EKOLOGIJA

MAJDA BUKOVNIK

Vijeolski strokovni program: Ekonomist Ubenik: Ekologija Gradivo za 2. letnik Avtorica: mag. Majda Bukovnik, univ. dipl. ekon. olski center Slovenj Gradec Vija strokovna ola

Strokovna recenzentka: mag. Neva Malek, univ. dipl. in. kem. tehn.

Lektorica: Milena trovs-Gagi, prof. slov. in ang. jez.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 502(075.8)(0.034.2) 349.6(075.8)(0.034.2) BUKOVNIK, Majda Ekologija [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Majda Bukovnik. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. (Vijeolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC) Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Ekologija-Bukovnik.pdf. - Projekt Impletum ISBN 978-961-6824-27-9 251003392
Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana. Ljubljana, 2010

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 124. seji dne 9. 7. 2010 na podlagi 26. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in 58/09) sprejel sklep t. 01301-4/2010 / 11-2 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju.
Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega izobraevanja v obdobju 200811. Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

Ekologija

KAZALO VSEBINE
1 ZAKAJ VAROVATI OKOLJE? ............................................................................................................... 4 1.1 EKOLOGIJA IN SONARAVNI TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................................................. 4 1.1.1 Antropocentrizem in ekocentrizem................................................................................................. 7 1.1.2 Okoljski paradoks BDP in gospodarske rasti.................................................................................. 9 1.1.3 Sindrom NIMBY in NIMET ........................................................................................................ 10 1.1.4 Okoljsko odgovorno ravnanje in zapornikova dilema .................................................................. 11 1.2 POVZETEK IN VPRAANJA.......................................................................................................... 12 2 STANJE IN TRENDI V LUI CILJEV SONARAVNEGA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ........... 14 2.1 OKOLJSKA PODROJA KAJ SE DOGAJA? .............................................................................. 14 2.1.1 Zrak .............................................................................................................................................. 15 2.1.2 Ozonska luknja ............................................................................................................................. 17 2.1.3 Podnebne spremembe ................................................................................................................... 18 2.1.4 Voda ............................................................................................................................................. 25 2.1.5 Biotska raznovrstnost ................................................................................................................... 27 2.1.6 Kemikalije kot onesnaevala ........................................................................................................ 29 2.1.7 Okolje in zdravje .......................................................................................................................... 31 2.1.8 Hrup .............................................................................................................................................. 31 2.1.9 Okoljski odtis................................................................................................................................ 32 2.2 POVZETEK IN VPRAANJA.......................................................................................................... 34 3 STRATEKE USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA ................................................................. 36 3.1 OKOLJEVARSTVENA POLITIKA IN UKREPI EU ...................................................................... 36 3.1.1 Instrumenti okoljske politike ........................................................................................................ 37 3.1.2 Strategija EU za trajnostni razvoj in njeno izvajanje .................................................................... 38 3.1.3 Vlaganje v razvoj zelenih tehnologij ............................................................................................ 38 3.2 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE .......................................................................................... 39 3.2.1 SWOT analiza trajnostnega razvoja Slovenije ............................................................................. 40 3.2.2 Razvoj energetike v EU in Sloveniji............................................................................................. 42 3.2.3 Prenova stavb in gradnja energetsko uinkovitih lesenih stavb .................................................... 44 3.2.4 Promet .......................................................................................................................................... 45 3.2.5 Ekoloko kmetijstvo ..................................................................................................................... 46 3.2.6 Gozdarstvo .................................................................................................................................... 49 3.2.7 Ekoremediacije ............................................................................................................................. 49 3.2.8 Ohranjanje narave in NATURA 2000 .......................................................................................... 50 3.2.9 Zeleno javno naroanje ................................................................................................................. 51 3.3 POVZETEK IN VPRAANJA.......................................................................................................... 52 4 PRAVNI VIDIK VAROVANJA OKOLJA ............................................................................................ 55 4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 4.1.4 4.2 4.3 4.4 4.4.1 4.4.2 4.4.3 4.4.4 4.5 NAELA VARSTVA OKOLJA ....................................................................................................... 55 Naelo previdnosti ........................................................................................................................ 56 Naelo preventive ......................................................................................................................... 59 Naelo onesnaevalec plaa ......................................................................................................... 60 Naelo celovitosti ......................................................................................................................... 60 EVROPSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA IN NJENI IZZIVI........................................................ 61 SLOVENSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA .................................................................................. 62 OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA IN SOGLASJA ................................................................ 63 IPPC Celovito prepreevanje in nadzor onesnaevanja ............................................................. 63 Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) ................................................................................. 65 Presoja vplivov na okolje (PVO) in okoljevarstveno soglasje ...................................................... 66 Naravovarstveni pogoji in soglasja ............................................................................................... 66 POVZETEK IN VPRAANJA.......................................................................................................... 67

Ekologija

OKOLJSKI DAVKI IN TRGOVANJE Z EMISIJAMI ........................................................................69 5.1 5.1.1 5.1.2 5.1.3 5.2 5.3 5.4 RAZLOGI ZA UVEDBO OKOLJSKIH DAVKOV..........................................................................69 Cene ne odraajo okoljskih strokov ............................................................................................69 Vrste okoljskih davkov .................................................................................................................70 Okoljske dajatve v Sloveniji .........................................................................................................71 ZELENA DAVNA REFORMA ......................................................................................................71 TRGOVANJE Z EMISIJAMI IN KJOTSKI SPORAZUM ...............................................................73 POVZETEK IN VPRAANJA ..........................................................................................................74

OKOLJSKI IVLJENJSKI CIKEL IZDELKOV.................................................................................76 6.1 6.2 6.3 EKODIZAJN .....................................................................................................................................76 ZNAK ZA OKOLJE OKOLJSKA MARJETICA ...........................................................................79 POVZETEK IN VPRAANJA ..........................................................................................................80

EKOLOKI STANDARDI.......................................................................................................................81 7.1 7.2 7.3 ISO 14001 ..........................................................................................................................................81 EMAS ................................................................................................................................................82 POVZETEK IN VPRAANJA ..........................................................................................................83

RAVNANJE Z ODPADKI .......................................................................................................................84 8.1 8.2 8.3 8.3.1 8.3.2 8.3.3 8.4 STRATEKE USMERITVE RAVNANJA Z ODPADKI V EU .......................................................85 RAVNANJE Z ODPADKI V SLOVENIJI ........................................................................................89 EKOLOKE ZAHTEVE V ZVEZI Z EMBALAO .........................................................................92 Ukrepi za ravnanje z odpadno embalao v Sloveniji ....................................................................92 Prednostni red ravnanja z odpadno embalao ...............................................................................93 Ekoloke oznake za odpadno embalao ........................................................................................94 POVZETEK IN VPRAANJA ..........................................................................................................95

LITERATURA ..........................................................................................................................................97 PRILOGE NAA OKOLJSKA ZAVEST SEZNAM KRATIC NEKAJ SPLETNIH POVEZAV NA EKOLOKE TEME

II

Ekologija

UVODNE MISLI

Predmet Ekologija ni le eden od tevilnih predmetov vijeolskega tudija Ekonomije, temve tisti, ki je povezan z vsemi ostalimi. Omogoa holistini pristop, da pridobimo vpogled v povezanost med ravnanjem posameznika in drube ter posledicami v okolju. Znanje iz ekologije nam omogoa okoljevarstveni pogled na vsebine pri ostalih predmetih in gradi vrednostni sistem, ki usmerja k odgovornemu ravnanju v osebnem in kasnejem poklicnem ivljenju. Namen predmeta in priujoega gradiva je nadeti tudirajoemu 'ekoloka oala', ki nam pokaejo, da so mnoge sedaj prevladujoe prakse in navade z naravovarstvenega vidika kodljive in dolgorono nesprejemljive. Da lahko delujemo ekoloko osveeno, moramo izpolnjevati dva kriterija strokovno poznati ozko podroje, s katerim imamo opravka, hkrati pa videti prepletenost z drugimi okoljskimi uinki. Seznanjati se moramo z najnovejimi strokovnimi spoznanji, ki so povezani z naim delom in odloitvami v vsakdanjem ivljenju. Unievanje narave in posledice le-tega za zdravje naravnih sistemov in ljudi se pojavljajo z neverjetno naglico vsak dan smo pria novim znanstvenim spoznanjem, strokovnjaki pa hkrati opozarjajo, da mnogo vzrokov e ne znajo pojasniti, prav tako pa predvideti posledic v prihodnosti. Navedeno pomeni, da je gradivo o okoljevarstveni problematiki nepopolno e v trenutku, ko je objavljeno. Zato naj slui zgolj kot osnova za razprave o okoljskih problemih in njihovem reevanju med 'ivimi' urami izvedbe tega predmeta. Pri tem Vam elim veliko raziskovalnega in kritinega duha.

Avtorica

Ekologija

ZAKAJ VAROVATI OKOLJE?

Jaka ne more brez porta. Najraje borda. Ko pri nas ni snega, uiva visoko v gorah na evropskih ledenikih. V oli obravnavajo okoljske probleme. Jaka ne kae zanimanja. Soolka: Jaka, ledeniki se talijo. e bo lo tako naprej, bo tudi z bordanjem na njih konec. Jaka: Oh, jaz bom e e lahko, za kasneje me pa ne briga. Kako bi komentirali Jakov odgovor? V nadaljevanju bomo videli, zakaj je taken odnos do naravnega okolja zaskrbljujo in nas, e bolj pa potomce, edalje bolj ogroa. 1.1 EKOLOGIJA IN SONARAVNI TRAJNOSTNI RAZVOJ

Jaka iz uvoda je tipien predstavnik mnogih, ki noejo gledati dlje od svojih trenutnih elja in koristi. Noejo se 'obremenjevati' z razmiljanjem, ali bo sedanja generacija naslednjim zapustila svet, ki jim bo omogoal ne le portne radosti, temve sploh monosti za zdravo in kvalitetno ivljenje. e pogledamo e interes nekaterih poslovneev elijo im hitreje obogateti, ekoloke posledice pri tem ne tejejo in predpisi o varovanju okolja jim po njihovem mnenju omejujejo podjetniko svobodo. Politiki imajo pogosto e bolj kratkoroen pogled do konca svojega tiriletnega mandata. Na drugi strani pa je okoljske probleme mogoe reevati le dolgorono. Kako razreiti to nasprotje? Znanstveniki, politiki in javnost se zaenjamo zavedati, da se svet zadnja desetletja razvija v napano smer, ki se kae v prekomernem onesnaevanju okolja. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je sedanji sistem dolgorono nevzdren, saj priakujemo in zahtevamo nenehno rast proizvodnje in potronje, s imer je povezana rast porabe naravnih virov in onesnaevanja, eprav so na planet in njegovi viri omejeni ter smo e dosegli rob njegove zmogljivosti.

Slika 1: Zahvala za darove narave neko, danes pa? Vir: http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/Zivljenje_mamuta_09.htm (levo) in http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=16760 (desno) Ekologija loveka prouuje razmere za ivljenje loveka v naravi, ire pa je ekologija veda o medsebojnih povezavah in vplivih med ivimi bitji ter njihovim okoljem. lovek (druba) s svojimi dejavnostmi proizvodnjo, potronjo, prometom itd. zelo vpliva na naravo, ne bi pa je smel degradirati 1 ali unievati. Da se odvrnejo te nevarnosti in ogroanje zdravja ljudi,
1

Degradacija okolja razvrednotenje, slabanje kakovosti okolja in ruenje ravnoteja pojavov v njem, kar se kae v slabanju ivljenjskih razmer, izrpavanju naravnih virov in zmanjevanju biotske raznovrstnosti (Lah, 2002, 46).

Ekologija

potrebujemo varstvo okolja: prizadevanja in aktivnosti za izboljanje in ohranjanje kakovosti lovekovega okolja in narave s pomojo tevilnih ukrepov zakonodajnih, ekonomskih, izobraevalnih, nartovalskih itd. (Plut, 2004; Lah, 2002). Varstvo okolja je tudi eden od temeljnih narodnogospodarskih ciljev in nalog sodobne drave. Seveda pa smo sooeni z nasprotujoimi si interesi med na eni strani eljo po nenehni gospodarski rasti, merjeni z rastjo bruto domaega proizvoda (BDP), in na drugi strani razvojem, ki bo trajnosten v okviru zmogljivosti okolja in uravnoteen z naravo.

Slika 2: Narodnogospodarski cilji drave med seboj tudi v nasprotju Usmeritev v sonaravni 2 trajnostni razvoj je kljuna za varstvo okolja. Izraz se je ire uveljavil, potem ko je bil predstavljen na Konferenci ZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992. Komisija ZN ga je definirala kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi bile ob tem ogroene monosti prihodnjih generacij za zadovoljitev njihovih potreb. Trajnostni razvoj zahteva ustvarjanje trajnega ravnoteja med naravo, drubo in gospodarstvom.

Slika 3: Trajnostni razvoj Vir: Lasten Celovito pojmovanje trajnostnega razvoja pomeni potrebo po absolutnem zmanjanju porabe naravnih virov ob hkratnem izboljanju kakovosti ivljenja. Zavzemanje za varovanje okolja

Bistvo trajnostnega razvoja je sonaravnost. Vendar se pojem trajnostni razvoj tudi zlorablja, saj se neredko uporablja za oznako razvoja, ki pomeni le nadaljevanje dosedanjega vzorca s tenjo po nenehni trajni gospodarski rasti, in sicer brez upotevanja omejitev okolja. Tako razumljen trajnostni razvoj pa ni so-naraven temve proti-naraven. To je tudi razlog, da mnogi okoljski strokovnjaki raje namesto trajnosten uporabljajo izraz sonaravni oziroma sonaravni trajnostni razvoj.

Ekologija

je v nenehnem konfliktu z interesom za im hitreji gospodarski razvoj. Po mnenju mnogih je koncept gospodarske rasti, kakrnega poznamo in izvajamo danes, nezdruljiv s konceptom trajnostnega razvoja. Proizvodnja in potronja bosta trajnostni le v dematerializiranem gospodarstvu, kjer bo poraba surovin in energije v primerjavi z dananjimi razmerami vsaj desetkrat manja (Spappens 1998, 77, 82). Trajnostno drubo bo mogoe uresniiti le s holistinim pristopom za vse lovetvo, torej na planetarni ravni, pri emer je nujna opustitev sedaj prevladujoih materialistinih vrednot in prehod k novemu merilu napredka kakovosti ivljenja. Le-ta je mogoa, e bo sodobna druba namesto unievalnega odnosa do narave ponovno kot v asu pred prevlado zahodne industrijske paradigme, ki vidi naravo zgolj kot proizvodni vir zaivela z drugimi deli narave v ravnovesju. lovek je neloljivo povezan z vsem ivljenjem na Zemlji. Njegovo gospodarsko aktivnost in potronjo omogoajo naravni viri, ki jih delimo na (Plut, 2004, 46): - Neobnovljivi (zaloge) fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin) surovine sonna energija veter, plimovanje, morski tokovi, biomasa3 geotermalna energija vodni viri zrak prst prostor in pokrajina storitve okolja ekosistemov (kroenje hranil, uravnavanje plinov,
podnebja, vode in motenj, zaita pred erozijo, samoistilne zmogljivosti) biotska raznovrstnost (habitati4, vrste, genski viri)

- Obnovljivi

- Drugi

Sedanji prevladujoi nain proizvodnje in potronje z izrpavanjem naravnih virov in kodljivimi emisijami in odpadki povzroa onesnaenje voda, zraka, izginjanje biolokih vrst, izrpavanje neobnovljivih naravnih virov, podnebne spremembe Dozdeva se nam, da so omenjeni procesi unievanja narave poasni, da jih obvladujemo oziroma bo zanje znanost nala pravoasne reitve, zato sedanjega ravnanja nismo pripravljeni spremeniti. Reevanje ekolokih problemov tako prenaamo v prihodnost, eprav so mnoga unienja nepovratna, njihovih dolgoronih posledic pa v veliki meri ne poznamo. Gledano s ire zgodovinske perspektive je odgovornost evropskih drav velika. Evropa je zibelka kapitalistinega sistema, ki se je z globalizacijskimi procesi raziril na vse svetovne regije in hkrati z gospodarskim razvojem povzroa globalne ekoloke probleme. Kae, da so se drave na evropskih tleh tudi prve resno zavedle pomena varovanja okolja in potrebe po

Pri natetih gre za posredno delovanje sonne energije. Habitat - ivljenjsko okolje rastlin in ivali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivalie.

Ekologija

prehodu v trajnostno drubo, v kateri ekonomski razvoj ne bo zapostavljal ekosistemskih omejitev in socialnih ciljev. Tudi zaradi zgodovinske odgovornosti morajo evropske drave s spremembo paradigme lastnega razvoja v smeri trajnosti dati vzgled dravam po svetu, ki elijo nadomestiti razvojni zaostanek s posnemanjem zahodnega ivljenjskega stila in netrajnostnega naina proizvodnje in potronje. Korak v to smer je vkljuitev trajnostnega razvoja med cilje razvojne politike Evropske unije in Slovenije. Okoljski standardi in inovacije so lahko pospeevalec drubenega in gospodarskega razvoja. Slovenija lahko pridobi konkurenne prednosti in izkoristi nove prilonosti, e se bo usmerila v raziskave in razvoj zelenih tehnologij, ki so uinkoviteje pri izrabi virov in prispevajo k znianju obremenjevanja okolja. 1.1.1 Antropocentrizem in ekocentrizem

Ko iemo danes razloge za brezobzirno izkorianje in unievanje narave, ugotavljamo, da je z razmahom zahodne civilizacije prevladal antropocentrini pogled na naravo in vera v neomejenost materialnega napredka. Antropocentrizem je preprianje, da je lovek gospodar narave in da lahko ivali, rastline in neivi svet neomejeno izkoria in uniuje (Pliani, 2003, 15). Za antropocentrien pogled na svet je znailna vera v tehnologijo kot reiteljico ekolokih problemov. Takno preprianje, ki je danes e prevladujoe, je ovira za sonaravni trajnostni razvoj. Temu nasprotna paradigma, ki temelji na spoznanjih znanosti in nezahodnih kultur, je ekocentrizem. Ekocentrizem je preprianje, po katerem je lovek del narave in je zato dolan z ivalmi, rastlinami in neivim svetom spotljivo ravnati in ga le zmerno obremenjevati (ibid.). Ekocentrini pogled izhaja iz zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti vseh delov ivega in neivega sveta. Da lovek ni dvignjen nad naravo, temve je le eden od sestavnih delov narave kot dinamine mree medsebojno povezanih razmerij, dokazujejo tudi najnoveja znanstvena dognanja 5 . Kako presenetljivo natanno se le-ta ujemajo z vedenji starih civilizacij ki pa jih je kasneje zahodna druba povsem zavrgla, saj je v njih videla le prazna verovanja primitivnih ljudstev pria nasvet indijanskega poglavarja pred poldrugim stoletjem.
Povejte svojim otrokom to, kar smo mi svojim: Narava je njihova mati. Karkoli se zgodi zemlji, se zgodi tudi njenim sinovom. Narava ne pripada loveku, lovek pripada naravi. lovek ni ustvaril mree ivljenja, lovek je le nit v tej mrei. Karkoli naredi mrei ivljenja, naredi sebi.
Poglavar Seattle, narod Squamish, 18546

Kvantni fiziki (npr. Fritjof Capra) vidijo naravo kot skupnost medsebojno soodvisnih ivih in neivih bitij, pri emer poudarjajo njihovo nehierarhinost. Pionir kvantne fizike je Einstein, ki v svoji avtobiografiji pie, da je ob novih spoznanjih doivel ok, saj so zamajala mehanicistine temelje zahodne znanosti (Pliani, 2004, 58 59).
6

Squamish so severnoameriki Indijanci (Ponting, 1993, 150; v: Pliani, 2003, 66).

Ekologija

Antropocentrizem se danes kae v elji po im veji potronji in posedovanju materialnih dobrin. V tabeli si poglejmo razvojne modele drubenega razvoja z razlinim obsegom antropocentrinega in ekocentrinega vrednostnega sistema. Tabela 1: Razvojni modeli drube glede na vkljuenost dejavnikov sonaravnega trajnostnega razvoja
Razvojni model
KONTROLA ONESNAEVANJA - antropocentrizem

Tip razvoja narava vrednost kot uporabna

Prostorska raven globalizacija prenos proizvodnje k zakonsko manj reguliranim lokacijam

Politika udejanjanja princip pipe na koncu

izkorianje naravnih virov eksponenna, trno vodena gospodarska rast zamenjevanje naravnega kapitala z ustvarjenim reciklaa celoten izdelka ivljenjski krog

kapitalsko intenzivne tehnologije

IBKA SONARAVNOST

skromne iniciative k lokalni ekonomiji, prevlada globalnega trga

pristop od navzdol

zgoraj

pristop k reevanju onesnaevanja tudi na izvoru meane kapitalskodelovno intenzivne tehnologije demokratino sodelovanje javnosti, odprtost do alternativ integracija okoljskih nael v sektorske politike ozelenjeni izrauni strokov in koristi

MONA SONARAVNOST

ohranjanje kritinega naravnega kapitala in biodiverzitete kvalitativni razvoj in princip previdnosti

okrepljena lokalna ekonomija in samozadostnost v okviru globalnega trga zelena in trgovina pravina

prehod od nematerialnim razvoja rasti k vidikom

IDEALNI EKOCENTRINI MODEL

nujnost razvoja Tretjega sveta narava kot vrednost sama po sebi biofizikalno razvoj uravnoteen

bioregionalizem razirjena lokalna samozadostnost

pristop od spodaj navzgor, decentralizacija intitucij prioriteta politiki okoljski

naravnih virov ni mogoe nadomestiti zadovoljevanje potreb, ne pa elja

ekoloka modernizacija proizvodnje, zelene tehnologije

Vir: Prirejeno po Baker, 2006 (v: Plut, 2009) Kot veina drugih drav tudi Slovenija e vedno udejanja z vidika sonaravnosti neustrezen razvojni model, tj. usmerjenost v gospodarsko rast, ki temelji na naraajoi porabi neobnovljivih naravnih virov in naraajoim onesnaevanjem, ki ga delno kontrolira s tehnologijo prestrezanja (end-of-pipe pristop). Le nekatere okoljsko ozaveene razvite drave so priele z uvajanjem modela ibke sonaravnosti (Plut, 2009, 11).

Ekologija

1.1.2

Okoljski paradoks BDP in gospodarske rasti

Ali prometni zastoji poveujejo blaginjo prebivalcev? Nihe razumen tega ne bo potrdil, pa vendar se nam ta izguba asa in energije statistino prikae kot povean BDP, in sicer preko veje prodaje goriva. Ta primer navajajo svetovno priznani ekonomisti, med njimi dva nobelovca (Stiglitz et al., 2009, 8), ki za Evropsko komisijo (2009c) ugotavljajo omejitve BDP kot kazalnika gospodarske storilnosti in drubenega napredka. e so ljudje zaskrbljeni zaradi kakovosti zraka in se onesnaenje zraka poveuje, potem bodo statistini izrauni, ki tega onesnaenja ne upotevajo, dajali napano oceno, kaj se dogaja z blaginjo dravljanov. Izrauni BDP kaejo precej bolje razmere, kot jih zaznava veina prebivalcev. Stiglitz (2008) opozarja, da nam to daje napane signale, saj tisto, kar merimo in deklariramo za na cilj, vpliva na nae odloitve. Ali je takna gospodarska rast, kot jo poznamo, res interes prebivalcev, e se jim zaradi nje poslabuje kakovost ivljenja in ogroa zdravje zaradi onesnaenosti?

Hitrost nima smisla, e gre v napano smer.

Mahatma Gandhi

Eden od kazalcev, s katerimi se poskua odpraviti tevilne pomanjkljivosti kazalca BDP, je Indeks pravega napredka (GPI Genuine progress indicator), ki skua napredovanje drube meriti bolj celovito. e temelji kazalec BDP na naelu ve je bolje kot manj, GPI upoteva, da je manj vasih bolje kot ve. Do kaknih velikih razlik prihaja pri merjenju razvoja drave z uporabo BDP oziroma GPI na prebivalca, nam na primeru ZDA kae slika 4.

Slika 4: Razlika med BDP in GPI v merjenju napredka v ZDA v obdobju 19502004 Vir: http://www.beyond-gdp.eu (v: Kajfe, 2009) Tudi Evropska komisija in parlament (2009) ugotavljata, da so potrebni novi naini za merjenje blaginje, ki bodo temeljili na dejanskih vrednostih za ekoloke storitve, merili tudi negativen vpliv gospodarskega napredka na nae okolje in zdravje, prispevali k loitvi gospodarske rasti in pritiska na okolje ter k boljemu vkljuevanju okoljskih vpraanj v druge politike. 9

Ekologija

Ie se najprimerneja dopolnitev BDP. Dobra okoljska kazalnika sta okoljski (ekoloki) in ogljikov odtis (stopinja, sled), vendar imata oba omejeno podroje uporabe 7 . Evropska komisija bo leta 2010 predstavila pilotno razliico indeksa obremenitve okolja. Ta indeks bo odraal onesnaenje in druge kodo okolju znotraj ozemlja EU, da bi se ocenilo rezultate naporov za varstvo okolja. Padec vrednosti indeksa bo prikazoval napredek pri varstvu okolja. Zajemal bo glavne sklope okoljske politike: podnebne spremembe in rabo energije, naravo in biotsko raznovrstnost, onesnaenje zraka in vplive na zdravje, rabo vode in onesnaevanje, nastajanje odpadkov in rabo virov.

Velika pomanjkljivost kazalca BDP na prebivalca se kae tudi pri vpraanju razdelitve oz. dohodkovne neenakosti. Tudi e BDP na prebivalca raste, lahko tevilo ljudi na robu revine naraa. In ravno revneji ivijo na najbolj degradiranih podrojih, eprav onesnaujejo manj. Njihovo zdravje je zato bolj ogroeno in ranljivost v naravnih nesreah veja. S tem se povezujeta socialna izkljuenost in okoljska prikrajanost. 1.1.3 Sindrom NIMBY in NIMET

Ob pogosto prisotni brezbrinosti dananje drube in posameznikov do irih okoljskih problemov in nepripravljenosti, da bi razmiljali o okoljskih posledicah svojega ravnanja, pa smo pria razirjenemu pojavu sindroma NIMBY (Not In My Back Yard - ne na mojem dvoriu). Gre za nasprotovanje prebivalcev gradnji odlagali, cest, termoelektrarn in drugih objektov, ki bi bila v bliini njihovih domovanj. Ko se v drubi razpravlja o potrebi po zmanjanju energetske porabe, o ukrepih za zmanjanje odpadkov, cestnega prevoza ipd., se mnogi z omejitvami ne strinjajo, posledic takne potronike 'svobode' pa ne elijo gledati na svojem 'dvoriu'. Sindrom NIMET (Not In My Election Time) se pojavlja pri politikih. Ti so odvisni od javnega mnenja in eprav se zavedajo, da bi bilo v zvezi z doloenim problemom potrebno ukrepati, da se prepreijo bodoe negativne posledice, tega v asu svojega mandata niso pripravljeni storiti, ker reitvi takrat prevladujoe javno mnenje ni naklonjeno.

ZELENI PREMISLEK

Razmislite o primerih sindroma NIMBY in NIMET pri reevanju aktualnih lokalnih ali irih problemov. Kje vidite reitve?

Ogljikov odtis zajema samo izpuste toplogrednih plinov. Okoljski odtis izkljuuje nekatere vplive, npr. na vodo. Evropska komisija ju preskua skupaj z drugimi kazalniki za spremljanje Tematske strategije o trajnostni rabi naravnih virov in Akcijskega narta za biotsko raznovrstnost.

10

Ekologija

1.1.4

Okoljsko odgovorno ravnanje in zapornikova dilema

Najpogosteji argument, s katerim posameznik zagovarja svojo nepripravljenost, da preneha z okoljsko kodljivim obnaanjem, je: Jaz bi si e prizadeval, kaj pa, e si drugi ne bodo in bo moj trud zaman. Kadar tudi veina drugih tako razmilja, do izboljanja ne more priti. V teoriji iger je ta problem poznan kot 'zapornikova dilema'.
'Zapornikova dilema': Sodelovati ali okoristiti se? Policija loeno zasliuje dva, ki sta skupaj izvedla rop. Po priprtju med sabo ne moreta ve govoriti. Vesta, da ima policija, e od njiju nihe ne prizna, dovolj dokazov le za njune manje prekrke, za katere lahko vsakega obsodi na pol leta zapora. e priznata oba, dobi vsak pet let. e eden od njiju dejanje prizna, drugi pa ne, potem bo tisti, ki je priznal, za nagrado izpuen, drugi pa bo el v jeo za deset let. Vsak od njiju se mora odloiti, ali bo prial proti drugemu in se s tem okoristil (pod pogojem, da ga drugi ne bo izdal), ali pa bo 'sodeloval' s partnerjem, pri tem pa tvegal posledice, ki jih bo utrpel, e bo egoistino ravnal partner. Najvejo skupno (ne posameznikovo) korist doseeta, e nihe od njiju ne izbere monosti, da bi se okoristil na raun drugega, je pa takna sodelovalna odloitev povezana s precejnjim tveganjem.

Kaj ima opraviti zapornikova dilema z okoljsko odgovornim obnaanjem? Gre za dilemo, ali bomo sodelovali za dobrobit vseh ali si dolgorono kodili, ker bo vsak gledal samo na svojo kratkorono korist, eprav na kodo drugih. tevilni znanstveniki so analizirali omenjeno 'zapornikovo dilemo' oziroma problem medsebojnega zaupanja, tako v zvezi z reevanjem okoljskih problemov kot npr. na podroju biologije, poslovnih ved, nevarnosti jedrskega spopada, porta itd. Raziskave so potrdile staro ljudsko modrost, da se na dolgi rok splaa delovati sodelovalno in pozitivno.

Dobro rodi dobro.

Kar seje, to bo el.

Zmanjanje onesnaevanja zahteva doloene spremembe v obnaanju odpovedati se moramo svojemu dosedanjemu lahkomiselnemu ravnanju, rtvovati nekaj svojega udobja in asa, lahko tudi denarja. Za posameznika bi bilo najbolje, da bi to storili drugi, on pa ne bil bi deleen koristi zaradi bolj zdravega okolja, sam pa bi ohranil svoje kodljivo obnaanje in za skupne cilje ne bi niesar rtvoval. Zelo pomembno je medsebojno zaupanje. Kadar se v drubi dogovarjamo s figo v epu naj se okoljsko odgovorno obnaajo drugi, sami pa bomo poiskali vse monosti, da dogovorjena pravila izigramo izgublja okolje in posledino mi vsi. e dvomimo v sodelovalno ravnanje drugih, bomo tudi sami dajali prednost lastni kratkoroni koristi. Posledica takega nezaupanja in nekooperativnosti je velika skupna izguba oziroma ogroenost vseh. Naravni viri, kot sta zrak in voda, so javne dobrine, ki so na razpolago vsem. Za isto okolje in ohranjanje naravnih virov je potreben skupen napor, koristi od tega pa so deleni tudi tisti, ki se za maksimiranje lastnih koristi izogibajo svojim obveznostim oziroma s tem povezanim strokom. Gre za t. i. problem zastonjkarstva (ang. free riding) ivljenja na raun drugih. Okoljska politika mora to upotevati in z obsenim informiranjem opozarjati na posledice individualnih odloitev, ki so kodljive za drubo kot celoto. 11

Ekologija

ZELENI PREMISLEK

Vzemite si nekaj asa in razmislite o naslednjih vpraanjih: Katere vsakodnevne dejavnosti sodobnega loveka po vaem mnenju najbolj obremenjujejo okolje? Katere so tiste spremembe navad in obiajne prakse, s katerimi lahko posameznik prispeva k zmanjanju onesnaevanja? Svoje odgovore si na kratko zabeleite, nato pa jih primerjajte z monostmi, navedenimi v brouri Evropske komisije Naredite korak za isteje okolje! Kaj ste ugotovili? Ste nali marsikaj, na kar ste pozabili? Ali pa ste sami vkljuili tudi mone spremembe, ki jih avtorji broure niso zajeli? Se vam zdijo nekateri ukrepi bolj nujni kot drugi? Kateri, zakaj? Svoje ugotovitve prediskutirajte s soolci.

1.2

POVZETEK IN VPRAANJA

Z varstvom narave se mora lovek samozaititi. Ponovno moramo ozavestiti to, kar so nai predniki vedeli in v skladu s tem tudi iveli lovek je del narave in od nje usodno odvisen. Potrebujemo temeljito spremembo sedanjih vzorcev proizvodnje in potronje. Trajnostni razvoj je razvoj, s katerim sedanja generacija, ko zadovoljuje svoje potrebe, ne sme ogroziti te iste monosti prihodnjim rodovom. O tem v zadnjih letih pogosto sliimo, pri udejanjanju tega koncepta uravnoteenega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja pa se precej zatika. Odpor izvira iz razirjenega preprianja, da je trajnostni razvoj sicer pozitiven za okolje, a kodljiv za gospodarsko rast. eprav je okolje temelj za gospodarsko aktivnost tako na mikro kot makro ravni, konflikt med paradigmo sonaravnega razvoja in konvencionalnim konceptom gospodarske rasti ni preseen. Druba bo trajnostna le, e bo spoznala svojo odvisnost od naravnega okolja in ga ne bo unievala. Danes prevladujoi antropocentrizem, ki je osredotoen zgolj na loveka, mora zamenjati ekocentrizem, ki se osredotoa na celotno naravo. Zaradi zmotne predstave sodobne drube, da si lahko naravo podredi, je ta drubo zaela ogroati in iz obrobnih postajajo problemi okolja vse pomembneji eksistenni in politini problemi. Obstojee neskladje med ekonomijo in ekologijo je razvidno tudi iz tega, da je dananji temeljni cilj razvoja in merilo napredka kazalec BDP, ki pa ne meri pomembnega vidika blaginje sedanje in bodoih generacij ohranjenosti narave in zdravega okolja. Ie se nov kazalec, t. i. 'zeleni' BDP, ki bi bil korigiran za degradacijo naravnih virov. Sindrom NIMBY kae na dvojnost ravnanja. Posamezniki noejo omejiti svojega ravnanja, ki povzroa okoljsko negativne posledice, teh pa v svoji okolici niso pripravljeni sprejeti. Sindrom NIMET je prisoten pri politikih, ki se zaradi kratkoronosti svojih mandatov noejo lotevati reevanja dolgoronih problemov.

Kljuni pojmi ekologija, sonaravni trajnostni razvoj, naravni viri, antropocentrizem, ekocentrizem, sindroma NIMBY in NIMET

12

Ekologija

Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Pojasnite bistvo koncepta trajnostnega razvoja. 2. Kaj vse spada med naravne vire? 3. V kaknem pogledu na naravo tii vzrok za dananje onesnaevanje okolja in netrajnostni model razvoja? Kako imenujemo takno preprianje? 4. V em je bistvo ekocentrinega pogleda na odnos med naravo in lovekom? 5. Kaken razvojni model je tipien za dananje razvite drave? Kaj so najpomembneje pomanjkljivosti tega modela? 6. Kakne spremembe vodijo drube k bolj trajnostnim razvojnim modelom? 7. Pojasnite, zakaj je pri okoljskih vpraanjih kljuno sodelovalno vedenje. 8. Sindroma NIMBY IN NIMET pojasnite na aktualnih primerih.

13

Ekologija

STANJE IN TRENDI V TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

LUI

CILJEV

SONARAVNEGA

V naravi loveke vrste je, da zavraa, kar je resnino, a neprijetno, in da sprejema, kar je oitno napano, a udobno. Kaj ima to preprianje H. L. Menckena, enega najbolj vplivnih amerikih piscev v prvi polovici prejnjega stoletja, opraviti z dananjo okoljsko krizo? 2.1 OKOLJSKA PODROJA KAJ SE DOGAJA?

Za zdravje in blaginjo ljudi je bistveno isto okolje. Medsebojni odnosi med okoljem in zdravjem ljudi pa so zelo zapleteni in jih je teko oceniti, zato je nujna uporaba naela previdnosti8. Najbolj znani vplivi na zdravje so povezani z onesnaenostjo zunanjega zraka in pitne vode. Precej manj je znanega o zdravstvenih posledicah nevarnih kemikalij. Noveja zdravstvena teava je povezana z naraanjem hrupa. Zdravje ljudi ogroajo tudi podnebne spremembe, tanjanje stratosferskega ozona, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemlji. V nai dravi spremlja onesnaenost okolja in zagotavlja kakovostne javne okoljske podatke Agencija RS za okolje (ARSO)9. V ta namen agencija razpolaga z ustrezno merilno mreo in laboratoriji. Na ravni Evropske unije ima podobno vlogo Evropska agencija za okolje (EEA European Environment Agency). ARSO vodi evidence emisij ter odreja in spremlja izvajanje sanacijskih programov povzroiteljev obremenjevanja okolja. Spremlja tudi emisije toplogrednih plinov ter izvaja sistemske ukrepe za njihovo zmanjevanje. Ena od vedno pomembnejih nalog agencije postaja priprava programov za zmanjevanje posledic in prilagajanje podnebnim spremembam, ki se v Sloveniji kaejo v spremenjenem padavinskem reimu, spremembi temperatur ter pogostejih naravnih ujmah. Kazalci okolja temeljijo na tevilnih podatkih, ki kaejo stanje in, kar je e zlasti pomembno, razvoj izbranega pojava (pogoj za to je dovolj dolga podatkovna asovna vrsta). S temi kazalci okolja kaejo na probleme, na katere mora odgovoriti okoljska politika, z njimi pa dobi uvid v okoljsko problematiko tudi splona javnost. Izbor kazalcev okolja temelji na DPSIR pristopu, katerega bistvo je ponazorjeno na sliki 5. DPSIR pristop omogoa analizo medsebojnih odnosov in vplivov razlinih dejavnikov na stanje okolja, saj kae verino povezavo od vzroka do okoljskega problema. Sestoji iz naslednjih komponent: gonilne sile Driving forces (dejavnosti, ki povzroajo poveanje ali zmanjevanje obremenitev okolja, npr. obseg proizvodnih, prometnih ali turistinih dejavnosti); pritiski Pressures (vplivi na okolje, npr. izpusti onesnaeval ali raba naravnih virov); stanje State (npr. raven onesnaenosti zraka, vodnih teles in tal); vplivi Impact (uinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih ivih bitij); odzivi Responses (odgovori drube na okoljske probleme, kot so ukrepi drave z uvedbo davkov na rabo

Glej poglavje 4. Dosegljivo na: http://www.arso.gov.si/.

