Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more ➡
Download
Standard view
Full view
of .
Add note
Save to My Library
Sync to mobile
Look up keyword
Like this
4Activity
×
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Mikrobiologija resena vprasanja

Mikrobiologija resena vprasanja

Ratings:

5.0

(2)
|Views: 4,669|Likes:
Published by api-3814389

More info:

Published by: api-3814389 on Oct 18, 2008
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, DOC, TXT or read online from Scribd
See More
See less

03/18/2014

pdf

text

original

1. Pomen citoplazenske membrane pri bakterijah

Citoplazemska membrana je sestavljena iz lipidnega dvosloja, razen
Mycoplasme imajo citoplazemsko membrano z dodatkom sterolov, saj nimajo
celi\u010dne stene. Je selektivno propustna, preko nje se izvaja aktivni transport
molekul v celico. Preko0 nje potujejo protoni vzdol\u017e elektrokemijskega gradienta.
Ob tem poteka oksidatvina fosforilacija, kjer atpaza naredi atp iz adp in p.

2. Transdukcija

Z transdukcijo pote\u010de rekombinacija oz. privzem tujega odseka DNA v celici v
mati\u010dni kormosom. Poteka preko virusa- bakteriofaga, ki vstopa v bakterijsko
celico. Fag se vgradi v celico. Nastane lizogena bakterija, ki ima vgrajeno fagovo
DNA. Ta se lahko deli naprej- lizogeni cikel; ali pa se virus namno\u017ei, celica
propade- lizin cikel. Vegetativni fag se pritrdi na gostiteljsko celico in \u017eivi v
odvisnosti. Temperatni fag lahko nastane profag ( teoreti\u010dno vsak fag ).
Transdukcija je splo\u0161na \u2013 fagov genom se vgradi kamorkoli, ali pa omejena, ko
se vgradi le na dolo\u010deno mesto. Ta genom lahko da celici nove lastnosti, npr.
bakteria Corynebacterium dihtheriae- sevi, oku\u017eeni s fagom, izlo\u010dajo DAVI\u010cNI
toksin, druga\u010de oku\u017ebe niso tako problemati\u010dne.

3. Adhezini

Adhezini so virulentni dejavniki bakterij. To so molekule za celi\u010dno vezavo na
gostitelja, najpogosteje proteini. Temu sledi kolonizacija in razmno\u017eevanje. To so:
- pilusi in fimbrije ( npr. N. gonorrhoeae pilini, S. aureus proteini, E. coli fimbrije)
- bi\u010dki ( Vibrio Cholerae- gibanje)
- kapsula (N. meningitidis)
- biofilm \u2013 ve\u010dplastna obloga bakterij v glikokaliksu)

4. Laboratorijska identifikacija Staphylococcus aureus

S. aureus laboratorijsko dolo\u010damo na ve\u010d na\u010dinov. Naredimo direkten
mikroskopski preparat. Vidimo G+ batreije, kroglice v grozdih., zlatorumen
pigment. Ima + katalazni test, deoksiribonukleazni in koagulazni test, vsi drugi
stafilokoki so koagulazno negativni. Streptokoki so katalazno negativni. Z
aglutinacijskim testom doka\u017eemo toksin \u2013 enterotoksin toksin toksi\u010dnega \u0161oka.

5. Ka\u0161ne vrste rezistenc bakterij na antibiotike pozna\u0161
Rezistenco na antibiotike delimo na dve kupine :
- naravno ali intrinzi\u010dno odpornost
- pridobljena odpornost
a)Ta je specifi\u010dna za dolo\u010deno vrsto ali rod. Je odraz genetskega,
strukturnega in fiziolo\u0161kega stanja bakterij, npr. nimajo tar\u010dnega mesta za
antibiotike- G- bakterije, mycoplasma.

b) Pridobljena odpornost ja samo pri nekaterih sevih vrste ali znotra rodu.
Vzrok temu je mutacija na genih ali/in pridobitev nove genske informacije-
npr. za encim beta laktamazo \u2013 MRSA in ESBL. Pri tem se lahko:

- spremeni tar\u010dno mesto oz. prijemali\u0161\u010de antibiotika (PBP) : nastanek novih
proteinov, sprememba obstoje\u010dih PBP, sprememba ribosoma (aminoglikozidi,

makrolidi), mutacija na genu za dnk girazo kinoloni, mutacija za ligazo
glikopeptiti
- encimska razgradnja antibiotika \u2013 bolj pogosto, dobijo gen za encim na
plazmidu za beta laktamazo
- zmanj\u0161ana propustnost celi\u010dne membrane \u2013 mutacija na genih za porine
- aktivno \u010drpanje antibiotika iz celice -

6. Clastridium tetani, patogenost, kako se zavarujemo

Sprogena bakterija, anaerobna, G+, terminalne spore (spore kot tolkala).
Bakterija ne povzro\u010da oku\u017ebe ran, vstopa skozi njih, izlo\u010da TETANUSNI toksin, ki
deluje nevrotoksi\u010dno, blokira spro\u0161\u010danje inhibicijskih mediatorjev v spinalnih
sinapsah \u2013 kr\u010di. Zavarujemo se s cepljenjem: AKTIVNA IMUNIZACIJA z
tetanusnim toksidom (DiTePer \u2013 3 odmerki za 10 let). PASIVNA IMUNIZACIJA z
antitetanusnim serumom (protitelesa proti toksinu).

