Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
8Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Jetrni Testi

Jetrni Testi

Ratings:

4.25

(4)
|Views: 9,044 |Likes:
Published by api-3814389

More info:

Published by: api-3814389 on Oct 19, 2008
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/18/2014

pdf

text

original

 
MEDICINSKA FAKULTETAVRAZOV TRG 2LJUBLJANAIN
Š
TITUT ZA PATOFIZIOLOGIJOSEMINAR 
JETRNI TESTI
 Nina Vinder Ivan Ka
š
eLuka GomezeljKatju
š
a Benedik 
Š
 pela Bo
ž
nar Katarina
Č
eponMatej Kurnik Rok 
Š
ternMENTOR: doc.dr. Marko
Ž
ivin, dr.medLjubljana, marec 2007
 
Jetra so centralni metabolni organ, hkrati so najve
č
 ja
ž
leza v telesu, ki pri odraslem
č
loveku tehtajo okoli 1500g. Opravljajo ve
č
funkcij, najpomembnej
š
e
š
tiri pa so:metaboli
č
na, izlo
č
evalna, shranjevalna in inaktivacijska/detoksifikacijska.
METABOLI
Č
 NE FUNKCIJE:
Jetra sodelujejo pri metabolizmu ogljikovih hidratov, lipidov, aminokislin/proteinov inhormonov.
Č
e je prisotna kak 
š
na jetrna bolezen, so te funkcije motene, ali popolnomanedelujo
č
e.
 Pri metabolizmu ogljikovih hidratov
 je pomembna funkcija vzdr 
ž
evanja stalnekoncentracije glukoze v krvi. To regulira koncentracija substratov in produktov ter hormoni(insulin, glukagon, adrenalin, glukokortikoidi) in omogo
č
a odstranjevanjeodve
č
ne glukoze iz krvnega obtoka in nalaganje v obliki glikogena, ko pa koncentracijaglukoze pade, se ta rezerva porabi za dvig koncentracije glukoze v krvi. Pri okvari jeter jeta funkcija mo
č
no ovirana. Na primer, po obroku, ki vsebuje visoke koncentracijeogljikovih hidratov se pri osebi z okvarjenimi jetri (npr. jetrna ciroza) koncentracijaglukoze v krvi dvigne za 3x ve
č
kot pri osebi z zdravimi jetri. Poleg tega jetra opravljajotudi
š
tevilne druge funkcije v metabolizmu ogljikovih hidratov – glukoneogenezo,glikogenolizo, glikolizo, in druge.
 Pri metabolizmu lipidov
je pomembna
β
-oksidacija MK, katere glaven cilj je proizvajanjeenergije. Izstopa sinteza holesterola, katerega ve
č
ina(80%) se pretvori v
ž
ol
č
ne soli, ki soena bistvenih sestavin
ž
ol
č
a in sodelujejo pri prebavi ma
šč
ob v
č
revesju.
 Za metabolizem aminokislin in proteinov
sta najpomembnej
š
i reakciji oksidativnadeaminacija AK in njihova interkonverzija v potrebne neesencialne AK.Pri deaminaciji oz. transaminaciji sodelujejo encimi – transaminaze. Ti se ponavadinahajajo v citosolu in mitohondrijih. Pri hepatocelularnih jetrnih boleznih prihaja do lizecelic in spro
šč
anja aminotransferaz v kri. Koncentracijo le-teh preverjamo tudi z enim od jetrnih testov. Seveda pa se aminotransferaze ne nahajajo samo v jetrih ampak povsod,kjer poteka metabolizem aminokislin in proteinov – torej tudi v sr 
č
ni in skeletnimi
š
i
č
nini, ledvicah, mo
ž
ganih in drugod. Jetra tvorijo ve
č
ino plazemskih proteinov, torejrazen dela gama-globulinov vse ostale plazemske proteine – albumini, globulini, faktorjikoagulacije, inhibitorje koagulacije in fibrinolize,...Pri tem nastaja amonijak, ki se v ciklu se
č
nine pretvori v ureo, ki se lahko nato izlo
č
i sse
č
em. Amonijak nastaja tako v jetrih kot tudi v mo
ž
ganih.
Č
e je kaj narobe zmitohondriji ali hepatociti, se je lahko moten tudi cikel se
č
nine. V takem primeru selahko razvije hiperamonemija. Ker je kapaciteta odstranjevanja amonjaka v jetrih takovelika, moramo pri povi
š
ani koncentraciji amonjaka v krvi takoj pomisliti na okvaro jeter oz. samega cikla se
č
nine v jetrih. Najbolj je na povi
š
ano koncentracijo ob
č
utljiv C
Ž
S.To
č
en mehanizem nevrotoksi
č
nosti
š
e ni poznan, patofiziolo
š
ko pa hiperamonemijaspro
ž
i vzdra
ž
enost, bruhanje, mo
ž
ganske edeme in komo, ki vodi v smrt.
Od metabolizma hormonov
v jetrih poteka proteoliti
č
na razgradnja inzulina in glukagona.Jetra inaktivirajo tudi
šč
itni
č
ne in izlo
č
ajo steroidne hormone, okvara jeter pa povzro
č
i prekomerno koncentracijo in aktivnost teh hormonov.
 
