Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Stavka004

Stavka004

Ratings: (0)|Views: 2,108|Likes:
Published by Alternativa Obstaja

More info:

Published by: Alternativa Obstaja on Nov 17, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/17/2011

pdf

text

original

 
Sredi državnega podjetja in motorja slo
-
venskega gospodarstva, se ljudem ževrsto let kršijo temeljne človekove in de
-
lavske pravice. In to na račun bogatenjapeščice posameznikov, ki se vsaka štirileta menjavajo na udobnih foteljih luškeuprave. To so ljudje, ki si ne bi smeli la
-
stiti nobenih zaslug za to, da se je LukaKoper skozi leta tako uspešno razvijalain širila, saj večina med njimi ne ve nititega, kako določeni luški terminali izgle
-
dajo. Da niti ne omenjamo, da se jim nesanja, s kakšnimi težaškimi deli in de
-
lovnimi pogoji se vsakodnevno soočajodelavci Luke Koper.Luko so vsa ta leta gradili in jo še vednouspešno držijo na površju prav delavci, kiso v poletnih mesecih stopili pred vhodsvojega podjetja. To so ljudje, ki so dalisvoja najboljša leta in zdravje za napre
-
dek in razvoj svojega podjetja - Luke Ko
-
per.Kdo si jim drzne prepovedati ustavno
Nova stavka v Luki Koper je pred vrati,pozivamo vas k solidarnosti z delavci!
pravico do sindikalnega organiziranjaoziroma stavke? Kdo jih ima pravicoodpustiti oziroma jim groziti, da bodoodpuščeni, če se bodo včlanili v sindikatSIPS in če bodo ponovno stavkali? Kdoima pravico ignorirati delavce, ki delajoveč kot 300 ur na mesec za manj kot dvaevra na uro? In to v nečloveških pogojih,s stalnimi pritiski, mobingom in grožnja
-
mi o prekinitvi delovnega razmerja indeportaciji iz države s strani delodajal
-
cev. Kdo si drzne delavcem kratiti osno
-
vo človekovo pravico do prehrane v časudela, če ne izpolnejo določenih norm?Zakaj se na delavce pozabi takoj, ko pri
-
de do težjih poškodb na delu, za katere nedobijo primernih odškodnin in bolniškeodsotnosti, temveč se jih celo kaznuje inoglobi zaradi neupoštevanja varstva pridelu?V svetu že dolgo ni bilo primera, vsajne od ukinitve apartheida v Južni Afriki,da bi ljudi delili na dve kategoriji, takokot jih v luki. Na eni strani so izkorišča
-
ni delavci, ki so zaposleni v Luki Koper,na drugi strani pa sužnji, ki nimajo nitiosnovnih človeških ter delavskih pravicin so zaposleni preko podpogodbenih iz
-
vajalcev. Segregacijo morda še najboljeponazarja ločeno vstopanje v Luko Ko
-
per, ki ga je protestirajoči delavec IPSavgusta pokomentiral takole: »To je vhodza delavce luke, ta drugi pa je vhod zaživino.« Delavci imajo ločene garderobe,različne urne postavke, različne delovnepogoje in različen odnos uprave do njiho
-
ve problematike in zahtev.Segregacija je še toliko očitnejša, keruprava Luke Koper te novodobne su
-
žnje popolnoma ignorira in se ne zmeniza njihovo stisko ter zahteve, niti jih nepriznava za enakopravnega sogovornika.To se kaže tudi na pogajanjih, ki potekajozadnja dva meseca od prekinitve stavkenaprej. Uprava namreč ne želi sprejeti inpodpisati tristranskega sporazuma meddelavci SIPS, podpogodbeniki IPS inupravo, kjer se delavcem zagotavlja mi
-
nimalen obseg pravic, kontrolni meha
-
nizem, ki bi uresničeval in zagotavljal tepravice ter minimalni dogovor o tarifnihplačilih za opravljena dela.Praksa kršenja slovenske ustave inzakonodaje ter Deklaracije o človekovihpravicah in svoboščinah se v Luki Ko
-
per vsakodnevno izvaja in stopnjuje. Zato prakso ne stoji nihče drug kot upravaLuke Koper, ki je neposredno izvoljena sstrani vlade oziroma državnih predstav
-
nikov v luškem nadzornem svetu.
V poletnih mesecih se v Luki Koper ni odvijala le stavka delavcev Sindikata
žerjavistov in protest obubožanih in izkoriščanih delavcev podpogodbenikov(IPS) ter Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS). Tam se je odvijaltudi boj proti segregaciji in diskriminaciji, boj za človekove pravice, boj zadelavske pravice in navsezadnje boj za vse nas in za naslednje generacije.To je bil boj za našo skupno prihodnost!
[
 