7. Herpesvirusi

Kroglasti, oviti virioni, 120-200nm. Ikozaedri, lipidna zunanja ovojnica.Genom
linearna DNK, zna\u010dilne zaporedne translacije in transkripcije alfa, beta in gama
proteinov v jedru. DNK se pomno\u017euje v jedru, brsti skozi jedrno membrano \u2013 tako
dobi zunanjo ovojnico. Zna\u010dilne so primarne infekcije, ki ji sledi latentna (genom
obstoji v limfocitih ali v jedru nevronov).sledi reaktivacija. Latentno aktiven lat
segment, njegov transkript ovira apoptozo celice \u2013 obstoj virusa. Delimo na alfa,
beta in gama herpesviruse :
ALFA: HSV1 \u2013 labialni herpes, latentni, v gangliju trugeminusa

VZV \u2013 norice, nato ob reaktivaciji herpes zoster \u2013 pasavec \u2013 v dorzalne
\u017eivcu

HSV2 \u2013 genitalni hepres
BETA: CMV in HCMV \u2013 oku\u017eba v vseh starostih, mononukleoza, kongenitalne
inf.

HHV6 IN HHV7 \u2013 postransplantacijski zapleti
GAMA: EBV \u2013 v limfotropni virus, infekc. Mononukleoza, onkogeni virus \u2013
karcinom

nosnega \u017erela, Burkittov limfom

HHV8 \u2013 kaposijev srakom pri imunski oslabljenosti
Pomembni so ob imunski oslabljenosti : tpo transplantacijah, aids, za\u010dasna
imunska pomanjkljivost, prirojene imunske okvare

8. Razmno\u017eevanje RNK virusov

RNK virusa vstopi v celico, gre kar na ribosom, nastane multiprotein, ki se razdeli
na ve\u010d proteinov, strukturnih in nestrukturnih, namno\u017ei se genetski material v
jedru, virus pa se sestavi v citoplazmi, anto pa izstopi. Pri DNA virusih vse poteka
v jedru.

9. Opi\u0161i vsaj 3 \u010drevesne gliste
Gliste \u2013 Nematoda

PODAN\u010cICA \u2013 ENTERUS VERMICULARIS \u2013 \u017eivi v tankem \u010drevesu, odlaga
jaj\u010deca na anus, mo\u017ena avtoinfekcija, brez vmesnega gostitelja, raz\u0161irjkena pa
vsem svetu, 5-13 mm
LASNICA \u2013 TRICHINELLA SPINALIS \u2013 4 mm, \u017eivi v tankem \u010drevesu, le\u017eejo \u017eive
li\u010dinke, ne jaj\u010dec - so viviparne. Li\u010dinke gredo skozi \u010drevesno steno, po krvi in
limfi v mi\u0161ice, kjer se spinalno zavijejo in obdajo z ovojnico.

NAVADNA \u010cLOVE\u0160KA GLISTA \u2013 ASCARIS LUMBRICOIDES \u2013 \u010dlovek edini

gostitelj; jaj\u010deca \u2013 li\u010dinka 1. stopnje, levitev \u2013 li\u010dinka 2. stopnje- tanko \u010drevo- kri \u2013
jetra \u2013 plju\u010da, 2x levi v li\u010dinko 4. stopnje.. nato gre po sapniku v \u017eelodec pa
naprej v \u010drevesje.

10. Candida albicans

Je gliva, ki povzro\u010da sistemske mikoze. Oportunisti\u010dna gliva, je del normalne
\u010drevesne flore, pri imunsko solabljenih pa povzro\u010da nevarne oku\u017ebe. Gojimo jo
na KA kot kvasovko, na koruznem agarju pa razvije psevdomicelij z
klamidosporami in blastosporami

11.Zgradba in vloga celi\u010dne stene

Varuje celico, ji daje trdnost. Je neselektivno propustna, zagotavlja osmotksi
pritisk, pri cepljivkah se pri delitvi cepi, na njej so pomembni antigeni. Po celi\u010dne
stene delimo bakterije na G+ in G-.
G+ - do 40 plasti peptidoglikana, ki je iz 1-acetilglukozamina in 1-
acetilmuraminske kisline, povezane pre\u010dno s tehoi\u010dno kislino, ki je antigen
bakterij.
G- - 2-5 plasti peptidoglikana, imajo lipidno membrano, iz nje \u0161trlijo
lipopolisaharidi \u2013 endotoksini.
Barvamo kristalovijoli\u010dno barvilo \u2013 jod- alkohol ali aceton \u2013 safranin. Ob delitvi
ima celi\u010dna stena nalogo, da zagotovi gradbeni material za delitev in nastanek
dveh celic iz ene.

12.Konjugacija

Pri konjugaciji se izmenja genetska informacija preko plazmida, ki je genetski
element. Ta gen omogo\u010da transfer. Plazmid se prenese v E. Coli preko spolnega
pilusa in nosi informacijo za njegov nastanek \u2013 F plazmid(F+ in F- celica). Za
odpornost na antibiotike nosijo inf. R plazmidi. Plazmid je lahko v celici
posamezno ali pa se integrira v kromosom -HFR bakterija. V eni bakteriji je
lahko ve\u010d plazmidov.

13.Endotoksini

Endotoksine imajo G- bakterije, se nahajajo na zunanji membrani, po sestavi so
lipopolisaharidi, z toploto jih ne uni\u010dimo, ne moremi jih pretvoriti v toksoide,
genski zapis za njih je na kromosomu. Primer : Enterobakterije \u2013 Toksin A je LPS
\u2013 del celi\u010dne stene.

14.Morfolo\u0161ke in fiziolo\u0161ke zna\u010dilnosti Mycobacterium tuberculosis in
laboratorijska diagnostika

Activity (4)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Sapceska liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->