FIOOM Poraka I Nadez Tom I

Petrit Menaj
Ona POraKa i naDe@

tom - I
DnevniK DOKuMenti Bele[Ki
tOM - I
ASR
Skopje, 2008 godina
izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija
Za izdava~ot Vladimir Mil~in Prevod na makedonski jazik Besnik Emini lektura i korektura Jordana [emko Podgotovka i pe~at KOMA Tira` 500
CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 329.61 (=18 : 497.7) ONA 2001 (093.3) Menaj, Petrit ONA poraka i nade`. T. 1, Dnevnik dokumenti bele{ki / Petrit Menaj. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija, 2008. 183 str. : ilustr. ; 24 sm Zborot na urednikot : niz tragite na istorijata nacionalniot otpor, Svest i odgovornost / Rami Kamberi : str.178 180 ISBN 978 9989 185 72 4 a) Osloboditelna nacionalna armija, albanska teroristi~ka organizacija vo Makedonija 2001 Se}avawa COBISS.MK ID 73815050 Site prava mu pripa|aat na avtorot
Vo znak na blagodarnost i posvetenost za padnatite borci na vojnata, koi padnaa za da n$ obedinat, a ne za da n$ podelat.
Mojot zbor
Svesen sum deka sekoe pokolenie vo vremeto na golemite istoriski nastani, se bore{e so odredeni sredstva za realizirawe na nacionalniot ideal, i pridonese vo celost za podobra sre}a na nacijata. I svesta na albanskiot ~ovek, za `rtvuvawe vo imeto na ovoj ideal se konsolidira{e i se prodlabo~uva{e so tekot na vremeto, vo edna unificirana boja polna so `rtvuvawe, za eden senacionalen napredok. Vo prilog na strukturata na moeto delo, na mojot voen dnevnik, bez da se razdelam od vistinata i naracijata, vo po{irok kontekst, samiot tek na vojnata me nau~i (mene i drugarite na idealot) deka: sudbinata na ~ovekot e sudbinata na tatkovinata - sudbinata na nacijata, sudbinata na albanskata dràva, i nasekade kade {to odevme so drugarite, mislev za minatite vekovi pra{uvaj}i se sebesi zo{to?!... Sudbinata na albanskite generacii niz vekovite be{e sudbina na neuspeh, povtorno ropstvo, me|u na{iot narod da odeknat boite na trognuvaweto, siroma{tijata, prezirot, kolku i da generaciite bea tesno povrzani me|u sebe, so pogledot kon obedinuvaweto i slobodata, sepak niz vekovite bea sopatnici na patot, koj kako i sekoga{ epilogot go ima{e: ropstvoto. Zatoa, vo znak a se}avawe za tie koi go dadoa ìvotot za da gi ostvarat idealite i viziite za idninata, za da ja predizvikaat prirodata na jazikot na vekovnoto ropstvo, {to ja sozdade istorijata - vremeto, koe moè da se predizvika samo so angaìrawe na site sili vnatre vo op{testveniot kontekst (albanskiot svet), kako porane{en borec na ONA, za idninata, svedo{tvo na vremeto, na pokolenijata na mojot narod, im ja ostavam knigava zaedno so boite koi mi ostanaa od denovite od vojnata vo 2001 godina, na listovite na mojot dnevnik. Kako porane{en borec na ONA, i kako stare{ina, preku po{tedenata naracija i so naglasena voeno-politi~ka funkcija, gi davam karakteristi~nite osobini na tekot na vojnata od 2001 godina, stremeìte i jazikot na novoto pokolenie na albanskite krai{ta, koi protiv voljata na minatite pokolenija, ja samonarekoa prokolnatite neprijateli na albanstvoto kako: NRM-SRM i deneska ja samonarekuvaat PJRM, a ne so imeto na dràvata na koja & pripa|a, ime koe gi prestrojuva{e borcite na slobodata.
Na stranicite na mojot dnevnik (moite se}avawa) }e najdete evoluirawe na moeto mislewe spored stepenite na razvitokot na vojnata, fazite niz koi taa pomina do nesakanoto predavawe na oru`jeto, moite vpe~atoci, diskusiite od prvata do poslednata sredba so politi~kiot pretstavnik na ONA, gospodinot Ali Ahmeti i moite diskusii so Komandantot na General{tabot na ONA, generalot G. Ostreni, okolu organiziraweto i odvivaweto na vojnata vo site fazi. Tuka se i moite razmisluvawa od pred vojnata, vo tekot na vojnata i po vojnata, bele{kite, zaklu~ocite za politi~kite slu~uvawa vo denovite na vojnata, i za sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, pa s$ do mojot zbor upaten do Bu~kovski, Ministerot za odbrana na PJRM (izdaden vo vesnikot Balkan) vo vrska so obvinuvaweto upateno do albanskata dràva, deka ja pravi podgotovkata na borcite na slobodata ONA vo planinite na Kukes i Tropoja i dr. So izdavaweto na ovaa kniga, mislam deka ja ispolnuvam mojata obvrska za da go iskaàm misleweto kako voeno lice, i kako soborec na moite bra}a od ovie krai{ta, koi i deneska pogledite gi imaat tamu kade {to se ra|a slobodata i obedinuvaweto na nacijata i deka: porane{nite borci i komandanti - dene{nite politi~ari i pratenici, }e se se}avaat na dadenata zakletva i na krvta na padnatite borci. Avtorot
Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`
ODaMna niZ vreMetO

Kako narod se borevme pove}e od drugite narodi. Poverno od nas nitu eden narod vo ovie krai{ta ne odgovoril na povikot za sloboda, no ne moàm da zamislam kako se slu~ilo i vo vremeto na noviot milenium da ostaneme vo od, niz pati{tata vo potraga po slobodata. Zo{to zasekoga{, nad na{ite krai{ta da ostane bojata na ropstvoto, a tatkovinata raspar~ena? Zo{to nie kako nacija patot na razvitokot da go oboime so zastoj, vle~kawe, momenti na dlaboki krizi, osobeno vo pogled na egzistencijata, kako vo ìvotna smisla, taka i vo teritorijalna smisla. Zloglasnite linii (granicite sred tatkovinata) ne samo {to go istrebija albanskiot ~ovek, tuku i gi uni{tija od liceto na zemjata i grobi{tata, kulite i kultot, bidej}i vo se}avaweto na vremeto zboruvaa so jazikot na imeto na zemjata, {to go imenuva ~ovekot od vek vo vek: ALBANEC. Ovaa karakteristika na vremeto, odvreme-navreme, gi uslovi na{ite predci so osobini i karakter, {to i do den-denes, èlbata za nacionalno obedinuvawe da gi pottikne predizvicite, koi{to sekoj den ni tropaat na vrata. No, slobodno moàm da go kaàm toa {to vo denovite na vojna go slu{nav od eden porane{en borec na ONA, koj teìnata na slobodata ja mere{e so pogledite: sloboda i obedinuvawe na tatkovinata: Gospodine generale, da se rodi{ vo edno mesto, kade {to sum se rodil jas, kade {to lu|eto kako zemjata go pokaùvaat grbaviot rbet, i imaat istaknati rebra, ne{to od bolkata na vremeto, ne{to od zabite na tagata i na pekolot, koi kako i voobi~aeno ja kasnea mladinata, samo za da sekne lulkata na ra|aweto, zatoa {to silata na vremeto ne moè{e da gi asimilira. I takanare~enata socijalisti~ka dràva, koja ja ima{e protegnato rakata me|u nas, so predolgite prsti, so svoite nokti ne samo {to ja okrvavija zemjata na Albanecot, tuku i ~estopati na Albanecot mu ja vadea du{ata, kinej}i mu ja taa tesna koà, {to so maka i pot ja raste{e kulata, i vo znak na edukacija i emancipacija kako treba da se saka socijalisti~kata dràva. Koàta zaedno so glavata, im ja ostavaa nad rebrata, apeliraj}i deka iredentizmot, nacionalizmot, oportunizmot itn., se najgolem neprijatel na op{testvoto. No, kako i sekoga{ vo ovie prostori koga zemjata se trese{e, Albanecot za da se spasi od smrtta, kako Albancite od generacija vo generacija, sekoja godina se pove}e se vqubuva{e vo zemjata, i iako odamna niz vremeto taa mu ja bara{e du{ata, negovata du{a ne se trese{e, no, stoe{e niz vremeto, eve kako nie deneska {to...
Ovoj fakt, si velev sebesi, potvrduva deka: toa {to e izgubeno niz vekovite ne se nadoknaduva bez posledici. Niz golemite krizi, Albanecot za da se spasi od asimilacija i uni{tuvawe se povrza u{te pove}e so imeto na zemjata i na albanskata dràva, koja zaìvuva{e so silata na imeto. Dràvata vo koja jas se rodiv i se vospituvav so qubov kon tatkovinata, dràvata koja oblacite na minatite vremiwa ne ja iskr{ija, dràvata koja go zaìvea otporot na Albanecot na ovie krai{ta, so eden zbor dràvata koja e krunata, srceto na krai{tata na tatkovinata, Arberija na Kastriot i na junacite, deneska so gordost edna po druga, ni gi polni stranicite na istorijata.
alBanCite PreD PreDiZviCi I
Svetskoto dvièwe za demokratija, krajot na Studenata vojna, raspadot na takanare~enata SFRJ i promenata na sistemot vo site isto~ni zemji, sozdadoa pogodni uslovi za Albancite da napravat golemi promeni i vo celata tatkovina, koja vo administrativna smisla se imenuva{e: Srbija, Crna Gora, SRM, Grcija. Osven na Albancite od Dardanija (Kosovo) i na Albancite od Dolinata na Pre{evo, Golemata Malesija, âmerija i na Albancite od krai{tata na PJRM, kako i sekoga{ niz istorijata, im bilo potrebno da `rtvuvaat mnogu za da opstanat, za da gi so~uvaat jazikot, kulturata i nacionalniot identitet, a osobeno vo tekot na periodot koga Tito ja sozdade republikata i nacijata makedonski Sloveni (ne postoe{e porano) vo sklop na SFRJ, samo za da ostanat Albancite podeleni na tri republiki, za da nemaat zaedni~ka sila za dejstvuvawe za povtorno obedinuvawe. No, vremeto potvrdi deka Albanecot ne ja sopre vojnata, i ostana veren na zapo~natiot pat, za da ja ostvari celta koja si ja dal sebesi, za da gi pottikne predizvicite, koi od godina vo godina gi menuvaa boite na dejstvuvaweto. Poslednite godini na XX vek, godinite koga Srpskata akademija ja sozdade platformata na Rankovi}, kako da se istrebe od povr{inata na zemjata Albanecot (u{te pocrna od platformata na Maxar Pa{a i platformata ûbrilovi} - Andri}), platforma koja zapo~na da se realizira u{te od 1942/49 godina, vo imeto na bratstvoto edinstvoto i na internacionalata, pojavuvaj}i se so nova boja, so drug ritam i manifestiraj}i se vo poslednite dvaeset godini na dvaesettiot vek, so nevideniot teror vo istorijata na ~ovekoviot svet, vo godinite koga srpskite xelati ne se zasituvaa so albanska krv. Yverot koj ~ekore{e vo pravec na albanskite krai{ta, go voznemiri celoto albanstvo, se voznemiri celo edno pokolenie, koe so voznemiruvaweto koe & se zakanuva{e na nacijata, vo potraga po slobodata niz pati{tata na tatkovinata, go baraa ognot na vremeto, jazikot na pu{kata. I, vistinata zboruva deka: edna mladina koja jas ja zapoznav vo denovite na vojnata vo 2001 godina vo ovie krai{ta na mojata tatkovina,
bez strav vo o~ite, ne samo {to meditira{e okolu boite na ìvotot, svetot, realnosta, no so pretpazlivost zakolnati vo imeto na zemjata i na znameto, so nivnite ìvoti sakaa da realiziraat golemi pra{awa, da gi obedinat site krai{ta na tatkovinata. Za nivniot streme` zboruvaat svedo{tvata, koi deneska kako lapidaren spomenik se vozvi{uvaat so amanetot na trepkata na okoto: poraka koja ja zadolùva svesta na albanskiot ~ovek, za da patuva po patot, idninata da ja imame obedineta: eden jazik, eden bukvar, edna nacija, edna dràva.
10
OD iStOriSKOtO MinatO
So zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, Komunisti~kata partija na Jugoslavija gi prifati Slavomakedoncite kako nacija, iako za ovaa ima{e i s$ u{te ima mnogu osporuvawa. Taa nim im dade za pravo da ja sozdadat nivnata dràva so centar vo Skopje, naselen prete`no so Albanci. Ovaa dràva, nare~ena Narodna Republika Makedonija (NRM) i podocna SRM, se sozdade vo edna teritorija kade {to sedumdeset procenti od naselenieto bea avtohtoni Albanci, u{te od drevnite vremiwa, od Ilirija i drugite albanski i nealbanski carstva, koi upravuvale so ovie krai{ta, a osobeno so severo-zapadniot i ju`niot del, koi kako centar ja imaa Bitola i se grani~e{e so gradovi na âmerija. Vo sprotivnost so toa {to be{e kaàno od KP na Jugoslavija, site narodi da bidat ramnopravni, Albancite ostaveni pod dràvata NRM se tretiraa najlo{o. Spomenatata dràva primenuvaj}i antialbanska politika, u{te vo prvite denovi na sozdavaweto, gi zapo~na nemilosrdnite masakri protiv Albancite. Tie masovno bea uni{tuvani vo Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo i vo drugi gradovi. Otporot na Albancite fateni vo nenadejnost be{e slab, pa zatoa tie so sudewa i bez sudewa se zatvorani, ubivani i is~eznuvaa bez da ostavat traga. U{te od 1945 godina do 1953 godina se upotrebeni site sredstva za da gi prinudat Albancite da se iselat vo Turcija. Vo 1953 godina se povtoruva Jugoslovensko-turskata konvencija za iseluvaweto na Albancite, pri {to NRM ja dobi beneficijata za izvr{uvawe na site administrativni formalnosti za iseluvaweto na Albancite. Isto taka, se izmisli i novata turska nacija, pri {to se vr{e{e pritisok nad Albancite da se zapi{at kako takvi. Seto toa se prave{e za da se namali brojot na Albancite, do celosno asimilirawe. Antialbanstvoto vo NRM postojano be{e orientirano od politikata koja Albancite gi pretstavuva{e kako najgolemoto zlo na spomenatata dràva. Nasilstvoto bilo postojano od povoeniot period pa s$ do denes. Vo periodot na socijalizmot, koga narodite na Jugoslavija se razvivale, kako i Slovenite od Makedonija, na Albancite im bil zabranet ovoj razvoj. Tie bile li{eni od sloboda i bile potisnati so varvarski metodi. Koga na slavomakedonskiot narod mu se dava{e rabota i poddr{ka za da ìvee, albanskiot narod be{e ostavan bez rabota, be{e izoliran, be{e zatvoran, i ne mu se priznavaa elementarnite prava. Na slavomakedonskiot narod mu se
11
otvoraa u~ili{ta i se investira{e za nivnoto obrazovanie, na Albancite im se negira{e jazikot, im se zabranuva{e da zboruvaat albanski vo javni prostorii, im se zabranuva{e obrazovanieto na albanski jazik itn. Od dràvata, od godina vo godina, se usvojuvaa zakoni koi gi diskriminiraa, i gi ograni~uvaa ra|awata na Albancite. Ako Slavomakedoncite bea stimulirani da ja razvijat nivnata kultura, umetnost, tradicija, ako im se dozvoluva{e da sozdadat zdruènija, institucii, i akademija na umetnostite bez Albancite itn., na Albancite im be{e negirano nacionalnoto pravo, tie se pritisnuvaa da go menuvaat toa pravo, vr{ej}i raznovidni pritisoci i pazarewa. Seto ova ima{e za cel albanskiot narod da gi ostavi svoite krai{ta i da se oddale~i, da se asimilira kako nacija, so eden zbor da se slavizira vo takanare~enata dràva Makedonija.
12
II
Albanskiot narod ostanat vo SRM, sekoga{ bil povrzan so Dardanija (Kosovo). Sekoe dvièwe vo Kosovo predizvikuvalo efekti i kaj Albancite vo SRM. Treba da se priznae deka intelektualcite Albanci od ovie krai{ta sorabotuvale so intelektualcite od Kosovo za podignuvawe na nacionalnata svest, kako vnatre vo granicite taka i vo dijasporata. Ovie vrski bile od ìvotno zna~ewe i imale silno vlijanie vo podignuvaweto na nacionalnata svest. Tie ne go gledale podeleno albanskoto pra{awe, tuku, otsekoga{ go gledale povrzano so celoto albansko prostranstvo pod nogata na jugoslovenskata vlast i rabotele i se borele albanskoto pra{awe da se re{i zasekoga{. Nacionalniot duh, albanstvoto, gi odrà obedineti intelektualcite, nasproti naporite na Slovenite za da n$ razdelat i asimiliraat kako nacija. Ovoj nacionalen duh, ovoj identitet ne odrà vo ìvot za da se sprotivstavime na Slovenite, i za da go zapo~neme praviot pat kon osloboduvaweto i nacionalnoto obedinuvawe, taka kako {to vpro~em i go zasluùvame... Iako godinite na podelba vo tri republiki ostavile vidlivi tragi, sepak, na{ite doìvotni neprijateli Slavomakedoncite ne ja postignaa celta. Albancite nasekade gi so~uvaa jazikot, obi~aite, tradiciite, ne se asimiliraa kako {to posakuvaa tie, tuku se vozdignaa so dostoinstvo protiv niv, imaj}i i me|unarodna poddr{ka. So smrtta na Tito, srpskite nacionalisti~ki ~uvstva za sozdavawe na Golema Srbija, vidno porasnaa ne samo kon Albancite, tuku i kon drugite entiteti. No, najte{ko be{e za Albancite, koi se sudrija so slavocrnogorskite, slavomakedonskite stremeì, za da ne im dozvolat na Albancite da se obedinat so Kosovo i so mati~nata dràva, od kade bea otcepeni porano, so sozdavaweto na dràvite vnatre vo Jugoslovenskata Federacija. Srpskiot nacionalisti~ki duh se objavuva{e preku Dru{tvoto na pisatelite i Jugoslovenskata akademija na naukite, pri {to se smeta{e deka Ustavot od 1974 godina napravil mnogu nepravdi na {teta na Srbite, pa zatoa bilo potrebno da se promeni. Glavna pre~ka be{e programata na SKJ, koja Milo{evi} saka{e da ja promeni, pretendiraj}i na demokratskite vrednosti: eden ~ovek - eden glas. Ovoj streme` na Milo{evi} za sozdavawe na Golema Srbija, vlijae{e vo podignuvawe na svesta na drugite nacionalnosti za da go spre~at ova srpsko ludilo, pa zatoa dvapati po red se odloì Kongresot na SKJ, i se povlekoa
13
slovenskata, hrvatskata i eden del na delegacijata na Bosna i Hercegovina, kako i delegacijata na SRM. Kako i pred propa|aweto na Kongresot, i potoa intelektualcite Albanci, ~lenovi na SKM, kako i sekade vo instituciite go podignaa glasot vo poddr{ka na idejata: Ne Jugoslavija bez Slovenija i Hrvatska, no ovoj stav naide na sprotivstavuvawe kaj prosprskite intelektualci, podobro re~eno od Slavomakedoncite. Vo sklop na raspadot na Jugoslavija, kaj intelektualcite Albanci nema{e zaedni~ki stav, nema{e unificiran stav za re{avaweto na albanskoto pra{awe voop{to, a posebno vo SRM. Obidite, organizirawata, i sobirite ne nedostasuvaa, no tie bea retki, bez nekakva programa i opredelena cel. êstopati mislewata na edna grupa intelektualci, se sudruvaa so mislewata na druga grupa, pojava {to se odrazi so sozdavaweto na albanskite politi~ki partii vo SRM. Ovie bea uslovite, do ovoj stepen voop{to be{e svesta na Albancite vo SRM. Barawata se dvièa vo razni pravci, so toa {to go bara{e vremeto, realnosta, nacionalnoto obedinuvawe. No, albanskata dràva, koja treba{e da odigra golema uloga, a posebno intelektualcite, stradaa od haosot na politi~kiot pluralizam. Politi~kite partii se karaa za pozicija, sekoja se pokaùva{e {to po servilna pred me|unarodniot faktor, za da dojde na vlast. Nao|aj}i se vo ovie uslovi, eden del od intelektualcite Albanci vo SRM bea za sozdavawe na zaedni~ka dràva so Slavomakedoncite, za dràva so ramnopravni prava kako za Albancite taka i za Slovenite vo Makedonija. Tie go odbraa sozdavaweto na zaedni~ka dràva so Slavomakedoncite (pa {to ako toa se gleda{e so nedoverba) poradi mnogu pri~ini, kade moème da spomneme deka: so slavomakedonskiot narod sakavme da ìveeme kako bra}a, vo istorijata imavme ista sudbina. Neprijatelot na edniot bil neprijatel i na drugiot. Ako ne se tretiravme ramnopravni kako bra}a, patot za da se upotrebi silata sekoga{ be{e otvoren. Ovie i mnogu barawa, koi sekoj gi zamisluva, vlijaeja eden del od intelektualcite Albanci da ja prifatat zaedni~kata dràva so Slavomakedoncite. Nezavisno od misleweto na eden del na intelektualcite i porane{nite ~lenovi na SKM, vistinata e deka: Albancite ne bea zapra{ani od slavomakedonskata politika. Slavomakedoncite ja sozdadoa svojata dràva ne samo bez da n$ pra{aat, tuku i osporeni od sosedite, kako za imeto taka i za teritorijalnite pretenzii. Pokraj dobrata volja na Albancite, za da ìveat vo mir so Slavomakedoncite, no so ramnopravni prava, vladata na SRM u{te vo prviot ~ekor napravi golema gre{ka so Albancite. Na slavomakedonskite politi~ari jasno im bea prateni signali od albanskite politi~ari, deka: bez celosna ramnopravnost na Albancite so Slavomakedoncite nema da ima dràva Makedonija. Albancite si go napravija svoeto. Slavomakedoncite i poli-
14
tikata na nivnite politi~ari e mnogu nazad. Tie ne se oslobodeni od nivniot bolen nacionalizam. Iako prosledeno so mnogu problemi, koi ne se tema na ovoj tekst, albanskoto pra{awe ne e blokirano. No, za inaet na onie koi ne sakaat i so pomo{ na Gospod, toa si vrvi. Dokolku politi~kite partii ne uspeeja da izvojuvaat zaedni~ka borba za osloboduvawe i za nacionalno obedinuvawe, vistinskite patrioti se najdoa eden pokraj drug, vo Kosovskata vojna, vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, i vo vojnata koja ja predizvikaa Albancite vo Makedonija vo tekot na 2001 godina. Narodot i vistinskite patrioti pokaàa deka se nad nivoto na dene{nite politi~ari. Tie deneska se nao|aat nad site partii i politi~ari, i se daleku od tesnite interesi na politi~arite za da se obogatat. Tie se zainteresirani samo za nacionalnoto obedinuvawe. Ovie heroi narodot gi poznava, i gi ima vo srceto. Vojnata be{e taa koja{to pridonese za senzibilnosta na me|unarodnata javnost, vojnata be{e taa koja go predloì re{avaweto na albanskoto pra{awe (nezavisno od nekoi tendencii za da & se namalat vrednostite). Patot na vojnata gi donese do ovde Albancite. Ova ne treba da se zaboravi, treba da se pameti, no ne samo za oddavawe na po~it, tuku i za pretpazlivost, ne zaboravaj}i {to e politikata za maliot, i {to e maliot pred politikata. Deneska pred Albancite, opfa}aj}i ja i albanskata dràva, se postaveni mnogu problemi koi baraat re{avawe, koi baraat obrabotka na nacionalna strategija. Sigurno, ova ne e lesno da se napravi. Toa bara vo prv red, politi~ko edinstvo pome|u politi~kite sili na celata nacija. Za ova ne treba da rabotat samo politi~arite, tuku i celoto albanstvo, od Akademijata na naukite, univerzitetite, razli~nite instituti i site organizirani intelektualci vo zdruènija i nau~no- istraùva~ki, patriotski institucii. Tie treba da obrabotat senacionalna strategija, za site oblasti, daleku od interesite na politi~kite partii, regionite, na ~esnite i ne~esnite biznisi, koi go pretvorile sealbanskoto prostranstvo vo pazar na stranska roba, koja kaj potro{uva~ot stignuva po pettata-{estata raka so katastrofalni ceni.
1
III
Istorijata registrira, no ne gi zaborava poslednite nastani od 1944 godina pa navamu, koga albanskite partizani se vratija od vojnata bez nivnoto nacionalno zname, bez simbolot na pobedite, koga bea razoruèni, bea pritvoreni i bea egzekutirani bez sudewe. Vo se}avaweto na Albancite ostanale stotici montirani sudski procesi protiv nivnite bra}a, samo zatoa {to gi pobarale nivnite prava kako Albanci. Vo se}avaweto na site Albanci ostanale imiwata na site onie koi stanale `rtva na policijata i na slavomakedonskite sudovi. Nivnite imiwa bile i se povik za da se vojuva so site sredstva, protiv politikata na asimilacija na slavomakedonskata dràva. Vaka se slu~uvalo i }e se slu~uva so Albancite. Vo 1967-1968 godini intelektualcite zna~ajno bea aktivirani vo narodnite protesti za nacionalnite pra{awa. Demonstraciite vo Tetovo i Gostivar, go aktualiziraa znameto na federativno nivo, iako ovaa odluka Slavomakedoncite ne ja primenija do 1975 godina. Nastanite od ovie godini, ja podignaa na povisoko nivo nacionalnata svest, go zgolemija interesot za obrazovanieto i gi aktualiziraa pravata na Albancite na lokalno i na me|unarodno nivo. Toa {to se slu~i vo toa vreme be{e eden ~ekor napred za Albancite, i ~ekor nazad za slavomakedonskite vlastodr{ci, koi so merkite na pritisok, koi{to gi prezedoa kon Albancite, izgubija pove}e otkolku {to dobija. Tie ve}e ne go pottiknuvaat odeweto na Albancite vo Turcija, i poradi me|unarodnata polo`ba se zadovolija so lesnite merki koi se prezedoa, sporeduvaj}i gi so tie od porano. Takanare~eniot referendum za nezavisna Makedonija, gi povika Albancite kako nacionalno malcinstvo, kade slavomakedonskata dràva }e im obezbedi nekolku elementarni prava, tie {to realno gi imaa, da go zboruvaat albanskiot jazik doma, da se {koluvaat na albanski jazik do osnovno u~ili{te, i da ne im se spre~i pravoto na versko veruvawe. Po~etokot pokaà deka i novata dràva }e dejstvuva kako starata, }e ja sledi politika na asimilirawe kon albanskiot narod. Tokmu ovoj po~etok, povtorno pridonese Albancite da ne izleguvaat na referendumot za nezavisnosta na ovaa Republika. Narodot ne izleze na referendumot bidej}i ne saka{e da se povtori istorijata. Toj ne izleze na referendumot bidej}i ne saka{e da go zameni srpskoto ropstvo so slavomakedonskoto ropstvo.
1
Toj go odbi referendumot, i kako i site narodi na Jugoslavija pobara sloboda i nezavisnost. So ovoj buden protesten i demokratski akt, albanskiot narod mu dade silni signali na slavomakedonskata politika i na me|unarodniot faktor, za toa {to realno baraat Albancite. No, nitu slavomakedonskata politika, nitu evropskata politika ne sakaa da ja razberat ovaa nova realnost, koja ne se sozdade samo za slovenskite narodi, tuku i za Albancite kade i da bea tie vo porane{na Jugoslavija. Politikata voop{to ne & napravi apel na istorijata i so dobra volja da gi poprava gre{kite, koi gi napravi eden vek i ne{to porano, no gi prodlabo~i u{te pove}e gre{kite, i go ostavi nere{en albanskiot problem. Nitu albanskata dràva, nitu politi~kite partii nemaa dovolno hrabrost za da gi pobaraat so sila za da argumentiraat deka ne moè da ima mir i integrirawe na Balkanot, bez da ja sozdadat i Albancite nivnata zaedni~ka dràva. Ako Albancite ne bea zapra{ani i ovoj pat, koga drugite narodi na porane{na Jugoslavija se samoopredelija, ova e edna golema lekcija kako za sealbanskata i za evropskata politika, deka kolku i da ne se pra{uvaat Albancite, s$ pove}e se skratuva vremeto na odlu~uvaweto za Albancite bez Albancite. Albancite s$ pove}e sfa}aat deka samo po pat na vojna tie stignale tuka kade {to se, i deka toa ne e na{a vina. Trite vojni vo ovie deset godini zboruvaat pove}e od koe bilo drugo iskustvo. Vojnite gi izvojuvavme na bojnoto pole i gi izgubivme na masa. Kako i da ja razbere{, kako i da go sfati{ stavot na albanskata politika voop{to, i toj na mati~nata dràva za albanskoto pra{awe, ovoj narod bil toleranten mislej}i na toa {to }e kaè Evropa, pa zatoa i barawata za site problemi koi go voznemiruvaat narodot bile minimalni, kade i da ìvee toj. Na ovoj na~in, politikata dosega, a osobeno za Makedonija, pove}e im odgovarala na Slavomakedoncite otkolku na Albancite. So Ohridskiot dogovor, u{te edna{ se pokaà na{ata pasivna tolerancija od edna strana, no od druga strana nie pokaàvme deka sakame da ìveeme vo mir i vo prijatelstvo so Slavomakedoncite. Nie go prifativme ovoj dogovor, {to ne e mnogu na na{a strana, tuku na Slavomakedoncite, imaj}i doverba kaj me|unarodniot faktor, i veruvaj}i vo evropskoto integrirawe, i na pritisokot koj{to }e & se napravi na slavomakedonskata dràva za sproveduvawe na dogovorot. Od druga strana sakame slavomakedonskata politika da se oslobodi od {ovinisti~kiot duh, da se emancipira i da sfati deka Albancite sekoga{ & nudele soìvot, i deka taa ne go prenese ova kaj svojot narod. Ova e edna mo`nost, moèbi posledna, koja Albancite im ja davaat na Slavomakedoncite za da ìveat zaedno, moèbi i za da imaat edna dràva: Makedonija, koja realno e osporena u{te od prvoto sozdavawe od Tito i podocna so nezavisnosta od 1991 godina.
1
Istorijata n$ nau~i da bideme vnimatelni i nie ne go zaboravame toa. Periodot po Ohridskiot dogovor pokaùva deka slavomakedonskata politika sozdava seriozni pre~ki za da ne go sprovede nego. Sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor (kako {to go narekol eden pripadnik na ONA vo eden dneven vesnik) dosega e samo {minkawe i voop{to ne e sproveden. Vo sekojdnevnata aktivnost slavomakedonskata dràva e isto tolku {ovinisti~ka kolku i porano. I ponatamu prodolùvaat da se dràt po zatvorite pripadnicite na ONA, so apsurdni obvinuvawa. Isto taka, drugi se stavaat po zatvorite so razno-razni nerealni obvinuvawa, i koga pa|a edno obvinenie se podignuva drugo. Drugi dosieja se dràt gotovi za da se primenat vo potrebnoto vreme.
1
IV
So pluralizmot, politi~kite partii koi se sozdadoa vo porane{na Jugoslavija znaeja {to baraat, dodeka so albanskite politi~ki partii se slu~uva{e ne{to drugo. Politi~kite partii vo Jugoslavija baraa demokratizacija na ìvotot i sozdavawe na nivnite dràvi, a albanskite partii: [to }e pobaraat? [to im se dozvoluva{e? silata? Do kade moè{e da im stigne ~ekorot i kolkava moè{e da im bide Kolku moèa da imaat poddr{ka? Albanskite partii, kako vo Kosovo, Makedonija, Crna Gora... ne se orientiraa na praviot pat, iako ne im be{e lesno da rabotat so zaedni~ka nacionalna programa. @elbite bile golemi, najmalku za obedinuvawe so Kosovo, no realnosta be{e razli~na. Antialbanskata histerija be{e postojano vo dejstvuvawe. Dràvnite organi, agenturite, raznite tajni slu`bi, kako vnatre vo zemjata, taka i vo dijasporata, dejstvuvale so najgolema surovost kon sekoe albansko organizirawe, iako zemjata im se rone{e pod nozete. Slavomakedonskata politika i deteto go narekuvalo kontrarevolucioner zatoa {to ja bojkotiralo nastavata na slavomakedonski jazik i baralo da se obrazuva na albanski jazik, odej}i dotamu {to sekoe dete Albanec koe se ra|a{e be{e nacionalist so iredentisti~ki pretenzii. Slavomakedonskata dràva vodena od ovaa politika, upotrebuvaj}i gi site sredstva so nasilstvo, pokraj urivaweto na xamiite, grobi{tata, urivaweto na ku}ite i na celi naselbi, gi zatvori srednite u~ili{ta i gi prinudi nastavnicite da im zboruvaat na nivnite u~enici na slovenski jazik. Se napravi diferencijacija na lu|eto ostavaj}i stotici intelektualci bez rabota. Ubivaa na varvarski na~in kako moèa i kogo moèa. Vo sostojbata na vakviot teror, se razbira deka i sozdavaweto na albanskite politi~ki partii imalo mnogu seriozni pre~ki, kako vo sozdavaweto taka i vo formuliraweto na {to podalekovidni programi. PDP (Partija za demokratski prosperitet) se obvinuva{e za nacionalizam zatoa {to bara{e otvorawe na u~ili{ta na albanski jazik.
1
Dodeka za VMRO koja projavuva{e otvoreni nacionalisti~ki pretenzii kon Bugarija i Grcija, ili za Narodnata demokratska partija, koja bara{e Makedonija da & se priklu~i na Bugarija, ne se vele{e voop{to ni{to. Sozdavaweto na politi~kite partii od Albancite se gleda{e kako separatizam i hegemonizam na Albancite i tie se obvinuvaa za neprijatelstvo so Slavomakedoncite. Vo ovie okolnosti, na Albancite ne im ostanuva{e ni{to drugo osven da se za~lenuvaat vo partiite na Slavomakedoncite. No, toa ne se slu~i. Albancite gi sozdadoa nivnite partii: Partijata za demokratski prosperitet (PDP) i Narodnata demokratska partija (NDP) koi ne se narekoa albanski, no ne se spasija od obvinuvawata na slavomakedonskite partii i na dràvata za albanski nacionalizam i separatizam. Vo prv pogled se gleda deka situacijata za sozdavawe na partiite vo Makedonija bila pomirna otkolku vo Kosovo, no ova be{e samo prividno bidej}i i vo albanskite gradovi imalo demonstracii kako {to bila onaa od 1 oktomvri 1990 godina koga po toa prodolìle apsewata, persekuciite i otpu{tawata od rabota na albanskite intelektualci. Politi~kite partii vo Makedonija bea registrirani i bea sozdadeni polesno otkolku vo Kosovo, ne zatoa {to vo Makedonija Albancite bea poslobodni, tuku zatoa {to vo alternativite na albanskite partii ne bea zabeleàni nekolku nacionalni elementi. Ova se odnesuva na prvite godini na pluralizmot vo Makedonija koga se sozdadoa prvite politi~ki partii, bidej}i podocne`niot period }e bide pridruùvan od bolesta na sozdavaweto na drugite politi~ki partii i na nesfatlivite podelbi, koga situacijata od Albancite bara{e edna celosna angaìranost za da se reorganiziraat vo pozicijata na partneri nasproti partiite i makedonskata dràva koga se ~uvstvuva{e podobro na~inot na nivnoto dejstvuvawe protiv Albancite. Sose napravenite gre{ki, namerno ili nenamerno, ili nadmenata od razli~nite situacii, povtorno treba{e da se priznae, no bez zadovolstvo, deka e odeno vo pozitivna nasoka. Albanskoto pra{awe voop{to, i vo Makedonija ima eden napredok, gledaj}i i vo pridobivki koi se gledaat, no i po{iroko, kade {to sovesta na sekoj Albanec ne e taa od nekolku godini porano, mereno vo site sferi na ìvotot, od pravata do obrazovanieto. Glavnoto e deka albanskiot problem e pra{awe koe se diskutira, i sakale ili ne drugite }e re{at, bidej}i denes glavniot faktor sme nie, ova site go sfatile, i zatoa treba da rabotime denes, zatoa {to utre moè da bide docna. Treba da rabotime, zatoa {to vremeto raboti za nas, nie ja imame pravdata so nas. Nema nikoj da ni go odzeme ova pravo.
20
Kosovskata vojna, vojnata vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac kako i vojnata na ONA vo Makedonija, ja pokaàa vitalnosta na narodot koj pove}e od pet godini prebrodi pet vojni kon na{iot vekoven slavomakedonski neprijatel. Vo ovie tri vojni nie ja pokaàvme silata, mu pokaàvme na svetot deka sme obedinet narod, deka ne poznavame granici koga se raboti za davawe pomo{ eden na drug, koga stanuva zbor za golemi pra{awa kako {to e vojnata za prava, vojnata za sloboda i nacionalno dostoinstvo. Nie mu pokaàvme na svetot deka taka kako {to znaevme da se borime, znaeme i da se razbereme, znaeme da sklu~uvame dogovori. Nie mu pokaàvme na svetot deka vojnata ja vodevme vo imeto na mirot, vojnata ja vodevme vo imeto na slobodata i ja vodevme toga{ koga site politi~ki sredstva zavr{ija i koga trpenieto se potro{i, kako {to se slu~i so slavomakedonskite okupatori. Nie vojnata ne ja posakuvavme i ne ja posakuvame, no taa ni ja nametnaa samite Sloveni. Merej}i go na{eto trpenie, na{ata dobra volja i faktot deka ne ni gi donese Gospod kako sosedi koga se sozdade ~ove{tvoto, tuku dojdoa kako okupatori i grablivci vo najgolemiot del na na{ata zemja, odlu~ivme definitivno da se borime za na{ite prava koi ni bea negirani celi decenii. Odlu~ivme da se borime bidej}i i vremeto na nepravdite zavr{i. Albancite sakaat da ìveat slobodni nadvor od ograni~uvawata koi porano bile prisutni vo na{iot ìvot so Slavomakedoncite. Nie ili ìveeme ramnopravni, ili gi stavame granicite tamu kade {to treba, tamu kade {to gi znaat dobro i Slavomakedoncite. Niz celata istorija na ìveeweto so Slavomakedoncite nie sme napadnati i pot~ineti, zatoa {to sme Albanci, i zatoa {to ne prifativme da se narekuvame poinaku. No, nie bevme gordi, sme gordi, i }e bideme gordi {to sme Albanci, bevme gordi i }e bideme gordi so na{ata istorija {to nikoga{ nikomu ne sme mu na{tetile, naprotiv, odevme sekoga{ na pomo{ na sosedite koga }e n$ zafate{e site ista nesre}a. êstopati niz istorijata se stavavme vo odbrana na civilizacijata i po{iroko, pokaùvaj}i visoki ~ove~ki i civilizaciski vrednosti.
21
Kako zaklu~ok
Istorijata na soìvotot so Makedoncite e istorija na borbata za da se dobijat pravata koi ni se negirale od dràvata i od politikata vo Makedonija. Se borevme sistematski bidej}i sistematska bila i politika na asimilirawe na makedonskata dràva. Taa bila orientirana protiv s$ {to e albansko, protiv u~ili{teto na albanski jazik, protiv na{ata kultura i nacionalna istorija. Za Makedoncite nie napravivme golema gre{ka {to sme ìvi, za niv nie bi trebalo da sme mrtvi. No, ete ne se slu~i ona {to go posakuvaa tie, nie dobivme sila od zemjata za koja se borevme i go `rtvuvavme celiot ìvot. Nie dobivme sila od zemjata na na{ite predci koja ni ja ostavija amanet, i amanet }e ja ostavame od koleno na koleno bez da posegneme na nea. Nie se borevme sekoga{ za pravata bidej}i veruvame vo pravdata na sistemite {to gi opfatija na{ite sistemi. Nie veruvavme vo socijalisti~kiot sistem, veruvavme vo jugoslovenskoto bratstvo - edinstvo i bevme izlaàni i persekutirani celi dekadi. Vo tekot na 2001 godina ja sozdadovme ONA, napravivme vojna, pobedivme i go prifativme Ohridskiot ramkoven dogovor, veruvaj}i vo Evropa kade sakame da se integrirame. Nie se borevme na bojnoto pole i izgubivme na masa, izgubivme zatoa {to veruvavme, izgubivme zatoa {to ne gi zemavme vo predvid me|unarodnite konjukturi, ne pretpostavivme deka politikata e izmama na ednata strana kon drugata, pri koja najslabiot go gubi duelot. Na{ite proekti ne se krunisaa so potrebniot uspeh bidej}i vo finalniot moment se zanimavavme so sebesi davej}i se vo nezna~ajni sitnici. Nie se razdelivme i go izgubivme patot vo finalniot moment, se davevme od karieristi~kiot i privle~niot duh na neprijatelot. Politikata i politi~arite vo krajniot moment pokaàaa deka se pod nivoto na sovesta na narodnite masi, u~esnici vo {trajkovi, demonstracii ili vojna. Poradi li~ni interesi i karierizam vo imeto na razbiraweto se napraveni popu{tawa, koi vo nekolku slu~ai go terale nazad na{eto nacionalno pra{awe. Istorijata na stremeìte na albanskiot narod, koj ìvee vo takanare~enata Makedonija, ima nekolku va`ni elementi, koi poradi gorenavedenite pri~ini, no i od me|unarodnite konjukturi, ne odnele kon kone~noto pridobivawe na pravata spored me|unarodnite dokumenti, do samoopredeluvawe za otcepuvawe i obedinuvawe so mati~nata dràva.
22
Sozdavaweto na ONA i odvivaweto na vojnata e eden vrven moment na obidite na albanskiot narod vo svoite krai{ta vo Makedonija. So vojnata koja ja vode{e toj, ja predizvika makedonskata dràva i nejzinata politika na diskriminacija i asimilacija i dade jasni signali deka zavr{ilo vremeto koga eden makedonski policaec sedel vo edno selo, pominalo edna{ zasekoga{ vremeto koga se odlu~uvalo bez Albancite za albanskoto pra{awe. Kako zapo~na, kako se odviva{e ovaa vojna i kako zavr{i e edno drugo pra{awe, koja ne e tema nitu na ova pi{uvawe nitu na knigata koja ja imate vo racete, no sakam da kaàm deka kako golem nastan za narodot, taa pokaà deka bez vojna i bez prolevawe na krv, ne doa|a slobodata i nezavisnosta. Narodot vo voenite zoni go vide heroizmot na negovite ~eda, toj ja vide hrabrosta, go vide juna{tvoto i se bore{e ramo do ramo so borcite za nadminuvawe na pre~kite i na te{kotiite na vojnata. Narodot dobro pameti kako bea nare~eni vo po~etokot negovite ~eda i kako ja dobija me|unarodnata poddr{ka. Sekoj dobro znae deka kolku pove}e si odlu~en za vojuvawe, {to pove}e nastojuva{ vo postignuvawe na celta, tolku pove}e ti se veruva, tolku pobrzo i pove}e ja dobiva{ poddr{kata. Toa go pokaà i vojnata na ONA vo tekot na 2001 godina. Vojnata zavr{i so dogovor kako sekoja vojna. Dobar ili lo{, toa }e go pokaè vremeto. Ima{e ili nema{e podobro re{enie od toa, isto taka vremeto }e go kaè svojot zbor ? Ohridskiot dogovor pretstavuva{e predizvik za vojnata, predizvik za na{ite `rtvuvawa i za na{iot trud. ]e im ostaneme dol`ni na padnatite borci na vojnata dokolku vo celost ne se realizira idealot za kogo tie se `rtvuvaa. Prifa}aj}i go Ohridskiot dogovor, nie prifativme da ~ekorime po eden miniran pat, poznat od istorijata. Prifa}aj}i go ovoj dogovor, politi~koto rakovodstvo na ONA prifati da odi niz se~ivoto na me~ot, istovremeno go prifati i porazot i pobedata, i se nadevame da se slu~i ova poslednoto, da pobedime. Odej}i po se~ivoto na me~ot, treba da se presmeta o~ekuvaniot neuspeh. Treba da se bide vo gotovnost, zatoa {to nemame ve}e vreme za ~ekawe. Ova ne go barame nie so èlba, tuku ova go bara iskustvoto {to go imame so politikata na makedonskata dràva, koja i pokraj me|unarodniot pritisok prodolùva da bide isto tolku {ovinisti~ka kolku i porano. Sekoj den koj pominuva pokaùva deka tie ne promenile ni{to vo nivnata politika kon nas. Tie prodolùvaat nas da ne ocenuvaat kako pot~ineti. Sekoja povr{inska i propagandisti~ka promena vo nekoj zakon i zakonski akt tie go pretstavuvaat kako predavstvo na nivnoto nacionalno pra{awe.
23
Ova go ima vnatre vo sebe i dobroto i lo{oto. Go ima dobroto bidej}i go potvrduva na{iot somne` deka so Slavomakedoncite nikoga{ ne moème da bideme ramnopravni, bidej}i tie nikoga{ nema da ja prifatat ovaa nova realnost. Lo{oto e {to nie prodolùvame da ja ~ekame promenata od Gospod i se raduvame so milosta koja ja davaat so mnogu vreva slavomakedonskite politi~ari, i so vrevata koja ja pravat na{ite politi~ari na vlast za boèm golemite postignuvawa. Od neboto ne pa|a ni{to, treba mnogu da se raboti. Treba pove}e da gi iskoristime kako {to treba momentite koi gi imame pred nas. Momentot vo koj se nao|ame e vo na{a polza, no i nie treba da go iskoristime kako {to treba ovoj moment. Vakvi momenti retko se povtoruvaat vo istorijata na edna nacija, pa zatoa ne treba da go izgubime toj moment. Iskustvoto od vojnata na ONA, od Kosovskata vojna, od vojnata vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, go pokaùva toa {to go rekol golemiot ideolog na na{ata prerodba Sami Fra{eri deka: ako ima{ polna pu{ka, pravata moè{ da gi dobie{ so sila. Ova treba da bide zakonot na ìvotot so Slavomakedoncite. Kade bea i kade se denes krai{tata naseleni so Albanci? Kako se naseleni deneska Prilep, Bitola, Brod, Ohrid itn.? Ova treba da go imame na um, ova e zaklu~ok nad zaklu~ocite, drug ne veruvam deka moè da ima, kolku i da se se}avame na istorijata. Ovoj zaklu~ok e i eden povik za vremeto {to doa|a. Vremeto raboti za nas, no nie treba da bideme vnimatelni kon politikata za da ne padneme vo nejzinata stapica, kade se protkajuvaat razli~ni kontroverzni planovi na evropski plan i po{iroko. april - avgust 2003 godina
24
evrOPSKata DiPlOMatija i POlitiKa na iSt naîn KaKO i PreD StOtina GODini Si Pravi eKSPriMenti vO neMirniOt BalKan. taa Se OBiDuva SO BarutOt KOj GO nOSi, SO POlitiKata [tO ja vODi Da ja OPravDa Starata iZreKa DeKa BalKanOt e Bure Barut. taa GO Pali i GO GaSi OvOj Barut OnOlKu Pati KOlKu [tO Bara nejZinata POtreBa i nejZiniOt intereS. taKa Se SluîlO i taKa neMa SOMnenie DeKa ]e Se Sluî i vO iDnina. vreMetO Bara Da BiDeMe vniMatelni Za Da ne PaDneMe KaKO Plen na Ovie POlitiâri KOi OtrOvOt GO Serviraat KaKO MeD.
2
alBanCite vO POrane[na juGOSlavija i evrOPSKata DiPlOMatija