14

Ekologija

naravnih virov, nalobe podjetij v nadzor nad onesnaevanjem in nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih).

Slika 5: DPSIR pristop (Driving forces Pressures State Impact Responses) Vir: ARSO, 2009 2.1.1 Zrak

Onesnaen zrak je kodljiv, tako loveku kot celotni naravi. Ni le lokalni problem, saj se emisije mnogih onesnaeval irijo preko meja. Za zdravje so najbolj kodljivi prani delci in prizemni ozon 10 . Med druge peree probleme spada e onesnaevanje zunanjega zraka z veplovim dioksidom in duikovimi oksidi. Prani delci so posledica lovekovih dejavnosti, kot so promet, proizvodnja energije, ogrevanje stanovanj in industrija. Prani delci PM10 (manji od 10 m) so kodljivi, ker lahko prodrejo globoko v pljua. e smo izpostavljeni takni onesnaenosti dlje asa, nastopijo teave z dihanjem ali celo smrt. Izpostavljenost lahko kodi ljudem vseh starosti, e posebej pa so ogroeni ljudje s srnimi in dihalnimi teavami. tudije potrjujejo povezavo med onesnaenostjo zraka zaradi pranih delcev PM10 ter pojavom astme11 pri otrocih12. Ker delci e v zelo nizkih koncentracijah vplivajo na zdravje ljudi, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni priporoila mejne vrednosti, pod katero bi bila vsebnost delcev v zraku nekodljiva za zdravje. V Sloveniji je raven onesnaenosti zunanjega zraka z delci PM10 nad dovoljenimi vrednostmi, ki jih doloajo slovenski predpisi. Do povianih koncentracij delcev prihaja predvsem v zimskih mesecih (ARSO KOS 2008).

Prizemni ali troposferski ozon nastane z reakcijo hlapljivih organskih spojin in duikovih oksidov na sonni svetlobi. Astma je kronino vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal ali drailnih snovi v zraku. Je najpogosteja kronina bolezen pri otrocih in najpogosteji vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. Otroci so v Sloveniji izpostavljeni koncentracijam 3040 g PM10/m3, kar je nad priporoeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije. Z zmanjanjem koncentracije delcev PM10 bi zmanjali bolezni spodnjih dihal sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kaelj (ARSO KOS, 2009).
12 11

10

15

Ekologija

ANALIZIRAM

Na spletni strani ARSO Kazalci okolja najdite zadnje podatke o onesnaenosti zraka z delci v Sloveniji. Ugotovite, v katerih mestih je dnevna in povprena letna koncentracija PM10 najvekrat nad dovoljeno vrednostjo in kako se stanje spreminja po letih. Prizemni ozon, ki je prav tako antropogenega izvora, lahko e pri nizkih koncentracijah povzroa zdravstvene teave, kot so oteeno dihanje in razvoj dihalnih bolezni (astma, pljunica, bronhitis) pri najbolj ogroenih skupinah ljudi, kot so otroci in stareji. Povzroa tudi pokodbe na rastlinah in ekosistemih. Posledica je poveana dovzetnost za razvoj razlinih bolezni ter veja ranljivost ob napadih kodljivcev in ekstremnih vremenskih dogodkih. Vzrok za prizemni ozon (O3) so predvsem avtomobilski izpuni plini, kot so duikovi oksidi (NOx), in hlapljive organske spojine 13 . Ozon, ki opravlja ivljenjsko pomembno funkcijo v zgornji atmosferi, je pri tleh zelo kodljiv. Najve teav se pojavlja poleti, ker ostaja ozon zaradi vroine ujet blizu tal. V Sloveniji je raven onesnaenosti zraka z ozonom v zadnjih letih na veini merilnih mest, tudi na podeelju in v vijih legah, nad ciljno in dolgorono naravnano vrednostjo, marsikje pa je preseena tudi opozorilna vrednost. Najveji krivec je cestni promet, ki povzroa okoli dve tretjini onesnaenosti z ozonom. Najbolj onesnaeno obmoje je Primorska, kjer pa je pridruen e dodatni dejavnik prenos ozona iz italijanske Padske niine. Onesnaevanje zunanjega zraka z veplovim dioksidom (SO2) izhaja predvsem iz tokovnih virov, kot so termoelektrarne, toplarne, na urbanih obmojih pa tudi manje kotlovnice na premog. veplov dioksid lahko nastaja tudi v nekaterih industrijskih procesih (npr. pri proizvodnji celuloze14). tevilo preseganj koncentracij veplovega dioksida je v Sloveniji mono upadlo, kar gre pripisati predvsem zaetku obratovanja razvepljevalne naprave na bloku 4 Termoelektrarne otanj, uvajanju zemeljskega plina in tekoih goriv z nijo vsebnostjo vepla ter porastu ogrevanja s toplovodom. Preseganja se obasno e pojavljajo v okolici TE otanj ter v Zasavju. veplov dioksid ima moan zakisljevalni uinek, zato lahko poviane koncentracije povzroajo kodo na ekosistemih, zdravju ljudi in na zgradbah (korozija). Vseeno pa ostaja s priblino polovinim deleem energetski sektor najveji onesnaevalec z veplovim dioksidom.

Hlapljive organske spojine (HOS) oziroma VOC (Volatile Organic Compounds) so kemikalije, ki so pogosto sestavina premazov lakov in barv. Izhlapevajo med barvanjem in kasneje.
14

13

Proizvodnja celuloze je povezana s proizvodnjo papirja, ki sodi med najveje industrijske onesnaevalce okolja. Ta proizvodnja je tudi na prvem mestu po emisiji duikovih oksidov iz industrije.

16

Ekologija

Med pline, ki povzroajo zakisljevanje, razen veplovega dioksida, pritevamo e duikove okside. Promet je najveji povzroitelj duikovih oksidov. Ti imajo v povezavi z drugimi onesnaevali (prizemni ozon, veplov dioksid, delci, strupene kemikalije) tevilne negativne posledice za zdravje ljudi in povzroajo mutacije, pokodbe na ekosistemih in zgradbah. Drugi pomembneji vir duikov oksidov so e kotlovnice in termoelektrarne. 2.1.2 Ozonska luknja

Ozonski pla, ki je na viini od 14 do 25 km, iti ive organizme pred kodljivimi ultravijolinimi arki (UV) iz vesolja. ivljenja na Zemlji brez njega ne bi bilo. loveku previsoka doza UV sevanja oslabi imunski sistem, povzroa konega raka, staranje koe in pokodbe oi.

Slika 6: Ozonska luknja nad Antarktiko Vir: http://www.nasa.gov/vision/earth/environment/ozone_resource_page.html (27. 11. 2009) Ozonska plast se tanja povsod, najbolj pa nad Antarktiko, ker so tam temperature najnije. Iz satelitskih meritev je razvidno, da je obmoje izrazitega redenja ostro zamejeno, zato govorimo o ozonski luknji. Ta dosee najveji obseg na zaetku jeseni. Pred tremi desetletji je bila ozonska luknja velika priblino kot Kuba, do danes pa se je poveala na povrino, primerljivo s Severno Ameriko. Vzrok za razgradnjo ozona so CFC-ji15, ki smo jih mnoino uporabljali kot potisni plin v sprejih in kot hladilni plin. Ko so ugotovili, da v vijih plasteh atmosfere CFC-ji reagirajo z ozonom, so bile razsenosti kode e okantne. Od sprejetja mednarodnega sporazuma Montrealskega protokola pred dvema desetletjema se je svetovna poraba ozonu neprijaznih snovi zmanjala za 95 odstotkov. Danes CFC-ji e izhlapevajo iz zavrenih hladilnih in zamrzovalnih aparatov na smetiih. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo z izvajanjem dogovorjenih ukrepov povprena koncentracija ozona obnovila do leta 2050, ozonska luknja nad Antarktiko pa naj bi izginila med letoma 2060 in 2075. Uporaba snovi, ki tanjajo ozonski pla, je danes veinoma prepovedana16. Slovenija ozonu kodljivih snovi ne proizvaja.

15

Klorofloroogljikovodiki, tudi freoni.

16

Izjema so nekatere snovi iz vrste HCFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo e tri leta, ter haloni kot protipoarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji.

17

Ekologija

2.1.3

Podnebne spremembe

Pojem podnebje (klima) pomeni znailnosti vremena na kaknem obmoju v daljem asovnem obdobju. Spremembe podnebja so lahko naravne: npr. po zadnji ledeni dobi pred 11.500 leti so bile globalne temperature 5 C nije v primerjavi s sedanjimi. To, kar je novo danes, pa je dejstvo, da smo pria izjemno hitrim podnebnim spremembam, ki so posledica naraanja temperature. Ljudje se do sedaj nismo dovolj zavedali odvisnosti ivljenjskih razmer od vremena in podnebja. Najpomembneje sestavine, od katerih sta odvisni srea in blaginja ljudi, so varnost, materialna blaginja, zdravje in drubeni odnosi. Podnebne spremembe, ki smo jim e pria in ki bodo v prihodnosti vedno bolj izrazite, lahko mono ogrozijo prav vse sestavine kakovostnega ivljenja (Kajfe Bogataj, 2009, 2). Pria smo vianju globalnih temperatur zraka in oceanov, taljenju ledu ter globalnemu zvievanju povprene morske gladine. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo za lovetvo eno izmed najvejih okoljskih, drubenih in gospodarskih nevarnosti. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), na osnovi izsledkov tevilnih znanstvenih raziskav, potrjuje, da je segrevanje podnebnega sistema nedvoumno. Veina znanstvenikov se strinja, da gre segrevanje pripisati predvsem poveevanju koncentracije17 toplogrednih plinov (TGP), ki v ozraju zadrijo del toplote, so pa posledica predvsem lovekih dejavnosti. Od TGP najve k dodatnemu (od ljudi povzroenemu) toplogrednemu uinku prispeva ogljikov dioksid (CO2). Njegov dele v industrijsko razvitih dravah predstavlja kar 80 odstotkov vseh emisij TGP18.

Slika 7: Uinek tople grede toplogredni plini v atmosferi zadrijo del toplote Vir: Evropska komisija, 2009a

Koncentracijo plinov v ozraju lahko izrazimo v delcih na milijon (ppm) ali milijardo (ppb). Boljo predstavo dobimo, e vemo, da je ppm en kubini centimeter (cm3) plina na kubini meter (m3) zraka. Poleg CO2 med TGP spadajo e metan, duikov oksid in fluorirani TGP. Ker se TGP razlikujejo v absorbciji, emisijo drugih toplogrednih plinov izraamo sorazmerno s potencialom globalnega segrevanja v enotah emisije CO2 (ekvivalentih CO2). Velike razlike so tudi v ivljenjski dobi v ozraju CO2 ostane v ozraju od 50 do 200 let, metan od 10 do 15 let, nekateri fluorirani TGP pa imajo ivljenjsko dobo nekaj tisoletij (Evropska komisija, 2009a).
18

17

18

Ekologija

V zadnjem stoletju in pol se je povprena temperatura Zemlje zviala za skoraj 0,8 C na svetovni ravni in za priblino 1 C v Evropi. Brez svetovnega ukrepanja za omejitev emisij se bodo lahko po priakovanjih IPPC temperature po svetu poviale e za od 1,8 do 4 C do leta 2100. To pomeni, da bi povianje temperature od predindustrijske dobe preseglo 2 C. Nad to mejno vrednostjo postane monost nastanka nepovratnih in katastrofalnih sprememb veliko verjetneja. Emisije TGP povzroajo veliko zaskrbljenost, ker so uinki na podnebje kumulativni, ireverzibilni in globalni. Pokaejo se z velikim asovnim zamikom dananje emisije bodo povzroale teave prihodnjim rodovom. Na sliki 8 vidimo, da se dele CO2, ki ostaja v ozraju po izgorevanju fosilnih goriv, sicer v zaetku hitro zmanja, a tretjina ostane v atmosferi e po sto letih in petina po tisoletju. Navedeno pomeni, da bo 'zdravljenje' planeta zaradi preteklih emisij trajalo zelo dolgo, tudi e nam bo uspelo zmanjati bodoe izpuste TGP.

Slika 8: Leta znievanja delea CO2, ki ostaja v ozraju po izgorevanju fosilnih goriv Vir: Atmos. Chem. Phys. 7, 22872312, 2007 (v: Kajfe Bogataj, 2009) Gozdovi skladiijo pomembne koliine CO2 in tako zmanjujejo nadaljnje poveevanje koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi 19 . Gozd opravlja tudi druge nenadomestljive funkcije, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, ienje vode in prepreevanje erozije. Na sliki 9 vidimo, da pokrivajo gozdovi okoli 30 % svetovnega kopnega, vendar je porazdelitev zelo neenakomerna ez 60 drav ima gozdnatih povrin manj kot desetino svojega ozemlja. Slovenija ima ta dele nad 60 % in je po gozdnatosti na tretjem mestu v Evropi, za Finsko in vedsko.

Olesenele rastline so pomemben vir ponorov CO2 , saj s pomojo fotosinteze iz zraka srkajo ogljikov dioksid; ogljik vgrajujejo v les, kisik pa sproajo v ozraje.

19

19

Ekologija

Slika 9: Svetovni gozd Vir: MEA - Millennium Ecosystem Assessment, 2005 Zaradi krenja in propadanja pa so gozdovi v nevarnosti. Krenje gozdov je vzrok za priblino 20 % svetovnih emisij TGP 20 (IPCC, 2007) ve kot vse emisije toplogrednih plinov v EU. Zmanjevanje emisij, ki so posledica krenja gozdov, je zato ena od kljunih nalog, da se svetovno segrevanje omeji na 2 stopinji Celzija. Je tudi strokovno uinkovit nain za prepreevanje podnebnih sprememb. Varovanje gozdov bo poleg tega koristilo biotski raznovrstnosti in ivljenju revnih (Evropska komisija 2008b). Kljuni razlog za krenje gozdov je gospodarski. Gozdovi se uniujejo, ker je kratkorono dobiek veji, e se zemlja, na kateri so gozdovi, uporabi za druge namene.

Slika 10: Podroja z najhitrejim krenjem gozda (rdee obarvano) Vir: MEA Millennium Ecosystem Assessment, 2005

Krenje gozdov povzroi, da se CO2 sproa iz dreves pri razgradnji biomase in gorenju, poleg tega pa nastajajo tudi emisije iz zemlje, npr. pri gorenju globokih otnih tal na podrojih, kjer je bil gozd izkren.

20

20

Ekologija

Od leta 1700 do danes smo globalno izgubili 40 % gozda. V obdobju 1990-2005 je svet izgubil prek 3 % svoje gozdne odeje. Letno znaa deforestacija - veidel v tropih - 13 milijonov hektarov (povrina, veja od estih Slovenij).

Slika 11: Antropogene spremembe rabe tal Vir: FAO 2006; Canadell et al. 2008, PNAS; Kajfe Bogataj 2009; Evropska komisija 2008b Znanstveniki, politiki in javnost se zaenjamo zavedati, da se nam razsipno troenje energije in onesnaevanje okolja lahko maujeta. Podnebne spremembe so realnost, kar je razvidno iz naslednjih dejstev (Evropska komisija 2009b): 11 od zadnjih 12 let je bilo najtoplejih v zgodovini. Morska gladina naraa skoraj dvakrat hitreje, in sicer 31 cm na stoletje v obdobju 1993-2003 v primerjavi z 18 cm na stoletje v obdobju 19612003, kar je posledica taljenja ledenikov in polarnega ledu. Satelitski podatki kaejo, da se od leta 1978 led na Severnem ledenem morju vsako desetletje skri za 2,7 %. Hladne noi in zmrzali so redkeje, vroinski valovi pa bolj pogosti. V zadnjem stoletju se je poveala koliina padavin v severnih dravah, zmanjala pa v Sredozemlju, Afriki in juni Aziji, zaradi esar so se suna obmoja poveala. koda zaradi poplav, su in vremenskih neurij v svetu strmo naraa. V primerjavi s pet desetletji nazaj je sedaj na leto tirikrat ve vremenskih katastrof, realna gospodarska koda pa je veja za sedemkrat. Letne kode so se v zadnje pol stoletja poveale s 4 na 40 milijard dolarjev. Del kod lahko pripiemo tudi hitremu naraanju prebivalstva in neprimernemu prostorskemu planiranju. Vreme in podnebne spremembe tudi ubijajo sedaj vsako leto okrog 65 tiso ljudi, kar je desetkrat ve, kot je rtev vojn. Podnebne spremembe bodo spremenile tudi razvoj in irjenje prenaalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan. Drave v razvoju eprav imajo najniji materialni standard, omejen dostop do globalnih virov in potronih dobrin ter malo obremenjujejo okolje bodo prizadete veliko bolj kot bogate drave, ki se bodo podnebnim spremembam lahko pravoasno prilagajale (Kajfe Bogataj, 2009). V Sloveniji se je v obdobju 19512000 temperatura zraka zviala za 1,1C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 C. Dvig temperature zraka ob povrju je oitno e malce 21

Ekologija

spremenil cirkulacijo ozraja, kar se odraa v spremenjeni koliini in porazdelitvi padavin ter koliini vlage v ozraju (ibid.). Na sliki 12 vidimo dokaz o uinku globalnega segrevanja v Sloveniji. Povrina Triglavskega ledenika znaa le e estino velikosti izpred poldrugega desetletja.
5,0 4,5 4,0 3,5 povrina v ha 3,0 2,5 2,0 1,5
1,1 0,7 1,1 0,7 3,0 4,3

Slika 12: Spremembe povrine Triglavskega ledenika Vir: Geografski intitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007

1,0 0,5 0,0 1992 1995 1999

2003

2005

2006

Slovenske raziskave kaejo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji poveala od 0,5 C do 2,5 C, do leta 2060 pa od 1 C do 3,5 C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne koliine padavin, saj je razpon priakovanj od +10 % do 30 %. Koliina padavin poleti se bo najverjetneje zmanjala za do 20 %. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je e teje napovedati, saj predviden dvig temperature do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od zaetka meritev meteorolokih spremenljivk v Sloveniji. Zato lahko podnebne razmere doseejo tudi stanja, ki si jih na osnovi poznavanja preteklosti ne moremo predstavljati. Vroe poletje leta 2003 kakrnega Evropa ni doivela vsaj zadnjih 500 let, ko in je umrlo ve kot 40.000 ljudi je bilo tak ekstremen primer (ibid.). Kar tiri petine emisij TGP v Sloveniji povzroajo energetika (to je proizvodnja elektrine energije v termoelektrarnah), raba energije v prometu, industriji ter gospodinjstvih (slika 13). Emisije so zadnji dve desetletji konstantno naraale, najbolj v prometu, kjer so se v primerjavi z letom 1986 ve kot podvojile. Zaradi velike (okoli dve tretjinske) pokritosti nae drave z gozdom lahko Slovenija pri zmanjevanju emisij toplogrednih plinov upoteva tudi ponore 21 (npr. leta 2005 za 27 %). Kljub temu se skupna koliina emisij poveuje. Analiza strukture emisij po vrstah TGP pokae, da ima najveji dele (82 %) ogljikov dioksid (CO2), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Glavni vir sta energetska proizvodnja in promet. Metan (CH4) predstavlja 11 %, glavni vir pa so odpadki22 in kmetijstvo. Diduikov oksid (N2O) prispeva 6 % emisij, glavni vir je prav tako kmetijstvo. Izpusti F-plinov23 so
21

Ker drevesa med rastjo iz ozraja absorbirajo ogljikov dioksid, je ta v njih nakopien, dokler se les ne razgradi po naravni poti ali zgori. Gozdovi tako ustvarjajo ponore CO2 in zmanjujejo uinek tople grede. Slovenija ima v tem oziru ugodno stanje, saj je veina njenih dreves starejih, ta pa so bolji ponori ogljikovega dioksida kot mlaje drevje.
22

O odpadkih ve v poglavju 8.

23

Mednje sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in veplov heksafluorid (SF6).

22

Ekologija

majhni (1 %), vendar zaradi visokega toplogrednega uinka njihov prispevek k segrevanju ozraja ni zanemarljiv (ARSO KOS 2009).
3% 2% 6%

proizvodnja elektrike in toplote promet

10%

31%

raba energije v industriji in gradbenitvu raba energije v gospodinjstvih in druga iroka raba kmetijstvo

12%

ind. procesi ter raba topil in premazov odpadki

13% 23%

ostalo

Slika 13: Najpomembneji viri izpustov toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji leta 2006 Vir: Poroilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjevanja emisij TGP do leta 2012, julij 2008 Pred iztekom Kjotskega protokola bi morali sprejeti nov mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki naj bi sedanjega nadomestil. Z novim sporazumom za obdobje po letu 2012 naj bi zagotovili, da se svetovna temperatura ne bi poviala za ve kot 2 C. Evropska unija se je v boju proti podnebnim spremembam med drugim zavezala, da bo do leta 2020 zmanjala izpuste, in sicer vsaj za 20 %, glede na raven iz leta 1990, ter poveala dele energije iz obnovljivih virov na 20 %. Slovenija obveznosti iz Kjotskega sporazuma24, ki ga je podpisala pred desetletjem, izpolnjuje le v majhni meri. V raziskavah in ukrepanju za najbolj razvitimi evropskimi dravami zaostajamo najmanj za desetletje, zato moramo v Sloveniji brez odlaanja pripraviti ocene ranljivosti Slovenije na podnebne spremembe, ki bodo upotevale napovedi scenarijev za prihodnje podnebje. Politika mora pretehtati tako monosti za blaenje podnebnih sprememb kot tudi razline opcije in strategije za prilagajanje. Pri osveanju ljudi in pri spreminjanju ivljenjskega sloga prebivalstva mora sodelovati celotna civilna druba (Kajfe, 2009, 2). Na sliki 14 so prikazane faze odzivanja javnosti na spreminjanje podnebja, ki smo jim vsakodnevno pria tudi v medijih. Ker naraajo kode zaradi vse pogostejih ekstremnih vremenskih pojavov (poplav, su, neurij, toe itd.), se poveuje nezadovoljstvo med ljudmi, naraajo zavarovalnine in davki, saj je poraba javnih sredstev za omilitev kode ob naravnih nesreah vedno veja.

Kjotski sporazum h konvenciji je Slovenija podpisala leta 1998. Ta ji nalaga zmanjanje emisij toplogrednih plinov (ogljikov dioksid, metan, diduikov monoksid, fluorirani ogljikovodiki, perfluorirani ogljikovodiki in veplov heksafluorid) za 8 % v obdobju 20082012, glede na izhodino leto 1986.

24

23

Ekologija

TIPINI ODZIVI DRUBE NA KLIMATSKE SPREMEMBE

Pri nas je varno, zato nenazadnje tu tudi ivimo.

DVOM

ZANIKANJE

Klimatske spremembe ne bodo hude, ne bodo prizadele ravno nas, do okolja smo prijazni, ni razlogov za skrbi. Za klimatska dogajanja so krivi drugi, ne mi, zato naj drugi problem tudi reujejo. Drava naj e vendar ukrepa! Zakaj to e zdavnaj ni storila?! Od nje kot davkoplaevalci to upravieno priakujemo.

OBTOBE

ZAHTEVE

Slika 14: Stopnje v odzivih drube na klimatske spremembe25 Vir: Prirejeno po Kajfe Bogataj, 2009 Slovenija ima precejnje teave z doseganjem ciljev, ki veljajo v okviru kjotskega protokola, predvsem zaradi naraanja cestnega prometa. Emisije CO2 iz tega vira so se v obdobju dveh desetletij poveale kar za 143 % (tabela 2). Ker izpuamo milijon ton CO2 na leto ve od kjotske obveze, bo Slovenija v tirih letih prisiljena kupiti za priblino 80 milijonov evrov dodatnih pravic za emisije oziroma emisijske kupone. Tabela 2: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji v obdobju 19862006 glede na prevozni nain in onesnaevala
1986 1.000 t ekvivalenta CO2 Promet - cestni - elezniki - letalski* Onesnaevalo - CO2 - CH4 - N 2O 1.982,6 18,3 32,4 4.605,9 20,0 171,3 133 9 429 1.955,7 76,9 0,6 4.753,4 42,3 1,5 143 - 45 150 2006 1.000 t ekvivalenta CO2 2006/1986 Sprememba v %

Opombe: * Izpusti TGP iz letalskega prometa se nanaajo samo na lete v Sloveniji. Vir: MOP, ARSO, Slovenia's National Inventory Report 2008 (v MOP ARSO, Okolje in promet, 2008, 43)

25

Gre za stopnje, prirejene po avtorici Kubler-Ross: lovekov ustveni odziv, ko se mora sooiti z nepriakovano spremembo, ki povzroi izgubo dosedanjega naina ivljenja (zaradi bolezni, smrti, gmotne izgube itd.), gre od zaetnega zanikanja do jeze, pogajanja/proenj, depresije in na koncu sprijaznjenja.

24

Ekologija

e elimo omejiti bliajoi se dvig globalnih temperatur na dogovorjeno raven, ki je najve 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, je potrebno takoj ukrepati, e posebej na podroju energetske uinkovitosti in obnovljivih virov energije.
ZELENI PRIHRANEK

Mnogo lahko storimo, da zmanjamo svoj CO2 odtis, hkrati pa si zniamo stroke. Nekaj primerov najdemo na: http://www.focus.si/prihrani.php . Svoj CO2 odtis si lahko tudi izraunamo, npr. na: http://www.umanotera.org/index.php?node=170 2.1.4 Voda

Dejstvo, da ivljenja brez iste vode ni, smo v preteklem obdobju hitrega 'napredka' ignorirali. Veina rek se od industrijske revolucije naprej uporablja kot prirono pot, da se znebimo odpadkov in strupenih odplak, ki jih vodni tok odnese v morje. Na tisoih kilometrih vodnih poti onesnaena voda uniuje biotsko raznovrstnost in koduje zdravju ljudi ter na koncu onesnai obalne in morske vode. Iz industrijskih obratov, s polj, z velikih farm in iz naselij se v tla, podzemne in povrinske vode steka voda, ki je obiajno nepreiena. Polovico umetnih gnojil in pesticidov de iz zemlje spere v vodo. Sledi pesticidov in nitratov zato zlahka najdemo tudi v nai pitni vodi. Poleg tega podtalne vire rpamo veliko hitreje, kot so se z leti sposobni sproti polniti. Dejstva, da so za polnjenje naravnih zbiralnikov potrebna stoletja, ne upotevamo. Danes so vodni viri tako mono onesnaeni in raven podzemnih voda e toliko zniana, da pomanjkanje pitne vode e ogroa lovetvo (Kemijskovaren.si). Kvalitete vode pogosto ne moremo oceniti samo s pomojo naih utov, saj tevilnih strupenih snovi ne vidimo in ne vonjamo. Celo z najbolj natannimi laboratorijskimi analizami je nekatere nevarne snovi, kot so na primer ostanki pesticidov, teko zaznati. Z razvojem novih metod pa se v vodi odkriva vedno ve novih onesnaeval.
Raziskava: Okoli 50 milijonov Amerianov pije onesnaeno vodo Okrog 50 milijonov Amerianov mora piti vodo, ki vsebuje poviane koncentracije razlinih kemikalij ali bakterij iz odplak in poviane koncentracije radioaktivnih snovi. Do onesnaenja prihaja predvsem pri sistemih, ki z vodo oskrbujejo do 20.000 ljudi. Posebej problematien je poloaj v olah, ki imajo lastne vodne vire.
Povzeto po STA, 10. 12. 2009

Veliko breme za evropske vodne vire je poljedelstvo, saj povzroa vedno veje pomanjkanje vode in kodo ekosistemom. Pretirano izkorianje vodnih virov poveuje monost hudega pomanjkanja vode med sunimi obdobji. Povzroa tudi zmanjano kakovost vode, saj so onesnaevala manj razredena. Hudo ogroeni so lahko tudi reni in jezerski ekosistemi, saj se pokoduje ali odmre veliko rastlin in ivali, ko vodostaji upadejo ali se popolnoma izsuijo. 25

Ekologija

Z ekstremnimi vroinskimi in sunimi razmerami, deevji in poplavami se spopadajo tevilni predeli v Evropi. Prilagajanje podnebnim spremembam se osredotoa predvsem na teave z vodo, zlasti suo. V Evropi je evtrofikacija eden glavnih tipov onesnaenja voda. Vzrok je poviana koliina hranil (duika in fosforja) zaradi gnojenja v kmetijstvu in razlinih odplak. Visoka vsebnost hranil v vodi lahko povzroi resne spremembe v sestavi rastlinskih in ivalskih vrst, ki naseljujejo vodotok. Pospei se rast alg, zaradi esar se povea motnost vode. S tem se poslabajo ivljenjski pogoji za ribe, saj teje najdejo hrano. Prizadete so podzemne vode, reke in jezera, obalne vode ter ekosistemi odprtega morja.

Slika 15: Evtrofikacija povzroa cvetenje alg Vir: http://www.play-withwater.ch/d4/index.cfm?pageNo=6&systemNo=3&eksperimentNo=304&language=si (1. 10. 2009) Slovenija je za sedaj e vedno bogata s kakovostno pitno vodo in bi lahko bila v prihodnosti ena tistih drav, kjer bi voda predstavljala veliko strateko prednost, vendar bomo morali v prihodnosti ve pozornosti nameniti ohranjanju njene kvalitete in dobremu kemijskemu stanju. Strokovnjaki opozarjajo, da ravno zaradi relativno velikih razpololjivih koliin vode v Sloveniji onesnaenih vodonosnikov ne saniramo, temve raje poiemo nov vodni vir. Analize kaejo tudi, da postajajo slovenska gospodinjstva v porabi vode vedno bolj neracionalna (Breni et al., 2005).
eprav smo po dostopnosti pitne vode med najboljimi dravami na svetu, smo lahko pria nerazumni praksi, ki jo komentira direktor Slovenske turistine organizacije D. Piciga (2009): Ob tem se spraujem, zakaj v naih gostilnah in restavracijah gostom ne ponudijo vode iz pipe. To Izraelce in Japonce, ki o pitni vodi iz pipe lahko samo sanjajo, zelo presenea, saj ves as posluajo zgodbe o kakovosti nae pitne vode, na mizo pa jim prinesejo vodo v plastenkah. ZELENA NALOGA

Evropska okoljska agencija (EEA) v programe za isteje okolje edalje bolj vkljuuje dravljane, zato uvaja monosti za aktivno sodelovanje. Prebivalci e lahko na portalu Eye on Earth (Oko na zemlji) sporoajo svoje ocene kopalne vode na posameznem kopaliu in svoje opaanje primerjajo z uradnimi ocenami. EEA pripravlja podoben portal tudi za merjenje kakovosti zraka. 26

Ekologija

V poroilu o kakovosti kopalnih voda, ki ga vsako leto objavlja Evropska komisija, poiite poroilo za Slovenijo (http://ec.europa.eu/environment/water/waterbathing/report_2009.html) in komentirajte glavne ugotovitve. 2.1.5 Biotska raznovrstnost

Biotska raznovrstnost (diverziteta) pomeni raznolikost ivih organizmov oziroma bogastvo vseh ivljenjskih oblik. Zajema razline naravne sisteme ekosisteme 26 , ki sestavljajo ivljenje na Zemlji. Biotska raznovrstnost je temelj naega obstoja, saj nam zagotavlja hrano in kisik. Popolnoma smo odvisni od delovanja ekosistemov uravnavanja razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom, ozonske plasti v stratosferi (zadrevanje UV sevanja), podnebnih sprememb itd. Biotska raznovrstnost ustvarja in obnavlja rodovitno prst, nadzoruje kodljivce, omogoa samoistilno funkcijo voda in zraka, iti tla pred spiranjem in erozijo, blai poplave, sue, mo vetra itd (slika 16).
EKOSISTEMSKE STORITVE

Podporne: kroenje hranil nastanek tal

Preskrbovalne: hrana voda les, vlakna gorivo -

Regulatorne: uravnavanje klime uravnavanje poplav obvladovanje bolezni ienje vode -

Kulturne: estetske, duhovne, izobraevalne, rekreativne

TEMELJINAEGAIVLJENJA v a r n o s t, m a t e r i a l n a b l a g i n j a, z d r a v j e, d o b r i s o c i a l n i o d n o s i

Slika 16: Ekosistemske storitve in njihov pomen za loveka Vir: Prirejeno po: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.354.aspx.pdf (12. 8. 2009) V zadnje pol stoletja smo ljudje spremenili ekosisteme bolj kot kadarkoli v zgodovini. Gozdove in movirja izjemno pomembni samo vzdrevalni ekosistemi, ki so kljunega pomena za ohranitev tevilnih rastlinskih in ivalskih vrst smo v velikem obsegu namenili za gradnjo in kmetijsko proizvodnjo.

Ekosistemi so funkcionalne enote pokrajine, ki imajo sposobnost samo vzdrevanja. Njihovo delovanje temelji na mrei povezav med organizmi. V naravnih razmerah so elementi v dinaminem ravnovesju in ne prihaja do presekov ali primanjkljajev v pretoku energij ter motenj v kroenju snovi. S tem oblikujejo ugodne ivljenjske razmere in zagotavljajo loveku in drugim organizmom t.i. ekosistemske storitve vire za preivetje (Gaberik, 2008, 97) .

26

27

Ekologija

Trenutno smo pria vztrajnemu izumiranju vrst, kar bo imelo posledice za naravni svet in blaginjo ljudi. Danes Zemlja ni ve zdrav sistem, ker iz naravnih sistemov zgolj jemljemo in jih krimo. Glavni razlogi so onesnaevanja vseh vrst, intenzivna kmetijska proizvodnja, ezmerno izkorianje oceanov, rek in gozdov, irjenje mest in prometa, naraanje odpadkov, invazije tujerodnih vrst, vse bolj pa tudi podnebne spremembe. Evropska unija si je za cilj doloila zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, a tega cilja ne dosega. Zdravje ekosistemov se v svetu spremlja z razlinimi kazalniki. Eden od njih je Indeks ivega planeta, ki kae, kot je razvidno iz slike 17, da je od leta 1970 tevilo vrst vretenarjev27 (rib, dvoivk, plazilcev, ptiev in sesalcev) na svetu upadlo kar za 30 %.

Slika 17: Indeks ivega planeta kot kazalnik trenda biotske pestrosti primerjava z l. 1970 Vir: http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf (1. 11. 2009) Zaradi pretirane rabe gnojil, nepreienih komunalnih odplak ipd. prihaja do taknega onesnaenja, da tevilne ivali in rastlin ne preivijo ve. Do tega najpogosteje prihaja v celinskih vodah. Slovenija se ponaa, kljub majhni povrini, z izredno visoko vrstno pestrostjo. Ocene kaejo, da imamo okoli 13.000 do 15.000 ivalskih vrst ter ve kot 3.200 vrst vijih rastlin. V svetovnem merilu izstopamo zlasti z eno najvijih podzemeljskih biotskih pestrosti. Od 20 najbogatejih jamskih sistemov na svetu je pet slovenskih. Med tevilnimi rastlinskimi in ivalskimi vrstami pa se tevilnost mnogih zmanjuje in obstaja nevarnost, da izumrejo. Slika 18: Ljubljansko barje28 neko je bilo celotno v taknem stanju. Ohranjeno barjansko oto lahko danes vidimo le e na uni poti. Velik del barja je lovek izsuil za lastne potrebe.

eprav predstavljajo vretenarji le del vseh poznanih vrst, ocenjujejo, da so ugotovljeni trendi za te populacije tipini za sploni trend biotske pestrosti.

