Citoplazemska membrana je sestavljena iz lipidnega dvosloja, razen
Mycoplasme imajo citoplazemsko membrano z dodatkom sterolov, saj nimajo
celi\u010dne stene. Je selektivno propustna, preko nje se izvaja aktivni transport
molekul v celico. Preko0 nje potujejo protoni vzdol\u017e elektrokemijskega gradienta.
Ob tem poteka oksidatvina fosforilacija, kjer atpaza naredi atp iz adp in p.
Z transdukcijo pote\u010de rekombinacija oz. privzem tujega odseka DNA v celici v
mati\u010dni kormosom. Poteka preko virusa- bakteriofaga, ki vstopa v bakterijsko
celico. Fag se vgradi v celico. Nastane lizogena bakterija, ki ima vgrajeno fagovo
DNA. Ta se lahko deli naprej- lizogeni cikel; ali pa se virus namno\u017ei, celica
propade- lizin cikel. Vegetativni fag se pritrdi na gostiteljsko celico in \u017eivi v
odvisnosti. Temperatni fag lahko nastane profag ( teoreti\u010dno vsak fag ).
Transdukcija je splo\u0161na \u2013 fagov genom se vgradi kamorkoli, ali pa omejena, ko
se vgradi le na dolo\u010deno mesto. Ta genom lahko da celici nove lastnosti, npr.
bakteria Corynebacterium dihtheriae- sevi, oku\u017eeni s fagom, izlo\u010dajo DAVI\u010cNI
toksin, druga\u010de oku\u017ebe niso tako problemati\u010dne.
Adhezini so virulentni dejavniki bakterij. To so molekule za celi\u010dno vezavo na
gostitelja, najpogosteje proteini. Temu sledi kolonizacija in razmno\u017eevanje. To so:
- pilusi in fimbrije ( npr. N. gonorrhoeae pilini, S. aureus proteini, E. coli fimbrije)
- bi\u010dki ( Vibrio Cholerae- gibanje)
- kapsula (N. meningitidis)
- biofilm \u2013 ve\u010dplastna obloga bakterij v glikokaliksu)
S. aureus laboratorijsko dolo\u010damo na ve\u010d na\u010dinov. Naredimo direkten
mikroskopski preparat. Vidimo G+ batreije, kroglice v grozdih., zlatorumen
pigment. Ima + katalazni test, deoksiribonukleazni in koagulazni test, vsi drugi
stafilokoki so koagulazno negativni. Streptokoki so katalazno negativni. Z
aglutinacijskim testom doka\u017eemo toksin \u2013 enterotoksin toksin toksi\u010dnega \u0161oka.
b) Pridobljena odpornost ja samo pri nekaterih sevih vrste ali znotra rodu.
Vzrok temu je mutacija na genih ali/in pridobitev nove genske informacije-
npr. za encim beta laktamazo \u2013 MRSA in ESBL. Pri tem se lahko:
makrolidi), mutacija na genu za dnk girazo kinoloni, mutacija za ligazo
glikopeptiti
- encimska razgradnja antibiotika \u2013 bolj pogosto, dobijo gen za encim na
plazmidu za beta laktamazo
- zmanj\u0161ana propustnost celi\u010dne membrane \u2013 mutacija na genih za porine
- aktivno \u010drpanje antibiotika iz celice -
Sprogena bakterija, anaerobna, G+, terminalne spore (spore kot tolkala).
Bakterija ne povzro\u010da oku\u017ebe ran, vstopa skozi njih, izlo\u010da TETANUSNI toksin, ki
deluje nevrotoksi\u010dno, blokira spro\u0161\u010danje inhibicijskih mediatorjev v spinalnih
sinapsah \u2013 kr\u010di. Zavarujemo se s cepljenjem: AKTIVNA IMUNIZACIJA z
tetanusnim toksidom (DiTePer \u2013 3 odmerki za 10 let). PASIVNA IMUNIZACIJA z
antitetanusnim serumom (protitelesa proti toksinu).
Kroglasti, oviti virioni, 120-200nm. Ikozaedri, lipidna zunanja ovojnica.Genom
linearna DNK, zna\u010dilne zaporedne translacije in transkripcije alfa, beta in gama
proteinov v jedru. DNK se pomno\u017euje v jedru, brsti skozi jedrno membrano \u2013 tako
dobi zunanjo ovojnico. Zna\u010dilne so primarne infekcije, ki ji sledi latentna (genom
obstoji v limfocitih ali v jedru nevronov).sledi reaktivacija. Latentno aktiven lat
segment, njegov transkript ovira apoptozo celice \u2013 obstoj virusa. Delimo na alfa,
beta in gama herpesviruse :
ALFA: HSV1 \u2013 labialni herpes, latentni, v gangliju trugeminusa
HSV2 \u2013 genitalni hepres
BETA: CMV in HCMV \u2013 oku\u017eba v vseh starostih, mononukleoza, kongenitalne
inf.
