills) so ena izmed najpo
-
membnejših prioritet informacijske družbe (pravtam: 9). Največkrat e-spretnosti ugotavljajo z nabo
-
rom nalog (opravil), ki jih je mogoče opraviti z ra
-
čunalnikom ali prek interneta. Primerjavo slovenskihuporabnikov s povprečjem EU prikazujemo v nada
-
ljevanju (preglednica 3).Pri delu s študenti na poslovni šoli ugotavljamo,da računalniška in internetna pismenost študentov niskladna s pričakovanji, ki izhajajo iz prizadevanj napodročju uvajanja informacijske in komunikacijsketehnologije v slovenskih šolah. Tem prizadevanjem jemogoče slediti že od leta 1994 s projektom RO (Raču
-
nalniško opismenjevanje)
4
 , sledita projekt E-gradiva,
5
 
ki podpira razvoj e-vsebin z različnih predmetnih po
-
dročij, in od leta 2008 še projekt E-šolstvo.
6
Zaradi nezadovoljstva z izkazano računalniškoin internetno pismenostjo študentov smo na začet
-
ku študijskega leta 2010/2011 naredili raziskavo mednovinci poslovne šole. Rezultate ankete smo predsta
-
vili na Dnevih slovenske informatike (Sulčič, 2011).Zaradi zanimivih ugotovitev smo raziskavo razširiliše na dijaško in študentsko populacijo. Za ugotavlja
-
nje sposobnosti uporabe računalniških rešitev (pro
-
gramov) smo pripravili nabor opravil, ki jih je mo
-
goče opraviti s posameznim programom, podobnokot to počne Eurostat z e-spretnostmi, z razliko, da je bil naš nabor opravil širši, predvsem pa povezan zvsebinami, ki naj bi jih poučevali v srednji šoli in sepredvidevajo z nekaterimi moduli spričevala ECDL.
7
Z raziskavo smo želeli ugotoviti e-spretnosti pro
-
učevane populacije ter morebitne razlike med njimi.Pri raziskavi smo postavili te trditve:
 
H1: sposobnosti uporabe računalnika dijaške po
-
pulacije se ne razlikujejo od sposobnosti študent
-
ske populacije, ugotovljenih z raziskavo, ki smo jo opravili pred tem med novinci poslovne šole(Sulčič, 2011);
 
H2: v šoli pridobljene sposobnosti uporabe raču
-
nalnika ne zadostujejo za pridobitev spričevalaECDL;
 
H3: obstajajo statistično značilne razlike v raču
-
nalniški in internetni pismenosti glede na spol;
 
H4: obstajajo statistično značilne razlike v pisme
-
nosti glede na končano srednjo šolo in regijo;
 
H5: komunikacija prek socialnega omrežja face
-
 book nadomešča komunikacijo prek e-pošte alisistemov za neposredno sporočanje.Predpostavljamo, da mnenja anketirancev ustre
-
zajo njihovim realnih sposobnostim, in lahko trditev,da znajo opraviti neko opravilo, razumemo kot nji
-
hovo e-spretnost.Zbiranje podatkov je potekalo dvostopenjsko –oktobra smo zbrali podatke novincev visoke poslov
-
ne šole, maja 2011 pa smo k anketi prek učiteljev in
-
formatike v srednjih šolah v Kopru, Piranu, Kranju,Novem mestu in Mariboru povabili še dijake srednjihšol. K izpolnjevanju ankete smo prek informatikovpovabili še študente samostojnega visokošolskegazavoda v Celju in študente treh drugih članic Uni
-
verze na Primorskem.Podatke, zbrane z e-anketo, smo obdelali s pro
-
gramom SPSS. Poleg metod opisne statistike smo zaugotavljanje statistično značilne medsebojne poveza
-
nosti med spremenljivkami uporabili še korelacijskoin regresijsko analizo. Podatke prikazujemo razpre
-
delnično in grafično. Za izdelavo grafičnih prikazovsmo uporabili Calc iz zbirke NeoOffice.
8
4
http://ro.sio.si/programro.html.
5
http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/.
6
http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html.
7
Modul3:Obdelavabesedil,Modul4:Preglednice,Modul6:PredstavitveindelModula7‡Informacijeinkomunikacije(7.4Elektronskapoπta)‡http:// www.ecdl.si/.
8
OpenOffice.orgzaoperacijskisistemMacOSX.
 