S T A V K A
 
]
Neodvisni delavski časopis Delavski boj v Luki Koper Številka 4, november 2011
DELAVSKE ZAHTEVE:
• Enaki pogoji dela in enakoplačilo za enako delo za vse!• Osnovne delavske pravice• Razširitev kolektivne pogodbev Luki Koper na zaposlene pripodpogodbenikih• Varnost pri delu
NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI >
 
Stavka • Delavski boj v Luki Koper • Številka 4 • november 2011
Uprava je tista, ki je neposredno odgovor
-
na za vso škodo med avgustovsko stav
-
ko, ki je bila neizogibna zaradi njihoveneodzivnosti na resne kršitve in perečoproblematiko. Situacijo je njihovo zava
-
 janje in nepripravljenosti na pogajanja leše poslabšalo. Prav uprava bo odgovornaza škodo, ki bo nastala v prihodnjih dnehin tednih zaradi ponovitve stavke, saj senjihov odnos do delavcev IPS ni spreme
-
nil, oziroma se je še poslabšal. Upravadelavcem namreč še vedno ni pripravlje
-
na pisno priznati, potrditi in zagotovitiminimalnih delavskih pravic oziromaposkrbeti za njihovo uresničevanje.Država nam z dejanji in izjavami upra
-
ve Luke Koper, izjavami inšpektorjevza delo, da se med podpogodbenimi de
-
lavci ne dogajajo hujše kršitve delovnopravne zakonodaje in nasilnimi dejanjipolicistov, ki so odrivali mirno protesti
-
rajočega delavca, ko je prečkal cesto naprehodu za pešce v sklopu blokade vhodav Luko Koper s človeško verigo, pošilja jasno sporočilo. Zakoni v Sloveniji neveljajo enako za vse prebivalce in prebi
-
valke. Delavci, študenti, upokojenci inbrezposelni smo primorani sami poskr
-
beti za dosego naših ciljev in obrambo teruresničitev novih socialnih in političnihpravic.Delavci v Luki Koper so ta historičnimoment boja za našo boljšo prihodnostzaznali v pravem trenutku in so vzeli va
-
 jeti v svoje roke. Ostajajo odločni, saj nebodo popustili, dokler ne bo izpolnjenaše zadnja zahteva. Zahtevajo, da morajobiti vsi delavci za enako delo plačani ena
-
ko in da se ne sme kršiti zakon o delovnihrazmerjih. Zahtevajo tudi, da mora lukaizvajati kontrolni nadzor nad kršitvami,da se določijo minimalne tarife za opra
-
vljena dela in da se sprejme krovna ko
-
lektivna pogodba na ravni vseh zaposle
-
nih v pomorski dejavnosti.Različne organizacije, civilne inicia
-
tive, sindikate, društva, posameznike terposameznice in Vas, ki ta trenutek beretete vrstice pozivamo, da se pridružite de
-