HHV6 IN HHV7 \u2013 postransplantacijski zapleti
GAMA: EBV \u2013 v limfotropni virus, infekc. Mononukleoza, onkogeni virus \u2013
karcinom
HHV8 \u2013 kaposijev srakom pri imunski oslabljenosti
Pomembni so ob imunski oslabljenosti : tpo transplantacijah, aids, za\u010dasna
imunska pomanjkljivost, prirojene imunske okvare
RNK virusa vstopi v celico, gre kar na ribosom, nastane multiprotein, ki se razdeli
na ve\u010d proteinov, strukturnih in nestrukturnih, namno\u017ei se genetski material v
jedru, virus pa se sestavi v citoplazmi, anto pa izstopi. Pri DNA virusih vse poteka
v jedru.
PODAN\u010cICA \u2013 ENTERUS VERMICULARIS \u2013 \u017eivi v tankem \u010drevesu, odlaga
jaj\u010deca na anus, mo\u017ena avtoinfekcija, brez vmesnega gostitelja, raz\u0161irjkena pa
vsem svetu, 5-13 mm
LASNICA \u2013 TRICHINELLA SPINALIS \u2013 4 mm, \u017eivi v tankem \u010drevesu, le\u017eejo \u017eive
li\u010dinke, ne jaj\u010dec - so viviparne. Li\u010dinke gredo skozi \u010drevesno steno, po krvi in
limfi v mi\u0161ice, kjer se spinalno zavijejo in obdajo z ovojnico.
gostitelj; jaj\u010deca \u2013 li\u010dinka 1. stopnje, levitev \u2013 li\u010dinka 2. stopnje- tanko \u010drevo- kri \u2013
jetra \u2013 plju\u010da, 2x levi v li\u010dinko 4. stopnje.. nato gre po sapniku v \u017eelodec pa
naprej v \u010drevesje.
Je gliva, ki povzro\u010da sistemske mikoze. Oportunisti\u010dna gliva, je del normalne
\u010drevesne flore, pri imunsko solabljenih pa povzro\u010da nevarne oku\u017ebe. Gojimo jo
na KA kot kvasovko, na koruznem agarju pa razvije psevdomicelij z
klamidosporami in blastosporami
Varuje celico, ji daje trdnost. Je neselektivno propustna, zagotavlja osmotksi
pritisk, pri cepljivkah se pri delitvi cepi, na njej so pomembni antigeni. Po celi\u010dne
stene delimo bakterije na G+ in G-.
G+ - do 40 plasti peptidoglikana, ki je iz 1-acetilglukozamina in 1-
acetilmuraminske kisline, povezane pre\u010dno s tehoi\u010dno kislino, ki je antigen
bakterij.
G- - 2-5 plasti peptidoglikana, imajo lipidno membrano, iz nje \u0161trlijo
lipopolisaharidi \u2013 endotoksini.
Barvamo kristalovijoli\u010dno barvilo \u2013 jod- alkohol ali aceton \u2013 safranin. Ob delitvi
ima celi\u010dna stena nalogo, da zagotovi gradbeni material za delitev in nastanek
dveh celic iz ene.
Pri konjugaciji se izmenja genetska informacija preko plazmida, ki je genetski
element. Ta gen omogo\u010da transfer. Plazmid se prenese v E. Coli preko spolnega
pilusa in nosi informacijo za njegov nastanek \u2013 F plazmid(F+ in F- celica). Za
odpornost na antibiotike nosijo inf. R plazmidi. Plazmid je lahko v celici
posamezno ali pa se integrira v kromosom -HFR bakterija. V eni bakteriji je
lahko ve\u010d plazmidov.
Endotoksine imajo G- bakterije, se nahajajo na zunanji membrani, po sestavi so
lipopolisaharidi, z toploto jih ne uni\u010dimo, ne moremi jih pretvoriti v toksoide,
genski zapis za njih je na kromosomu. Primer : Enterobakterije \u2013 Toksin A je LPS
\u2013 del celi\u010dne stene.