(Bele{ka na denot)
Raspadot na Jugoslavija sozdade vojni, gi razbudi raspnatite problemi, sozdade novi uslovi za da se re{at site nacionalni problemi, koi pove}e od pola vek ja grizea ve{ta~ki sozdadenata Jugoslavija na bratstvoto i edinstvoto. Kapakot na obedinetite Republiki se otvori i site izlegoa od {i{eto i ne e mo`no da vlezat ve}e, kako i da ja etiketira{ nea, multietni~nost, integrirawe, sorabotka, nezavisna unija itn., tie imaat zna~ewe na bratstvo-edinstvo, kako vo vremeto na Tito. No, {to stanuva so propagandata za vlez vo Evropa? [to se zboruva{e i {to se napravi na sostanokot vo Solun na 17. 6. 2003 godina? [to se zboruva{e na ovoj sostanok za balkanskite dràvi? [to se zboruva{e za Kosovo, Makedonija i Albanija? Mnogu pra{awa moè{ da postavi{, mnogu pra{awa moàt da se rodat, no te{ko deka moè{ da im odgovori{ to~no. Samata Evropa, na mnogu problemi ne im na{la re{enie vo sklop na Evropskata unija. Taa s$ u{te ima mnogu me|usebni problemi, kako za problemot na voda~ot, taka i za problemot na odnosite so Amerika. Starata Evropa te{ko deka }e stane mlada, i pokraj èlbata na site, koga ja zamisluvame i nea da ja gledame kako Amerika. Vo ovoj sklop, sostanokot vo Solun ostavi da se razbere deka so siroma{niot Balkan, u{te pomalku so Slavomakedoncite i Albancite nema vreme da se zanimava ~ovek. Zada~ata dadena na na{ite politi~ari za da se integrirame najprvin eden so drug, a potoa so golemoto evropsko semejstvo zna~i: Sozdadete ja u{te edna{ Jugoslavija, razvivajte ja va{ata ekonomija, a potoa }e vidime {to }e napravime. Ova zna~i: Odete i sretnete se koga }e sozreat smokvite. Nie znaeme deka koga ima smokvi ima i prijateli, no dobriot prijatel se poznava vo te{ki denovi. Na{eto iskustvo od sostanocite i drugite konferencii e gor~livo. Ovoj pat vo Solun ne se slu~i ona {to se slu~uva{e na drugite konferencii, od Berlinskata konferencija do onaa na Bujane, kade na Albancite im bea grabnati i prisvoeni nivnite teritorii (kade bila i kade e sega etni~kata albanska granica?), no n$ ostavija na na{ata lo{a sre}a, da se razvivame i
2
da se integrirame pome|u na{ite neprijateli koi nikoga{ ne gi izmenile grablivite i prisvojuva~kite stremeì kon nas. Na po~etokot na ovoj vek, koga nie o~ekuvame da se popravat gre{kite napraveni vrz grbot na Albancite, koga izvojuvavme tri vojni i proleavme reki krv, koga pokaàvme deka znaeme da se borime, no znaeme i da se dogovorime, evropskata politika predlaga razni opcii, navidum novi koi kako {to gi komentirale mnogu analiti~ari, kako {to komentiral i amerikanskiot vesnik Wujork tajms deka Evropskata unija saka povtorno da sozdade Golema Jugoslavija. Ne e slu~ajna izjavata na eden slu`benik na KFOR vo Kosovo koga veli: Silite na KFOR }e se zamenat so zaedni~ki sili sozdadeni od vojnici na Srbija, Crna Gora, Kosovo, Makedonija, Albanija i dr. Ovie insinuacii i stavovi, vo vremeto koga se o~ekuva da se otvorat pregovorite za nezavisnosta na Kosovo se namerni, i pokaùvaat deka povtorno silite na Evropa nemale i nemaat dobra èlba za da go re{at problemot na pove}e od tri milioni Albanci, koi ìveat podeleni od mati~noto steblo i pome|u sebe. Ovie politi~ki dvièwa, ovie regionalni inicijativi, ovie dvojni i trojni sredbi, ovie ministerski sredbi za borba protiv korupcijata i bezbednosta za granicite, ja sozdavaat la`nata ideja, deka so Slavomakedoncite se sreduvaat odnosite. Tie ne nosat ni{to novo vo re{avaweto na albanskoto pra{awe, koe ostanuva nere{eno. Ovaa vreva {to se pravi, treba da gi potseti Albancite na istorijata, kade i da se, kade i da rabotat: Da se potsetat na Sanstefanskiot dogovor od 1878 godina, na Berlinskiot kongres tri meseci podocna, na Konferencijata na ambasadorite vo London vo 1913 godina, na Versajskiot dogovor, koi so nivnata nepravda na {teta na malite narodi, a osobeno kon Albancite sozdadoa etni~ki problemi, koi kako i porano i deneska se bure barut za Balkanot, koi se palat odvreme-navreme, sekoga{ koga se sozdavaat novi uslovi za napredok i promena, no i koga nim }e im bide potrebno. Problemot na granicite na albanskite teritorii, naseleni so Albanci, pritisokot koj se vr{i za da se sfati poinaku realnosta od evropskata politika, kako i servilnosta i dene{nata neorientiranost na politikata, od dràvna vo nacionalna, go spre~uva, no ne moè da go sopre realiziraweto na sonot na na{ite prerodbenici za da ja napravat Albanija - Albanija. Dene{nata multietni~nost ne e pove}e od bratstvoto i edinstvoto na Tito. Taa im odi vo polza samo na Slavomakedoncite. Nie ve}e nemame vreme za gubewe, da `rtvuvame i da im pokaùvame na Slavomakedoncite deka nie sme za toa da ìveeme kako bra}a, toa im go kaàvme nim, im go pokaàvme, pove}e od {est decenii gi trpevme nivnite varvarstva, pot~inuvaweto, potcenuvaweto, i desetici drugi bes~estija, koi ne ubedile deka so Slavomakedoncite kako ramnopravni ne moè da se ìvee pove}e. Ovaa rabota treba da ja pravat na{ite politi~ari kade i da se, vo Tirana,
2
Pri{tina ili vo Skopje, koi bez nikakva servilnost i so dostoinstvo, so verba vo vistinata, da im ja kaàt vistinata na site visoki evropski pretstavnici koja se gleda kako vo son~evata svetlina, da im dadat argumenti koi se beskrajni vo vrska so faktot deka samite Slavomakedonci ne ja sakaat ramnopravnosta so Albancite. Tie samite sakaat etni~ka dràva bez Albancite. Vo nivnata krv vlegol {ovinisti~kiot antraks, kogo go nasleduvaat od koleno vo koleno. Pove}e etni~kite dràvi pokaàle deka se urivale od kavgite, qubomorata i starite i novite inaeti. Tie pokaàle deka nemaat idnina, tolku pomalku vo Balkanot, kade {to krvta protekla kako reka, kade {to samo na krajot na ovoj vek se slu~i toa {to ne moè{e da se veruva deka se slu~ilo nitu pet veka porano. Bea masakrirani i bea pokrieni so zemja iljadnici civili, vo masovni grobnici, kade {to ekshumacijata prodolùva i dendeneska, kako vo Kosovo i nasekade vo porane{na Jugoslavija. Ne znam kako do den-deneska s$ u{te veruvame deka u{te moè da postoi {ansa, za procutot na multietni~kite dràvi na Balkanot, ne razbirame so kakva logika }e se praznuva vo ist den, denot na padnatite borci na sprotivstavenite kampovi. Kogo }e go obvinuvaat i kako }e ja pi{uvaat istorijata? Ovie i desetici argumenti, ovie i desetici pra{awa, koi moème da gi postavime, n$ upatuvaat do vistinskiot zaklu~ok deka samo sozdavaweto na etni~kite dràvi }e go spasi Balkanot od zloto i od starite i od novite inaeti. Samo etni~kite dràvi }e go spasat Balkanot. Ova e re{enieto, pati{tata treba da se pobaraat. Sekoe ostavawe da visat problemite koi se predloèni za re{avawe, zaedno so problemot na Albancite, koj e najva`niot, }e ima nepredvidlivi posledici i ne moè da se korigira podocna. Albanskiot narod, ne e kako porano, toj stanal svesen za toa {to mu pripa|a, dobro znae {to mu zele, dobro znae kade bea i kade se denes etni~kite granici. Albanskiot narod dobro znae deka site odluki, koi se doneseni do deneska na {teta na albanskite krai{ta, se doneseni bez da se pra{a. Doneseni se odluki za da gi zadovolat èlbite na drugite, na na{a {teta, od strana na Golemite sili, i od niv barame pravdata da se vospostavi {to poskoro. Vo ova vreme, na krajot na vekot, samite Albanci koga vidoa deka slovenskiot no` im stigna do sr`ta, i koga vidoa deka moàt da izgubat vo celost, se izdignaa i povedoa tri vojni, vo Kosovo, vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac i vo Zapadna Makedonija (albanska). Vo trite vojni povtorno se zame{aa Golemite sili i so konferencii, sostanoci, rezolucii, ramkovni i ustavni dogovori dadoa ne{to, n$ ostavija da zdivneme malku, no so ovie site se nezadovolni. Ova be{e polovi~no re{enie. Albanskiot problem ne e re{en, nitu vo Kosovo i nitu vo drugite albanski krai{ta.
2
Ohridskiot dogovor, za kogo na golemo se pravi odek, kako najdobro re{enie, ne go re{ava pra{aweto vo Makedonija, toj ostanal da visi, s$ e vo eksperimentirawe. So napravenite vojni albanskiot problem ne e re{en tuku samo e postaven za re{avawe. Vo ovie uslovi Evropa i SAD treba da go gledaat so presedan albanskoto pra{awe, bidej}i proleanata krv s$ u{te ne e isu{ena, padnatite od grobi{tata apeliraat i pra{uvaat: - [to stana so na{iot amanet? - Majkite so taga pokraj grobi{tata kaùvaat: - ]e se osvetime. Vo horizontot se gleda vojnata. A za da nema vojna, so dogovori, so konferencii da ni se vrati dolgot, da ni se dade slobodata za koja sme proleale mnogu krv (za da ne se ostavaat Albancite podeleni vo pet dràvi) i povtorno nema da ja za{tedime ako ima potreba. Zatoa politikata na Evropa i na SAD zaedno so voda~ite na politikata na Balkanot da gledaat so zdrava logika na pra{aweto na granicite, {to ostanalo da visi kako jabolko na razdorot za Balkanot. Bez re{avawe na problemot so granicite i na pra{aweto na Albancite koi ìveat podeleni vo nivnata zemja, otcepeni od stebloto, te{ko deka nekoga{ }e ima mir vo nemirniot Balkan, od starite i novite inaeti i nepravdi. Tetovo, 27 oktomvri 2001 godina
2
nie niKOMu ne Mu DOl@iMe

(voznemiruvawe)
Patuvam niz istorijata, voznemiren i naluten istovremeno. Ja prelistuvam istorijata, odam napred i povtorno se vra}am nazad, ~ekoram povnimatelno, miren, gledaj}i ja sekoja traga koja ja ostavila istorijata. Odej}i i ~itaj}i, niz pametot mi doa|aat stotici mislewa, desetici pra{awa, na ni{to ne se somnevam od toa {to sum pro~ital, bidej}i se tekstovi koi strancite gi napi{ale za nas Albancite, od genezata do dene{nite denovi. Toa se nivnite argumenti za vojnite, granicite, jazikot, kulturata, za toa {to sme go ostavile zad nas, i za toa {to go barame denes. Baram, no ne moàm da najdam nekakov somne` za istorijata na mojot narod, ne nao|am nekoj temen del, koga nekomu sme mu zgre{ile. Naprotiv, so ovie sosedi so koi deneska se grani~ime, u{te koga do{le kako nomadi, sekoga{ sme im do{le na pomo{. So niv sekoga{ sme ja delele bolkata na vojnite, sme gi lekuvale ranite. Sekoga{ sme bile so oru`je vo raka pokraj niv, iako tie go zaboravile dobroto. Na{ata pomo{ i poddr{ka gi iskoristile i se potrudile da n$ potkleknat i potcenat vo o~ite na svetot. Tie sekoga{ podignuvale desetici alibi za Albancite, za zemjata kade {to sme ìveele i ìveeme, u{te koga nastanal ìvotot na zemjata. Tie do{le, i celo vreme mislele i dejstvuvale kako grablivci. Tie gi grabnale od na{ata zemja najvitalnite delovi, i deneska po vojnite koi gi izvojuvavme, na krajot na XX vek i na po~etokot na noviot milenium, baraat da n$ dràt pod nivnoto tutorstvo, sakaat da n$ ubedat deka ne sme sposobni da gradime dràva, postavuvaj}i uslovi i ramki vo na{iot rast, koga i samite tie rastele i se razvile nad ovaa zemja i pod ova nebo. Za niv Kosovo s$ u{te e del od neuspe{niot sojuz Srbija - Crna Gora. Kakva monstruoznost, kakov {ovinizam! S$ u{te na Slovenite im odi napamet deka Kosovo e del od Srbija. No, zo{to be{e proleana krvta? Gledaj}i gi ovie pi{uvawa i prepi{uvawa, koi ne gi mrda ni{to od mesto, so pravo mi se ra|a pra{aweto: Zo{to sme vakvi nie Albancite, podeleni vo pet dràvi, siroma{ni i bez edna obedineta dràva? Odgovorot e jasen: nie (sme ja napravile) istorijata, tie ja pi{uvale kako {to moèle, laèle i intrigirale, go sozdale |avolot i n$ napravile
30
so opa{ka, no istorijata zboruva vo na{a polza. Sonceto so re{etka ne se pokriva. I za Albancite }e svetne sonceto, kako {to sveti nivnata istorija. Poradi ovaa vistina mi se rodija mnogu pra{awa, deka so rabota i so posvetenost sekoj Albanec tamu kade {to ìvee treba da mu odgovori, zatoa {to nemame vreme za ~ekawe. Koga nie }e ja imame na{ata zaedni~ka dràva? Koga nie }e odime slobodni eden kaj drug? Koga Albancite zaedno }e gi doìvuvaat zaedno ubavinite koi im gi podarila prirodata? Koga Albancite }e gi stavat vo upotreba zemnite i podzemnite bogatstva, ~istiot vozduh na moreto i na na{ite ubavi alpi, koga li }e go stavime vo na{a upotreba ~istiot pesok na jadranskoto i jonskoto krajbre`je, koga li }e go stavime vo slu`ba na Albancite seto toa {to e albansko...? Koga...? Koga...? Od ovie pra{awa se ra|aat mnogu drugi pra{awa: [to sme im napravile {to ne n$ ostavaat da rasteme i da se razvieme vo na{eto leglo, kako i site drugi narodi? Kakov dolg imame kon niv? Zo{to im pre~i na{iot napredok i razvitok? A jazikot, obi~aite, tradiciite? A na{eto nacionalno zname, kakvo zlo im donelo...? Ni{to, sigurno ni{to pove}e od inferiornosta i opskurnata qubomora koga gledaat deka sosedot e podobar od sebe si. Pravoto na drugiot se napa|a, ubavoto se stremi, bogatstvoto se posakuva i se grabnuva. Ova bilo moto na na{ite sosedi koi sme gi probale niz istorijata. Ova vreme pomina kako {to pomina. Nie nikomu ne mu dolìme, no ni dolàt i do{lo vremeto da ni vratat, vremeto ne ~eka. Deneska dodeka ne e docna, vo ovoj svet treba da se namirat i dolgovite i grevovite. [ipkovica, 24 juli 2001 godina
31
Krvta na PaDnatite BOrCi, truDOt i @rtvuvaWata na BOrCite na Ona eDen Den ]e Se naGraDat
eDnO neiSPratenO PiSMO Za GOSPODinOt aBaZ
Gospodine abaz! Zaminuvaj}i od [ipkovica, mestoto kade {to jas gi pominav te{kite denovi na vojnata, vo nemo`nost da zboruvame, no i zatoa {to jas gledam deka Vie ste se opredelile za da go potpi{ete toa {to se gotvi vo Ohrid bez va{e prisustvo, Vi go pra}am ova pismo bidej}i ~uvstvuvam obvrska kako voen voda~ da Vi go kaàm moeto krajno mislewe, bidej}i razgovorot {to go vodevme pred razdelbata ne be{e prijaten, kako za Vas taka i za mene. I Agron voop{to ne be{e soglasen so toa {to rekovte Vie za naseluvaweto na na{ite teritorii so Albanci, i izleze nadvor revoltiran. Sigurno i Vie se izrevoltiravte koga mene mi rekovte: - Ajde, zemi go ti upravuvaweto na armijata? Vo okolnostite na toj revolt bez da sakam da Ve navredam i da pokaàm deka sum nekoj Vi rekov: - Nie si zaminuvame, dokolku rabotata odi kon vojna, nie povtorno }e dojdeme ovde, ili tamu kade }e ima potreba na{iot nacionalen interes. Jas imav mnogu da kaàm, no vo tie uslovi vidov deka e nevozmo`no, Vie bevte odlu~ni vo Va{iot pat kon dogovorot. Vo mislite Vie imavte drugi ubeduvawa. Va{ata strategija za nacionalnoto pra{awe, a osobeno za albanskiot narod vo Makedonija be{e mnogu dolgoro~na, ne mislam deka }e se postigne za mnogu pokolenija. Razvitokot i rastot na eden narod ne moè da se sporedi so minatoto tuku so perspektivata na idninata i sporeduvaj}i go so ~ekorot na rastot i na razvitokot na narodite koi moàt da li~at na nas, so mnogu zaedni~ki karakteristiki. Za da ne Vi ostanam dolèn Vam i na moite drugari od vojnata, koi se stremea kako nas koga ja zapo~navme vojnata, Vi go pra}am ova pismo. Bez da sakam da Ve intrigiram, da Vi ja negiram rabotata koja ja izvr{ivte, bez da sakam da gi namalam Va{ite zaslugi i da pokaàm deka
32
i jas sum nekoj, no poradi `rtvuvawata, stradawata na vojnata, poradi zaedni~kata rabota i poradi me|usebnoto razbirawe {to sme go imale vo tekot na fazite na razvojot na vojnata, Vi gi izjasnuvam moite mislewa za o~ekuvaniot razvoj, deneska, utre i vo perspektiva. Jas insistiram deka Vie treba da mu se vratite na misleweto da bidete pretstavnik na ONA na pregovara~kata masa i da pobarate pove}e otkolku {to e opredeleno vo Ustavot od 1974 godina, nezavisno od toa {to ne e realizirano (zatoa {to gledam deka ne ste za prodolùvaweto na vojnata). Treba da pobarate mnogu, pove}e otkolku sakaat da ni dadat. Inicijativata e vo na{ite race, vojnata ja imame dobieno na teren i zakonot treba da go formuliraat pobednicite, a ne gubitnicite, nie sme so na{eto pravo, ne treba da ja izgubime {ansata za da go dobieme toa {to ni pripa|a. Nastojuvam da bide na masa politi~kiot pretstavnik na ONA i poradi faktot {to ne moè da & se veruva na politikata na tie koi deneska gi pretstavuvaat Albancite za da go postignat dogovorot. Tie se precenija sebesi i ne moè da im se veruva. Tie ne ja zasluùvaat ni najmalata po~it nitu od obi~niot narod, nitu od borcite, koi so u~estvoto vo vojna gi kontestiraa niv. Vi se molam, nemojte da dozvoluvate da se ubie verbata na borcite, ne dozvoluvajte da se zloupotrebi krvta na padnatite borci. Jas stravuvam deka po ovoj dogovor, {to vi se nametnuva Vam, borcite na ONA, nivnite semejstva, ne samo {to nema da dobijat nikakvo pravo, tuku }e bidat sledeni i }e bidat persekutirani, kako {to se slu~ilo porano so tie koi{to se stremele kon podobar ìvot, so tie koi gi pobarale svoite najelementarni prava. Nastojuvam da bide vo pregovorite na{iot pretstavnik, zatoa {to nikoj pove}e od nego ne }e znae da argumentira {to bara, i zo{to bara narodot. Nikoj podobro od nego nema da im kaè na evropskite pratenici deka ovie borci, na koi pove}e od s$ im e àl za nacijata, vo po~etokot na XXI vek ja baraat slobodata, nea, poradi koja se obvinuvaat kako teroristi, koja drugite ja dobile stotina ili dveste godini porano. Ovie borci, go baraat so sila toa pravo {to nivnite tatkovci go pobarale desetina pati, na miren na~in, najmalku vo ovie pet-{est posledni decenii, vo Jugoslavija na bratstvoto i edinstvoto, i poradi toa bile pretepani, doìveale mizerna tortura, pominale po desetici godini vo zatvor i is~eznale bez da ostavat traga. Go istaknav ova, ne zatoa {to Vie ne go znaete, tuku za da im go kaète na pretstavnicite, na Solana i na Robertson. Da im kaète {to e napraveno so Albancite vo ovie prostori. Da im kaète nim kako i so kakva sila se is~isteni etni~ki: Bitola, Prilep, Veles, Brod i dr. gradovi naseleni so Albanci. Da im kaète nim koi go iniciraa primirjeto, deka za vojnicite na ONA koi se ubivaat vo primirjeto inicirano od niv ne se kaùva nitu eden zbor (od me|unarodnite pretstavnici) dodeka za slavomakedonskite
33
vojnici, ubieni vo tekot na vojnata, se slu{a glasot na site me|unarodni pretstavnici, i n$ obvinuvaat od site prestolnini na Evropa: Pariz, London itn. Kaète im deka ovoj stav ne e praveden. Deùrnite sudii ne treba da bidat ednostrani, so ovie stavovi ne se odi kon mirot tuku kon vojnata. So ovie stavovi se zgolemuva nedoverbata za evropskite prijateli. Ova tie go pokaàa i vo Ara~inovo, kade {to razli~no od toa {to se vetuva{e, go ostavija Ara~inovo slobodno da se pretrese od Slavomakedoncite, ostavaj}i vo Ara~inovo da se vrati samo slovenskoto naselenie. Za Albancite se vadat razno-razni ve{ta~ki pre~ki, za tie da ne se vratat. Istorijata e tvrdoglava, i pokaà deka kolku {to sme posilni nie Albancite, tolku pove}e stanavme protagonisti vo re{avaweto na na{eto nacionalno pra{awe. Ne sakam da odam daleku, no sakam da Ve potsetam deka i na{ite bra}a vo Kosovo, vo po~etokot na vojnata bea nare~eni teroristi, no nivnoto nastojuvawe, neprekinatata vojna kako na teren, taka i na diplomatski plan, pridonese kon poddr{kata na me|unarodniot faktor, dodeka stanaa partneri so NATO, vo borbata protiv Milo{evi}. Se razbira edna situacija ne nalikuva na druga, no edno treba da imate predvid: Bez vojna ne moè da se dobie slobodata, bez nastojuvawe ne moè{ da go zeme{ toa {to ti pripa|a: Ako deteto ne pla~e, nitu majka mu nema da se seti za da go nadoi. I na masa treba da se vojuva. Politikata e umetnost na lagata. Nie bevme izlaàni mnogu pati na masa, pa poradi ovoj strav, i kako {to veli pogovorkata, ako se izgori{ od mlekoto treba da go duvne{ i kiseloto mleko. Gospodine abaz! Jas so mojot kolega }e odime zatoa {to n$ ~ekaat drugi raboti. Mojot ìvot nitu po~nuva nitu zavr{uva tuka. Jas ja poznavam vojnata, i mislam deka samo po pat na vojna moè da se postigne slobodata i da se realiziraat stremeìte na Albancite, za da ìveat slobodni vo nivnite eti~ki teritorii. Ponedelnikot na Ohridskiot dogovor doa|a, i ne sakam so moi o~i da gledam kako se razoruùvaat tie koi nikoga{ ne se razoruàle, i da se razoruàt bez da ja vidat so o~i slobodata, tuku samo par~iwa hartija, koi ne veruvam deka }e najdat nekakva primena. Zaminuvam so verba deka krvta na padnatite borci, trudot i `rtvuvawata na site borci, nema da odat naprazno, tie eden den }e bidat nagradeni. Vremeto nema da zadocni, koga site }e sfatat deka sme napravile samo eden ~ekor vo pravec na vojnata, za da gi zasluìme so dostoinstvo pravata koi ni pripa|aat. Kako edna od najstarite nacii vo Evropa, sme napravile samo eden ~ekor vo pravec na re{avawe na na{eto nacionalno pra{awe.
34
Ostanuvam so verba deka va{ata inteligencija }e najde sila vnatre vo sebe, za da gi napravi potrebnite korekcii, situaciite da se iskoristat vo polza na na{iot nacionalen interes, nasproti slavomakedonskata policija i armija. Vo tekot na periodot na razoruùvaweto da ne se najdeme nepodgotveni. Imam verba deka }e gi ~uvate borcite i komandantite na vojnata kako najskapoto ne{to {to go dala ovaa narodna vojna. Imam verba deka }e go internacionalizirate sekoj incident {to }e go isprovocira slavomakedonskata politika, armija ili policija. Jas gledam dobro deka od slavomakedonskata strana ni{to ne se pravi so volja i so èlba, i deka sekoj politi~ki ~ekor koj se pravi, se pravi poradi nametnuvaweto na me|unarodnite pretstavnici. Nitu dràvata, nitu slavomakedonskata politika, nemaat i nema da go imaat potrebnoto razbirawe za da se realiziraat na{ite prava, ili bilo {to da se re{i vo Ohrid. Vo nivniot pe~at, vo radio i televizija, im duvaat samo na smrdlivite {ovinisti~ki vetri{ta. Sekoja promena koja zboruva za realizirawe na pravata na Albancite, tie ja pretstavuvaat kako golema zaguba, kako predavstvo, {to boèm & se pravi na nivnoto nacionalno pra{awe. Ova go pravat za da go spre~at postignuvaweto na dogovorot, kako {to }e pravat i utre, za go spre~at negovoto sproveduvawe vo praktika. Se razbira deka sekoja rabota koja napreduva denes vo pregovorite, se pravi so me|unaroden pritisok. A utre? ]e sedat li me|unarodnite pretstavnici so nas?! @ivotot e dolg. Kompromisite se privremeni, tie brgu se zaboravaat, i rabotite preminuvaat povtorno tamu kade {to bile, vo tradicijata. Nie imame potreba za golemi promeni, nie imame potreba za urivawe na konceptite na ìveeweto so edna druga nacija, vo sprotivno ne se ìvee. Ova pismo go zavr{uvam so veruvawe deka s$ }e se sredi i }e bide dobro. Vremeto vo ovoj po~etok na vekot raboti za Albancite, i Albancite rabotat za sebe, nezavisno od nekoi pre~ki, koi gi stava denes politikata koja trgnala od momentalnite interesi, a ne od tie na perspektivata. Rekata izlegla od koritoto i nema sila koja }e ja sopre. Vo momentot na golemite previrawa, od narodot izlegle negovite predvodnici. Ova }e se slu~i, zatoa {to nema drug pat. Za nejasnostite vo mislewata ili vo sugestiite izvinete mi. Za s$ {to napi{av, trgnav od dobroto, sekoe mislewe doa|a od dobrata èlba i moite bra}a vo ovie krai{ta (Makedonija) da gi dobijat tie prava koi im pripa|aat kako avtohtoni vo nivnite vekovni krai{ta. So po~it Deti (More)
3
Brodec, 9 avgust 2001 godina
POraDi viStinata
(replika so vlado Bu~kovski, Minister za odbrana na PjrM)
Gospodine Bu~kovski! Vie dojdovte vo Tirana, vo tatkovinata na Va{ite sodràvjani, i Va{eto doa|awe vo albanskata dràva n$ za~udi. Ovaa poseta gi za~udi site Albanci, kade i da se, vnatre i nadvor od dene{nata dràvna granica na Albanija. Gi za~udi i Va{ite sodràvjani, koi se borea za prava, i koi deneska se vo mati~nata tatkovina, za da se odbranat od zatvorite i persekuciite na Va{ata vlast, bidej}i Vie ja odbivate amnestijata za borcite koi se borea za elementarnite prava kako retko koga vo civiliziraniot svet. Se ~udevme, no veruvavme vo eden moment, deka i Vie se civiliziravte i dojdovte kaj tradicionalnite sosedi za da zboruvate ~esno so pretstavnicite na albanskata dràva, za da sorabotuvate za sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, za ispolnuvaweto na pravata na Albancite, iako ova ne mu li~i na ministerot za odbrana na edna zemja. Vo sprotivnost na ona {to go mislevme, ili {to go imavme kako èlba, se slu~i toa {to ne sme ni go predviduvale, a niti go mislevme nekoga{. Za prvpat slu{ame edno te{ko obvinuvawe kon albanskata dràva, deka na sever na na{ata dràva se bazite na teroristite koi ja napa|aat PJRM. Ova obvinuvawe se stava vo Va{ata usta, veruvaj}i mu na eden vesnik, a ne na Va{ite specijalizirani slu`bi za razuznavawe, ili na nekoja druga dràva. Ova obvinuvawe ima cel da sozdade vreva, za da go pokrie osporuvaweto na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, za da sozdade incidenti vo granicata so albanskata dràva, pri vra}aweto na vojnicite na ONA, koi deneska prestojuvaat ilegalno vo ovaa dràva, vo Kosovo i vo drugite dràvi, poradi stravuvaweto od Va{eto persekutirawe. Pridobivaj}i od me|unarodnata sorabotka za borba protiv terorizmot, sakate da ja izedna~ite borbata na ONA so teroristi~kata borba, za da ne se primenat pravata na Albancite, predvideni so Ohridskiot dogovor.
3
Poradi ovaa vistina, jas Vi postavuvam realni fakti, za toa {to se slu~i vo PJRM: deka nieden vojnik na ONA ne e podgotven kako terorist nadvor od negovite etni~ki teritorii. Poradi vistinata, nie ja kritikuvavme Vladata na albanskata dràva za mnogu toleranten odnos vo odbrana na Albancite na PJRM. Nie ja kritikuvavme albanskata dràva za dadenite naredbi vo pravec na zavr{uvawe na konfliktot na 2001 godina. Ja kritikuvavme albanskata dràva {to ja prizna PJRM kako dràva (koga vas ne ve priznaa va{ite bra}a od ista krv) bez postavuvawe na uslovi vo tretiraweto na davaweto na pravata na Albancite vo nivnite etni~ki krai{ta (vo PJRM). Vie znaete mnogu dobro deka vo granicite so albanskata dràva nikoga{ nemalo preminuvawe na oru`je i na lu|e. Namerno za da ne se kompromitira albanskata dràva nie ne izvr{ime nikakvo voeno dejstvuvawe protiv armijata i va{ata policija na granica. Go napravivme toa zatoa {to znaeme deka sekoga{ izvorite na krizata vo va{ata dràva gi barate nadvor od PJRM, so istaknat {ovinisti~ki duh, podignuvaj}i se sebesi i potcenuvaj}i gi drugite, kako {to napravivte so aktuelnata vlada na albanskata dràva. Vie dobro znaete kako zapo~naa voenite dejstvija na ONA. Tie zapo~naa samo kako pritisok vrz va{ata vlada, za da se re{at pravata vo sklop na me|unarodnite dokumenti, pa zatoa, u{te vo vtoriot den na borbite vo Kumanovo se pobara primirje za da se razbereme. Nie pobaravme vo prv red sednuvawe na pripadnicite na ONA vo pregovori i poradi mirot i stabilnosta, kako rezultat na va{eto nastojuvawe, nie prifativme da se pretstavuvame od politi~kite partii na Albancite, iako so nivnoto pretstavuvawe vo Parlamentot na va{ata vlast ne se opravdale sebesi. Va{eto nastojuvawe, nepriznavaweto na ONA i na nejzinite barawa, surovoto dejstvuvawe kon selata vo Kumanovo, kade bea ubieni i bea raneti mnogu civili, bea izgoreni i bea uni{teni stotici ku}i, kako i baraweto na narodot za da gi odbranime od va{ite varvarstva n$ prinudi da ja eskalirame vojnata, da se organizirame, da se opredelime i da sozdademe celosni strukturi na dejstvuvawe na edna vistinska narodna armija. Vo nekolku sela bea podignati centri za trenirawe, za koi Vie dobro znaete, zatoa {to nekolku pati dadovte naredba da se ga|aat so artilerija i avijacija. So Va{a naredba nekolku pati, avionite komanduvani od ukrainski specijalci, go ga|aa seloto Brodec, no za na{a sre}a i poradi slabata podgotovka na avijati~arite i na artilercite, se ga|aa vrvovite na planinite i ku}ite napu{teni od stravot na vojnata. Vie znaete deka ne mnogu daleku od vas, od Skopje, nie imavme dva drugi centra vo planinite na Radu{a i na Merovo. Znaete deka nekolku brigadi ne vlegoa vo borbi, zatoa {to na{ata cel ne be{e da vojuvame za teritorii, tuku samo za ramnopravni prava, vo dràvata koja Vie ja narekuvate bez pravo samo na Slavomakedoncite.
3
Site stranski novinari se za~udija od kratkiot odgovor na pripadnicite na ONA, od obi~niot vojnik do najvisokiot komandant, deka nikoga{ ne sme bile za raspa|awe na dràvata PJRM. Nie bevme i }e bideme za edna dràva na site gra|ani, a ne samo na Slavomakedoncite. Pred zapo~nuvaweto na razoruùvaweto, Vie zboruvavte za {eeset iljadi par~iwa oru`je i za pedeset iljadi borci. Ve pra{uvam gospodine ministre: Kade se podgotveni ovie borci spored vas? Vi kaùvam deka tolku sili, kolku pretendirate vie, ne moè da podgotvi ni NATO. Vie znaete kolku sili imala ONA vo borbite, i kolku stoele vo gotovnost, vo o~ekuvawe na dejstvijata na va{ata armija i policija. Albancite sekoga{ bile tolerantni, mirni lu|e, i ovaa osobina vie ste ja iskoristile za va{ite interesi, sekoga{ vo {teta na Albancite kako nacija. Koga vikam vie, ja imam predvid slavomakedonskata politika. Ne sakam da odam daleku, no sakam da ve potsetam na poslednata decenija na ovoj vek, koga vie stanavte nezavisna dràva. Albanskata dràva, bez volja na Albancite koi ìveat vo nivnite etni~ki teritorii (PJRM) ja prizna va{ata dràva, koga onie, koi vie gi narekuvate prijateli i bra}a po krv vi gi pokaàa zabite. Vie dobro znaete kolku Albanci se ubieni na granicata Albanija PJRM, dobro znaete kolku pati va{ite grani~ari i policajci se odnesuvale lo{o so Albancite od dvete strani na granicata. Me|utoa, voda~ite na albanskata dràva zboruvale samo so jazikot na prijatelstvoto. Desetici dogovori na albanskata dràva se napraveni so va{ata dràva za zaedni~koto dobro i na Albancite vo nivnite etni~ki krai{ta, so nade` deka nasokata na slavomakedonskata politika }e se promeni eden den. No ne. Jazikot, religijata i da se bide Albanec za slavomakedonskata politika, kako i za sekoj Slavomakedonec, sekoga{ bile cel na napad i diskriminacija. Nie niz vremeto bevme tepani, bevme diskriminirani, samo zatoa {to ne prifativme da se narekuvame poinaku. Vie dobro znaete kolku èdni ja zapo~navte {kolskata godina 1990/91 koga gi istepavte decata vo Gostivar i vo Tetovo, koga gi uapsivte nastavnicite vo [ipkovica zatoa {to u~enicite gi u~ea na jazikot i istorijata na albanskiot narod. Go kaùvam ova zatoa {to s$ {to sme dobile, sme go dobile so sila. Ova samite vie ni go sozdadovte, niz celiot soìvot so vas. Vie nikoga{ nemavte dobra volja, civilizacijata da ja gledate vo nejzinoto svetlo. Pravata i slobodite na ~ovekot gi gledate samo od edna strana, od slavomakedonskata. Vie mislite deka pravata se samo za slavomakedonskiot narod, ovaa prinuda ostanuva za Albancite. tekstot e napi{an vo forma na intervju vo vesnikot BalKan Tirana, 1 oktomvri 2001 godina
3
tOa [tO GO naPi[av vO OvOj DnevniK, Se Bele[Ki KOi iM Gi POSvetuvaM na naStanite na HerOjSKata vOjna KOja ja PreDiZviKaa BOrCite, KOManDantite i Site alBanCi, KOi ne [teDea ni[tO Za Da viDat Bel Den, PODOBar Den OD tie KOi Gi @iveeja POranO. Ovie Bele[Ki Se iZvaDeni OD DnevniKOt na MOjOt @ivOt, SO verODOStOjnOSt, BeZ Da trGnaM nitu eDna ZaPirKa OD tOa [tO GO naPi[av Za DO@ iveanite naStani vO tie DenOvi, KaKO [tO Gi MiSlev.
3
DnevniK
(listovi od dnevnikot na vojnata na Ona vo 2001 godina)
41
Pu{kata na Mujdin Aliu i drugarite pridonese za formirawe na Brigadata 112 na [ar Planina
42
SO HOXa OD PriZren
Neposredno pred da zapo~ne razoruùvaweto na OVPMB (Osloboditelna vojska na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac) od Isto~no Kosovo zaminav za Tirana. ]ari be{e seloto kade go imavme Centarot za obuka na mladite kadri i vojnici. Od sredstvata za informirawe i od telefonskite razgovori ja sledev razo~aran situacijata vo Isto~no Kosovo. Vestite bea trogatelni, razli~no od {to be{e predvideno od nekoi edinici, televizijata dava{e mnogu sliki koi revoltiraa, za àl, nekoi upravuva~i odvaj ~ekale da se oble~at kako policajci od strana na Srbite. No, i vojnata na ONA vo etni~kite teritorii na PJRM, so nejzinite padovi i dostignuvawa so primirjeto ne vleva{e pove}e optimizam. Dve telefonirawa so sinovite od Skopje koi bea obu~eni so mene vo ]ari mi davaa nade` deka ne{to moè da mrdne vo potrebna nasoka dokolku moème da rabotime so vnimanie so lu|eto od vojnata, so komandantite i na teren. Edno telefonirawe od Pri{tina me donese vo Prizren, kade se sretnav so pripadnici na Kosovskata vojna, drugarite na Hoxa od Prizren, koi mi zboruvaa za nego, za juna{tvoto, za posvetenosta i smirenosta so koja se borel. Za Hoxa mi zboruvaa i sinovite od Skopje koi go zapoznale pred po~etokot na vojnata vo Tetovo. Ima{e razli~ni mislewa za Hoxa. Nekoi koi go poznavaa preku ozboruvawata mi rekoa deka so nego ne moè{ da se razbere{, iako e dobar borec. Drugite koi se borele so nego na Kosovo, ili koi imale mo`nost da se napijat duri samo edno kafe so nego, ne nao|aa zborovi za da go pofalat i da gi pokaàt negovite osobini kako ~ovek, kako vernik, kako borec, kako komandant, no i kako posveten patriot. So moite drugari od vojnata, se sretnavme i razgovaravme za baraweto na Hoxa, za visoko voeno lice. Mislevme i diskutiravme za site problemi, od bezbednosnite, organizacionite, obukata, poznavaweto na lu|eto, vistinskite patrioti, kako i za razvojot na vojnata. Ostavivme so Hoxa da se sretneme utre{niot den. Ve~erta ja pominav vo Pri{tina me|u dobrite drugari, u~esnici vo Kosovskata vojna, komandanti, deneska generali i politi~ari, koi poradi pri~ini koi se podrazbiraat, ne moàm da gi spomnam. Ovaa ve~er }e ostane nezaboravna za mene, {to }e ja pametam dolgo, kako poradi toplinata so koja razgovaravme, no i za perspektivite koi gi vidovme vo realiziraweto na na{eto nacionalno pra{awe, koe prodolùva da bide s$ u{te nere{eno.
43
8 juni 2001 godina