lavcem Luke Koper v njihovem boju zadelavske in človekove pravice. Pokažimoizkoriščevalcem, da se jih niti malo nebojimo! Nasprotno; združeni, solidarniin odločni jih bomo premagali in odvrglina smetišče zgodovine. Dovolj je izkori
-
ščanja! Čas je za solidarnost!
Pridružite se nam pred vhodom vLuko Koper na dan stavke, ki bo vnaslednjih dneh!
Množični mediji so se poleti osredotočalina stavko žerjavistov, medtem ko poro
-
čanju o stavki delavcev IPS niso name
-
nili toliko pozornosti. Prve dni stavke sobili delavci IPS omenjeni celo kot tisti,ki zgolj delajo družbo in dajejo podporožerjavistom! Novinarji in novinarke nisouspeli prepoznati boja delavcev IPS; nisorazumeli, da je njihov položaj v Luki dru-gačen od žerjavistov, da so njihovo deloin izkušnje boja drugačne kot tiste odSindikata žerjavistov. Oboji pa so stavkouporabili kot metodo boja na delovnemmestu za lastne in skupne pravice. Takoso bili mediji čisto zmedeni, kdo stavkain kdo ne. Vsem, ki smo bili tam, pa jebilo jasno, kdo pije in kdo ne plača. Medi- je je zmedlo tudi vprašanje, kdo so ljudje,ki posedajo skupaj z delavci. Podpornikiin aktivisti smo bili tako označeni tudi zahumanitarne delavce, kar seveda nismo,saj delavci ne potrebujejo humanitarnepomoči, ampak delavske pravice.Novice v medijih glede stavke so bilepristranske, saj so nereektirano prena
-
šali izjave uprave, tako širili dezinfor
-
macije in propagando uprave, ki je želelastavko kriminalizirati. Pisali so o vednovečji škodi, ki je nastala zaradi stavkajo
-
čih, o izstopih iz Sindikata žerjavistov, otem, kako med zaposlenimi v Luki stav
-
ka nima podpore, kako razne inšpekcijeredno preverjajo varnostne razmere inkako bo v prihodnje omadeževan ugledLuke Koper. Takšne in podobne neumno
-
sti so mediji objavljali že od prvega dnestavke. Zato je bilo taliko boljz pomemb
-
no, da smo ustvarjali lastne medije. Takosmo lahko pisali o tistem, kar je bilo re
-
snično pomembno, poslušali novice izdrugačnega zornega kota, gledali zgod
-
be posameznih delavcev in mobiliziralipodpornike.Zaradi teh izkušenj je potrebno krepitiin nadgraditi avtonomne delavske medi
-
 je, ki bodo predstavljali glas delavcev,služili kot orodje za medsebojno komuni
-
kacijo in mobilizacijo za nadaljnji boj, ki je tako v Luki Koper kot v drugih delov
-
nih okoljih več kot potreben. Nadejamose, da bo zato Stavka doživela še velikoštevilk in da se bo v bodoče pisanja zale-to poslužilo še več ljudi.
Delavski boj potrebuje neodvisne medije
 