27

28

Ekologija

Na rdeem seznamu ogroenih vrst v Sloveniji je ve kot tiri petine vseh znanih vrst dvoivk in plazilcev, skoraj dve tretjini ptiev in polovica vrst sesalcev (ARSO 2010). Trend izumiranja ogroenih rastlinskih vrst je opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem obmoju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega poreja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), deloma pa tudi v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. 2.1.6 Kemikalije kot onesnaevala

lovek je v zadnjem stoletju ustvaril ez sto tiso sintetinih kemikalij substanc, ki prej niso bile del lovekovega okolja. Leta 1930 je znaala proizvodnja kemikalij en milijon ton, sedaj pa 400 milijonov ton (Krajnc, 2004). Kemikalije se v proizvodnji ali kasneje pri uporabi in odstranjevanju odpadkov prenesejo v vodo, zrak, prst in hrano ter tako v na organizem. Za doloene kemikalije vemo, da povzroajo takojnje, nekatere pa kasneje okvare zdravja29. Za veino njih pa zaradi nezadostnega znanja preprosto ne vemo, kaj se z njimi v okolju dogaja ali se kopiijo, razprijo ali preoblikujejo. Kako dolgorono delujejo na ive organizme pri razlinih koncentracijah, se le domneva. Ocenjujejo, da je od vseh kemikalij v EU 5 odstotkov taknih, ki spadajo v kategorijo najnevarnejih. Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja poznavanja nevarnosti in tveganj, ki jih povzroajo posamezne kemikalije, je vodila Evropsko komisijo, da je leta 2001 sprejela Belo knjigo o strategiji prihodnje politike na podroju kemikalij. V njej je ugotovila potrebo po temeljiti reformi evropske kemijske zakonodaje, da bo za sedanje in prihodnje rodove zagotovljena vija stopnja varovanja ljudi in okolja. Na tej podlagi je bila, da bi zmanjali ogroenost in tveganja, sprejeta evropska strategija za kemikalije REACH30, ki je v zadnjih letih eden najobsenejih in najzahtevnejih zakonodajnih projektov EU. Z njim se uvaja nov pristop pri nadzoru proizvodnje, prometa in uporabe nevarnih kemikalij. Ve odgovornosti za pravilno ravnanje s kemikalijami se po novem nalaga proizvajalcem, uvoznikom in uporabnikom kemikalij v distribucijski verigi. Za kemikalije s posebno velikim tveganjem (rakotvorne in mutagene snovi, snovi, strupene za razmnoevanje, zelo obstojne ter bioakumulativne snovi), sta potrebna ocena in ovrednotenje tveganja e pred zaetkom uporabe. Breme dokazov se prenaa s pristojnih dravnih organov na industrijo, ki mora dokazati, da je tveganje, ki ga povzroa uporaba snovi, sprejemljivo, ali da je tveganje manje od koristi

eprav pokriva barjanska ravnica le odstotek slovenskega ozemlja, na njem gnezdi kar polovica vseh slovenskih vrst ptic, e ve vrst pa na njem prezimuje ali pa se ustavijo tu na svoji poti v topleje kraje. Za njihovo pestrost so najbolj zasluni vlani travniki, ki z izsuitvijo e niso bili spremenjeni v njive.
29

28

Nekatere kemikalije (npr. klorirani ogljikovodiki) motijo procese presnove v ivih bitjih, zmanjujejo razmnoevalno sposobnost, odpornost proti boleznim in zajedavcem ipd. (Krytufek, 2008, 96). Naraa tevilo dokazanih povezav med kemikalijami in naraajoim tevilom primerov raka na reproduktivnih organih (modih, prostati in dojkah) ter otroke levkemije.

REACH je zakonodaja o Registraciji, Evalvaciji, Avtorizaciji in omejevanju Kemikalij, ki se je zaela v celoti uporabljati 1. junija 2008 in velja za vse nevarne snovi, kot tudi za tiste, ki niso oznaene kot nevarne. Najprej bo na vrsti preverjanje najbolj nevarnih snovi in tistih, ki so najpogosteje v rabi.

30

29

Ekologija

njihove uporabe (Krajnc, 2004; Vudrag in Botjani, 2006). Zahteve REACH se bodo uveljavljale postopoma vse do leta 2018. Stroki testiranj in analiz, ki jih morajo v skladu z zakonodajo REACH nositi proizvajalci, bodo visoki, vendar bodo na drugi strani mnogo veji prihranki pri strokih zdravljenja zaradi zmanjanja obolevnosti. Tako v EU kot v Sloveniji predstavlja kemina industrija zelo pomemben del gospodarstva z veliko delovnih mest, njen dele v BDP pa e raste. V poveanje kemijske varnosti je potrebno vkljuiti celotno verigo: primarne proizvajalce, vse gospodarske dejavnosti, konne potronike in sektor ravnanja z odpadki. Sistem razvranja in oznaevanja nevarnih kemikalij v svetu ni poenoten, saj je za isto kemikalijo ve razlinih razvrstitev glede strupenosti: kar velja v EU za 'zdravju kodljivo', lahko velja v ZDA za 'strupeno' in na Kitajskem za 'ni nevarno'. Na tem podroju naj bi izboljanje prinesel GHS31 (Globally Harmonized System), ki postopno uvaja nov poenoten sistem razvranja in nove simbole za nevarne snovi (Kruder 2009). Slika 19: Nekatere kemikalije, kot npr. pesticidi32, ftalati33 in PCB-ji 34 , lahko uinkujejo na na hormonski sistem (hormonski motilci).

Danes nas potencialno nevarne kemikalije obkroajo doma in na delovnem mestu. Takni so na primer kozmetini izdelki (dezodoranti, barve za lase, laki za nohte ), istila in pralni praki, akumulatorji in baterije, zdravila, lepila, olja in masti, varne sijalke in neonske cevi, barve (npr. v kartuah za tiskalnike), premazi, sredstva za odstranjevanje mresa, osveevalci prostora, sredstva za varstvo in nego rastlin ter domaih ival itd. Kemikalije vstopajo v telo z zauitjem, vdihavanjem ali preko koe. al na mnogih izdelkih ni podatkov o prisotnih kemikalijah. Nekateri izdelki imajo oznake nevarnih kemikalij in priloena navodila za uporabo. tevilni izdelki za vsakdanjo rabo pa lahko vsebujejo nevarne kemikalije, eprav na embalai to ni oznaeno.
SE INFORMIRAM

Na spletni strani Ministrstva za zdravje Urada RS za kemikalije http://www.kemijskovaren.si/main.php se seznanite s projektom Teden kemijske varnosti, ki poteka vsako leto. Preglejte tudi broure, ki jih Urad objavlja za vejo osveenost o nevarnih kemikalijah.
31

Posamezne dolobe uredbe GHS so se priele uporabljati 20. 1. 2009. Pesticide uporabljajo v kmetijstvu za zatiranje kodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Ftalate uporabljajo kot mehalce za plastiko.

32

33

PCB poliklorirani bifenili, ki so se uporabljali v industriji kot plastifikatorji, so danes prepovedani. Ker pa so zelo obstojni, so se nakopiili znotraj prehranske verige, zato jim bomo izpostavljeni e nadaljnja desetletja. Ve o tem lahko preberemo v dokumentu Instituta za varovanje zdravja RS: DIOKSINI_FURANI_PCB_03072007.pdf

34

30

Ekologija

Nekaj dejstev (Kemijskovaren.si): 95 % vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugae kemino onesnaimo z detergenti, istili in belili. Nekateri detergenti vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo za ivljenje drugih ivali in rastlin potrebno koliino kisika v njej. e je poselitev redka, lahko vsaka individualna hia ali manje naselje postavi rastlinsko istilno napravo za odpadno vodo. Tako imenovano preieno sivo vodo lahko porabimo za zalivanje, pranje avtomobila ipd. Okolje in zdravje

2.1.7

Med stanjem lovekovega okolja in zdravjem ljudi obstaja neposredna medsebojna zveza. Cilj mora biti zagotoviti takno kvaliteto okolja, ki nima kodljivih posledic za loveko zdravje oz. ne predstavlja rizika. Ljudje se vedno bolj zavedamo odvisnosti svojega zdravja od zdravja okolja, ki nas obkroa. Odnosi med okoljem in zdravjem ljudi so e dokaj neraziskani in nepoznani, zato je posebno koristna uporaba naela previdnosti35. Najve je znanega o kodljivih zdravstvenih uinkih, ki jih povzroajo onesnaenost zraka in slaba kakovost vode, precej manj pa o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Nova strategija EU na podroju kemikalij uvaja stroja pravila glede proizvodnje in ravnanja s keminimi snovmi. Naraajoa okoljska in zdravstvena teava je hrup (ve o tem v nadaljevanju). Na zdravje ljudi vplivajo tudi podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemlji. S irjenjem urbanih obmoij in prometa naraa tevilo oseb, ki so izpostavljene visokim ravnem ozona in trdnih delcev. 2.1.8 Hrup

Z nezaelenim ali kodljivim zunanjim zvokom oz. okoljskim hrupom se sooa edalje ve prebivalstva in to v edalje daljem trajanju. Hrup povzroajo tevilne lovekove dejavnosti, med njimi pa izstopa promet, zlasti cestni in letalski. Prizadeto je predvsem mestno prebivalstvo, to pa je tri etrtine evropskega prebivalstva. V tevilnih evropskih dravah naraa tevilo pritob v zvezi s hrupom, saj obseg prometa vztrajno naraa. Analize kaejo, da priblino petina prebivalstva EU zaradi hrupa trpi. Gre za stopnje hrupnosti, ki jih zdravstvena stroka ocenjuje kot nesprejemljive, ker povzroajo razdraenost, motnje spanja in druge kodljive vplive na zdravje36.

35

Glej poglavje 4. 1.1. Motnje pri koncentraciji in uenju, vznemirjenost, psihofizine motnje itd.

36

31

Ekologija

Letna povprena vrednost izpostavljenosti ne sme presei 40 decibelov (dB), kar je zvok mirne ulice v naselju. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je 40 % prebivalstva v EU izpostavljenega ez dan stopnjam hrupa cestnega prometa, ki presegajo 55 dB, ponoi pa okoli tretjina37. Noveje raziskave kaejo, da nastanejo zdravstvene posledice e pri nijih stopnjah hrupa, kot se je domnevalo prej (EEA, 2009). Zdravstvene posledice pa so e okrepljene, ker se hrup praviloma pojavlja v mestih skupaj z onesnaenim zrakom. 2.1.9 Okoljski odtis

Za sonaravni trajnostni razvoj je potrebno zagotoviti, da npr. emisije TGP ne bodo veje od zmogljivosti njihove naravne predelave, da posek lesa ne bo veji od prirastka, da koliina narpane vode ne bo veja od njene obnove, da erozija prsti ne bo presegla obnavljanja in ribolov ne prekorail letnega prirastka rib. Obseg kodljivih emisij in odpadkov ne sme presei absorbcijske zmogljivosti okolja (Plut, 2004, 147). Kako oddaljeni smo od teh ciljev trajnostnega razvoja, merimo z uveljavljenim kazalcem okoljskega odtisa (Ecological Footprint).38 Okoljski odtis je bioloko produktivna povrina kopnega in vode, ki jo porabimo za proizvodnjo vsega, kar lovek potroi, in za absorbcijo onesnaenja, ki pri tem nastane. Merimo ga v hektarjih39. Odtis meri na pritisk na naravo in ga primerja z bioloko zmogljivostjo (biokapaciteto) planeta. Omogoa nam analiziranje posledic svoje potronje, proizvodnje, ravnanja z odpadki in prevoznih navad.

Svetovna zdravstvena organizacija je v Smernicah o hrupu v okolju doloila mejne vrednosti. V nonem asu jakost hrupa ne sme presegati 30 dB, e elimo zagotoviti mirno in kvalitetno spanje v bivalnem okolju (Institut za varovanje zdravja RS) . Kazalec okoljski odtis naj bi imel na okoljskem podroju podobno vlogo, kot jo ima BDP na ekonomskem podroju. Obstaja pa velika verjetnost, da je podcenjen, saj ne upoteva tistih posledic lovekovih dejavnosti, za katere ni dovolj podatkov (npr. kisel de), nekaterih, ki sistematino zmanjujejo sposobnost regeneracije narave, ki jih biosfera ne more asimilirati (npr. plutanija, PCB, CFC, dioksinov), ter procesov, ki povzroajo na biosferi nepopravljivo kodo izumiraje vrst, krenje gozdov, posledice intenzivnega kmetijstva na onesnaenost vode, izumiranje vrst, irjenje puav itd. (Kuar et al., 2009, 4).
39 38

37

Gre za t. i. globalne ha (gha) standardizirane enote bioloke produktivne povrine.

32

Ekologija

Slika 20: Okoljski odtis sedaj in po scenarijih: delovanje kot ponavadi oz. mono znianje Vir: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/world_footprint/ (21. 1. 2010) Slika 20 kae, da okoljski odtis lovetva e presega biokapaciteto planeta. Globalni okoljski odtis se je od leta 1961 poveal z 1,7 ha/osebo na 2,6 ha/osebo leta 2006. Razlog je predvsem v vse veji energetski porabi na prebivalca. Okoljski odtis bo, e ne bomo mono zniali rpanja naravnih virov in onesnaevanja, e ez nekaj desetletij dvakrat veji, kot je bioloka zmogljivost planeta. Teoretino lahko to razloimo, da bi planet potreboval dve leti, da bi se obnovil in nam zagotovil to, kar porabimo v enem letu. Kot vidimo iz slike 21, bi moral povpreen Slovenec svoj okoljski odtis zmanjati za najmanj tretjino, saj precejen okoljski deficit kae, da s svojim odtisom porabo in onesnaenjem naravnih virov mono presegamo razpololjivo biokapaciteto svoje deele. Lahko reemo, da ivimo od kapitala namesto od obresti. tevilne drave so e veje porabnice in onesnaevalke narave, so pa tudi takne, ki izkazujejo pozitivno ekoloko bilanco. Med slednjimi so najrevneje drave sveta, pa tudi nekaj najbolj razvitih, kot sta Finska in vedska.
15 10 gha/osebo 5

0 -5 -10 okoljski odtis biokapaciteta okoljski deficit/rezerve Zdrueni arabski emirati ZDA panija Avstrija Slovenija Finska

Slika 21: Okoljski odtis, biokapaciteta in okoljski deficit za nekatere drave leta 2006
Vir: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/footprint_for_nations// (21. 1. 2010)

33

Ekologija

Nedavne evropske tudije ugotavljajo, da v celotnem ivljenjskem ciklu najveje vplive na okolje povzroijo (EEA 2007, 269): hrana in pijaa osebni prevoz stanovanje (gradnja, ogrevanje, topla voda, elektrine naprave). Navedena podroja predstavljajo 80 % vplivov na okolje in 60 % izdatkov gospodinjstev. Slika 22: Na Danskem onesnaevanje zaradi cestnega prometa uspeno zmanjujejo z mnoino uporabo koles za prevoz na delo, po nakupih, pa tudi, kot kae slika, za prevoz otrok. Vir: Kolar, Kopenhagen 2007; http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol2/displayimage.php?pos=1065 (7. 9. 2009) 2.2 POVZETEK IN VPRAANJA

tevilni podatki in analize kaejo, da raste pritisk na naravne vire, vodo, zrak, podnebje in biotsko raznovrstnost. Pria smo tudi vse hitrejim podnebnim spremembam. Doloenim posledicam podnebnih sprememb se ne moremo ve izogniti, zato se je potrebno nanje z ustreznimi ublaitvenimi ukrepi imbolj prilagoditi, z dolgoronimi politikami pa bistveno zmanjati nevarno antropogeno spreminjanje podnebja. Temeljni dejavniki, ki onemogoajo trajnostni razvoj, ostajajo enaki, oziroma se e intenzivirajo. Med slednjimi je eden kljunih naraajoa energetska poraba, ki sledi rasti BDP. Poveevanje uinkovitosti v proizvodnji in porabi ni zadosti hitro, da bi kompenziralo naglo rastoe potrebe zaradi prevladujoega netrajnostnega ivljenjskega stila. Najveji viri toplogrednih plinov zaradi lovekove dejavnosti so: izgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji elektrine energije v prometu, industriji in gospodinjstvih; spremembe kmetijstva in rabe zemlji, kot je krenje gozdov, in odlaganje odpadkov. Dosedanji razvoj je potekal predvsem z razvrednotenjem okolja. Posledice onesnaevanja pa so vse bolj dolgorone oziroma celo ireverzibilne. Na eni strani se poveujejo posledice lovekovega vpliva na okolje, na drugi pa ima onesnaevanje velik vpliv na zdravje prebivalstva. Pritisk na okolje na mnogih podrojih naraa. Predvsem zaradi visoke rasti prometa Sloveniji ni uspelo zmanjati izpustov toplogrednih plinov. Poviana koncentracija majhnih delcev PM10, predvsem iz izpunih cevi vozil, kuri in termoenergetskih objektov, vpliva na porast tevila bolezni dihal in srca pri ljudeh. Izpostavljenost lahko kodi ljudem vseh starosti, e posebej pa otrokom. Onesnaenost zraka koduje zdravju in zmanjuje kakovost ivljenja in naravnega okolja. Promet pa povzroa v zadnjem obdobju tudi vse vejo izpostavljenost prekomernemu hrupu. Raste tudi naa izpostavljenost meanici keminih onesnaeval, ki se v proizvodnji ali kasneje pri uporabi in odstranjevanju odpadkov prenesejo v vodo, zrak, prst in hrano ter tako v na organizem. 34

Ekologija

Poraba naravnih virov in obremenjevanje okolja se poveujeta in e presegata naravne zmogljivosti obnavljanja in nevtralizacije emisij ter odpadkov, kar nam kae kazalec okoljski odtis. Vzrok je predvsem razsipna potronja fosilnih goriv in surovin. lovekove dejavnosti ruijo ravnovesje v naravnih sistemih ekosistemih. Njihove storitve nam omogoajo ivljenje, zato je edina pot, da prepreimo neobvladljive posledice v prihodnosti, povratek k spotovanju zakonov narave. Kljuni pojmi prani delci PM10, ozonska luknja, podnebne spremembe, energetika, ponori, ekosistemi, biotska raznovrstnost, kemikalije kot onesnaevala, izpostavljenost prekomernemu hrupu, okoljski odtis Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Izberite dve gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, energetika, predelovalne dejavnosti, gradbenitvo, promet, turizem ) in za vsako navedite po nekaj primerov obstojeih ali potencialnih negativnih uinkov na okolje. Predlagajte tudi ukrepe, da bi te negativne vplive odpravili ali omejili. 2. Na ARSO Kazalci okolja preglejte najnoveja kljuna sporoila o stanju okolja v Sloveniji po podrojih. Ugotovite, kje so stanja slaba in kje so trendi zaskrbljujoi.

35

Ekologija

STRATEKE USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA

Morali bi se uiti iz zgodovine, ugotavlja znanstvenik in profesor J. Diamond (2009). Po njegovih raziskavah so zaradi unievalnih posledic ravnanja z naravnim okoljem propadle nekatere pretekle civilizacije, npr. civilizacija Majev, pa tudi civilizacija na Velikononem otoku, vikinke kolonije na Grenlandiji in amerike staroselske drube Anasazi. V svoji odmevni knjigi Propad civilizacij Diamond opozarja, da je lovetvo danes, ko mu grozi propad zaradi t. i. ekocida, na podobni preizkunji. Daimonda so raziskave pripeljale do ugotovitve, da je civilizacija Majev propadla zaradi lakote in pomanjkanja pitne vode. Ko je e bilo mogoe prepreiti razkroj, je bila majevska aristokracija namesto v prepreitev unienja usmerjena v bogatenje in utrjevanje na oblasti. Podobni razlogi so botrovali 'ekolokemu samomoru' na Velikononih otokih veino gozda so posekali, kar je povzroilo erozijo prsti, lakoto in drubeni kaos.

3.1

OKOLJEVARSTVENA POLITIKA IN UKREPI EU

Z Lizbonsko pogodbo40 se je Unija zavezala, da bo njena okoljska politika reevala vpraanja podnebnih sprememb in prispevala k ohranjanju, varstvu in izboljanju kakovosti okolja, varovanju lovekovega zdravja in k skrbni ter preudarni rabi naravnih virov. Spodbujala bo sprejem ukrepov na mednarodni ravni za reevanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov. Pri oblikovanju svoje okoljske politike Unija upoteva razpololjive znanstvene in tehnine podatke ter mone koristi in stroke ukrepanja ali neukrepanja. Na energetskem podroju daje velik poudarek spodbudam za energetsko uinkovitost in varevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije. EU ima ve desetletne izkunje pri oblikovanju okoljske politike 41 . V tem asu so bile sprejete strateke usmeritve in ve sto direktiv. Gospodarska kriza ustvarja prilonost za oblikovanje novega trajnostnega gospodarstva, ki bo zasnovano na t. i. zeleni rasti. Napredek je potreben zlasti na podrojih, kjer dosedanji netrajnostni trendi niso bili ustavljeni. Zlasti zaskrbljujoe je, da se povpraevanje po naravnih virih e naprej poveuje, prav tako ni ustavljena rast porabe energije v prometnem sektorju, zmanjevanje bioloke raznolikosti in degradacija ekosistemov se nadaljujeta.

40

Lizbonska pogodba je zaela veljati 1. decembra 2009.

EU je leta 2009 praznovala 30. obletnico sprejetja prvega naravovarstvenega predpisa EU, to je Direktive o pticah. Ta je v okviru strategije EU za zajezitev zmanjanja biotske raznovrstnosti prispevala k zaustavitvi upada nekaterih najbolj ogroenih ptic Evrope.

41

36

Ekologija

3.1.1

Instrumenti okoljske politike

Na zaetku se je okoljska politika EU osredotoala na ureditev tehninih standardov. S spoznanjem, da ne obstaja eno univerzalno orodje, ki lahko zagotovi reitve za vse teave, se je spekter instrumentov postopoma iril, zato esti okoljski akcijski program EU (20012010) spodbuja meanico instrumentov okoljske politike. Instrumenti, na katerih prednostno temelji okoljska politika EU, so: regulativna zakonodaja in kazni, ekonomski/trni instrumenti (okoljski davki in vzpodbude, trgovanje z emisijami), prostovoljne sheme in sporazumi (standard ISO in shema EMAS), zelena javna naroila, integracija varstva okolja v vse sektorske politike, raziskave, inovacije in informacije. Instrumenti se neprestano razvijajo in dopolnjujejo, in sicer zato, da se sprejmejo najustrezneje razvojno uravnoteene odloitve. O regulativni zakonodaji podrobneje govorimo v poglavju 4, o ekonomskih instrumentih v poglavju 5, o prostovoljnih shemah oz. standardih v poglavju 6 in o zelenih javnih naroilih v podpoglavju 3.5. Regulativnim in ekonomskim instrumentom je skupno, da oboje uvede drava, ki tudi nadzira njihovo izvajanje in spotovanje okoljevarstvenih kriterijev. Temeljna razlika med njimi pa je, da z zakonodajnimi in upravnimi postopki drava deluje neposredno v obliki institucionalnih ukrepov dopuanja ali prepovedovanja doloenih aktivnosti z gronjo kazenske odgovornosti ali pravnega oz. administrativnega postopka, z ekonomskimi instrumenti pa na ekonomske subjekte deluje posredno, tako da vpliva na pogoje za njihove odloitve (Radej, 1992, 3). Okoljska politika mora z ustrezno kombinacijo instrumentov ustvariti takno poslovno okolje, da bodo uspena tista podjetja, ki bodo svoj temeljni profitni motiv uresnievala ob upotevanju omejitev naravnega okolja in skrbi za blaginjo prebivalstva.
ZELENI PREMISLEK

V spodnjem asopisnem odlomku najdite primere uporabljenih oblik instrumentov okoljske politike.
V pol leta je bilo po svetu sprejetih 250 okoljskih zakonov, od tega 54 v ZDA in 25 na Kitajskem. Po mnenju poznavalcev se bo regulativa na podroju onesnaevanja po svetu e zaostrovala in spodbujala povpraevanje po isti tehnologiji. K spodbujanju investicij pa naj bi pripomogle tudi vlade, ki zelenim energetskim podjetjem ponujajo davne olajave in sofinanciranje projektov. Zelena energija je v asu gospodarske krize pred renesanso. V zadnjem asu se nad isto tehnologijo navduuje tudi borzni guru George Soros. Pred dvema mesecema je napovedal za milijardo dolarjev nalob v iste tehnologije, za katere priakuje, da bodo dobikonosne in koristne za reevanje podnebnih vpraanj. Povzeto po J. Ugovek, Finance, 7. 12. 2009

37

Ekologija

3.1.2

Strategija EU za trajnostni razvoj in njeno izvajanje

Trajnostni razvoj je eden glavnih dolgoronih prednostnih ciljev EU. Leta 2006 obnovljena Strategija EU za trajnostni razvoj je okvir za dolgorono vizijo trajnosti, v kateri so gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja enakovredni stebri, ki se vzajemno podpirajo in drug drugega omogoajo. Strategija na podroju okolja obravnava naslednje glavne izzive: podnebne spremembe in isto energijo, trajnostni transport, trajnostno porabo in proizvodnjo, ohranjanje in upravljanje naravnih virov in javno zdravje. esti okoljski akcijski program vsebuje okoljske razsenosti Strategije EU za trajnostni razvoj. esti okoljski akcijski program, ki vsebuje usmeritve do leta 2012, opredeljuje tiri prednostne naloge: podnebne spremembe dolgoroni cilj je prepreiti, da bi globalna temperatura narasla za ve kot dve stopinji v primerjavi s temperaturo v predindustrijski dobi; narava in biotska raznovrstnost cilji EU ne obsegajo samo varstva obstojeih vrst, temve tudi prepreevanje in nadzor vdora tujerodnih vrst v habitat, ker lahko poruijo ravnoteje naih ekosistemov; okolje in zdravje ter kakovost ivljenja za nae zdravje zmanjati onesnaevanje; naravni viri in odpadki cilj EU je zmanjati, tako vpliv uporabe virov na okolje kot nastajanje odpadkov ob enakem obsegu gospodarske rasti, kar v osnovi pomeni poveano rabo obnovljivih virov, ve recikliranja in bolje ravnanje z ostanki odpadkov.
"Kaj Evropejce najbolj skrbi? isto okolje. In kje vidijo najvejo potrebo po sodelovanju na evropski ravni? V okolju in znanosti. Okolje je v srediu naih skrbi in pozornosti [...] Saj skoraj nikjer ne morete ve piti vode iz pipe! Dihati sveega zraka." Janez Potonik, evropski komisar iz Slovenije, 2009

Evropska komisija spremlja, ali drave lanice prenaajo politike EU v nacionalne predpise v celoti in pravoasno ter ali te nacionalne predpise ustrezno izvajajo. e drava lanica ne izpolnjuje svojih obveznosti, jo Komisija lahko postavi pred Sodie Evropskih skupnosti. Sodie lahko izree denarno kazen kriteljem, ki e dlje asa neobzirno krijo okoljske pravne dolobe. Podjetij, ki ne izpolnjujejo posebnih zahtev, ne doletijo samo kazni, temve se lahko od njih zahteva, da plaajo odpravo kakrne koli kode, ki so jo povzroila okolju. 3.1.3 Vlaganje v razvoj zelenih tehnologij

EU je prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in se zavezala, da bo spodbujala nizkoogljino gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju in bo uinkovito pri porabi naravnih virov.

'Modre ovratnike' bodo nadomestili 'zeleni ovratniki'.

Gospodarska kriza ustvarja edinstveno prilonost za oblikovanje novega trajnostnega gospodarstva, in sicer s premiljeno zeleno rastjo. Ta naj bi odpravila dosedanje netrajnostne trende na podroju energije v prometnem sektorju, bioloke raznolikosti in zdravja ekosistemov. Razvoj zelenih tehnologij v zadnjem asu je hiter in vliva upanje. Smiselno je skupno reevanje ekoloke in ekonomske krize, saj lahko oivitev gospodarske rasti prinesejo nove zelene tehnologije.

38

Ekologija

EU spodbuja preusmeritev na naine prevoza, ki manj onesnaujejo okolje, na alternativna goriva, na zmanjanje zastojev in na vkljuitev zunanjih strokov v prevozne stroke. Sprejeto je zmanjanje emisij novih osebnih in tovornih vozil. 3.2 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE Krovni razvojni dokument v dravi je Strategija razvoja Slovenije42, ki postavlja v ospredje celovito blaginjo vsakega posameznika in posameznice. Zasnovana je na trajnostnem razvoju, saj se ne osredotoa samo na gospodarska vpraanja, ampak daje pomembno teo tudi okoljskim in socialnim vidikom razvoja. Na podlagi te krovne strategije posamezna ministrstva sprejmejo razvojne dokumente za svoja resorna podroja.
Vizija: Slovenija je drava blaginje in kakovostnega ivljenja v dejavnem soitju z naravo.
Plan B za Slovenijo

Strategija razvoja Slovenije daje med okoljevarstvenimi usmeritvami poudarek zmanjevanju energetske in snovne intenzivnosti, poveanju uporabe obnovljivih virov energije ter spodbujanju ponovne uporabe odpadkov.
OCENIM

V Strategiji razvoja Slovenije pod toko Peta razvojna prioriteta: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja preberite odstavek Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potronike vzorce (str. 41). Izberite tri cilje, ki so za Vas najpomembneji. Svoj izbor primerjajte s soolevim in ga utemeljite. Strategija med ukrepi integracije okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potronike vzorce navaja, da je v dravi treba nadaljevati z okoljsko davno reformo in uveljaviti zelena javna naroila. Ustrezna okoljska politika lahko z razvojem novih, varnih tehnologij, inovacij in spodbujanjem znanstvenega napredka spodbudi dvig dolgorone konkurennosti slovenskega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest z vijo dodano vrednostjo. V okviru okoljske politike Ministrstvo za okolje pripravlja in spremlja osnovne strateke dokumente na podroju okolja (npr. nacionalni program varstva okolja), druge operativne programe, tematske strategije ter naloge integracije varstva okolja v politike ostalih sektorjev.
ZELENI PREMISLEK

Poiite zanimivo raziskavo z naslovom Imajo slovenska mala mesta dobra izhodia za trajnostni razvoj? (pes, 2008, 5264) in odgovorite na naslednja vpraanja: S katerimi tremi skupinami kazalnikov so ocenjevali monosti za trajnostni razvoj naih malih mest? Podrobneje si preberite poglavje 5.3 Okoljski kazalniki na straneh 59-62 in poglejte tabeli 3 in 4. Katera tiri podroja so vkljuena oziroma kateri kazalniki so uporabljeni pri analizi okoljskega vidika trajnostnega razvoja? ivite v katerem od v raziskavo vkljuenih krajev? Kako se je uvrstil va kraj pri posameznih okoljskih kazalnikih, kako po povpreni stopnji okoljske trajnosti in kakna je konna skupna ocena stopnje trajnostnega razvoja za va kraj? Se vam zdijo, glede na to,

42

Sprejeta 2005, dosegljiva na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf .

39

Ekologija

da v kraju ivite, rezultati ustrezni ali bi vi posamezne dejavnike v svojem kraju ocenili drugae? Svoje odgovore si na kratko zabeleite, nato pa jih predstavite in komentirajte v skupini. 3.2.1 SWOT analiza trajnostnega razvoja Slovenije

Na celovit nain lahko trajnostni razvoj v Sloveniji analiziramo z matriko SWOT, kjer prikaemo nae notranje prednosti in slabosti ter zunanje prilonosti in nevarnosti taknega razvoja (Plan B za Slovenijo 2007).
PREDNOSTI SLABOSTI

Doseen je irok konsenz glede splonih ciljev Nizka dodana vrednost, ki premalo temelji na razvoja, zapisan v strategiji razvoja Slovenije in domaih virih in znanju. njej podrejenih dokumentih. Energetska uinkovitost je nizka, energenti so Propulzivno gospodarstvo temelji na marljivosti, podcenjeni. prilagodljivosti, iznajdljivosti in varnosti ter dobro izkoria prilonosti v EU. V politinem procesu pomanjkanje dialoga o vsebini posameznih politik v javnem interesu. Visoka kakovost ivljenja, ki ne temelji le na viini BDP, povezana z delujoo socialno dravo Javne slube in olski sistem so togi z nizko in mreami medloveke solidarnosti. uinkovitostjo. Bogata kulturna dediina in duhovna povezanost Javna uprava popua interesom velikih prebivalcev s krajino in lokalnimi viri, na katerih gospodarskih (npr. energetika, gradbenitvo) in temelji varovanje narave in ohranjanje storitvenih (zdravstvo, olstvo) sistemov. tradicionalne krajine. Sektorski dokumenti in politike pogosto ne Ustrezna zakonodaja in znanje ljudi. prispevajo k doseganju splonih ciljev ali so z njimi celo v nasprotju. Sektorske politike so med Razmeroma bogati in ohranjeni naravni viri seboj neusklajene in odloitve redko temeljijo na (voda, prostor, biotska raznovrstnost), raznolikost analizi strokov in koristi. Sistem prostorskega in pronost ekosistemov ter krajin. planiranja je neuinkovit. Pomemben potencial obnovljivih virov energije Demografski trendi so neugodni. Navzoa je (sonce, biomasa, geotermalna energija). visoka stopnja nestrpnosti do kulturne druganosti. PRILONOSTI NEVARNOSTI Odprte prilonosti na globalnih trgih, in sicer za Hitre in radikalne spremembe podnebja, ki jih ni sodelovanje in izmenjavo izkuenj ter mogoe podrobno napovedati. financiranje strukturnih sprememb v okviru EU. Intenzivirani geopolitini konflikti in razmah Globalne spremembe ravnanja z energijo in terorizma, lahko tudi kot posledica podnebnih gospodarske strukture zaradi podnebnih sprememb in tekmovanja za naravne vire. sprememb in zmanjevanja odvisnosti od nafte. Negativni vidiki globalizacije, nekritien prenos Rast povpraevanja v EU in svetu po ekoloko potronikih vzorcev, nepripravljenost na neoporenih izdelkih in zelenih tehnologijah ter spremembe dosedanjih vzorcev proizvodnje in po naravni ohranjenosti in krajinski pestrosti potronje. Slovenije.

DOPOLNIM

40

Ekologija

V okviru prikazane SWOT analize trajnostnega razvoja Slovenije v vsakem kvadrantu dodajte po dva dejavnika, ki bi jih po vaem mnenju e kazalo vkljuiti. Poroajte v skupini in nato skupne predloge predstavite ostalim skupinam.

41

Ekologija

3.2.2

Razvoj energetike v EU in Sloveniji

Ena od kljunih nalog evropske okoljske politike je razdvojiti gospodarski in drubeni razvoj od porabe energije. Za razvoj energetike daje temeljne usmeritve Evropska strategija za trajnostno, konkurenno in varno energijo oz. s krajim imenom Zelena knjiga (Evropska komisija 2006). V dokumentu lahko preberemo, da je EU vodilna na svetu na podroju spodbujanja obnovljivih virov energije (OVE) 43 ter razvoja tehnologij na osnovi nizke vsebnosti ogljika. Evropa lahko vodi svetovno iskanje reitev energetskih vpraanj. Na podroju trajnostnega razvoja se ukvarja z vpraanjem, kako se najbolje odzvati na podnebne spremembe ter uravnoteiti cilje varstva okolja, konkurennosti in varnosti oskrbe ter kako zagotoviti dolgoroni razvoj istih in obnovljivih virov energije v EU. Strategija poudarja tudi nujnost loevanja gospodarske rasti od porabe energije. Zelena knjiga v okviru boja proti podnebnim spremembam ugotavlja, da so nujni uinkoviti ukrepi za reevanje vpraanja podnebnih sprememb in da mora EU nadaljevati z dobrim zgledom ter si predvsem prizadevati za najobseneji moni mednarodni ukrep. Na podroju uinkovite rabe energije (URE) poudarja uporabo cenovnih signalov, ki bi privedli do bolj odgovorne, gospodarne in racionalne rabe energije. Taken trno usmerjen instrument, ki je lahko zelo uspeno orodje, je davek na energijo v okviru EU. Z vejo energetsko uinkovitostjo bi lahko EU prihranila do 20 % porabe energije, hkrati pa ustvarila do en milijon novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z URE. Primerni instrumenti so subvencije in davne spodbude ter ozaveanje prebivalstva o resninih prihrankih, ki jih prinaa energetska uinkovitost. Prihodnje usmeritve in ukrepi: finanne spodbude in kampanje za energetsko uinkovitost, ki vkljuujejo energetsko uinkovitost v zgradbah, zlasti javnih; prizadevanja za izboljanje energetske uinkovitosti v prometnem sektorju in izboljanje javnega prevoza; uporaba finannih instrumentov za spodbujanje nalob v energetsko uinkovite projekte in podjetja, ki nudijo energetske storitve; veji poudarek na prikazovanju energetske uinkovitosti izdelkov, ki za delovanje potrebujejo energijo, vkljuno z vozili, aparati in industrijsko opremo. Na svetovni ravni so OVE e dosegli tretje mesto med viri za proizvodnjo elektrine energije (za premogom in plinom), imajo pa tudi potencial, da se na podlagi posledinih okoljskih in gospodarskih prednosti e povzpnejo. Energija iz OVE, imenovana tudi zelena energija, postaja donosna. Do leta 2020 naj bi se prihodki na podroju zelene energije poetverili. Globalni zasluek od poslov, povezanih z okoljsko problematiko, je v letu 2008 porasel na 530 milijard dolarjev, do leta 2020 pa bi lahko dosegel dva bilijona dolarjev.

43

Obnovljivi viri energije so: voda, sonce, veter, biomasa, geotermalna energija in drugi.

42

Ekologija

tudije kaejo, da bo v EU poveanje delea OVE na 20 % do leta 2020 omogoilo odprtje skoraj 3 milijone novih delovnih mest. Sektor s tehnologijami OVE postaja v EU vse pomembneji izvoznik.
ZELENA NALOGA

Poiite, kako lahko postane vae gospodinjstvo naronik zelene energije/elektrike. Koliko bi bil va meseni raun za elektriko viji? Kaken je namen dodatno zbranih sredstev? Razmislite e o naslednjem paradoksu: uporabljamo vedno ve energetsko uinkovitih gospodinjskih aparatov, avtomobilov z nijo porabo goriva, varnih arnic itd. Kako to, da ob enakem tevilu prebivalstva kljub temu leto za letom porabimo ve energije? Slovenska energetska uinkovitost Vir najvejih pritiskov na okolje je tudi v Sloveniji proizvodnja in raba energije. Zmanjanje je mogoe dosei z znievanjem energetskih potreb (npr. po ogrevanju, prevozih ipd.) in z izboljanjem uinkovitosti rabe energije. Na obeh podrojih imamo e veliko neizkorienih monosti. Na to kae naa relativno visoka energetska intenzivnost44, prikazana na sliki 23.
400 350 300 250 toe/mio 200 150 100 50 0 Slovenija EU27 1996 2000 EU15 2004 2007 Avstrija Danska

Slika 23: Energetska intenzivnost (poraba primarne45 energije na enoto BDP), v toe46/mio EUR Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pco de=tsien020 (21. 12. 2009)

Energetska intenzivnost je kazalec, ki izraa porabo energije (primarne ali pa konne) na enoto ustvarjenega BDP. Zmanjanje energetske intenzivnosti pomeni izboljanje energetske uinkovitosti. V prikazanem primeru je energetska intenzivnost izraena kot razmerje med porabo primarne energije in BDP v stalnih cenah 2000.
45

44

Primarni viri energije so fosilni (nafta, plin, premog), nuklearni in obnovljivi. toe (tone naftnega ekvivalenta): dogovorjena enota za preraun raznih vrst energije na skupni imenovalec.