UPORABNA
 
I N F O R M A T I K A
149
2011 - πtevilka 3 - letnik XIX
Viktorija SulËiË:
RaËunalniπka in internetna pismenost slovenske mladine
2E-VKLJU»ENOSTINE-PISMENOST
2.1E-vkljuËenost
Eurostat (2011) spremlja podatke o
e-vključenosti
(di
-
gitalna vključenost) in jih primerja med posameznimievropskimi državami. Primerjava temelji na deležuposameznikov, ki uporabljajo internet vsaj enkrat te
-
densko. Po teh podatkih smo bili Slovenci leta 2010na ravni povprečja držav EU 27 (65 odstotkov posa
-
meznikov uporablja internet vsaj enkrat tedensko).Še leta 2009 smo zaostajali za povprečjem držav EU27 za dve odstotni točki (58 odstotkov glede na 60 od
-
stotkov). Seveda pa še vedno zaostajamo za povpreč- jem držav EU 15, v katerih je ta delež 69-odstoten.Eurostat vodi statistiko o
e-spretnostih
9
posamezni
-
kov pri uporabi računalnika in interneta. Na vpraša
-
nje o e-spretnostih odgovarjajo anketiranci, ki so žeuporabljali računalnik in internet. Primerjavo pisme
-
nosti slovenskih uporabnikov glede na povprečje EU15 in EU 27 na ravni uporabnikov interneta od šest
-
najstega do štiriinsedemdesetega leta (navajamo pod»vsi«) in mladine med šestnajstim in štiriindvajsetimletom prikazujemo v preglednici 1. Kot je razvidno izpreglednice 1, ima mladina med šestnajstim in štiri
-
indvajsetim letom veliko več e-spretnosti kot vsa po
-
pulacija, ki uporablja računalnik in internet, tako naravni povprečja EU 27 in EU 15 kot v Sloveniji. Če slo
-
venski uporabniki računalnika in interneta zaostajajoza povprečjem evropskih držav, pa je slovenska mla
-
dina med šestnajstim in štiriindvajsetim letom predvrstniki držav EU. Pri interpretaciji rezultatov mora
-
mo biti pazljivi na vsebino opravil, saj gre – razen priprogramiranju in sestavi spletne strani – v bistvu zazelo enostavna opravila (gl. op. 9).
9
Vnabor
 raËunalniπkih spretnosti
sovkljuËenataleopravila:a)kopiranjealipremikanjedatotekealimape,b)uporabaflkopiraj«inflprilepi«zapodvajanjealipremikanjepodatkovznotrajdokumenta,c)uporabaosnovniharitmetiËnihformulvprogramuzadelozrazpredelnicami,Ë)stisnjenjedatoteke(zip),d)namestitevnovihnaprav,e)izdelavaraËunalniπkegaprogramaspoljubnimprogramskihjezikom.Vnabor
 internetnih spretnosti
pasovkljuËenaopravila:a)uporabaiskalnikovzaiskanjeinformacij,b)poπiljanjee-poπtnihsporoËilspriponko(npr.dokumentomalisliko),c)objavasporoËilvklepetalnicah,forumihalinoviËarskihskupinah,Ë)uporabainternetazatelefoniranje,d)uporabaP2Pzaizmenjavodatotek(glasbefilmovidr.),e)izdelavaspletnestrani.(e-inclusion,2008:5).
Preglednica1:
Primerjavae-spretnosti(%)
EU27 EU15 SLOVsi Stari1624let Vsi Stari1624let Vsi Stari1624let
NaraËunalnikuznaizvesti(2009)
a
64 90 67 92 61 97
12opravili 14 12 13 10 12 734opravila 25 35 27 36 21 2656opravil 25 43 27 46 28 64Nainternetuznaizvesti(2010)
72 95 74 95 70 97
12opravili 32 20 33 18 30 1334opravila 30 50 31 51 28 5156opravil 10 25 10 26 12 33
Opomba:a=zadnjidosegljivipodatkisolezaleto2009.
Eurostat (2011) v svojih anketah zbira tudi mne
-
nje o tem, kaj uporabniki računalnika in internetamenijo o primernosti svojih e-spretnosti za zaposlji
-
vost – trenutno in v prihodnje. Kot je razvidno iz pre
-
glednice 2, je v Sloveniji večji delež uporabnikov ra
-
čunalnika in interneta, ki meni, da obstoječe e-spret-nosti zagotavljajo zaposljivost (36 % v primerjavi s33 % v državah EU 27 v starostni skupini 16–74 letoz. 63 % v primerjavi s 54 % v EU 27 med mladimi).Tudi delež tistih, ki menijo, da obstoječe e-spretno
-
sti ne zagotavljajo zaposljivosti, je v Sloveniji v obehskupinah anketirancev večji od povprečja EU 27 inEU 15 (preglednica 2).
Preglednica2:
E-spretnostiinzaposljivost(2007)
E-spretnostizagotavljajozaposljivosti(%) E-spretnostinezagotavljajozaposljivosti(%)Vsi Stari1624let Vsi Stari1624let
EU27 33 54 25 24EU15 34 56 24 23Slovenija 36 63 28 27
Vir:Eurostat2011.

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads
Frenk Novak liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->