Poročanje medijev o poletni stavki in prihodnost tega časopisaČasopis Stavka je med drugim nastal tudi zato, da bi širil informacije, ki jih vdrugih medijih ni. Večino množičnih medijev, ki so poročali o poletni stavki vLuki Koper, so zanimala zgolj stališča uprave, kaj je rekel predstavnik sin
-
dikata in koliko je škode. Reducirati vse, kar se je dogajalo v tistih dneh natovrstne novice, je od množičnih medijev pričakovano, saj od nekdaj pišejo vskladu z idejami in željami oblastnikov, kapitala, uprav in šefov.
> NADALJEVANJE S PRVE STRANI
 
Stavka • Delavski boj v Luki Koper • Številka 4 • november 2011
Podpogodbena, lahko jim rečemo kar papir
-
nata podjetja, namreč v lasti nimajo nobe
-
nih strojev, vozil in opreme, ki je potrebnaza pretovarjanje blaga v pristanišču. Hkratitudi nimajo licence za svojo edino dejavnost- posredovanje delavcev in zato tudi ne spa
-
dajo med agencije za posredovanje kadrov.Podpogodbena podjetja, njihovi lastniki inuprava Luke Koper spretno izkoriščajo lu
-
knjo v zakonu. Če bi Luka Koper od pod
-
pogodbenikov namreč najemala delavce, bito pomenilo, da bi ti morali delati pod istimipogoji in za isto plačilo kot delavci, ki jih zaisto delo neposredno zaposluje Luka Koper.Plača slednjih je za enako delo vsaj enkratvišja, delovni pogoji pa bistveno boljši. Kerv luki pravijo, da od podpogodbenikov le na
-
 jemajo storitve, se s tem izognejo zagotovi
-
tvi enakih delovnih pogojev in plačila za de
-
lavce, ki so zaposleni pri podpogodbenikih.Posredno Luka Koper torej daje pristanek inblagoslov lastnikom podpogodbenih podje
-
tij, da z delavci ravnajo kakor jim je drago.Luka Koper se redno hvali z rastjo preto
-
vora in prihodkov. Večina delavcev, ki opra
-
vljajo najnižje plačana dela v pristanišču,in od katerih je pretovor blaga v Luki prav
-
zaprav odvisen, je migrantov iz republiknekdanje Jugoslavije. Domačini za izrednoslabo plačilo enostavno niso pripravljenidelati. Luka Koper skupaj s svojimi podpo
-
godbeniki izkorišča težke življenjske pogo
-
 je na področjih nekdanje skupne države indelavce preko posrednikov uvaža iz tujine,pri čemer zanje ne prevzame nobene odgo
-
vornosti. Velik del rasti Luke Koper sloniprav na ramenih migrantskih delavcev, ki sozato, da se dobiček luke povečuje, obsojenina vedno več težkega dela in realno nižanjeplačila zanj.Dela, ki jih transportni delavci opravlja
-
 jo za Luko Koper, so fzično zelo zahtevna(razkladanje težkega blaga, denimo dolgihtramov lesa) in potekajo v zdravju škodljivihpogojih. Delavci s strupenimi in prašnatimisnovmi namreč rokujejo v zaprtih prostorihpodpalubja brez primerne zaščitne opreme.Za vse to so na koncu še sramotno nizko pla
-
čani, saj dobijo le med dvema in štirimi evrina uro. Delavci imajo leta in leta sklenjenepogodbe za določen čas enega leta, veliko pa jih dela tudi brez pogodb. Šele od avgusto
-
vske stavke dalje so delodajalci zaradi po
-
ostrene pozornosti javnosti začeli nekolikobolj urejati dokumentacijo. Le redki delavcipa imajo pogodbe za nedoločen čas.Delovna inšpekcija pri pregledovanju po
-
slovanja teh podjetij nikoli ni odkrila nepra
-
vilnosti, kljub temu, da že golobi na koprskihstrehah čivkajo o tem, da delodajalci neneh
-
no zlorabljajo zakonsko dovoljeno možnostdela za določen čas. Tudi tako, da v trenutku,ko postanejo kršitve le preveč očitne, starapodjetja enostavno zaprejo in že naslednjidan registrirajo nova. V njih potem le nada
-
ljujejo predhodno začrtano kršenje delovno-pravne zakonodaje in izkoriščanje delavcev.Inšpekcija pravi, da je tu nemočna, saj lahkov Sloveniji posameznik novo podjetje odpre,uniči, zapre in nato ponovno odpre kolikorkrat se mu pač zahoče. Nekaznovano.Delavci, zaposleni pri podpogodbenikih,nimajo zakonsko določenih dni za počitek,vedno morajo biti na razpolago za klic nadelo, zato poleg služb v luki ne morejo imetinobene druge aktivnosti in življenja. Živijole za gazdo in luko. Delavci redno delajotudi po 12 ur na dan. Znani so primeri, koso morali neprostovoljno delati tudi po večizmen zapored. In to brez premora, zgolj zodmorom za malico. Če je delavec tako deloodklonil ali izrazil, da je utrujen in potrebujepočitek, mu je delodajalec grozil z odpoved