46

43

Ekologija

Slovenska poraba energije na enoto ustvarjenega BDP je kar dve tretjini vija v primerjavi z najrazvitejimi lanicami EU-15, za 80 % vija kot v Avstriji in 140 % vija kot v energetsko najuinkoviteji Danski. Kot vidimo, se v vseh opazovanih dravah energetska uinkovitost izboljuje, vendar v Sloveniji prepoasi, da bi kmalu dosegli evropsko povpreje. e elimo zmanjati onesnaevanje, poveati konkurennost gospodarstva in zniati odvisnost od uvoza energije, moramo v Sloveniji znievati dele dejavnosti, ki porabijo za svojo proizvodnjo nadpovpreno veliko energije, in spodbujati inovativne, nizkoogljine dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Slovenija je za prihranke energije sprejela Nacionalni akcijski nart za energetsko uinkovitost 2008-2016. Med temeljnimi ukrepi Slovenije za uinkovitejo rabo energije in za zmanjanje emisij TGP ter drugih onesnaeval zraka so: spodbujanje soproizvodnje elektrine energije in ogrevanja/ hlajenja; izboljanje energetske uinkovitosti stavb, tako javnih kot zasebnih; izboljanje energetske uinkovitosti gospodinjskih aparatov in ostalih naprav ter okoljske zasnove izdelkov (ekodizajn); okoljevarstvena dovoljenja (IPPC); prostovoljni programi in sistemi ravnanja z okoljem (ISO 14001, EMAS); obvezno merjenje in obraun strokov za ogrevanje po dejanski porabi toplote v vestanovanjskih zgradbah; zelena javna naroila. Davki na energijo so v Sloveniji pod povprejem davkov v dravah EU, niji pa je tudi dele davkov v konni ceni energije. Nija cene energije destimulira nalobe v varnejo rabo energije. Z naraanjem cen energije bodo postale te investicije vse konkurenneje, vrailne dobe pa kraje.
ZELENA NALOGA

Cilj najboljih podjetij je okoljska odlinost. V zadnjih letih tudi v Sloveniji naraa tevilo podjetij, ki razvijajo in uspeno trijo izdelke, katerih prednost je manja poraba energije. tevilni novi izdelki in storitve omogoajo tudi uporabo energije iz obnovljivih virov. Namenjeni so ekoloko osveenim kupcem, katerih krog se iri. Poiite najnoveje primere podjetij, ki uspeno spreminjajo okoljske izzive v poslovne prilonosti in jih predstavite soolcem. 3.2.3 Prenova stavb in gradnja energetsko uinkovitih lesenih stavb

Vse ve ljudi se zaveda, da so asi poceni energije postali preteklost in da moramo poskrbeti, da bo naa energetska poraba v prihodnje manja. Znailnost obstojeega slovenskega stavbnega fonda je visoka energetska potratnost. Najveji dele porabljene energije in tako tudi najveji stroek odpade na ogrevanje stavb, zato lahko s toplotno sanacijo stavb veliko

44

Ekologija

prihranimo, hkrati pa pripomoremo k zmanjanju onesnaevanja in znianju uvozne energetske odvisnosti nae drave 47 . Toplotno izolirane stavbe je mogoe ogrevati z obnovljivimi energetskimi viri, ki so brez emisij in so neizrpni. Slovenija ima monost, da zdrui nove energetske potrebe z izjemno naravno danostjo, ki jo imamo v visoki gozdnatosti, saj je kar dve tretjini povrine nae drave porasle z gozdom. Zaloge lesa v Sloveniji so velike in uporaba tega lokalnega obnovljivega vira v gradbeni in drugih gospodarskih panogah je za Slovenijo e neizkoriena okoljska in gospodarska prilonost. Uporaba lesa ima okoljske in ekonomske prednosti. Les je obnovljiv naravni vir, za njegovo predelavo in uporabo se potrebuje relativno malo energije, ob kurjenju pa je CO2 nevtralno48. Z energetsko uinkovitimi lesenimi zgradbami bi izkoristili naravne potenciale, hkrati pa zmanjali energetsko porabo in onesnaevanje. Zmanjala bi se tudi odvisnost od uvoza energije. 3.2.4 Promet

Da bo izvajala trajnostno prometno politiko, se je Slovenija zavezala z Resolucijo o prometni politiki in z mednarodnimi obveznostmi glede zmanjevanja izpustov toplogrednih plinov. Ker so zaradi rasti tevila osebnih vozil prometne razmere v mestih vse slabe (zastoji, onesnaen zrak, problem s parkiranjem), je potrebno zaeti z dejavno politiko spodbujanja javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. Pomembno je ozaveanje prebivalstva o zdravstvenih in okoljskih posledicah cestnega prometa, uvajanje zmogljive komunikacijske infrastrukture, ki zmanjuje potrebo po potovanjih, in prostorsko nartovanje, ki koncentrira storitve v bliini javnega prevoza. Zagotoviti je potrebno prehodnost med razlinimi prevozi, kar je mogoe dosei z usklajevanjem voznih redov in tko urejanje naselij, da bodo prijazna pecem in kolesarjem. Prekomerne tovorne prevoze po cesti je potrebno destimulirati s trnimi instrumenti. S tem, ko bi cestni tovorni promet v veji meri nosil okoljske stroke, ki jih povzroa, bi elezniki promet postal konkurenneji (Plan B za Slovenijo, 2007).

Danes je slovenska energetska odvisnost od uvoza nad 50 %. Obseg samooskrbe z elektrino energijo je 75 %.

47

Pri zgorevanju lesa se sprosti toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga drevo v svoji rastni dobi sprejeme iz okolja.

48

45

Ekologija

ZELENI PREMISLEK

Vse tevilneji strokovnjaki opozarjajo, da se konuje obdobje relativno poceni nafte, ki smo jo do sedaj rpali iz lahko dostopnih virov, ki pa jih je edalje manj. Novi viri so na vejih morskih globinah, na teko dostopnih obmojih Arktike ali pa v naftnem pesku, za vse pa velja, da je pridobivanje draje. V lui gornjih dejstev komentirajte opozorila, ki jih lahko povzamemo z: RAZDALJA NAS BO STALA DENARJA. Kaj pomeni nujnost vrnitve k lokalnim virom za oskrbovanje s hrano, za prevoze na delo, v olo in po opravkih, za lokacije industrijskih obratov, mednarodni blagovni promet, turizem ipd.? Usmeritve za zmanjanje slovenskih prometnih zagat in onesnaevanja z osebnimi vozili (Sluba Vlade RS za podnebne spremembe): prenova eleznike infrastrukture in poveanje potnikega voznega parka eleznic; podpora obinskim in regijskim projektom spodbujanja pe hoje, kolesarjenja in javnega prevoza (npr. mestna eleznica v Ljubljani); zniati obdavitev dela in uvesti davek na CO2 pri vozilih in gorivih49; prenos plaila za prevoz na delo na nakup vozovnice za javni prevoz; uveljavljanje monosti, ki jih daje direktiva EU o evrovinjeti, za zaraunavanje vijih cestnin na ekoloko obutljivih obmojih in obmojih gnee ter usmerjanje zbranih sredstev v investicije v javni prevoz; uvedba okoljskih sanacijskih programov na onesnaenih urbanih obmojih; prostorsko nartovanje, ki daje prednost pe hoji, kolesarjenju in javnemu prevozu; spodbujanje podjetij k uvajanju t. i. nartov mobilnosti za prevoze na delo in slubene prevoze; informiranje javnosti o monostih javnega prevoza in negativnih uinkih vonje z osebnim avtomobilom.
ANALIZIRAM

Na spletni strani drutva Focus poiite, kaj pomenijo novi trendi na podroju mobilnosti: NARTOVANJE MOBILNOSTI V PODJETJU: Kakne prednosti prinaa omenjeni koncept? Najdite primer slovenske organizacije, ki taken nart e izvaja. DELJENJE AVTOMOBILA (Car sharing) in ZDRUEVANJE AVTOMOBILA (Car pooling): Poznate primere takne uinkovite uporabe avtomobila pri nas? 3.2.5 Ekoloko kmetijstvo

Ekoloko kmetijstvo je nain trajnostnega kmetijstva z najmanjimi vplivi na okolje. Temelj ekolokega kmetijstva je zakljuen krogotok hranil in energije v okviru kmetije. Razlogi za ekoloko kmetovanje so predvsem varna in zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro poutje ivali in spodbujanje biotske raznovrstnosti.

49

Glej poglavje 5.2.

46

Ekologija

Ekoloka pridelava sledi naslednjim splonim ciljem (Bavec, 2009, 15): a) trajnostno upravljanja kmetijstva, ki : - spotuje naravne sisteme in cikle ter ohranja in krepi zdravje tal, vode, rastlin in ivali ter ravnovesje med njimi; - prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti; - odgovorno izkoria energijo in naravne vire (vodo, tla, organske snovi in zrak); - spotuje stroge standarde dobrega poutja ivali; b) visoka kakovost proizvodov; c) pridelava razlinih vrst hrane in drugih kmetijskih proizvodov, proizvedenih s postopki, ki ne kodujejo okolju ter zdravju ljudi in rastlin ter zdravju in dobremu poutju ivali.

Slika 24: Znailnosti in pozitivni uinki ekolokega kmetovanja Vir: Bavec 2009 Usmeritev v ekoloko kmetijstvo se krepi, ker so vse bolj prisotne negativne posledice intenzivnega poljedelstva in ivinoreje, ki izvirajo iz prevelikih koliin umetnih gnojil in drugih kemikalij. Kaejo se v edalje viji ravni pesticidov v telesih ivih bitij in poruenem naravnem ravnoteju, zaradi esar je kodljivcev vedno ve. V intenzivni konvencionalni ivinoreji se uporabljajo hormonski in kemini dodatki, katerih namen je pri ivalih dosei im vejo prirast mesa. Ekoloko kmetijstvo prepoveduje uporabo kemino sintetinih pesticidov (FFS) in lahko topnih mineralnih gnojil, ker njihova uporaba zmanjuje naravno rodovitnost prsti in obremenjuje okolje. Prepovedani so tudi uporaba gensko spremenjenih organizmov, preventivno zdravljenje ivali, vezana reja in krmljenje z gensko spremenjenimi sestavinami. Znailne prakse ekolokega kmetijstva so (Evropska komisija 2009d) : iroko kolobarjenje kot pogoj za uinkovito rabo krajevnih virov; zelo stroge omejitve glede rabe pesticidov in sintetinih gnojil, antibiotikov v ivinoreji, ivilskih dodatkov, pomonih tehnolokih sredstev in drugih snovi; popolna prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov; izkorianje prednosti lokalnih virov, denimo hlevskega gnoja za gnojilo ali na kmetiji pridelane krme; 47

Ekologija

izbira vrst rastlin in pasem ivali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene na krajevne razmere; reja ivali v sistemih proste reje, na prostem in na osnovi ekoloke krme; uporaba rejskih praks, ki ustrezajo potrebam razlinih vrst ivali.

Znanstvene raziskave kaejo, da je poraba virov v ekolokem kmetijstvu od tretjine do polovice nija kot v konvencionalni kmetijski proizvodnji. Za polovico nija je tudi poraba fosilnih goriv in posledino izpust toplogrednih plinov. Po izsledkih FAO 50 bi se s preusmeritvijo v ekoloko kmetovanje v nerazvitem svetu pridelava podvojila, v razvitih dravah pa sicer zniala, vendar ne ve kot za 5 % . Pridelava in prodaja ekolokih ivil belei v zadnjih letih stalno rast (v EU od 10 do 15 %). Pri tem je izjemnega pomena zaupanje potronikov v nadzor kakovosti ekoloke hrane. Da se zagotovi, da so dobrine, ki jih kupujemo, skladne z ekoloko zakonodajo, sta uvedena ekoloki znak in sistem oznaevanja za ekoloka ivila. Proizvodnja in prodaja ekolokih ivil z oznakami in znaki na trgu EU sledi strogemu postopku certifikacije, ki je obvezen za vse. Konvencionalni kmetje morajo najprej skozi obdobje preusmeritve, ki traja najmanj dve leti, preden lahko zano pridelovati kmetijske proizvode, ki jih smejo triti kot ekoloke. e elijo pridelovati konvencionalne in ekoloke pridelke, morajo ta naina pridelave jasno loiti na vseh ravneh proizvodnje. Tako kmete kot predelovalce nadzirajo pristojni organi. Uspeni kmetje in predelovalci nato prejmejo certifikate in smejo svoje izdelke oznaevati kot ekoloke. Poleg uradne slovenske oznabe so lahko kmetijskimi pridelki in ivila oznaeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter itd., ali z evropskim logotipom.

Slika 25: Znaki za ekoloko pridelana ivila: uradna znaka (dravni in EU) ter zasebne blagovne znamke Vir: http://www.mojatrznica.si/mojatrznica.php?rss=6 (17. 11. 2009) Z naraajoo gospodarsko uspenostjo ekolokih kmetij in podjetij se poveujejo prilonosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter ustvarjajo privlani pogoji za ivljenje in delo, e zlasti, ker se ekoloko kmetovanje odlino dopolnjuje z eko turizmom.
EKORAZGOVOR

Obiite ekolokega kmetovalca v vai bliini in se pozanimajte o njegovem delu uspehih, teavah in priakovanjih. Svoje ugotovitve predstavite soolcem.

50

Organizacija Zdruenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

48

Ekologija

3.2.6

Gozdarstvo

Nae gozdove lahko zaradi ohranjenosti in raznovrstnosti pojmujemo kot veliko naravno vrednoto, ki je pomembna za slovenski in tudi za iri evropski prostor. Goratost Slovenije in teka prehodnost krakega sveta ter zato velik dele teko dostopnih gozdov so prispevali k temu, da je na prostoru Slovenije lovekova dejavnost v preteklosti manj usodno vplivala na gozd kot v veini srednjeevropskih drav (ARSO, 2010). Gozdovi omogoajo gospodarski razvoj, zlasti na podeelju, in delovna mesta v lesni industriji. Uporaba lesa kot energetsko najvarneje surovine in trajno vgrajen les pomembno prispevata k vezavi (ponoru) CO2 in s tem k varovanju okolja.

GOZD IN VODA NAA DRAVNOTVORNA VIRA Nai gozdovi delujejo kot blailec strupenih uinkov izpustov v ozraje. Ker gozdov ne zasipamo z gnojivi niti z zaitnimi sredstvi, ostajajo gozdni sistemi redek naravni habitat brez strupov. V Sloveniji imamo optimalno koliino padavin. Po zaslugi gozdov in ustrezne geoloke in talne sestave te padavine ne odteejo kot hudourniki, temve ostajajo najprej v kronjah dreves, kasneje pa e v gozdnih tleh, od koder odtekajo v vodotoke 12-krat poasneje kot z golih tal. To zagotavlja neprekinjeno 'dobavo' iste pitne vode. Pomemben je tudi zaitni uinek gozda pred vetrom, saj see 20-krat tako visoko, kot je viina drevja. Bitka za zrak in vodo e tee. Zelo hitro bosta oba postala dragocenost. e bomo imeli gozdove, bomo imeli vodo in zrak tako bodo zagotovljene razmere za preivetje. Povzeto po: Marko Kmecl, gozdarski strokovnjak, Delo, SP, 2010

Slovensko gozdarstvo mora s sonaravno trajnostnim gospodarjenjem gozdove varovati in negovati, saj so nenadomestljivi pri ohranjanje zdravja prebivalcev Slovenije, ohranjanju okolja in biotske pestrosti.

3.2.7

Ekoremediacije V preteklosti smo s kodljivimi posegi v okolje povzroili, da nas danes edalje pogosteje prizadenejo poplave v spodnjem delu rek, sue v zgornjem delu rek, onesnaena pitna voda, pria pa smo tudi zmanjanju biotske pestrosti in naravne samoistilne sposobnosti. Z ekoremediacijskimi tehnologijami lahko prepreimo in zmanjamo pretekle in bodoe kodljive vplive lovekovega delovanja na okolje. 49

Ekologija

Z ekoremediacijami (ERM) dosegamo ekonomsko in ekoloko najuinkoviteje zmanjanje poplav in su, reitev problema odpadnih voda v razprenih naseljih, ponovno usposobljenost vakih izvirov in s tem izboljano oskrbo s pitno vodo ter druge naine za izboljanje kakovosti tal, zraka in vode (Vovk Kore 2007). V Sloveniji imamo zaradi ugodne lege veliko bogastvo v biotski pestrosti in vodnih ekosistemih, al pa tevilo in obseg degradiranih povrin rasteta. Uinki klimatskih sprememb se e kaejo tudi v Slovenji z monim padanjem nivoja podtalnice. Z ERM dolgotrajno varujemo okolje, e posebej na zavarovanih obmojih in obmojih Nature 2000 (Vovk Kore et al., 2009, 7) . Z ERM udejanjamo trajnostni razvoj na osnovi upotevanja naravnih danosti okolja. Javnost ne nasprotuje njihovi uporabi, kar ne velja za tevilne druge posege v prostor, kot sta izgradnja odlagali ali postavitev energetskih objektov. Zanesljivost ERM omogoa narava, saj je ta v milijonih let razvila svoje sisteme za vzpostavitev dolgoronega ravnovesja (Vovk Kore in Vrhovek, 2009). Primer ERM so rastlinske istilne naprave (slika levo), s katerimi posnemamo samoistilno sposobnost narave. Z njimi se v vodi zmanjujejo duikove in fosforjeve spojine, teke kovine ter druge strupene snovi in bakterije. So enostavne za postavitev in krajinsko privlane. Za delovanje nista potrebni ne energija ne strojna oprema. Rastlinske istilne naprave istijo komunalne odpadne vode (naselja, turistini centri, naravni parki), tehnoloke vode (industrijski obrati, farme), izcedne vode (komunalne deponije) ipd. (Limnos, 2009). Primeri ERM so tudi: - vegetacijske bariere (slika levo) in - zadrevalniki (slika desno). vode

3.2.8

Ohranjanje narave in NATURA 2000

Slovenije se ponaa z zelo ohranjeno naravo, kar se kae v veliki biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti, v bogatem rastlinskem in ivalskem svetu, razgibanem reliefu in e marsiem. Podlago za celovito ohranjanje tega bogastva nam daje Zakon o ohranjanju narave. Danes imamo dobro desetino slovenskega ozemlja v zavarovanih obmojih 51 , dobra tretjina ozemlja pa je varovanega v okviru Nature 2000. Nadalje je skoraj 15 tiso vrednim delom narave podeljen status naravne vrednote.

V zavarovanih obmojih imamo en narodni park, tri regijske parke, 44 krajinskih parkov, tevilne naravne rezervate in ez tiso naravnih spomenikov.

51

50

Ekologija

Dananji bogati turisti si ne elijo hotela, temve naravo s petimi zvezdicami. Davorka Kitoni, arhitektka in fotografinja, 2009

Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih obmoij, razglaenih v dravah lanicah Evropske unije z osnovnim ciljem, da za bodoe rodove ohranimo biotsko raznovrstnost, ki je na evropski ravni ogroena zaradi dejavnosti loveka. Obmoja Natura 2000 so doloena na podlagi direktive o pticah (SPA obmoja) in direktive o habitatih (pSCI obmoja), ki pokrivajo tretjino povrine Slovenije, kar je najve med vsemi dravami v EU.
SE INFORMIRAM

Na spletni strani ARSO poglejte, kateri parki v Sloveniji spadajo med ira zavarovana obmoja, in najdite tiste, ki so v vai bliini.

Slika 26: Karta obmoij NATURA 2000 Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/narava/natura%202000/karta/

3.2.9

Zeleno javno naroanje

O zelenem javnem naroanju (GPP52) govorimo, kadar javna uprava kupuje takno blago ali naroa takne storitve, ki imajo na okolje skozi celoten ivljenjski krog manji vpliv, kot blago in storitve, ki bi jih sicer kupili za enak namen.

52

Green Public Procurement.

51

Ekologija

Cilj je zmanjati negativni vpliv javnega sektorja na okolje, spodbudili razvoj okoljsko manj obremenjujoih izdelkov, predvsem pa naj bi vlada dala dober zgled poslovnemu sektorju in potronikom. Med ukrepi so sprejem ustreznih predpisov ter razline vrste izobraevanj, usposabljanj ter ozaveanja tistih, ki so nosilci javnega naroanja, sodelovanje s podjetji, ki lahko v razvoju trga okoljsko sprejemljivejih izdelkov in storitev prepoznajo svoje poslovne prilonosti ter spodbujanje vpeljevanja sistemov upravljanja z okoljem v javni sektor. Ukrepi so namenjeni predvsem dravni upravi in mestnim obinam, postopoma pa se bo v proces zelenih javnih naroil vkljuil celotni javni sektor. Zeleno javno naroanje se bo uveljavljalo predvsem pri naroanju vozil, elektronske pisarnike opreme, gradbenitva in stavb, papirja, istil in storitev, pohitva, elektrine energije in hrane. Primeri: energetsko uinkovita pisarnika oprema; uvedba ekoloko pridelane hrane v olah, bolninicah, vrtcih in domovih za stareje; toplotna izolacija pri prenovi javnih stavb; nabava bolj ekolokih slubenih vozil.
DODAM

Gornjim primerom dodajte e tri svoje, ki bi jih predlagali javnim uslubencem, ko se odloajo o nabavah. 3.3 POVZETEK IN VPRAANJA

Narava ima omejene zmonosti za zagotavljane obnovljivih virov in absorbcijo onesnaeval. Strategija EU za trajnostni razvoj kot kljuni cilj postavlja spotovanje omejitev naravnih virov planeta. EU si je postavila za cilj razdvojiti gospodarsko rast od okoljske degradacije in se razvijati v nizkoogljino gospodarstvo. Kljuna na tej poti je usmeritev v vejo uinkovitost pri rabi energije in drugih naravnih virov. Danes so najveji izzivi za okolje podnebne spremembe, zmanjanje biotske raznovrstnosti, nevarnost onesnaevanja za nae zdravje, nain, kako uporabljamo naravne vire in prevelika koliina odpadkov. EU se teh izzivov loteva s postavljanjem visokih okoljskih standardov ter s spodbujanjem novih nainov dela in istejih tehnologij. Kljub doloenim pozitivnim premikom ostajajo na tevilnih podrojih prisotni trendi netrajnostnega razvoja. Najveji odmiki od zastavljenih usmeritev so: povpraevanje po naravnih virih se e vedno poveuje, bioloka raznovrstnost naprej upada, poraba energije v prometu pa e vedno raste. EU se je zavezala, da bo upotevala okoljevarstvene zahteve v politikah na vseh podrojih energetiki, prometu, kmetijstvu, industriji itd. EU je prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in se zavezala, da bo spodbujala gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Trajnostna energetska prihodnost Evrope temelji na uinkoviti rabi energije in na obnovljivih energetskih virih. Nalobe v inovativno in okolju prijazno tehnologijo, v okoljsko primerno zasnovo izdelkov in energetsko uinkovitost stavb so dolgorono zelo koristne, kljub morebitnim visokim kratkoronim strokom.

52

Ekologija

Slovenija, kakor tudi druge razvite drave, e vedno ni na poti k resnino trajnostnemu razvoju. Slovensko gospodarstvo je e vedno precej energetsko intenzivno. Za zmanjanje kodljivih emisij v Sloveniji je kljuna bolj uinkovita raba energije in naravnih virov. Slovenija bi si z intenzivnejim razvojem nove, okolju prijazne tehnologije lahko poveala tudi konkurennost gospodarstva ter tako ustvarile nova, bolje plaana delovna mesta, s tem pa zagotovila izboljanje v okolju in drubi. Slovenija lahko izbolja energetsko uinkovitost, zmanja uvozno energetsko odvisnost in zmanja emisije TGP z vrsto uinkovitih ukrepov. Med njimi imata pomembno vlogo toplotna sanacija obstojeega stavbnega fonda, predvsem stanovanjskih stavb, in veja uporaba lesa v gradbeni in drugih dejavnostih. S tem ko bi izkoristili izjemno naravno danost, ki jo imamo v visoki gozdnatosti, bi zmanjali onesnaevanje okolja in dosegli ekonomske uinke. Ekoloko kmetijstvo s pridelavo zdrave hrane prispeva k varovanju naega zdravja. Ker spotuje sisteme naravnih ivljenjskih ciklov, varuje tudi naravne vire in biotsko raznovrstnost ter zagotavlja dobro poutje ivali. Ekolokim kmetijam se trg hitro iri in gospodarska uspenost poveuje. Ekoloko kmetovanje se dobro dopolnjuje z eko turizmom. Gozd je ivljenjsko pomemben za vzdrevanje naravnega ravnovesja, podnebje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za Slovenijo je gozd simbol prepoznavnosti drave. Gozdovi so kljuni pri ohranjanju kvalitetnih virov nae pitne vode in zdravja prebivalcev. Med mehanizmi za dosego ciljev varstva narave ohranjanje rastlinskih in ivalskih vrst, njihovih habitatov ter naravnih vrednot in krajinske pestrosti je ustanavljanje zavarovanih obmoij in posebnih varstvenih obmoij Natura 2000. Ekoremediacije so nain za doseganje trajnostnega razvoja, ki ga je potrebno upotevati pri vseh posegih v vodni in obvodni prostor. Z njimi itimo okolje ter obnavljamo degradirana obmoja. Primer ekoremediacij so rastlinske istilne naprave. Zelena javna naroila so sredstvo, s katerim lahko dravni organi postavljajo okoljska merila pri naroanju izdelkov ali storitev. Kljuni pojmi obnovljivi energetski viri, uinkovita raba energije, zelene tehnologije, nizkoogljina druba, trajnostni promet, ekoloko kmetijstvo, toplotna sanacija stanovanjskega fonda, ekoremediacije, Natura 2000, zelena javna naroila Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Katere so temeljne strateke usmeritve za varovanje okolja v EU in Sloveniji? 2. Navedite temeljne instrumente okoljske politike. 3. Katera so kljuna podroja, na katerih EU do sedaj ni uspelo ustaviti netrajnostnih trendov razvoja? 4. Kaj pomeni nartovanje mobilnosti v organizaciji? 5. Navedite in utemeljite nekaj predlogov, kako obremenjevanje, ki ga v Sloveniji povzroa promet. naj zmanjamo okoljsko

53

Ekologija

6. Ocenite, zakaj ima ekoloko kmetijstvo v Sloveniji obetavne monosti za razvoj? 7. Zakaj mora Slovenija s svojimi gozdovi sonaravno trajnostno gospodariti? 8. Kakne prilonosti daje Sloveniji izjemno gozdno bogastvo? 9. Kaj je prednost ekoremediacij in katere probleme lahko z njimi reujemo? 10. Pojasnite cilje Nature 2000 in znailnosti tega projekta v Sloveniji. 11. Kaj je zeleno javno naroanje in kakne koristi od takne usmeritve lahko priakujemo v Sloveniji?

54

Ekologija

PRAVNI VIDIK VAROVANJA OKOLJA

Slovenijo pogosto predstavljamo kot vrt Evrope. Pa lahko upamo, da bo tako tudi v bodoe? Ko opazujemo sedanji odnos tevilnih posameznikov, ki jim je malo mar za vse, kar je izven njihovega osebnega okolja, smo lahko upravieno zaskrbljeni. Pomembno sredstvo, da bomo ohranili bogastvo in lepoto naravnega sveta, ki nas obkroa in brez katerega ni zdravega in kvalitetnega ivljenja, je okoljsko pravo, ki postaja vse pomembneja pravna panoga. Mineva pol stoletja, ko so se v Evropi zaradi vedno veje osveenosti zaeli prvi odzivi na naraajoe onesnaevanje okolja in ogroenost zdravja ljudi. To je pripeljalo do prve Konference Zdruenih narodov o lovekovem okolju, ki je potekala v Stockholmu leta 1972. Na tej konferenci je bila pravica do zdravega ivljenjskega okolja prepoznana kot lovekova pravica. V okviru konference je bil ustanovljen Program ZN za okolje (UNEP). V naslednjih desetletjih se je razvila nova veja prava pravo okolja, ki je postalo pomemben instrument okoljske politike. S tem je bila po letih nemonega opazovanja ogroanja in unievanja narave vpeljana monost, da se varovanje okolja zagotavlja tudi s pravnimi sankcijami. Pravo okolja je prek zakonov in drugih predpisov sredstvo za izvedbo sprejetih stratekih odloitev politike varstva okolja53. Funkcije prava okolja so tevilne, od katerih posebej omenimo varovalna funkcijo: zavarovati loveka pred ravnanji neozaveenega loveka, zavarovati loveka in naravo pred onesnaenjem vseh vrst in urediti smotrno gospodarjenje z neobnovljivimi in omejenimi naravnimi viri (Strojin, 1994).
Ko Indijanci ubijemo ival, jo vso pojemo. Ko kopljemo za uitnimi koreninami, naredimo majhne luknje. Prav tako, ko si urejamo bivalia. Ne sekamo dreves, za kurjavo uporabljamo le les odmrlih dreves. Beli ljudje pa vse posekajo in vse pobijejo []. Belim ljudem ni mar. Kako naj ima duh zemlje rad takne ljudi?

enska iz naroda Wintu54, 19. stoletje

4.1

NAELA VARSTVA OKOLJA

Pravo je na podroju varstva okolja orodje, ki lahko deluje preventivno in kurativno. Temeljno smer in okvir delovanja tako za onesnaevalce kot vse veje oblasti dajejo naela varstva okolja, ki so pomembna pravna pravila, katerih uporabnost je neposredna, saj zaradi obsenosti in kompleksnosti varstva okolja ni mogoe popolno in celovito normirati (Knez, 2009, 710). Zakon o varstvu okolja vsebuje naslednja temeljna naela: trajnostnega razvoja, celovitosti, sodelovanja, preventive, previdnosti, odgovornosti povzroitelja, plaila za obremenjevanje, subsidiarnega ukrepanja, spodbujanja, naelo javnosti, naelo varstva pravic, naelo dopustnosti posegov v okolje in naelo ekoloke funkcije lastnine.

53 54

Glej 3. poglavje. Wintu so severnoameriki Indijanci (Hill, 1994, 27; v Pliani, 2003, 53).

55

Ekologija

Zaradi njihovega pomena v nadaljevanju podrobneje pojasnimo nekatera izmed zgoraj natetih nael, ki so tudi glavna naela okoljske politike EU. Le-ta temelji na previdnostnem naelu, na naelu, da je treba delovati preventivno in da mora plaati povzroitelj obremenitve. Med posebej pomembne spada tudi naelo celovitosti, po katerem je zahteve varstva okolja treba vkljuevati v opredelitve in izvajanje politik in nartov na vseh podrojih. Vedno ve pa je okoljskih problemov, ki presegajo nacionalne meje in zahtevajo mednarodno koordinacijo. Pomembno je prizadevanje za uveljavljanje teh nael na globalni ravni, saj naraa tevilo primerov, ko se lahko onesnaevanje uinkovito zmanja le s skupnimi cilji in delovanjem55. 4.1.1 Naelo previdnosti

Vsak dan smo pria naraajoim posegom loveka v naravo in mnoici inovacij. Vse to edalje pogosteje presega sposobnost znanosti, da pravoasno predvidi posledice novih procesov in uporabe inovacij v praksi.56 Strokovnjaki opozarjajo na problem ogroanja, ki se morda ne bo pojavilo za asa ivljenja povzroiteljev, temve v naslednjih generacijah.
Evropska okoljska agencija (EEA) je o navedenem problemu izdala publikacijo Pozne lekcije zgodnjih svaril: previdnostno naelo 1896-2000 (Gee, 2004). Motiv za projekt EEA pojasnjuje z dejstvom, da mora pogosto dajati informacije v okoliinah, ki so z znanstvenega vidika nejasne in pri katerih postaja vse pomembneje previdnostno naelo. EEA ocenjuje, da se zaradi naraajoih lovekovih posegov v naravo poveujejo monosti, da kateri od nevarnih uinkov postane resen problem svetovne razsenosti. Ugotavljajo, da se moramo ve nauiti iz preteklih izkuenj in bolje prepoznavati zgodnja svarila. Navajajo primere, ko so bile odloitve prepozne, saj so posledice e tu in vemo, da bodo v prihodnosti e naraale, ker jih ne moremo ustaviti. Tak primer sta koni rak zaradi ozonske luknje, nastale z delovanjem CFC-jev in drugih sintetinih kemikalij, ter smrti zaradi mezotelioma raka, ki ga povzroi vdihavanje azbestnega prahu. Jasno in verodostojno svarilo glede azbesta se je prvi pojavilo e daljnega leta 1898, sledila je mnoica drugih, pa je do ukrepanja prilo ele stoletje kasneje. V poroilu EEA je obravnavanih, razen omenjenih dveh, e dvanajst splono znanih nevarnosti sevanje, benzen, PCB-ji, antibiotiki kot pospeevalci rasti, MTBE v bencinu kot nadomestilo za svinec, sintetini estrogen DES in bolezen norih krav. Poroilo e zdale ni popolno, saj ne zajema npr. zdravstvenih posledic zaradi talidomida in svinca. Primeri dokazujejo, da ne moremo domnevati, da zmore znanost predvideti vse nevarnosti, saj tehnologija pogosto prehiti raziskave, ki so potrebne za oceno z novostmi povezanih nevarnosti. Po drugi strani pa pogosto niso bile sprejete odloitve, eprav so dokazi bili na voljo. Vzrok za to je vpliv interesnih skupin iz politike in gospodarstva na zakonodajalce. Gre za izrazito kratkovidno obravnavo, kjer se upoteva zgolj kratkorone stroke preventivnih ukrepov, ignorira pa posledice v prihodnosti, katerih stroki so teko dololjivi in

V tem smislu se najpogosteje omenja podnebne spremembe, so pa e tevilni drugi problemi. Na nae zaloge hrane vpliva propadanje morskih habitatov na drugem koncu sveta. Tankerji, registrirani zunaj EU, lahko povzroijo razlitja nafte v vodah EU. Pred kodljivim ultravijolinim sevanjem sonca nas iti ozonski pla 10 do 50 km nad zemljo, zato je njegovo tanjanje problem vseh nas, etudi uporabljajo hladilnike, ki vsebujejo ozonu kodljive CFC-je, tisoe kilometrov stran. 56 Naelo previdnosti se je v zvezi z okoljskimi nevarnostmi zaelo navajati ele v sedemdesetih letih, in sicer pri posameznih okoljskih problemih (umiranje gozdov, onesnaevanje morja), na okolje kot celoto pa se je razirilo v Deklaraciji ZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992.

55

56

Ekologija dolgoroni. Prihaja do razhajanja med gospodarskimi in drubenimi interesi ter do pomanjkanja politine volje, da se problem zane razreevati.

Naelo previdnosti pomeni, da se v primeru, da obstaja nevarnost resnih ali nepopravljivih kodljivih uinkov na okolje ali zdravje ljudi, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme uporabiti kot razlog, da se odloijo strokovno uinkoviti ukrepi za njihovo prepreevanje. Ukrepati je potrebno, tudi e e ni popolnih znanstvenih dokazov, obstaja pa utemeljena znanstvena ocena o monih kodljivih uinkih. Proizvajalci morajo zagotoviti, da bodo proizvajali le takne snovi, ki ob pravilni uporabi in najnoveji oceni tveganja ne kodujejo zdravju ljudi in okolju. To vkljuuje obveznost primernega in preglednega obveanja o tveganjih, ki so povezana s proizvodnjo, uporabo in prodajo katerekoli snovi. e priznamo dejstvo, da so pojavi medsebojno povezani in uinkujejo drug na drugega, dananje ozko specializirane znanosti ne morejo predvideti potencialnih sistemskih nestabilnosti, ki lahko nastopijo kot posledica kompleksnih pojavov, kot je spreminjanje podnebja ali namerno spreminjanje genov. Po podrojih razdeljena znanost z ogromno koliino znanja ne zadoa za predvidevanje in ustrezno ukrepanje potrebna je modrost.
Kje je modrost, ki smo jo izgubili v znanju, in kje je znanje, ki smo ga izgubili v informacijah? T. S. Eliot

Iz primerov, predstavljenih v e omenjenem projektu Pozne lekcije, pa je razvidno, da zaradi upotevanja zgolj posameznih kratkoronih koristi ni prilo do ukrepanja niti tam, kjer so zanesljive informacije bile na voljo. V osnovi se torej sreujemo z dvema problemoma. Prvi je v omejenosti znanstvenega spoznanja in v odsotnosti politine volje, da bi ob upotevanju tega dejstva sprejemali odloitve z upotevanjem previdnostnega naela. Drugi se kae v ignoriranju nezaelenih, a zanesljivih znanstvenih spoznanj, katerih upotevanje bi posegalo v interese vplivnih skupin. Beltrn (2004, 10) zato opozarja, da tudi sistemsko naravnana znanost ter tevilneje in bolj zanesljive informacije ne zadoajo, temve je potrebno modro ravnanje javne politike pri iskanju ravnovesja med koristmi inovacij in tveganji, ki jih prinaajo. Previdnostno naelo je torej potrebno pri reevanju okoljskih vpraanj zaradi pomanjkanja znanstvene gotovosti. V negotovosti ne obstaja ustrezna empirina ali teoretina podlaga za doloanje verjetnosti izidov. Razlog je lahko v novosti doloene dejavnosti ali v njeni zapletenosti oziroma spremenljivosti. Obseg konvencionalne ocene tveganja (ko vnaprej poznamo vse mone izide in lahko njihovo relativno verjetnost ustrezno izrazimo kot monost) je preozek, da bi jo bilo primerno uporabljati v razmerah negotovosti. Presoje ogroenosti so preve obremenjene s subjektivnimi predpostavkami in vrednotami. tudije kaejo, da je v tevilnih primerih presoja pri sprejemanju zakonodaje potekala ne le ob pomanjkanju gotovosti glede verjetnosti razlinih izidov, temve tudi ob nepoznavanju samih monosti. Pri odloanju se tako sreujemo s stalno monostjo preseneenj. Strokovno se takno stanje imenuje nevednost. Tabela 3 je pripomoek za pojasnitev konceptov, na katerih temelji previdnostno naelo. Neredko prihaja do nejasnosti in zamenjave pojmov kar se vasih ohlapno navaja kot negotovost, je lahko eden od analitino razlinih konceptov 'tveganja', 'negotovosti' ali 'nevednosti'. Te tri stopnje vedenja so podlaga za zasnovo razlinih ukrepov 'prepreevanja', 'previdnostnega prepreevanja' in 'previdnosti' (Gee, 2004, 185212).

