Professional Documents
Culture Documents
»Pogrešam te.«
»Hvala enako,« sem odvrnil in jo potegnil v posteljo in po dolgem času spet okusil njeno
bližino. Potreboval sem jo. Potreboval sem seks brez vsakeršnih obveznosti. Brez
lubezni. Ravno pravšnje praznovanje uspešno podpisane pogodbe s konkurenčnim
podjetem. Enostavčne povedi so se same skladale v mojih mislih, medtem ko sem jo
obdeloval, kajti kaj naprednejšega nisem mogel misliti.
***
Službeno veliko potujem. Običajno sam, občasno nam šefi prizanesejo solistična
potovanja in se odločijo za skupinski obisk, ponavadi pred podpisom pomembnih
pogodb. V spominu mi ostaja eno takšno potovanje, ki je bilo ... Ne, raje prihranim tole
za konec. Kakor sem ravnokar rekel, so nas pred podpisom združitve s rivalskim
podjetjem poslali tri: mene, Andreja in Mojco.
Andrej je ... Hja, res pravi dec, če se malce bolj prostaško izrazim. Moški v začetku
tridesetih, posel obvlada kot malokdo in se na žalost nekaterih tega tudi predobro zaveda.
Sam pravi, da kakor je uspešen poslovnež, je tudi v postelji pravi supermen. To vsaj sam
pravi.
Ravno tako sposobna kot Andrej je tudi Mojca, čeprav je njegovo pravo nasprotje. Ni se
ji potrebno hvalit. Mojca, kot bi rekel Andrej, je najbolj fejst bejba v firmi in ni ji
potrebno igrati, da mladi žrebci okoli plešejo. Brez efekta. Zaman. Mojca je ženska, ki je
vedno dobre volje, nasmejana in če jo kdo vpraša zakaj je temu tako, samo odvrne:
»Zaradi srečnega zakona.« Mnoge snubce zavrača tako spretno, da še sami ne vedo, kdaj
so dobili košarico. Nikoli niso ne jezni, ne užaljeni. Sam sem pa do nje precej hladen,
mogoče celo malo preveč.
»Stavim svojo kariero, da jo bom položil,« je največjen peharju navkljub zatrjeval
Andrej.
Kaj pa jaz? Ako bi bil malce bolj zagnan in grebatorski, bi bil mogoče lahko celo eden od
velikih šefov, ampak sem le mali šef, ki hodi okoli in sklepa pogodbe, tako kot sta deset
let mlajša Andrej in Mojca. Štirideset pomladi štejem, klub temu pa ženske pravijo, da
sem videti dosti mlajši in da sem dober tip, škoda je le, da sem že poročen in zvest.
Zakon mene samega je enako srečen in uspešen kakor zakoni ostalih deset let trajajočih
parov. Nisem pobožen in ne igram svetnika, sem prej pohotnež v izgnanstvu. To
pojasnjujejo številke. Moja žena bi seksala samo dvakrat na teden, dočim jaz nisem
zadovoljen ako se to ne zgodi najmanj petkrat v sedmih dneh. Zategadelj trikrat na teden
ali več občujem drugje ali če se bolj natančno izrazim z drugimi. Zadnje čase pa tudi to
bolj ne kot ja odkar sva se razšla z zadnjo ljubico, potem ko me je po seksu vprašala kam
pelje najino razmerje. Hec je, da je tudi ona dokaj srečno poročena. V mojih mislih pa
najino razmerje ni peljalo nikamor drugam kakor k posteljnim užitkom, sem ji to tudi
odrkito povedal.
»Vidim, da tudi tja ne bo peljalo več,« je užaljeno odvrnila.
Priznam, da mi je življenje brez dodatne zadovoljitve in brez laži kar ugajalo in se zadnje
čase že spašujem ali se mogoče staram. Priznam tudi, da sem jo pogrešal. Ne samo zaradi
prekrasnega telesa in izvrstnih mesenih užitkov, ampak predvsem zaradi inovativnosti v
postelji.
***
Piščanček