Odej}i niz tesnite pati{ta na Prizren, so avtomobil Audi vo crvena boja stignavme kaj Hoxa zaedno so Fatmir, otkako go pominavme eden nagoren pat do ku}ata na Hoxa. Tie se poznavaa eden so drug u{te od Kosovskata vojna. Kaùvam u{te toga{ zatoa {to razgovorot be{e sloboden, razgovaraa za lu|e, nastani koi gi znaeja i edniot i drugiot. Spored razgovorite {to gi imav napraveno so drugarite koi go znaeja, od opi{uvaweto, Hoxa go zamisluvav sosema poinakov, po~nuvaj}i od profesijata. Pred mene izleze edno golemo telo, nad prose~no, so kostenliva brada, so izbri~ena glava, so probivni o~i, koi ne se kr{ea lesno od dolgiot pogled na sogovornikot. Toj be{e nametliv vo razgovorot, te tera{e da go slu{a{ do kraj i isto taka ne te prekinuva{e, tuku te slu{a{e so vnimanie koga zboruva{. Hoxa zboruva{e brzo, i na prv pogled mi sozdade vpe~atok deka nema{e da se razbereme, no ne, toj gi iznese svoite stavovi kratko i jasno. Vo su{tina, stanuva{e zbor za barawe na eden drugar so isti ubeduvawa, za da rabotime vo organiziraweto i razvivaweto na vojnata so pogolemi razmeri. Razgovaravme za iznao|awe na lu|eto na teren, za moralno-politi~kata sostojba na borcite i na ìtelite kade se odviva{e vojnata. Go pra{av koe be{e negovoto mislewe, ne samo za vojnata, tuku i po{iroko, za re{avaweto na nacionalnoto pra{awe, koe be{e negovoto mislewe za sostojbata vo Kosovo i vo Isto~no Kosovo? - Dejton, - mi re~e. Jas sum eden borec koj nema da ja prekine mojata rabota i vojna, do celosnoto re{avawe na na{eto pra{awe. ]e vojuvam i }e rabotam dodeka sum ìv i dodeka mi raboti srceto. Ova be{e prvata sredba so Hoxa od Prizren. Ovie bea prvite vpe~atoci za ovoj ~ovek, {to rabotata i zaedni~kata borba }e gi zbogati ponatamu. Vojnata ima{e mnogu drugi Hoxi, nekoi so prekari i nekoi vistinski. Sekoj gi ima{e svoite zaslugi i svojata individualnost, no zna~ajno e da naglasime deka iako vojnata ima{e oxi, nikoga{ ne be{e verska vojna. Vo site razgovori so drugite oxi, nikoga{ nema{e razgovor iniciran od verskite podelbi. I so Hoxa od Prizren koj pravilno gi primenuva{e muslimanskite verski pravila, nikoga{ nema{e razgovor vo duhot na verskiot fundamentalizam. Toj ne ja gleda{e na{ata vojna kako vojna pome|u muslimani i hristijani. Po vtoroto kafe (se razbira deka razgovorot be{e dolg i ne moè{e da se odlu~i lesno, zatoa {to ne se ode{e na svadba tuku vo vojna) odlu~iv da odam vo vojna kako voen ekspert, kako organizator, a ne kako komandant. Me{tanite da komanduvaat, a jas }e gi nau~am kako se upravuva i kako se organizira vojnata. Trgnuvaweto go ostavivme pome|u dvata roka, poradi bezbednosni pri~ini, no i da prezememe merki za da ja premineme bez problemi granicata.
44
Si dadovme ~esen zbor eden na drug, mu se pomolivme na Gospod za da n$ izvadi so bel obraz od ovaa vojna, kolku te{ka tolku i blagorodna.
12 juni 2001 godina

Denovite pred trgnuvaweto vo vojna gi pominav vo Tirana i vo Pri{tina pokraj prijatelite i drugarite. Vo Tirana mi be{e te{ko zatoa {to odlukata ja donesov bez da go pra{am semejstvoto, no pominav so uspeh, gi ubediv i im ja trgnav makata. No, dali moè da se trgne makata na vojnata za borcite? Vojnata gi ima site, makite, te{kotiite, no i moè{ da padne{ na bojnoto pole i moè da ne se vrati{ nikoga{. No, nikoga{ ne se pravat ovie presmetki koga trgnuva{ vo vojna, pred s$ izleguva idealot za koj trgnuva{ vo vojna, i za{to si odlu~il da vojuva{. Idealot gi tera lu|eto kon `rtvuvawe. Nema pogolem ideal od nacionalniot ideal. Koj pa|a za tatkovinata se ra|a povtorno. Ovaa opredelba sekoga{ gi vodela junacite, padnatite borci i heroite vo site vremiwa. Ova be{e voda~ i za nas koi se redevme i vojuvavme vo redovite na ONA, vo albanski teritorii vo PJRM vo tekot na 2001 godina. Ovoj pat ne znam zo{to odvaj go o~ekuvav trgnuvaweto vo vojna, ne znam zo{to, no toa be{e vistina, moèbi zatoa {to ova be{e vtoro trgnuvawe vo vojna. Ovoj pat ne ja poznavav vojnata samo od voenite pravilnici, od filmovite, tuku i od iskustvoto na vojnata vo Isto~no Kosovo. Vo Muhoc, Breznica, Veliglava i [ahi} gi doìveav site te{kotii, opasnosti i podelbata so drugarot na vojnata. Vidov kako realno se transportira ranetiot drugar, kako se sopira krvta koja te~e od ranata. Vo Muhoc vidov kako se pravat ceremoniite za razdelba so padnatite borci, i kako se povlekuva od bojnoto pole padnatiot borec ili ranetiot za da ne mu go ostavi{ na neprijatelot. Site ovie bea iskustva koi gi nemav porano. Ova be{e edno iskustvo za da ne se izgubi pravecot na vojnata vo tekot na padot na junacite vo poleto na ~esta, ova be{e edna vedrina koja mu be{e potrebna na upravuva~ot za da ja prebrodi bolkata na srceto, za da ja prodolì posilno vojnata, i so pogolema omraza kon neprijatelot. Patot do pograni~noto selo go napravivme so nekolku vozila i so nekolku stanici. So sebe go imavme li~noto vooruùvawe i treba{e da se spasime od patrolite na KFOR, koi vo toj period bea ~esti i nenadejni, iako merkite za da ne padneme vo kontrola bea mnogu precizni. Prethodnicata i izvidnicite profesionalno bea mnogu spremni, iako nie bevme podgotveni i za mo`no predavstvo. Za ovie raboti Hoxa be{e bistar, no ima{e dobieno iskustvo od vojnata na OVK vo Kosovo. Crveniot mercedes n$ donese pred vratata na ku}ata kade treba{e da sedime do ve~erta. Otkako se pozdravivme so doma}inot, vlegovme vo edna golema soba kompletirana so mebel za sedewe. Pred da sedneme ubavo, vo sobata
4
stigna drugata grupa. So niv i so drugite koi }e dojdat do ve~er, }e se sozdade kolona, koja }e patuva cela no} za da odi vo frontot na vojnata. Gi gledav tie mladi sinovi, koi se obiduvaa da se pokaàt {to pomirni. Sekoj moè{e da se laè sebesi, no ne i drugarot. Sekoj ja razbira{e voznemirenosta na drugarot, zatoa {to i toj vnatre vo sebe ja ima taa voznemirenost. Gi gledam ovie mladi sinovi i vnatre vo sebe mi se me{aat razni mislewa. Ovie sinovi odat vo vojna! [to gi tera da go napravat ova `rtvuvawe? Gi gledam kako razgovaraat bez gajle, se zapoznavaat eden so drug, se smeat i si pravat razni {egi, i mi doa|a da odam i da gi pregrnam i da gi baknam so red, no ne moàm, i jas imam emocii od ova {to go gledam. Pred nozete mi e voenata uniforma, avtomatot i s$ {to mi treba kako stare{ina. ]e se oble~am i civilnite ali{ta }e gi spakuvam vo edna torba i }e gi ostavam ovde vo seloto, koe sluì kako baza za trgnuvawe na borcite vo vojna. Otkako gi podgotviv neophodnite raboti za vo vojna, jas otidov da se odmoram i da jadam leb vo edna druga ku}a. Od toj moment, Hoxa nazna~i edno mlado mom~e da stoi do mene, toj }e ja vr{e{e ulogata na moj pridru`nik. Toj be{e od skopskite sela, se vika{e Muharem. Nekoi od negovite drugari bea obu~eni vo ]ari i kontaktiraa so nego i imaa soznanie za moeto doa|awe, taka {to komunikacijata me|u nas u{te vo po~etokot stana mnogu lesna. Pritesnetosta pomina u{te vo po~etokot i jas i Muharem eden na drug gledavme kako na damne{ni poznajnici. Zaedni~kite dvièwa, vr{eweto na razli~ni zada~i }e n$ povrzat pove}e so nego. Jas go kritikuvav koga saka{e da izvr{i nekoja zada~a za koja jas sum mu objasnil deka mi pripa|a mene, no toj ne se voznemiruva{e tuku vika{e: - Drugarite treba da se pomagaat me|u sebe, i po ovie zborovi pocrvenuva{e. Vo ku}ata vo koja otidovme, se odmorivme dodeka se stemni. Muharem se dviè{e nadvor i vnatre i odvreme-navreme kako da znae{e {to mislam vika{e: U{te malku i veruvam deka }e trgneme. Deneska ne se videni nitu patrolite na KFOR nitu tie na milicijata! - Sedni i odmori se zatoa {to }e patuvame cela no}, mu vikav jas. lesno. - Nema problem, - vika{e toj, naviknati sme, ne se zamoruvame
Vremeto se dviè{e kon 22 ~asot koga dojde naredbata deka treba da go po~neme dvièweto. Hoxa me sretna, mi ja stavi rakata na ramoto i me pra{a da ne sum voznemiren? - Ne! - mu rekov, dosega s$ mi izgleda sovr{eno, lu|eto se mnogu rigorozni vo primenuvawe na zada~ite. I selanite se mnogu zainteresirani za site problemi. Nasekade gledam golema posvetenost, edna èlba da & se
4
Samidin Xezairi Hoxa od Prizren
4
dade s$ na vojnata. Zboruvaj}i so Hoxa stignavme kaj ku}ata kade {to bea i drugite vojnici kade se prezemaa merki za podelbata na kowite za tovarite koi treba{e da gi zememe so sebe, a nekoi i za da gi javame. Kolonata na selanite koi izlegoa za da ne ispratat stoe{e na mesto, dodeka kolonata na vojnicite po~na da se dviì rakuvaj}i se so selanite, razdeluvaj}i se srde~no so sekogo. Sekogo go pridruùva{e blagoslovot na sekoj selanec Gospod neka vi e na pomo{. Ovoj blagoslov }e n$ pridruì vo tekot na celata no}, dodeka mar{iravme mirno i bez nikakov nastan. Pominavme niz tesni ulici, niz kupi{ta so kamewa od zemji{nite parceli dodeka izlegovme nad seloto. Tamu ne ~ekaa kowite, nekoi natovareni so oru`je, a nekoi za postarite kako mene. Jas javnav eden crven kow, so novi uzdi, uzengii i samar. Vidov deka e odbran, samo eden da se ka~i, taka {to ne be{e nitu mesto nitu vreme da se pokaàm poskromen od toa {to treba{e. Muharem se obide da ja fati uzengijata koja be{e od koà, no jas ne go ostaviv, i ja drèv niz celiot pat. Iako ne se znae{e kade pominuvavme od temninata, od levata strana se slu{a{e zvukot na vodata na potokot koj te~e{e niz dolinata kade pominuva{e pe{a~kiot pat koj vode{e kaj planinskiot prevalec, koj ja dele{e granicata na PJRM so Kosovo. Nie odevme, i kolku pove}e mu se pribliùvavme na planinskiot prevalec, se pove}e se lade{e ambientot i rastea kupi{tata so sneg koi s$ u{te ne bea istopeni. Koga patot mu se pribliùva{e na potokot se slu{a{e pove}e zvukot na vodata i se gube{e zvukot od potkovicite na kowite, koi fr~ea od makata na patot koj be{e planinski, pa zatoa nie ~esto se simnuvavme, za i tie da se odmorat. Blisku do planinskiot prevalec kade {to be{e planirano pominuvaweto na granicata, napravivme podolg odmor za da go pregledame podobro mestoto na preminot od prethodnicata, iako izvidnicite u{te pred tri dena go otkrile reìmot na patrolirawe na germanskite sili na KFOR i pravilno go dale vremeto koga treba{e da pomine kolonata. Prezemaweto na sigurnosnite merki e zada~a na sekoe voeno lice, i ovaa osobina ne mu nedostasuva{e na Hoxa od Prizren. Toa se gleda{e jasno, nie odmoravme, a toj ja proveri sostojbata, se povrza so izvidnicite i prethodnicata. Vo tekot na odmorot {to go napravivme vo planinskiot prevalec, mi se pribliì Ali. Toj me pra{a dali mi e ladno, iako mu kaàv ne, vsu{nost mi be{e, zatoa {to ne bev stoplen bidej}i patuvav pove}e na kow otkolku pe{ki, donese edna volnena bluza i mi ja frli kon ramenata i vedna{ se zagreav. So Ali se zapoznav vo Prizren, stoevme vo edna ku}a celo pretpladne, pred da trgneme za da ja premineme granicata. Vo taa ku}a stoevme so dvajcata moi drugari koi dojdoa za da me ispratat, Bekim i Feim. Razgovaravme eden so drug. Tuka go zapoznav i Ali, kogo }e go sre}avam ~esto vo vojnata kako eden od najsposobnite vojnici vo obezbeduvaweto na Hoxa vo tekot na dvièwata vo voeniot front. I Ali mi be{e dobar drugar
4
i prijatel i so nego }e se sretnuvam ~esto vo Prizren, vo Pri{tina i vo Tetovo, kade {to toj doa|a ~esto, zatoa {to ima kopne` za negovite drugari od vojnata, kako {to imame site nie. Patuvavme niz planinskiot prevalec okolu polovina ~as, i potoa zapo~na nagorninata kade {to ne moè{e da se ostane na kow, pa zatoa slegovme i patot do seloto Bozovce go pominavme pe{ki. Razdenuvaweto ne najde vo vrvovite na [ar Planina kaj borovata {uma, blisku do najdlabokoto selo na planinskiot kraj. Koga se pribliìvme kaj rezervoarite na vodata celosno se gleda{e Bozovce, edno napu{teno selo od stravot na vojnata, so ku}i re~isi site stari, koi ti go davaa ~uvstvoto deka moàt da se urnat so edno turkawe so ramo. Tuka sednavme da se odmorime. Be{e edna stara ku}a, edno siroma{no semejstvo, no so bogati lu|e vo du{ata, i nikoga{ nema da go zaboravam toj leb koj go jadev, taa voda {to ja ispiv i tie dva ~asa {to se odmoriv po toj dolg i zamoren pat. Vo Bozovce }e dojdam i drug pat, }e se napijam ~a{a voda, }e zboruvame so ìtelite, }e najdeme mnogu poznati, osobeno na Agron, so nekoi }e se sretneme vo Prizren, no i vo Tirana. Mnogu devoj~iwa od okolinata na Kukes, pred osloboduvaweto se maèle vo ova selo, i sega se obnoveni starite vrski. Ova pokaùva deka kolku i da se obiduva{ da gi razdeli{ Albancite, nikoga{ ne moè{ da go postigne{e toa. Tie }e go najdat momentot i }e ja povtorat tradicijata, }e ja povtorat istorijata. Po kratok odmor vo Bozovce, zaedno so Hoxa i grupata na pridruùvawe trgnavme na pat i zastanavme na edno kafe vo Ve{ala. I ova selo be{e re~isi napu{teno i se ~uva{e od ONA. Bea sinovite na seloto i na okolnite sela koi bea mobilizirani vo redovite na armijata. Otkako pievme kafe izlegovme na teren, go vidovme seloto, pati{tata koi pominuvaa gore i dolu od seloto, kako i dvata pata preku koi moè{e da se vleze i da se izleze od seloto. Nad seloto be{e postavena edna grupa protivavionski mitralezi, za {to jas im rekov da se gleda mo`nosta da se postavat na nekoe poza{titeno mesto. Isto tuka razgovaravme i za nekoi problemi koi ne interesiraa vo toj pravec, i trgnavme za Brodec. I ova selo be{e napu{teno. Ovde be{e eden del od armijata koja se obu~uva{e, kako i artilerijata vo borbena gotovnost. Hoxa zastana vo Brodec, dodeka jas otkako razgovaravme so komandant êla preku radiovrska, otidov vo [ipkovica. êla be{e bataljonski komandant i be{e nazna~en za organizirawe na Brigadata 112 so imeto na padnatiot borec od seloto Poroj Mujdin Aliu. [tabot i komandata }e se premestat od seloto Vejce i }e se smestat vo [ipkovica, kade ostanaa do zavr{uvaweto na vojnata. Doa|aweto na êla }e go ~ekam pokraj {tabot na ~etata vo [ipkovica. Kaùvam }e go ~ekam zatoa {to ne ostanav tamu navistina. Za da bidam iskren i realen i za ovaa rabota, kako i za site moi se}avawa od vojnata,
4
nekomu moè da ne mu se dopadne ova. Prviot moment vo [ipkovica ne mi se dopadna, se zagriìv mnogu koga nekoi mladi mom~iwa, so pi{toli i so pojasi se pokaàa indiferentni kon mene, ne pokanuvaj}i me nitu na ~aj, {to e tradicija vo ovie strani (kade i da sum oti{ol podocna, takvo ne{to ne se slu~ilo). Agron, albanskiot stare{ina, u~esnik vo Kosovskata vojna, koj do{ol pobrzo od mene, razbiraj}i go moeto voznemiruvawe mi re~e: - Ne im obrnuvaj vnimanie zatoa {to se dobri mom~iwa, kojznae {to mislea. Eden den podocna jas razgovarav so niv, i im go kaàv moeto mislewe kako za odnesuvaweto kon mene taka i za zabele{kite voop{to za likot na komandantot vo odnos so obi~niot narod i so vojnicite. Vtoriot den vo [ipkovica, ~ekaj}i go komandantot êla pomina malku dosadno. Be{e period na primirje, dosadno i smrt za sekoj borec. Dokolku saka{ da izmori{ edna armija, da & go urne{ moralot, da ja natera{ kon zagubata, sklu~i primirje, ostavi ja da stoi vo pozicii nepotrebno. Pasivnosta vo sekoj moment e so smrtonosni posledici, u{te pove}e za edna narodna armija, kako {to e ova na{ata. Istiot den zaedno so Agron otidovme vo Brodec, kade se sretnavme so Hoxa. Razgovarav za prvite voznemiruvawa koi gi voo~iv. So momcite na Hoxa izvr{iv edna obuka za izviduvawe. Edinicata ima{e dobri poznavawa, kako za dejstvijata za izviduvawe, taka i za specijalnite dejstvuvawa za diverzija, za zaseda itn. Tie mom~iwa dejstvuvaa so cvrsta volja i so visok borben duh. Od Brodec se vrativ vo [ipkovica, kade kontrolirav nekoi mali edinici koi bea rasporedeni naokolu vo borbeni pozicii ili bea privremeno rasporedeni. Protivvozdu{nite mitralezi bea postaveni na dobri pozicii, no ne bea prezemeni dobri merki za maskirawe. Gi nau~iv, gi opredeliv mestata za izgradba na la`nite pozicii i im dadov nekolku upatstva za obuka vo fa}aweto na vozdu{nite celi. I kaj minofrla~ite najdov dobro rasporeduvawe za poznavawe na oru`jeto i za izvr{uvawe na voenite zada~i. Tamu go zapoznav komandant Zogu. Toj vr{el obuki so eden moj drugar, rakovoditel na artilerijata vo Brigadata 116, komandant Vjosa. Toj poseduva{e dobri teoretski i prakti~ni znaewa. So Zogu razgovaravme za sozdavawe na artileriski tabeli za artilerijata na brigadata i za artilerijata na bataljonite. Lo{iot vpe~atok od prviot den vo [ipkovica e popraven. Kade {to otidov naidov na angaìrawe za pofalba, interesirawe da se nau~i kako treba da se vojuva najdobro. Obi~nite vojnici me sre}avaa srde~no i sakaa da im pokaàm {to pove}e za vojnata, i me pra{uvaa dali }e bideme pobednici?
0
- Mora, - im vikav jas. Eden narod koj se podignuva za da ja dobie slobodata nema sila koja moè da go pot~ini, i nie }e pobedime. Vremeto raboti za nas. Pomina vremeto na Slovenite, sega e na{eto vreme. Dosta ve}e pod nivnoto ropstvo. Ve~erta dojde Hoxa vo [ipkovica i razgovaravme za nekoi dnevni problemi, mu kaàv za sostojbata na malite edinici koi gi kontrolirav i za mojot plan za kontrolirawe na frontot kade {to bea postaveni na{ite sili. Razgovorot pomina vo interesni tekovi, diskutiravme za istorijata, za nekoi trogatelni fakti koi jas gi nemav slu{nato i ostanav za~uden. So kakvo trpenie narodot vo ovie strani gi pre~ekuval monstruoznite dejstvuvawa na slavomakedonskata policijata i armija. Slu{am i se ubeduvam deka ovoj pat nema sila {to moè da gi pobedi Albancite. Im dojde krajot i na Slovenite. Ovoj pat }e pobedime, drug pat nema. So Hoxa od Prizren }e se sre}avam ~esto, }e patuvame, }e bideme zaedno vo razni sredbi, }e jademe leb kako se vika vo edna ~inija, no }e naglasam deka za mene Hoxa ostana celosen ~ovek, vistinski patriot so kogo sekoj }e ima{e èlba makar i edno kafe da se napie. Be{e privilegija da se bide so Hoxa od Prizren. Sekoj koj bil so nego ima za {to da se gordee. So Hoxa moàt da se napravat samo dobri raboti i dela. Da se bide so nego ima za {to da se pofali{ i {to da kaùva{. Dokolku saka{ da pi{uva{ za nego, treba da misli{ za edna legenda.
1
rOKi, Puî i DruGite

19 juni 2001 godina
Od v~era{niot den koga se zapoznav so komandant êla i ja zedovme zada~ata zaedno so Agron da ja organizirame Brigadata 112 Mujdin Aliu, patuvame niz selata na [ara kade e rasporedena armijata za da se zapoznaeme za vistinskata sostojba i za da operirame nad taa sostojba vo tekot na organiziraweto. Za Selce trgnavme docna vo uslovi na celosen mrak, za da se spasime od otkrivaweto na slavomakedonskite sili od kaleto i od Lavce. Prethodnicata napred i nie nazad odevme so vnimanie i stignavme bez nikakov problem. Do Selce kolonata na mar{iraweto be{e golema. So nas patuva{e eden stare{ina na armijata na slavomakedoncite, Albanec koj ja napu{til nivnata armija i do{ol vo ONA. Toj zaedno so negovite sili i so silite na komandant Mala }e odat da go pro{irat frontot kon kriloto na brigadata na Mesuesi (U~itelot) od Radu{a. Zaedno so niv otide i stare{inata na razuznavaweto na bataljonot Luli, koj vo slednite denovi }e bide nazna~en kako {ef na razuznavaweto na Brigadata 112 koja{to be{e vo proces na organizirawe. Po razgovorot so dvajcata komandanti na voenite grupi, konkretnite upatstva i zada~i za pro{iruvawe na vojnata se razdelivme. Tie mar{iraa cela no}, dodeka nie ostanavme vo Selce. Jas, Agron i Qaqa otidovme vo edna ku}a kade {to be{e smestena edna mala edinica koja se bore{e nasproti Kale i Lavce. So Ili od Selce razgovaravme za smestuvaweto na silite, organiziraweto na slu`bata za odbivawe na mo`nite napadi, kako od pravec na pati{tata, taka i od Poroj so diverzantski grupi. Mu pobaravme da ni ja nadopolni listata so sostojbata na vooruùvaweto, baraweto za vooruùvawe i municija, po~nuvaj}i od baraweto za ispolnuvaweto na zada~ata, a ne poradi sistematizacijata. Utroto vo tajnost izlegovme vo pozicijata kade {to go nabquduvavme Kaleto i Lavce, i postavivme konkretni zada~i za silite voop{to, no i za artilerijata, za taa da ja ispolni zada~ata za udar na tenkovite postaveni vo Lavce. Po Selce trgnavme kon Crveniot Kamen, kade {to be{e postavena malata edinica na Pu~i i komandata na ~etata. Za Pu~i mi kaùvaa vo Prizren, no li~no go zapoznav vo vojnata. Patot do Crveniot Kamen go napravivme pe{ki. Ne zedovme kowi so nas. Agron ode{e napred, a po nego jas i Qaqa. Se dvièvme vnimatelno za da gi odbegneme izviduvawata na snajperite od Kale ili od Lavce. Na{ata kolona od tri lica ode{e i pee{e, a na ~elo be{e Agron koj pee{e prv. Pridruète se drugari, so nas vo ~eta,
2
Edno se}avawe so skapite drugari na vojnata, Pu~i, Qaqa i Agron.
3
So bolka i dlaboka po~it }e se navratam da pi{uvam za epopejata na ovie junaci koi padnaa herojski kaj Crveniot Kamen na 25 mart 2001 godina
4
Bidej}i tamu drugari, gi imame gnezdata... itn. Ze}irja Tahiri, Fadil Rufati, Servet [abani Peej}i stignavme okolu 200-300 metri podolu od Crveniot Kamen, na edno mesto poznato kako Ba~ilata na Begot. Mestoto cvete{e od gust paprat i grmu{ki i go ote`nuva{e na{eto dvièwe kon planinata. - Ovde vo ova mesto se ubieni od vozdu{en napad borcite Servet [abani od selo Selce i Fadiq Rufati od selo Lisec, dodeka vo taa dolina tamu, prodolì Mahi, e ubien Ze}irja Tahiri od Vejce. Mahi zboruva{e, a jas se setiv na sredbata koja ja imav nekolku dena porano so Xaxai Enver, bratot na padnatiot borec Fadiq Rufati, koj so bolka mi kaà za ubistvoto na negoviot brat. Toj ima{e dlaboka bolka, edna voznemirenost koja ne mi ja izrazi, zatoa {to o~ite mu se ispolnija so solzi. Ja svrti glavata nastrana za da ne mu gi vidam solzite koi mu istekoa, no jas go udriv po ramenata vo znak na so~uvstvo, i mu rekov: - Xaxi, ne se voznemiruvaj! ]e se odmazdime za Fadiq i za site drugari. Mahi go raskaà nastanot od vojnata od toa utro na 25 mart, protivvozdu{niot napad, kako se borea, i kako padnaa herojski Servet, Fadiq i potamu vo dolinata od kriloto na seloto, drugiot padnat borec, sinot na Vejce, Ze}irja Tahiri. Mnogu trogatelen e ovoj slu~aj za koj so po~it, bolka i posvetenost }e mu se vratam eden den za da ja napi{am ovaa istorija, kako mnogu drugi istorii na padnatite borci i na nivnite istoriski bitki za koi se pravi mnogu malku. Ne slu~ajno mu padna na pamet ovaa pesna na Agron. Niz planini odime i planinite sekoga{ bile sojuznik na Albancite. Na planinite nie mnogu dobro im go znaeme jazikot, so planinite nie znaeme da zboruvame i tie znaat da n$ razberat. Peej}i, razgovaraj}i i {eguvaj}i se kako {to znae samo Agron, stignavme do vrvot na planinata, kaj Crveniot Kamen. Vrvot be{e obloèn so zeleni dolini i so karpi koi moèa da se upotrebat kako pozicii protiv vozdu{en napad. [tom stignavme na vrvot od planinata, zapo~na da pa|a edna ladna rosa do`d, kako topen sneg. Se zasolnavme pokraj edna kosa karpa dodeka ne prestana do`dot. Od vrvot na Crveniot Kamen se gleda{e dolinata na Vardar, nivite polni so zelenilo, patot kako zmija od Jaìnce do Gostivar. Gi gledav planinite naokolu, Skopje i Suva Gora. Gi zamisluvam crvenite znaci na pozicionirawe na na{ite sili na karta i gi zamisluvam na teren. Gi gledam planinite otsprotiva i mislam ne{to od toa {to sum pro~ital za postavuvaweto na silite na terenot vo tekot na Vtorata svetska vojna.

- Gledaj! - mu kaùvam na Agron i mu objasnuvam kako moàt da se postavat silite, kako moè da se postavi artilerijata, kako moàt da se dviàt kolonite na taen na~in na teren so {uma, kako moàt da se podignat zamki i xebovite za opkoluvawe i uni{tuvawe na neprijatelot. - Za~uduva~ki! - vika Agron. Kolku ubavo izgledaat, vistinski mesta za upravuvawe so golemi formacii. Zo{to ne ste vojuvale porano? Mu se obra}a toj na Mahi. - Sega dojde vremeto! - re~e Mahi smeej}i se. Se nadevam edna{ za sekoga{ da se oslobodime od Slovenite. - Razgovaraj}i gledavme naokolu kade moè da otkrieme ogneni pozicii za da mu najdeme mestopolo`ba na Pu~i. - Eve! - im rekov jas pokaùvaj}i so raka edna ognena pozicija koja{to be{e izgradena dlaboko vo zemja. Ja zabeleàv po crnata senka na pu{karnicata koja reflektira{e me|u zeleniloto na trevata i koja ja pokriva{e planinskata ramnina naokolu. Komandant Pu~i gi ima{e postaveno na maskiran na~in silite i vooruùvaweto. Edno obi~no oko te{ko deka }e gi zabeleè{e poradi na~inot na koj bea postaveni poziciite. - Dojdete! - im rekov jas. So pomo{ na toj centar na ogan gi nao|am i drugite pozicii, no i samiot Pu~i. Ovde treba da bide Pu~i, kade }e odi? Spored idejata na pozicionirawe na toj centar za ogan se dvièvme i po malku vreme go slu{navme zvukot na motorot na vklu~eniot agregat koj be{e zapalen za da gi ispolni bateriite na radiovrskata. Straàta n$ sopre, i otkako go pokaàvme avtoriziraweto na Komandata, toj n$ upati kaj edna grupa na vojnici koi sedea pokraj zapaleniot ogan blizu eden yid, koj go podignale za da se za{titat od do`dot i od veterot. Se sretnavme so vojnicite i gi pra{avme za Pu~i. - ]e go najdeme! - rekoa tie, i edniot trgna da go izvesti. [tom dojde Pu~i, vojnicite ni podgotvija kafe vo eden vojni~ki sad i ne po~estija so bela alva, koja nie vo na{ite krai{ta ja narekuvame halvasi. Se sretnavme so komandant Pu~i i izlegovme na edno povisoko mesto {to nemu mu sluè{e kako mesto za nabquduvawe. Go slu{navme sovetot na Pu~i za idninata i bez da dozvolam da zavr{i dobro mu rekov: - Dobro Pu~i, dobro, dokolku vojuva{ samo ti moè da se slu~i i taka, no od ovoj moment }e premineme na edno povisoko organizaciono nivo. Bataljonot }e stane brigada, zada~ite }e se promenat. Nekoi od tvoite soveti }e gi imame predvid. Eve tuka }e ostavime edna dobro podgotvena edinica za borba protiv vozdu{en napad, za da vojuva i za da izvesti za

protivvozdu{nata opasnost i za padot na vozdu{niot desant. Drugite sili }e se premestat, spored zada~ite koi gi ima{ vo dokumentite. Po vnimatelnoto sprotivstavuvawe {to mu go napraviv na Pu~i, se soglasivme za site zada~i koi gi postavivme jas i Agron. Mu se pribliìvme na ramninata me|u bukovata {uma i napravivme nekolku fotografii so Pu~i. Me pra{a za semejstvoto i razgovorot premina vo intimni pra{awa. Mi pokaà aspekti od ìvotot i vlegov vo negoviot svet, i za nekolku momenti go zapoznav Pu~i. Go zapoznav Pu~i so eden kompleksen svet so negovata buntovna du{a i nepokoren, go zapoznav Pu~i razli~no od toa kako mi go prezentirale. Pu~i koj ne znae samo da pokaè, tuku znae i da slu{a i da nau~i. Razgovaraj}i otidovme kaj {atorite i se sretnavme so vojnicite, razgovaravme so niv, i pra{avme za du{evnata sostojba. No tie baraa vojna. - [to e ovaa rabota! - pra{a edniot. Po sekoja bitka se pravi primirje. Ru~avme dodeka razgovaravme so vojnicite, a potoa otidovme vo {atorot na [tabot za da se odmorime malku, za da razgovarame pokonkretno za nekoi promeni vo dokumentite. No, be{e nevozmo`no, razgovorite ne prestanuvaa, pra{awata nemaa kraj, vojnicite i komandantite bea zainteresirani da znaat i da nau~at {to e mo`no pove}e. Po razgovorite koi gi napravivme so vojnicite, se razdelivme i na Pu~i mu gi dadovme upatstvata za reorganizirawe na malata edinica i naredbata za da sleze vo Selce. Se oddale~ivme pozdravuvaj}i se so site vojnici, dodeka Pu~i n$ isprati do {umata kade {to patot se ka~uva{e kon \ermo. Sleguvaj}i od vrvot na planinata, po patot koj tera kon \ermo, me|u bukovata {uma vidovme grupa {atori vo kriloto na eden potok koj te~e{e so ùborewe. - Druga armija! - im rekov jas na Qaqa i na Agron. So ovaa armija koja ja imame... i na NATO moème da im otvorime vojna, se {eguvav jas i ja naso~iv rakata kon pravecot na {atorite na eden vod so vojnici. Vojnikot koj be{e na straà, se obide da n$ sopre, no koga go prepozna Qaqa se nasmea, i bez da pra{a re~e: - Komandant Roki e dolu vo \ermo vo prvata linija. - Znaeme, - mu vozvrativ jas, no }e gi sretneme vojnicite, bez vojnici nema komandanti. - Taka e, - re~e vojnikot, i nasmevnuvaj}i se ja podigna gredata koja be{e postavena kako kontrolen punkt i n$ ostavi da pomineme. Razgovaraj}i eden so drug, otidovme kaj grupata na vojnicite koi sedea pokraj eden mal izvor, tamu kade {to be{e podignato logoruvaweto

na malata edinica. Imavme srde~na sredba so vojnicite, kako da se znaevme so godini i zapo~navme da razgovarame kako dobri prijateli i drugari. Tie pra{uvaa, nie odgovaravme i nie pra{uvavme tie odgovaraa. Piej}i ~aj i razgovaraj}i so vojnicite pomina pove}e od eden ~as bez da sfatime. Zedovme dvajca vojnici so nas i otkako im dadovme dozvola da se oddale~at na vojnicite na komandantot Pu~i trgnavme za \ermo. Nad \ermo zastanavme da se odmorime nakratko za da go vidime terenot za slednata borbena aktivnost. \ermo, gledaj}i go od daleku, ti dava{e ~uvstvo na siroma{no selo, so stari ku}i kako vo minatite vremiwa, navistina be{e selo od dvaesettite godini. Ku}i so kal, so tesni ulici i ni{to nepostaveno na niv, so yidovi re~isi vo pa|awe, ti ja stesnuvaa du{ata i ti ja pottiknuvaa omrazata za da vojuva{ so du{a protiv Slovenite, pri~initeli na ovaa katastrofa. Vojnicite n$ prosledija kaj kancelariite na civilnata slu`ba i otidoa da go izvestat komandant Roki za na{eto doa|awe. Se sretnavme vo kancelarijata na civilnata slu`ba so drugarite koi sluèa, razgovaravme, pievme ~aj i zainteresiranosta raste{e pove}e, koga tie razbraa deka jas i Agron bevme stare{ini koi dobrovolno sme do{le vo vojna. Razgovorot nema{e kraj. Jas im rekov deka }e pomineme na eden povisok stepen na organiziraweto, so sozdavaweto na Brigadata 112 so imeto na padnatiot borec Mujdin Aliu. Tie se izraduvaa mnogu i me pra{uvaa postojano za vojnata, za problemite koi bea povrzani so nejzinata kone~na cel. Vo ovie razgovori so pra{awa i odgovori n$ sretna komandantot Roki. Se pozdravivme so nego kako da bevme stari prijateli i baraj}i izvinuvawe od drugarite na civilnata slu`ba, otidovme vo edna ku}a, kade bea kancelariite na komandata na ~etata. Tuka razgovaravme otvoreno za sostojbata na gotovnost na odredot, za moralno-politi~kata sostojba na vojnicite, za sostojbata na vooruùvaweto i na municijata. Zboruvavme za sistematskoto postavuvawe i mi re~e deka ima{e vojnici pove}e od sistematizacijata na ~etata...! - Nema problem! - mu rekov na Roki. Od vojnicite koi }e doa|aat sekojdnevno i od vojnicite koi }e ni gi ispratat od Centarot za obuka, }e premineme na stepen na bataljon vo sklop na organiziraweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu, za {to pobrzo postignuvawe na kone~nata cel. Roki se izraduva mnogu za vesta koja mu ja dadov i me pokani da izlezeme na teren za da me zapoznae odblisku so regionot na odbranata kade {to be{e postavena negovata ~eta. Iako bev mnogu izmoren ne go odbiv, tuku mu rekov da prezeme bezbednosni merki, ne zatoa {to bev jas so drugite drugari, tuku zatoa {to sekoga{ dvièwata treba da se napravat so silni bezbednosni merki, zatoa

Edno se}avawe na narodot koj ne {tedi ni{to za da ja poddrì, hrani i zajakne ONA za da ja postigne celta