57

Ekologija

Tabela 3: Negotovost in previdnost pojasnilo izrazov s primeri

STANJE IN AS VEDENJA UKREPI

Tveganje

Poznani uinki in poznane verjetnosti: npr. azbest povzroa respiratorno bolezen, pljunega raka in maligni mezoteliom; od 1965 dalje.

Prepreevanje: ukrepi za zmanjanje znanih nevarnosti, npr. prepreiti izpostavljenost azbestnemu prahu. Previdnostno prepreevanje: ukrepi za zmanjanje monih tveganj; npr. zmanjati izpostavljenost ljudi antibiotikom v ivalski krmi. Previdnost: ukrepi za predvidevanje in zmanjanje uinkov 'preseneenj'; npr. uporabiti lastnosti kemikalij, kot sta obstojnost in bioakumulacija, kot 'napovedovalce' potencialne nevarnosti.

Negotovost

Poznani uinki in nepoznane verjetnosti: npr. antibiotiki v ivalski krmi in s tem povezana lovekova odpornost nanje; od 1969 dalje.

Nevednost

Nepoznani uinki in nepoznane verjetnosti, npr. 'preseneenja' glede CFC-jev in pokodb ozonskega plaa pred 1974; z azbestom povezani maligni mezoteliom pred 1959.

Vir: Prirejeno po Gee, 2004, 210 Potrebni sta skromnost in opreznost glede zadostnosti razpololjivega strokovnega znanja. Sprejeti moramo dejstvo, da verjetnosti doloenih izidov ne moremo v celoti koliinsko opredeliti ali da nekaterih monosti sploh ne poznamo in zato tudi ne obravnavamo. Priznati moramo ne le tveganje, temve tudi negotovost in nevednost, s tem pa pridemo do spoznanja, da je potrebno ukrepati preventivno. Previdnost nam nalaga dolnost, da uporabljamo okolju najprimernejo tehniko in tehnologijo (BAT tehnologijo), ki je v danem trenutku mogoa, in da spodbujamo raziskave in razvoj alternativnih monosti, ki bodo manj tvegane za loveka in naravo. Kratkoroni ekonomski interesi, ki se kaejo v pristopu 'poakajmo, pa bomo videli', ne bi smeli prevladati. Povezati je potrebno znanost in snovanje politike ter zdravje in okolje. Ker gre za prouevanje dinamike kompleksnih in vasih kaotinih sistemov, ima reduktivna znanost z linearno vzronostjo zoene analitske monosti, saj ne more pojasniti vefaktorske in medsebojno odvisne vzrone verige. Ekonomske analize strokov in koristi se v tej lui kaejo kot le redko ustrezne in uporabne pri dolgoroni, trajnostno naravnani okoljski politiki. O tem, kaj natanno pomeni previdnostno naelo, poteka Kamena doba se lahko vrne na bleeih krilih znanosti. spor med EU in ZDA, saj se To, kar je danes neizmeren blagoslov za lovetvo, lahko mnenja razhajajo npr. glede hormonov kot spodbujevalcev celo povzroi njegovo popolno unienje. rasti pri govedu, gensko W. Churchill spremenjenih organizmov in e drugih problemov, kjer prihaja do pobud za previdnostni pristop. Razen razlinih nacionalnih pristopov pa obstajajo ovire tudi znotraj posameznih drav, npr. zaradi kratkoronosti vladnih mandatov in trenj med razlinimi ministrstvi oziroma upravnimi ravnmi.

58

Ekologija

4.1.2

Naelo preventive

To naelo govori o nujnosti prepreevanja izvorov posledic prizadevati si moramo prepreevati tveganje in kodo v okolju, namesto da odpravljamo posledice. Obremenjevanje okolja naj se, kolikor je le mogoe, preprei e na samem izvoru kodljivih snovi ali dejavnosti. Gre za doloanje mejnih vrednosti (dovoljenega) onesnaevanja 57 in okoljskih standardov (command and control sistem). Vsak poseg v okolje mora biti projektiran in zasnovan tako, da povzroi im manjo spremembo okolja in im manje tveganje za okolje. V najveji moni meri se mora zmanjati poraba snovi, energije in prostora v proizvodnji, gradnji, prometu in porabi, vkljuno z upotevanjem naela reciklae.

Slika 27: Seveso 1976 zastrupitev z dioksinom zaradi eksplozije v proizvodnji herbicida58 Vir: www.casoli.info/casoli/notizie/seveso.jpg; iStockPhoto.com / Razberry; JupiterImages Naelo je podlaga za uvajanje tehnolokih standardov BAT, ki pomenijo zahtevo, da se uporabi najbolje razpololjive tehnike. S tem se prepreuje nastanek problematinih snovi, namesto da bi jih odstranjevali iz okolja s tehnologijami prestrezanja. e vedno prevladujoi ex post pristop, to je sanacija okoljskih obremenitev z uporabo end-of-pipe tehnologij, se po tem naelu nadomesti z usmeritvijo na zaetek razvoj novih tehnologij, izboljav na osnovi celotnega ivljenjskega kroga izdelkov in z uporabo virov, ki jih je mogoe reciklirati. Za preventivno delovanje so pred izvedbo vejih posegov uvedene presoje vplivov na okolje (PVO). Kratkoroni stroki projektov so zato lahko viji, vendar niji od dolgoronih koristi, saj se zmanja nevarnost, da se porui naravno ravnovesje in pride do nepopravljivih posledic.

Beck (2001, 31) opozarja na problem, da raziskave, ki se lotevajo posameznih kodljivih snovi, ne morejo doloiti nekodljive koncentracije mnoice kodljivih snovi v loveku, saj je le-ta 'zbiralnik' razlinih substanc in strupov, katerih souinkovanje nam ni poznano (o uinku potenciranja oziroma iznienja nekaj vemo pri istoasnem uivanju nekaterih zdravil). Nadaljnje odprto vpraanje so po Beckovem mnenju mejne vrednosti za dopustne koliine kodljivih snovi in strupov v zraku, vodi in ivilih. Gre za vpraanje, kolikne koliine strupa preneseta lovek in narava oziroma, kolikna je e dopustna mera zastrupljanja. Naelo, da sploh ne bi smeli zastrupljati, je sprejeto kot utopino, kar je po Beckovem mnenju umik civilizacije, saj mejne vrednosti omogoajo trajno porcijo kolektivnega normalnega zastrupljanja. Metoda doloanja mejnih vrednosti je po njegovem sporna, saj temelji na rezultatih poskusov na ivalih. Ti se opravljajo pod umetnimi pogoji, reakcije pa se zelo razlikujejo e med razlinimi ivalskimi vrstami. Kljub temu iz taknih rezultatov sklepamo o nekodljivosti koliine posamezne vrste strupa za loveka (ibid., 7983).
58

57

Raziskava leta 2008 je pokazala, da so 30 let po katastrofi Seveso e vedno posledice pri dojenkih (spremenjeno delovanje itnice). Za prepreitev podobnih katastrof je EU sprejela direktivo Seveso.

59

Ekologija

4.1.3

Naelo onesnaevalec plaa

Odgovorni smo za to, kar delamo, Naelo onesnaevalec plaa (PPP59) je naelo, pa tudi za tisto, esar ne delamo. po katerem povzroitelja bremenijo stroki za Voltaire prepreevanje in zmanjevanje onesnaevanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja. S tem se stroki ne socializirajo, temve internalizirajo. Po tem naelu se morajo stroki onesnaevanja, ki jih utrpi druba, povezati s koristmi, ki so jih z onesnaevanjem dosegli onesnaevalci.60

Pri tevilnih okoljskih problemih pa je izvajanje naela PPP v praksi teko izvedljivo, saj je problem ugotoviti onesnaevalca. Teavno ali nemogoe je poznati tudi vse eksterne stroke oziroma izraziti nekatere vrste posledic v denarju61. Na naelo PPP ne moremo gledati kot na enostavno vzrono-posledino razmerje, saj so odnosi med lovekom in okoljem vevzroni in kumulativni. Naelo PPP se uresniuje predvsem z uvedbo okoljskih davkov62. 4.1.4 Naelo celovitosti

Naelo celovitosti pomeni, da je treba zahteve varstva okolja vkljuevati v vse politike in dejavnosti, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Okoljska politika ne more biti uspena, e zakoni in predpisi na gospodarskem in drugih podrojih niso usklajeni z zakonodajo varstva okolja. Naelo se izvaja s presojo vplivov na okolje, z IPPC direktivo ipd.

59

Polluter Pays Principle.

V primeru onesnaevanja govorimo o negativnih eksternalijah, ki se kaejo v obliki eksternih strokov. Termoelektrarna, na primer, ki z emisijami koduje zdravju ljudi, povzroa eksterne stroke, in sicer zato, ker posledic za obolele posameznike proizvajalec elektrike ni upoteval, ko se je odloal o kodljivi aktivnosti. V tem primeru so torej okoljski stroki eksterni, eprav pomenijo za posameznike in drubo dejansko kodo. Negativne okoljske eksternalije se pojavljajo, ker ima okolje znaaj javne dobrine. Za isti zrak, isto vodo itd. ne obstajajo lastninske pravice, zato uporabljajo ekonomski osebki storitve okolja brezplano in ne oziraje se na posledice, ki jih utrpijo drugi, vkljuno z bodoimi generacijami. 61 Ko se posameznik pelje po mestu, samo njegovo vozilo e ne povzroi toliknih emisij, da bi bile kodljive zdravju. Zaradi zgoenega prometa pa prijaha do obolevanj, npr. astme. Te negativne eksterne posledice utimo prebivalci, ki skupaj z javnim zdravstvom nosimo stroke zdravljenja zaradi onesnaenosti zraka s previsokimi emisijami izpunih plinov. Iz primera vidimo, kako teko je ugotoviti, koliko eksternih strokov naj bremeni onesnaevalca, v tem primeru voznika za eno vonjo po mestu. Drugo pomembno vpraanje pa je, kako v denarju ovrednotiti boleine, prikrajanost zaradi bolezni ali smrt kot posledico izpostavljenosti onesnaenemu zraku. 62 Glej poglavje 5.

60

60

Ekologija

4.2

EVROPSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA IN NJENI IZZIVI

Okoljska zakonodaja EU temelji na 95. lenu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in se sprejema v obliki direktiv. Od sedemdesetih let dalje je EU sprejela nekaj sto direktiv, s katerimi so doloeni standardi kakovosti okolja in mejne emisijske vrednosti za onesnaevanje zraka, vode, upravljanja odpadkov, zmanjevanja hrupa, jedrske varnosti in kemikalij. Nacionalni organi morajo sprejeti takne ukrepe za varovanje okolja, da bodo doseeni cilji, ki izhajajo iz direktiv. Evropska komisija spremlja, ali drave lanice prenaajo politike EU v nacionalne predpise in jih ustrezno izvajajo. e drava lanica ne izpolnjuje obveznosti, jo Komisija lahko postavi pred Sodie Evropskih skupnosti, ki lahko kriteljem okoljskih pravnih dolob izree denarno kazen. Od podjetij se lahko poleg kazni zahteva tudi plailo za odpravo okoljske kode.
Slovenija mora upotevati sodbo Sodia Evropskih skupnosti, sicer lahko priakuje kazen. Sodie Evropskih skupnosti v Luksemburgu je presodilo, da Slovenija direktive o okoljski odgovornosti ni v predpisanem roku ustrezno prenesla v svojo nacionalno zakonodajo. To je prva obsodba za Slovenijo, odkar je maja 2004 vstopila v EU, in nasploh prva sodba o tobi Evropske komisije proti Sloveniji. Slovenija ni izpolnila svoje obveznosti, ker v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z omenjeno (l. 2004 sprejeto) direktivo, ki vzpostavlja pravni okvir za okoljsko odgovornost po naelu onesnaevalec plaa.
Povzeto po: Delo, 12. 3. 2009

Za zmanjanje izpustov toplogrednih plinov si EU prizadeva za nov svetovni podnebni dogovor, ki bo po letu 2012 nasledil Kjotski protokol. Za zmanjanje industrijskega onesnaevanja je EU sprejela pomembne direktive, npr. IPPC63, VOC64 in Seveso65. EU si za izboljanje zraka prizadeva z dvigom emisijskih standardov v prometu. Za spodbujanje trajnostne rabe vodnih virov je EU sprejela vodno direktivo in uveljavila standarde za pitno vodo. Na podroju kemikalij je EU sprejela zakonodajo REACH. Gre za enoten sistem registracije, evalvacije, avtorizacije in omejevanja kemikalij. Cilj je bolje zavarovati nae zdravje in okolje. Podjetja morajo po novih pravilih registrirati kemikalije, ki jih uporabljajo, in priloiti informacije o njih, kar bo javnim organom omogoilo hitreje in natanneje ugotoviti njihove lastnosti. Zakonodaja je stroja do strupenih proizvodov in bo evropsko kemijsko industrijo spodbudila k razvoju novih snovi, manj kodljivih za ljudi in okolje, ter inovativnih tehnologij.

IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control) Direktiva o celovitem prepreevanju in nadzoru onesnaevanja.
64

63

VOC Direktiva o zmanjevanju emisije lahko hlapnih organskih snovi pri uporabi topil. SEVESO Direktiva o nadzoru nad nevarnostmi velikih nesre.

65

61

Ekologija

tevilni strokovnjaki opozarjajo, da je okoljevarstvena zakonodaja EU preobsena in premalo uinkovita, uveljavitev v nacionalnih pravnih redih pa premajhna, saj so cilji in roki pogosto prepueni odloitvam posameznih drav lanic. Uinkovitost prava okolja zmanjuje tudi neenotnost, kako v razmerah znanstvene negotovosti (glej naelo previdnosti v toki 4.1.1) oblikovati najprimernejo politiko varovanja okolja in trajnostnega razvoja. eprav na deklarativni ravni varstvo okolja podpirajo vsi, se zatika pri konkretnih vpraanjih, koliko in kakne obremenitve so e sprejemljive in kdo naj nosi stroke onesnaevanja (Pucelj Vidovi, 2009). Naelo PPP se v EU izvaja v najmileji obliki, pravila okoljske odgovornosti so ohlapna in okoljski davki prenizki, da bi onesnaevalci nosili breme vseh eksternih strokov. Za reevanje okoljskih problemov je e vedno najpomembneja zavezujoa zakonodaja, zato mora biti ta jasna, pregledna ter povezana z dogovorjenimi cilji, njeno izvrevanje pa uinkovito. Prostovoljni sporazumi in ukrepi so koristna dopolnitev, ne morejo pa zavezujoe zakonodaje nadomestiti. Da se bo izboljalo izvrevanje okoljske zakonodaje v prid varstva okolja, se bo v EU krepila uporaba kaznovalnega prava (Evropski parlament, 2009).

4.3

SLOVENSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA

V Sloveniji ima okoljsko pravo izhodie v najvijem pravnem aktu Ustavi RS in tevilnih mednarodnih pogodbah (Aarhuka konvencija, Kjotski sporazum ipd.). Pravico do zdravega ivljenjskega okolja opredeljuje 72. len Ustave. V istem lenu je tudi doloeno, da za zdravo ivljenjsko okolje skrbi drava ter da v ta namen zakon doloa pogoje in naine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Nadalje daje ustava podlago, da se z zakonom doloa, ob katerih pogojih in v kaknem obsegu je povzroitelj kode v ivljenjskem okolju dolan poravnati kodo. Drava skrb za zdravo ivljenjsko okolje uresniuje s takno zakonodajo, da se zagotovi prepreevanje bodoega obremenjevanja okolja, omejuje obstojee obremenjevanje in odstranjuje e nastalo kodo. Slovenija ima obseno okoljsko zakonodajo. Temeljni predpis je Zakon o varstvu okolja. Med primarne zakone spadata e Zakon o vodah in Zakon o ohranjanju narave. Poleg specialnih zakonov, kot je npr. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, so zlasti pomembni e podroni zakoni: Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijskih zemljiih, Zakon o graditvi objektov, Zakon o urejanju prostora, Zakon o rudarstvu, Zakon o kemikalijah in drugi. Zakoni s podroja varstva okolja dajejo vladi in pristojnim ministrstvom pooblastila za izdajo tevilnih podzakonskih predpisov. Zakon o varstvu okolja je najpomembneji zakon slovenske okoljske zakonodaje, zato ga nekateri upravieno imenujejo mala ustava varstva okolja. Namen zakona je spodbujanje in usmerjanje taknega drubenega razvoja, ki omogoa dolgorone pogoje za lovekovo zdravje, poutje in kakovost njegovega ivljenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru doloa temeljna naela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finanne instrumente varstva okolja, javne slube varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vpraanja.

62

Ekologija

Po tem zakonu so ukrepi, s katerimi naj bi v Sloveniji izboljali stanje okolja, predvsem: spodbujanje proizvodnje in potronje, ki prispeva k zmanjanju obremenjevanja okolja; spodbujanje razvoja in uporabe tehnologij, ki prepreujejo, odpravljajo ali zmanjujejo obremenjevanje okolja; plaevanje okoljskih dajatev za onesnaevanja okolja in za rabo naravnih virov. Zakonu o varstvu okolja ureja tudi monitoring, to je spremljanje in nadzorovanje okolja z meritvami ali drugimi metodami. Monitoring stanja okolja obsega spremljanje in nadzorovanje kakovosti tal, voda in zraka ter biotske raznovrstnosti, monitoring onesnaevanja okolja pa obsega spremljanje in nadzorovanje emisij v tla, vode in zrak.

Smisel ivljenja je iveti v skladu z naravo. Zenon

4.4 OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA IN SOGLASJA

Pomembno vlogo pri uresnievanje zahtev varstva okolja, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, ima Agencija RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje. Z izvajanjem okoljske zakonodaje prispeva k reevanju okoljskih problemov. ARSO izdaja okoljevarstvena dovoljenja in soglasja. Posebej zahtevno je izdajanje dovoljenj za povzroitelje onesnaevanj vejega obsega IPPC dovoljenja. Agencija vodi tudi evidence emisij ter odreja in spremlja izvajanje sanacijskih programov. Spremlja tudi emisije toplogrednih plinov ter izvaja sistemske ukrepe za njihovo zmanjevanje.

4.4.1

IPPC Celovito prepreevanje in nadzor onesnaevanja

Vsi veji industrijski onesnaevalci morajo v skladu z Zakonom o varstvu okolja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (IPPC dovoljenje) za obratovanje naprav, ki lahko povzroajo onesnaevanje vejega obsega. Med te spadajo termoelektrarne, jeklarne, cementarne, kemina industrija, naprave za seig odpadkov, proizvodnjo papirja, usnja, klavnice, velike farme praiev in perutnine ipd. Direktiva IPPC obravnava vsakega vejega onesnaevalca celovito vse vrste njegovih emisij v zrak, vode in tla, elektromagnetno sevanje, hrup in odpadke. IPPC direktiva nalaga dravam lanicam EU, da sprejmejo potrebne ukrepe, da noben veji industrijski onesnaevalec ne ostane brez IPPC dovoljenja. Podrobneje standarde in zahteve doloa ve kot 60 drugih direktiv, ki jih je treba pri izvajanju direktive upotevati. V slovenski IPPC uredbi so doloeni zavezanci oz. dejavnosti in naprave, za katere morajo njihovi upravljalci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Veliki industrijski onesnaevalci so dolni uporabljati BAT najbolje razpololjive tehnike. Uredba doloa dopustne vrednosti emisij le-te ne smejo biti vije od zakonskih, dodatno pa morajo 63

Ekologija

upotevati BAT referenne dokumente BREF-e. Podrobneje si vsebino omenjenih poglejmo v nadaljevanju. BAT BAT (Best Available Techniques)66 so najbolje razpololjive tehnike oziroma najbolje razpololjive tehnologije. Gre za najbolj uinkovito in razvojno napredno stopnjo dejavnosti ter z njo povezanih nainov obratovanja, ki je primerna osnova za doloanje mejnih emisijskih vrednosti. Z uporabo BAT industrijski proizvajalci doseejo znianje svojih emisij. Pojasnimo kratico e podrobneje: - 'najbolja' pomeni najbolj uinkovita tehnika, ki je pri doseganju visoke splone ravni varstva okolja kot celote najuinkoviteja; - 'razpololjiva' tehnika je tista, katere stopnja razvoja omogoa njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnino izvedljivimi pogoji; - 'tehnika' je uporabljena tehnologija in nain nartovanja, gradnje, vzdrevanja, obratovanja in razgradnje naprave. BREF BREF (Bat REFerence document) so referenni dokumenti za presojo BAT oz. informacije o najboljih razpololjivih tehnikah za posamezne dejavnosti. So javno dostopne v t. i. BAT referennih oz. BREF dokumentih, ki se nahajajo na spletni strani Evropskega IPPC biroja. BREF so torej evropska tehnoloka praksa dogovor o tem, kaj so najbolje razpololjive tehnike in kaj je mogoe dosei z njihovo uporabo. Ti dokumenti se uporabljajo kot okvir za doloanje porabe vode in energije, za doloanje koliine in vrste nastalih odpadkov ter vrste in koliine emisij v vode in zrak na enoto proizvoda. Ministrstvo (ARSO) se pri doloevanju mejnih emisijskih vrednosti v okoljevarstvenem dovoljenju sklicuje tako na mejne vrednosti, ki izvirajo iz okoljskih uinkov, dosegljivih z uporabo najboljih razpololjivih tehnik, kot tudi na e uveljavljeno nacionalno zakonodajo s podroja varstva okolja in upoteva tiste vrednosti, ki so stroje. Priprava dokumentov BREF poteka v okviru tehninih delovnih skupin, sestavljenih iz ekspertov drav lanic EU, industrije in okoljskih nevladnih organizacij.

Slika 28: Dokumente BREF objavlja European IPPC Bureau Vir: http://eippcb.jrc.es (7. 07. 2009) e podjetja ne pridobijo okoljevarstvenega dovoljenja, mora njihova naprava po odlobi ministrstva prenehati delovati. Pridobitev dovoljenja in delovanje v skladu z njim zahteva timsko delo strokovnjakov v podjetju tehnologov, finannikov, strokovnjakov s podroja varstva pri delu, vzdrevalcev in zunanjih sodelavcev. Koristi uvedbe IPPC so dvojne zmanja se onesnaevanje okolja, hkrati pa podjetja zniajo svoje stroke zaradi manje porabe surovin, energije in vode. Ker so podjetja dolna uporabljati najboljo razpololjivo tehniko, jih to sili v razvoj, s tem pa se izbolja njihova konkurennost. Hkrati se z uvedbo najsodobneje tehnologije izboljajo delovni pogoji zaposlenih, stroki zaradi obolevnosti in s tem povezane odsotnosti se zniajo, zvia pa produktivnost dela.
66

Slovenska kratica je NRT (Najbolje Razpololjive Tehnike).

64

Ekologija

TUDIJA PRIMERA

Gorenju, d. d., je uspelo z upotevanjem zahtev IPPC direktive v obdobju 1998-2007 dosei znatne ugodne okoljske uinke. Posodabljanje tehnolokih procesov in ostali ukrepi so omogoili znianje (Fece, 2008): koliine nevarnih odpadkov in koliine deponiranih odpadkov na izdelek za 73 %; porabe vode na izdelek za 80 %; porabe toplotne energije na izdelek za 59 %; porabe plina na izdelek za 40 %. V gradivu Ravnanje z vodami v Gorenju, d. d. aktivnosti za pridobitev IPPC dovoljenja (Fece, 2008) preberite, kako je potekal omenjeni projekt, ki je prinesel Gorenju tudi precejnje ekonomske koristi. Pozitiven uinek IPPC je tudi v harmonizaciji pogojev delovanja velikih industrijskih podjetij v EU, saj se onemogoi nelojalna konkurenca s strani podjetij, ki bi z zastarelo tehnologijo bolj obremenjevali okolje, imeli pa nije stroke zaradi nevlaganj v 'zelene' tehnologije.

4.4.2

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)

Celovita presoja vplivov na okolje je orodje stratekega nartovanja, ki jo je potrebno izvesti pri pripravi dravnih in obinskih razvojnih planov (programov, politik, nartov in prostorskih aktov). Namen takne presoje je, da se preveri, e so v plan vkljuene zahteve varstva okolja, ohranjanja narave, varstva lovekovega zdravja in kulturne dediine. CPVO je instrument vkljuevanja okoljskih vsebin v sektorske politike razvoj na podroju proizvodnje energije, prometa, kmetijstva itd. CPVO se izvaja za vse plane, ki imajo pomemben vpliv na okolje in monosti trajnostnega razvoja. CPVO opravi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, in izda potrdilo o sprejemljivosti izvedbe plana. Pripravljavec plana mora pred zaetkom njegove priprave ministrstvu poslati obvestilo in podatke o svoji nameri, na tej osnovi pa ministrstvo presodi, ali je za plan potrebno izvesti CPVO. Pred izvedbo CPVO mora pripravljalec plana zagotoviti okoljsko poroilo z informacijami, potrebnimi za CPVO. Okoljska poroila pripravljajo neodvisni strokovnjaki, ki v poroilu napovejo verjetnost vplivov plana/narta na okolje. Pripravljalci izdelajo plane v variantah in zagotavljajo vkljuevanje javnosti. V poroilu so navedeni in ovrednoteni verjetni pomembni vplivi izvajanja plana na okolje na prebivalstvo, zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost, ivalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike itd. Pojasnjeni so razlogi za izbiro variante in morebitnih ukrepov za prepreitev oz. odpravo morebitnih kodljivih vplivov. S CPVO se zagotavlja, da se v planih, nartih in programih enakovredno z ekonomskim vidikom upoteva tudi okoljski vidik in s tem preveri vpliv na trajnostni razvoj in lovekovo zdravje. CPVO se izvede med pripravo plana in preden se le-ta sprejme. Primeri uporabe CPVO so avtocestni program, nart razvoja gozdov, kmetijstva, energetike, turizma, oskrba s pitno vodo, prostorski razvoj obin ipd.

TUDIJA PRIMERA

Kako poteka postopek CPVO, si poglejmo na primeru Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda obine IG, in sicer na: www.ckff.si/dokumenti/testna_presoja_ig.pdf. 65

Ekologija

4.4.3

Presoja vplivov na okolje (PVO) in okoljevarstveno soglasje

Presoja vplivov na okolje je pomemben institut slovenskega okoljskega prava in je urejena kot posebni upravni postopek, v katerem se preverja upravienost posegov v okolje. Cilj je ugotoviti, ali nameravani poseg lahko povzroi pokodbo ali degradacijo okolja oziroma ali je ta poseg sploh moen z vidika posledic na okolje. Pri tem se izhaja iz enega izmed najpomembnejih nael varstva okolja, to je naela preventive, ki doloa, da mora biti vsak poseg v okolje projektiran in izveden tako, da povzroi im manjo spremembo okolja in im manje tveganje za okolje. Za razliko od CPVO se s PVO ugotavlja, kakni bodo vplivi konkretnega projekta z e znano tehnologijo. PVO in izdaja okoljevarstvenega soglasja je v pristojnosti Agencije RS za okolje. S tem se je uveljavila zakonodaja na podroju urejanja prostora in graditve ter direktive EU s tega podroja. Za potrebe te presoje mora investitor zagotoviti projekt, poroilo o vplivih izvedbe tega projekta na okolje in revizijo poroila. Slednjo lahko opravi le oseba, ki jo minister za okolje in prostor imenuje za okoljskega izvedenca in je vpisana v imenik okoljskih izvedencev. ARSO mora pri izdaji okoljevarstvenega soglasja zagotoviti sodelovanje javnosti, pa tudi vkljuevanje drav lanic EU in drugih drav, ki so pogodbenice ustrezne konvencije, ter njihove javnosti, e bi imel lahko poseg v okolje ezmejne vplive. V skladu z zahtevami Aarhuke konvencije je na poseben nain urejen tudi poloaj zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij kot stranskih udeleencev v postopku.
POIEM

V Pregledu izdanih in zavrnjenih okoljevarstvenih soglasij (ARSO) si poglejte investitorje, ki so morali v zadnjih letih pridobiti okoljevarstvena soglasja, in za kakne posege v okolje oziroma investicije je lo. Ali je veina investitorjev, ki so vloili vlogo za pridobitev soglasja, to tudi dobila? 4.4.4 Naravovarstveni pogoji in soglasja

Pravna podlaga za izdajo naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja je Zakon o ohranjanju narave, ki pravi, da je jih potrebno pridobiti za gradnjo objekta na obmoju, ki ima na podlagi predpisov s podroja ohranjanja narave poseben status. Te akte izdaja ARSO. Naravovarstvene pogoje oz. soglasja se ne sme enaiti z naravovarstvenimi smernicami in mnenji, ki jih morajo dravni in lokalni organi, pristojni za prostorsko nartovanje, pridobiti v postopku priprave prostorskih aktov. Naravovarstvene smernice izdaja Zavod RS za varstvo narave. Obmoja, ki imajo s predpisi na podroju ohranjanja narave poseben status: varovana obmoja v okviru Nature 2000, zavarovana obmoja, obmoja naravnih vrednot dravnega ali lokalnega pomena. Mnogokrat se varovana obmoja, zavarovana obmoja in obmoja naravnih vrednot prekrivajo. V RS so opredeljena tudi ekoloko pomembna obmoja (Uredba o ekoloko pomembnih obmojih), vendar za posege na teh obmojih naravovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti. Prav tako naravovarstvenih pogojev in soglasja ni potrebno pridobiti, e je bilo za 66

Ekologija

doloen poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (PVO) in je bilo v tem postopku izdano okoljevarstveno soglasje.

4.5

POVZETEK IN VPRAANJA

Za reevanje okoljskih problemov je e vedno najpomembneja zavezujoa zakonodaja, zato mora biti ta jasna, pregledna ter povezana z dogovorjenimi cilji, njeno izvrevanje pa uinkovito. Prostovoljni sporazumi in ukrepi so koristna dopolnitev, ne morejo pa okoljske zakonodaje, ki postavlja zavezujoe cilje in standarde, nadomestiti. Da se bo izboljalo izvrevanje okoljske zakonodaje v prid varstva okolja, se bo v EU krepila uporaba kaznovalnega prava. Ko si prizadevamo za zdravo okolje, je najpomembneje, da z ustrezno politiko in pravnim redom prepreimo nastanek okolju in loveku kodljivih posledic, ne pa zgolj reujemo probleme, ko koda e nastane. Teorija kot posebno pomembna opredeljuje tri naela varstva okolja: naelo previdnosti, naelo preventive in naelo onesnaevalec plaa (PPP). Naelo previdnosti je potrebno zaradi omejenih spoznavnih monostih lovetva o delovanju narave. Tudi znanost pogosto ne more dati gotovih odgovorov, saj je v svojem vedenju omejena. Bistvo naela previdnosti je: Kjer obstaja resna nevarnost, da bo prilo do nepopravljive kode, se klub pomanjkanju popolne znanstvene gotovosti ne sme odlagati z ustreznimi ukrepi. Po naelu preventive je potrebno ukrepati, e preden bi se morebitna koda sploh pojavila.. Bistvo PPP naela je, da mora plaati tisti, ki onesnaevanje okolja povzroa in ima od tega koristi, ne pa celotna druba. Oblika izvajanja tega naela so okoljski davki. Okoljska zakonodaja EU se sprejema v obliki direktiv. Slovenija ima obseno okoljsko zakonodajo. Temelji na 72. lenu Ustave. Temeljni predpis je Zakon o varstvu okolja. Med primarne zakone spadata e Zakon o vodah in Zakon o ohranjanju narave. Zakonu o varstvu okolja ureja tudi monitoring, to je nadzorovanje okolja z meritvami ali drugimi metodami. Drava izdaja t. i. IPPC dovoljenja, ki so okoljevarstvena dovoljenja za veje industrijske onesnaevalce. Ti so dolni uporabljati BAT najbolje razpololjive tehnike in z njimi zniati svoje kodljive emisije na ali pod zahtevano raven. Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) so orodje za strateko nartovanje, da se v dravne in obinske plane vkljuijo okoljski vidiki in izberejo okoljsko najustrezneje reitve. Ker mora biti CPVO opravljena e v fazi priprave razvojnega plana in se tako poiejo najbolje monosti, se s tem uveljavljajo temeljna naela varstva okolja. Pred gradnjo oziroma izvedbo projekta si morajo investitorji pridobiti okoljevarstveno soglasje, ki ga na podlagi presoje vplivov na okolje (PVO) izda ARSO. Za gradnjo na obmojih, ki imajo z vidika ohranjanja narave poseben status (npr. obmoja, vkljuena v Naturo 2000), si morajo investitorji pridobiti naravovarstveno soglasje. Spotovanje okoljevarstvene zakonodaje je nujen pogoj, da prepreimo in zmanjamo negativne vplive lovekove dejavnosti na njegovo zdravje, kvaliteto ivljenja in naravo. 67

Ekologija

Kljuni pojmi Naela varstva okolja, naelo previdnosti, naelo preventive, naelo povzroitelj plaa, naelo celovitosti, monitoring, IPPC, okoljevarstveno dovoljenje, BAT, BREF, celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), presoja vplivov na okolje (PVO), okoljevarstveno soglasje, naravovarstveno soglasje Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Zakaj lahko reemo, da je pravo okolja relativno nova veja prava? 2. V em je varovalna funkcija prava? 3. Zakaj tevilni kritini misleci opozarjajo, da bi morali pri odloitvah z monimi okoljskimi in zdravstvenimi posledicami prvenstveno upotevati naelo previdnosti? 4. Na kratko pojasnite bistvo naela preventive. 5. V em je problem uresnievanja naela povzroitelj plaa? 6. Zakaj je potrebno upotevati naelo celovitosti? Navedite primer. 7. Navedite obliko,v kateri se sprejema okoljska zakonodaja EU. 8. Kakni so izzivi in problemi evropske okoljske zakonodaje? 9. Kaj o zdravem ivljenjskem okolju govori slovenska ustava? 10. Kateri zakon je najpomembneji v okviru slovenske okoljske zakonodaje? Navedite e druga dva primarna okoljska zakona. 11. Pojasnite bistvo IPPC direktive, tehnike BAT in BREF dokumentov. 12. Kaj je cilj celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)? Navedite primere te presoje. 13. Kdo in zakaj si mora pridobiti okoljevarstveno soglasje? Kaj je Agenciji RS za okolje podlaga za izdajo tega soglasja?

68

Ekologija

OKOLJSKI DAVKI IN TRGOVANJE Z EMISIJAMI

Ljudje danes cenimo to, kar moramo plaati. im vijo ceno ima izdelek, tem bolj je v naih oeh cenjen in tem bolj z njim gospodarno ravnamo. Koliko pa se nam zdi vredna narava, npr. zrak in voda? Navadili smo se, da je narava pa vedno tukaj, okoli nas, da lahko ivimo. V trnem gospodarstvu nima cene, ker je ne proizvajamo. In ker nima cene, se nam je ne zdi vredno varovati. ele sedaj, ko se prienjamo zavedati, da z onesnaenjem ogroamo svoj obstoj, onesnaenost pa nam povzroa tudi vedno vije stroke, se prienja resneja razprava, kako vrednost narave izraziti s ceno in zaraunati njeno uporabo. Tak primer cene za 'uporabo narave' je npr. davek na CO2 in drugi okoljski davki. 5.1 5.1.1 RAZLOGI ZA UVEDBO OKOLJSKIH DAVKOV Cene ne odraajo okoljskih strokov

Trg je uinkovit koordinacijski mehanizem le, e so izpolnjeni doloeni pogoji. Eden od njih je, da proizvodnja in poraba ne povzroata eksternih uinkov. V stvarnosti seveda temu ni tako; antropogeni negativni okoljski uinki obstajajo in se na tevilnih podrojih intenzivirajo. Govorimo o negativnih zunanjih uinkih eksternalijah. Vzrok je dejstvo, da proizvajalcem ni potrebno upotevati okoljskih posledic svoje dejavnosti in strokov, ki jih utrpijo drugi. kode namesto onesnaevalcev delno poravnavajo vsi davkoplaevalci, preteno pa bodo zaradi obsene in dolgorone degradacije okolja bremenile prihodnje generacije.
ZELENI PREMISLEK

Vasih za stvari, ki smo jih dobili zastonj, plaamo najve. Kako se pravilnost te misli A. Einsteina kae danes? S im 'plaujemo' zastonjskost zraka, vode in drugih storitev narave? Sedaj cene ne odraajo stroki rabe virov in onesnaevanja in trg deluje neuinkovito proizvodnja in potronja okolju kodljivih dobrin sta preveliki, drugih pa premajhni. Trg torej ne vodi k optimalni alokaciji virov. Primer so cene energije, ki ne vsebujejo eksternih strokov, zato sta proizvodnja in potronja energije veji, uinkovitost njene uporabe pa nija.67 Trno neuinkovitost, ki je posledica upotevanja zgolj neposrednih proizvodnih strokov in nevkljuevanja eksternih strokov v cene, lahko drava korigira z okoljskimi davki. Okoljski davki spadajo med trne instrumente okoljske politike68 in so pomembno orodje za izvajanje naela "onesnaevalec plaa". Veljajo za enega najbolj uinkovitih nainov za dosego okoljskih ciljev. Napano pa je v njih videti nadomestek za okoljsko zakonodajo, saj ta edina lahko postavlja zavezujoe cilje in standarde. Uinkovitost okoljskih davkov je precej

Eksterni stroki rabe fosilnih goriv, ki so opazni danes, so npr. stroki sanacije po naravnih ujmah, dvig strokov zavarovanja in viji zdravstveni stroki, e neprimerno viji pa bodo nastajali z nadaljnjim segrevanjem planeta. V obstojei ceni goriv navedeni stroki niso zajeti.
68

67

Glej toko 3.1.1.