-
 jo. Delavce, ki se takšnemu sistemu uprejo,delodajalci kaznujejo tako, da jih razporejajona delo le toliko, kolikor to določa zakon. Topreprosto pomeni, da ne zaslužijo dovolj, dabi lahko preživeli. Na tak način delodajalcipreobračajo zahteve delavcev v njihovo ško
-
do. Če je delavec prej s 300 oddelanimi ura
-
mi na mesec lahko vsaj preživel, zdaj s 180ne more več, saj so urne postavke prenizke.Delavci ne dobijo nobenega nadomestila alidodatka za nedeljsko delo, delo ob praznikihin ponoči, čeprav zakon to predvideva. Pravtako na račun zahtevnosti dela nimajo doda
-
tnih dni dopusta, kot bi jih po zakonu mora
-
li imeti. Delodajalci jim ne izplačujejo nitiregresa ali pa ga morajo po izplačilu vrniti,sicer izgubijo delo.Delavci, ki delajo v zdravju (potencialno)škodljivih pogojih, nimajo primerne zašči
-
tne opreme. Praviloma dobijo le po eno de
-
lovno obleko in čevlje na dve leti, kar je zavsakodnevno fzično delo na soncu, v vroči
-
ni, na dežju, mrazu in burji sramotno nepri
-
merno. Za delo s strupenimi in prašnatimisnovmi na terminalu razsutih tovorov dobijov uporabo zgolj navadno medicinsko masko,ki ne nudi primerne zaščite, saj je namenjenapreprečevanju prenosa nalezljivih bolezni,ne pa zaščiti pred nevarnimi in strupenimisnovmi. Tudi za rokavice večina delodajal
-
cev ne poskrbi. Delavci jih morajo zato za
-
lezovati in moledovati, da dobijo rokavice,brez katerih praktično ni mogoče delati.Zaradi opisanih razmer so poškodbe pridelu v Luki Koper vsakdanjost. Na to, ka
-
kšne posledice bo imelo za zdravje delavcevv prihodnosti sedanje nezaščiteno delo vstrupenem okolju, nihče raje niti ne pomisli.Upamo, da se bo zganila katera od pristojnihinstitucij in naredila raziskavo zdravstvene
-
ga stanja luških delavcev. Po naši sondažiin intervjujih ima namreč veliko delavcevresne zdravstvene težave, ki pa bi se lahkopreprečile že z uporabo primerne zaščitneopreme. Naravnost tragično je tudi dejstvo,da si delavci ob bolezni ne upajo zaprositiza bolniško, zato raje delajo bolni, saj se bo
-
 jijo, da bi izgubili službo, bolniška pa bi šedodatno osiromašila njihovo borno plačo ins tem eksistenco.Delavci, ki se pri delu v luki poškodujejo,so prepuščeni nemilosti delodajalcev, ki so – dokler so ljudje zdravi in močni – kot pijavkeprisesani na njihove hrbte, preko katerih sikupujejo drage avtomobile in živijo na velikinogi. V trenutku, ko postane delavec zaradidelovne nesreče ali bolezni zanje strošek,pa se ga poskušajo čim prej znebiti. Zgodbedelavcev s takimi izkušnjami so številne inpretresljive, trdosrčnost in nesramnost delo
-
dajalcev pa brezmejna. V naslednjih števil
-
kah časopisa Stavka bomo popisali nekatereizmed teh zgodb in še dodatno osvetlili, nakako perfdne načine poskušajo delodajalcirazbijati delavsko solidarnost in delavski bojza temeljne pravice.
Bodite z nami! Če bomo tiho, botaka tudi naša prihodnost! Skupajsmo močnejši!
Če živite v Kopru, verjetno poznate koga izmed stotin luških transportnihdelavcev ali koga izmed tistih, ki tam upravljajo z viličarji, dvigali in traktorji.Morda je kdo izmed njih celo vaš sosed. To so večinoma ljudje, ki jih zaposlu
-
 jejo podpogodbena podjetja, ki igrajo posrednika med Luko Koper in delavci,ki zanje opravljajo različna dela pristaniškega pretovarjanja blaga. Podpogod
-
bena podjetja so po eni strani nastala z namenom, da bi se Luka Koper rešilaodgovornosti zaposlovanja delavcev. Po drugi strani pa je bil njihov namenomogočiti, da bi redki izbranci (lastniki podpogodbenih podjetij) hitro oboga
-
teli, ne da bi zato karkoli naredili.
Kakšne kršitve Luka Koper že vrsto let dopuš
č
a napodro
č
 ju pristaniš
č
a, ki ga upravlja?

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->