Prvo i posledno se}avawe so Rahim Be}iri - Komandant Roki. Nezaboravno se}avawe.
0
{to neprijatelot dejstvuva kako na frontot taka i vo pozadinata. Toj vo sekoe vreme misli da mu na{teti na protivnikot. Za~uvuvaweto na lu|eto vo vojna e osnoven princip za postignuvawe na celta. Bez vojnici i komandanti ne moè{ da ja izvojuva{ vojnata. So silni merki na bezbednost se dvièvme vo odbranbeniot region, kade {to se sretnavme so vojnicite i komandantite na toj region, koi go drèa pod postojano nabquduvawe neprijatelot pozicioniran na Kale. Razgovarav so vojnicite i gi pra{av kako pominuvaat so komandantite, edni so drugi, kakva im e hranata, sostojbata so vooruùvaweto i so municijata. Od razgovorot so niv razbrav deka nim im vrie srceto, vidov so kakvo raspoloènie tie mladi mom~iwa do{le da vojuvaat. Prezadovolen ostanav od tie mom~iwa koi nemaa strav od smrtta i im vetiv realizirawe na nekoi barawa koi tie mi gi napravija. Na krajot na inspektiraweto zastanavme pokraj to~kata na nabquduvawe, koja stoe{e vo gotovnost, kako dewe taka i no}e so zada~a kon Kaleto. Tamu Roki mi ja predloì negovata ideja za ponatamo{no odvivawe na voenite dejstvija. Ne mu se sprotivstaviv, zatoa {to ne bevme tamu za da go diskutirame problemot na odvivaweto na vojnata, tuku mu rekov {to treba da imame predvid za postignuvawe na celta, i vrz taa baza da se donese odlukata. Mu objasniv na Roki za{to ne treba da se napadne Kaleto i Lavce vo tie momenti. Se ubedi od toa {to mu rekov, no toj pod sekoj uslov saka{e da go zazememe Kaleto. Go razbrav negovoto voznemiruvawe, pa zatoa mu rekov smeej}i se: e more Roki! @elbite se golemi, no vojnata gi ima svoite zakoni, i dokolku ne gi ispo~ituva{ ja gubi{ nea. Razgovaraj}i za vojnata, za nejzinite zakoni, stignavme kaj voziloto i otidovme povtorno vo \ermo. Odej}i pe{ki niz seloto stignavme kaj edna nova ku}a, ~ii yidovi s$ u{te ne bea varosuvani. Roki ja odbral taa ku}a (za da n$ po~ituva pove}e nas) od golema po~it kon nas. [totuku vlegovme na vratata n$ pre~eka doma}inot, posakuvaj}i ni so zadovolstvo dobredojde. S$ u{te ne bevme sednati koga dojdoa drugite ~lenovi na semejstvoto, najprvin sinovite, ènata i }erkata. I tie n$ pozdravija srde~no, izrazuvaj}i zadovolstvo za posetata {to nie im ja napravivme vo nivnata ku}a. Otkako go ispivme poznatiot vo ovie krai{ta ruski ~aj, stignaa i drugi selani koi, isto taka, n$ pozdravija srde~no posakuvaj}i ni dobredojde vo nivnoto selo. Razmenivme mislewa vo forma na pra{awa i odgovori, spomenuvaj}i gi se razbira najzna~ajnite temi, kako {to bea tie za vojnata i za ekonomskata sostojba, kako i za sigurnosnite merki kon mo`nite diverzantski dejstvija na neprijatelot. Agron odvreme-navreme im dava{e ton na humor na razgovorite, sozdavaj}i edna mnogu prijatna atmosfera i eden mnogu drugarski ambient kade {to vodeweto na razgovorot spored zakonot na mestoto mi go ostavaa mene kako gostin, no i kako postar ~ovek. Vo ovoj konak zapoznav mnogu borci so koi se sretnav i podocna, vo razli~nite fazi na razvojot na vojnata.
1
Go zapoznav Profi od \ermo koj se zanimava{e so logistika. Toj pra{uva{e i jas odgovarav za razni problemi, a osobeno za problemite vo organiziraweto na teren vo koj ne oti{le, za koj mu dadov upatstva. So Profi se sretnavme i vo drugi okolnosti, no toa {to go vidov i mi ostana vo se}avaweto kaj toj ~ovek be{e posvetenosta za vojnata. S$ stavil vo funkcija na vojnata, no i negoviot sin, isto taka, be{e prestroen vo redovite na ONA. Sredbite i razgovorite za vojnata bea edni od najinteresnite, koi se razbira bea na prvo mesto, pa potoa sleduvaa onie za obi~aite na Albancite od dvete strani na granicata, kako i vo Kosovo. Razgovorite odvreme-navreme zazemaa i politi~ki tonovi. - [tom }e ja spomnevme Albanija i Enver Hoxa bevme tepani, maltretirani i zatvorani, - raskaùva Profi. Desetici intelektualci bea otstraneti od rabota i bea staveni vo zatvor. Ne ni be{e dozvoleno da slu{ame radio na albanski jazik, ili da gledame televizija, i dokolku ne {pionira{e nekoj, isto taka, ne stavaa vo zatvor. Vrvot, ovaa ve~er go postigna so pristignuvaweto na grupata vojnici koi peeja razni narodni i patriotski pesni. Vpe~atok mi ostavi edna pesna koja tie ja sozdale za nacionalnoto obedinuvawe, kade gi redat po red site albanski gradovi od Arta, Preveza i Solun, pa do Mitrovica, Ohrid, Pre{evo, Bujanovac i Medve|a. Pesnata be{e interesna bidej}i se pee{e so du{a i na profesionalen na~in. Taa ve~er ja pominavme dobro i se odmorivme. Iako legnavme da spieme, sonot sigurno n$ fati docna, veruvam nekade nautro, zatoa {to jas, Agron, Qaqa i Roki spievme vo edna soba. Razgovorot Roki go prodolì od tamu do kade {to zaprevme koga slegovme od voziloto, koga se vra}avme od voeniot front. Nautro, piej}i kafe go predloìv rabotniot plan, zada~ite za organskoto prestrojuvawe na malite edinici, popolnuvawe na disketata spored novata sistematizacija vo nivo na brigada, podgotvuvawe na barawata za vooruùvawe i municija pokaùvaj}i ja i realnata sostojba. Vo tekot na no}ta vrnelo premnogu i toa go ote`nuva{e dvièweto. Do`dot prodolùva{e, siten vo forma na sneg. êtvoricata, kako {to izlegovme od ku}ata kade ja pominavme no}ta, otidovme vo bliskoto mesto kade {to be{e smestena komandata na ~etata i sretnavme nekolku vojnici od obezbeduvaweto koi ja obezbeduvaa komandata. Sednavme vo rabotnata soba i vedna{ po~naa da doa|aat redovi so vojnici za da ne pozdravat ne ostavaj}i ne za nieden moment da rabotime. Tie sednuvaa bez da pobaraat dozvola, poradi èlbata za da n$ zapoznaat i za da razgovaraat, taka {to stana nevozmo`no da rabotime. - Roki! - rekov jas, dojdovme da rabotime, razgovorite }e gi prodolìme podocna. Da ja zavr{ime edna{ ovaa rabota. Moèbi site imaat
2
èlba da n$ sretnat i da razgovaraat so nas, i nie imame èlba da sedneme i da razgovarame so site i da gi slu{ame niv, no mo`nostite se ograni~eni. Deneska treba da trgneme za Plo~e, kaj ~etata na komandant Leka, no vaka kako {to sme trgnale nitu utre ne }e moème da zavr{ime so rabotata. - Ne se voznemiruvaj! - re~e Roki. Site raboti }e gi zavr{ime dobro i brzo, no da izlezeme najprvin na teren, a potoa }e gi izvr{ime ovie raboti na hartija koi se polesni. - Nie izleguvame na teren, - mu vozvrativ jas, i za ovie raboti natovari gi tvoite pot~ineti. Vojnata ne se organizira so poedinecot, tuku so mnozinstvoto. Bez silna ekipa ne se vojuva. Mu ja dadov ovaa zabele{ka zatoa {to vidov deka se obiduva site raboti da gi izvr{i sam. Ovoj be{e eden defekt koj se zabeleùva{e kaj site komandanti, i na site im predo~iv, spomenuvaj}i im go najte{kiot slu~aj, ubistvoto ili ranuvaweto i {to moè{e da se slu~i podocna, koj }e ja zazeme komandata? Nasekade silno naglasiv, deka nazna~uvaweto i podgotvuvaweto na zamenikot se glavni zada~i od ìvotno zna~ewe za sudbinata na vojnata. Normalno deka za edna armija vo sozdavawe i bez iskustvo }e ima zabele{ki, a u{te pove}e {to kontroliraweto se prave{e od dve voeni lica so iskustvo, na koi im pa|a{e vo o~i i najmalata rabota postavena na lo{ na~in. No, nie vo na{ata rabota, kako jas taka i Agron, nikoga{ ne trgnuvavme od toa da kritikuvame i da pokaème deka znaeme mnogu, tuku sekoga{ zastanuvavme i rabotevme za da ja sozdademe potrebnata baza, rabotite da odat dobro i zada~ite na vojnata da se realiziraat {to podobro. Nie sekoga{ nastojuvavme kaj voeniot kadar, podgotven vo tekot na vojnata, da se sozdadat prvite naviki za komanduvawe i komunicirawe kako so pot~inetite taka i so stare{inite spored pravilnikot. I pokraj na{ata èlba ve~erta da n$ najde vo Plo~e, do`dot i maglata ne ni dozvolija da rabotime so potrebniot ritam, pa zatoa i ve~erata ja pominavme pome|u dobrite vojnici i ìtelite na seloto \ ermo. Vo edna druga ku}a kade {to sedevme taa no} pominavme mnogu dobro. So Roki gi razjasnime dobro u{te edna{ nekoi zada~i za postavuvawe na silite kako i za zazemaweto na Drenovec. Mu zboruvav za vnimanieto {to treba da go imaat vo tekot na vojnata, od ku}a vo ku}a, od linija do linija, a osobeno za obezbeduvaweto od sledeweto na snajperistite. Bez da se obezbedat i zajaknat na edna linija, ne treba da preminat vo drugata linija. So preporaki i razgovori pomina no}ta. Taa be{e vtorata i posledna no} pominata so komandant Roki. Nema{e da go vidam ve}e nego, zatoa {to koga dojdov eden den pred vojnata od Tetovo vo seloto Poroj, kade {to be{e [tabot na bataljonot, toj be{e na borbenata pozicija so vojnicite vo Drenovec. Go ima{e zazemeno Drenovec i ja zajaknuva{e prezemenata linija za da napadne povtorno. Komandantot Roki ne moè{e da se sopre.
3
Koga go gledam ovoj dnevnik i gi frlam na hartija slu~uvawata kako {to gi napi{av vo tie te{ki denovi na vojnata, mi se polnat o~ite so solzi koga se se}avam na Roki, hrabriot komandant od Gwilawe, koj go ostavi semejstvoto i dojde da se bori so hrabrost i juna{tvo, pokraj bra}ata vo Tetovo. Toj e ranet vo borbite za osloboduvawe na Tetovo i od te{kata rana po~ina vo bolnicata vo Pri{tina. Vo taa posledna no} so nego, ne ja zaboravivme korespondencijata. Si gi dadovme adresite i telefonskite broevi eden na drug za da se sretneme vo Tirana i vo Gwilawe. Pove}e ne se sretnavme, nitu pak zboruvavme po telefon, no jas Roki go gledam sekoga{, go ~uvstvuvam ~ukaweto na negovoto srce sekoga{ koga ja slu{am pesnata sozdadena za nego. Go gledam kako se bori so oru`je vo raka zaedno so drugite padnati borci na ovaa herojska vojna. Toj ìvee zatoa {to ìvee negovoto delo. Toj ìvee zatoa {to za padnatite borci nema smrt. Tie imaat samo edna data, taa od ra|aweto.
4
vO PlOê Kaj Baîlata

21 juni 2001 godina
Utroto povtorno se najdovme pod tenkata rosa na do`dot koj pa|a{e, kako prethodniot den. Otkako ja zedovme disketata so listata za sistematizacija koja be{e podgotvena vo tekot na no}ta, po nekolku promeni napraveni na teren, trgnavme za nakaj Plo~e. Trgnavme ka~eni na kowi pozdravuvaj}i se od ìtelite i nekoi vojnici koi bea so niv. Pridru`nikot pred nas, a nie po nego. Toj ode{e napred, nabquduva{e, se uveruva{e i po signalot se dvièvme i nie. Oru`jeto go drèvme ispolneto so kur{umi vo cevka za sekoj slu~aj, iako merkite na na{ata bezbednost sekoga{ bile dvojni. Terenot se proveruva{e odnapred so straàri i postojani patroli. Ova be{e sigurnosna merka za sekoe dvièwe na edinicite, a ne samo za komandantite i grupite za kontrolirawe, no da ja kaàm vistinata koga se dvièvme gledavme deka bezbednosnite merki bea postrogi, disciplinata be{e povisoka. Nao|am mo`nost sega, pi{uvaj}i gi ovie se}avawa, da im se zablagodaram na site moi pridru`nici koi bile mnogu, nasekade kade {to se dvièv, za inspektirawe, ili kontrolirawa vo site frontovi na vojnata. Isto taka, im se zablagodaruvam na site semejstva kade {to sum prestojuval, kade sum se napil edno kafe ili eden ~aj, kade {to sum jadel par~e leb ili sum spiel edna no}. Tie go ~uvstvuvale za dolg, no i za ~est da me do~ekaat, da me po~ituvaat i da me ispratat kako niven sin. Blagodaram, blagodaram stotina pati. Patot so bukova {uma i so le{nici go minuvavme mokrej}i se od do`dot i od vodata koja ni pa|a{e po teloto od grankite so gusti listovi koi n$ udiraa bez prekin. Pokraj ba~ilata na Plo~e ja sretnavme patrolata za bezbednost koja n$ sopre i spored pravilnikot ni ja pobara lozinkata i znakot za prepoznavawe. Gi zapoznav mladite mom~iwa vojnici i im se zablagodariv za nastojuvaweto {to go pokaàa vo primenuvaweto na voenite pravila postaveni od stare{inite. - Mnogu ubavo! - im rekov jas. Samo so primenuvawe na pravilnicite so naredbite na stare{inite se pobeduva vo vojnata. Va{eto nastojuvawe }e go dadam kako primer vo brigadata. Vaka prodolète da gi izvr{uvate sekoga{ zada~ite. Po razgovorot so niv, tie ne orientiraa vo pravec na eden pokratok pat koj izleguva{e pokraj ramninata kade {to edinicata

So borcite na Ba~ilata na Plo~e

vr{e{e voeni ve`bi. Pokraj ramninata vidovme edna grupa na vojnici koi se dvièa kako p~eli. Tie rabotea na izgradba na pozicii za bliska odbrana. S$ be{e na svoeto mesto. Prviot pogled zboruva{e za organizirana i disciplinirana armija. Se izraduvav mnogu i gi sretnav so pristrasnost komandantite i vojnicite. Ovde be{e edinicata na komandantot Leka. Toj ne be{e tuka, izlegol na teren, no negoviot zamenik, Rexep Biqali be{e na nivoto na potrebite za da bide dobar komandant i sposoben organizator. Me|u bukovite drvja be{e podignat kampot na armijata, kade {to be{e ladno i te se~e{e veterot. Te{ko deka nekomu moè{e da mu padne na pamet deka tuka se obu~uva{e edna edinica. Rexep. - [to barate i {to obezbeduvate vo ovie pozicii? - go pra{av
Toj ja razbra celta na moeto pra{awe, i so nasmevka odgovori: Privremeno dodeka da se organizirame }e izlezeme ovde, }e sprovedeme obuka i }e gi zafatime poziciite spored naredbata na komandata. - Dobro! - mu rekov jas, zatoa {to ne sakav da go dovedam dokraj moeto mislewe za edno dejstvo {to ne e opravdano dobro za postavuvaweto, bilo da e toa privremeno, na malata edinicata vo Plo~e. Soberi gi kadrite! - mu rekov nemu. - Razbiram! - re~e toj i se oddale~i vo pravec na vojnicite. Po nekolku minuti se sobraa site vo {atorot kade {to odvaj ima{e mesto za sedewe zatoa {to leglata bea mokri poradi lo{oto podignuvawe na {atorot. Vo ovaa okolnost im zboruvav za praviloto za podignuvawe na {atorite i {to treba{e da imaat predvid za tie da ne propu{tat voda. Im pobarav da zboruvaat za nivnite voznemiruvawa. Vo po~etokot zboruva{e Rexep, vo uloga na zamenik- komandant, a potoa drugite po red. Gi slu{nav voznemiruvawata, gi zedov potrebnite bele{ki i nekoi problemi gi re{ivme i gi sredivme na lice mesto. Mi ostana na um predispozicijata na site kadri vo ovaa ~eta. Tie sakaa da nau~at s$ {to ima{e vrska so vojnata, so vooruùvaweto i so pravilata na ìvotot vo armija. So trpenie im pokaàv mnogu pravci na rabotata kako od organizaciona smisla, taka i od prakti~na vo pravec na vojnata i na voenite pravila. Site zada~i koi gi postaviv pred sebesi za ovaa mala edinica gi realizirav so uspeh, blagodarenie na angaìranosta na sekoj kadar. Po popolnuvaweto na listata za sistematizacija, za sekoja mala edinica za novoto organizirawe na baza na brigada i za davaweto na organskite zada~i za sekogo, kade {to so nivnoto nastojuvawe s$ se zapi{a na tetratka, iako jas im vetiv deka }e im gi ispratam site instrukcii i pravilnici koi im bea potrebni. Podocna izlegovme na teren. Op{tata

sostojba be{e dobra. Poziciite na protivvozdu{nite mitralezi bea postaveni mnogu dobro, a isto taka i nivnoto orientirawe be{e precizirano spored terenot. Im se zablagodariv, no im rekov deka ova postavuvawe e nepravilno re{enie, pa zatoa dvièweto treba da se napravi {to poskoro za da se odi vo neophodnite pozicii za realizirawe na voenata zada~a. Otkako ja vidov sostojbata na terenot i razgovaravme kako maì eden so drug, najdovme razbirawe za site pra{awa. Ostavivme zada~ite da gi primenime {to pobrgu vo praktika. Ru~avme, pievme kafe i ~aj i se oddale~ivme od ovaa ~eta so misleweto deka ima{e kadri i vojnici so mnogu dobar kvalitet. Tie n$ ispratija so te{kotija, bidej}i mnogu n$ sprijateli vremeto {to go pominavme zaedno, no s$ si ima kraj, pa taka i taa sredba zavr{i. Jas dolgo }e go zapametam toa stegawe na racete i pregrnuvaweto so vojnicite i komandantite kaj ba~ilata na Plo~e. S$ u{te ja ~uvstvuvam toplinata i po~itta na tie lu|e koi `rtvuvaa tolku mnogu za slobodata, za tatkovinata.

vO vejCe
Eden del od patot za Vejce go pominavme pe{ki, dodeka drugiot del so kow, zatoa {to imavme samo eden na koj ja natovarivme na{ata oprema i voeniot materijal. Odej}i presretnavme edna grupa mladi koi za da se za{titat od do`dot, vlegle vo edno ba~ilo pokraj patot. Se pozdravivme so niv i gi pra{avme kade odat? - Vo Vejce! - rekoa tie. Tamu n$ ispratija, vo Centarot za priem na novi vojnici. - Dobro! - im rekov jas. ]e patuvame zaedno, zatoa {to i nie odime za Vejce. Tie bea mladi lu|e okolu devetnaeset-dvaeset godini od okolinata na Skopje, i doa|aa da se borat za nacionalnoto pra{awe. Ova be{e edna voobi~aena pojava, sekoj den doa|aa novi vojnici koi gi ~ekavme vo seloto Vejce. Gi oblekuvavme so voeni uniformi i gi ispra}avme vo seloto Brodec kade {to se obu~uvaa so zabrzana programa za da im se pridruàt {to e mo`no pobrzo vo malite edinici na linijata na frontot. Patot go pominavme bez da go ~uvstvuvame, razgovaraj}i eden so drug, pri {to nedostasuvaa i nekolku fotografii kako se}avawe u{te od prviot den na nivnoto doa|awe. So drugari kako Agron i so mladi mom~iwa patot ti izgleda kratok i nikoga{ ne go ~uvstvuva{ zamorot. Stignavme vo Vejce. Kaj mostot samo eden kontrolen punkt na armijata i s$ drugo e pusto. Selanite izbegale poradi vojnata. Nasekade otvoreni porti, vozila so izdi{eni gumi i skr{eni stakla. Begaj}i ostavile s$ na milost na sudbinata. Pominuvav niz patot na seloto i mi doa|a{e da zapla~am. [to be{e seloto bez lu|e? Mi se ~ine{e deka portite, prozorcite i skr{enite vrati }e me izedat. Se gledavme eden so drug i ne znaevme {to da kaème. Po eden kratok odmor kaj xamijata, zaedno so mladite mom~iwa, otidovme vo Centarot za sobirawe na vojnicite koj be{e vo posledniot del na seloto. Go sretnavme Uzeir Baci, se pozdravivme so nego i vlegovme vo negovata soba {to sluè{e i kako kancelarija. Tamu dve medicinski sestri ni serviraa ~aj i kafe. Im pobarav lekovi, analgin ili paracetamol zatoa {to imav silna glavobolka, najverojatno od nastinkata ili moèbi od umorot. Otkako go ispivme kafeto dojde Uzeir. Toj dal naredba da se oble~at i da se sistematiziraat novite vojnici od Skopje koi dojdoa so nas.

So ovie mom~iwa koi doa|aa od okolinata na Skopje se sretnavme na pat kon Vejce, kade {to tie trgnale za da vojuvaat.
0
- Ni doa|aat mnogu vojnici! - re~e Uzeir. Ni zavr{uvaat i ali{tata, i treba da obezbedime drugi. - Problemi }e imame, - mu vozvrativ jas. Sega za sega lu|eto se oble~eni. Vo Brodec nad 150 vojnici ja zavr{uvaat obukata ovie denovi i se kompletirani. Drugoto }e go obezbedime. Dodeka go vodevme razgovorot dojde doktorot, dvete medicinski sestri i eden drugar koj se vika{e ]emal. Tie sakaa da znaat koi bevme i zo{to sme do{le. Mi izgleda{e malku tendenciozen na~inot kako pra{uvaa, pa zatoa gi poglednav za~uden kako da gi zapra{uvam voedno. Agron kako pobrz, go izvr{i pretstavuvaweto potsetuvaj}i gi niv deka bil vo Vejce u{te vo po~etokot koga be{e {tabot na bataljonot. Jas bez da zboruvam go izvadiv od ~antata avtoriziraweto na komandata za kontrola i planot na kontrolata. ]emal narekuvaj}i go tivkoto vadewe na dokumentite od moja strana kako nedostatok na takt, navleze: Nie ne ja pobaravme potvrdata tuku prosto rekovme da se pretstavite. Jas ne vidov deka be{e redno da ja prodolàm debatata tuku go nadminav so mol~ewe toj slu~aj, ostavaj}i ja vinata na nedorazbiraweto i napraviv pretstavuvawe za sekogo. Edna od medicinskite sestri gi zede ~a{ite i po kratko vreme gi donese so ~aj. â{ite svetea. Ambientot svete{e i drugata devojka so belo maram~e ja is~isti masata. Mi gi fati okoto ovie dvièwa i pomisliv: Osven ènata, koj drug moè da go napravi ova?! @enata, samo ènata & dava ubavina na ambientot, ènata sveti i & dava son~eva svetlina na ìvotot. Vnesuvaj}i gi ovie bele{ki gi sozdadov stihovite: Samata priroda te krasi Nad site cvetovi si samo ti Poslatka od samiot ìvot Ovoj svet postoi, zatoa {to postoi{ ti Se razbira, ènite ja pomognaa vojnata vo ovoj delikaten jazol, koga samo edna raka, kako taa na ènata, ti ja namaluva bolkata na ranata dobiena vo vojna. Drugi medicinski sestri sretnav vo tekot na inspektirawata vo Poroj, [ipkovica itn. Razgovarav i go prepoznav kaj site golemoto srce na albanskite sestri za bratot i niz celoto vreme na vojnata vidov odli~ni bratski odnosi koi mi ostavija vpe~atok, kako i redot odreden od lekarite vo bolni~kite sobi i bolnicite. Iskreno im ~estitam na site bez isklu~ok, od doktor Hasan, dojden od Pri{tina, doktor Nexo, Berat, Aru{a i mnogu, mnogu drugi na koi im se izvinuvam za{to ne im gi spomnuvam imiwata zatoa {to kontaktite sekoga{ bea prijatelski i ne bea ~esti. So site pievme kafe
1
i razmenuvavme mislewa od najinteresnite. Ponekoga{ i repliciravme, no s$ & sluè{e na rabotata i na zaedni~koto pra{awe za koe se borevme na eden front. Po interesnite razgovori za vojnata, za istorijata i nekolku sprotivstavuvawa na ]emal po edna obi~na ve~era, otidovme vo edna druga ku}a i se odmorivme. So ]emal u{te edna{ go otvorivme razgovorot tuka kade {to se sprotivstavivme eden so drug. - Treba da se vidi realnosta, mu rekov jas na ]emaq. Moèbi mo`nostite na albanskata dràva za da mu pomogne na albanskiot narod nadvor od dràvnite granici se ovie, no zna~ajno e deka nie, obi~niot narod so sozdadenata realnost go pokaùvame toa {to ne go pravi dràvata. Nie treba da napravime pove}e eden za drug i ne treba da ~ekame. Intelektualcite Albanci bez da pravat razliki treba da sozdadat edna nova klima za da go razberat patriotizmot spored dene{nata politi~ka i voena sostojba. Treba pove}e da rabotime, a pomalku da zboruvame. Vaka zboruvaj}i, edna{ edniot, edna{ drugiot, si posakavme dobra no}, zatoa {to sonot po~na da n$ sovladuva. Bevme izmoreni i prekapani od eden den poln so tovar.
Petok, 22 juni 2001 godina

Slednoto utro razgovaravme so Uzeir (Baci) za problemite na Centarot za pre~ek na novi vojnici, za reorganizirawe na slu`bata, za brzo dejstvuvawe vo slu~aj na dejstvuvawe na neprijatelot so vozdu{en desant, ili so izvidni~ki grupi. Razgovarav so Uzeir i za nekolku problemi koi bea povrzani so prvoto povlekuvawe od Kale kade {to toj bil ranet. Zboruvav so nego za vra}aweto na selanite, zatoa {to mo`nosta postoe{e so novite sozdadeni uslovi. Tuka sum go sretnal i Aqban od Podgradec, koj{to be{e ranet. Sede{e so Baci i so ~i~ko ]erim, tatkoto na padnatiot borec Mujdin Aliu. Mom~eto mi ostavi golem vpe~atok i pottikna kaj mene golema po~it.
2
vO BrODeC
Prodolùva... datum 28 juni 2001 godina
Od Vejce, odej}i po eden pat sred {umata pove}e od ~as i polovina stignavme vo Brodec. Tamu nasproti seloto vo dve vili vo kriloto na eden potok koj te~e{e so ùborewe se nao|a{e Centarot za obuka na novite vojnici, koi doa|aa od site okolii. Brodec be{e celosno napu{teno selo i site ku}i ostanale vo milosta na sudbinata. Nesovesniot moè{e da dejstvuva, moè{e da zeme, no i da uni{ti, i ugledot & ostanuva{e na armijata, pa zatoa za ovoj problem nasekade prepora~uvav da se posveti vnimanie. Seloto treba{e da se ~uva, s$ e nacionalno bogatstvo, sakale ili ne toa im sluì na site. Tuka se sretnav so Isuf (Cufo) koj se bore{e so golema posvetenost za obukata na novite vojnici. Tuka go zapoznav i Feti od Zajas koj, isto taka, se griè{e za obukata i za ìvotot na vojnicite. Se zainteresirav za problemite na obukata, za sostojbata na vojnicite, kakva be{e nivnata podgotovka vo momentot na doa|aweto itn. Realnosta be{e deka pogolemiot del bea mladi mom~iwa bez zavr{en voen rok, mom~iwa voeno nepodgotveni, bez znaewe za oru`jeto i za voenite pravila, no mom~iwa so volja za da nau~at i da se obu~at {to pobrgu so netrpenie za da odat {to e mo`no pobrgu na voeniot front. Ja proveriv sostojbata na oru`jeto i na municijata, dadov naredba za ~istewe, etiketirawe i podelba spored grupite i soodvetnata destinacija, osobeno na municijata za artilerijata koja ne se poznava{e kako {to treba i od samite voeni voda~i. Po kontrolata, davaweto na zada~ite i soodvetnite instrukcii za nekoi problemi se sretnav so vojnicite koi{to ve`baa. Gi pra{av na po~etokot kako se ~uvstvuvaat. Kako pominuvaat so obukata, kakvi te{kotii ~uvstvuvaat i kakva pomo{ baraat. Tie mi dadoa razli~ni sugestii, no najgolemoto voznemiruvawe be{e da se obu~at {to pobrgu i da odat tamu kade {to se vojuva. Jas im raskaùvav za mnogu problemi koi izleguvaa vo vojna, im zboruvav za vojnata, im ja pokaàv finalnata cel za nacionalno obedinuvawe, no im rekov deka toa se postignuva postepeno. Zna~ajno e deka nie treba da se borime so red i disciplina, da pokaème pred svetot deka znaeme da se
3
borime i znaeme da gi barame so dostoinstvo na{ite negirani prava celi decenii. So nepromeneta verba i ubeduvawe zaminav od Brodec vo [ipkovica, kade {to se nao|a{e [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Odevme pe{ki zaedno so Agron i Qaqa (Mahi) {eguvaj}i se i kaùvaj}i sme{ki, pri {to kako i sekoga{ avtorot be{e Agron. Vo {tabot se sretnav so Zogu (Rahim Samiu), koj ja ima{e ulogata komandant na artilerija. Razgovarav so nego za minofrla~ite od 120 mm, za drugite ogneni cevki, mu dadov zada~i za da gi izvadi tabelite na ga|awe za site kalibri na artilerijata, nivnoto razmnoùvawe i pra}awe kaj sekoe oru`je. Tuka razbrav deka do{ol i komandantot na armijata, Abaz, koj zaminal na sredba so pretstavnicite na Solana vo prostoriite na u~ili{teto vo [ipkovica. So Abaz se sretnavme nave~er i razgovaravme za mnogu problemi na vojnata, od organiziraweto, povrzuvaweto so terenot, pa s$ do disciplinata na odvivawe na vojnata, problemi koi se cel na edno posebno pi{uvawe. So komandantot êla se sretnav okolu 11.00 ~. nave~er koga detalno mu raportirav za rezultatite na kontrolata, no istovremeno mu rekov deka spored praviloto jas }e go napravam izve{tajot, eden plan na merki za zada~ite koi proizleguvaat za site mali edinici na Brigadata. ]e ja napravam plan-idejata na odlukata za postavuvawe na silite na organiziraweto i na razvitokot na borbata na brigadata. Toj me slu{na vnimatelno i se soglasi so toa {to mu go rekov jas. Ova be{e moe prvo inspektirawe vo voeniot front na Brigadata 112 Mujdin Aliu, koja be{e vo sozdavawe. Toa bea moite prvi mislewa koi & pripa|aat na zaedni~kata rabota koja ja napravivme za sozdavawe na brigadata, so site drugi kadri, iako bez iskustvo, no so golema volja i verba vo pobedata. Inspektiraweto na celiot front, odeweto niz teritorijata peda po peda kako i sozdadenite dokumenti, mi koristea za da napravam uspe{na rabota vo sozdavaweto i upravuvaweto na brigadata, vo donesuvaweto na zna~ajna voena odluka vrz ~ija baza }e rabotime vo tekot na celata vojna.
4
vO [iPKOviCa
Ova selo, locirano vo podno`jeto na [ar Planina me|u zeleniloto, kade {to sveìot i ~istiot vozduh ti gi otvora drobovite i ti go prodolùva ìvotot (potoa patuvaweto i zapoznavawe na celiot teren), stana strea kade {to jas ostanav i rabotev podolgo me|u moite bra}a, za problemite vo organiziraweto i upravuvaweto na vojnata. Vo ova selo so dve xamii, so eden pat koj pominuva po sredinata na seloto, so ku}i izgradeni od dvete strani na patot, so pati{ta koi gi povrzuvaa site ku}i dejtsvuvaa borcite na Brigadata 112 Mujdin Aliu, koi pokaàa civilizaciski i patriotski vrednosti. Od druga strana i ìtelite na ova selo, nikoga{ ne se voznemirija, ne izvadija nitu eden lo{ zbor od ustata, tuku so posvetenost i qubov za vojnata i za borcite gi ispratija svoite ~eda vo ovaa vojna, i ja pomognaa so site mo`nosti bez rezerva. Ova selo, ovie ku}i, ìtelite na [ipkovica, stanaa moite mili lu|e, isto kako i site borci koi nema nikoga{ da gi podelam od niv, tuku }e gi sakam, }e gi po~ituvam i }e gi sretnam so mnogu qubov sekoga{ koga }e mi se dade mo`nosta. So niv sedev ~estopati, piev kafe ili ~aj, jadev par~e leb, edno par~e pita, ili tradicionalni slatki i zboruvavme za makite, kako bra}a od ista krv, i razgovaravme vistinski za sudbinata na Albancite, koi kako retko koj drug narod vo svetot gi prebrodil nezasluènite udari, i so vekovi mu be{e negirana slobodata.
Ponedelnik, 25 juni 2001 godina

Nov den, nova sre}a. Denes e i nova nedela. Tri dena ima{e pregovori za povlekuvawe od Ara~inovo za da im se otvori patot na mirovnite razgovori pome|u politi~kite partii. Vestite od Doj~e Vele bea nade`ni, isto taka, dobro zvu~ea i vestite od Tirana. Za pojadok imavme pita i jogurt, {to gi donese majkata na eden vojnik (~uvar vo obezbeduvaweto na {tabot). Dojde golemiot Hoxa (vaka }e go nare~am ~esto jas, zatoa {to navistina e golem) i razgovaravme za problemot na Popova [apka, kako da ja zazememe i za ulogata na zazemaweto. Ni izleze presmetkata, no poradi nekoi pri~ini odlu~ivme da ne napadneme, no da ni bidat spremni site podatoci i organizacionite merki, operativniot plan i podatocite za

[ipkovica 2001

artilerijata. Od druga strana odlu~ivme okolu Popova [apka da drìme ograni~en broj na sili, no bez da ja ostavime inicijativata na moèn napad vo racete na neprijatelot, tuku sami da ja drìme, so povremeni napadi od site strani na opkoluvaweto. Isto taka, odlu~ivme da go snimime so kamera pozicioniraweto na neprijatelot, da gi izvadime podatocite za artilerijata, prezemaj}i i realni ga|awa nad nekoi objekti, kako {to be{e punktot na policijata itn. Se dogovorivme za s$ i ostavivme vremeto na probata so artilerija da bide vo 18.00 ~asot. Popladne otkako se razdelivme so Abaz koj ode{e vo Prizren, jas so Agron i Mahi otidovme vo Brodec kade bea poziciite na artilerijata i zaedno so Zogu komandantot na artilerijata, vo edna od sobite na Centarot za obuka gi podgotvivme podatocite za artilerijata. Otidovme kaj ognenite pozicii zatoa {to se pribliùva{e vremeto dogovoreno so Hoxa. Presmetkite bea napraveni so to~nost i planiranite granati otidoa vo celta i nema{e potreba za korekcija. Na{eto ga|awe sozdade vistinski alarm kaj neprijatelot na celiot voen front. Od kaj Cre{ite i od Brvenica zapo~na napadot so artilerija. Borbite prodolìja do ve~erta, pri {to osven o{tetuvaweto na nekolku ku}i vo Gajre i vo [ipkovica nemavme ~ove~ki zagubi, dodeka od stranata na neprijatelot spored slu`benoto izvestuvawe ima{e eden zaginat i petmina raneti, no drugi stanici ja potvrdija vesta deka na Popova [apka zaginale ~etvorica, a eden bil i povreden. Kako i da e za nas zna~ajno be{e na{ite podatoci da bidat precizni za napadot nad Popova [apka, i nie bevme spremni vo sekoe vreme da napadneme, }e napadneme vo potrebniot moment bez da `rtvuvame pove}e od potrebnoto. Okolu 23.00 vo [tabot stigna Hoxa od Popova [apka, nosej}i ja kamerata so koja snimil s$ {to ni be{e potrebno. [tom me sretna mi re~e: Bingo! No, ne na tebe, tuku na Gospod! Site tri granati vo celta. - Hoxa! Mu rekov jas. Bez Gospod nemame kaj da odime, so negov blagoslov se borime za na{eto pravo. Vo ovaa razmena na zborovi se pregrnavme, si ~estitavme eden na drug i sednavme vo sobata za da gi vidime snimkite od kamerata. Gi vidovme borbenite dejstvija na Hoxa i na negovite prijateli okolu Popova [apka, i kako se spasile za del od sekunda od edna granata na artilerijata pokraj pozicijata na mitralezot 12.7 mm. - Popusto ne vikame deka vojnicite na ONA gi ~uva Gospod! - mu rekov jas, otkako ja vidov taa scena vo kamerata, vo koja vojnicite navistina neo~ekuvano se spasile. Otkako gi vidovme snimkite vo kamerata, so Hoxa se povlekovme vo mojata soba i razgovaravme za nekoi problemi koi jas }e gi postavam vo Prizren kaj general Ostreni, {ef na [tabot na armijata. Razgovaraj}i za

razli~nite problemi, ne se obidovme nitu da go doznaeme vremeto koga toj otide da odmora.
27 juni 2001 godina

Po patuvaweto so avtomobil do seloto Bozovce, do Prizren treba{e da odime pe{ki i no}e. Se sretnavme so komandantot na grupata na mitralezite 12.7 mm, so pozicija kaj borovata {uma, koj n$ pokani doma na po edno kafe. Otkako se napivme kafe so komandantot na grupata otidovme vo edna druga ku}a kade ostanavme podolgo vreme, ~ekaj}i da ni gi donesat kowite. Tamu se sretnavme so Bardi, vojnik na Hoxa i negov drugar, kogo go nemav sretnato porano. Tie doa|aa od odmor i me pra{aa za situacijata, bea navistina voznemireni. - Ne udavija primirjata! - re~e Bardi. Pove}e odmorame otkolku {to vojuvame! Vo Prizren se zboruva{e deka naskoro }e go predademe oru`jeto. Toga{ kakva smisla ima{e vojnata?! - Bardi, ova se raboti na politikata! Nie kako borci treba da ja prodolìme vojnata, ova nie go znaevme. Ne be{e li po~etokot koga nie se narekovme teroristi? Ne bea li samite politi~ki partii koi ni se sprotivstavija? Dokolku ne sme vo sostojba povtorno da vojuvame, na red }e dojde politikata. - Toa go diskutiravme, se vklu~i Bardi, no nie gledame deka i nekoi od na{ite komandanti mislat na primirje, a ne na vojna. No, kako moè da se zapre vojnata bez da se postigne celta. Toga{ na{ite deca }e ne pra{aat: Zo{to se borevte? - Se vklu~i Agron so {egi: Borete se vie, borete se, ima koj da ja sozdava golemata politika. Jas bev kaj tvoite drugari, - mu se obra}a toj na Bardi, - i da ti kaàm otvoreno, mnogu od niv koi go zele oru`jeto ne znaat ni samite so kogo se, so slobodata ili so ropstvoto! Dali e mo`no povtorno da ima sloboda, pod ropstvoto na slavomakedonskite vlastodr{ci? - Ne Agron! - mu velam jas. Ima nekoi koi navistina ne znaat za{to go zele oru`jeto. Mnogumina baraat sloboda i nemaat nikoga{ doverba vo dene{nata politika na politi~kite partii na vlast, nemaat doverba vo sredbata vo Prizren, nemaat doverba vo ozboruvawata koi se otvoraat slu~ajno, za da premine ONA vo kasarnite. Tie znaat deka toa se vika razoruùvawe. Nikoga{ nema da ima paralelna armija vo edna dràva. Vo ovie razgovori n$ najde doma}inot koj ni re~e deka kowite se podgotveni. Ostanavme u{te malku, pievme u{te po eden drug ~aj i trgnavme po patot kon vrvot, kaj mestoto nare~eno kaj borovata {uma, kade bea ognenite pozicii na mitralezite od 12.7 mm, za da se sretneme so vojnicite,

za da ja proverime istovremeno nivnata gotovnost i na oru`jeto, odnosno pominavme eden pat, a zavr{ivme dve raboti. Kaj dolinata vo podno`jeto na borovata {uma zastanavme, se sretnavme so vojnicite, gi vidovme poziciite, sostojbata na mitralezite, gi pra{avme i im dadovme instrukcii na strela~ite. Go orientiravme edniot od mitralezite spored novite orientiri za da ja pokrie vo celost zonata na nabquduvawe. Potoa sednavme so vojnicite, razgovaravme za problemite na vojnata, kako {to bea: nabquduvaweto na avionite, odbranata od zemnite napadi, a osobeno no}e, kako i dejstvuvaweto za uni{tuvawe na diverzantskite grupi na neprijatelot. Vojnicite bea sre}ni i n$ pokanija da jademe i da pieme kafe vo nivnata polska menza. So zadovolstvo ja prifativme nivnata velikodu{na pokana, sednavme na masata vo menzata, kade {to povtorno jadej}i leb i piej}i kafe dolgo razgovaravme. Site vojnici bea od bliskite okolni sela, Bozovce i Ve{ala. Nivnite semejstva prebegnale vo Opoja vo Prizren. Trgnavme vo mrak. Mese~inata odvreme-navreme go otkriva{e na{eto dvièwe vo taa planinska nagornina po koja uporno ~ekorevme, no ni izgleda{e deka nema nikoga{ da stigneme na vrvot na planinata, tamu kade {to se sleguva{e za Prizren. Izvidnicite ni go pokaàa planinskiot srt, kade {to treba{e da pomineme, bez da padneme vo o~ite na germanskata patrola. Vo planinskiot prevalec od kade {to se gledaa svetlata na Kosovo, slegov od kowot, teloto mi se trese{e od stud, racete mi bea smrznati, i zapo~nav da pravam brzi dvièwa za da go zagream teloto. Sleze i Agron i ugornicata ja pominavme pe{ki, so kowite fateni za oglav. Mese~inata be{e zad nas, planinata i patot ne gi gledavme dobro. Vo mestoto kade {to se pominuva{e ne se gleda{e ni{to. Nozete so kal si ja pravea svojata igra i Agron se smee{e na golemo od toa {to go gleda{e. So razgovori i {egi, patot n$ odvede tamu kade {to treba{e da bideme. Prodolùvaj}i go patot se ka~ivme povtorno na kowi, i se sretnavme so karvanot koj be{e natovaren so oru`je za [ipkovica. Se sretnavme so niv i im gi dadovme podatocite vo vrska so germanskite patroli. Odevme u{te malku niz dvorovite i vrvicite na seloto i vo dvanaeset ~asot po polno}, po pet ~asa patuvawe, se najdovme vo ku}ata od koja trgnav vo vojna. Sonot n$ napravi da izgledame kako polumrtvi od zamorot, pa zatoa se odmorivme. Sledniot den n$ ~ekaa drugi zada~i.
28 juni 2001 godina

Go po~nav ovoj dnevnik pred nekoe vreme, pi{uvaj}i ja bukvata M po sekoj broj na stranicata. Stranicite se zgolemuvaa, no povtorno treba pokraj bukvata M da ja dodadam i bukvata K {to zna~i Kosovo. Se protkajuvaat moite raboti me|u patriotite na albanskite krai{ta od Kosovo, Crna Gora, Albanija...