69

Ekologija

odvisna od tega, kako uspeno so usklajeni z drugimi instrumenti, kot so zakonodaja, prostovoljni dogovori in integracija politike varstva okolja v druge sektorske politike. Okoljski davki zagotavljajo vkljuitev okoljskih strokov v poslovne stroke podjetij, hkrati pa so motivacija za zmanjanje onesnaevanja. Ustvarjajo tudi pomemben vir sredstev, ki jih je mogoe uporabiti za varstvo okolja. Davki niso zgolj proraunski vir, temve imajo velik pomen za celotno narodno gospodarstvo, njegove razvojne monosti ter blaginjo prebivalstva, saj lahko z njimi drava vpliva na obnaanje ekonomskih osebkov. koda, ki nastaja danes zaradi napano zastavljenih davkov, bo bremenila prihodnje rodove.
Vkljuitev strokov podnebnih sprememb v trne cene proizvodov bi vplivalo na nae ekonomsko obnaanje, zato je njihovo nevkljuevanje "najveja napaka trga, kar jih je videl svet".
Povzeto po Nicolasu Sternu, nekdanjem vodilnem ekonomistu Svetovne banke in avtorju slovite tudije o posledicah podnebnih sprememb

Temeljno vpraanje pri tem je, kako visoka mora biti davna stopnja, da bo vplivala na eleno spremembo proizvodnih in potronih odloitev (zmanjanje potronje, uporaba substitutov itd.) ter vzpodbudila raziskave in razvoj pri iskanju alternativnih monosti, ki pomenijo manje tveganje za okolje in zdravje ljudi. 5.1.2 Vrste okoljskih davkov

Okoljski davki (uporablja se tudi izraz z okoljem povezani davki) so tisti, katerih davna osnova je fizina enota neesa, kar ima dokazan negativen uinek na okolje. Vsi davki na takno davno osnovo so okoljski davki, in sicer ne glede na motive, zaradi katerih je bil davek uveden, in ne glede na ime davka. Po tej definiciji je torej davna osnova tista, ki doloa, ali je davek okoljski ali ne. Ekspliciten motiv je manjega pomena, saj ima, na primer, davek na energijo enak uinek na gospodarstvo, ne glede na to, ali je bil uveden z namenom financiranja javne porabe ali zaradi okoljskih ciljev. Okoljske davke (davke na onesnaevanje) lahko razvrstimo v tiri obsene kategorije, in sicer na energijske davke (vkljuno s CO2 davki), transportne davke, davke na emisije ter davke na izkorianje naravnih bogastev (brez davkov na nafto in plin). Njihove znailnosti so naslednje: Energijski davki so davki na energijske proizvode, uporabljene za prevoz ali stacionarne namene. Najpomembneja energijska proizvoda v transportu sta bencin in dizel. Energijski proizvodi za stacionarno rabo vkljuujejo kurilna olja, zemeljski plin, premog in elektrino energijo. Davki na CO2 so vkljueni pod energijske davke. Transportni davki oz. davki na vozila so povezani z lastnitvom in uporabo motornih vozil. Transportni davki so lahko enkratni davki pri uvozu oziroma prodaji in ponavljajoi se davki, kot je letna cestna taksa oz. povrailo za uporabo cest. Naziv 'transportni' davki je lahko nekoliko zavajajo, saj je njihov najpomembneji del, kot so davki na bencin, dizel in druga transportna goriva, vkljuen pod energijske davke. Davki na emisije zajemajo davke na emisije v zrak in vodo, na odpadke in hrup. Izjema je CO2 davek, ki je, kot smo e omenili, vkljuen med energijske davke. Davki na izkorianje naravnih virov izkorianje neobnovljivih naravnih virov je negativno samo po sebi, lahko pa povzroi tudi okoljske probleme z onesnaevanjem in erozijo zemlje, zato tudi te davke tejemo med okoljske davke.

70

Ekologija

Prihodki iz naslova okoljskih dajatev so lahko sploni ali namenski. V slednjem primeru se uporabijo za okolju koristne subvencije (npr. za vzpodbude javnemu prevozu ali obnovljivim energetskim virom) ali za znianje obdavitve dela. V takih primerih govorimo o zeleni davni reformi. Dale najveji dele od vseh okoljskih davkov v EU imajo energijski davki (dobrih 70 %), etrtina je transportnih davkov in le okoli 4 % predstavljajo davki na emisije in izkorianje naravnih virov. 5.1.3 Okoljske dajatve v Sloveniji

V Sloveniji prevladuje zoen pogled na okoljske davke, saj se praviloma mednje uvra zgolj 'ekoloke takse'. V njih se vidi predvsem vir, s katerim se zavezancem povzroiteljem obremenjevanja okolja zagotovijo sredstva za investicije, s katerimi zmanjajo onesnaevanje v prihodnosti. Najpomembneje dajatve v tem okviru so taksa za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, vodna povraila, taksa za obremenjevanje voda ter taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Upravne postopke z zavezanci za plaevanje okoljskih dajatev vodi ARSO. 5.2 ZELENA DAVNA REFORMA

Cilj zelene davne69 reforme je sedanje davke in subvencije spremeniti tako, da bodo delovali v smeri trajnostnega razvoja in naela onesnaevalec plaa. Zelena davna reforma se lahko izvaja z razlino kombinacijo ukrepov, in sicer: zniajo se davki na delo in zviajo davki na onesnaevanje;
DAVKI NA DELO DAVKI NA ONESNAEVANJE

zniajo se davki za 'zelene' izdelke in zviajo davki za okoljsko kodljive izdelke;

DAVKI NA ZELENE IZDELKE DAVKI NA KODLJIVE IZDELKE

uvedejo se okolju koristne subvencije in ukinejo okolju kodljive subvencije.

OKOLJU KODLJIVE SUBVENCIJE OKOLJU KORISTNE UBVENCIJE

Obdavitev dela je v obstojeih davnih sistemih visoka70 , eprav delo samo ni kodljivo okolju. Temeljna pomanjkljivost je torej, da obdavujemo vrednost, ki jo ljudje in

Ker gre za spremembe tudi na odhodkovni strani dravnega prorauna, se za to reformo uporablja tudi izraz 'okoljska fiskalna reforma'.
70

69

V Sloveniji imamo eno najvijih obdavitev dela v mednarodnem merilu.

71

Ekologija

organizacije dodajo, namesto da bi obdavili vse, kar vrednost odvzame. Tako imamo obdavene 'dobre' stvari, ki blaginjo poveujejo, namesto 'slabih', ki zmanjujejo kvaliteto ivljenja. Gre za dvojni problem, ki je v preveliki porabi narave in premajhni porabi ljudi, kar ima za posledico na eni strani onesnaevanje in na drugi brezposelnost.
ZELENI PREMISLEK

Pogosto smo prisiljeni zavrei pokvarjen, a e dobro ohranjen aparat. Za njegovo popravilo bi namre plaali ve, kot nas stane nakup novega. Med odpadke gredo kvalitetni materiali, za katere je bilo porabljenih veliko surovin in energije. Zakaj prihaja do za okolje tako oitno kodljivega poetja? Kaj imajo s tem opraviti cene, ki nam 'laejo', ker ne odraajo okoljskih strokov? Z zeleno davno reformo se sredstva, ki jih drava zbere s poveanimi dajatvami na onesnaevanje namenijo za znianje obdavitve dela. S tem se stroek dela za delodajalce znia, kar prinese dvojno korist povea se zaposlenost, hkrati pa zmanja obremenjevanje okolja. Obdavitev dela je mogoe zniati z znianjem dohodnine ali prispevkov za pokojninsko zavarovanje. To so v okviru zelene davne reforme storile npr. skandinavske drave in Nemija. Vija obdavitev okolju kodljivih izdelkov in/ali znianje obdavitve 'zelenih' izdelkov preko cenovnega signala deluje na nakupne odloitve, saj postanejo okolju prijazni izdelki cenovno dostopneji.

Subvencija je okolju koristna, e zniuje uporabo neesa, kar ima negativen uinek na okolje. Taken primer je subvencioniranje javnega prevoza in uporaba obnovljivih virov energije. Koristne so tudi vzpodbude za uinkovitejo rabo energije in ekoloko kmetovanje.
SE INFORMIRAM

Na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/html/povezave/main.html najdite aktualne programe ugodnega kreditiranja okoljskih nalob za obane in podjetja ter ugotovite, za katere namene se dodeljujejo nepovratne spodbude. Pomemben instrument v okviru okoljskih spodbud so e zelena javna naroila, ko se pri nakupih v javnem sektorju daje prednost okolju prijaznim izdelkom. Okolju kodljive subvencije pa so npr. subvencije v premogovnitvo in intenzivno kmetovanje (zaradi prekomerne rabe gnojil se pitna voda onesnai z nitrati, odstranjevanje duika iz vode pa je zelo drago). 72

Ekologija

Kako (ne)uspeno poteka uvajanje zelene davne reforme, ilustrirajmo z aktualnimi dogajanji: Do sedaj niso bila uspena dolgoletna prizadevanja, da bi uvedli vseevropski minimalni davek na izpuste CO2. Evropski poslanci so pozvali Evropsko komisijo in drave lanice, naj si bolj prizadevajo za reformo v zvezi z ekolokim davkom, vkljuno s postopnim prenosom davne obremenitve z davkov, ki imajo negativen vpliv na blaginjo (npr. davki na delo), na davke, ki imajo pozitiven vpliv na blaginjo (npr. dejavnosti, ki kodujejo okolju, kot je raba virov ali onesnaevanje); predlagali postopno odpravo vseh okolju kodljivih subvencij v naslednjih letih; podprli uvedbo znianih stopenj davka na dodano vrednost oz. davnih olajav za energetsko varne proizvode. V Sloveniji se predlaga sprememba obdavitve motornih vozil, po kateri bi bila viina davka odvisna od izpustov ogljikovega dioksida z novim davkom naj bi bili manji in manj potratni avtomobili manj obdaveni, lastnike potratnih terenskih in luksuznih avtomobilov pa bi z novim davkom bolj udarili po epu. Francija bo leta 2010 uvedla neposreden davek na emisije CO2, in sicer na porabo naftnih derivatov, plina in premoga gospodinjstev in industrijskih porabnikov. Z uvedbo zelenega davka bo izveden, po besedah njenega predsednika, ogromen fiskalni premik, pomembna novost in prvi korak davne revolucije.
V okviru zelene davne reforme bi lahko uvedli enotno nizko stopnjo DDV, potem pa za nekatere izdelke troarino, ki upoteva, koliko toplogrednih izpustov je v izdelku. To bi pomenilo vijo ceno elektrike in ogrevanja, tudi vijo ceno govedine in sira. Pocenile pa bi se itarice, sadje in zelenjava, raunalniki in internet. iga Turk, nekdanji slovenski minister za razvoj, 2008

Z zeleno davno reformo se eli odpraviti ujetost v t. i. drubeno past 71 , ko npr. poceni energija spodbuja podjetja in potronike, da jo ezmerno in neuinkovito troijo. Pasti delujejo, ker vsebujejo sile, ki krepijo loveku ali drubi kodljivo vedenje. Najuspeneji nain, kako pomagati ljudem, da se reijo iz taknih pasti, ni niti kaznovanje niti moralno opozarjanje, ki sta obiajno neuinkovita, temve vpeljava cenovnega mehanizma in finannih spodbud, ki vzpodbujajo alternativno pozitivno vedenje. Zelena davna reforma je taken osveen pristop k spreminjanju kodljivega obnaanja.
Razmiljanje nas spravi v slabo voljo ugotovimo stvari, ki jih raje ne bi vedeli.

risanka The Small Society

5.3

TRGOVANJE Z EMISIJAMI IN KJOTSKI SPORAZUM Trgovanje s pravicami do emisije, ki sodi med trne instrumente varstva okolja, je pomemben instrument okoljske strategije EU. Cilj izdajanja dovoljenj (emisijskih kuponov) je ustvariti trljive pravice do uporabe okoljskih dobrin, v tem primeru zraka. Drava doloi obseg emisij glede na cilje zmanjanja onesnaevanja in nartovano koliino razdeli na kupone, ki jih lahko onesnaevalcem proda ali razdeli brezplano. V slednjem primeru

71

Primeri drugih drubenih pasti so npr. pretirana uporaba pesticidov in antibiotikov.

73

Ekologija

se odpove prihodkom, ki bi jih lahko dobila ali s prodajo pravic ali z davki72. Sistem trgovanja z emisijami TGP je mehanizem za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Evropa po kjotskem sporazumu v okviru pobude ZN za boj proti globalnim podnebnim spremembam. Kjotski sporazum je bil podpisan leta 2007 in prvo ciljno obdobje se zakljui leta 2012. Vlade EU v okviru tega mehanizma doloijo koliine ogljikovega dioksida, ki ga smejo v ozraje spustiti energijsko intenzivne panoge, kot so proizvodnja elektrike, jeklarska in cementna industrija. Proizvajalci so tako primorani investirati v tehnologije za zmanjanje emisij CO2. Podjetja, ki elijo prekoraiti dovoljeno kvoto izpustov, morajo kupiti emisijske kupone pri podjetjih, ki so koliino izpustov zmanjala. Tako lahko podjetja, ki vlagajo v zmanjanje emisij, prodajo svoje neporabljene emisijske kupone in s tem dodatno zasluijo. V EU je v sistem vkljuenih okoli 12.000 tovarn in obratov, ki prispevajo skoraj polovico izpustov CO2 v Evropi. Bistvo tega mehanizma je nagraditi podjetja, ki zmanjajo izpuste CO2, in kaznovati tista, ki prekoraijo dogovorjene koliine. Sistem izdaje emisijskih dovoljenj deluje za dosego enakega cilja na drug nain kot okoljski davki. Pri njem drava doloi koliino emisij in na trgu se zanje oblikuje cena, pri okoljskem davku pa drava vpliva na ceno, trg pa na koliino emisij. Okoljski davki in trgovanje z emisijami sta lahko komplementarna instrumenta, in sicer na nacionalni ali mednarodni ravni. Kombiniranje obeh ukrepov je smiselno, ker so transakcijski stroki, povezani z merjenjem in spremljanjem emisij, previsoki za nekatere sektorje. V takih primerih lahko drava naloi npr. majhnim podjetjem plailo ogljikovega oz. energijskega davka in jih iz emisijske trne sheme izpusti, v shemo pa vkljui le manje tevilo po obsegu velikih tokovnih virov onesnaevanja, npr. proizvajalcev elektrine energije in energetsko intenzivnih industrijskih podjetij (teka industrija). Kritiki ugotavljajo, da evropski sistem trgovanja z emisijami zaradi preve radodarne dodelitve pravic do emisij doslej e ni prinesel zmanjanja emisij CO2. Na svetovni ravni je kljuen problem, da kjotskega sporazuma niso ratificirale ZDA kot najveja onesnaevalka s TGP, dravam v razvoju, katerih izpusti hitro naraajo, pa le-teh po sporazumu ni potrebno zmanjevati. Za korenito zmanjanje TGP v prihodnje bo potrebno vzpostaviti novo obliko dogovora o boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni, ki bo zajel vse glavne onesnaevalce. 5.4 POVZETEK IN VPRAANJA

Danes sta proizvodni nain in ivljenjski stil netrajnostna, kar je posledica predvsem izkrivljenih cen, ki premalo ali sploh ne vkljuujejo eksternih okoljskih strokov (kode na okolju in zdravju) in zato ne odvraajo kodljivega ravnanja, nakupov in proizvodnje. Ko kupimo izdelek, ne plaamo za onesnaen zrak, vodo ipd., ker tega cena ne zajema. Namesto da koda bremeni vse davkoplaevalce oziroma bodoe rodove, lahko drava z uvedbo okoljskih davkov dosee, da se v cene dobrin in storitev v veji meri vkljuijo okoljski stroki.

Okoljski davki imajo potencialno prednost v primerjavi z brezplano razdelitvijo emisijskih kvot, saj se lahko zaradi prihodkov od okoljskih davkov znia obdavitev dela (glej poglavje 5.2).

72

74

Ekologija

S tem izvaja naelo 'onesnaevalec plaa'. Med okoljske davke tejemo davek, e je z njim obdaveno nekaj, kar je za okolje kodljivo. Najpomembneji so energijski, transportni in emisijski okoljski davki. Z uvedbo okoljskih davkov se lahko zniajo davki na delo in se s tem zmanja onesnaevanje in povea zaposlenost. Ta davni premik (obdaviti 'slabe' in ne 'dobre' stvari) je bistvo zelene davne reforme, ki bi prinesla isteje okolje in nova delovna mesta. Reforma vkljuuje tudi uvedbo razlinih davnih stopenj glede na vpliv, ki ga ima izdelek na okolje. Razen davnega sistema je potrebno spremeniti tudi politiko subvencij, saj izdatne dravne pomoi prejemajo okoljsko kodljivi sektorji, bistveno manj pa je finannih vzpodbud za 'isteje' oblike prevoza in kmetovanja, obnovljive energetske vire ipd. e elimo izboljati uinkovitost proizvodnje, ogrevanja, prevozov itd., je potreben postopen dolgoroen prehod cen naravnih virov na vijo raven. Sistem trgovanja z emisijami je oblika boja proti podnebnim spremembam. Globalno segrevanje nas ogroa in sistem trgovanja z emisijami je eden od monih instrumentov za zmanjanje koliine toplogrednih plinov, ki jih proizvajamo. Zmanjevanje emisij s trgovanjem z emisijami je preprosto. Vsako podjetje, ki je vir onesnaevanja s CO2, ima 'odobreno' doloeno koliino izpustov. Ta koliina je doloena v skladu z nartom vsake drave in se postopno manja. e podjetje odobreno koliino izpustov presee, mora kupiti dodatne emisijske kupone od podjetja, ki svoje dovoljene koliine ni doseglo. Kljuni pojmi eksterni okoljski stroki, okoljski davki, zelena davna reforma, okolju koristne in okolju kodljive subvencije, trgovanje z emisijami Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Pojasnite, zakaj strokovnjaki vedno pogosteje opozarjajo, da sedanje cene 'laejo'. 2. Zakaj so okoljski davki nujni? 3. Kaj je kriterij za uvrstitev davka med okoljske davke? 4. Kakno slabost obstojeega davnega sistema bi odpravili z zeleno davno reformo in kakno dvojno korist bi z njo dosegli? 5. Kako sistem trgovanja z emisijami sili podjetja v zmanjevanje onesnaevanja? 6. Ali je sistem trgovanja z emisijskimi pravicami primeren za zajetje manjih onesnaevalcev? Uporaba katerega instrumenta je ustrezneja zanje?

75

Ekologija

OKOLJSKI IVLJENJSKI CIKEL IZDELKOV

Dosedanje nasprotje med okoljskimi in gospodarskimi interesi se spreminja v sorazmernost bolj ko se bodo podjetja usmerila v proizvodnjo okolju prijazno zasnovnih izdelkov, bolj bodo konkurenna. To velja tudi za celotna narodna gospodarstva prva, ki bodo s spoznanjem o krenju naravnih virov usmerila svoj razvoj trajnostno sonaravno, bodo vodilna v globalni konkurennosti. 6.1 EKODIZAJN

Okoljska politika danes vse bolj temelji na celostnem pogledu na izdelek. Vsi izdelki v svojem ivljenjskem ciklu 73 , od izdelave do odpada, delujejo na okolje. Ve kot 80 % okoljskih uinkov, ki jih bo imel izdelek do konca svoje ivljenjske dobe, je doloenih e v fazi zasnove, zato se vedno pogosteje sooamo s potrebo po ekodizajnu sonaravnem nartovanju oziroma po do okolja prijazni zasnovi izdelka. Tako sam izdelek kot njegova proizvodnja morata biti energetsko varna in snovno uinkovita, z uporabo do okolja prijaznih materialov in procesov. Okolju prijazna zasnova izdelka je kljuni dejavnik strategije EU o integrirani politiki izdelkov (IPP74). Pri tevilnih izdelkih je veliko monosti za zmanjanje okoljskih vplivov ter bolj uinkovito rabo energije in drugih naravnih virov s pomojo bolje zasnove.

Slika 29: ivljenjski cikel izdelka z uinki na okolje Vir: EEAETC/RWM: http://www.eea.europa.eu/publications/state_of_environment_report_2007_1 (7. 9. 2009) Upotevanje celotnega ivljenjskega kroga proizvoda od pridobivanja surovin, proizvodnje, embalae, rabe izdelka, prevoza do recikliranja in ravnanja z odpadki zmanjuje vpliv proizvoda na okolje. Cilj razvoja izdelka je ustvariti ivljenjski krog, v katerem naj bi bili vhodni viri (materiali in energija) ter izhodi (emisije in odpadki) minimalni. Razvojni strokovnjaki morajo, e hoejo upotevajo celotni ivljenjski krog izdelka, razmiljati o vseh

73

Life-cycle. Integrated Product Policy.

74

76

Ekologija

procesnih fazah izdelka. Bistvo okolju prijaznega razvoja je integracija okoljskih kriterijev v razvojni proces. Ekodizajn izdelka omogoa: im daljo trajnost in ivljenjsko dobo izdelka, im manjo porabo materiala in energije pri proizvodnji in kasneje pri uporabi izdelka, lahko vzdrevanje in popravljivost izdelka, ponovno uporabo, reciklao, kompostiranje. EU z integrirano politiko proizvodov spodbuja podjetja, da pri oblikovanju proizvodov upotevajo njihov vpliv na okolje v celotnem ivljenjskem krogu. Z okoljsko primerno zasnovo se udejanja preventivni pristop, hkrati pa z zvianjem okoljske uinkovitosti izdelkov nudi nove poslovne prilonosti za inovativne proizvajalce. Ta trend je e izraziteji z nastopom svetovne gospodarske krize. Z uporabo pristopa 'life cycle' se izvaja usmerjenost EU v loevanje gospodarske rasti od okoljske degradacije, preusmerjanje v nizkoogljino gospodarstvo in spodbujanje uinkovite rabe energije in virov. S poudarjanjem okoljske kakovosti izdelkov in storitev se za podjetja okoljski izzivi spreminjajo v gospodarske prilonosti, potronikom pa omogoajo okoljsko ustrezneje izbire. Ekodizajn direktiva doloa okvir za uvedbo obveznih okolju prijaznih zahtev za velik obseg proizvodov (kot npr. pralni stroji, televizorji, osebni raunalniki, hladilniki in klimatske naprave). Z doslednim izvajanem ukrepov Ekodizajn direktive bi lahko EU dosegla polovico zastavljenih ciljev zmanjanja emisij toplogrednih plinov do 2020. Upotevanje pristopa celotnega ivljenjskega cikla zahteva sodelovanje strokovnjakov z razlinih podroij oblikovalcev, tehnologov, trnikov, prodajalcev in tudi kupcev. Zaradi tega so tudi potrebni tevilni ukrepi, od zakonske regulative do ekonomskih instrumentov, prostovoljnih dogovorov in uvedbe okoljskega oznaevanja.

Slika 30: ivljenjski krog maziv Vir: http://www.gov.si/mop/vsebina/koncepti/olja/olja.htm (17. 7. 2009) 77

Ekologija

V okviru ivljenjskega cikla izdelka govorimo o LCA75 kvantificirani oceni vpliva na okolje preko celotnega ivljenjskega kroga izdelka od nastanka do konne izrabe. S presojo ugotovimo vplive na okolje ter zdravje ljudi, porabo energije in naravnih virov, ocenimo stroke ter doloimo ukrepe za izboljave.
VPLIV EVROBANKOVCEV NA OKOLJE ECB Evropska centralna banka je izvedla okoljevarstveno presojo, kako eurobankovci vplivajo na okolje in kako bi bilo postopke in sam izdelek v tem pogledu mogoe e dodatno izboljati. Zajela je celoten ivljenjski cikel eurobankovcev, torej vse postopke od izdelave in skladienja do uporabe v denarnem obtoku ter predelave ob koncu ivljenjskega cikla. Kot je pokazala presoja, eurobankovci v svojem celotnem ivljenjskem ciklu na okolje vplivajo ravno toliko, kot e bi vsak evropski dravljan z avtom prevozil en kilometer ali arnico pustil prigano pol dneva. Vir: ECB, 2007

Integrirana politika proizvodov (IPP) nudi pregled vseh okoljskih vplivov, ki so posledica posameznih faz v ivljenjskem ciklu izdelka. Direktiva EuP o izdelkih, ki za svoje delovanje uporabljajo energijo, postavlja predpise glede ekolokega nartovanja izdelkov elektrinih in elektronskih naprav; Direktiva WEEE o odpadni elektrini in elektronski opremi ter Direktiva RoHS o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi pa doloata materiale, ki jih je dovoljeno uporabljati v elektrinih in elektronskih napravah, in ravnanje z njimi po tem, ko postanejo odpadek. Direktiva ELV o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili vsebuje enaka doloila glede odpadnih motornih vozil.
Ekodizajn je mogoe uporabiti pri izboljevanju obstojeih produktov ali pri nartovanju popolnoma novega produkta. Dosedanje izkunje uporabe ekodizajna pri najvejih svetovnih proizvajalcih so ve kot vzpodbudne (Steng, 2009): Podjetje Philips je s to metodo znialo porabo elektrine energije pri najnovejem LCD televizorju za 33 % in znialo maso produkta za 31 %; Podjetje Miele je v svoje procese integriralo strategijo ekodizajna za ve svojih produktov. Pri pralnih strojih so izboljali as uporabe z uinkovitimi in kakovostnimi vzdrevanji. Trajnost poveuje tudi kakovosten emajl brez kruenja in luenja, moneja os bobna, vgradnja nelomljivih leajev, izboljana kovinska vrata s 60.000-kratnim brezhibnim odpiranjem in zapiranjem, vgradnja raunalnika za optimiranje pralnega ciklusa glede na maso perila ipd.

Ekodizajn ustvarja zelene proizvode, po katerih se povpraevanje poveuje, saj je njihova ivljenjska doba dalja, izboljana je njihova energetska uinkovitost in varnost za uporabnika (Renko, 2009, 2627). V Evropski uniji ekodizajn uporabljajo tako v kemini, tekstilni, kovinsko-predelovalni, pohitveni kot tudi v proizvodnji strojev, naprav in celo v proizvodnji raunalnikov.
RAZIEM

Najdite e druge primere podjetij, ki so uspena pri upotevanju celotnega ivljenjskega cikla svojih izdelkov.

75

Life Cycle Assessment.

78

Ekologija

6.2

ZNAK ZA OKOLJE OKOLJSKA MARJETICA Namen uvedbe znaka okoljska marjetica je pomagati potronikom, da laje prepoznajo tiste proizvode, ki so bolj 'zeleni' oz. okoljsko prijazni. Okoljsko oznaevanje76 je prostovoljen, trni instrument varstva okolja.

Znak za okolje s svojim znailnim logotipom roe je bil uveden leta 1993. S tem znakom v EU oznaujemo proizvode in storitve, ki so prijazni za okolje v celotnem ivljenjskem ciklu. Proizvajalec takega proizvoda ima pravico, da ga oznai s posebnim logom v obliki 'evropske marjetice'. Logo najdemo na embalai ali na oznaki proizvoda oziroma na proizvodu samem. Pridobitev te pravice podjetju dviguje dodano vrednost in prinaa konkurenno prednost. Z znakom za okolje proizvajalci, prodajalci in ponudniki storitev pokaejo, da upotevajo visoke okoljske standarde v celotni ivljenjski dobi svojih izdelkov. Znak podeljujejo na podlagi znanstvenih analiz, ki upotevajo proizvodne metode in vpliv izdelka na zdravje potronikov. Znak za okolje se trenutno podeljuje za 24 skupin proizvodov, kot so istila, gospodinjski aparati, izdelki iz papirja, notranja in vrtna oprema, oblaila in turistine storitve. Ne zajema pa hrane in pija, zdravstvenega ali farmacevtskega sektorja niti blaga, proizvedenega na nain, ki lahko zelo kodi ljudem ali okolju. Znak za okolje je bil podeljen e ve kot 250 evropskim proizvajalcem za ve sto razlinih proizvodov, med katerimi so najpogosteji tekstilni izdelki, barve in turistina prenoia. Z veanjem tevila proizvodov, oznaenih z znakom za okolje, se iri osveenost potronikov o ranljivosti naega okolja.

SE INFORMIRAM

Na http://www.eco-label.com/slovenian/ najdete informacije, kakne prednosti ima doloen izdelek, ki je oznaen z okoljsko marjetico. Na tej strani lahko najdete tudi proizvajalce teh izdelkov. V Sloveniji znak za okolje EU podeljuje Agencija RS za okolje. Pravno podlago za pridobitev znaka daje Zakon o varstvu okolja, ki doloa, da se lahko znak za okolje podeli za spodbujanje proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki imajo v primerjavi z drugimi istovrstnimi proizvodi manje negativne vplive na okolje v celotnem obdobju svojega obstoja in s tem prispevajo k uinkoviti rabi delov okolja ter visoki stopnji varstva okolja. Okoljsko marjetico je v Sloveniji do sedaj pridobilo nekaj podjetij, in sicer s podroja papirne industrije in turizma. V Evropi obstajajo tudi nacionalni znaki za okolje, med katerimi so najbolj znani: nemki 'modri angel', skandinavski 'beli labod' in avstrijsko 'ekoloko drevo'.

76

Ang. eco-labelling.

79

Ekologija

SE INFORMIRAM

Tako v Evropi kot drugje po svetu obstajajo e tevilni drugi nacionalni znaki za okolje. Poiite jih, da jih boste pri nakupih tujih proizvodov prepoznali. Za evropske znake poglejte npr. na: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/index_en.htm. V Evropi iemo nove naine, kako zmanjati onesnaevanje okolja, predvsem z akcijo Zmanjajmo svoj ekoloki odtis. Pomen znakov za okolje se bo s tem e poveeval. 6.3 POVZETEK IN VPRAANJA

Ker je onesnaevanje, ki ga izdelek povzroa v svojem celotnem ivljenjskem ciklu, v najveji meri doloeno e v fazi snovanja izdelkov, je tej fazi potrebno nameniti najvejo pozornost. Gre za fazo, kjer se ustvari 'zeleni' izdelek, ki manj obremenjuje okolje kot drugi istovrstni izdelki. Ekodizajn je okoljsko primerna zasnova izdelkov, ki je kljuni dejavnik Strategije EU o integrirani politiki izdelkov (IPP). Bistvo te strategije je minimirati kodljive okoljske uinke v vseh fazah ivljenjskega cikla izdelka: v njegovi proizvodnji, uporabi in odstranitvi po izrabi. Cilj je izboljanje energetske uinkovitosti in rabe virov. Z njim se dosega zmanjanje onesnaevanja, hkrati pa se z neizrpnimi monostmi inovacij ustvarjajo nove podjetnike prilonosti. LCA analiza nam pokae vpliv izdelka na okolje ter zdravje ljudi v njegovem celotnem ivljenjskem ciklu. Podjetja, ki bodo prej zaela uporabljati do okolja prijazne materiale in procese in bodo izdelovala najbolj energetsko varne izdelke, bodo imela kljuno prednost pred konkurenti. Noveji trendi, ki so izraziteji z nastopom gospodarske krize, kaejo, da je mogoe okoljske izzive spremeniti v gospodarske prilonosti. Znak za okolje Evropske unije (evropska marjetica) je instrument zagotavljanja varstva okolja, ki je prostovoljen in osnovan na trni osnovi. Za proizvajalce je prilonost, da pokaejo svojo 'zeleno' usmeritev, za potronike pa pomo pri izbiri izdelkov, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde in omogoajo bolj zdravo ivljenje. Pridobitelja znak zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v celotnem ivljenjskem obdobju proizvodov oziroma storitev.

Kljuni pojmi okoljski ivljenjski cikel, ekodizajn, LCA analiza ivljenjskega kroga, znak za okolje Evropske unije (okoljska marjetica)

Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. emu je namenjena okolju prijazna zasnova izdelkov? 2. Kakno prilonost predstavlja ekodizajn za proizvajalce? 3. Navedite prednosti pridobitve okoljske marjetice za podjetje.

80

Ekologija

EKOLOKI STANDARDI

V Evropi izdelani proizvodi so dokaj varni za uporabo, tudi kodljive emisije pri njihovi proizvodnji se zniujejo. emu lahko to pripiemo? Danes je veina izdelkov in storitev standardiziranih, s imer se eli zagotoviti im bolj varno uporabo. Z zakonodajo se doloi okvir, s standardi pa se podrobno ureja tehnine vidike. Ker postaja zakonodaja EU v zvezi z okoljskimi vplivi izdelkov vse zahtevneja, se standardi zaostrujejo, kodljiv vpliv izdelkov na okolje pa zmanjuje. Predpisane tehnine zahteve morajo proizvajalci obvezno upotevati. Poleg tega pa lahko uvedejo tudi prostovoljni sistem za ravnanje z okoljem, ki podjetju olaja izpolnjevanje zakonskih zahtev in poie monosti za nadaljnje izboljave. Najbolj uveljavljena sta okoljski standard ISO 14001 in shema EMAS. Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem je pomemben ekonomski instrument za odpravljanje ter zmanjevanje negativnih vplivov na okolje. Podjetjem omogoa mednarodno priznan pristop k poslovanju, ki zagotavlja pomembne vidike okoljevarstvenega ravnanja (uinkovitejo izrabo surovin in energije, vodenje tehnolokih procesov, zahteve glede uporabe proizvodov). Cilj podjetij pri uvedbi sistema za ravnanje z okoljem je ve kot zgolj zadostiti okoljski zakonodaji, temve hkrati z manjim onesnaevanjem zniati stroke in izboljati konkurennost pri trenju izdelkov in storitev. Sistem ravnanja z okoljem vkljuuje pet sestavin: opredelitev okoljske politike, okoljsko planiranje, uvajanje in delovanje sistema, preverjanje in izvedbo korektivnih ukrepov ter vodstvene preglede. Z najbolj uveljavljenima sistemoma ISO 14001 in EMAS lahko organizacije vzpostavijo doslednost pri reevanju okoljskih vpraanj, smiselno porazdelijo sredstva, doloajo odgovornost, ocenjujejo svoje delovanje in ga neprenehoma izboljujejo. Sistemi za ravnanje z okoljem sodijo v skupino najmodernejih posrednih mehanizmov varovanja okolja, kamor uvramo tudi okoljsko oznaevanje (eco-labelling). Izkunje kaejo, da imajo sistemi za ravnanje z okoljem ugodneji vpliv na okoljsko ravnanje podjetij kot inpekcijski pregledi, prinaajo pa tudi koristi v obliki veje uinkovitosti. 7.1 ISO 14001

Standard za ravnanje z okoljem ISO 14001 je uporaben za vse organizacije in jim priskrbi elemente uinkovitega ravnanja z okoljem. Organizacijam omogoa vzpostaviti red in doslednost pri reevanju okoljskih vpraanj, primerno porazdeliti sredstva, doloiti odgovornosti in stalno ocenjevati ravnanje, postopke in procese. Izboljanje sistema ravnanja z okoljem temelji na PDCA krogu77, ki sestoji iz zaporednih korakov: planiraj naredi preveri ukrepaj

NARTUJ UKREPAJ

act

plan

NAREDI
PREVERI

check

do

77

Imenovan tudi Demingov krog.

81

Ekologija

Okoljsko ozaveeni kupci dajejo prednost dobaviteljem oziroma prodajalcem, ki dokazano izkazujejo odgovoren odnos do okolja, zato pridobitev certifikata ISO 14001 izbolja konkurennost podjetja. V podjetju se znia poraba surovin, materialov in energije, kar ima poleg okoljskih tudi pozitivne finanne uinke. Zmanja se tudi nevarnost povzroitve okoljskih kod in s tem zmanjana odkodninska odgovornost, s tem pa se zniajo tudi stroki zavarovanj. Po tevilu podeljenih sprieval ISO 14001 sodi Slovenija v sam vrh EU. Leta 2005 je bilo v Sloveniji podeljenih 209 teh sprieval na milijon prebivalcev, kar je ve kot dvakrat ve od povpreja v EU. Za vzpostavitev sistema ISO 14001 ni pogoj, da podjetje vodi kakovost po standardu ISO 9001, vendar pa mu slednje pomaga, da hitreje in laje vzpostavi sistem ravnanja z okoljem (Vujoevi, 2006, 291). 7.2 EMAS

Podjetja lahko na strokovno uinkovit nain znatno izboljajo svojo okoljsko uspenost, e vpeljejo sistem ravnanja z okoljem 78 , kot je EMAS 79 , ki je prostovoljen sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij in presojo. Z EMAS organizacija vzpostavi ogrodje za presojo in poroanje o svojih okoljskih vplivih, v naslednjem koraku pa nart ukrepov za ustrezno izboljanje teh vplivov. Sprejetje splono priznanega EMS zagotavlja podjetjem skladnost z zakonodajo, pripomore pa tudi k uinkovitosti in prihrankih pri poslovanju. Shema EMAS postavlja zahteve standarda ISO 14001 in jim dodaja stroje zahteve glede izvajanja zakonodaje, komuniciranja z javnostmi in notranjih presoj. Organizacije obvezuje, da letno pripravijo in objavijo overjeno okoljsko poroilo. Namenjena je spodbujanju primernejega ravnanja z okoljem in obveanju javnosti o vplivih dejavnosti organizacije na okolje. EU je vpeljala shemo EMAS pred poldrugim desetletjem, v Sloveniji pa smo jo vzpostavili z vstopom v EU leta 2004. Prvotno je bila registracija namenjena le industrijskim podjetjem, kasneje pa je bila razirjena e na druge dejavnosti, tudi v javni sektor, npr. upravo in olstvo. Izpolnjevanje pogojev preverja EMAS preveritelj, to je pravna oseba, ki ima akreditacijo dravnega akreditacijskega organa. Registracija za EMAS poteka v dveh korakih. Najprej akreditiran okoljski preveritelj preveri, ali organizacija izpolnjuje zahteve EMAS. e je izid pozitiven, ji potrdi (validira) okoljsko izjavo. To organizacija predloi za okolje pristojnemu ministrstvu, ki preveri izpolnjevanje kriterijev, nato pa organizacijo vpie v register EMAS (Pribakovi, 2004, 56).