 
IZLO
Č
EVALNA FUNKCIJA:
Jetra izlo
č
ajo
ž
ol
č
, katerega sestavine omogo
č
ajo prebavo in absorbcijo ma
šč
ob,omogo
č
a izlo
č
anje
ž
ol
č
nih kislin, odve
č
nega holesterola, ma
šč
obnih kislin, bilirubina,lecitina in elektrolitov. Z
ž
ol
č
em se izlo
č
ajo tudi inaktivirani hormoni in telesu tujespojine.
Č
e je izlo
č
evanje
ž
ol
č
a moteno, govorimo o tako imenovanih obstruktivnih jetrnih boleznih. Na primer pri
ž
ol
č
nih kamnih, kjer je sekrecija
ž
ol
č
a oviranaekstrahepati
č
no. S tem pride do motenj absorbcije ma
šč
obnih kislin v prebavilih, pravtako lipidotopnih vitaminov (A, D, E, K, B12) in motenj izlo
č
anja odve
č
nega holesterola(v obliki soli
ž
ol
č
nih kislin), bilirubina, in toksinov. Pri tak 
š
nih boleznih se razvijezlatenica, zaradi nezadostnega izlo
č
evanja bilirubina iz telesa.
SHRANJEVALNA FUNKCIJA:
Jetra so shramba za lipidotopne vitamine A, D, K, B12, katerih koli
č
ina zadostuje za ve
č
 mesecev. Z izjemo hemoglobina je shranjena najve
č
 ja koli
č
ina
ž
eleza v telesu – v oblikiferitina(na apoferitin se ve
ž
e
ž
elezo, ko je v krvi v odve
č
ni cirkulaciji). Kadar je celica preobremenjena z
ž
elezom, se ne kopi
č
i le v fiziolo
š
ki, lahko mobilni feritinski micelniobliki, ampak se feritinske micele zdru
ž
ujejo v lizosomih, to je t.i. hemosiderinski pigment. Iz tega se lahko razvije hemokromatoza, ki jo ozna
č
uje izredno obilno kopi
č
enje
ž
eleza v jetrih in drugih endokrinih
ž
lezah. Tak 
š
na koli
č
ina
ž
eleza je za celiceneposredno toksi
č
na in povzro
č
i napredujo
č
o okvaro organov v obliki bolezni kot je pigmentna ciroza jeter.
INAKTIVACIJA ORGANIZMU TUJIH SPOJIN:
Jetra inaktivirajo zdravila, strupe, aditive hranil. Problem predstavljajo snovi, ki postanejo toksi
č
ne z modifikacijo v jetrih. Take snovi so indirektno hepatotoksi
č
ne.Primeri so paracetamol(lekadol), alkohol, anabolni steroidi in drugi. Najve
č
 ji problem predstavljajo lipidotopne snovi, ker jih telo ne more izlo
č
iti z urinom. Torej - vodotopnesnovi se izlo
č
ijo z urinom in
ž
ol
č
em, lipidotopne pa se morajo najprej pretvoriti vvodotopne. To je posebej zna
č
ilno za ksenobiotike, ki so lipidotopni. Biotransformacijaima dva obraza, ker je detoksifikacija nujna za pre
ž
ivetje, ob tem pa nastajajo vzporednozelo toksi
č
ne snovi, ki se koncentrirajo v jetrih in so hepatotoksi
č
ne (HT).
 
Jetrne bolezni
 
Vzrokov za bolezni jeter je veliko, vendar se klini
č
no poka
ž
ejo v nekaj prepoznavnihvzorcih, ki jih ponavadi razdelimo na hepatocelularne, holestazne(obstruktivne) inme
š
ane. Pri hepatocelularnih boleznih(npr. virusni hepatitis ali alkoholna bolezen jeter) prevladujejo znaki po
š
kodbe jeter, vnetja in nekroze. V holestaznih boleznih(npr.
ž
ol
č
nikamni ali maligna obstrukcija, primarna
ž
ol
č
na ciroza) prevladuejjo znaki inhibicije pretoka
ž
ol
č
a. V me
š
anih vzorcih pa so prisotni znaki tako hepatocelularnih inholestatskih po
š
kodb(npr. holestatske oblike virusnih hepatitisov in veliko bolezni, ki jihinducirajo zdravila). Zato nam lahko vrstni red simptomov in njihovo izstopanje hitro ponudi diagnozo,
š
e posebej,
č
e ob tem upo
š
tevamo anamnezo pacienta, naprimer njegovo izpostavljenost
š
kodljivim dejavnikom v preteklosti(alkohol, zdravila...)

Activity (8)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Ines Jeretina liked this
Gregor Vilfan liked this
Damijan Knez liked this
Petra Tomazic liked this
ivana_sokolovic liked this
masa_novak liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->