Pokanet sum na Sobranieto na NDOK (Nacionalno dvièwe za osloboduvawe na Kosovo). Na ovaa stranica na dnevnikot vleguva razvitokot na nacionalnata istorija za ovaa godina: Tirana, Pri{tina, Pre{evo, Medve|a, Tetovo, Skopje i vo drugi mesta na zemjata na Arberija, kade {to se pi{uva istorijata na po~etokot na ovoj vek. Tokmu denes se sre}avam so drugari i prijateli, so koi n$ obedinile ìvotot i vojnata. So Agron sme vo Dafina, pieme kafe i eve pred o~i go gledam Nimet Biqali so eden drug drugar. Se sretnale vo Tirana pred Nacionalnata banka. I tie do{le za Pettoto sobranie na NDOK. êkaa da dojdat i drugi prijateli od Tepelena, Skrapar itn. So niv be{e i Rexep, pretsedatelot na NDOK za Prizren. Razgovaravme dolgo za problemite koi go voznemiruvaa albanskoto pra{awe. So niv se razdelivme docna, za da se sretneme utredenta vo Pri{tina.
29 juni 2001 godina

Vo Pri{tina sum. Na Pettoto sobranie na NDOK. Na telefon edna vest i treba da ne se zadràm dolgo vo Pri{tina. Sedam samo do otvoraweto na Sobranieto i treba da zaminam. Vo pauzata na sesijata razgovaram so Fatmir i mu baram dozvola za da odam i za da ja odloàm mojata diskusija za drugiot den, zatoa {to edna neo~ekuvana zada~a mi naloùva{e da si zaminam. Se razdeluvam od Fatmir i so drugi prijateli za da se sretneme na vtoriot den od Sobranieto. Eden siv avtomobil me ~eka{e pred hotel Grand. Se uveriv vo registracijata i spored razgovorot go sretnav ~ovekot koj ne go poznavav, i vedna{ trgnavme za Draga{. Po ~etiri ~asa se sretnav so nekolku drugari koi imaa za zada~a da trgnat za Gostivar. Dvajca od niv bea moi poznanici. Be{e komandant Vjosa i eden drug na ~ie ime vo momentot ne moàm da se setam. Razgovarav za na~inot na preminuvawe na granicata Kosovo Albanija, a potoa Albanija - Makedonija. Razgovorot be{e dolg poradi nekoi nejasnosti vo vrska so dvièweto na trupite Makedonija - Kosovo, Kosovo Albanija i povtorno Albanija - Makedonija. Go zatvoriv razgovorot velej}i im: armijata ima pravila, i pravilata se primenuvaat.
30 juni 2001 godina

Jas otidov vo Pri{tina, po sredbata na Sobranieto na NDOK, dodeka Agron otide vo Kukes. Dvajcata so zada~a, toj za da razbere {to se slu~uva so Tahir Sinani i dali stignale drugarite koi jas gi sretnav eden den porano na opredelenata destinacija.
0
Za razvivaweto na rabotite na prviot den na Sobranieto me informiraa drugarite od Prizren, Bega i Festim, i kolku {to mi objasnija tie be{e jasno deka vnatre Upravniot odbor ima problemi koi bea povrzani so zbliùvaweto vo rakovodstvoto na porane{nite politi~ki osudenici, konkretno pome|u Raif i Avni. Ne znam kako }e te~at rabotite vo tekot na vtoriot den. Jas imam diskusija i }e odràm eden stav za pra{aweto na vojnata vo PJRM, za problemot koj{to izve{tajot, kolku {to go sfa}am jas, ne go tretira pravedno. Pred sostanokot se sretnav so mnogu drugari dojdeni od Albanija, Crna Gora i Isto~no Kosovo. Pred po~etokot na Sobranieto se sretnav so grupata od Tepelena, koja ja predvode{e ]emaq, porane{en stare{ina vo penzija. Tie do{le kako pokaneti kako del na patriotskoto dru{tvo Qaberija. Na vakov na~in do{ol i Nimet Biqali, pretsedatel na dru{tvoto Qaberija, koj dal pridones vo NDOK vo nejzinoto teorisko-politi~ko podignuvawe. Podocna se sretnav so Diqaver Goxa ([petim Golemi) i Adem [ehu, dvajcata u~esnici vo Kosovskata vojna, kako voeni lica od Albanija. Vo tekot na rabotite, vo po~etokot na vtorata seansa zedov zbor jas, kade {to vo op{ti crti drèv kriti~ki stav vo vrska so misleweto deka vo Makedonija se vojuva bez potreba, i deka vojnata nema opredelena cel. Im rekov: - Zboruvam kako u~esnik vo taa vojna, deka ne moè da se frli kal nad vojnata na tie stotici mom~iwa koi so èlezna volja go pravat toa {to nikoga{ ne e napraveno vo tie oblasti. Tie im se protivstavuvaat so oru`je na slovenskiot neprijatel, pokaùvaj}i mu deka vremiwata se promenile, deka vremeto raboti za Albancite. Tie pokaùvaat edna vitalnost bez primer i edna silna disciplina. Tie napravija od teroristi i buntovnici, kako {to se narekoa na po~etokot, da se poznavaat kako organizirana armija, koja ima edna cel za koja vojuvaat. Jas otidov vo vojna so dobra cel, i na vojnata da & go dadam toa {to moè da & go dade edno voeno lice, dodeka nekoi od vas diskutiraa bez da ja poznavaat voop{to ovaa vojna, ne znaej}i deka sekoja vojna gi ima nejzinite fazi na razvivawe i spored na~inot kako se odviva se menuvaat i barawata so koi po~nuva vojnata. Dokolku site ja poddràt ovaa vojna, u~estvuvaat vo nea, i }e vojuvaat za da ja ubedat svetskata politika za pravdinata na ovaa vojna, se razbira i nejzinite stremeì }e se zgolemat. Vo ovoj pravec jas stojam na misleweto deka do{lo vremeto nie Albancite da ne gi gledame problemite samo crno-belo, tuku treba da gi gledame vo site boi, da gi napravime soodvetnite kombinacii i da go odbereme najdobroto. Situacijata vo PJRM ne nalikuva na taa vo Kosovo, nitu na taa vo Medve|a, Pre{evo i Bujanovac. Drugi problemi ima vo albanskite krai{ta vo PJRM. Samata albanska dràva prva ja priznala PJRM, zatoa treba da se napravi
1
pove}e po institucionalen pat i potoa po pat na sila. Jas mislam deka vojnata na na{ite bra}a pod PJRM treba da se poddrì, a ne da se gleda so qubomora, ocenuvaj}i ja preku poedincite koi ja vodat taa vojna. Vreme e Albancite kade i da se, da bidat vo poddr{ka eden na drug, a ne da se protivstavuvaat. Da se obedinime najnapred eden so drug, a potoa }e bide polesno da gi obedinime teritoriite. Polemikite za ovaa diskusija prodolìja so pra{awa i odgovori, vo salata i nadvor od nea, vo pauzata na sesijata. Na pauzata mi se pribliìja i dvajca delegati koi ne gi poznavav, se pretstavija i mi rekoa deka imaat èlba da se sretneme koga }e dojdat vo Tirana. Im ja dadov vizit-kartata so moite podatoci i so niv se sretnav vo Tirana, problem koj mu pripa|a na eden drug moment koj e povrzan so ONA. Po zavr{uvawe na sostanokot na Sobranieto se vrativme vo Prizren. No}ta ja pominavme kaj Fadiq, kade dojdoa Rexep, Bega i drugi drugari na NDOK od Prizren, i u~esnici vo Kosovskata vojna istovremeno. So niv diskutiravme iskreno za vojnata vo PJRM i se razbravme, me opravdaa {to bev del od taa vojna za da im pomognam na na{ite bra}a tamu. - Dobro e politi~kite partii da ne bidat podeleni vo golemite problemi koi se povrzani so nacionalnoto pra{awe, zatoa i za vojnata vo PJRM da bideme so isto mislewe, zatoa {to taka kako {to go naglasivte vie vo va{ata diskusija, vojnata ima bliska i dalekose`na cel i nejzinite barawa se povrzuvaat so celite na vojnata koi zaedno se stavaat vo funkcija na nacionalnata strategija - re~e Rexep. rawe. Ovie diskusii prodolìja vo forma na debata so me|usebno razbi-
2
eDen KratOK ODMOr

5 juli 2001 godina
Na 5 juli stignav vo Tirana. So vnimanie gi sledam vestite za borbata na ONA, i sledej}i gi vestite na Glasot na Amerika vo 18.00 ~asot slu{av za primirje po razgovorot na Ali Ahmeti so pretstavnicite na NATO vo Prizren. [to }e se napravi ne se znae, no edno e jasno, ima polovi~no re{enie. Sedam, si mislam i se potsetuvam na site razgovori, kako so Fatmir, taka i na diskusiite so drugarite na sostanokot na Sobranieto. Rabotite ne se dobri. ]e se obidam da se sretnam vo Prizren so Ali Ahmeti i Gzim Ostreni. ]e vidam dali }e odam ili ne vo [ipkovica za da se sretnam so Hoxa od Prizren, da odam i da ne zanimavam so upravuvawe tuku da davam nastava vo Centarot za obuka vo Brodec. Podocna }e vidam {to }e pravam. Si vikam da si rabotam vo Centarot za obuka i da se zapoznam so vistinskite borci, so onie koi sakaat da go teraat albanskoto pra{awe do kraj. Takvi lu|e ima nasekade, so niv }e se povrzam i }e rabotam za idninata. Albanskoto pra{awe nitu po~nuva nitu zavr{uva so mene i so drugarite na moeto pokolenie. Site sme minuva~i. Za tatkovinata i za nacijata treba da go napravime toa {to nacijata go napravila za nas. Da gi istopime na{ite sposobnosti za nacijata i tatkovinata. Ova me vode{e i }e me vodi dodeka mi raboti pametot, o~ite i nozete.
Sabota, 7 juli 2001 godina

Go gledam filmot Smrt ili sloboda i mi ostavi vpe~atok re~enicata: Ne pla~i sine, ne pla~i, zatoa {to na{ata zemja ima petstotini godini kako lee solzi, i nikomu ne mu bilo àl. Ova e istorijata, no treba da se ceni, taa sekoga{ se povtoruva vo kru`na forma i vo nagorna linija. Kade se deneska grabnatite delovi na mojata zemja, {to se slu~uva deneska so Albancite vo ovie prostori, i so Albancite vo Kosovo...? Sega e vremeto na golemoto budewe, vremeto na golemata vojna, ili denes ili nikoga{ Sloboda ili smrt. Ova e toa {to me voznemiruva koga gi slu{am vestite i ~itam vo vesnik deka: ONA }e mu go predade oru`jeto na NATO. Tie se soglasija da go predadat oru`jeto. Koj se soglasi? Toga{ zo{to go zedovme oru`jeto v race?
3
O narode, ne se laì, prodolì go patot po koj si trgnal i slu{ni go u~eweto na istorijata, slu{ni go, slu{ni go glasot na razumot.
Nedela, 8 juli 2001 godina

Patuvam kon Prizren. Vo 50% od Albanija ima izbori vo vtoriot krug za lokalnata vlast. Policajcite gi zapiraat avtomobilite nasekade poradi proverka na dokumentite, no realno baraat samo pari. So eden policaec se iskarav, zatoa {to bara{e dokumenti koi realno gi nemaat avtomobilite od Kosovo, samo za da grabne nekoja germanska para. So moeto intervenirawe, kaùvaj}i mu koj sum, se razbravme i go prodolìvme patot so avtomobil vo pravec na Kukes. Vo Prizren stignav okolu petnaeset ~asot i do devetnaeset ~asot, koga imav zakaàna sredba so Agron, otidov kaj Bega. Razgovaravme so nego i podocna otidovme vo kancelariite na NDOK vo Prizren. Tamu se sretnavme so Rexep i nekoi drugi kolegi, zboruvavme za nekoi promeni koi nastanale vo vrvot na NDOK. Tie veruvaa deka rabotite se podobrile, razbiraweto porasnalo i deka nacionalnoto pra{awe }e odi napred. So Agron se sretnavme vo opredelenoto vreme i otidovme vo edna od bazite vo koja dejstvuva{e komandata na ONA. Ne sretnavme nikogo, zatoa {to, kako {to ni rekoa, zaminale na teren. Generalot nekade na Kosovo, dodeka Abaz vo voeniot front.
9 juli 2001 godina

Deneska e ponedelnik, nova nedela so stari misli. Se mislam, a potoa }e mu kaàm i na Agron da trgneme vo voeniot front ili da ~ekame da go sretneme generalot. Kone~no samiot odlu~iv da trgneme na frontot. Nikoga{ da ne se povle~eme nazad, da napa|ame samo napred. So ova misla go ispiv kafeto i mu rekov na Agron da trgneme kaj agencijata za patuvawe. Do agencijata ne odnese Sokol, eden drugar na Agron, aktivist na Kosovskata vojna, i koga razbra deka }e odime vo Brezana, selo do granicata so PJRM, re~e deka }e ne odnese toj. So Sokol pominavme mnogu dobro, niz turskite kontrolni punktovi pominavme bez problemi, zatoa {to Sokol im zboruva{e turski. Mi izgleda{e dobar ~ovek. Otkako gi ispivme kafiwata, se dogovorivme koga }e se vratime vo Prizren da se sretneme i da pomineme nekoe popladne kaj lokalot Muliri (Melnica), kaj rekata. Otkako ostanavme do osumnaeset ~asot i trieset minuti kaj eden prijatel na Agron, po otkrivaweto na redot na patrolite, trgnavme kon frontot. Go po~navme patot poleka, zatoa {to sonceto s$ u{te gore{e kako furna. Po nekolku ~asa patuvawe, so izbegnuvawe na dvete germanski patroli, okolu deset ~asot nave~er stignavme na granica, tamu kade {to zapo~nuva{e ugornicata.
4
- [to |avol }e bara Germanecot vo ova vreme! - re~e Agron. Da ne vojuvame za nivnata zemja, tie parite gi zemat, i da patroliraat i da ne patroliraat. Simnuvaj}i se nadolu kon seloto Bozovce go sretnavme karvanot so kowi koj ode{e vo Brezana za da zeme vooruùvawe. Zboruvavme so niv za novostite od vojnata i se razdelivme davaj}i im preporaki za dvièweto pri vra}aweto vo Brodec. Trguvaweto na karvanot po oru`je i municija, da ja kaàm vistinata ni gi stopli srceto i du{ata, i posakuvavme predavaweto na oru`jeto da bide igra, a ne vistina. Patot do Bozovce go napravivme mnogu brgu i okolu dvaeset i ~etiri ~asot bevme kaj ku}ata kade {to prviot pat trgnavme so kowi. Tropnavme kaj taa ku}a i po malku vreme izleze doma}inot, ni posaka dobredojde i n$ pra{a dali sme gladni ili ne. Vo tie momenti, po toj dolg i ma~en pat, nie sakavme samo da se odmorime.
Vtornik, 10 juli 2001

Otkako se oblekovme kaj ku}ata na Arif, kade {to prethodno gi ostavivme voenite ali{ta i oru`jeto i patuvavme so negoviot avtomobil za [ipkovica. Toj ni re~e deka nekolku pati Hoxa se zainteresiral za na{eto doa|awe. Vo [ipkovica se sretnavme srde~no so site drugari, a podocna razgovarav so komandant êla za baraweto na NATO za povlekuvawe na silite na edna linija ponazad, za da se ostavi sloboden patot Tetovo - Jaìnce. Eden so drug se dogovorivme da ne go prifatime toa barawe, podignuvaj}i ubedlivi argumenti pred pretstavnicite na NATO. Vsu{nost po objavuvaweto na na{ite argumenti tie se povlekoa od toa barawe. Po ovaa sredba otidov da se sretnam so Haxi Baba, i po eden kratok razgovor otidovme zaedno da se sretneme so dvajca amerikanski novinari. Razgovarav so niv do 11 ~asot nave~er vo mojata soba i ostavivme da se sretneme so niv po dva-tri dena. Da vidime koi moàt da bidat! Po ovie sredbi mi se otvorija mnogu raboti i mi be{e potrebno da rabotam so dokumentite do 1.30 ~asot no}ta. Se ispruìv, no povtorno ne moèv da zaspijam, mislata mi patuva{e od eden problem na drug problem. Mislej}i za nivnoto re{avawe ne znam vo koe vreme sum zaspal.

POvtOrnO vO vOjna
11 juli 2001 godina
Se razbudiv docna, poradi golemiot zamor od prethodniot den. Otkako pojadov se sretnav so Ilir, i go prekinavme na pola {totuku po~natiot razgovor. Toj zamina i ne se vrati. Ne znam kade otide, ...sredba so novinari, nesfatlivi dvièwa i popladne mi re~e da odime vo Gajre da gi vidime novite pozicii koi se napraveni. Otidovme vo Gajre so noviot xip {to tie denovi ni go podarile od gradot. neli? Toj zabeleà deka go gledam xipot i mi re~e: Se moderniziravme,
I jas pravej}i mu go }efot mu rekov: Sme ili ne sme brigada, vo glaven pravec na vojuvawe...? Toj se nasmea, i {tom se iska~iv jas xipot letna na patot kon Gajre. Tamu rabota be{e za pofalba. Site pozicii bea povrzani so tran{i i bea napraveni i mestata za municija kako i zasolni{tata za odbrana od artilerijata. Vo podrumot na edna ku}a se sretnav so kadrite koi go pokrivaa toj sektor. Be{e edno mom~e od Kosovo, komandant Bedi, Muharem, mom~e od Lisec, oficer koj ja napu{til slavomakedonskata armija, i eden povozrasen kogo go vikaa komandant Mirto, no koj ne saka{e da go vikaat taka. Gi pofaliv za napravenata rabota, no i im dadov zada~i kako za idejata na razvojot na vojnata, isto taka, i za zaedni~koto dejstvuvawe, vo slu~aj na navleguvawe na slavomakedonskata armija so pe{adija. Im postaviv zada~a da izgradat la`ni pozicii za mitralezite od 12.7 mm. Po pat so Ilir razgovaravme za ponatamo{nite nasoki na rabota za organizirawe na Vtoriot pe{adiski bataljon, za problemite na postavuvawe na kadrite. Razgovaravme ime po ime, pri {to im predloìv za prv komandant na bataljonot da bide mojot prv pridru`nik Mahi. Toj be{e od [ipkovica, ~edo na toa selo i gi poznava{e dobro site problemi, i podobro od nego ne veruvam deka moè{e nekoj da ja vr{i taa zada~a.
12 juli 2001 godina

Otkako go ispiv kafeto {to go napraviv sam, zatoa {to drugite s$ u{te ne bea budni, sednav vo hodnikot, slu{aj}i go radioto koe se napojuva{e

Po zamor, odmor. Se}avawe od vojnata

od son~evite zraci. Podocna razgovarav so Profi - Femi, slu{aj}i gi vestite koi zboruvaa deka vojnata }e prodolì so neuspehot na pregovorite, koi se nao|aat vo mnogu te{ki fazi. - Ako ne uspeat pregovorite - mu rekov jas na Femi, mene mi mirisa na vojna. ]e gi porazime lo{o Slavomakedoncite dokolku prodolì vojnata. - Ne zavisi od nas, - re~e toj. Da be{e za nas, nie prodolùvame, no ne n$ ostavaat ovie prokleti me|unarodni pretstavnici. Sekoga{ vikaa za va{e dobro e, i sekoga{ lo{o ni ode{e. - Taka bilo Profi, - prodolìv jas. Ne se znae, moèbi ja stavaat rakata na srce i za nas. Pred mene e dosieto so belite listovi i go pi{uvam izve{tajot za komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu so tema: vojnata }e prodolì, kade {to so argumenti kaùvam zo{to }e prodolì vojnata i gi postavuvam moite predlozi za toa. Vo vrska so ovoj izve{taj }e razgovaram i so Agron, zaklu~uvaj}i deka izve{tajot treba da bide {to pokonkreten i poubedliv (nema da se zadràm za ovoj izve{taj zatoa {to }e se najde kako celosen dokument vo ovaa kniga, zatoa {to so~inuva edna zna~ajna faza na organizirawe i na odvivawe na borbite na teren).
13 juli 2001 godina

Vremeto se dviì okolu ~etiri popladne i se zatvora eden den so mnogu intenzivna rabota i so zamor. Mojot izve{taj vojnata }e prodolì gi stavi site na rabota. Po mojata sredba so êla i Ilir za izve{tajot na sostojbata na gotovnost, site se razdviìja! Nekolku sredbi: najprvin se sretnavme za problemot na ekipata na OBSE koi sakaa da dojdat vo [ipkovica. - Im rekov deka tie se {pioni i da ne im go garantiraat patot. Re~ete im deka niz celata sostojba na primirjeto nie bevme provocirani od Slavomakedoncite, eden vojnik ni e ubien i dvajca ni se raneti. Taka {to nie ne moème da bideme garanti za va{eto dvièwe i od slavomakedonskata armija o~ekuvame s$. Potoa se sretnav so {efot na informiraweto, komu mu rekov deka: Pravilniot na brigadata i sistematizacijata ne se vo red. Ova e napraveno za pogolema armija od NATO. Za ovoj pravilnik }e dadam svoe mislewe, {tom }e se povrzam so generalot ili so Abaz. Dotoga{ }e se primenuva sistematizacijata spored verzijata {to ja podgotvile jas i êla. Se sretnav so Mahi i mu postaviv zada~i koi{to treba da gi izvr{i do utre{niot den, koga toj i jas }e odime kaj sekoja mala edinica na bataljonot. Koga toj ja prezede zada~ata za ovoj problem zboruvavme i so Lapi, za da mu pomogne i za da go poddrì. Se sretnav so eden vo crni ali{ta od Tetovo koj saka{e da znae za borbata vo gradot.

- Mu rekov deka imame èlba i volja, i za ovaa rabota }e ve nau~ime i }e ve upatime najdobro {to moème. Za vojnata vo gradot ja podgotviv zgolemenata karta, za da imam orientacija, baza za vo idnina. Onoj vo crna obleka otide bez da n$ sretne, a podocna razbravme koj e i zo{to be{e dojden. Podocna se sretnav so Muharem, koj poteknuva od edno selo blisku do Gostivar, i be{e dojden da me sretne mene i êla, za da dobie mislewe i pomo{ za da vojuva vo toj region. Go raspra{uvavme dolgo i mu postavivme nekolku zada~i za da ja vidime realno negovata gotovnost. Se dogovorivme za ~etiri-pet dena da se sretneme povtorno. Ne{to dobro }e napravime i vo toj pravec. Pred eden ~as razgovaravme vo [tabot za pro{iruvawe na vojnata vo pravec na Gostivar, i gi podelivme konkretnite zada~i. Podocna jas, Ilir i êla se sretnavme so komandant Leka, komandant na Prviot bataljon na pe{adijata, i so komandant Pu~i, komandant na ~eta vo ovoj bataljon. Gi pra{avme za sostojbata na gotovnost, za mislewata koi gi imaa za pro{iruvawe na vojnata i potoa otkako ja studirav nivnata sistematizacija, im dadov konkretni zada~i. Ova be{e eden den prepoln so rabota, no koj pokaà deka lu|eto bea orientirani kon vojna, a ne kon primirje. Site bea umorni. Site sakaa da se borat, pa zatoa mojot izve{taj Vojnata }e prodolì be{e dobro pre~ekan i ja podigna na eden stepen povisoko predanosta i gotovnosta na sekogo.
Sabota, 14 juli 2001 godina

Bev dogovoren so Mahi, komandant Qaqa da se sretneme i da gi inspektirame site edinici na bataljonot. Toj me ~eka{e so avtomobilot kaj ~istinata na gornata xamija vo [ipkovica. Se pozdravivme i zaedno so Agron se ka~ivme vo avtomobilot i trgnavme na kontrola i pomo{ spored planot koj go napravivme eden den porano. Odej}i po patot so krivini koj vode{e kon Tetovo, vnimavavme kaj mestata koi bea otkrieni i se gledaa od Kale. Vo tie mesta Qaqa go voze{e pobrzo avtomobilot za da se spasime od ga|awata na snajperistite. Za kratko vreme stignavme kaj krivinata na patot koj vodi za Restelica. Tuka be{e odbranbeniot region na grupata na Ilijaz, kogo go vikaa Profi. [tom vlegovme vo ku}ite na seloto kade {to be{e pozicionirana grupata ja vidovme ku}ata koja be{e pogodena so artilerija od Cre{ite i Brvenica. Drvjata ise~eni od granatite bea isu{eni nad poziciite na vojnicite. Se sretnavme so Ilijaz, so vojnicite i taka kako {to gi najdov po red razgovarav so niv, gi pra{av kako im ode{e i dali gi znaeja zada~ite. Bev zadovolen od znaewata na vojnicite i od komandantot Ilijaz i negovoto postapuvawe vo tekot na utvrduvaweto na grupata vo regionot.

Zaedno so starite vojnici najdovme i ~etiri novi vojnici koi bea bez oru`je. - Zo{to se bez oru`je? - go pra{av Ilijaz. Oru`jeto treba da mu go odzemat na neprijatelot. - Kako {to }e kaè{! - re~e toj nasmevnuvaj}i se i dva-tri dena podocna po edna akcija n$ izvesti deka gi vooruìl vojnicite i deka ima{e nekolku oru`ja pove}e. Po izvr{enata kontrola sednavme i ispivme po edno kafe i po edna ~a{a {kotski viski {to Ilijaz go drè{e za prijatelite koi pieja malku alkohol. Se {eguvav da go zemam so sebe, no toj so {ega mi odgovori: Podobro da go drìme tuka za da ni doa|ate po~esto. Tamu zapoznav i dve mom~iwa, edniot od Pe{kopeja, drugiot od Kukes. Afrim go sre}avam ~esto, zatoa {to sega raboti vo Tetovo. No kade i da odev se sretnuvav so mom~iwa od pograni~nite oblasti so albanskata dràva, koi po~etokot na vojnata gi najde kako sezonski rabotnici i bez kolebawe se priklu~ile vo vojna zaedno so nivnite bra}a. Po posetata na grupata na Ilijaz otidovme da inspektirame edna druga grupa. Otidovme kaj komandant Mali{eva, Adiq Ta~i, edno visoko mom~e, koj vo sekoj moment so negoviot pogled te prisvojuva{e, poradi golemata rabota koja Adiq ja napravil so vojnicite. Poziciite koi gi izgradil bea na potrebnoto mesto i ja ispolnuvaa zada~ata, kako vo odbrana, taka i vo napad i protivnapad. - êstitam Adiq! - mu rekov. Tvojata postapka e za primer. - Vaka bara vojnata, - odgovori toj. - Samo so ovie pozicii i zasolni{ta moè da se za{titi{ od artilerijata na neprijatelot. Kako i vo site edinici koi gi proverivme, sostojbata na kompletirawe so lu|e, oru`je i municija be{e na nivo. Na kraj, po razdelbata predloìv vedna{ Mali{eva da stane komandant na prvata ~eta, koja ja primenivme po nekolku dena, so nekoi drugi promeni. Gi pominavme vo inspektirawe. Gi posetivme site mali edinici na bataljonot so isklu~ok na Te}e, zada~a {to mu ja ostaviv na Mahi, zatoa {to me ~ekaa drugite raboti. Kako i site inspektirawa i dvièwa koi gi pravev niz edinicite i ova inspektirawe mi ja zajakna verbata deka dobrite lu|e, vistinskite borci moè{ da gi najde{ samo tamu kade {to se vojuva, samo tie imaat golemo srce.
0
Nedela, 15 juli 2001 godina

Deneska e èòk julski den. Sonceto gree mnogu è{ko u{te od utroto, i ne se znae kolku è{ko }e bide vo tekot na denot. Potpran sum kaj yidot na xamijata, a nasproti mene e Haxi Baba. - ]e go potpi{at li Slavomakedoncite dogovorot za pravata na Albancite? - me pra{a toj. - Mislam deka nema da go potpi{at, - mu rekov jas, bez da dadam nekakov komentar, za da go znam negovoto mislewe. - Podobro e za nas! - re~e toj, zatoa {to nie sme za podelba. Ne zboruvav dolgo za ovoj problem, zatoa {to znaev deka toj dokument najnapred be{e viden od Slavomakedoncite, a potoa ni be{e serviran na nas, za da n$ ubedat deka me|unarodnite pretstavnici se na na{a strana, se razbira po sprotivstavuvaweto. Za Slavomakedoncite }e bide napraven drug dokument za da gi zadovoli niv, i za da n$ izlaàt nas, kako {to se slu~uvalo sekoga{ niz istorijata. Jas gledav deka problemite odea kako vo Pre{evo. Vojnata }e se krunisa so oblekuvaweto na nekolku policajci, i davaweto na nekolku minimalni prava za Albancite, kako {to sekoga{ se slu~uvalo. Utre{niot den pomina mnogu dobro, se rabote{e cel den so isklu~itelen ritam, nasekade be{e izvr{ena obemna aktivnost, za zajaknuvawe na merkite na voenata gotovnost, za ponatamo{noto pro{iruvawe na vojnata, nezavisno od toa deka se ode{e kon prekraten mir. Ne{to neo~ekuvano ima{e toj den. Otidovme vo bolnica so Agron, zatoa {to be{e preladen, no injekcijata od penicilinot vedna{ mu sozdade reakcija. - Otide ~ovekot! - si rekov vo sebe i zaedno so pomo{ na lekarot, mom~eto so o~ila i so edna devojka koja sluè{e vo bolnicata mu frlivme voda i vedna{ go viknavme doktorot Berat. Vo po~etokot po~uvstvuva deka mu se zakiseli ustata i vedna{ se ispoti celiot. Doktorot ja vide sostojbata i vedna{ gi dade upatstvata, mu dadoa serum so eden drug medikament protiv reakcijata. Jas se isto{tiv mnogu, i vedna{ si go zamisliv najlo{oto, ne zagina vo vojna tuku po~ina od edna injekcija. Agron podocna se {eguva{e i vika{e: - Injekcijata ja predizvika alergijata, a Petrit }e umre{e od maka. Po nekolku minuti sostojbata mu se podobri, jas go staviv vo bolni~kata soba. Tamu najdovme eden od telohranitelite na A. Xaferi (kako {to mi rekoa), koj do{ol vo vojna, no go bolea nozete, zatoa {to imal soobra}ajka so avtomobil.
1
Lapi mu vika: - Vrati se vo Tetovo, vojnata saka noze, i prodolì so drugi razgovori so nego zatoa {to se poznavaa od porano. Tuka vleze i najrazdvièniot vojnik na brigadata, so psevdonimot [aki, poln so oru`je i oprema. - Kaj si [aki? - mu rekov jas. Pedeset kilogrami ma` i osumdeset kilogrami oru`je, kako go drì{? - ]e se borime komandante? - re~e toj smeej}i se. - Ajde da pieme edno kafe, go pokaniv jas i im pora~av na devojkite. Dodeka na Agron mu stana podobro, sedev vo bolnica, kade {to devojkite koi sluèa tuka ni serviraa kafe i ~aj, i n$ zadu{ija so razni pra{awa. Bea mnogu zainteresirani kako za problemite na vojnata, taka i za Albanija. Nikoga{ ne bile, i odvaj ~ekaa mo`nost da dojdat i da ja vidat Albanija. * * Vo komandata go sobrav [tabot, diskutiravme za mojot izve{taj: Ponatamo{noto pro{iruvawe na vojnata, kade {to jas go predloìv planot za da se premine vo vojna na celata teritorija, vo selata i vo gradot Tetovo. Po diskusiite odlu~ivme da izvr{ime sedum akcii i da se pro{irime na celata teritorija: na patot Tetovo - Gostivar, vo selata vo dvete strani na patot, na patot Tetovo - Jaìnce, na desnata strana na Radu{a, kako i vo dvete strani na patot Tetovo - Skopje. Po sostanokot, site trgnavme po zada~ite. Jas, Agron i Qaqa otidovme vo Brodec vo Centarot za obuka, za da podgotvime edna grupa od 2530 vojnici, koi bea potrebni za zajaknuvawe vo eden zna~aen pravec. [to }e vidi{ tamu, redovite bea zgolemeni mnogu, se sobrale nad dveste vojnici, koi treba{e da gi ispratime vo malite edinici. Otkako dadovme upatstva za dvièweto na vojnite, se vrativme vo [tabot, i jas podgotviv dva materijala, eden povik i edno kominike za pe~atot {to }e se objave{e preku internet, i koe treba{e da se podeli vo gradot Tetovo. Iako na sostanokot odlu~ivme da gi podgotvime, doa|aa iscrpeni koga treba{e da gi primenat. Ne znam so kogo zboruvale i dobile naredba da ne gi podgotvat, i povikot i kominiketo, no mene ne mi go kaùvaa, moèbi im be{e te{ko, i da ja kaàm vistinata, sekoga{ sme imale ~esni odnosi, i ne znam zo{to ne mi ja kaùvaa vistinata, tuku se prepravaa velej}i, ne sega, ne posle, dodeka dojde ve~erata. *
2
Voznemiren otidov kaj {efot na propagandata i go zapra{av povtorno, dojde iscrpen, i nikako ne mi kaùva{e, ni taka ni vaka. Mu gi zedov dokumentite i gi isekov na polovina velej}i mu: - Dosega ne se potsmeval ~ovek so mene, i ne moè da se potsmeva. Si zaminav krajno izrevoltiran. Po malku vreme dojde komandant êla voznemiren, pra{uvaj}i me za problemot. - Jas ne mu se nametnuvam nikomu, mu rekov, no toa {to go odlu~ivme treba da go napravime, vo sprotivno bez potreba zboruvame i barame mislewa oden od drug. Kako vo poludneven odmor, zatoa {to odmor nema vo vojna, se istu{irav, izmiv nekoi ali{ta kaj ku}ata na Kadri kade {to ~esto sedevme jas i Agron, no ne me ostavija nitu kosata da ja isu{am i me povikaa. Eden policaec Albanec od slavomakedonskata policija saka{e da me informira za nekoi problemi na organiziraweto na policijata vo gradot. Edna grupa selani do{le da razgovaraat za po~etokot na voenite dejstvija vo nivnata zona, novinari od SNN i od gr~kata ETR. Ovie vtorite do{le zatoa {to sakaa da snimaat emisija za nivniot kanal. Za site ovie problemi treba da se konsultirame i da im dademe pat, no treba da podgotvam i eden materijal za komandata, za problemot na disciplinata i naredbata. Mnogu raboti n$ o~ekuvaat sega nave~er. ]e gi napravime, zatoa {to vo vojna no}e se raboti podobro. Ne go ~uvstvuva{ doa|aweto na utroto.
Ponedelnik, 16 juli 2001 godina

Deneska ja promenivme ku}ata na smestuvaweto na [tabot poradi doverlivost i bezbednost. Jas i Agron ja imavme sobata na vtoriot kat, a sproti nas e Kaleto. Agron se {eguva velej}i deka sega sme glaven objekt za ga|awe, i potoa dodava, ako se ga|ame od slavomakedonskata artilerija }e imame dveste godini ìvot. Otkako se smestivme so site raboti koi ni bea potrebni, se sretnav so komandant êla, i razgovarav za nekoi promeni vo pravec na slu`bata i na merkite za ~uvawe na [tabot, kako i eden sostanok na [tabot za prezentirawe na mojot izve{taj: Disciplinata za primena na naredbata i hierarhijata, osnova za pobeda vo vojna. Popladne se sobra [tabot, go prezentirav mojot izve{taj vo imeto na komandata (materijal koj celosno }e bide vo ovaa kniga), zboruvav za nekoi ostri problemi koi treba da bidat vo centarot na vnimanieto. Zboruva{e i Agron i na krajot êla predloì nekolku konkretni zada~i za [tabot i za edinicite na Brigadata 112 Mujdin Aliu.
3
Vtornik, 17 juli 2001 godina

Se ispruìv, se podgotviv da spijam, no Agron ne me ostavi na mira da zaspijam. Zapo~na so istorijata od Konispol, kade {to jas bev za prvpat vo slu`ba kako stare{ina, pa s$ do Pre{evo i Bujanovac, od Jako Rama do komandant Rebeli, od istoriite na grani~niot pojas so Grcija do navleguvaweto no}e za izviduvawe vo selata na Medve|a. Toj gi be{e slu{al i drug pat tie istorii, no ima{e èlba da gi slu{a koga jas namerno gi razubavuvav vnesuvaj}i nekoja anegdota, za koi toj umira{e i se smee{e mnogu, i potoa me bucka{e cel den. Sega pi{uvam za dene{niot den, ja pravam strukturata na [tabot spored realnata sistematizacija, gi podgotvuvam zada~ite za sekoj {ef na [tabot, i mu gi pra}am na Profi za da gi pe~ati i razmnoì za sekoj ~len na [tabot, kako vo Brigada, taka i za {tabovite podolu vo malite edinici. Se sretnav so Hoxa od Prizren i razgovaravme za nekoi problemi za prodolùvawe na vojnata. Mi re~e: Jas ostanuvam veren na toa {to sme razgovarale, dodeka sum ìv vojnata nema da ja prekinam, za ova nemoj da se voznemiruva{. Razgovaravme za da mu go pretstavime na Abaz problemot za promena na formulata za razgovorite na masa od politi~kite pretstavnici. Mu rekov deka Abaz treba sam da sedne na masa, kako pretstavnik na ONA, a ne da bide pretstaven od onie politi~ari, na koi ve}e narodot ne im veruva, a kamoli armijata. Dojde Ilir i zaedno so Agron, pred o~ite na Hoxa mu zboruvavme za toa {to treba da se raboti vo brigadata, za zgolemuvaweto na figurata na kadarot, od komandantot na najniskiot rang, do komandantot na najvisokiot rang. Razgovaravme za nekoi posledici koi gi voo~ivme kako vo pravec na odnosite so vojnicite, taka i vo pretstavuvaweto pred narodot na teren.
Petok, 20 juli 2001 godina

Stanav u{te od pet ~asot, i otkako se izmiv mu frliv oko na dnevnikot vo koj nemam pi{uvano u{te od ponedelnik. Ovie denovi imavme rabota, se dvièvme vo poziciite na Vtoriot pe{adiski bataljon (62k), kade e komandant Qaqa. Sretnavme komandanti na vodovi, obi~ni vojnici, i site drugi komandanti. Site gi pra{uvavme, od site zedovme mislewa za razli~nite problemi, i se ~uvstvuva{e golemo voznemiruvawe. Site sakaat da vojuvaat, treba da se prekine primirjeto, pove}e ima primirje otkolku vojna.
4
Otidov na Popova [apka kaj Hoxa od Prizren i {tom stignav me pra{a dali sum slu{nal radio? Vsu{nost ne bev slu{nal radio, zatoa {to u{te od rano nautro se dvièv niz pozicii re~isi vo celiot front, i vo Lisec kaj Xaxai koj mi kaà nekoi istorii za vojnata kaj Crveniot Kamen, kade {to mu zaginal i bratot. - Ne slu{nav, - mu rekov na Hoxa, nemav vreme da zdivnam, a ne da gi sledam radioto i televizijata. - Dobra vest! - re~e toj. Zapi{ano e na dokument, kade se veli deka vo mestata kade {to nadminuva 20% albanskiot jazik }e se zboruva kako slu`ben. Ne reagirav so optimizam i mu kaàv: - Ne zna~i deka s$ {to ne se prifa}a i ne se potpi{uva od Slavomakedoncite e dobro za nas. Nas vsu{nost n$ interesira da se borime, za da gi dobieme pravata kako dràvotvoren narod, ili otcepuvawe od niv. I na ve~erata im rekov na drugarite vo komandata da vnimavaat vo razgovorite koi }e se odvivaat so nabquduva~ite na OBSE. Treba da zaboruvate so Abaz za realnata sostojba na situacijata, bez razubavuvawa. Ovie denovi uporno pobarav podobruvawe na sostojbata, ~ekor po ~ekor. Po izve{tajot za hierarhijata i disciplinata, v~era im prezentirav eden nov izve{taj za moralno-politi~kata sostojba, dodavaj}i i pet-{est drugi zada~i, za ponatamo{no popravawe na sostojbata. Site me slu{aat, no mo`nostite za rabota ne se nasekade isti. Deneska gi zavr{uvam rabotite vo Vtoriot pe{adiski bataljon. Utre so Agron i so êla }e odime vo Prviot pe{adiski bataljon kaj komandant Leka. ]e napravime nekolku promeni, vo formacijata za vojuvawe vo sektorot kade se deli Prviot pe{adiski bataljon od Vtoriot. Vo tekot na slobodnoto vreme vo ovie tri dena zavr{iv so povtornoto ~itawe na romanot na Haki Stermili Koga bi bila mom~e. Ne{to zabeleàv, edno moe mislewe za ènata, {to e napi{ano za nea, za nejzinata sila i li~nost, kako golema sila na promenata na op{testvoto. No v~era, na eden germanski kanal vidov kako li~nosta na ènata pa|a{e pod noze i se gaze{e na golemo. Zo{to svetot treba da bide vakov, ne~ist. Zo{to vaka ènata saka da mu gi podari na op{testvoto nejzinite dobri osobini? Samata èna treba da gi otstrani sinxirite postaveni vo dvata ekstremi na ìvotot, kako na zaostanatosta, taka i na nejzinoto iskoristuvawe.

GOleMata BitKa - OSlOBODuvaWetO na tetOvO

Ponedelnik, 23 juli 2001 godina
Se vrativme v~era od pomo{ta i kontrolata na Prviot pe{adiski bataljon od seloto Poroj. Gi vnesuvam vo dnevnikot bele{kite od ovie denovi, koi bea mnogu optovareni so podgotovkata na slednata bitka. Sekoe dvièwe be{e zamisleno, no po prekinot na primirjeto, se bara{e pri~inata. Bitkata za zazemawe na Drenovec i za kontrolirawe na pati{tata koi vodat vo Tetovo, i na nekoi drugi dominantni to~ki, se o~ekuva{e naskoro. Vnatre s$ vrie{e kako vulkan. Zaedno so êla, Vaqmir i Agron otidovme najprvin vo Vejce, za pogrebuvawe na eden ubien vojnik. Po pogrebot napravivme edno novo organizirawe, ostavaj}i pomalku vojnici, kolku za teritorijalnata edinica za ~uvawe na seloto i za nabquduvawe na vozdu{en napad, i na grupite za izviduvawe i diverzija. So komandant êla gi proverivme vooruùvaweto i municijata, gi postavivme soodvetnite zada~i za razmestuvawe na eden del vo pravec na drugite mali edinici vo sklop na bitkata koja ne o~ekuva{e. Vo seloto Selce pristignavme so avtomobil Niva-600, i ~ekaj}i go doa|aweto na Mesuesi se napivme po edno kafe vo seloto i se odmorivme malku. So Pu~i razgovaravme za podgotvuvawe na bitkata, no bez da spomneme rokovi i rasporedi, zatoa {to be{e potrebna pri~inata za prekin na primirjeto. S$ se nabquduva{e od me|unarodnite pretstavnici. Otvorenata podgotovka za bitka moè{e da se otkrie kako od me|unarodnite pretstavnici, taka i od slavomakedonskata armija. So doa|aweto na Mesuesi, gi javnavme kowite i otidovme vo \ermo. Tamu zastanavme kolku za edno kafe kaj kancelariite na civilnata za{tita i ottamu so drugo vozilo otidovme vo Poroj. Be{e no}, ne vidov kolku blisku do Kaleto pominavme, no drugiot den pri vra}awe vidov kolku blisku sme pominale. Vide i Agron, i smeej}i se re~e: - Kolku blisku sme, a pukame so oru`jeto eden protiv drug. Stanavme bra}a, zatoa pove}e go prifa}ame primirjeto otkolku vojnata. Nejse.... Odej}i vo Poroj, ima{e mnogu kontrolni punktovi na na{ata armija. Realno so vojna i so `rtvuvawe be{e zemena sekoja peda zemja od \ermo

Vo [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu

do Drenovec, i se kontrolira{e od na{ite sili. Se gleda{e deka e vojna, nasekade vojnici, nasekade zasedi, kontrolni punktovi, paroli za ONA. Kaj Leka n$ pre~ekaa dobro. Se smestivme vo sigurni objekti, so merki na ~uvawe i mnogu kvalitetno sluèwe. Tamu go najdovme i Hoxa od Prizren, i razgovaravme za mnogu problemi, za pro{iruvaweto i protegaweto na vojnata vo selata, vo Tetovo, no ne konkretno, tuku voop{to. So doa|aweto na Leka od frontot na vojnata, otidovme vo operativnata kancelarija koja be{e napravena so vnimanie. S$ ti sozdava{e ~uvstvo na vistinska voena kancelarija. Gi proveriv dokumentite, i vo nivnite dosieja gi dodadovme i zada~ite za sekoj ~len na [tabot, sostaveni od moja strana. Razgovaravme so Leka za sledniot plan na razvojot na borbite, za protegaweto na edinicite na Prviot pe{adiski bataljon vo selata pokraj rekata Vardar za da go prekinat patot za snabduvawe na Le{ok i drugite sela so slavomakedonsko naselenie. Nekoi problemi koi bea povrzani so naredbata i konkretnite zada~i za slednite dejstvija gi ostavivme da visat. Ostavivme da gi dade samiot komandant êla, koj treba{e da dojde sledniot den od Vejce, i }e se zadrè{e podolgo i za nekoi drugi problemi. Kon sredinata na denot otidovme povtorno vo \ermo, kaj Mesuesi. Be{e podgotven eden ru~ek. Jas, Mesuesi, Hoxa, Agron, Leka i sinovite na Hoxa, Ru`di i Ali, sednavme blisku eden pokraj drug i razgovaravme za razli~nite problemi na vojnata i po{iroko. Po toj vkusen ru~ek trgnavme povtorno vo Selce, a potoa vo [ipkovica, vo na{ata postojana ku}a. Po pat se napivme edno kafe kaj ]erim, komandant na vodot koj go drè{e pod nadzor kaleto. Hoxa napravi takti~ko povlekuvawe so dvajca negovi doverlivi lu|e i ne{to razgovara{e, vedna{ sfativ {to im kaà. Kade {to ode{e Hoxa se razgoruva{e vojnata. Toj be{e roden za vojna. Podocna zaminavme na edno kafe vo Selce kade {to gi zedovme i osumtemina mom~iwa na Hoxa, za da gi naterame vo sluèwe vo Popova [apka. Do [ipkovica odevme pe{ki bez da brzame, samo po nagorninata se ispotivme malku, no ne se izmorivme. V~era be{e prekinato primirjeto. Mediumite go komentiraa kako golema vojna, a realno ima{e samo razmena na ogan. Slavomakedoncite imaa dvajca raneti, dodeka nie nikakva {teta. Primirjeto se prekina v~era, no da vidime {to }e se slu~i deneska, }e vidime so {to }e se zanimavame jas i Agron. Ne{to moè da se pi{uva za organiziraweto, metodata na rabota, za odbegnuvawe na rutinata koja gi opfatila lu|eto vo tekot na primirjeto. V~era dojde Bardi od skopskiot pat, kade {to bil za studirawe na mestoto za organizirawe na pre~ekot. Ne{to treba da pi{uvam za ovoj problem...