78

Sistem ravnanja z okoljem EMS (Environmental Management System). Eco-Management and Audit Scheme.

79

82

Ekologija

Vkljuevanje v sistem EMAS v Sloveniji omogoa ARSO, in sicer gospodarskim drubam, samostojnim podjetnikom posameznikom, zavodom in drugim. Organizacija, ki eli izpolniti zahteve sistema EMAS, mora opraviti zaetni okoljski pregled, vzpostaviti sistem ravnanja z okoljem, opraviti notranjo presojo in izdelati okoljsko izjavo za javnost. Presoja vkljuuje primerjavo dejanskih rezultatov s postavljenimi cilji. V postopku ugotavljanja pomembnih okoljskih vidikov svoje dejavnosti organizacija analizira tako neposredne (emisije, rabo naravnih virov) kot posredne uinke (odstranitev proizvoda, investicije, prevoz itd.), in sicer v normalnih okoliinah ter izrednih razmerah. Organizacija mora v proces nenehnega izboljevanja vkljuiti im iri krog zaposlenih. Ti sodelujejo pri aktivnostih, se strokovno izpopolnjujejo in prejemajo informacije o uinkih ravnanja z okoljem. Oblike sodelovanja so npr. knjiga predlogov, timi za okolje, vzpostavitev delovnih skupin za razline projekte (ibid.). Organizacija mora v odprtem dialogu ugotoviti tudi, kaj v zvezi z okoljskimi vidiki njene dejavnosti zanima ali skrbi javnost. O svojih rezultatih pri ravnanju z okoljem mora javnost redno obveati. Nain seznanjanja javnosti je okoljska izjava, ki jo organizacija izdela vsake tri leta. V njej prikazani podatki omogoajo primerjavo okoljskih rezultatov v obdobju ve let. Podjetja z izpolnjevanjem zahtev EMAS in pridobitvijo certifikata izboljajo svojo prepoznavnost ter se promovirajo pri kupcih, poslovnih partnerjih, zaposlenih ter iri javnosti. EMAS je evropski sistem, ISO 14001 pa se uporablja po vsem svetu. EU priznava zahteve iz ISO 14001 kot ekvivalentne ustreznim zahtevam iz EMAS-a. S tem omogoa podjetjem, da uporabijo ISO standard kot pot do registracije EMAS ter se s tem izognejo podvajanju dela. 7.3 POVZETEK IN VPRAANJA

Z naraanjem okoljskih problemov se vea tudi osveenost potronikov. V vse bolj zaostrenem konkurennem boju pridobivajo prednost tista podjetja, ki prevzemajo vejo skrb za znianje obremenitev, kodljivih za naravo in zdravje ljudi. Sistema ISO 14001 in EMAS sta prostovoljna in sta namenjena organizacijam za ocenjevanje in izboljevanje ravnanja z okoljem. Shema EMAS je nadgradnja standarda ISO 14001 s strojimi zahtevami glede izpolnjevanja okoljske zakonodaje, poleg tega pa EMAS od organizacije zahteva tudi vkljuevanje zaposlenih in redno obveanje javnosti o vplivih njene dejavnosti na okolje. Okoljska izjava predstavlja glavni nain seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljevanja uinkov ravnanja z okoljem in je hkrati prilonost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih in ostalih delenikih. Kljuni pojmi sistem ravnanja z okoljem, ISO 140001, EMAS, okoljska izjava Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Kateri cilji vodijo organizacije k uvedbi sistemov ravnanja z okoljem? 2. Kako sta standard ISO 14001 in shema EMAS povezana in v em se razlikujeta? 83

Ekologija

RAVNANJE Z ODPADKI

Odpadki so stranska posledica v potronitvo usmerjene drube. Problem dobiva iz leta v leto veje razsenosti, na kar kae tudi pojav, na katerega so znanstveniki opozorili leta 2008: V Pacifiku med ameriko zahodno obalo in Japonsko plavata 'plastina otoka' odpadkov, ki sta e veja od povrine ZDA. Vir: Independent graphics Z gospodarsko rastjo in vejo potronjo rastejo tudi koliine odpadkov, pa tudi njihova problematinost dokazana ali potencialna strupenost. Drave EU vsako leto proizvedejo ez milijardo ton vseh odpadkov, od tega 40 milijonov ton nevarnih, koliine pa se nenehno poveujejo. Skladienje teh odpadkov ni trajna reitev, seig pa je vpraljiv zaradi izpustov in visoko koncentriranih nevarnih ostankov, ki nastajajo pri tem. Nastajanje odpadkov je kodljivo iz dveh razlogov: po nepotrebnem se troijo omejeni neobnovljivi naravni viri, hkrati pa z odpadki degradiramo okolje. Ekoloko najbolja reitev v zvezi z odpadki je prepreevanje njihovega nastanka, to pomeni takno zasnovo (ekodizajn80) izdelkov, da je omogoena kasneja razgradnja in ponovna uporaba. Najbolj dosledna izpeljava tega naela je vizija drube brez odpadkov (zero waste). Temelji na posnemanju narave, ki odpadkov ne ustvarja. Kljuna pri tem konceptu je pozornost do (ne)nastajanja odpadkov, saj potem do problemov, kam z njimi, ne prihaja. Pri uveljavitvi tega pristopa odlagali in seigalnic ne bi potrebovali, saj bi odpadke v celoti reciklirali. Odpadke delimo na komunalne in industrijske odpadke ter druge odpadke (npr. bolninini odpadki). Koncepti reevanja in tehnologije so pogosto podobni, saj je veliko industrijskih izdelkov namenjenih konni potronji. Glavna razlika med komunalnimi in industrijskimi odpadki je v tem, da so industrijski odpadki zelo raznovrstni. Industrija mora probleme v zvezi z njimi reevati sama in stroke tega reevanja vkljuiti v ceno proizvodov in storitev. Komunalni odpadki so predvsem odpadki iz gospodinjstev in komercialni odpadki iz restavracij, trgovin, hotelov ipd. Loeno zbrani odpadki, kot so papir, steklo, kovine in plastika, se uporabljajo kot sekundarne surovine, s katerimi nadomestimo osnovne surovine. Za predelavo sestavin odpadkov je treba imeti ustrezno predelovalno industrijo za papir, steklo, plastiko, kovine in kompost, in sicer dovolj blizu virom odpadkov, ker so sicer stroki prevoza odpadkov preveliki. Najpomembneji nain za zmanjanje koliin komunalnih odpadkov bi bil sprememba naina ivljenja in kupovanje kvalitetnih izdelkov z daljo ivljenjsko dobo, za katere je po konani uporabi zagotovljeno zbiranje teh izdelkov s strani proizvajalca in recikliranje sestavnih delov oz. varen seig ali odlaganje (MINET).

80

Glej toko 6.1.

84

Ekologija

V komunalnih odpadkih je okoli polovica biolokih 81 odpadkov, kar je glede na cilje in monosti izloanja bistveno preve. Najenostavneji nain obdelave loeno zbranih bioloko razgradljivih odpadkov je kompostiranje. Nekatere drave z dolgoletno tradicijo loenega zbiranja biolokih odpadkov na izvoru in njihovim kompostiranjem, kot sta Avstrija in Nemija, so kompostu e dodelile status proizvoda. Osnovni pogoj za pridelavo kakovostnega komposta, ki ga lahko trimo, je osveeno sodelovanje prebivalcev, saj se le z ustreznim loevanjem bioloko razgradljivih odpadkov na izvoru lahko dosee istost surovin, kar omogoa razkroj odpadkov in izdelavo kakovostnega komposta. 8.1 STRATEKE USMERITVE RAVNANJA Z ODPADKI V EU

V Evropski uniji e vedno preve odpadkov kona na odlagaliih ali so segani v seigalnicah, oboje pa ogroa zdravje ljudi, rastlin in ivali, saj odlagalia onesnaujejo zrak z ogljikovim dioksidom in metanom, s kemikalijami in pesticidi pa prst in podtalnico. Prenovljena Strategija EU za trajnostni razvoj (2006) navaja naslednji cilj: izboljati uinkovitost izrabe virov, da bi se s tem zmanjala celotna uporaba neobnovljivih naravnih virov in okoljski uinki rabe surovin. Glavna prednostna naloga in najpomembneji cilj estega okoljskega akcijskega narta EU je prekiniti povezavo med koliino odpadkov in gospodarsko rastjo, tako da gospodarske rasti EU ne bo ve mogoe enaiti s kopienjem smeti. To je mogoe na tri naine: s prepreevanjem nastajanja odpadkov, s poveanjem ponovne uporabe in recikliranja (naelo RRR) .

. Slika 31: Okoljevarstveno naelo pri ravnanju z odpadki (ang. RRR: reduce & reuse & recycle) Zakonodaja EU vsebuje ve predpisov, ki se nanaajo na razline odpadke in ravnanje82 z njimi. Podjetja morajo poskrbeti, da bodo z odpadki, ki jih proizvajajo, ravnala na uinkovit, varen in okolju prijazen nain. Plaati morajo tudi stroke ravnanja z njimi. Podroja embalae, vozil, akumulatorjev, olj, elektrine opreme, ostankov ivil, nevarnih odpadkov in prevoza odpadkov so urejena s posebnimi predpisi.

'Bioloki odpadki' pomenijo biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, ivilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane. 'Ravnanje z odpadki' pomeni zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vkljuno z nadzorom taknih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter vkljuno z dejavnostmi trgovca ali posrednika.
82

81

85

Ekologija

Evropska zakonodaja o gospodarjenju z odpadki v vedno veji meri vkljuuje naelo odgovornosti proizvajalca za izdelke. To je odgovornost za prepreevanje okoljske kode in se lahko pojavi v obliki obveze proizvajalca, da izdelek vzame nazaj, da poskrbi za zbiranje in recikliranje ali pa so obveznosti povezane s taknim oblikovanjem izdelka, ki upotevajo ivljenjski cikel izdelka upoteva potencial odpadkov izdelka po izrabi. Korist od taknega oblikovanja (ekodizajna) imajo tudi sami proizvajalci, saj si zniajo stroke proizvodnje in prevoza. Prepreevanje nastajanja odpadkov se spodbuja tudi s podeljevanjem znaka za okolje83 in z uvajanjem okoljskih kriterijev pri javnih naroilih84. Pri ravnanju z odpadki je pomembno naelo onesnaevalec plaa (PPP). Primer uporabe tega naela je obveznost plaevanja odvoza odpadkov, ko javna sluba obanom zaraunava stroke zbiranja, obdelave in odstranjevanja odpadkov. Izdelek ima v potroniki drubi vedno krajo ivljenjsko dobo in je najvekrat narejen tako, da se sestavnih delov ne da popraviti, ampak jih je potrebno v celoti zamenjati, zato je zelo pomembno, da doseemo najvijo stopnjo ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov ter se tako izognemo ezmernemu rpanju naravnih virov. Ker so zaloge tevilnih naravnih bogastev e mono skrene, se hitro razvijajo trgi sekundarnih surovin in nove predelovalne tehnike za njihovo predelavo reciklao in uporabo za nove proizvode.
EKOKINO

Problem odpadkov velja za eno najbolj razirjenih civilizacijskih 'bolezni'. Oglejte si kratki izobraevalni film Krasni novi svet odpadkov (http://www.archive.org/details/Krasni). Film slikovito in pouno naenja kljune teme v zvezi z ravnanjem z odpadki in naini reevanja tega problema, s posebnim poudarkom na seigalnicah. Predstavljeni so alternativni naini odpravljanja problema odpadkov in strategija 'Zero Waste' (brez odpadkov). Komentirajte, kje vidijo avtorji kljuni vzrok dananjih odpadkovnih tegob. Kakne reitve predlagajo? Hierarhija ravnanja z odpadki v EU Glavna naela EU na podroju odpadkov so: obveznost ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, spodbujanje upotevanja hierarhije ravnanja z odpadki ter naelo, da plaa povzroitelj obremenitve. V skladu s tem naelom mora stroke odstranjevanja odpadkov kriti imetnik odpadkov, prejnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo (Direktiva 2008/98/ES).

83

Glej toko 6.2. Glej toko 3.2.9.

84

86

Ekologija

Kot prednostni vrstni red prepreevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi se uporablja naslednja hierarhija ravnanja z odpadki: a) prepreevanje nastajanja, b) priprava za ponovno uporabo85, c) recikliranje86, d) druga predelava, npr. energetska predelava (seiganje), e) odlaganje (deponiranje).

Slika 32: Hierarhija ravnanja z odpadki od prepreevanja nastajanja do odlaganja Vir: Prirejeno po OECD 2000, 29; v KEUC 2005, 22 EU eli postati 'druba recikliranja', ki se izogiba nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir. K ukrepom za zagotavljanje loevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti esti okoljski akcijski program. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljanje monosti za predelavo bi bilo treba odpadke, preden se dajo v postopke predelave, ki skupaj zagotavljajo najbolji izid za okolje, zbirati loeno. Spodbujati je potrebno loevanje nevarnih sestavin iz tokov odpadkov. EU podpira uporabo recikliranih materialov, kot je predelan papir, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem oblikovanja drube recikliranja in, e je le mogoe, brez njihovega odlaganja ali seiganja.

'Ponovna uporaba' pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani. 'Recikliranje' pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vkljuuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vkljuuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
86

85

87

Ekologija

Slika 33: Vloga reciklae v ivljenjskem ciklu izdelka 'od zibelke do groba' Vir: Bor 1995,17 Evropsko gospodarstvo temelji na visoki stopnji porabe naravnih virov surovin (kot so kovine, mineralne surovine za gradbenitvo ali les), energije in zemlji. Glavne gonilne sile evropske porabe virov so gospodarska rast, tehnoloki napredek in spreminjajoi se vzorci porabe in proizvodnje. Priblino ena tretjina rabljenih virov se preoblikuje v odpadke in emisije. V dravah lanicah agencije EEA se vsako leto ustvari priblino tiri tone odpadkov na prebivalca. Vsak evropski dravljan v povpreju odvre 500 kg komunalnih odpadkov na leto, ta tevilka pa bo po priakovanjih e narasla. Najveji tokovi odpadkov v Evropi izhajajo iz gradbenitva in ruenja ter predelovalnih dejavnosti. Najveji del komunalnih odpadkov v EU e vedno kona na odlagaliih (45 %). Vendar pa se vedno ve komunalnih odpadkov reciklira in kompostira (37 %) ali pa se zagejo, da se iz njih pridobi energija (18 %) (EEA 2009b). Veliko izdelkov, ki se tako neopazno sprehodijo skozi nae vsakdanje ivljenje, je bilo narejenih iz dragocenih snovi, predelanih iz nenadomestljivih in zato zelo omejenih naravnih virov. V enem samem raunalniku tako najdemo zlato, nikelj, aluminij, silicij, cink, elezo, plastine mase in priblino 30 drugih mineralov. Nekaj teh materialov, denimo plastika, je skoraj venih in nepravilno odloeni ali malomarno odvreni bodo e dolgo obremenjevali nae okolje (Kemijskovaren.si).
ODGOVORIM

V e-gradivu Gospodarjenje z odpadki na http://www.minet.si/egradiva/egradiva.php?c=2 (Zakrajek et al., 2008) najdite odgovore na naslednja vpraanja: V poglavju 2 Lastnosti odpadkov: Katere so glavne vrste nevarnih odpadkov? V poglavju 2 Stanje z odpadki v Sloveniji, Nevarni komunalni odpadki v Sloveniji: Koliko ton nevarnih komunalnih odpadkov ustvarimo letno v Sloveniji? V poglavju 7 Gradnja in obratovanje odlagali, Pomeni in delovanje drenanega sistema za odvod izcedne vode in odplinjevalnega sistema za odvod plina: Kaj sestavlja sistem odvajanja izcedne vode na odlagaliu? Zakaj bodo emisije odlagalinega plina v naslednjih nekaj letih kljub uvedbi ukrepov loenega zbiranja e naraale? Kakni so ukrepi za zmanjanje emisij metana? 88

Ekologija

V poglavju 7 Gradnja in obratovanje odlagali, Posledice tehnino neustreznih in nelegalnih odlagali na okolje: Kako na okolje vplivajo nelegalna (rna) odlagalia? Kaj je potrebno storiti po zaprtju odlagalia? V poglavju 8 Termina obdelava odpadkov: Kaken pogoj mora biti izpolnjen, da postane seig odpadkov razmeroma nekodljiv nain odstranjevanja in nevtralizacije? Kakna je razlika med seiganjem odpadkov, incineracijo in pirolizo? V poglavju 10 Inovativni postopki za ravnanje z odpadki v EU, Usmeritve na podroju odpadkov: Katere so tri temeljne usmeritve EU na podroju odpadkov? Kljuen pri tem je vrstni red navedite ga. V poglavju 10 Inovativni postopki za ravnanje z odpadki v EU, Stroga pravila glede zbiranja loenih odpadkov: Kaj obsegajo navedena stroga pravila? 8.2 RAVNANJE Z ODPADKI V SLOVENIJI

Dolgo asa je pri nas veljalo, da je potrebno odpadke im ceneje odstraniti in odloiti na kakrnokoli mesto, o posledicah taknega poetja pa se ni razmiljalo. Danes vemo, da je bilo takno poetje poceni le na prvi pogled. Visoko ceno zaradi onesnaenih rek, podtalnice in zraka pa bomo plaevali e dolgo v prihodnost.
Aldous Huxley Dejstva ne nehajo obstajati, e jih ignoriramo.

Eden od pogojev za trajnostni razvoj v Sloveniji je zmanjevanje nastajanja odpadkov ter njihova ponovna uporaba in recikliranje. S tem bi omogoili gospodarski razvoj brez poveevanja odpadkov. al je pri nas e vedno prevladujo nain ravnanja s komunalnimi odpadki odlaganje. S tem se degradira prostor kot naravni vir, hkrati pa se snovni viri, vsebovani v odloenih odpadkih, zavrejo.

Slika 34: Shema gospodarnega ravnanja z odpadki Vir: http://www.saubermacher-komunala.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=80 (7. 9. 2009) 89

Ekologija

Ve kot 80 % vseh odpadkov v Sloveniji predstavljajo komunalni odpadki, katerih koliine so se v zadnjih dveh desetletjih skoraj potrojile. Rasti koliin odpadkov niso spremljali nartni in premiljeni ukrepi. Medtem ko drave EU v povpreju loeno zberejo okoli tretjino komunalnih odpadkov, nam uspe to le za dobro desetino. To je veliko odstopanje od cilja, zapisanega v Resoluciji o NPVO, da naj bi jih dve tretjini znova uporabili oziroma predelali. Temeljni vzrok za nae zaostajanje so precej slabi rezultati pri loenem zbiranju odpadkov. Eden od razlogov je, da veliko obin e vedno nima zgrajenih ustreznih zbirnih centrov, zbiralnic in sortirnic. Vsak prebivalec Slovenije letno ustvari v povpreju ez 400 kg razlinih vrst komunalnih odpadkov in 0,7 kg nevarnih odpadkov. eprav predelava odpadkov naraa, absolutne koliine odloenih odpadkov ne upadajo. V Sloveniji smo zakonodajo, ki ureja podroje ravnanja z odpadki, uskladili z evropskimi predpisi in s tem prenesli k nam pravno ureditev razmerij med povzroitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci odpadkov. Prevzeli smo stroge kriterije in standarde najbolj razvitih drav, za njihovo izpolnjevanje pa moramo v prihodnje narediti ve. Zapisanim ciljem morajo slediti uinkoviti ukrepi, saj imamo za prepreevanje in zmanjevanje koliin odpadkov e mnogo neizkorienih monosti (Keuc, 2009, 10). Teav pa nimamo zgolj z ogromnimi odloenimi koliinami odpadkov. Kemine snovi v smeteh ivo srebro, kadmij in nikelj iz baterij, ostanke topil, mazil, olj, barv, lake, pesticide in e mnogo drugih voda izpere v zemljo, od tam pa prej ali slej pridejo v vir pitne vode, v hrano in konno tudi v naa telesa (Kemijskovaren.si).

Odloeni odpadki so tudi vir izpustov toplogrednih plinov, saj se na odlagaliih pri razkroju biolokih odpadkov sproa metan87. Tudi v Sloveniji se je potrdila uinkovitost ekonomskih instrumentov kot spodbud za manje obremenjevanje okolja. V nekaterih podjetjih so zmanjali koliine odpadkov, ker so s tem zniali svojo obveznost za plailo takse za odlaganje in prihranili pri strokih (Keuc, 2005, 6). K uporabi materialov, ki se jih da reciklirati, vzpodbujajo nove okoljske dajatve za embalao, avtomobilske gume ter odpadno elektrino in elektronsko opremo. Gospodinjstva naj bi v obiajne posode za smeti odloila le tiste odpadke, ki jih ne moremo oddati na ekolokih otokih ali v zbirnih centrih za nadaljnjo predelavo. Za vejo stimulacijo loenega zbiranja odpadkov in kompostiranja v gospodinjstvih moramo v Sloveniji spremeniti nain plaevanja, tako da bomo odvoz smeti plaevali po dejanski koliini odloenih

87

Metan ima 23-krat veji toplogredni uinek kot CO2.

90

Ekologija

nesortiranih odpadkov. Ve ko bo posamezno gospodinjstvo iz svojih odpadkov izloilo sekundarnih surovin, manj bo ostanka komunalnih odpadkov in posledino niji raun. Pogoj za takno zaraunavanje je merjenje oziroma tehtanje oddanih koliin.
SE INFORMIRAM

Slovenci smo po oceni drube ZEOS, ki skrbi za zbiranje in ustrezno obdelavo odpadnih sijalk, v letu 2007 zamenjali 2 milijona sijalk, kar pomeni 300 ton potencialno nevarnih odpadkov. Od teh je bilo le 20 % zbranih in obdelanih na ustrezen nain. Sijalke vsebujejo tudi ivo srebro, zato je odlaganje med komunalne odpadke ali steklo nevarno za zdravje ljudi. Na http://www.zeos.si/sl/sijalke.html najdite, kje je zbiralnica, ki je najblija vaemu domu. Kaken odnos do narave in okolja v Sloveniji al e vedno prevladuje, nam zgovorno govori dejstvo, da imamo ez 50.000 manjih divjih odlagali odpadkov. Nemalo njih se nahaja celo na vodovarstvenih obmojih. Obmoja z divjimi odlagalii so razvrednotena in predstavljajo stalno gronjo za podtalnico.

Slika 35: Divja odlagalia z nevarnimi odpadki: akumulator, salonitne ploe, kemikalije
Vir: http://web.vecer.com/portali/2008/packa/default.asp?kaj=8&od=51 (12. 8. 2009)

Nekaj dejstev o odpadkih (Kemijskovaren.si, 2009): Gozdne ivali se dostikrat ranijo na odvrenih ploevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke.

Seiganje na vrtu za hio je verjetno najnevarneji nain, s pomojo katerega se znebimo hinih odpadkov: v zrak spustimo neteto kodljivih ali celo strupenih plinov.

91

Ekologija

8.3

EKOLOKE ZAHTEVE V ZVEZI Z EMBALAO

Embalaa je po namenu uporabe nadalje razdeljena v tri osnovne skupine (Stanovnik, 1999): prodajna (primarna) embalaa predstavlja osnovno prodajno enoto izdelka za konnega uporabnika ali potronika na mestu nakupa. Brez nje izdelek praktino ne more obstajati oziroma se prodajati. e embalaa izpolnjuje tako funkcije prodajne kot transportne embalae, velja za primarno embalao. skupinska, ovojna (sekundarna) embalaa zdruuje doloeno tevilo prodajnih enot bodisi istovrstnih bodisi razlinih izdelkov na prodajnem mestu in je lahko kot taka prodana konnemu uporabniku oz. potroniku ali pa slui kot ogrodje za prodajo posameznih prodajnih enot. (Primeri: ve izdelkov pakiranih skupaj, set za nego telesa, zabojnik za pivo, proizvajalev karton, stojalo z izdelki na prodajni polici/mestu, ovojni papir na katlici ajev.) transportna (terciarna) embalaa omogoa transport in rokovanje vejega tevila prodajnih enot ali skupinskih pakiranj, da jih varuje pri nakladanju in razkladanju in pred pokodbami med transportom. Glede na predvideno vekratno uporabo embalao razdelimo na: povratno: se vrne proizvajalcu (tistemu, ki je naredil izdelek, ki je bil v embalai) in se ponovno uporabi za isti namen, nepovratno: se uporabi samo enkrat, po potronji izdelka postane odpadek. Nadalje embalao delimo glede na material, iz katerega je narejena. Osnovne skupine so: steklo, plastika, papir (vkljuno s kartonom in lepenko), kovina, les, drugi materiali, sestavljivi materiali (dva materiala sta neloljivo povezana), karton za tekoine. Odpadna embalaa je sestavni del odpadkov. O odpadni embalai je potrebno razmiljati, e preden nastane. Po metodi LCA88 se izdelek koncipira tako, da se zmanja koliina embalae in uporabijo materiali, ki so za okolje manj obremenilni. e nastanka odpadne embalae ni mogoe prepreiti, je potrebno upotevati prednostno zaporedje ravnanja z njo. Odpadna embalaa predstavlja od tretjine do polovice prostornine komunalnih odpadkov, zato strokovnjaki ocenjujejo reevanje te problematike kot kljuno pri gospodarjenju s komunalnimi odpadki. Zaradi tevilnih funkcij, ki jih opravlja, je embalaa izredno raznovrstna, tako po obliki, velikosti kot po uporabljenih materialih, kar povzroa probleme pri ravnanju z njo. Reitve gredo v smer uporabe embalae za vekratno uporabo in v uporabo taknih embalanih materialov, ki jih je mogoe reciklirati. Proizvajalci izdelkov so dolni poskrbeti za zbiranje in odvzem embalae, stroki za to pa morajo biti vkljueni v ceno izdelka. Oznaevanje embalae s posebnimi znaki omogoa ozaveenemu kupcu izbrati izdelek in embalao z manj kodljivim uinkom na okolje (MINET). 8.3.1 Ukrepi za ravnanje z odpadno embalao v Sloveniji

V Sloveniji smo si v Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 20052012 za izboljanje ravnanja z odpadno embalao zastavili zahtevne cilje, med njimi predvsem: dosei 60 % predelave skupne mase odpadne embalae do konca leta 2012 (od tega steklo 60 %, papir in karton 60 %, kovine 50 %, plastika 22,5 %, les 15 %); zmanjati koliine embalae in prepreevati nastajanje odpadne embalae;

88

Glej poglavje 6.1.

92

Ekologija

vzpostaviti sistem ravnanja z odpadno embalao in sistem vraljive embalae; vzpostaviti ekonomske instrumente za doseganje ciljev; vkljuiti ciljne javnosti. 8.3.2 Prednostni red ravnanja z odpadno embalao

Odpadna embalaa predstavlja pomemben dele odpadkov. Pogosto je narejena iz kakovostnih surovin, zato jo recikliramo ponovno usposobimo za proizvodnjo novih izdelkov. Recikliranje je pomemben del sodobnega upravljana z odpadki, saj zmanjuje porabo naravnih virov in onesnaevanje zraka, vode in zemlje, zato ima recikliranje prioriteto pred ostalimi monimi reitvami. e reciklaa ni mogoa, ima energetska predelava prednost pred njenim odstranjevanjem. Reciklaa se deli na mehansko predelava materiala v osnovni material, in kemijsko, kjer material kemijsko razgradimo in iz osnovnih gradnikov ponovno naredimo eleno snov. V Sloveniji ni naprav za kemijsko reciklao, obstaja pa kar nekaj predelovalcev po mehanskem postopku.

Nain predelave za doloene vrste odpadne embalae je tudi kompostiranje, ki ob anaerobnih in aerobnih pogojih vodi v njeno razgradnjo. V Sloveniji se iz kartonske embalae mleka s kompostiranjem skupaj z drugimi odpadki, primernimi za kompostiranje, prideluje zemljo. V bodoe se predvideva izgradnja objektov za kompostiranje, vsaj 12 v Sloveniji (Tiler, 2009). Za obdelavo odpadne embalae se uporablja e energetska predelava to je seig oz. soseig. Namen je pridobivanje energije, praviloma toplotne. Seig je zakonsko dovoljen zgolj v primerih, e odpadne embalae ni mogoe predelati na ustrezneji nain. V Sloveniji e nimamo za to usposobljenih seigalnic, se pa prva gradi na obmoju celjske obine. Da bi imve odpadne embalae reciklirali, je nujno loeno zbiranje odpadkov po osnovnih skupinah, za kar so postavljeni ekoloki otoki. Skladno z zakonodajo naj bi skupaj stali vsaj trije zabojniki za zbiranje odpadne embalae: eden namenjen odpadni stekleni embalai, drugi plastini in kovinski embalai ter embalai iz sestavljenih materialov, tretji pa papirni in kartonski embalai ter odpadnemu papirju. Poleg zbiralnic so morale obine urediti tudi zbirne centre za loeno zbrane odpadke. Tam lahko prebivalci in pravne osebe odvrejo vse vrste loeno zbranih odpadkov, od veje koliine odpadne embalae do kosovnega materiala, odpadnih kemikalij, odsluenih elektrinih aparatov itd. Raziskave iz leta 2007 so pokazale, da obstoj zbirnih centrov pozna samo 55 % Slovencev (ibid.). 93

Ekologija

Pri ravnanju z odpadno embalao se moramo zavedati, da povsem nekodljive poti ni. To velja tako za recikliranje kot seiganje. Vsi postopki reciklae, tako kot drugi tehnoloki procesi, zahtevajo energijo. Proizvodnja energije pa je, kot vemo, najvekrat povezana s kodljivimi emisijami. Energija se potroi tudi pri zbiranju, transportu, loevanju in ienju odpadne embalae. e kritino analiziramo e seiganje: gre za tehnoloko najzahtevneji, hkrati pa najkontroverzneji proces, saj lahko pri doloenih pogojih pomeni vir nevarnih emisij. Iz dimnih plinov je potrebno odstraniti loveku kodljive snovi, kot so dioksini, furani, benzen in delci tekih kovin (svinca, kadmija, arzena, ivega srebra, kroma). To zahteva drage kontrole. Toksine negorljive snovi se koncentrirajo v pepelu, ki ga je potrebno odloiti. Tudi odpadna embalaa, ki velja za 'naravno', kot sta papir in karton, je lahko problematina za seiganje, saj je lahko potiskana s tiskarskimi barvami, ki vsebujejo tudi teke kovine. Nasprotniki seigalnic opozarjajo, da taken nain ne vzpodbuja ukrepov za zmanjanje odpadkov na izvoru, temve njihovo dodatno nastajanje (Radonji, 2008, 227 233). Ker imata tako reciklaa kot seiganje kodljive okoljske uinke, je najbolje prepreiti oziroma imbolj zmanjati nastajanje odpadkov.
ZELENI PREMISLEK

V Sloveniji smo bili v primerjavi s tevilnimi razvitimi evropskimi dravami pri loenem zbiranju odpadkov iz gospodinjstev doslej dokaj neuspeni. Kje vidite glavne razloge za to? Kaj bi morali spremeniti po vaem mnenju? Odpadna embalaa je lahko pomemben vir sekundarnih surovin, ker je praviloma izdelana iz kakovostnih materialov. e jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko tako dobljeni material e enkrat uporabimo za razline izdelke. Poglejmo si nekaj primerov (ORZ, 2009): Iz plastine embalae izdelujejo: ohija za svinnike, vigalnike, razline cevi, vreke, cvetline lonke, stikala, vetrovke, vrtne garniture (stole, mize). Iz odpadnega papirja nastajajo: zvezki, knjige, asopisi, fascikli, ovitki knjig Iz odpadlega stekla nastajajo novi stekleni predmeti vseh vrst. Iz lesenih embala naredijo: sekance, vlaknenke, lesne brikete, ki se v gospodinjstvih uporabijo kot gorivo (biomasa) za ogrevanje. Iz zbranih biolokih odpadkov nastane kakovosten kompost. Iz odpadnega jedilnega olja izdelajo biogoriva. Iz tekstilnih odpadkov in starih oblail izdelujejo preje, polnila, izolacijo, istilne krpe. Odpadno elektroniko loijo na posamezne komponente in odpeljejo na reciklao.

8.3.3

Ekoloke oznake za odpadno embalao

Na podroju ravnanja z odpadno embalao so najpogosteje uporabljene ekoloke oznake: Zelena pika je najbolj poznan ekoloki znak v Evropi. Oznauje, da je embalaa izdelka vkljuena v sistem ravnanja z odpadno embalao ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali kako drugae ustrezno predela. Zelena pika se pojavlja na embalai izdelkov. Zelo razirjen znak je tudi Zeleni trikotnik oz. Mobiusova zanka. Je simbol za izdelek ali embalao, ki ima na koncu ivljenjskega cikla doloeno zbiranje in procese recikliranja. Kraki Mobiusove zanke namre predstavljajo lene verige, potrebne za uspeno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup taknega izdelka iz recikliranega materiala.

94

Ekologija

8.4

POVZETEK IN VPRAANJA

Izboljano ravnanje z odpadki postaja vse pomembneja naloga ravnanja z okoljem, saj ima velik pomen za kakovost ivljenja posameznikov in celotne drube. Usmeritev EU je, da gospodarski razvoj v prihodnje ne sme poveevati koliin odpadkov. Na prvem mestu trajnostno naravnane okoljske politike in hierarhije ravnanja z odpadki je prepreevanje nastajanja odpadkov. Veino odpadkov lahko ponovno uporabimo ali recikliramo in uporabimo kot sekundarne surovine. Govorimo o naelu RRR. S tem lahko ohranimo naravne vire tudi za prihodnje generacije. V komunalnih odpadkih je okoli polovica biolokih odpadkov, ki jih s pravilnim izloanjem lahko predelamo v kompost. Loimo komunalne, industrijske in druge odpadke. Najveji dele predstavljajo komunalni odpadki (v Sloveniji kar 80 %). Odlaganje odpadkov lahko ima zaradi emisij v zrak, povrinsko vodo in podtalnico tevilne kodljive vplive na okolje in zdravje. Naelo odgovornosti proizvajalca nalaga proizvajalcu odgovornost za posledice njegovega izdelka, ko ta enkrat dosee konec uporabne ivljenjske dobe. Odgovornost vkljuuje tudi do okolja prijazno zasnovo izdelka (ekodizajn). Temeljna naloga pri ravnanju z odpadki je znievanje koliine odloenih odpadkov. V Sloveniji se ukvarjamo predvsem s problemom odlagali, zanemarjamo pa primarno skrb, da bi zmanjali koliine odloenih odpadkov, saj e tako urejeno odlagalie ne reuje izvornega problema. Najuinkoviteji motiv za loevanje komunalnih odpadkov je uveljavitev naela onesnaevalec plaa, kar pomeni, da se stroki zaraunavajo povzroitelju po dejanski koliini odloenih nesortiranih odpadkov. Loeno zbiranje oziroma sortiranje komunalnih odpadkov je namenjeno uporabi odpadkov kot sekundarnih surovin. Temeljna usmeritev pri ravnanju z embalao je omejiti njeno nastajanje in zniati koliino nereciklirane odpadne embalae. Odpadna embalaa je lahko pomemben vir sekundarnih surovin, ker je praviloma izdelana iz kakovostnih materialov. Predelano v sekundarno surovino lahko tako dobljeni material e enkrat uporabimo za razline izdelke in s tem zniamo obremenjevanje okolja. Pogoj za recikliranje komunalnih odpadkov je njihovo loeno zbiranje na ekolokih otokih. Kljuni pojmi komunalni odpadki, sekundarne surovine, povezava med koliino odpadkov in gospodarsko rastjo, bioloki odpadki, naelo odgovornosti proizvajalca, okoljevarstveno naelo RRR pri ravnanju z odpadki, naelo onesnaevalec plaa, hierarhija ravnanja z odpadki, recikliranje, ekoloki otoki, ekoloke oznake za odpadno embalao

Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek 1. Kako je sodobna potronika druba povezana s problemom odpadkov? Kje vidite reitve? 2. Na kaken nain je mogoe izvajati naelo onesnaevalec plaa, da doseemo zmanjanje nastajanja odpadkov? 95

Ekologija

3. Pojasnite okoljevarstveno naelo RRR pri ravnanju z odpadki. 4. EU je doloila hierarhijo ravnanja z odpadki. V em je njeno bistvo? 5. Kaj je reciklaa in zakaj ima prednost pred seigom ali odlaganjem odpadne embalae? 6. Kako ekodizajn prispeva k zmanjanju nastajanja odpadkov? 7. V em je smisel ekolokih oznak za odpadno embalao? 8. Kaj lahko sami storimo za zmanjanje problema odpadne embalae?