- Moèbi Hoxa tamu treba da se pomogne, - vika Bardi. Se raboti za Hoxata od Merovo, kade {to prodolùva obukata na vojnicite i podgotovkata za vojna.
24 juli 2001 godina

Vremeto odi kon tri ~asot popladne. Dvete strani, kako Slavomakedoncite, taka i nie gi pogrebuvame padnatite i `rtvite od vojnata. V~era{niot den se karakterizira{e so edna èstoka vojna, osobeno vo seloto Poroj, vo Drenovec kaj Tetovo. Nie imavme trojca zaginati i nekolku raneti, neprijatelot ne kaà ni{to, no spored na{ite izvori mo`no e da se {est mrtvi i mnogu raneti. Mnogu zagubi imavme vo civili. Tie ne se za{tituvaat, vojnata ja smetaat za igra. Razgovarav so drugarite, ne se primenuvaat dobro zada~ite. Na istite lu|e im ostanuvaat da gi realiziraat zada~ite, istite lu|e ostanaa da se `rtvuvaat. Vojnata i akciite ostanuvaat kaj posvetenite lu|e, tie odat kon osloboduvawe na Tetovo. Pove}e se dejstvuva so inicijativa otkolku so naredba. Me|utoa vojnata prodolùva. Nasekade se slu{aat pukawata na artilerijata i na mitralezite. Tetovo vo vojna i vo ogan, Tetovo na pragot na osloboduvaweto. Gi dràm pod kontrola dvièwata kon centarot na Tetovo, se povrzuvam so vtorata ~eta na Vtoriot bataljon, kade {to borbite se poostri, se vojuva kaj stadionot, od zgradite snajperite se obiduvaat da go soprat napredokot na na{ite sili, no tie napreduvaat od linija vo linija, od ulica vo ulica, kade {to posebni vojnici so naglasen borben duh, napreduvaat so voeni edinici i zafa}aat dominantni to~ki vo gradot. Pod kontrola se mostovite nad rekata i tie blisku do [arenata xamija. Kontrolnite punktovi na slavomakedonskata armija i policija se nadvor od upotreba. Kaj ì~arata e eden kontrolen punkt za koj imame podatoci deka se policajci Albanci, pa zatoa davame naredba da ne se otvori ogan, no da se dràt pod kontrola. I tie ne dejstvuvaat, tuku ja sledat sostojbata koja e celosno pod na{a kontrola. Pobarav da odam kaj edinicata na Adiq, koja dejstvuva{e vo pravec na Re~ica so grupata na Profi, no ne mi dadoa odgovor, mislat deka znaat s$. Im pobarav da go razdviàt minofrla~ot od 82 mm, no bavno dejstvuvaat, ne znam {to gi popre~uva. Gledam deka borbata za zazemawe na Tetovo zavr{uva. Pobarav da se povrzam so êla, no toj be{e zafaten. Sakam da mu kaàm da se tera do kraj borbata vo gradot. Da se zazeme Tetovo i da se vospostavi voeniot red. Vidno voznemiren vo sebe si rekov: Ako sakaat, mene patriotskiot duh me donese tuka i toj me drì vo vojna. Se smiriv, se nadevav deka }e ja zemat situacijata vo race i }e dejstvuvaat za toa {to be{e i potrebno. Se vrativ vo mojata kancelarija zagrièn, {totuku razbrav za primirjeto povtorno inicirano od me|unarodnite pretstavnici. Agron

razbral pobrzo od mene, {tom vlegov vo soba ispu{ti niza pcuewa za me|unarodnite pretstavnici, ne po{teduvaj}i me nitu mene, na {to se nadevav vo poslednata bitka na na{ite sili kon gradot. Vsu{nost ne znaev {to da mu kaàm, pa zatoa pretpo~itav da mol~am. Toj mi se naturi poostro, koga vide deka ostanav indiferenten kon negovoto pcuewe. Toj saka{e jas da zboruvam pod sekoj uslov, ne{to go ma~e{e nego, no saka{e toa da mu go izvle~am jas. Jas povtorno go poglednav, i so mojot pogled mu dadov za pravo. Nau~ivme da se razbereme i so eden pogled. Ovoj pat toj me razbra i me pra{a za denot na odeweto, zatvoraj}i go mirno razgovorot zapo~nat so moeto vleguvawe vo soba.
25 juli 2001 godina

Stanav i go popolniv dnevnikot, zatoa {to treba{e da trgnam za Prizren. Ne znaeme kako }e ni te~e patot. Kaj borovata {uma }e razbereme kako patroliraat Germancite. I tie kako branovi se, ponekoga{ ja zajaknuvaat kontrolata na granicata, ponekoga{ ja osloboduvaat. [to i da se slu~i na 26 }e bideme vo Prizren. Moème da spieme vo Bresana, dokolku patuvame no}e. Gi ostaviv nastrana ovie misli i pi{uvam. V~era povtorno se povtori primirjeto. Komandantot Abaz razgovara{e vo po~etokot so Ilir i so êla re~isi dva ~asa, potoa so Hoxa i so mene, i otkako ne n$ ubedi re~e: Zapoveduvam kako komandant na armijata. êla i Ilir se po~uvstvuvaa pritesneti, ne znaeja kako da postapat, dodeka jas i Hoxa im rekovme da ne se voznemiruvaat, zatoa {to vo pozicijata vo koja e Abaz, taka bara rabotata da kaè, kojznae koj moè da bide so nego od me|unarodnite pretstavnici. Vie prodolète so va{eto, ne gi napu{tajte zazemenite pozicii, po~ituvajte go samo primirjeto i zajaknete gi zazemenite linii. êla. - No, toj dava naredba da premineme vo poziciite na 6 juli - re~e
Jas mu vozvrativ iznerviran. Abaz ne moè da ja dade ovaa naredba seriozno. Nema na~in kako da se ostavat granatiranite sela vo racete na neprijatelot. Ovaa naredba moè da se dade dokolku si protiv armijata, i ova nikoga{ ne moè da go napravi Abaz. - Ne, jas sum protiv armijata, - re~e êla zagrean, i ne mu odgovori na telefon na Abaz tuku go ostavi Ilir. Po razgovorite so Abaz na telefon, i so me|usebnite razgovori tenzijata po~na da pa|a. Sekoj se izjasni za golemata te{kotija koja postoe{e, za povlekuvawe na trupite vo linijata od 6 juli, opravduvaj}i se so nemo`nosta za komanduvawe na vooruènite selani, so èlba da gi odbranat nivnite sela.
100
Rabotna karta
101
Razgovaravme potoa i za pro{iruvaweto na vojnata vo zonite na Skopje, i za drèwe pod kontrola na patot Tetovo - Skopje, Tetovo - Gostivar, Tetovo - Jaìnce. Go zatvoriv tekstot za v~era{niot den i go odloìv moeto trgnuvawe za Prizren. ]e podgotvam eden izve{taj za pro{iruvaweto na vojnata i iskoristuvaweto na primirjeto za zajaknuvawe na gotovnosta i borbenata sposobnost na edinicite na Brigadata.
26 juli 2001 godina

]e go dadam izve{tajot vo Komandata, a potoa zaedno so Agron }e trgneme za Prizren. Izve{tajot e nasloven... Primirjeto da posluì za zgolemuvawe na borbenata gotovnost, drèj}i gi so nastojuvawe zazemenite pozicii i zajaknuvaj}i se vo dominantnite to~ki. Primirjeto site gi zaspiva, i zatoa sakam vo tekot na vremeto na moeto otsustvo da se raboti i vojnicite da ne stanat mrzlivi, zatoa {to noviot den ne se znae {to nosi, i zatoa treba sekoga{ da bideme spremni, zatoa {to sme vo vojna, i vojnata ima neo~ekuvani momenti. Jas se nadevam vo vojnata i dokraj }e & sluàm. Go davam izve{tajot vo Komandata, i po diskusiite se odlu~i primenata na merkite na ovoj izve{taj (ovoj izve{taj }e bide opfaten na stranicite na ovaa kniga). Otkako se razdelivme so drugarite, jas i Agron trgnavme so edno vozilo za Brodec. Zastanavme tamu, se sretnavme so komandantot na Centarot za obuka Cufo. Se zainteresiravme za tekot na rabotite. So edno drugo vozilo trgnavme za Bresana. I tamu zastanavme malku, pievme kafe, razgovaravme so selanite koi po~nale da se vra}aat vo nivnite domovi. So kowi se upativme vo pravec na Prizren. Po pat n$ pridruùva{e eden prijatel na Hoxa. Odev i vo glava mi se vrtea mislewata vneseni vo izve{tajot, za koi }e razgovaram vo Prizren so Abaz i so generalot. Na granicata koja go deli Kosovo so PJRM zastanavme i gi vidovme okolnite planini. Ottamu se gleda{e i Skopje, se gledaa magistralnite pati{ta koi go povrzuvaat Tetovo so Gostivar i ponatamu. Ja izvadiv kartata i mu go pokaàv na Agron planot na ponatamo{niot razvoj na borbite, konkretiziraj}i se na toj teren. - Ima{ pravo, - vikna Agron, - no kako {to se gleda na vojnata mu doa|a krajot i ovoj plan moèbi }e go primenat pokolenijata koi }e doa|aat.
102
- Nie }e ja napravime na{ata, - mu rekov jas. Tie neka ja napravat nivnata. Nie sme do{le da vojuvame. Politikata neka ja pravat drugite. So ovie mislewa ja staviv kartata vo ~anta i trgnavme po nagorninata, koja te tera vo edna ubava ramnina, oble~ena so {uma. Vo Prizren toj den se odmorivme vo ku}ata na Agron, a sredbata vo [tabot na ONA ja ostavivme za drugiot den.
103
SreDBata
Za vOjna ili KOn DOGOvOr
27 juli 2001 godina
Imam u{te vreme do sredbata so Abaz i so generalot, pa zatoa so avtobuskata linija trgnuvam za Pri{tina, za da se sretnam so moite drugari i prijateli od vojnata. Vo kancelariite na NDOK se sretnav so Fatmir i so Zabit. Se izraduvav za{to i pokraj nekoi problemi vo sobranieto gi vidov zaedno. Razgovarav so niv za situacijata, za problemite na vojnata, iako tie ne go delea istoto mislewe so mene, jas naglasiv: [to i da se slu~i, vojnata }e odi vo polza na Albancite. Ne veruvam deka Abaz nema da ja istera vojnata do kraj. Nema vojna bez da se prepleta so politikata, koga samata vojna ja nosi politikata. Jas vo Prizren dojdov za da se sretnam i da razgovaram dolgo, so dvata voda~i na vojnata. Dojdov so konkretni planovi, koi sigurno deneska so~inuvaat tajna, {to se odnesuva do mene i do niv. Kako i da e, vojnata }e donese dobro vo tie oblasti. Sigurno }e go odnese napred albanskoto pra{awe. Sredbata ja ostvariv vo docnite ve~erni ~asovi. Do blizinata na bazata vo koja be{e smesten [tabot na ONA n$ isprati eden drugar na Agron, stare{ina vo KZK. Tamu vo blizina n$ zede Dren, koj rabote{e kako informati~ar vo [tabot, i n$ odnese vo kancelariite, dvièj}i se po nekoi ulici. Vo po~etokot se sretnavme so Abaz. Razmenivme pra{awa i odgovori za li~noto zdravje i na semejstvoto, na prijatelite, a potoa vlegovme direktno vo tema: - Jas sum voeno lice, - mu rekov na Abaz, i dojdov da pretstavam eden plan za razvoj na borbite, trgnuvaj}i od situacijata koja sekoga{ odi vo na{a polza. Neprijatelot e povle~en i inicijativata ja imame nie, ne treba da dozvolime da ja zeme toj. Potrebni se hrabri i budni dejstvija, za da se zafatat dominantnite to~ki za da ja nabquduvame celata teritorija i nie da ja imame pod kontrola. Detalno mu go raskaàv mojot plan, toj me slu{a{e so golemo vnimanie, postavuvaj}i po nekoe pra{awe, i izrazuvaj}i go ponekoga{ i toj svoeto mislewe.
104
- Za ovoj problem, - mi re~e, }e razgovara{ so generalot, i premina na temata koja be{e cel na politikata vo taa situacija. Vo na{ite razgovori, prodolì toj, se stremime albanskiot jazik vo PJRM da stane vtor slu`ben jazik, inaku ni{to ne dobivame. Toj ni go pokaà negoviot plan kako }e raste naselenieto, kako }e se naseluvaa Bitola, Prilep i drugite gradovi so albansko naselenie, so sila isterani od Slovenite. Za ovoj problem se vme{a i Agron, pra{uvaj}i za brojkata na Albancite vo Bitola, i na negovoto nezadovolstvo, ostavi da se razbere deka so priroden rast, gradovite so albansko naselenie ne moè da se sozemat sebesi. Razgovorot me|u nas trojcata prodolì mnogu prijatelski, razgovor na patrioti, lu|e koi se borat za eden ideal. Go zatvorivme razgovorot so Abaz, i vo istata soba se sretnavme so generalot. Se pozdravivme srde~no so generalot, i kako stari prijateli iskreno razmenivme pra{awa za na{ite semejstva i vlegovme vo temata, za koja toj be{e informiran. Toj go otvori kompjuterot, a jas kartata i mojot plan za organiziraweto i odvivaweto na vojnata. Na po~etokot go izvestiv za sostojbata na frontot. Mu zboruvav za gotovnosta na lu|eto, vooruùvaweto i municijata. Potoa mu predloìv eden plan za razvojot na vojnata na teren. Na detalen na~in mu go pokaàv planot na organiziraweto, zaedni~koto dejstvuvawe i za razvojot na borbite, ocenuvaj}i gi pove}e i merkite koi treba{e da se prezemaat za sekoe dejstvie, vo sekoja faza. Me slu{na, i aludiraj}i za nekakov problem, ja otvori kartata i dokumentite koi bea registrirani vo kompjuterot. - Tuka gi dràm site dokumenti, zatoa {to vnimavame od nekoja kontrola od me|unarodnite pretstavnici. S$ e doverlivo, nie razli~no zboruvame so niv i razli~no treba da dejstvuvame. Dejstvijata treba da bidat vo na{ interes. Gi vidov so vnimanie dokumentite na vojnata, strelkite vneseni vo kartata koi se sovpa|aa i so mojata ideja, kako vo organizirawe taka i vo odvivawe na borbite. Razlika ima{e samo vo na~inot na organizirawe na silite za postignuvawe na celta. Toj misle{e so golemi formacii, dodeka jas so mali formacii, vo soglasnost so ridsko-planinskiot teren. Sredbata ja zavr{ivme pred zapo~nuvaweto na policiskiot ~as vo Prizren. Vo nazna~enoto vreme dojde i n$ zema so vozilo drugarot na Agron. So generalot se dogovorivme da se sretneme u{te edna{ po dva dena, koga }e se vratam od Tirana, no ve}e ne se sretnavme. Sekoj den se ode{e kon mirot i vojnata zgasnuva{e kako svetloto na sve}ata.
5 avgust 2001 godina

Deneska e tretiot den kako sum vo [ipkovica, otkako se vrativ od Tirana. Ovde e Abaz so [tabot. Koga trgnav od Prizren, mi rekoa deka i
10
generalot e tamu, no tuka ne do{ol. Izgleda be{e vo Prizren, no ne saka{e da me sretne, {to da mi kaùva! Ali se zatvori vo kancelarija, i se dave{e od telefonirawata i od faksovite koi doa|aa postojano za prestanuvawe na vojnata. Bez da me povika, odlu~iv da ne odam da go sretnam, zatoa {to gi gledav preku pe~atot deka site varijanti na dogovorot bea na {teta na Albancite. Upotrebata na albanskiot jazik be{e formuliran najlo{o od site drugi. Ne{to izgleda{e deka }e se postigne so policijata i so lokalnata vlast. Lo{o zapo~na ovaa vojna, i mislam deka lo{o treba da zavr{i. Ne znam pod kakov pritisok e Abaz, zatoa {to vo site na{i sredbi so mene se pokaàl kako odlu~en patriot za nacionalnoto pra{awe. Nasproti silite na Brigadata 112 Mujdin Aliu dojdoa mnogu sili na slavomakedonskata armija i policija. Isto taka, golemi sili oti{le vo Struga, Ki~evo, Debar i Gostivar. Donesoa mnogu sili za da n$ ispla{at, i vsu{nost kaj nekoi ja postignale celta. Nekolku komandanti i vojnici so netrpenie ~ekaat za se potpi{e dogovorot. Koga razgovaraat so nas im izgleda apsurdno na{eto mislewe za prodolùvawe na vojnata do postignuvawe na finalnata cel. N$ pra{uvaat kade ni se silite i mo`nostite za ova. Tie znaat podobro od nas kade se silite, no ve}e nemaat èlba za vojna, zatoa {to moèbi za tolku vlegle vo vojna, za da sozdadat ime i za da pridobijat ne{to za sebe. Kako i da e ovie se dvoumewa i dodeka ne se potvrdat ostanuvaat kako takvi. Pominuvam so Agron vo sekoja formacija na Brigadata, se zainteresiravme za gotovnosta, za misleweto na sekoj vojnik i komandant, za {to e, za vojna ili za dogovor? Nekoi pocrvenuvaat, ja navednuvaat glavata i ne moàt da n$ poglednat vo o~i, ne znaat {to da kaàt, no zboruva nivnoto mol~ewe. Na~inot na razvivawe na vojnata, ~as vojna ~as primirje, moèbi gi zbunil i gi namali vrednostite na nivniot moral. No, najgolemiot del se za prodolùvawe na vojnata. Vojna moè da ima, no moè i da nema, toa zavisi od razgovorite vo Ohrid. No, i dokolku ima vojna, taa }e bide kratka, eden pritisok za toa {to se bara vo Ohrid za Albancite. Kako i da zavr{i ovaa vojna, taa ima svoja teìna, zatoa {to za prvpat vo ovie krai{ta Albancite ja imaat svojata armija, vidoa deka imaat sila i volja da se borat so neprijatelot. Tie razbraa deka bez sila ne se dobiva slobodata. Tie }e sfatat deka ostanuvaweto pod PJRM e polovi~no re{enie, edna laga bez perspektiva, na koja mnogu brgu }e & izleze bojata. Vo redovite na borcite i na komandantite ima zdravi lu|e, strasni patrioti koi ja razbiraat vistinata, i vo idnina so formi i so razli~ni organizirawa, tie }e ja prodolàt vojnata. Dene{nite politi~ki re{enija i vremeto koe }e dojde, sigurno }e vodi kon novo organizirawe i kon druga cel za re{avawe na albanskoto pra{awe.
10
Dokumenti od vojnata
10
Treba da se vnimava na ~elo na idnite organizirawa da ne bidat lu|e koi rastea i se obrazuvaa vo duhot na slovenskiot svet. Tie treba da bidat ~eda na ovoj narod, koi se kalea pod nakovalnata na vekovnite maki i stradawata pod slovenskoto osvojuvawe. Da ne bidat lu|e izrasnati vo kujnite na Evropa, daleku od albanskata supa i tur{ija. Ovie se moite mislewa sega za sega, vremeto }e go pokaè svoeto, drugi raboti moàt da izlezat, kako i da e }e ~ekame.

Deneska e ~etvrtok. Nemam ni{to napi{ano od petti. Bev mnogu voznemiren. Mene i Agron nekoi n$ gledaat so somne`, zatoa {to znaat deka nie sme za prodolùvawe na vojnata. Popusto e, samite ja imaat komandata i neka komanduvaat kako sakaat. Nie dojdovme za mislewe i pomo{ i dvete im gi davame, drugoto neka si go pravat samite. Neka pravat kako {to saka narodot: Pra{aj sedummina ili osummina i napravi kako znae{ samiot. Se sretnavme so lekarite na tetovskata bolnica, koi bea dojdeni vo na{ata voena bolnica za da montiraat eden zdravstven aparat. Otidovme slu~ajno da go sretneme doktorot od Pri{tina i dobro ni dojde. Razgovaravme so lekarite za vojnata, za problemite na albanskiot narod vo PJRM. Mnogu pra{awa ni postavija, kako za sostojbata na albanskata dràva vo vremeto na komunizmot, taka i za periodot na demokratijata. Najmnogu pra{awa ima{e normalno za vojnata, treba da prodolì ili ne?! Kakvi se sostojbite i kako se opravduva ova od politi~kite lideri e nivno li~no pra{awe, im rekov jas. Opravduvawata se povrzuvaat so nivnite èlbi, a ne so realnosta. Ne{to znam, i toa go kaùvam so kompetencija, deka vojnata treba da prodolì. I toa ne poradi teorijata za narodna vojna, tuku od realnosta na silata na ONA, {to narodot na ovie krai{ta go podigna so trud i `rtvuvawe. Ova armija treba da ja prodolì vojnata do celosno postignuvawe na pobedata. So vojna ne se dobivaat pravata tuku slobodata. Vo tekot na ovie razgovori se javi eden nediplomiran hirurg koj be{e dojden na praksa, i se sprotivstavi na prodolùvaweto na vojnata, i na dene{nite tekovi kako vo albanskata dràva, taka i nasekade vo albanskite krai{ta. Izgleda{e mnogu eufori~en, mu se sprotivstaviv kratko i dosta voznemiren: - Ti! - mu rekov, so vakva kompetentnost ne treba da zboruva{ ni za tvojot zanaet, a ne za problemi na koi voop{to ne im ja znae{ su{tinata. Izvini me {to ti zboruvam vaka ostro, zatoa {to ova nikoga{ ne go pravam sred drugari, vie me prinuduvate, zatoa {to zboruvate kako prle pred magare. Ovde ima lekari so iskustvo i ne zboruvaat prere~eno kako {to zboruvate vie.
10
Razgovorot zede lo{ tek, repliciravme ostro, i jas otkako bev poddràn od drugite lekari go namaliv tonot na razgovorot i davaj}i mu ja mojata karti~ka so li~nite podatoci, go pokaniv na edno kafe koga }e dojde vo Tirana na praksa, zatoa {to tamu be{e veren so edna lekarka. Otkako se razdelivme so lekarite nie ostanavme u{te vo bolnicata, vo do~ek na doktorot od Pri{tina. Tamu ostana edno mom~e oble~en kako vojnik i dvete medicinski sestri. Razgovaravme so niv za ìvotot na mladite vo Albanija. Tie ni kaùvaa za Tetovo i za negovata okolija, razgovaravme dolgo za jazikot, za obi~aite, za tradiciite i za s$ {to be{e povrzano so kulturata. Sakaa da znaat i nau~at {to e mo`no pove}e, posebno za Albanija i odvaj ~ekaa da dojdat nekoj den. Edna moja drugarka mi kaà deka koga {totuku ja preminala granicata s$ izgledalo poinaku, i zemjata i neboto zboruvaa albanski. Tamu zboruvala samata sloboda, s$ izgleda{e razli~no. - Vie, - re~e Agron, ste gi za~uvale mnogu albanskite vrednosti, no tie se smeneti, vo nekoi raboti vie ste nazad, vie s$ u{te gi imate turskite imiwa. Ne znaete deka Turcite n$ ostavija petstotini godini ponazad od svetot. Treba mnogu rabota za da se sredi jazikot, obi~aite i toa se pravi pove}e od mladite vnatre vo semejstvoto vo po~etokot, a podocna vo celoto op{testvo. Mnogu raboti bez da posakate ste gi zele od Slovenite, toa se vika zaedni~ki ìvot. re~e: Potoa vo bolnicata dojde Qaqa za da se kontrolira. Toj kratko ni - Ovie ne ja sakaat vojnata, nasekade ni vikaat, ne natamu ne navamu. Izgleda{e nervozen, ne razbravme so kogo razgovaral i koj mu ja zafatil rakata da ne dejstvuva. Kako i da e pove}e se ~uvstvuva{e mirisot na dogovorot otkolku na vojnata. Ovie denovi gi pominavme vo razgovori, se sretnavme so edna grupa ki~ev~ani koi sedea so Haxi Baba. Edniot go vikaa Daja (Vujko). Mi izgleda{e pameten i mudar ma`. Zboruva{e so tivok glas i poleka-poleka. Namesto zborovi izgleda{e deka vadi med. Bev slu{nal za nego, i sum ~ital negovi tekstovi vo razli~ni vesnici, i eve Fazli Veliu od Kolari go zapoznav li~no sega kon krajot na vojnata. Mu vikam na Dajo da sedneme i da razgovarame za problemite na prodolùvaweto na vojnata koi me voznemiruvaa mnogu toj den, otkako razbrav deka be{e vujkoto na Abaz. - ]e sedneme, mi re~e, i }e zboruvame op{irno. Jas zboruvav so Abaz, no izgleda deka i toj e pod pritisok. Bez me|unarodna poddr{ka te{ko deka }e ja prodolìme ovaa vojna. Ne nastojuvav da sednam ve}e so nego, i da razgovarame op{irno, no odvreme-navreme piej}i kafe i dvièj}i se sme razgovarale.
10
Eden den otidovme kaj menzata na vojnicite br. 2 i vlegovme vo ku}ata na Kadir. Go ispivme kafeto i izlegovme vo bav~a. Tuka sedevme dolgo i razgovaravme op{irno. Toj ima{e patriotska vizija, i od toa vreme mislam deka kako da ni trgna rabotata. Daja ostanuva ~ovek posveten na nacionalnoto pra{awe. Popladneto na 6 avgust, ako ne gre{am, se sretnav so Abaz. Razgovaravme. Toj e odlu~en za razgovori, ne e ve}e za vojna. Potpi{uvaweto na dogovorot go smeta za mnogu zna~aen. Misli deka so ovoj dokument narodot }e dobie pove}e otkolku so vojna. Toa e negovoto mislewe, dodeka jas, kako pred nekolku denovi vo Prizren, mu go kaàv moeto mislewe kratko: jas sum za vojna, i samo ako go sledime patot na vojnata veruvam deka }e pobedime. Na masa sekoga{ bevme pobedeni. Toj mi argumentira deka so edna nacionalna programa, Albancite vo PJRM, za period od dvaeset godini go dobivaat toa {to go izgubile. Tuka se zame{av i mu kaàv: Ti go ima{ toa veruvawe, no ne treba da zaborava{ deka Slovenite rabotele eden vek protiv nacionalniot identitet so opredelena programa i strategija. Ne zaboravaj deka Volkot vlaknoto go menuva, no naravot ne go menuva. Ti sekoga{ si razgovaral i toj te izbrkal od albanskite sela i gradovi. Kade se deneska Prilep, Brod i Bitola, kolku iljadi Albanci se iseleni so sila za Turcija, kade bile i kade se albanskite imoti? - Ova treba da im go kaème na me|unarodnite pretstavnici, go prodolìv jas razgovorot, i da ne sednuvame da razgovarame tuku da ja prodolìme vojnata. Dokolku sedneme neka bide kako {to }e kaème nie, a ne da pravime kompromis po kompromis. So proleanata krv ne se pravi kompromis, tuku se bara slobodata. Pu{kata bara i ti nametnuva. Zatoa ja zedovme, za da im nametneme na tie koi baraat nie da sedneme na masa. Razgovorot prodolì ostro i Agron debatiraj}i za prirodniot rast na naselenieto, izleze od kancelarijata i sedna nasproti prozorecot vo dvorot, kaj orevot. Ne gleda{e so inaet i mi dava{e znak da izlezam, no jas go prodolìv razgovorot so Abaz vo forma na debata. - Slu{aj, - mu rekov, me|unarodnite pretstavnici ne se so tebe. Eden Slavomakedonec se maltretira, site vikaat, dodeka v~era vide i samiot, pet vojnici se ubieni vo tekot na primirjeto, i nikoj ne gi spomna, dodeka koga bea ubieni slavomakedonskite vojnici vo Grup~in site ambasadi stanaa na noze. Te narekoa kriminalec. Se razdviìja Pariz, Rim, Strazbur i Sofija. Zatoa {to samo tie se lu|e? A nie, ne sme od meso i krv? Eve ovie se na{ite arbitri, vo koi sega za sega ne treba da imame doverba. Razgovorot prodolì dolgo, i }e bide poseben vo stranicite na ovaa kniga, no ne{to jasno se gleda{e deka na vojnata & do{ol krajot. Za s$ }e re{ava masata.
110
ZaMinuvaWetO
Ova GOleMO trOGnuvaWe
Petok e. Zaminuvam od [ipkovica za da se vratam povtorno. Se sretnav so Abaz i so onie koi go pridruùvaa, Ilir, Dreni, Fatmir. Nemu mu rekov deka jas i Agron }e zamineme. Imame nekolku raboti vo Prizren. Dokolku ovde rabotite odat kon patot na vojnata, }e se povrzeme i povtorno }e dojdeme. ôvekot broj eden na ONA se zamisli malku i re~e: - Dobro bi bilo da ne zamine{, iako patot odi kon dogovorot nie povtorno imame potreba, me|utoa ti gi znae{ podobro rabotite, napravi kako e najdobro. So êla i Agron otidovme vo kancelarite kade {to rabotevme i otkako podgotvivme nekolku dokumenti, se razdelivme i od drugarite na [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Kaj Profi ja zedovme potvrdata deka sme bile vo vojna spored soodvetnite zada~i i otkako mu se zablagodarivme i nemu, zaedno so Quli otidovme vo [tabot na logistikata, za da se razdelime i od niv. Quli {eguvaj}i se re~e: - Sega otkako vie zaminavte, zavr{i vojnata, no nemame doverba, }e ve ispratime do granicata so Kosovo. Vie ste buntovnici, samo vojna sakate. Da znae{, - mi se obrati mene, {tom }e odi{ ti vo Prizren }e se potpi{e dogovorot. Quli navistina gi kaà so {eguvawe ovie zborovi, no tie imaa vistinska potkrepa. Jas i Agron kade i da odevme zboruvavme za vojna, i argumentiravme zo{to treba da se prodolì vojnata. Nie ovoj problem go diskutiravme na kraj so Daja (Fazli Veliu), Profi od Gostivar (Nevzat Bejta), i so mnogu drugi intelektualci so koi se sre}avavme sekoj den. Gi ostavivme ~antite kaj straàta na logistikata i vlegovme vnatre, za da napravime nekolku fotografii so Fazli Veliu, Haxi Baba, Arif i Abaz od Bozovce, i so nekoi drugi koi se nao|aa vo sobata za pre~ek. Po napravenite fotografii i mnogu toplite razgovori, izlegovme od sobata pridruèni od site drugari i prijateli koi bea okolu nas. Na{eto ispra}awe go prosledija so pukawe, veej}i go znameto.
111
- Vi blagodaram vam drugari od vojnata. Ovaa vojna {totuku po~na, i }e imame vreme da se sretneme povtorno za da ja prodolìme na{ata vojna, za da gi stavime na mesto ~esta i amanetot na padnatite borci. So ovie misli ja preminav portata i o~ite mi se ispolnija so solzi. So ~antata na ramo pominav pokraj xamijata, pozdravuvaj}i se so maìte na seloto, so borcite koi se najdoa tuka, i im rekov: Se nadevam deka }e se vidime povtorno, i instiktivno so tupanicata gore kako na raport, otidov kaj voziloto {to n$ ~eka{e pred gornata xamija. Po mene doa|a{e Agron. Go vidov deka gi bri{e{e solzite od o~ite, i toga{ moite o~i se nasolzija povtorno. Pred voziloto vidov deka ~eka{e tatkoto na Mahi. - Kako ne rekovte porano! -re~e toj. ]e pievme edno kafe doma. - Nema problem, - mu rekov. ]e se sretneme povtorno. Ve~erata na ispra}aweto ja napravi Nevzat, va{iot soselanec. V~era ostanavme do docna kaj nego, so nas be{e i d-r Hasan, dojden vo vojna od Pri{tina. Ova mu go kaàv na tatkoto na Mahi i rakuvaj}i eden so drug se razdelivme, i trgnavme so Arif na patot kon Brodec. Voziloto se ka~uva{e nagore po patot na xamijata za da izleze od [ipkovica, i pred moite o~i pominuvaa po red pred staklata Kale, Selce, ba~ilata kade {to stoe{e edinicata na ]erim, krivinata na patot koj te tera za Vejce, kade {to Hoxa ja napravi taa zaseda, koja napravi odek i go nazna~i po~etokot na vojnata vo PJRM. Pominuvaat so red Crveniot Kamen, planinite nad Vejce, i s$ {to za mene e mnogu skapo. Gi pominav peda po peda ovie mesta, kade {to e proleana krv i se dadeni mnogu `rtvuvawa. Go gledam vo ogledalo Agron koj mi izgleda mnogu surov, i toj go misli istoto. Ja gleda planinata nad Vejce koja ja deli [ar Planina od Prizren. Se gledame me|u sebe i ne zboruvame. Molkot i se}avawata n$ pridruùvaat niz celiot pat. Voziloto skr{na na krivinata i izlegovme kaj ~e{mata na seloto Brodec, kade be{e i centarot za obuka. Se pozdravivme i tuka so Cufo i so Fadiq koi go upravuvaa centarot za obuka, i so site drugi vojnici. I tie n$ pridruìja so pukotnici od oru`jeto i so dolgi mavtawa na racete dodeka voziloto ja pomina krivinata. Ja pominavme i Ve{ala, kade {to go ispivme vtoroto kafe koga dojdovme vo vojna i se}avawata te~ea i te~ea bez prekin. Gi gledavme naokolu bav~ite koi ostanale neobraboteni, i trevata koja ne be{e stavena na kup poradi vojnata. Vo Bozovce se oblekovme kako civili, ja ostavime tuka voenata obleka i oru`jeto (kaj Arif), i otkako se napivme edno kafe n$ ~eka{e Refat, prijatel na Agron, ru~avme i ostanavme do pet i pol popladne koga treba{e da dojdat kowite. Abaz n$ pridruì do borovata {uma kade {to zapo~na povtorno vojnata, po neuspehot na Kale. tie. - Sose sebesi osumnaesetmina bea koga Hoxa dojde ovde vo mart - rekoa
112
Na pragot na zavr{etokot na vojnata so Agron
113
Prviot den im se pridruìvme trojca od Bozovce i taka poleka-poleka se zgolemi armijata. Tuka imavme, kako {to spomnav i porano, eden vod so vojnici koi gi obezbeduvaa krilata i nabquduvaa za Brigadata. Ostanavme do docna, pievme kafe, se odmorivme, razgovaravme za idninata. Se ka~ivme na kowi i pridruèni so rafali se razdelivme od poslednite vojnici na ONA. Odej}i po nagorninata na planinata, gi vrtevme glavite nazad i gi krievme eden od drug solzite koi ni te~ea od toa predvremeno zaminuvawe od vojnata. Patot so kowi go napravivme do krajot na glavniot vrv, tamu kade {to vodata te~e{e vo forma na katarakta. Se razdelivme so vojnicite koi n$ pridruùvaa i samite odmorivme u{te malku, tamu kade {to vodata se pene{e. So nas bea i dvajca od Skopje (~lenovi na semejstvoto kade be{e ubien Lefter i drugi ~etvorica) koi ostanaa vo [ipkovica nekolku denovi, za da otidat vo Uro{evac, i eden drug od logistikata od Gostivar koj }e ode{e vo Kukes. Patuvaweto ni se pristori mnogu dolgo, osobeno sleguvaweto po dolinata do Bresana. Trojcata sopatnici bea mnogu slabi i po pat zastanavme da odmorime pove}e od drug pat. Tie se izmorija mnogu, iako bea mladi. Vo Bresana stignavme docna. Niv gi isprativme da odmorat vo ku}ata od koja trgnavme za prvpat vo vojna, dodeka jas i Agron otidovme kaj eden negov prijatel, kade {to posleden pat gi ostavivme albanskite paso{i. Ova be{e poslednoto patuvawe za Bresana, patuvawe {to ni go podeli periodot na vojnata so drugiot period kade {to nastanite vo PJRM }e gi sledam preku elektronskite i pi{uvanite mediumi. Nautro kon kombiwata n$ isprati tatkoto na eden prijatel na Agron. Tamu se zainteresiravme za reìmot na kontrolite na patrolite na KFOR, i koga se uverivme se ka~ivme vo kombe. Poglednav edna{ naokolu i nabrzina go izvadiv pi{tolot od sebesi, go sokriv vo edno bezbedno mesto vo tapiserijata na voziloto. Istiot gest go napravi i Agron i se oslobodivme vo sedi{tata na voziloto. I da ima{e kontrolata nema{e nekakva opasnost bidej}i turskite vojnici na KFOR nikoga{ ne proveruvaa detalno. Patot pomina bez problemi samo so edna kontrola na dokumentite, sekojdnevna rutina na patrolite. Pred da vlezeme vo Prizren mu go dadov na Agron negoviot pi{tol i mojot go staviv vo pojasot. Ne se pla{evme od nekakva kontrola vo gradot, iako {oferot n$ odnese blisku do ku}ata na Agron, spored preporakata {to mu ja dade eden na{ prijatel u{te vo Bresana. Pri izleguvawe {oferot ne ni zede pari, znaej}i koi bevme i od kade doa|avme. Popladne otkako se odmorivme vo ku}ata na Agron, izlegovme kaj restoranot Dafina za da se sretneme so Ba{kim (koj nalikuva{e na Ba{kim Fino, albanski premier vo vladata za stabilnost vo periodot na 1997 godina vo tekot na nemirite). Od nego pobaravme da ni najde eden ~ovek za da n$ isprati kaj ku}ata na Hoxa od Prizren. Ba{kim se povrza so edna èna, ~len na DPK (Demokratska partija na Kosovo), koja dojde vedna{ otkako go ispivme kafeto, i otidovme vedna{ kaj Hoxa so nejziniot avtomobil.
114
Hoxa se izraduva mnogu koga n$ vide, se sretnavme srde~no. - Mnogu dobro dosega, - re~e Hoxa, za pokratko od pet godini tri vojni napravile Albancite. Retko koj narod vo svetot moè da prebrodi eden takov tovar, se znae deka sme mnogu siroma{ni, zatoa {to vojnata bara kapital za da se napravi. Ova go napravivme blagodarenie na ne{tedlivata pomo{ na narodot vo site oblasti i na dijasporata nasekade vo svetot. Site ja poddràa na{ata osloboditelna vojna. Se nadevam deka }e im se napolni glavata na site Albanci, a osobeno na onie koi se na fotelji, za da ja postigneme krajnata cel. Da gi obedinime site krai{ta vo edna Albanija kakva {to bila u{te od damne{no vreme, - prodolì toj vo po~etokot na negoviot voveden razgovor. Razgovorot prodolì mnogu prijatno, no bez da navlezeme vo konkretnite problemi na vojnata vo PJRM. Razni se}avawa od vojnata vo Kosovo, politikata vo site krai{ta kade {to ima Albanci, pa s$ do sekojdnevnite maki koi gi spomna sekoj od nas, i ne razbravme kolku brzo pomina toa popladne, kaj Hoxa i so Hoxa.

Povtorno vo Prizren. Mi se dopa|a ovoj grad, koj e mnogu star i bu~en, osobeno popladne koga izleguvaat mladite kaj fontanata i po pati{tata pokraj rekata, koga lokalite se polnat so lu|e. Tesnite pati{ta i ku}ite od star stil, prodavnicite polni so roba, a osobeno prodavnicite so ènski nakit mu davaat posebna ubavina na gradot. Xamiite, nivnite minariwa koi stojat nad gradot pokaùvaat deka ovoj grad, kako i site drugi gradovi na Kosovo, i na drugite albanski gradovi vo PJRM, otsekoga{ bile albanski. Ima malku ne~istotija, no nabrgu }e se sozeme ovoj grad so dobri i mnogu rabotlivi lu|e. U{te sega mnogu proizvodi ja imaat etiketata na mestoto. Vojnata gi ostavila nejzinite tragi i veruvam deka treba malku vreme za da is~eznat. Po~itta na Agron, sredbite so Sokol i so drugite drugari za rabotite koi n$ ~ekaat, raznite razgovori pravea da se ~uvstvuvam prijatno za vreme na mojot prestoj vo Prizren. Toplina, po~it i razbirawe od site drugari koi gi sre}avame, nezavisno na koja partija & pripa|aa. Site razbrale deka samo vojnata go donese toa {to e postignato, samo vojnata i obedinuvaweto }e gi napravat Albancite podostoinstveni i pobogati. Patot na obedinuvaweto e toj koj }e gi obedini niv so drugite narodi. Eden razdelen narod nema kako da odi po patot na razvojot.
11

Go ostavam Prizren i zaedno so Agron odime kon Kukes. Ostavivme da dojde i Resi, no ne znaeme kakva rabota mu izlegla i ne dojde. Patot go pominavme razgleduvaj}i nekolku vesnici koi gi kupiv vo Kosovo, kade {to se zboruva{e za sostojbata vo Kosovo, za mnogu ote`natata ekonomska sostojba i golemata nevrabotenost koja go zafati po vojnata. So Agron ostanavme zaedno nekolku ~asovi, do okolu ru~ek. Sretnavme nekolku stari i novi prijateli i drugari, so koi n$ vrzala rabotata porano vo socijalizmot, no i Vojnata vo Kosovo. So niv razgovaravme za nekoi voznemiruvawa koi im se sozdale na na{i porane{ni borci od razni poedinci, zdobieni so vlast. Go ostaviv Agron da se zanimava so takvi problemi i sam so edno kombe trgnav za Tirana. Dosaden pat, do Fu{-Arez patot e mnogu o{teten. Otvorenite dupki i pra{inata koja se diga beskrajno ti dosaduvaat. Voziloto odi i jas go dviàm radioto niz stanicite koi davaat vesti za da slu{am {to e napraveno vo Ohrid. Da vidime do kade }e n$ odnese ovoj nametnat dogovor.
11
vO tirana
Vedna{ po sre}avaweto na prvite drugari vo Tirana, ne prestanaa telefonirawata. Site onie koi znaeja deka sum bil vo vojna vo PJRM, bea zainteresirani da znaat pove}e za vojnata, osobeno moite drugari, voeni lica. Toa prvo pretpladne vo Tirana po vojnata imav mnogu sredbi so razni drugari i prijateli, duri nekoi me zamolija da im dadam intervju, vo edna televizija so naglasen patriotski duh. Gi ubediv deka ne treba da dadam intervju kako za televizijata, taka i za pe~atot. I podocna imav barawa za intervjua, no ne gi prifativ, vodej}i se od gorenavedeniot motiv na za~uvuvawe onie raboti koi najmalku vo toj period so~inuvaa tajna. Go pobarav na telefon Naser i mi se javi Fadiq Faslija. Do{ol na odmor vo Dra~ zaedno so Fatmir. Se dogovoriv da se sretneme popladne so niv vo Tirana, kaj bar restoranot Lura kade {to raboti eden od Kumanovo. Se sretnavme tamu, ve~eravme i razgovaravme za sostojbata vo PJRM, kade se o~ekuva{e da zapo~ne razoruùvaweto na armijata. Toj me pra{a op{irno i dolgo za sostojbata tamu i jas mu objasniv deka site obidi se napravija za vojnata da prodolì, no nezavisno od dobrite èlbi, pritisokot da se prekine vojnata be{e mnogu golem i nekakov nadeèn signal za nadvore{na poddr{ka ne dojde. Ohrid dojde kako edinstvena nade` za re{avawe na problemite koi ja preokupiraa samata slavomakedonska dràva, i kako edinstven na~in da se prekine vojnata. Moèbi s$ e privremeno, samo za da se dobie vreme. Na krajot na sredbata, vo razdelba gi pokaniv na ve~era zaedno so nivnite semejstva vo mojata ku}a. So zadovolstvo prifatija i ostavivme sledniot den da se sretneme kaj stadionot na Dinamo vo Tirana. Posakuvav so site tie dobri drugari i prijateli, so koi ja delev korkata leb vo nivnite domovi, kako vo Kosovo taka i vo albanskite zoni vo PJRM, da jadam so niv edna korka leb i vo mojata ku}a, sekoga{ koga }e dojdat vo Tirana ili vo nekoj drug grad vo mati~na Albanija. Ovaa obvrska ja imav kako kon Fatmir taka i kon Fadiq. Vo nivnite domovi jadevme i se odmoravme nekolku pati, semejno se poznavavme eden so drug. Vojnata n$ obedini i n$ drì povrzani za da rabotime vo sekoj mig za nere{enoto nacionalno pra{awe. ûvstvuvam za obvrska vo ramkite na site moi mo`nosti da rabotam bez prekin, albanskoto
11
pra{awe da odi sekoga{ napred. Za ova nema da go za{tedam dokolku e potrebno i mojot skap ìvot.

So zadovolstvo site vo semejstvoto odvaj ~ekavme da ve~erame so semejstvoto na Fadiq. @enata i decata sakaa da se zapoznaat so semejstvata na moite prijateli od vojnata, da razgovaraat i da nau~at edni od drugi. Ve~erata ja pominavme mnogu dobro. Razgovaravme za na{ite obi~ai vo tekot na razli~nite ceremonii, kako vo radost taka i vo taga. Razgovorot pominuva{e i vo voenite nastani kako otcepen fragment, koj be{e povrzan so ve~eri ili ru~eci kade bevme prinudeni da zastaneme poradi razni pri~ini, no ponekoga{ i poradi zadovolstvo na prijatelite i drugarite. Nie pove}e im pomagavme na ènite i decata vo razgovorite, i ~esto se {eguvavme eden so drug kako vo sobite so mnogu pokaneti. Uìvavme taa no} dodeka jadevme vkusno jadewe i razgovaravme kako stari drugari i prijateli, no veruvam deka pove}e uìvaa na{ite semejstva i decata koi se zapoznaa edni so drugi.
Bez datum...
Eden telefonski povik, i potoa sredba so Rahman, stare{ina od Kukes. Toj be{e so mene vo vojna vo Muhoc, Bujanovac. Toj be{e so Adem [ehi, komandant na brigadata... vo planinata na Golak, i eden drug ~ovek. Razgovaravme za eden problem koj be{e povrzan so eden nastan vo PJRM, koj be{e zavitkan so senkata na somneòt, nastan za koj znaev, no nemav podetalni informacii i gi orientirav kako moè da se dejstvuva, pa po~nav da se angaìram za spomenatiot problem. Ne stanuva zbor za sledewe na krivi~ni dela i na kriminalci, tuku za eden problem pome|u vistinata i lagata za da se pridobie kredit vrz grbot na drugite. Ovie raboti se slu~uvaat koga drugite bez nikakva zasluga izleguvaat kako komandanti i generali po vojnata kako ko{nicata po berbata. Toa se slu~uva za àl i so nekoi tuka naj nas. Nekoj stanuva komandant i nekoj kaùva istorii bez nikakva vrska, dezinformiraj}i beskrupulozno, bledneej}i mu gi nekomu bespravno zaslugite i prepravaj}i se deka bil prisuten vo toj ili vo onoj nastan. Ova ne e dobra rabota zatoa {to eden den vistinata }e se napi{e i se }e se vidi kako vo svetlinata na sonceto. Pametnite lu|e }e ja pi{uvaat istorijata, i se znae deka najgolemiot del na borcite bea mladi, i }e ìveat dolgo vreme. Nivnite se}avawa za vojnata, za drugarite vo pozicii, za drugarite vo akcija, i tolku pove}e se}avaweto za padnatite borci, nikoga{ nema da ovene tuku }e zajakne kako samata sila na nivnoto delo.
11

U{te od v~era{niot den se nao|am vo Kosovo. V~era bev kaj Agron vo Prizren, dodeka deneska cel den vo Pri{tina. Bev vo sedi{teto na NDOK. Se sretnav so drugarite, so Fatmir, Zabit i so site drugi drugari. Vo redakcijata na vesnikot ^lirimi (Osloboduvawe) ostaviv dve statii za da mi se objavat vo slednite broevi: Da veruva{ ili da ne veruva{ vo toa {to se slu~uva vo PJRM, i Kako se zajakna ONA do nesakanoto primirje.

Se nao|am pred Ministerstvoto za odbrana vo Tirana, so eden moj prijatel koj go ispra}a sinot vo Turcija, vo edno sredno voeno u~ili{te. Se nerviram zatoa {to go zatvorija voenoto u~ili{te Skenderbeg. Toa u~ili{te, sozdadeno vo ognenite denovi na Nacionalnoosloboditelnata borba so pravo stana rasadnik na armijata. Od toa u~ili{te izlegoa stotici talentirani oficeri koi vlegoa vo novata istorija na Albanija kako vistinski heroi. Oficerite koi izlegoa od u~ili{teto Skenderbeg bea tie koi upravuvaa na otvoreno nebo i more, avioni i brodovi, koi budno straàrea i cel eden narod go podgotvuvaa da stane vojnik vo vremeto na studenata vojna, za deneska da se zaboravi bespravno i so opredelena cel. Tamu go sretnav Bajram Kurti od Bureq, oficer koj mi ostavi najmnogu vpe~atok, u{te vo moite prvi ~ekori kako oficer. So nego se zapoznav koga ja vr{ev ednomese~nata praktika so trupi vo edno u~ili{te za instrukcii vo Lakatund vo Valona, mesto od kade me ispu{tija poradi napravenata reforma so partiski celi. Podocna so Bajram se sretnav vo Himara kade {to jas otidov vo slu`ba godini podocna. [tom go vidov se prisetiv na negoviot debel glas koga komanduva{e i koga zboruva{e. I toj go ispra}a{e sinot vo toa voeno u~ili{te zaedno so mojot prijatel i se zapoznale vo tekot na podgotovkata na dokumentite, pri {to razgovarale i za mene. Mojot prijatel raskaùval za moeto u~estvo vo vojna, kako vo Kosovo taka i vo PJRM, i Bajram odvaj ~eka{e da me sretne. Prijatelot ne mi kaà ni{to za toa, tuku ostavi da bide iznenaduvawe. So Bajram i so eden pomorski oficer zboruvavme za sostojbata vo Kosovo i vo PJRM. Bea mnogu zainteresirani za sostojbata i go baraa moeto mislewe za o~ekuvanite slu~uvawa vo PJRM, kako }e se re{i problemot na Albancite. So niv razgovaram kako so stari prijateli. So Bajram razgovarav posebno za nekoi problemi, zatoa {to vo toa vreme toj be{e {ef na voeniot otsek vo Burel, grad vo blizina na Debar i Pe{kopeja. Toj se pokaà podgotven dodeka jas razgovarav za nacionalnoto pra{awe, i se zaangaìra za eden problem vo vrska so vojnicite koi se borele vo Kosovo i vo PJRM.
11

Zaedno so avgust otide i è{tinata. Otide è{tinata na vremeto, otide i è{tinata na vojnata. Da vidime {to }e donese esenta i zimata. Rabotite ne se dobri ni vo Kosovo ni vo PJRM. Za Albancite bilo pi{ano da patat pod tu|ata ~izma. Nitu edna nadle`nost ne im se dava na Kosovcite, nitu vo policija, nitu vo lokalnata nitu vo centralnata vlast. KZK se podgotvuva kako protivpoàrna edinica, za da mu pomogne na naselenieto vo slu~aj na poàr i vo drugi itni slu~ai. Slavomakedoncite ne sakaat da slu{nat voop{to za Ohridskiot dogovor. ONA e na pragot na predavaweto na oru`jeto. O Gospode! Da ne gi fati Slovenot nepodgotveni i vo iznenaduvawe! Zakaàv sredba so Diqaver Goxa [petim Golemi, porane{en oficer, u~esnik vo Kosovskata vojna, vo General{tabot na OVK. Nego go znam oddamna. Podgotven e kako voeno lice i dobar e kako drugar i odlu~en e za nacionalnoto pra{awe. Vo eden lokal vo podrum kaj [alvarite vo centarot na Tirana pievme kafe so Diqaver, i razgovaravme za problemot na sinot, u~esnik vo vojnata vo Pre{evo kogo bespravno go pritvorija i ~eka{e da go sudat. Razgovaravme so nego za mo`nosta na edna edinstvena programa vo pravec na otvoreno voeno organizirawe, daleku od duhot na uzurpiraweto i teroristi~kiot duh, tuku kako gotova sila organizirana vo slu~aj na potreba. Ne se znae kako }e se re{i nacionalnoto pra{awe. Balkanot oddamna pokaàl deka so dogovor nikoga{ ne se re{ava ni{to. Da dade Gospod ovoj pat da se slu~i poinaku i Evropa da e seriozna. Da dade Gospod ovoj pat da misli i za Albancite.
1 septemvri 2001 godina

Vnimatelno zapo~nav da ja ~itam knigata na Edit Durham Makata na Balkanot. V~era, po sredbata so Diqaver se sretnav so Pjetri. Toj pred nekolku dena se vratil od Bugarija. Mi re~e deka se sprotivstavil poradi edna negova statija objavena vo vesnikot Pensionisti (Penzioner) poradi problemot na elektri~nata energija. Ne im e dobro na politi~arite poradi vistinata za mo`nosta za snabduvawe so elektri~na energija na zemjata. Mu dadov dve pesni za da gi objavi vo vesnikot Pensionisti {to go upravuva toj. Po ~itaweto na prviot del na knigata, na hartija beleàm: Za{to ne treba da mol~ime za problemot na re{avaweto na nacionalnoto pra{awe. Realnata politika na vladata i na politi~kite partii vo Tirana padnala vo letargi~en son, i ne se znae dali }e se razbudi nekoga{. Ovie bele{ki gi pi{uvam sledej}i edna programa so narodni pesni od jugot vo kanalot BBF koj{to odamna ne sum go sledel.
120
vo horizontot golemiot akter Kadri ro{i recitira: albanija karpa i kamen, So vrvovi vo znameto, tie trgaj, ti stavi.
Ponedelnik, 11 septemvri 2001 godina

Vistinska esen. Ovaa esen dojde vo vistinskoto vreme, so site nejzini karakteristiki. U{te od prviot den, pa i deneska koga patuvam kon Kosovo vremeto e do`dlivo. Oblacite plivaat nad vrvovite na planinite i li~at isto kako valkani kapi nad nivnite glavi. Pribliùvaj}i se kon Fu{-Arez vremeto u{te se stemnuva, nalikuvaj}i pove}e na zimno vreme. [tom go pominavme gradot zapo~na eden brz do`d koj ne ti dozvoluva{e da gleda{ pred voziloto pove}e od dva-tri metra. Voziloto ode{e pobavno od prethodno. Od prozorecot so mojot fotoaparat fiksirav nekolku interesni pogledi, i mi se rodi idejata za pravewe na turisti~ki vodi~ za patot od mostot na Milot do Morina vo Kukes, kade ima mnogu interesni raboti, podobri raboti moè{ da napravi{ vo idnina. Odam niz arberiskite zemji i sekoga{ mislata mi leta, sekoga{ okoto mi gi fa}a ubavinite, mi gi fa}a dobrite raboti, bogatite mesta kade {to moè da se ìvee podobro otkolku vo mestata kade {to emigriraat i rabotat pove}e od edna polovina na brojot na Albancite od site na{i krai{ta. [to mu nedostasuva na senacionalniot prostor? Moreto? Ne. Rekite? Ne. Mineralite? Ne. [umite? Ne. îstiot i sveìot vozduh? Ne. Ili mu nedostasuvaat lu|eto koi go imaat najmladiot prosek vo svetot???... Sigurno deka gi imame site dobra. Tie ni gi podari Gospod, no treba da nau~ime kako da gi stavime vo slu`ba na sebesi, i za ova treba da mislime site, od {totuku rodenoto dete do najstariot, od najgolemiot politi~ar do obi~niot ~ovek koj misli deka e nezna~aen. Site treba da mislat deneska za na{ata nacionalna kauza. Deneska e potrebna vtora nacionalna prerodba. Patot do Prizren, iako dolg i zamoren, mi pomina bez da go po~uvstvuvam. Pi{uvaj}i i meditiraj}i, se za~udiv koga vidov deka kombeto zastana vo Kukes. Vo Prizren otidov doma kaj Agron i po kratok odmor zaedno otidovme kaj restoranot Dafina, kade {to sretnavme nekolku drugari, porane{ni borci na ONA, koi izbegale zagrièni bez da go predadat oru`jeto. Tie pretpladneto se sretnale so Agron i odvaj ~ekale da se sretnat so mene. Sakaa da zboruvaat za idninata. [to }e se slu~i so niv, so vojnata. Bevme mnogu voznemireni i zagrièni. Mi rekoa deka se pla{at da se vratat zatoa {to so Slavomakedoncite imaat gor~livi se}avawa. Tie sekoga{ ne jadele od zad grb, i ovoj pat taka }e ni napravat. Ne treba da mu se veruva na Slovenot.
121
- Site }e n$ zatvorat, - rekoa tie voznemireni. Gi slu{nav nivnite voznemiruvawa i predlozi koi gi davaa, drugo reorganizirawe na ONA, no ne se soglasiv. Gi ubediv zo{to ne treba{e drugo reorganizirawe. Im zborev za re{avawe na sostojbite postepeno spored konkretnite uslovi na krizite i na me|unarodnite politi~ki konjukturi. Im zborev za vnimanieto {to treba da go pokaàt vo periodot po vojnata. Im rekov deka treba da se pokaàt vnimatelni vo sekoe dejstvo, ~uvaj}i se od sekakva provokacija. Treba da ostanete obedineti kako vo vojna, u{te pove}e da se zasakate eden so drug. Samo na takov na~in dokraj }e go pobedime Slovenot. Edniot od niv se zame{a nezadovolen i zagrean... - Zboruva{ kako da ti tekne komandante, zatoa {to so Slovenot ne se ìvee nieden mig, a ne da trpime da go primenime noviot Dogovor na Bratstvoto i edinstvoto od vremeto na Tito. Se po~uvstvuvav malku navreden od na~inot na koj se odnesuva{e toj, a ne poradi negovoto mislewe, zatoa {to takvi mislewa i razgovori slu{nav i vo Tirana od nekoi vojnici i komandanti do koi dojdoa poradi stravot od persekucija, vedna{ po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor. - Kako i da e, navlegov jas bez da izrazam zagriènost, treba da se ima trpenie, smirenost, sekoe dejstvo treba da se napravi vnimatelno. Odime da stavame ve|i, a gi vadime o~ite. Toj se zame{a povtorno, no so ponizok ton. - Komandante, mi se ~ini deka se zagriì, no samiot si rekol da zboruvame otvoreno! Jas vaka mislam, deka so Slavomakedoncite nie ne moème da imame soìvot. Tie sekoga{ ne gledaat kako nivni sluìteli, a ne kako partneri vo ovaa multietni~ka dràva, kako {to miluvaat da ja narekuvaat deneska na{ite politi~ari. Razgovorot so porane{nite borci okolu ovaa tema pomina so pomirno tempo. Nie slu{avme i nekoga{ navleguvav jas, a nekoga{ Agron, objasnuvaj}i deka na kraj treba da mislime deka od sega pa ponatamu situacijata raboti vo na{a polza i nie treba da se nau~ime da rabotime i da se borime, razbiraj}i se, a ne sprotivstavuvaj}i se eden so drug.
Sreda, 12 septemvri 2001 godina

Stanavme brzo i zaedno so Agron patuvavme za Pri{tina. Se sretnavme so Fatmir i nekoi drugari od NDOK. Mu rekov deka zaminuvam od Kosovo, i deka so ne{to drugo }e se zanimavam vo Tirana. Toj dobro go pre~eka moeto mislewe i razgovaravme dolgo i op{irno za sostojbata, kako vo Kosovo taka i vo PJRM, i koja moè{e da bide perspektivata za vo idnina.
122
Vo redakcijata na ^lirimi se sretnav so Vaqbona, i ja ostaviv za izdavawe statijata Slavomakedonskite svetla i senki. Popladneto sednav nadvor od ku}ata na Agron pod cre{ata i gi napi{av ovie bele{ki: V~era kaj fontanata vo Prizren edna grupa Amerikanci palea sve}i. Palea sve}i za `rtvite na kulite blizna~ki. Za `rtvite od 11 septemvri. Vo licata na sekogo se zabeleùva{e bolkata. Vo ceremonijata na palewe sve}i se pridruìja mnogu gra|ani. Se pribliìvme i jas i Agron, razgovaraj}i za toj ne~ove~ki ~in koj go potrese svetot. Gi sledevme snimkite od televizija i bevme trognati, grd i ne~ove~ki ~in, vistinska surovost. Deneska gi prelistav site vesnici koi se izdavaat vo Kosovo. Site pi{uvaat so golema bolka za nastanot od edinaesetti septemvri, davaj}i mu so~uvstvo na amerikanskiot narod. Pokraj prijatelot vo lo{ite denovi, be{e porakata koja ja prosleduvaa re~isi site vesnici. No, vo glava mi ostana misleweto na Veton Suroi: U{te utre svetot treba da misli poinaku. Ova e dlaboka misla. Site treba da se zapra{aat: Zo{to dojde do ova tolku monstruozno zlodelo? [to treba da se napravi po ova? Kako treba da se misli i kako treba da se dejstvuva? Kako }e se propagira i kako }e se oceni spomenatiot akt? Koja e vistinata, i koga }e izleze na videlina? Edno treba da bide jasno, deka svetot dolgo }e pati od ovoj akt. Protivnicite }e go komentiraat vo zavisnost od nivniot interes. Se znae, ovoj svet, pove}e od koga i da e deneska e interes i samo interes. Toa go donese tokmu ovoj nastan od kogo kako i sekoga{ patat nevinite, narodot koj niz vekovite sluèl kako meso za topovi vo interes na patroni, sekoga{ vo imeto na slobodata i na demokratijata. Oh, Gospode, ~uvaj n$ od takvi ~inovi koi uni{tuvaat, ~uvaj n$ od golemoto zlo {to denes go zavitkal svetot, {to se gleda vo la`niot luksuz, vo bliskaweto koj ti go odzema umot i te ostava sred ~etiri pati{ta.
123
iStOrijata na BOrBata na Ona e Slavna iStOrija, ZatOa treBa Da Se Pi[uva KaKO Se]avaWe i KaKO iSKuStvO OD SeKOGO Za Da ja SPOZnaat POKOlenijata KOi DOa\aat.
12
BriGaData 112 MujDin aliu

KratKa nO Slavna iStOrija
12
KratOK iStOriSKi OSvrt

Istorijata na Brigadata 112 Mujdin Aliu e kratka, kako i samata vojna, no istorija polna so slava. Kako i samata istorija na ONA i ovaa Brigada porasna i se zajakna vo ognot na vojnata za sloboda i ~ovekovi prava. Ja ima nejzinata istorija na sozdavawe, na zajaknuvawe, no i na nejzinite bitki za za{tita vo interes na naselenieto. Istorijata e zapi{ana so proleanata krv, so vojnata i so najsublimnite `rtvuvawa koi gi napravija padnatite borci na ovaa vojna, vojnicite i site komandanti, pri {to nivnite imiwa }e bidat zapi{ani so zlatni bukvi vo oltarot na istorijata na na{ata nacija. Vo sklop na vojnata na ONA vo kumanovskite sela, na strategijata i na taktikata na General{tabot, zaradi postignuvaweto na celta se rodi potrebata za zgolemuvawe na silite za da se za{titi naselenieto vo nivnoto dvièwe za prava i ~ovekovo dostoinstvo. Dvièweto na naselenieto so sila dojde zatoa {to deset godini po red slavomakedonskata dràva ne gi zede predvid nitu edna{ barawata na Albancite, avtohtoni vo nivnite krai{ta. I razgoruvaweto na odbranbenata vojna dojde kako potreba i kako rezultat na policiskoto i voenoto nasilstvo upotrebeno od slavomakedonskata {ovinisti~ka dràva, protiv neza{titeniot narod. Ekstremnoto nasilstvo, izgoruvaweto i uni{tuvaweto na ku}ite ja podigna na povisoko nivo sovesta i narodniot revolt i se sozdadoa uslovi vo site gradovi so albansko mnozinstvo da se sozdadat prvite formi na voeno organizirawe. Patrioti od razni sela i gradovi se povrzaa edni so drugi i vrz baza na poznavawe i doverba, so skrienoto oru`je i so malku municija sozdadoa voeni edinici za da se odbranat od policiskoto i armiskoto nasilstvo na dràvata. Vaka se slu~i i so naselenieto vo zonata kade {to se sozdade Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo gradot Tetovo se organizira miroven protest za odbrana na selata vo Kumanovo, za otstranuvawe na voenata opsada od strana na policijata i armijata. Isto taka, vo kaleto na gradot se postavi prvata edinica od 14 lica i ja proglasi celata zona slobodna. Ovoj datum, 14 mart 2001 godina, e datum koj go zabeleùva prvoto voeno dejstvuvawe na edinicata, koja }e bide jadro na sozdavawe na brigadata vo ovaa zona. Vesta za ova prvo voeno dejstvuvawe od strana na mediumite i od razgovorite na narodot koi odea od usta vo usta stanaa golema nade` za site. Mom~iwa od tetovskite sela, no i od gostivarskite so po edno oru`je i
12
malku kur{umi, no i bez oru`je, vo grupi vrz baza na poznanstva se prijavija vo Vejce, kade {to be{e {tabot. No, i bez da se javat (samo so informirawe) zafatija pozicii vo odbrana na naselenieto, kako vo Gajre, vo \ermo i nad Selce kaj Crveniot Kamen. Ovie dejstvija se slu~ija vo denovite koi sledea i koga dojde 26 mart koga se slu~i i povlekuvaweto od kale, i vo celost od odbranbenite pozicii, mobiliziranite sili za vojna ja pominaa brojkata 100, koja ne e mnogu to~na. Ova povlekuvawe se slu~i poradi nedostatok na municija i oru`je, i poradi toa {to zada~ata za angaìrawe na policiskite i voenite sili vo ovie strani se izvr{i so uspeh. Golemi policiski sili se angaìraa vo site sela na [ar Planina, kako za patrolirawe taka i stacionirani vo Selce i vo drugite mesta. So takti~koto povlekuvawe {tabot i eden del na armijata se stacioniraa na bezbedni mesta za da prezemaat organizacioni merki za povtorno zapo~nuvawe na vojnata. Na teren i vo zonata na [ar Planina, koga povtorno zapo~na vojnata, silite za razuznavawe bea prisutni nabquduvaj}i go vo razni formi na~inot na dejstvuvawe na neprijatelot kako so policiskite taka i so armiskite sili. Sekoj den se nabquduva{e na~inot na patrolirawe na policijata i od na{ite lu|e vnatre vo redovite na policijata se izvestuvavme za moralno-politi~kata sostojba vo redovite na policijata, no i za opremuvaweto so oru`je i municija. Preku razuznava~ite i na{ite lu|e doznavme za taktikata, silata i na~inot na organizirawe na policijata koga zapo~naa voenite dejstvija od strana na ONA. Isto taka, se nabquduva{e dvièweto na silite na armijata, voenite stacionirawa, dvièweto na silite i na artilerijata. So site formi i preku nekolku kanali se dozna i za moralno-politi~kata sostojba i za vooruùvaweto so koe raspolaga{e armijata vo site nejzini stacionirawa. Kako zaklu~ok moème da kaème deka po~etokot na vojnata vo [ar Planina i vo okolinata na Tetovo ima{e zna~ewe poradi mnogu pri~ini, kade {to moème da spomneme: 1. Da predupredi deka nezadovolstvoto go opfati celoto albansko naselenie i deka nasobranite problemi dovedoa do vojna, a ne ne{to drugo od nadvor, kako {to se pretendira{e; 2. Go namali stepenot na dejstvuvawe na policijata vo zonata na kumanovskite sela; 3. Go napravi otvoraweto na policiskite i armiskite sili na teren i sozdade povolni uslovi za razuznavawe i donesuvawe na s$ popravedna odluka od General{tabot za povtorno zapo~nuvawe na vojnata vo ovie strani kade }e se sozdade spored planot Brigadata 112 Mujdin Aliu; 4. Ja izmeri gotovnosta i predispozicijata za poddr{ka na vojnata na naselenieto vo ovie zoni;
130
5. Sozdade iskustvo koe ne postoe{e porano za organiziraweto, pozicioniraweto i na~inot na odvivawe na vojnata; 6. Nezavisno od prvite zagubi koi se opravdani vo edna narodna vojna (bidej}i vojna bez padnati borci ne postoi) sozdade uveruvawe deka protiv slavomakedonskata armija i policija moè da se vojuva i da se pobedi dokolku si dobro organiziran i vooruèn (ova go potvrdile samite borci koi ja zapo~nale vojnata na 14 mart 2001). Ovie i drugi zaklu~oci koi{to se pomalku zna~ajni dovedoa do donesuvawe na odlukata na General{tabot za da se zapo~ne vojnata povtorno vo odbrana na naselenieto na [ar Planina od slavomakedonskata policija koja zapo~na teror i psiholo{ka inkvizicija kon naselenieto za da gi pronajde zamislenite teroristi. Voenite dejstvija zapo~naa so mali sili, psiholo{ki i voeno podgotveni, kako takti~ki taka i fizi~ki. Najprvin ovie sili se postavija za obuka i demonstrirawe kaj borovata {uma nad seloto Bozovce, mesto {to podocna sluè{e za postavuvawe na protivvozdu{na grupa, za otkrivawe na avioni, vozdu{en desant, razuznava~ki diverzantski grupi i za ~uvawe na grbot na brigadata. Obukata i demonstriraweto go zamirisa i policijata, koja trgna vo nivno uni{tuvawe. Na povikot na na{ata edinica za da se povle~at i za da gi ostavat na mira selanite na ovie sela policijata im odgovori so odlu~en ogan. No, pozicioniraweto na edinicata na na{ata armija, podgotovkata i oru`jeto {to go imaa, pridonese neprijatelot vo bojnoto pole da ostavi 8 mrtvi i nekolku raneti. Na na{a strana nema{e nikakva {teta, samo {to se snabdivme so drugo vooruùvawe i municija, onaa od policijata. Ova e datumot na povtornoto zapo~nuvawe na vojnata na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Ova go beleì i zapo~nuvaweto na bitkite za odbrana na selata vo zonata na ovaa brigada koja }e napi{e kratka istorija, no polna so bitki i mnogu uspe{ni voeni dejstvija.
131
Borbenata struktura na Brigadata 112 Mujdin aliu

So nekolku promeni koi se vidoa kako potrebni poradi osobenostite na zada~ata, strukturata na Brigadata se podigna spored dokumentite na General{tabot na ONA. Taa gi sodrè{e tie strukturi, edinici i slu`bi koi go re{avaa realiziraweto na zada~ata vo odbrana so protivnapad so poddr{ka na lesna artilerija koja se manevrira vo site voeni situacii. Logistikata, zdravstvenata slu`ba i drugite slu`bi, osnovata ja imaa vo narodot i vo sozdadenata pomo{ vo pari za obezbeduvawe na tie produkti koi gi nema{e vo naselenite zoni, ili vo operativnite zoni na brigadata. Baza za snabduvawe so osnovno vooruùvawe i municija be{e logistikata na General{tabot, no i silite za logistika na brigadata spored mo`nostite koi se sozdavaa i dejstvuvaa za da ne se sozdadat nedostatoci. Vo po~etokot na voenite dejstvija mnogu vojnici i komandanti oru`jeto i municijata go obezbedile so nivnite mo`nosti. Snabduvaweto se prave{e na nivo na edinica, no spored zada~ata na teren, vo nekoi slu~ai se prave{e i na nivo na grupa. Brigadata 112 Mujdin Aliu ima{e takva struktura koja so finesa se prilagodi vo razli~nite voeni situacii, koja re{ava{e so golemo vnimanie interesni situacii, spored upotrebenata taktika, }e & zaviduva{e i edna aktivna armija i nekoj general na mnogu vojni. a. Strukturata na [tabot na Brigadata, iako be{e necelosna gi ispolni so uspeh zada~ite, i vo tekot na celoto vreme ja ima{e sostojbata pod kontrola. Ovoj [tab so 30 oficeri, 10 podoficeri i 21 vojnik, so kompletirawe koe nikoga{ ne gi nadmina 70 procenti, be{e postojano vo dvièwe i vo celosna aktivnost. Komandantot i [efot na [tabot vo pogled na re{avaweto na zada~ite nalikuvaa na edno isto telo. [efovite na [tabot osven zada~ite za sistematizacija, gi vr{ea i zada~ite na nepopolnetite mesta na {efovite vo sistematizacijata. Razli~ni ~lenovi na [tabot, a vo nekoj slu~aj i samiot komandant, u~estvuvaa vo razni bitki so odlu~uva~ko zna~ewe. [efot na logistikata: so negoviot personal i civilite od terenot vo vonredni uslovi ne gi ostavi bez snabduvawe so oru`je i
132
municija vojnikot, vodot ili ~etata. Vo depoata na [tabot sekoga{ ima{e rezerva na oru`je i municija, za da se prebrodi najte{kata situacija. [efot na razuznavaweto: so razuznava~ite vo na{iot teren i vo terenot na neprijatelot go ima{e vo raka sekoe dvièwe i promena {to moè{e da se napravi vo redovite na policijata i na armijata na neprijatelot. Protegaweto na razuznavaweto vo narodot, sozdavaweto na kodot na izvestuvawe i golemata tajnost vo dejstvuvawe, be{e golema prednost za poznavawe na neprijatelot koj be{e pred nas. [efot na operativata: so nepopolnetiot personal, no so dobra kompjuterska aparatura i so sposoben informati~ar, sozdade dokumentacija za zapoznavawe so zada~ite od site kadri na brigadata. Gi nadopolni potrebnite karti spored stepenite na voenoto dejstvuvawe. Vo tekot na celata voena situacija so uspeh gi isplanira site odbranbeni operacii so protivnapad kako i dejstvija od takti~koto nivo na vodot. Edinicite bea snabdeni so potrebnite dokumenti za uspe{no organizirawe i upravuvawe na voenite dejstvija. Vo tekot na inspektirawata im dade instrukcii na site komandanti za zapoznavaweto i upotrebata na site dokumenti na komanduvawata. [efot na vrskata: so personalot za vrskata, so aparaturi i so prakti~ni metodi, iskoristuvaj}i ja sekoja mo`nost, odrà postojani vrski so General{tabot i so malite edinici. Obezbedi uspe{no sodejstvuvawe vo tekot na razli~nite fazi na borbite. Organizira prislu{uvawe na radiovrskite na neprijatelot i kodirawe na na{ite razgovori so site sredstva za vrski so koi raspolagavme. [efot na voenata policija: primenuvaj}i go pravilnikot za voenata policija i naredbite na komandata, ja protega policiskata slu`ba vo celata zona na protegawe na brigadata, patroliraj}i i ~uvaj}i, bez razlika dali vnatre ili nadvor od redovite na armijata ili vo civilnoto naselenie, za da gi spre~i kriminalnite akti, kako vo brigadata taka i kaj civilnoto naselenie. Vo ovoj pravec ima{e oddelni slu~ai na kriminalni akti, kidnapirawa, koi se pravea rakovodeni vo najgolem del od motivot za da ja kompromitiraat ONA. Ima{e slu~ai na somnitelni ubistva ili ranuvawa, koi vremeto i istorijata }e gi rasvetli. Faktite }e se obelodenat. Lu|eto eden den }e stanat sovesni i nema da imaat ve}e strav tuku }e ja kaàt vistinata. Vistinata docni, no ne zaborava. Dejstvijata na drugite {efovi: kako poradi nedostatokot taka i poradi ograni~enata aktivnost na voenite dejstvija ne bea staveni na potrebno raspolagawe. Nitu rabotata nitu situacijata ne gi pobara
133
nekoi {efovi, koi vo edna po{iroka vojna se pove}e od zadolìtelni. No, i zabeleànite nedostatoci vo nekoi pravci, vo rabotite na {tabot se edno dobro iskustvo za idninata, za site onie koi mislat deka albanskoto pra{awe ne e re{eno, tuku odi kon re{avawe i eden den }e se re{i. Kako zaklu~ok moè da se re~e deka: Strukturata na [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu be{e vnimatelno odbrana i organizirana struktura. Taa na kompleksen na~in im odgovori na voenite sostojbi, so site pokazateli, kako vo voenite taka i vo civilnite, kade {to narodot i vojnikot bea nerazdelni. Organiziraweto, dejstvuvaweto i dobroto upravuvawe na vojnata dojde kako rezultat na ovaa struktura, koja se organizira brzo, i voop{to dejstvuva{e bez gre{ki. Iskustvoto sozdadeno od site ~lenovi na {tabot e iskustvo {to sekoj bez kolebawe moè da ja pi{uva i da ja kaùva spored negoviot na~in. Ova iskustvo e novo bliskawe na doblesta na na{iot narod, kako vo site vojni, taka i vo ovaa vojna. Sekomu treba da mu bide ~est da vojuva vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, koja go nosi imeto na najistaknatiot borec na Kosovskata vojna. b. Pe{adiskiot bataljon: Kako takti~ka edinica be{e osnova za organizirawe na brigadata. Brigadata ima{e nekolku takvi bataljoni, koi spored organiziraweto, taktikata, sostavot, formacijata na borbata vo odbranbeniot region i upravuvaweto vo razli~nite vidovi na borba, sekoj gi ima svoite karakteristiki. Vo sostavot na Pe{adiskiot bataljon u~estvuvaa pe{adiski ~eti i vodovi, Vodot na oru`jeto i sanitetskite i logisti~kite vodovi. Vo zavisnost od terenot, zada~ata i oru`jeto vo upotreba se menuva{e i goleminata i sostavot na ovie edinici. So tek na vremeto vo bataljonite se sozdade golemo iskustvo, pri {to izgleda{e deka tie dejstvuvaa kako samostojni edinici. Toa se postigna blagodarenie na voinstveniot duh i inicijativata na kadrite do nivo na edinica. Toa se gleda{e kako vo vrska so primenata na voenite zada~i, taka i vo pravec na snabduvawe so materijali za sekojdnevnite pobaruvawa. Toa se postigna i poradi angaìranosta i posvetenosta na naselenieto vo zonite kade bea dislocirani. c. êtata: be{e najkompaktnata formacija kade {to vo sekoe vreme se upravuvaa voenite dejstvija, no i dejstvijata na sekojdnevniot ìvot (zatoa {to kako {to se znae, primirjeto go pridruì najgolemiot del na vremeto i slobodnoto vreme na vojnikot vo mestoto kade {to sede{e, nalikuva{e na ìvotot vo kasarna) kade {to se znae deka glavna uloga igra komandantot na ~etata so maliot {tab {to go ima. êtata be{e stoèrot na vojnata, tamu se ìvee{e, se ~uva{e straà, slu`ba za razuznavawe i nabquduvawe. Tamu se vr{e{e planiraweto, organiziraweto i odvivaweto na vojnata. êtata e
134
vistinska ku}a za sekoj vojnik, pa zatoa ne treba da se zaboravi, tuku treba da se spomne golemata uloga na komandantite na ~etite koi bea vo uloga na roditel za sekoj vojnik. d. Pe{adiskiot vod: kako takti~ka podedinica dejstvuva{e vo site momenti kako osnova na ~etata. Vo site momenti grupata ne dejstvuvala podelena. Toj vo tekot na celata vojna dejstvuva{e vo edinici, so isklu~ok na nekoj poseben slu~aj, koga taka }e pobara{e zada~ata, no toa sekoga{ be{e za kratko i ograni~eno vreme. e. vodot: kako po~eten takti~en element be{e predmet na povrzuvawe na sekoja struktura vo redovite na ONA. So vod go podrazbirame ~ekorot na vojnikot organiziran za vojna i za sekoe dejstvuvawe vo sekojdnevniot ìvot. Vodot kako po~eten element od na{a strana e smetano deka so negovoto vooruùvawe i municijata treba da ja nadopolni zada~ata vo sekoe vreme. Toj e viden i tretiran kako element na povrzuvawe vo sekoj ~ekor na organiziraweto na obukata i na kompletiraweto za da bide spremen da se upravuva i da se komanduva so lesnotija od komandantot na vodot, kako najblizok komandant.
13
ODluKa
Operativniot plan i taktikata na dejstvuvawe na Brigadata vo odbrana
Po zapoznavaweto na sostojbata, vo tekot na inspektiraweto na edinicite na brigadata vo sozdavawe, na sostojbata so snabduvawe so oru`je i municija, na o~ekuvanoto kompletirawe vo site pravci, zaedno so rabotite i zada~ite na organizirawe, napraviv i procenka (odeweto na terenot peda po peda i predviduvawe na odbranbenite voeni zada~i do nivoto na vod). Vo tekot na procenata kako prva zada~a, po zapoznavawe na situacijata vo donesuvawe na odlukata za preminuvawe vo odbrana, mi be{e potrebna mnogu vnimatelna rabota. Na karta beleèv nekolku varijanti za sekoe predviduvawe za postavuvawe na trupite, no i za razvivawe na idejata na vojuvaweto i odbranata. Mi be{e potrebno da go predvidam mo`noto dejstvuvawe na neprijatelot, vo nekolku vidovi na dejstvuvawe, ne isklu~uvaj}i go dejstvuvaweto so masoven vozdu{en desant so pomo{ na prijatelite, poradi toa {to nivnata mo`nost be{e mala. Mi be{e potrebno da predvidam i silen artileriski napad od Cre{ite vo Brvenica, od Popova [apka i Kale, no i od podaleku ima{e mo`nost. Vrz baza na ovie predviduvawa pri procenuvaweto go sledevme ovoj red na rabota do donesuvaweto na odlukata: a. Go planiravme postavuvaweto i rasporeduvaweto na trupite od prviot red do dlabina, eliminiraj}i go ostavaweto na nekoj xeb, kade {to moè{e da se probie neprijatelot za da n$ napadne strani~no i da vnese panika vo na{ite sili, koi vo prviot moment ja nemaa potrebnata voena i psiholo{ka podgotovka, {to go pokaà po~etokot na vojnata na 14 mart. b. Gi isplaniravme na~inot na zaedni~ko dejstvuvawe i na vrskite vo tekot na odbranata i protivnapadot za zafa}awe na pojakite pozicii. c. Vo tekot na organiziraweto na odbranata imavme predvid taa da bide aktivna i stabilna odbrana od napadite na artilerijata i avijacijata na neprijatelot, odbrana so dviè~ki i maskirani pozicii, za da se odbegnat udarite na neprijatelot, sozdavaj}i la`ni pozicii za naditruvawe na neprijatelot.
13
d. Vo tekot na planiraweto i organiziraweto na ogneniot sistem na oru`jeto na artilerijata, vo nivo na brigada i bataljon, imavme predvid samo da mu odgovorime na neprijatelot vo tekot na negovite napadi, a ne ga|awe vo odbranbenite pozicii, kako baza za po~etok na vojna. e. Go isplaniravme na~inot na snabduvawe, pati{tata na dvièweto i rezervniot plan za snabduvawe vo slu~aj na prodolèni borbi, ili pri upotreba na masoven vozdu{en desant so vozdu{ni napadi. f. Predvidovme silni merki za dvièwe na bolnicata i na materijalno-tehni~kata rezerva, za najte{kite voeni uslovi. Vrz baza na ovie predviduvawa vo Komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu ja pretstaviv idejata za organizirawe na odbranbenata vojna i protivnapadot, {to vo su{tina be{e ovoj: Brigadata 112 Mujdin Aliu da premine vo odbrana na regionite: Vrap~i{te (31-89), Vratnica (65-07) i Bozovce (57-86) so cel za gi za{titi ìtelite i voenite sili vo slobodnata zona so upornost. So protivnapad za da go spre~i sekoj obid na neprijatelot za op{t napad. Da ja podgotvi op{tata ofanziva dokolku se pokaè potreba. Ovaa odluka i odlukite koi bea doneseni vo nivo na bataljon i edinica, kako i planiranite merki za primena na odlukite na komandata na brigadata, koja be{e baza za sekoja odluka, pa s$ do odlukite na komandite na bataljonite i na ~etite, koi sluèa kako glaven pokazatel, vo tekot na site planirawa, kako vo utvrduvawe, postavuvawe na artilerijata i na logistikata itn. Tekot na rabotata na komandata za primena na merkite na odlukata vo ovaa kniga se prodolùva so pretstavuvawe na dokumentite koi vo su{tina ja pretstavuvaat napravenata rabota, zabeleànite slabosti, koi dokolku se pretstavuvaat bez nikakva promena so~inuvaat tajna, koja nie upravuva~ite na ONA }e ja ~uvame za ponataka, zatoa {to albanskoto pra{awe ne e re{eno so ovaa vojna, a nitu so vojnite vo drugite albanski krai{ta.
13
Okolu ovaa struktura i organizirawe dojde do krajot na svojata borbena aktivnost Brigadata 112 Mujdin aliu. Spored uslovite na terenot, zada~ite i mo`nosta na kompletiraweto, mo`no e da imalo promeni, no tie nikoga{ ne bile su{tinski.
13
StruKturata na Pe[aDiSKata BriGaDa

Of [tabot na Br. Bat. na artil. za poddr{ka Pe{ad. bat. vodot na vooru`. Pe{ad. ~eta Pe{ad. vod Pe{ad. odel. Pod of. 30 4 17 1 4 1 vojn. Suma p., avt 10 1 6 1 1 21 36 229 18 58 21 6 61 41 p.t., l.m 14, 44, 30, 3 24, 8, 4.-
252 87.38, 17, 27 19 63 22 7 5, 12, 1, 2 18, 36, 3, 9. 6, 12, 1, 3 2, 4, -, 1
p - pu{ki, avt. - avtomat, p.t - pi{tol, l.m - lesen mitralez
[tabot Bat. na artil. za poddr{ka Pe{ad. bat. vod na oru`. Suma
30 4 80 4 118
10 1 30 40
21 36 916 72 1045
61 41 1026 76 1204
13
vOenata StruKtura na [taBOt na BriGaData 112 MujDin aliu

1. Komandantot na brigadata a. Vojnici straàri b. c. ({ofer) 11. [ef za menaxirawe na finansiskite resursi Smetkovoditel Blagajnik 2. [efot na {tabot. a. Vojnik straàr ({ofer) b. Vojnik straàr ({ofer) 3. Operativen {ef 6. [efot na logistikata Magacioner presmetuva~ Magacioner presmetuva~ Magacioner presmetuva~ [ofer 7. [ef na personalot Oficeri na personalot Sekretarka 8. [ef na razuznavaweto 9. [ef za vrska 10. [ef za obuka 12. [ef za inènerija 13. [ef za vooruùvaweto 14. [ef za informacija 16. [ef na policija Zam. [ef na policija Policiska grupa. 21 lice Oficer inèner Inènerska grupa 18 vojnici Op{t lekar Hirurg Lekarka Regrutirawe Mobilizacija Oficeri Sekretari Komandant na grupa Grupa za razuznavawe Oficer za vrska Grupa za vrska 21 vojnik BOlniCa Pomo{ni lekari 2-3 Bolni~ari 4-6 Saniteti. Straàri 4 4. Zam. operativen {ef 5. [ef na sekretarijat Sekretar Sekretar Informati~ar Obezbeduvaweto na {tabot 7 vojnici 1 podoficer Mag.
140
StruKtura na Pe[aDiSKiOt BataljOn

K. vod Pe{adiski vod Pe{adisko odel. Pe{.~eta Vod na oru`je (top, minofrla~, les.min.frl 500) [tab na batal. straàr Zadninsko oddelenie Sanitetsko oddelenie 1 3 9 3 1 1 1 vojnici 6 18 54 15 11 6 6 Suma 7 21 63 18 12 7 7
OFiCeri
Komandant na bataljon [ef na {tab Operativen {ef [ef za razuznavawe [ef za vrski [ef za organizirawe [ef za artilerija [ef za zdravstvo [ef za vooruùvawe Koman. na ~eta Koman. na vod Koman. na vodot na oru`jeto SuMa: 1 1 1 1 1 1 2 vojnici 1-1-1 vod za izviduvawe 6 lica 1 vod za vrski 6 lica 1 podoficer Artileriski vod za razuzn. 1 podoficer 1 vojnik -
1 Zdravstveno oddelenie 1 3 9 1 22 OFiCeri
141
OrGanSKa SiSteMatiZaCija na BataljOnOt

Oficeri [tabot na bat. Grupa na vooru`. k1k, 3 grupi k2k 3 grupi k3k, 3 grupi SuMa: 9 1 4 4 4 22 vojnici 14 18 54 54 54 194 K.S. 2 3 9 9 9 32
142
Armijata se upravuva so naredbi i komandi. Vo sklop na edna narodna armija, kako {to bevme nie, so oficeri koi ne bea specijalisti, pokraj vojnata se bara{e i u~ewe na voenata ve{tina i na zada~ite na sekoj oficer vo sklop na voenata zada~a. Kako i vo op{tiot kadar, za {to go formuliravme soodvetniot pravilnik, u{te od pravilnikot na disciplinata, vnatre{niot ìvot i na voenite dejstvija, se pojavi potrebata za sostavuvawe na zada~ite za site oficeri, koi dejstvuvaat so konkretni zada~i vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Kolku za qubopitnost na ~itatelite, gi pretstavuvame nekoi od glavnite zada~i na {efovite na {tabot na brigadata.
143
ZaDaîte na [eFOvite vO [taBOt