96

Ekologija

LITERATURA

ARSO KOS Agencija RS za okolje, Kazalci okolja Slovenije (online). 2009. (citirano 20. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/?&data=contents Baker, S. Sustainable Development. London and New York: Routledge, 2006. Bavec, M. Ekoloko kmetijstvo. Institut za kontrolo in certifikacijo UM (online). 2008. (citirano 20. 9. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.ikcum.si/ikcum/index.php?option=com_content&view=article&id=68&Itemid=84 Beltrn, D. J. Vedeti in ne vedeti. Ukrepati ali ne? V: Pozne lekcije zgodnjih svaril: previdnostno naelo 18962000, vodji projekta David Gee in Sofia Guedes Vaz. Ljubljana: MOPE, Agencija Republike Slovenije za okolje; 2004. Bor, A. Ecological Awareness in Packaging Design: A Challenge for Industry. V: ETE 3: ekologija-tehnologija-Evropa. Mednarodni kongres o embalai, Bled, Slovenija. Ljubljana: Zavod za tehnino izobraevanje, 1995, str.17. Bahor, M. Trajnostni razvoj in okoljska zavest (online). 2008. (citirano 20. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www2.pef.uni-lj.si/ess/varstokol/download2.php?a=adbae2c7032901fc4e6fbcb11ce37691&b=7c903afb91ab39a131916c7 4fd5fffa2 Breni et al. Pitna voda v Sloveniji monosti pridobivanja novih koliin (online). 2005. (citirano 31. 11. 2009). Dostopno na naslovu: www.sdzv-drustvo.si/si/VD-05_Referati/BrencicKranjc.pdf Canadell P. et al. The science of the Carbon Cycle (online). 2008. (citirano 31. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.docstoc.com/docs/4117648/Recent-Carbon-Trends-and-the-Global-CarbonBudget-updated Diamond J. Propad civilizacij: kako drube izberejo pot do uspeha ali propada. Tri: Uila International, 2009. Direktiva 2008/98/ES, Uradni list L 312 , 22/11/2008 str. 0003 0030. EEA Evropska agencija za okolje. Europe's environment, The fourth assessment (online). (citirano 1. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.eea.europa.eu/publications/state_of_environment_report_2007_1 EEA Evropska agencija za okolje. EEA SIGNALI 2009. Kljuna okoljska vpraanja, s katerimi se sooa Evropa. Kopenhagen: EEA, 2009. EEA Evropska agencija za okolje. (online). 2009. (citirano 3. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.eea.europa.eu/

97

Ekologija

Evropska komisija. ZELENA KNJIGA - Evropska strategija za trajnostno, konkurenno in varno energijo, {SEC(2006) 317} /* KOM/2006/0105 konno */ (online). 2006. (citirano 3. 7. 2009). Dostopno na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0105:FIN:SL:HTML Evropska komisija. Sporoilo Komisije [] o trajnostni potronji in proizvodnji ter akcijskem nartu za trajnostno industrijsko politiko, COM(2008) 397 kon. (online). 2008a. (citirano 17. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0397:FIN:SL:HTML Evropska komisija. Sporoilo Komisije [] o spopadanju z izzivi krenja in propadanja gozdov z namenom prepreevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Bruselj, COM(2008) 645 kon. 2008b. Evropska komisija. Kaj so podnebne spremembe (online). 2009a. (citirano 17. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/what/climatechange_sl.htm Evropska komisija. IPCC: strokovnjak za podnebne spremembe (online). 2009b. (citirano 17. 08. 2009). Dostopno na naslovu: http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/news/news08_sl.htm Evropska komisija. BDP in ve: Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja COM(2009) 433 kon. (online). 2009c. (citirano 31. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://eurlex.europa.eu/Notice.do?mode=dbl&lang=en&ihmlang=en&lng1=en,sl&lng2=bg,cs,da,de,el, en,es,et,fi,fr,hu,it,lt,lv,mt,nl,pl,pt,ro,sk,sl,sv,&val=499855:cs&page= Evropska komisija. Kaj je ekoloko kmetijstvo, Naela (online). 2009d. (citirano 17. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://ec.europa.eu/agriculture/organic/home_sl Evropski parlament. Vmesni pregled estega okoljskega akcijskega programa 2008. Uradni list Evropske Unije 2009/C 247 E/18. FAO Food and Agriculture Organization of the United Nations. Global Forest Resources Assessment. Progress towards sustainable forest management. Rim: FAO, 2006. Fece, V. Ravnanje z vodami v Gorenju, d. d. aktivnosti za pridobitev IPPC dovoljenja, referat na simpoziju Vodni dnevi 2008 (online). 2008. (citirano 17. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.sdzvdrustvo.si/si/VD%2008_Referati/Referati%20in%20predavanja%20VD%2008%20spisek.doc Gaberik, Alenka. Ohranjanje ekosistemskih storitev temelj naega preivetja. V: Ekosistemi povezanost ivih sistemov: mednarodni posvet Bioloka znanost in druba, Ljubljana, 2008, str. 97101. Gee, David. Pozne lekcije iz zgodnjih svari: Previdnostno naelo 1896-2000: poroilo o okoljskih vpraanjih. Vodji projekta David Gee in Sofia Guedes Vaz. Ljubljana: MOPE, ARSO, 2004.

98

Ekologija

Hill, N. S. Words of Power: Voices from Indian America. Colorado: Fulcrum Publishing, 1994. James, H. Kriza potronitva. Finance (online). 2009. (citirano 22 .12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.finance.si/266681/Kriza-potro%B9ni%B9tva ITR Institut za trajnostni razvoj. Vizija za ekoivila in ekoloko kmetijstvo do leta 2025. Ljubljana: Institut za trajnostni razvoj, 2009. Kajfe Bogataj, L. Kaj nam prinaajo podnebne spremembe: Blaenje, prilagajanje ali trpljenje? Zavod RS za olstvo, Ljubljana, 13. 3. 2009. Kajfe Bogataj, L. Sporoila Medvladnega odbora za podnebne spremembe IPCC. UJMA, revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 2008, t. 22, str. 152158. Kemijskovaren.si (online). 2009. (citirano 4 .12. 2009). Dostopno na naslovu: http://info.kemikalije.org/jaz/odpadki.htm Keuc, A., et al. Prepreevanje in zmanjevanje odpadkov v Sloveniji. Ljubljana: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2005. Keuc, A. Politika in dejavnosti prepreevanja odpadkov. Poroilo z delavnice (online). 2005. (citirano 4 .7. 2009). Dostopno na naslovu: www.focus.si/files/programi/delavnica_porocilo.pdf Kirn, Andrej. Ekoloka/okoljska zavest Slovencev na pragu tretjega tisoletja. Teorija in praksa, 2003, 1/40 (17-36). Kirn, Andrej. Varstvo narave in kriza napredka. Varstvo narave, 2008, 21 (2540). Kmecl, M. Naravni pivnik, Gozdovi in gozdni sistemi. Pogovor za Delo, Sobotna priloga, M. Vogel. 23. 01. 2010; str. 3435. Kuar, U., et al. Mednarodna izmenjava okoljskih podatkov (online). 2010. (citirano 21. 1. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/BernardKovacKusarZupanOkoljski%20podatki_prispevek.pdf Knez, Rajko. Evropski predpisi in varstvo okolja poloaj drave in povzroitelja obremenitve okolja. V: Dnevi okoljskega prava. Portoro, 2008. Krajnc, K. Nova evropska kemijska zakonodaja. Slovenski institut za standardizacijo (online). 2004. (citirano 19. 8. 2009). Dostopno na naslovu: www.sist.si/slo/z2/0409reach.pdf Kruder, T. Kemijska varnost in ivila (online). 2009. (citirano 19. 9. 2009). Dostopno na naslovu: www.zzv-lj.si/nimages/static/zzv_static/449/files/2_Kemijska_(ne)varnost.ppt Krytufek, B. Izumiranje. V: Ekosistemi povezanost ivih sistemov: mednarodni posvet Bioloka znanost in druba, Ljubljana, 2008, str. 9296.

99

Ekologija

Lah, A. Okoljski pojavi in pojmi: Okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2002. MEA - Millennium Ecosystem Assessment. Ecosystems and Human Well-being: Syntesis. Washington, DC: Island Press, 2005. MEA Millennium Ecosystem Assessment (online). 2009. (citirano 17. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.millenniumassessment.org/en/Index.aspx MINET. Varstvo okolja, Lekcije (online). 2009. (citirano 10. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.minet.si/vo/lekcije.php?c=1&id=337 MOP, ARSO Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija republike Slovenije za okolje. Kazalci okolja. Industrijska proizvodnja. Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem (online). 2007. (citirano 10. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=44&menu_group_id=14 MOP, ARSO Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija republike Slovenije za okolje. Slovenia's National Inventory Report 2008. (online). 2008. (citirano 7. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://unfccc.int/national_reports/annex_i_ghg_inventories/national_inventories_submissions/ items/4303.php. MOP ARSO Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija republike Slovenije za okolje. Okolje in promet, Slovenija. Ljubljana: MOP, ARSO, 2008. NASA, Goddard Space Flight Center. Arctic Sea Ice Continues to Decline, Arctic Temperatures Continue to Rise In 2005 (online). 2005. (citirano 15. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.nasa.gov/centers/goddard/news/topstory/2005/arcticice_decline.html OECD. Working Party on Pollution Prevention and Control, Strategic Waste Prevention, OECD Reference Manual, ENV/EPOC/PPC(2000)5/FINAL. ORZ Okoljsko raziskovalni zavod. Kaj nastane iz odpadne embalae (online). 2009. (citirano 18. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.orz.si/si/index.php?option=com_content&task=view&id=275&Itemid=1 Pliani, S. Temelji ekolokega prava: Kako uzakoniti zmernost pri lovekovih odnosih z ivalmi, rastlinami in neivim svetom. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 2003. Plan B za Slovenijo. Pobuda za trajnostni razvoj, 1.0 (online). 2007. (citirano 1. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.planbzaslovenijo.si/uploads/Rs/bp/Rsbp_rL13QAsHBNyVvJWZw/planbcelota.pdf Plut, Duan. Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Radovljica: Didakta, 2004. Plut, D. Planet in Slovenija pred izzivi globalizacije in sonaravnega razvoja. Gradivo v okviru projekta za uvajanje kurikula Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraevanje za trajnostni razvoj, 2009. 100

Ekologija

Pribakovi Bortnik, A. Shema okoljskega vodenja in presojanja EMAS. Standardizacija, 2004, t. 11, str. 510. Radej, B. Vrste ekonomskih instrumentov varstva okolja in njihova uporaba. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, 1992. Radonji, G. Embalaa in varstvo okolja. Zahteve, smernice in podjetnike prilonosti. Maribor: Zaloba Pivec, 2008. Renko, J. Okolju prijazna zasnova izdelkov. Glas gospodarstva. Maj 2009, str. 2627. Slabe Erker R., in Murovec N. Neprivlanost trajnostnih potronikih izbir. UMAR IB Revija, revija za strokovna in metodoloka vpraanja trajnostnega razvoja, 2007, t. 34, letnik XLI, str. 140147. Smrekar A. Zavest ljudi o pitni vodi. (online). 2006. (citirano 18. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/326 STENG nacionalni center za istejo proizvodnjo, d. o. o. Eco design (online). 2009. (citirano 1. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.steng-nccp.si/sl/node/20 Spappens, P. Ali se Evropska unija pribliuje trajnostnemu razvoju? V: Evropska politika, Slovenija in trajnostni razvoj. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 1998, str. 77-86. Stanovnik, P. Analiza stanja na podroju ravnanja z embalao in odpadno embalao. (online). 1999. (citirano 18. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_okoljske_politike /odpadna_embalaza/ Stiglitz, J., et al. Report by the Commission on the Measurement of Economic Performance and Social Progress (online). 2008. (citirano 28. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.stiglitz-sen-fitoussi.fr/documents/Issues_paper.pdf Stiglitz J. The great GDP swindle. (online). 2009. (citirano 20. 9. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2009/sep/13/economics-economicgrowth-and-recession-global-economy/print Strojin, T. Osnove prava okolja. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1994. pes, M. Imajo slovenska mala mesta dobra izhodia za trajnostni razvoj? IB Revija, revija za strokovna in metodoloka vpraanja trajnostnega razvoja, 2008, t. 2, letnik XLII, str. 5264. Tiler, B. Embalaa je povsod okoli nas. (online). 2009. (citirano 20. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.slopak.si/pdf/GRADIVO_ZA_MENTORJE_RECIKLAZA2009.doc Tiler, B. Slovenski doseki na podroju zbiranja odpadne embalae. (online). 2009. (citirano 23. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.ideja.si/2008/10/09/slovenski-dosezki-napodrocju-zbiranja-odpadne-embalaze/

101

Ekologija

UMAR Urad za makroekonomske raziskave in razvoj. Poroilo o razvoju 2009 (online). 2009. (citirano 18. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo_o_razvoju/?no_cache=1 Vidic, M. Naslednji koraki drubene odgovornosti podjetij (online). 2009. (citirano 31. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?Id=10122 Vovk Kore, A. Ekoremediacije v gospodarskem razvoju Slovenije (online). 2007. (citirano 1. 8. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.planbzaslovenijo.si/sl/planb/prednostne_naloge/prilagajanje_na_podnebne_sprem embe/varstvo_in_gospodarjenje_z_vodo_kot_strateskim_virom/ekoremediacije_v_gospodars kem_razvoju_slovenije Vovk Kore, A., in Vrhovek, D. Ekoremediacije kot prilonost za inovativni regionalni razvoj. V: Pomurje, Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri, 2009, str. 172187. Vudrag, M., in Botjani, D. Globalna kemizacija izziv javnemu zdravju. Zdravstveno varstvo: 2007, letnik 46, tevilka 1, 29-39. Vujoevi, N. Vodilo za okoljske standarde ISO 14001 in EMAS: Sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: GV Zaloba, 2006. WWF World Wildlife Fund. Living planet report 2008 (online). 2008. (citirano 1. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Uradni list Republike Slovenije, t. 39/06. Zakrajek, N. et al. Gospodarjenje z odpadki. (online). 2008. (citirano 1. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.minet.si/gradivo/egradiva/gospodarjenje_z_odpadki/HTML/00_uvod/index.html SLIKOVNO GRADIVO Kadar vir pod sliko ni naveden, so viri praviloma organi in organizacije, ki se uradno oziroma strokovno ukvarjajo s problematiko varstva okolja, ali projekti, povezani z okoljem. Ti viri so v nadaljevanju navedeni pod I. Ostali viri so podrobno navedeni pod II. I. http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/index.php http://www.eea.europa.eu/ http://www.greenfacts.org/en/, http://www.eea.europa.eu/, http://chm.zrsvn.si/ http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija; http://www.planbzaslovenijo.si/ www.epa.qld.gov.au http://ec.europa.eu/environment/air/pollutants/stationary/ippc/contacts.htm http://www.okoljski-center.si/ http://www.euskladi.si/publikacije/studije_in_vrednotenja/datoteke/natura2000/ http://www.rtvslo.si/okolje/ 102

Ekologija

http://www.epa.gov/epahome/learn.htm http://www.eeb.org/Index.html http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/eco-industries/index_en.htm http://www.orz.si/si/index.php http://www.zps.si/okolje/trajnostna-potrosnja/index.php http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7810 http://www.edenphotocompetition.eu/34.0.html II. http://www.darila-kogoj.com/steklo6.htm (str. 27, spodaj) http://www.delo.si/clanek/68197 (str. 33 zgoraj) http://www.ivz.si/index.php?akcija=tisk&n=2061 (str. 33 levo spodaj) http://science.nasa.gov/headlines/y2004/15nov_maya.htm (str. 39 zgoraj) http://www.marles-hise.si/marleshise.php?lang=SLO (str. 45, desno) http://www.bigfishbike.si/index.asp?tn=articles&c=14715 (str. 46 levo; 98 spodaj, 102 spodaj) http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?album=10&pos=57 (str. 49 zgoraj) http://ateistek.wordpress.com/2008/08/30/triglavska-jezera/ (str. 66 desno) http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/denarja-ni-poloznice-prihajajo-kaj-naj-placamprej.html (str. 69) http://www.gorenjske-elektrarne.si/Izobrazevanje/Delovanje-SE-Strahinj (str. 71 desno) http://www.independent.co.uk/environment/green-living/the-worlds-rubbish-dump-a-tip-thatstretches-from-hawaii-to-japan-778016.html?action=Popup (str. 84 zgoraj) http://24ur.com/novice/slovenija/tenetise-lahko-obratujejo.html (str. 84 spodaj) http://mojevro.finance.si/257615 (str. 90 levo) http://weather.blog.siol.net/2009/05/17/afrika-postaja-smetisce-zahoda/ (str. 90 desno) http://www.instalater.si/slike/instalater_3/zarnica3_copy.jpg (str. 91 zgoraj) http://pudl.photovillage.org/gallery/2414/Poplava_Zelezniki_18_09_2007 (102 levo)

103

Ekologija

PRILOGE
NAA OKOLJSKA ZAVEST Okoljevarstveni strokovnjaki nas opozarjajo:
e bi ves svet ivel kot razviti Zahod, bi potrebovali nekaj planetov, kot je Zemlja. razviti

Pa takna opozorila kaj vplivajo na nae obnaanje in nakupne odloitve? MATERIALNO BLAGOSTANJE V RAZVITIH DRUBAH IN OBUTENJE SREE Ob predpostavki, da imajo ljudje zadovoljene osnovne ivljenjske potrebe (potrebe po hrani, obleki in stanovanju), premoenje ljudi ne vpliva samodejno na doivljanje sree, eprav veina ljudi meni drugae. Analize kaejo, da poveevanje dohodka sicer poveuje zadovoljstvo, vendar le do Ljudje v razvitem svetu niso nesreni, ker imajo doloene viine. Ko je ta prag preseen, malo, temve, ker imajo manj kot drugi. kljub nadaljnji rasti dohodkov pri ljudeh subjektivni obutek sree ne naraa ve. Pomemben razlog je v tem, da posameznika v razvitih drubah ne zanima ve njegovo absolutno, temve relativno bogastvo. Gre za izdelke, katerih namen je izraanje statusa. Tipien primer je avtomobil e so si sosedje ali prijatelji kupili boljega, je posameznik, ki mu je ta primerjava pomembna, nesreen, eprav mu njegov avto zadoa. Taken posameznik je nenehno izpostavljen obutkom nezadovoljstva, saj so po zunanji manifestaciji materialnega bogastva ves as nekateri pred njim. V taknih primerih je potronja namenjena zgolj sama sebi, vodi pa tudi v prekomerno zadolevanje in posledino v osebne ter podjetnike steaje. Raziskave so pokazale, da je zadovoljstvo, ki ga daje nakupovanje stvari, kratkotrajno in se mora zato nenehno ponavljati. Tako ob drubeni in moralni kodi nastaja tudi okoljska koda (James, 2009). Posameznik lahko vpliva na spremembo opisane netrajnostne tekme v prestiu, e iz nje zavestno izstopi in npr. v naem primeru kolesari ter soustvari drubeni krog, ki so mu vrednota trajnostne oblike prevoza.

TRAJNOSTNA POTRONJA Sodobna potronja je, kot ugotavljata Slabe Erker in Murovec (2007, 140147), preteno netrajnostna in pogosto namenjena zgolj razkazovanju materialnega bogastva, ne glede na negativne vplive na okolje, zdravje in drubo nasploh. Sodobne potronike vzorce pa bi bilo z ustreznimi prijemi mogoe bolj trajnostno naravnati. Ljudje s svojim potronikim ivljenjskim slogom neprestano preizkuamo meje zmogljivosti planeta, pri emer se nam kakovost preivetega asa pogosto zmanjuje. Vse manj imamo prostega asa, ki bi ga lahko preiveli v naravi in s prijatelji, lotevajo se nas novodobne bolezni. Varnost v drubi se slaba, vse ve ljudi je pahnjenih v revino in odrinjenih na rob drube, naraa kriminal.

Ekologija

Idejo omejevanja potronitva so prevzeli tudi nekateri ameriki filozofi, ki propagirajo vrnitev k naelom skupnosti in se borijo proti e vejemu razmahu individualizma. Sklicujejo se na dejstvo, da ljudje danes vse ve delajo predvsem zato, da lahko potem vse bolj troijo, medtem ko se kvaliteta njihovega ivljenja poslabuje. Na vpraanje, kako naj bi se zgodil preobrat v manj potroniko drubo, zagovorniki zmanjanja potronitva poudarjajo, da je pomembno, da se tega lotijo najbolj vplivni ljudje v skupnosti. Ti namre s svojim zgledom lahko potegnejo mnoice, da jim sledijo.
Renata Salecl, raziskovalka in predavateljica, 2009

Trajnostnega razvoja ne moremo udejanjati brez trajnostne potronje, katere bistvo je, da troimo le toliko, kolikor potrebujemo, in sicer izdelke/storitve, ki manj obremenjujejo okolje. Trajnostna potronja je potronja, ki: zadovoljuje osnovne loveke potrebe, daje prednost kakovosti ivljenja pred materialnim standardom, minimizira rabo virov, odpadke in onesnaevanje, pri potronikih odloitvah vkljuuje vidik ivljenjskega cikla in upoteva prihodnje generacije. S svojimi nakupnimi odloitvami potroniki vplivamo na poslovne odloitve podjetij in njihovo ponudbo, saj se le-ta odziva na preference kupcev. Z okoljskega vidika je kodljiva zlasti vidna potronja, to je potronja, ki eli biti opaena (o njej smo govorili e v prejnjem poglavju), v bistvu pa je nepotrebna. Namenjena je razkazovanju bogastva posameznika in je v zadnjih desetletjih z veanjem srednjega sloja skokovito porasla. Pojav je posledica dejstva, da za posameznika ni pomembno le njegovo absolutno, temve tudi/zlasti relativno bogastvo. Vidna potronja ni namenjena zadovoljitvi osnovnih potreb oz. veji kakovosti ivljenja, je pa izrazito netrajnostna, energetsko in snovno potratna ter ustvarja veliko onesnaenja in odpadkov.

Bodi sam sprememba, ki si jo eli v svetu.

Mahatma Gandhi

tevilni raziskovalci prihajajo do podobnih zakljukov pri enaki porabi naravnih virov bi ljudje po vsem svetu lahko dobro iveli, e bi se spremenili proizvodni in potroniki vzorci. Sodobnemu zahtevnemu potroniku je potrebno narediti trajnostno potronjo privlanejo, npr. z dobro dizajniranimi 'zelenimi' proizvodi, ali jo v oeh kupcev umestiti celo kot luksuzno. Pomembno vlogo pri tem ima oglaevanje. Na drugi strani je potrebno narediti trajnostno potronjo bolj opazno. V ta namen so uporabne razne simbolne oznake oz. dodatki, ki jih lastniki nosijo iz preprianja in s ponosom, ker so z nakupno izbiro prispevali k uspehu doloene 'zelene' dejavnosti. Drava ima pomembno vlogo pri informiranju in osveanju prebivalcev o trajnostni potronji in o okoljskih ter zdravstvenih uinkih izbranega ivljenjskega sloga. Hkrati morajo dravni

Ekologija

organi s svojim ravnanjem dajati pozitiven zgled; pomembna oblika taknega delovanja je zeleno javno naroanje 89.
ZELENI PREMISLEK

Vzpodbudne primere o zaetkih bolj odgovornega ravnanja je e mogoe zaznati. Eno od evropskih zunanjih ministrstev je sprejelo usmeritev, da vse svoje delovanje tako v matini dravi kot po svetu upravlja trajnostno in da je skrb za okolje na prednostnem mestu. Njihovo veleposlanitvo v Ljubljani je v medijih objavilo (Le Monde diplomatique, 9/09), da so prieli z majhnimi, a uinkovitimi ukrepi za zmanjanje porabe energije ter ostalih dobrin, in sicer: - Ukinili so hladilne avtomate z vodo in sedaj pijejo vodo iz vodovoda. - Zmanjali so porabo papirja, saj tiskajo le izjemoma in e takrat obojestransko in na recikliran papir s FSC certifikatom. - Dosledno loujejo odpadke (papir, steklo, plastiko, baterije, kartue, stare mobilnike). - Ob koncu dneva ugaajo vse elektrine naprave. Poznate delovne sredine, kjer so uvedli podobne ukrepe oziroma katerega od njih? S soolci izmenjajte informacije o takih primerih dobre prakse.

DRUBENA ODGOVORNOST PODJETIJ V zadnjih letih naraajo razprave o vlogi podjetij v sodobni drubi in merilu uspenosti. Do sedaj prevladujoa usmerjenost v kratkorono rast dobika in vrednosti delnic ni zdruljiva s trajnostnim razvojem. Vedno ve se govori o konceptu ustvarjanja blaginje za vse udeleence podjetja, vkljuno z zaposlenimi in lokalno skupnostjo, s tem pa tudi o odgovornosti podjetja za odpravo oz. zmanjanje obremenjevanja naravnega okolja. Drubena odgovornost podjetja je torej, kot kae slika 35, sestavljena iz odgovornosti do okolja, zaposlenih in drube.

DRUBENA ODGOVORNOST PODJETJA

Odgovornost do ZAPOSLENIH

Odgovornost do OKOLJA

Odgovornost do DRUBE

Slika 36: Sestavine drubene odgovornosti podjetja Vir: Lasten

RAZIEM

89

Glej poglavje 3.2.8.

Ekologija

Naa veja podjetja imajo na svoji spletni strani predstavljeno svojo politiko drubene odgovornosti. Poglejte si tri takne izjave in jih primerjajte. Koliko poudarka v njih dajejo okoljski razsenosti drubene odgovornosti? Poiite, e in kako ta podjetja udejanjajo svojo zavezanost k okoljsko odgovornemu ravnanju. V splonem je v Sloveniji drubena odgovornost podjetij e vedno razumljena zgolj kot drubena filantropija, kar pomeni, da se podjetja omejujejo na doniranje sredstev in sponzoriranje (Vidic, 2006). Raste pa tevilo podjetij, ki so e dosegla precejnje uspehe pri drubeno odgovornem okoljskem ravnanju.
ZELENA NALOGA

Ugotovite, katera podjetja v Sloveniji so v zadnjih letih prejela okoljske nagrade: za okoljski izdelek leta, za okolju prijazno podjetje, za okolju prijazen postopek in za mednarodno okoljsko partnerstvo. Nagrado podeljuje asnik Finance v sodelovanju z Ekolokim skladom RS in ARSO. Zmagovalci v vseh tirih kategorijah se nato potegujejo za evropske okoljske nagrade. Nekatera slovenska podjetja so jo e prejela. Poiite jih in ugotovite, s im so si nagrado prisluila. V okoljsko odgovornem ravnanju podjetja ne smemo videti nepotrebnega stroka, temve nalobo v prihodnost. Vsako podjetje malo ali veliko danes lahko prispeva k reevanju okoljskih problemov, najbolji na tem podroju pa so/bodo pionirji v zelenih inovacijah. OKOLJSKA ZAVEST V SLOVENIJI

Okoljsko ozaveanje in krepitev zavesti o soodgovornosti za stanje v okolju in spodbujanje pripravljenosti za spreminjanje sistema vrednot in ivljenjskega sloga prebivalcev Slovenije je opredeljeno kot eden od ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Odnos javnosti do okoljskih problemov Raziskave odnosa slovenske javnosti do okoljskih problemov 90 kaejo na razkorak med deklarativnim izraanjem skrbi za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma obnaanjem v vsakdanjem ivljenju. Varovanje okolja je drubeno zaeleno dejanje in ga naeloma podpira veina ljudi. al se ta naelnost izkae za prazno, ko se posamezniki sooijo s konkretnimi posledicami doloenega okoljevarstvenega ukrepa, ko bi se morala uvesti omejitev aktivnosti in bi se spremenil njihov dotedanji nain ivljenja in/ali poviali stroki. Bolj ko se ukrepi konkretizirajo, tem manj ljudi je pripravljenih okolje varovati. Z nevarnostmi zaradi onesnaenega zraka je seznanjena velika veina ljudi, bistveno niji pa je dele tistih, ki so pripravljeni zaradi ekolokih razlogov zmanjati vonje z avtomobilom (Kirn, 2003, 34). Do podobnih ugotovitev je prila raziskava o pripravljenosti na lastno udelebo pri varovanju podtalnice v Ljubljani in okolici (Smrekar, 2006). Kmetovalci so
90

Glej npr. ARSO KOS, 2006; Kirn, 2003 in Smrekar, 2006.

Ekologija

pokazali izrazito nenaklonjenost varovanju okolja tako na deklarativni ravni kot pri okoljsko aktivnih dejanjih, medtem ko so pri vrtikarjih zaznali izrazito dvojnost: na deklarativni ravni so izjemno okolju prijazni, ko pa dobijo monost dejansko kaj storiti za okolje, navduenje za njegovo ohranjanje hitro splahni. Zelo pomembna za okoljsko osveenost je, kot potrjujejo raziskave, stopnja izobrazbe. Bolj ko so ljudje izobraeni, bolj so naklonjeni okoljevarstvu.
ZELENI PREMISLEK

Preberite spodnji odstavek in presodite, za katere navedene dimenzije lahko reete, da so e del vae ekoloke zavesti. Izkunje kaejo, da posameznik okoljske zavesti ne razvije na osnovi poznavanja mnoice podatkov, temve z razmiljanjem o posledicah obnaanja v lastnem ivljenjskem okolju. Nekaj dimenzij, brez katerih je o okoljski zavesti teko govoriti (Bahor 2008, 12): zavest o omejenosti naravnih virov narave, katere integralni del je tudi lovek; zavest o nujnosti ukinitve prevlade loveka nad naravo in vzpostavitvi ravnoteja med naravo in drubo; zavest o naraanju ekoloke krize in njenih globalnih razsenostih; zavest o potrebi, da se ekoloka kriza rei z vizijo nove drube glede na obstojeo civilizacijo; pripravljenost posameznika ali skupine, da sodeluje pri ohranitvi naravnega okolja in uti odgovornost tudi za druge ljudi in bodoe generacije.
panija omejila gretje in hlajenje javnih prostorov panci se v barih, uradih, na letaliih in v drugih javnih prostorih odslej pozimi ne bodo smeli greti pri ve kot 21 stopinjah Celzija. Na drugi strani je vlada doloila, da je v poletnem asu v javnih prostorih minimalna dovoljena temperatura v primeru klimatizacije 26 stopinj Celzija. Z novimi ukrepi panci uresniujejo strategijo za vejo energetsko uinkovitost.
Vir: STA, november 2009

Zavest o podnebnih spremembah v Sloveniji V Sloveniji je zavest o podnebnih spremembah, kot ugotavlja Kajfe Bogataj (2009), razmeroma nizka. Podnebne spremembe so medijsko sicer zastopane, a al veinoma ob ekstremnih vremenskih dogodkih, kot je bilo npr. nadpovpreno vroe poletje leta 2003, ali pa neurja s poplavami poleti 2005. Z ozaveanjem prebivalstva se sicer po svojih zmonostih ukvarjajo nevladne organizacije in naravovarstvene skupine ter posamezniki, vendar se ljudje slabo zavedajo svojega vpliva na podnebje.
Lae je prestaviti reko, kakor spremeniti znaaj.
kitajska modrost

Ekologija

Premalo se zavedamo, kako temeljito lahko podnebne spremembe spremenijo nae ivljenje, tako prek varnosti, zdravja, materialnih dobrin ali druinskih vrednot. Zaradi tega se mora v razprave o podnebnih spremembah poleg drave vkljuiti vsa civilna druba, mediji, neprofitne organizacije, potroniki in verske organizacije. Kot posamezniki in kot druba smo lahko Slovenci do sebe dokaj kritini. Pretirano in neuinkovito troimo energijo (neracionalno ogrevanje in hlajenje, obnaanje v prometu). Nepotrebnega potronitva je veliko. Uspeh v ivljenju je po nai vrednostni lestvici povezan z veliko porabo energije (imeti ve, potovati dlje, uspeti hitreje). V zadnjih letih se je na ivljenjski slog povsem oddaljil od trajnostnih vrednot, kot so skromnost, varevanje, pomo, potrpljenje, postopnost in razumnost. Pogosto podcenjujemo mo, ki jo imata vreme in narava. Posledica je, da se zanaamo na reitve, ki naj bi nam jih dale nove tehnologije, in kljub opozorilom gradimo na poplavnih obmojih, sejemo na sunih tleh in investiramo v smuia pod 1200 m. Razline ujme nas presenetijo in smo nanje nepripravljeni (ibid.).

Podnebne spremembe bomo omilili le z boljim poznavanjem vzrokov, s spremenjeno miselnostjo in novimi vrednotami, ki bodo vodile v nov ivljenjski slog. POVZETEK IN VPRAANJA

MANJ JE VE.

Najbolja reitev problema odpadkov je prepreevanje njihovega nastanka, saj povzroajo najprej porabo naravnih virov, na koncu svoje ivljenjske dobe pa e njihovo obremenjevanje. Kadar nastanka odpadkov ne moremo prepreiti, je potrebno im ve odpadkov ponovno uporabiti. edalje pomembneje nam postaja ivljenje v okolju, ki ne ogroa zdravja. Tega pa ne bo mogoe dosei brez spremembe do sedaj prevladujoih vzorcev obnaanja. To pomeni, da se moramo v doloeni meri odpovedati okolju kodljivim navadam in nakupom ter vidni potronji, katere namen ni v zadovoljitvi potreb, temve v razkazovanju svojega bogastva. O relativnem bogastvu govorimo, kadar sta za posameznika nakup in posedovanje doloenih dobrin zanimiva zaradi primerjave z drugimi in ne zaradi zadovoljitve potrebe. Korist trajnostne potronje je zaradi izboljane kakovosti ivljenja v primerjavi z rtvovanim 'udobjem' neprimerljivo veja. Ekoloko razmiljanje in temu ustrezne vedenjske spremembe je potrebno vkljuiti v na vsakdanjik. Z izbiro okolju prijaznih izdelkov posameznik odloilno vpliva na trajnostno naravnanost proizvodnje.

Ekologija

Veja okoljska osveenost potronikov je mona gonilna sila za vejo drubeno odgovornost podjetij, ki se kae v treh med seboj povezanih odnosih odgovornem odnosu do okolja, zaposlenih in drubene skupnosti. Bolj sonaraven razvoj bo mogoe udejanjiti le, e bo zavedanje o okoljskih problemih dovolj razirjeno in globoko, da bo privedlo tudi do pripravljenosti za spremembe. Kljuno pri tem je poznavanje okoljskih posledic, ki jih povzroamo sami s svojim ravnanjem in navadami.

Kljuni pojmi trajnostna potronja, vidna potronja, relativno bogastvo, drubena odgovornost podjetja, okoljska zavest

Ekologija

SEZNAM KRATIC ARSO BAT CO2 ECCP EEA EMAS EMS IEA IPCC IPP IPPC LCA MOP NPVO OVE PPP SURS TGP URE UMAR ZVO Agencija Republike Slovenije za okolje Najbolja razpololjiva tehnika (Best Available Technique) ogljikov dioksid Evropski program za podnebne spremembe (European Climate Change Programme) Evropska agencija za okolje (European Environment Agency) Sistem okoljskega ravnanja in presoje (Eco-Management and Audit Scheme) Sistem ravnanja z okoljem (Environmental Management System) Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) Medvladni forum o spremembah podnebja (Intergovernmental Panel on Climate Change) Integrirana politika do proizvodov (Integrated Product Policy) Celovito prepreevanje in nadzor onesnaevanja (Integrated Pollution Prevention and Control) analiza ivljenjskega kroga (Life Cycle Assessment) Ministrstvo za okolje in prostor Nacionalni program varstva okolja obnovljivi viri energije naelo onesnaevalec plaa (Polluter Pays Principle) Statistini urad Republike Slovenije toplogredni plini uinkovita raba energije Urad za makroekonomske raziskave in razvoj Zakon o varstvu okolja

NEKAJ SPLETNIH POVEZAV NA EKOLOKE TEME

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje: http://www.arso.gov.si/ AURE Sektor za aktivnosti uinkovite rabe in obnovljivih virov energije: http://www.aure.si/ CIPRA Slovenija, drutvo za varstvo Alp: http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija EEA Evropska agencija za okolje : http://www.eea.europa.eu/sl/ EEB European Environmental Bureau: http://www.eeb.org/Index.html Ekosklad Slovenski okoljski javni sklad: http://www.ekosklad.si/ Ekostran: http://www.ekostran.si/ EPA US Environmental Protection Agency: http://www.epa.gov/epahome/learn.htm EUR-Lex Dostop do zakonodaje Evropske unije: http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm European Commission > Environment: http://ec.europa.eu/environment/index_en.htm Evropska komisija > Politike EU: http://ec.europa.eu/policies/index_sl.htm# Evropska komisija > Okolje: http://ec.europa.eu/environment/index_sl.htm FOKUS drutvo za sonaraven razvoj: http://www.focus.si/ Global Footprint Network: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/testimonials/ ITR Institut za trajnostni razvoj: http://www.itr.si/predstavitev Kemijskovaren.si: http://info.kemikalije.org/ LG Lesena gradnja v Sloveniji: http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-index.php MOP Ministrstvo za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/ Okoljsko raziskovalni zavod: http://www.orz.si/si/index.php Okoljski center: http://www.okoljski-center.si/ Plan B za Slovenijo: http://www.planbzaslovenijo.si/ Register predpisov RS: http://zakonodaja.gov.si/ Slovenski E-forum, drutvo za energetsko ekonomiko in ekologijo: http://www.se-f.si/sl Svet za varstvo okolja: http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf?Open UMANOTERA, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj: http://www.umanotera.org/ VARUJEM Z ENERGIJO: http://varcevanje-energije.si/ ZPS Zveza potronikov Slovenije > Okolje: http://www.zps.si/okolje/index.php?Itemid=320

Ekologija

Projekt Impletum
Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega izobraevanja v obdobju 2008 11 Konzorcijski partnerji:

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.