ZaDaâta na [eFOt na [taBOt
[EFOT NA [TABOT E GLAVNIOT ODGOVOREN VO [TABOT. TOJ E ZAMENIK NA KOMANDATA I IMA ZA ZADAÂ: 1. Da gi organizira, upravuva i koordinira rabotite za organizirawe na borbenite planovi, za zgolemuvawe na borbenata gotovnost, za tehni~ko-materijalno snabduvawe, snabduvawe so hrana i obleka, dvièwe i menaxirawe na resursite vrz baza na pravilnicite i naredbite na komandata na brigadata i na General{tabot na ONA. 2. Da ja ima pod kontrola voenata sostojba, vrskite, gotovnosta, sistemot za razuznavawe i izvestuvawe za gledaweto i dvièweto na neprijatelot. 3. Da ima postojana vrska so gerilskite edinici, voenite edinici, mestoto i zada~ite koi se izvr{eni. 4. Da znae vo sekoe vreme za sostojbata so snabduvawe so oru`je i da intervenira navremeno za snabduvawe na edinicite i na malite edinici so razni materijali. 5. Da ja upravuva i organizira rabotata na {efovite vo {tabot, da bara informacii, da im postavi zada~i i da pobara ot~et za nivnoto izvr{uvawe. 6. Da gi dviì navreme naredbite i dokumentite, od General{tabot na ONA. 7. Da odgovara za obukata, tehni~ko-profesionalnoto izdignuvawe na brigadata. Planira obuki, kursevi i seminari. 8. Da odgovara za slu`bata i redot vo regionot na protegaweto na brigadata. 9. Da ja organizira rabotata za nadopolnuvawe so personal, go upravuva regrutiraweto i nadopolnuvaweto na strukturite spored fakti~kite potrebi. 10. Da ja organizira rabotata za ispra}awe na padnatite borci, organizira aktivnosti vo spomen i zaedni~ki aktivnosti so narodot. 11. Da ja rakovodi rabotata za primena na rabotnoto vreme i na odmorot na oficerite na {tabot, postavuva konkretni zada~i vo posebni slu~ai.
144
ZaDaâta na OPerativniOt [eF

OPERATIVNIOT [EF E NAJZNAÂJNA LI^NOST VO [TABOT, PO [EFOT NA [TABOT. TOJ IMA ZA DOL@NOST:
1. Da ja kontrolira borbenata gotovnost na {tabot i na malite edinici na brigadata. 2. Da ja kontrolira slu`bata za za{tita na objektite, ~uvawe na malite edinici zavisno od formacijata na vojuvaweto. 3. Da & ja predloì na komandata idejata za vojuvawe na brigadata, na gerilskite grupi i na voenite edinici. 4. Da ja ima sekoga{ pod kontrola sostojbata na gotovnost i da izvestuva za sekoja promena pred {efot na {tabot i komandantot na brigadata. Vo nivno otsustvo da nareduva niven glaven sostav. 5. Da ja vodi rabotata za sostavuvawe na voenite dokumenti, pravilnikot, naredbite, upatstvata. Da ja nabquduva raspredelbata, registriraweto i nivnoto sostavuvawe. 6. Da gi izvr{i zada~ite na slu`bata za gotovnost i da gi sostavi dokumentite koi ja koordiniraat rabotata so site {efovi vo {tabot. 7. Da izvr{uva drugi raboti i zada~i spored naredbata na komandantot i na {efot na {tabot.
14
ZaDaâta na [eFOt na lOGiStiKata

[EFOT NA LOGISTIKATA E TOJ KOJ[TO SE ZANIMAVA SO ORGANIZIRAWETO I UPRAVUVAWETO SO SNABDUVAWETO SO ORU@JE, TEHNIKA, HRANA, OBLEKA I LEKOVI. TOJ E POTÎNET NA KOMANDANTOT NA BRIGADATA, NA [EFOT NA [TABOT I NA [EFOT NA LOGISTIKATA NA NIVO NA GENERELA[TABOT I GI IMA OVIE ZADAÎ:
1. Da go planira snabduvaweto i raspredeluvaweto na materijalite so naredba na komandata, da gi isprati vo destinacii ili gi povikuva odgovornite za snabduvawe vo edinici i mali edinici. 2. Da go kontrolira ~uvaweto, odrùvaweto i upotrebata na materijalnite vrednosti, vrz baza na opredelenite normi i pravila, i vo slu~aj koga konstatira otstapki, zapoveduva regulirawe na sostojbata. 3. Da organizira zaedni~ko dejstvuvawe so {tabovite na civilnata za{tita, za snabduvawe so prehranbeni produkti, iznao|aj}i legalni i ilegalni pati{ta. 4. Da ja drì pod kontrola zdravstvenata sostojba, snabduvaweto so lekovi i potrebni aparaturi. 5. Da go predlaga planot na zdravstvenoto osiguruvawe vo brigada i protegaweto na sanitetskite formacii. 6. Da predlaga plan za snabduvawe so hrana vo voeni uslovi, izgradba na kujni, osnovnite depoa na edinicite i malite edinci.
14
ZaDaîte na [eFOt na PerSOnalOt

[EFOT NA PERSONALOT ODGOVARA ZA PERSONALOT VO BRIGADA, DVI@EWATA, PROMENITE I E POTÎNET NA [EFOT NA [TABOT NA BRIGADATA I GI IMA OVIE ZADAÎ:
1. Da gi ima pod kontrola strukturite, personalot vo niv, da odgovara na sekoja potrebna promena, na vreme i vo potreben moment.
2. Da ja koordinira rabotata so {efovite vo {tabot, so komandantite na edinicite za nadopolnuvawe i promena na personalot, i za sekoja promena da prati predlog kaj {efot na {tabot. 3. Da gi nadgleduva evidenciite na personalot vo edinici i mali edinici, kako i zapoveduva otstranuvawe na nedostatocite. 4. Da ja pravi procenkata na zagubite vo vojna i predlaga nivno nadopolnuvawe. 5. Da se griì za profesionalnoto usovr{uvawe na pot~inetite, odviva nastava i razni seminari. 6. Da go predlaga mestoto kade da stojat odredeni edinicite i mali edinici, za da vlezat vo vojna ili za da gi zamenat zagubite. 7. Da vr{i drugi raboti spored naredbata na komandata i {efot na {tabot.
14
ZaDaîte na [eFOt na POliCijata

[EFOT NA VOENATA POLICIJA E ODGOVOREN ZA REDOT I MIROT VO REGIONOT NA PROTEGAWETO NA BRIGADATA, ZA FA]AWE NA SABOTERITE, TERORISTITE I ONIE KOI PREDIZVIKUVAAT PANIKA. TOJ E POTÎNET NA KOMANDATA NA BRIGADATA I [EFOT NA [TABOT I IMA ZA ZADAÂ:
1. Da go organizira i vodi izvr{uvaweto na slu`bata na voenata policija vo regionot na dislociraweto na brigadata.
2. Da & predlaga na komandata plan za organizirawe na slu`bata so patrolirawe i so fiksni uslugi. 3. Da raboti za obukata, tehni~ko-profesionalnoto podignuvawe i na nivnite zamenici. 4. So naredba na {efot na {tabot gi zastanuva somnitelnite. Dejstvuva bez naredba samo dokolku ostavaweto vo sloboda na osomni~enite im dava mo`nost za izvr{uvawe na razni neprijatelski dejstvija. 5. Istragata na pritvorenite ne e zada~a na voenata policija. Policijata go predava dosieto vo komanda i go ~uva opredeleniot objekt za pritvorenite. 6. Da organizira ~uvawe vo objekti i razni mesta za neprijatelska dejnost. 7. Da go kontrolira dvièweto na voenite lica za izlez od regionot na brigadata. 8. Da izvr{uva drugi zada~i spored naredbata na komandata.
14
ZaDaîte na [eFOt Za inFOrMiraWe i ODnOSi SO javnOSta

[EFOT ZA INFORMIRAWE, ODGOVOREN E ZA INFORMIRAWE NA KOMANDATA, EDINICITE, MALITE EDINICI, NARODOT I NA SVETSKATA JAVNOST ZA SOSTOJBATA VO REGIONOT NA BRIGADATA, SELATA, GRADOT KAKO I ZA DEJNOSTA NA NEPRIJATELOT. TOJ MU E POTÎNET NA KOMANDATA I GI IMA OVIE ZADAÎ:
1. Da organizira dobivawe na vremeno na to~nite informacii vo regionot na brigadata i po{iroko, za sostojbata na borbite, heroizmot na mladite vojnici, koi go teraat na povisok stepen prodolùvaweto na vojnata do pobeda.
2. Da gi sledi dejstvijata na neprijatelot, propagandata, misleweto na sojuznicite, prijatelite i neprijatelite i da predlaga konkretni merki za da im se sprotivstavi. 3. Da odrùva vrski so mediumite na stranskite zemji i da ja informira javnosta za pravednata vojna koja se vodi. Da gi objavi barawata za obezbeduvawe na me|unarodna poddr{ka. 4. Da vnimava da ne vleze vo zamkite na mediumite za izdavawe na problemite koi se doverlivi, kako {to se voenite planovi, strukturite, pravcite za snabduvawe i moralno-politi~kata sostojba. 5. Da sorabotuva so komandantite na malite edinici, so sosedite, so terenot za sobirawe na materijali koi imaat istoriski vrednosti za muzejot na brigadata i po{iroko. 6. Da gi obezbeduva sredstvata, lu|eto i da ja organizira nivnata rabota za obezbeduvawe na to~nata informacija i {to e mo`no pobrzo. 7. Da obrabotuva kominikea i razli~ni povici koi imaat efekt za mobilizacija i informirawe.
14
PravilniK Za POStrOjuvaWe1
Kako baza za zapo~nuvaweto sekoe dejstvie, vo sekoj vid na aktivnost e postrojuvaweto. Postrojuvaweto e postavuvawe na vojnicite vo kolona eden po drug, ili eden pokraj drug. Postavuvaweto na vojnicite eden po drug se vika kolona. Kolonata moè da bide za eden, za dvajca i za trojca. Postavuvaweto na vojnicite eden pokraj drug se vika red. Redot moè da bide za eden ili za dvajca. Za zapo~nuvawe na sekakva aktivnost se vika so silen glas. Ovoj povik se vika naredba. Naredbite se delat na naredbi za izvestuvawe i za primenuvawe. No, so po~etokot na dejstvijata ima i predupreduva~ki naredbi. Na primer: Grupa! Vo dva reda! Soberi se! Grupa! (predupreduvawe). Vo dva reda! (izvestuvawe). Soberi se! (primenuvawe). Ili Mir-no! Mir- (izvestuvawe) no - (primenuvawe). Najupotrebeni naredbi se: Za da se soberat - Vo eden red (vo dva reda) soberi se; Vo kolona po eden (dvajca, trojca) soberi se! Za razdelba se dava naredbata: Razdeli se! Po naredbata soberi se, se dava naredbata Sredi se! I po sreduvaweto se dava naredbata Mir-no! Za da se ostavat vojnicite slobodni vo red se dava naredbata: Smiri se! Za dvièwe se davaat naredbite: So ~ekor (stroen ili normalen) mar{iraj!. Ili: So tr~awe mar{iraj! Za da se svrtat na mesto i vo dvièwe se davaat naredbite: Nalevo (desno, nazad, polu levo, polu desno) svrti se! Vo dvièwe moàt da se upotrebat i naredbite: Nalevo (desno, nazad, polu levo, polu desno) svrti se!
1 Bele{ka: nekoi podatoci od pravilnikot za postrojuvawe gi izdavam po barawe na mnogu moi drugari, nastavnici, u~esnici vo vojnata od 2001 godina, pod zaedni~ki psevdonim Profi, za da se upotrebat vo tekot na nastavnata programa i vo razli~ni aktivnosti.
10
BeZ vrSKi i ZaeDni^KO DejStvuvaWe neMa uPravuvaWe. BeZ uSPe[nO i SeStranO uPravuvaWe neMa KOManDuvaWe. BeZ iZri^nO i vniMatelnO nareDuvaWe neMa POBeDa
11
DOKuMenti OD uPravuvaWetO na vOjnata2
2 *Dokumentite koi se izdavaat ne se dokumenti od posebna tajnost. Od sodrìnata na sekoj dokument nedostasuvaat delovi koi denes ne go gledam opravdano da gi pretstavam, zatoa {to moàt da bidat imiwa od razni li~nosti koi ne pretstavuvaat nekakov interes za ~itatelot, mesta ili nekoj nezna~aen dijalog, ili nekoj del koj denes, ili vo idnina moè da so~inuva tajna.
12
OSlOBODitelna naCiOnalna arMija

Komandata na Brigadata 112 Mujdin aliu
[ipkovica Br. 1 Datum 22. 6. 2001
Doverlivo
iZve[taj
Za sostojbata na borbenata gotovnost na edinicite na Ona vo zonata na formiraweto na Brigadata 112 Mujdin aliu. - Stepenot na organiziraweto i komanduvaweto na malite edinici. - Na~inot na postavuvaweto na edinicite spored odbranbenite linii i voenite zada~i. - Organiziraweto na rabotata za reorganizirawe na malite edinici za preminuvawe na povisok stepen vo sklop na brigadata. - Od kontrolata i nekolkudnevnata pomo{ vo malite edinici vo zonata kade }e se sozdade Brigadata 112 Mujdin Aliu rezultira: I - Vo k1k (prvata pe{adiska ~eta) komanduvana od komandant Pu~i e kako {to sleduva: Vo Selce po zaminuvaweto na komandantot Mala, za pro{iruvawe na frontot brojot na vojnicite e nedovolen za prebroduvaweto na nekakov napad od pravec na Lavce. Na Ili, itno treba da mu se ispratat drugi sili, okolu eden vod so vojnici. Nad Selce, kaj ba~ilata t1k1k (prviot vod na prvata pe{adiska ~eta) so komandant ]ani e poorganizirana, so nekolku nedostatoci vo oru`je i municija. Kaj Crveniot Kamen k1k (prvata pe{adiska ~eta) spored moeto mislewe e nadvor od funkcija. Mestopolo`bata e nesmislena i nema kakva zada~a da ispolni so taa golemina na sili, koi gi ima so poziciite postaveni nadvor od idejata na vojuvaweto. So vooruùvaweto i municijata {to gi ima e vo mo`nost da ja ispolni zada~ata vo sekoj drug pravec.
13
II - Vo k2k (vtorata pe{adiska ~eta) so komandant Roki sostojbata e na sredno nivo. Koli~estvoto na silite e nad realnata potreba, {to go zasega organiziraweto spored sistematizacijata. Postavuvaweto na silite vo nekoi slu~ai e napraveno bez da se ima predvid idejata na vojuvaweto. Nekoi to~ki za nabquduvawe bea postaveni na nesoodvetni to~ki i ne ovozmoùvaa nitu nabquduvawe nitu odbivawe na mo`ni napadi od neprijatelot vo prvite momenti. Edna grupa na ovaa edinica e postavena pod Crveniot Kamen nad \ermo, na pogre{en na~in, bez ideja i opredelena cel za realizirawe na zada~ata. Naselenieto na seloto \ermo be{e mnogu organizirano. S$ be{e staveno vo slu`ba na vojnata. Straàrskata slu`ba na seloto be{e vo gotovnost i ima{e s$ vo upravuvawe. Pomo{ta za vojnicite be{e ne{tedliva. III - Vo k3k (tretata pe{adiska ~eta) so komandant Leka sostojbata be{e podobra otkolku vo site drugi mali edinici. Site komandanti na malite edinici bea zainteresirani, neumorni rabotnici, borbeni i so visok duh vo primenata na disciplinata. Vo ovaa edinica ìvotot be{e aktiven, vojnicite se najdoa site vo zada~a. Borbenoto kompletirawe be{e zadovolitelno i sostojbata se poznava{e do sitnici. Vo taa edinica i napravenoto baraweto za oru`je i municija be{e studirano. Onaka kako i vo drugite mali edinici rabotata okolu sistematizacijata, listite na imiwata na organiziraweto ne bea popolneti i disciplinata na sistematizacijata ima{e potreba za promeni. Vo Vejce sostojbata be{e pod kontrola. Kako pre~ekot na vojnicite, taka i trgnuvaweto vo destinacija se prave{e vo soglasnost so pravilnikot. Se prave{e redovno rasporeduvawe na zada~ite kako za slu`bata, taka i za bliskoto ~uvawe od razuznava~kite i diverzantskite grupi na neprijatelot, ili od vozdu{en desant. Vleguvaweto i rakovodeweto vo seloto be{e nekontrolirano, za {to se dadoa konkretni upatstva. So komandantot Uzeir (Baci) imavme razbirawe vo opredeluvawe na zada~ite za vo idnina, za pre~ekot i organiziraweto na novite vojnici, za skratuvawe na listata sistematizacijata na straàrskiot vod. Vo Brodec, Centarot za obuka funkcionira{e normalno. Komandantite opredeleni za obuka i organizirawe, Isuf i Feti, rabotea uporno i so voinstven duh. Sostojbata na vooruùvaweto za upotreba i za gotovnost be{e vo ~uvawe i vo dobra sostojba za vojuvawe. Nadvore{niot izgled na malata edinica, kako i vo Vejce, ima potreba od redovna promena na slu`bata i na dvièweto na vojnicite vo tekot na denot. Vo ~etata vo [ipkovica sostojbata be{e pod kontrola, no treba da se vidi pra{aweto na komanduvaweto od komandantite na vodovite. Dvièweto na vojnicite treba da se ograni~i, opredeluvaj}i raspored za dvièwe i
14
snabduvawe. Treba da se zabrani prisustvoto na vojnicite nasekade. Voenite objekti, kako {tabot, kujnata i bolnicata treba da se ~uvaat spored pravila, so standardi, so straàri komanduvani od stru~ni voeni lica. [tabot na edinicata od [ipkovica treba da se postavi na posigurno mesto. Gledaj}i go postavuvaweto na silite i vooruùvaweto vo zonata kade {to }e se formira Brigadata 112 Mujdin Aliu, ti se sozdava misleweto deka sostojbata e zaspiena i deka vojnata sme ja dobile, no imame zada~a samo da se odbranime. Ova pozicionirawe, ova kompletirawe i ovoj na~in na komanduvawe sozdal lo{a moralno-politi~ka sostojba. Za ova se bara promena na pozicioniraweto na voenite formacii, pogolemo zbliùvawe na komandantite so vojnicite, objasnuvawe na sostojbata i zada~ite koi se izvr{uvaat i koi }e se izvr{at vo idnina. Sodejstvuvaweto pome|u malite edinici ne e vo toj stepen {to se bara od sostojbata i sozdava mo`nost za dejstvuvawe na neprijatelot so razuznava~ki diverzantski sili vo xebovite sozdadeni pome|u malite edinici. So cel rabotite da odat dobro, za brigadata koja e vo formirawe da ja izvr{i zada~ata treba: Kako prvo: da se napravi planot na merkite za primenuvawe na zada~ite koi proizleguvaat od nekolkudnevnata kontrola spored malite edinici. Kako vtoro: da se povikaat komandantite, zaedno ili individualno i da im se dadat zada~i spored planovite i merkite. Kako treto: da se zafatat regionite za stacionirawe, spored voenite zada~i, {tedej}i gi silite i pribliùvaj}i se na taen na~in vo opredelenite regioni. Da se dràt rezervni sili za da se pokrijat krilata i grbot vo slu~aj na protivnapad od stranata na neprijatelot. Kako ~etvrto: zaedno so popolnuvawe na listite - sistematizacijata, da se napravi zamenata na nekoi komandanti, postavuvaj}i drugi lu|e, poodlu~ni i poorganizirani. Kako petto: treba da funkcionira dnevnoto kominike, ili nekolkudnevnoto i davaweto na upatstvata za organiziraweto na vnatre{niot ìvot, kako snabduvaweto so hrana, straàrskata slu`ba i nabquduvaweto. Kako {esto: mestoto za priem i mobilizirawe da bide Vejce i da se opredelat strogi pravila za priem i mobilizirawe. Kako sedmo: da se razgleda pra{aweto za sobirawe na artilerijata i sozdavaweto na specijalnata edinica vo racete na komandata na brigadata i na bataljonite. Kako osmo: da se sozdade pravilnikot za tretirawe na privedenite i na osomni~enite za zlostorstva ili za voeni krivi~ni dela.
1
Kartata na odlukata so dokumenti
1
PETRIT MENAJ, AGRON AXAMI

Brigada 112 Mujdin aliu
Doverlivo
BaraWe
na komandata na Brigadata 116 Gostivar
Predmet: Za sozdavawe na kanalot za snabduvawe so ... na pomo{ na Brigadata 116 Konsultiraj}i se so Vrhovnata komanda na ONA, barame Brigadata 116 da se rasporedi vo regionot (vidi ja kartata) k1k, desnoto krilo selo @irovnica, levoto krilo Nistrovo, dlaboko vo Ribnica. K2k po seloto @uùwe, seloto Stirovica, dlabo~inata, viso~inata na seloto Kukul. K3k seloto Stirovica, strmninite na viso~inata 2170 m. Rasporeduvaj}i se vo toj region, barame komandata na Brigadata 116 da stapi vo kontakt so logistikata, za da go obezbedi kanalot za snabduvawe konkretno na teren spored nivnoto barawe. Istovremeno vi stavame do znaewe deka: vo regionite nazna~eni na kartata (vidi ja kartata) se pravi patrolirawe i razuznavawe od neprijatelot, zatoa treba da zazemete ponatamo{ni merki za rasporeduvawe na malite edinici na va{ata brigada. So ~est i po~it: Komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu
1

Brigada 112 Mujdin aliu
[ipkovica Datum 11. 7. 2001 Br. 9 Doverlivo
vOjnata ]e PrODOl@i
izve{taj na komandata 112 Mujdin aliu Sledej}i ja so vnimanie politi~kata i voenata sostojba, vnatre vo dene{niot sistem na PJRM zaklu~uvame deka: - Od slavomakedonska strana ne postoi dobra volja za da se zemat predvid zna~ajnite problemi koi go voznemiruvaat na{iot narod kako: jazikot, donesuvaweto na odlukite, policijata, lokalnata vlast, armijata itn. - Od site izvori se kaùva i se priznava deka: slavomakedonskata vlada so propa|aweto na pregovorite do krajot na nedelata ja zapo~nuva vojnata. Toa go pokaùva te{koto i golemoto vooruùvawe {to go kupila ovaa nedela vo isto~nite zemji. - Na teren se gleda deka nema povlekuvawe, tuku zajaknuvawe na poziciite na armijata i na policijata. - Provokativnite dejstvija kon naselenieto se pokazatel koj go zajaknuva misleweto deka slavomakedonskata vlada ne saka da ima soìvot so albanskiot narod, osven so zastarenite metodi na rakovodewe. Seto ova pokaùva deka slavomakedonskata vlada ne moè da prifati dogovor, osven vo nejzina polza, vo interes na {ovinisti~kiot duh, i zatoa mislime deka: patot na prodolùvaweto na vojnata e najdobriot pat za da se ubedi politikata i slavomakedonskata vlada za pravata koi ni pripa|aat kako nacija. Kako voen ekspert, kako patriot i kako borec, koj zaedno so vas gi spodeluva dobrite i lo{ite strani na ovaa vojna predlagam: 1. Da go isterame do kraj voenoto organizirawe, kako opredelba na upravniot kadar, spored sistematizacijata. Organizirawe na zaedni~ko dejstvuvawe pome|u malite edinici, kako za odbranbenite dejstvija, isto taka i za napadnite dejstvija.
1
2. Povikuvawe na komandantite na bataljonite za da im se dadat voeni zada~i za sega{nosta i za vo perspektiva. 3. Obrabotka na operativniot plan na Brigadata 112 Mujdin Aliu za zazemawe na novi pozicii, do napadot za osloboduvawe na Tetovo. 4. Organizirawe na {tabot i na iten sostanok so site ~lenovi, za povlekuvawe na misleweto za prodolùvawe na vojnata i opredeluvawe na konkretnite zada~i za sekoj ~len na {tabot. 5. Izdavawe na kominike za celata brigada za javno informirawe okolu politi~kata sostojba i sostojbata na borbenata gotovnost. 6. Obrabotka na odlukata i voeniot plan za zazemawe na Tetovo i novo pozicionirawe na silite vo borbeni linii otade rekata Vardar. So diskutirawe na ovie predlozi i so nivnoto odobruvawe spremen sum da go pretstavam planot na merkite so konkretni zada~i, so specificirani idei za odlukata koja treba da se donese za problemite koi gi pretstaviv pogore. Okolu toa {to go rekovme pogore, baram da se napravi predavawe so komandantite na bataljonite i ~lenovite na {tabot na tema: Narodnata vojna, karakteristikite i barawata za da se dobie taa. PETRIT MENAJ, AGRON AXAMI
1

Komanda na Brigadata 112 Mujdin aliu
Doverlivo
Pro{iruvaweto na vojnata bara upotreba na voenite edinici, kako uslov za da im se sprotivstavime na podgotovkite koi se pravat deneska od slavomakedonskata armija.
iZve[taj
na komandata na Brigadata 112 Mujdin aliu Dosega{nata sozdadena sostojba pokaùva deka: vojnata ne moè da se odbegne, naprotiv, }e se odviva pointenzivno, i so pogolema èstokost. Mobiliziraweto na rezervniot i na predvoeniot sostav od strana na slavomakedonskata dràva, pra}aweto na oru`je no}e vo selata naseleni so Sloveni, pokaùva deka tie odat kon vojna. Toa go pokaùva i izjavata na Ministerstvoto za odbrana na PJRM koga kaùva deka: nie go imame ovoj voen arsenal kako, voeni avioni, artilerija (kupena sega). Posetata na ministerot za odbrana Bu~kovski vo na{ata operativna zona, treba da n$ napravi da se prodlabo~ime vo na{ite voeni planovi, kako vo operativnite, taka i vo takti~kite. Poradi ova mislam: 1. Da se pro{iri vojnata vo gradot, sozdavaj}i aktivni, a ne pasivni voeni edinici. Dejstvijata treba da zapo~nat {to pobrgu. Dokolku ne se zgolemi nesigurnosta na policijata vo Tetovo, ne moème da imame aktivni dejstvija na [ar Planina. Dejstvuvawata so voeni edinici treba da se so~inuvaat od podelba na kominikea i letoci za informirawe na naselenieto i nivno informirawe deka: vojnata ne moè da se odbegne, podelba na povici za policajcite i za site Albanci koi dejstvuvaat vo policijata kako i vo strukturite na dràvata za masovno dezertirawe i mobilizirawe vo ONA.
10
Voenite dejstvija treba da napravat vo policiskite kontrolni punktovi, vo objektite za slu`ba, vo grabnuvawe na lica na visoki pozicii itn. 2. Vojnata so borbeni edinici treba da se protega na celata teritorija, tamu kade {to imame aktivisti na ONA. Vo pravec na Gostivar treba da se protega vo selata Tenovo, Miletino, êlopek, Strimnica, @elino, Le{nica i Dobarce. Vo ovie sela treba da se sozdadat edinici od sedum do edinaeset lica. Da se udri neprijatelot vo @ erovjane, Vi{nite kaj avtopatot i vo Brvenica. So baza vo Bogoviwe treba da se protegneme vo selata Pirok, Gradec, Negotino, Vrap~i{te do okolinata na Gostivar, Zubovce i Debre{e, kade {to ovie sili treba da deluvaat na {teta na silite na neprijatelot, koi se nao|a vo Vrap~i{te, Le{nica, Pe~kovo i Jelovce. Vo ovie sela treba da se otkrie i da se napadne neprijatelot, za da se sozdadat uslovi za osloboduvawe na Gostivar. Dodeka vo pravec na Prviot pe{adiski bataljon treba da se probieme so dejstvijata na voenite edinici na selata Odri, Dobro{te, Nera{te, Ora{je za da se povrzeme so Radu{a, za izvr{uvawe na voenite dejstvija kon policiskite sili koi se pozicionirani vo selata so slovensko naselenie. Vo na{ite dejstvija osnoven princip treba da stane psiholo{koto o{tetuvawe na neprijatelot, zemaweto na negovoto vooruùvaweto i oprema. Voenite dejstvija treba da se izvr{at kon kontrolnite punktovi, depoata i bazite na neprijatelot, kako i kon organiziraweto na zasedite kon kolonite za snabduvawe. Cel na na{ite dejstvija treba da bide sozdavaweto na avtonomijata i zaedni~koto dejstvuvawe za ovie edinici, kako i postojanata kontrola na nivnite odnosi so narodot. Kako zaklu~ok moè da se re~e deka: bez ovie dejstvija ne moème da premineme vo razvivawe na operativnite operacii protiv slavomakedonskata armija i policija, koncentrirani vo operativni strategiski sektori. Ne moème da premineme vo primena na odlukata za osloboduvawe na Tetovo, selata i na drugite gradovi. PETRIT MENAJ, AGRON AXAMI
11

Doverlivo
informiraweto i politi~koto rakovodewe na Ona bila slaba to~ka, koja ne znam zo{to e ostavena vo zaborav.
inFOrMaCija
Vo listata za sistematizacija na General{tabot za brigadata ima eden lektor, opredelen za vrska so narodot i informirawe. Ne znam za{to ne e nazna~en. U{te od moeto doa|awe vo Tetovo ovaa slabost e zabeleàna od moja strana, sugerirav, no sekoga{ e odbegnato. Jas nastojuvav nekolkupati, argumentiraj}i ja nekolkupati ulogata na informiraweto i na politi~koto rakovodstvo na brigadata. So moeto postojano nastojuvawe be{e odlu~eno da se izleze so kominike i so povik za okolnoto naselenie. No, kako {to napi{av pogore, izdavaweto na kominiketo i na povikot se odloì do tolku {to voop{to i ne se izdade, so pretenzija deka kominikeata i povicite se pu{taat samo od strana na General{tabot. Gi iskinav ovie dve strani i celosniot tekst e kako podolu:
POviK
Albanci, Vie koi{to ste vo redovite na slavomakedonskata armija i policija! Vladata so neprifa}aweto na albanskite barawa, ja vodi zemjata vo pravec na gra|anska vojna. Dodeka ne e docna, zaminete od slavomakedonskata policiska i voena slu`ba i obedinete se vo redovite na ONA. Dejstvuvajte deneska, zatoa {to utre }e bide docna i }e se kaete. Bra}a Sloveni {to ìveete vo ovie strani na PJRM, ne stanuvajte plen na {ovinisti~kata politika na va{ata vlada, stanete razumni, ne odete kako meso za topovi, za tesnite interesi na va{ite politi~ari, mislete i dejstvuvajte dodeka ne e docna.
12
Da @ivee viStinata! KOMiniKe

Po pove}e od edna nedela primirje, komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu konstatira deka: slavomakedonskata armija i policija ne gi primenile uslovite na primirjeto, tuku pukaa so snajper i pe{adisko oru`je, pri {to imame eden ubien i dvajca raneti. Na{ite pozicii se snimeni od helikopterite na neprijatelot, provociraj}i i ga|aj}i vo dlabo~ina na [ar Planina. So naredba na slavomakedonskata vlada prodolùva mobiliziraweto na rezervnite i paravoenite sili. Vo site sela naseleni so slovensko naselenie do{le vooruèni sili za da gi napadnat na{ite pozicii. Od strana na slavomakedonskite politi~ari e odràn indiferenten stav kon legitimnite barawa na albanskiot narod od ovie strani, ne ostavaj}i prostor za sorabotka tuku za podelba. Poradi site ovie pri~ini komandata na brigadata konstatira deka: neprifa}aweto na barawata na Albancite e namerno. Samata slavomakedonska vlada e za urivawe na dràvata takanare~ena PJRM, a ne nie Albancite. Tie se spremaat za vojna i odat kon toj pat. Tie ni se zakanuvaat na sekoja strana. Poradi toa nie }e im se sprotivstavime so najgolemata èstokost, zatoa {to odime kon vojna, nametnata od neispolnuvaweto na na{ite barawa. Nie sme so visoka borbena gotovnost za da vojuvame i da pobedime. ]e pobedime zatoa {to sme na na{iot praveden pat.
Dolu bolniot slovenski {ovinizam! Da ìvee albanskiot narod! ili smrt - ili sloboda!
13
Dokumenti od vojnata
14

Doverlivo
Disciplinata na naredbata i voenata hierarhija, osnova za pobeda na vojnata.
iZve[taj
Pred dva dena, vrz baza na mojot izve{taj vo komandata e odlu~eno da se napravat nekolku dvièwa na malite edinici, za pro{iruvawe na vojnata so voeni edinici. Site kadri izgledaa entuzijasti, site diskutiraa i rekoa: s$ }e bide napraveno. No, {to se napravi?! Re~eno be{e deka }e se zemat 20-25 vojnici od Centarot za obuka vo Brodec, a ne bea zemeni. ]e slezat 15 vojnici od ba~ilata na [ipkovica, no ne slegoa. Re~eno be{e deka }e se disciplinira dvièweto na vojnicite vo tekot na denot, ne se gleda promena. Ovie i nekolku drugi zada~i se postaveni, a nerealizirani, za koi treba da zastaneme i da izvle~eme zaklu~oci. Vaka ne moè da se napravi vojnata! Jas }e istaknam nekolku mislewa i }e predloàm nekolku merki za da se nadmine sostojbata, i sakam Komandata i [tabot seriozno da go sfatat mojot stav za gorenavedenite problemi. Kako prvo. S$ u{te se raboti so prijatelski duh, i so misleweto deka ako e re~eno }e se napravi, a ako se prolongira za podocna nema problem. Ovaa rabota ne treba da ostane vo sila pove}e. So zgolemuvaweto na redovite na armijata, so organiziraweto na brigadata, problemite se postaveni i mnogu problemi istovremeno baraat re{enie i ne se re{avaat, bidej}i se razgovara prijatelski, tuku se re{avaat so davawe na odlu~ni naredbi. Komandata treba da komanduva. Naredbata i disciplinata ja dràt armijata na noze. Bez odlu~na naredba nema primena na zada~ite, nema komanduvawe na armijata, nema pobeda vo vojna. Kako vtoro. Vo armijata ima stepen na hierarhija, koja ja drì disciplinata i redot na noze. Vo odnos na eden so drug sme stare{ini
1
i pot~ineti, nezavisno vo koj stepen na hierarhijata se nao|ame. Ova hierarhija ne e ìva vo na{ite mali edinici, tolku polo{o, i vo {tabot na brigadata, koj treba da bide primer za sekogo. U{te od komandata i vo {tabot na brigadata treba da se po~uvstvuva hierarhijata. Taa treba da sleguva postepeno, do vodot, kade {to komandantot na vodot e stare{ina za obi~niot vojnik. Za da se stavi ovaa rabota na zdravi noze, samiot komandant treba da gi otstrani praznite dvièwa i nesfatlivite razgovori so ~lenovite na {tabot. Sekoja sredba treba da se napravi za kontrola i davawe na naredbi ili za povikuvawe na raport na ~lenovite na {tabot, za problemite koi ja voznemiruvaat komandata. Komandantot treba da gi podeli zada~ite i da go kontrolira nivnoto primenuvawe kaj ~lenovite na {tabot, a ne sam da tr~a po sekoja zada~a. Dnevnata sredba i postavuvaweto na zada~ite bez dolgi konferencii go zgolemuva avtoritetot na sekoja komanda i na sekoj komandant. Rabotata so programa i baraweto kon pot~inetite e masa koja ja meri hierarhijata vo armijata. Za ova mislam: 1. Da se napravi osnoven pravilnik, {to pokonkreten, so primenlivi zada~i bez da se kompliciraat rabotite. 2. Sistematskoto postrojuvawe da se olesni, stanuvaj}i pokonkretno i poprimenlivo. 3. Komandite da go napravat studiraweto na kadrite, od komandantite na ~etite do komandantite na malite edinici, pravej}i gi soodvetnite instrukcii za sekoj komandant. 4. [tabot na brigadata da ja dobie celosnata forma i da se vidi nadopolnuvaweto na klu~nite mesta, kade {to rabotata ne odi. 5. [tabot so negoviot {ef da ja programira dnevnata, nedelnata i mese~nata rabota i da go reflektira toa vo dokumentite. Da se sostavi instrukcija za rabotata vo {tabot, {to e mo`no poprakti~en i polesen za rakovodewe. 6. Da se programira rabotnoto vreme za periodot na primirjeto koga site se nevnimatelni. Da se pobara precizna primena od site kadri vo brigadata. Jas kako voen specijalist, zemam obvrska da go napravam teoretskiot del na site zada~i koi }e se odlu~at, kako {to sum predloìl pogore vo sorabotka so sekoj {ef vo {tabot, spored podelbata vo planot za merki. PETRIT MENAJ, AGRON AXAMI
1
OSlOBODitelna naCiOnalna arMija Komanda na Brigadata 112 Mujdin aliu

Doverlivo
Moralno-politi~kata sostojba na armijata, zdrava baza za zgolemuvawe na poddr{kata od narodot za da se postigne pobeda vo vojna.
iZve[taj
na komandata na Brigadata 112 Mujdin aliu Postavuvaweto na [tabot na Brigadata vo [ipkovica, od neodamna pridonelo do vistinsko poznavawe na armijata vo narodot. Sekoj so svoite o~i gleda i so svojata glava ja ocenuva ovaa armija, koja e podignata za da se dobijat pravata na albanskiot narod vo PJRM. Sledej}i ja so vnimanie sostojbata i zboruvaj}i so narodot koj ne be{e organiziran vo armija, so vojnici, so onie koi n$ sakaat i so onie koi ne n$ sakaat, jas izvlekuvam nekolku zaklu~oci, koi pokraj dobrata rabota, dostoinstvenoto pretstavuvawe na armijata, imaa nedostatoci i slabosti koi treba da se korigiraat. Postavuvaweto na Vtoriot bataljon vo [ipkovica, gi zgolemi mnogu dvièwata na armijata, koi bez da se mislat vleguvaat vo kafeanite ili vo javnite mesta i sedat celi ~asovi, kako da nemaat zada~i. Razgovaraat nasekade za problemite koi vo edna mera so~inuvaat tajna. Ima i od tie koi se gordi kaùvaj}i nevistiniti i nezaslu`ni juna{tva. Takvite lu|e gi namaluvaat vistinskite vrednosti na armijata, ne pokaùvaj}i se sebesi, tuku vrednosta na voenoto lice, bilo da e toa vojnikot ili komandantot. Razli~ni vojnici, samoproglaseni komandanti, se dviàt so vozila so brzina ostavaj}i kaj narodot gor~livo ~uvstvo. Voenata policija, vo nekoi slu~ai so nekontroliranite priveduvawa demonstrira deka e nadvor od sekakva naredba i kontrola. Obi~nite policajci stanaa generali. Nekoi takanare~eni sposobni kako vojnici, bez edna ili dve izvr{eni akcii, im porasna gordosta i dejstvuvaat bez kontrola, narekuvaj}i se sebesi nekontrolirani, vleguvaj}i nasekade i mislej}i deka moàt da kaàt s$.
1
Za seto ova {to go rekov pogore, mislam deka Komandata na Brigadata treba da gi analizira pri~inite, i da izleze so konkretni merki, za da ja popravi zaspanata i neaktivna sostojba koja moèbi e sozdadena od prodolènoto primirje. Za ova mislam: 1. [tabot na Brigadata da se postavi nadvor od seloto, prezemaj}i vistinski merki za uspe{no sproveduvawe na rabotite i za upravuvawe na voenite dejstvija. 2. Komandata na Vtoriot bataljon da izleze nadvor od seloto, nekade na periferijata, prezemaj}i merki za odbrana i za uspe{no upravuvawe i deluvawe vo idnina. 3. Lu|e generali da se pozicioniraat na zada~i niz edinicite vo terenot, i da se predupredat za naduenosta i indiferentnosta. 4. Da se napravi reorganiziranosta na voenata policija, pra}aj}i dobri lu|e, dokolku e mo`no od okolinata na Tetovo, koi realno ja znaat sostojbata. Da se napravi pravilnikot na policijata vo konkretni uslovi na dejstvuvawe na brigadata. 5. Vrz baza na ovie zaklu~oci, Komandata treba da donese naredbi, upatstva, znakovi za da se poznavaat od obi~niot vojnik do komandantot. Da se precizira redot na dvièweto na policijata, preciziraj}i go i dvièweto na snabduva~ite vo opredeleni termini. Ovie mislewa koi gi pretstaviv i predloènite merki, ne treba da se razberat kako ocrnuvawe na sostojbata, tuku kako dobra namera za da se zajakne armijata, redot i za da nadvladee disciplinata, likot na armijata da se vozdigne i da sveti kako sonceto. Samo na takov na~in }e moàt da se izvr{at zada~ite za koi sme go zele oru`jeto vo race. PETRIT MENAJ, AGRON AXAMI
1

Doverlivo
êKaMe vOjna ili Mir?

Tezite za izve{taj po povtorenoto primirje od komandantot na ONA g. Abaz, po vojnata za osloboduvawe na Tetovo 1. Dokolku ima mir {to }e postigneme? - Kade }e odime so jazikot, dali }e stane vtor slu`ben jazik? - A policijata po edna godina kade }e stigne? -A lokalnata vlast kakvi prava }e ima, koja }e bide avtonomijata, od kogo }e zavisi taa? 2. No eve, slavomakedonskata strana saka vojna. [to }e napravime? - Tetovo e edna kapka voda, gledaj}i ja celata teritorija. - Zo{to nemalo voeni dejstvija tamu kade {to ima vooruèni lu|e: vo Gostivar, Struga, Ki~evo i Debar? - Zo{to nema voeni pravci vo dlabo~inata na frontot? - Znaete deka se zadu{uvame sebesi, dokolku ne se rasprostranuvaat pravcite? - [to i da se slu~i, dobro e da odime kon ~esta, a ne kon sramot.
______________________ Bele{ka: Ovie se tezi koi gi podgotviv po odlu~nata naredba koja ni be{e dadena preku telefon od komandantot na ONA. Tie se nameneti za mene, Hoxa, êla i Ilir (vidi go dnevnikot od 25 juli 2001 godina, kogo ne go dadov poradi izve{tajot koj go predloìv za Komandata na brigadata od 26. 7. 2001 pred trgnuvaweto za Prizren). Ovie tezi mu gi predloìv na g. Abaz, na sredbata vo Prizren.
1

Doverlivo
Primirjeto da posluì za da se pro{irime na frontot i za da zafa}ame vladeja~ki pozicii, za~uvuvaj}i gi zafatenite pozicii.
iZve[taj
Po povlekuvaweto vo liniite odràni pred napadot nad Tetovo, sostojbata voop{to e dobra. Napadot nad Tetovo pokaà deka sme vo sostojba da go zazememe vo sekoj moment Tetovo i sekoe selo vo negovata okolija. Telefonskiot razgovor so komandantot Abaz i naredbata za povlekuvawe na porane{nite pozicii od negova strana, sozdadoa nedorazbirawe i nejasnotija, no vojnata ima i vakvi momenti, me|utoa ne treba da go izgubime trpenieto, tuku primirjeto da ni posluì za da zafatime dominantni pozicii, za~uvuvaj}i gi porano zafatenite pozicii. Za toa mislam: 1. [tabot na Brigadata da prezeme merki za da se zgolemi gotovnosta, gledaj}i go u{te edna{ kompletiraweto so vooruùvawe i municija na malite edinici pravej}i osveùvawe, vo slu~aj na potreba tamu kade {to se potro{eni i o{teteni vo tekot na vojnata. 2. Prviot pe{adiski bataljon da rasporedi sili vo pravec na Grup~in, Bojane, Kopanica i do Ra{~e. Vtoriot bataljon da postavi sili vo Vukavica, Merovo, Berkovica. 3. Da se organizira sodejstvuvawe so brigadata na Radu{a, pravej}i gi soodvetnite tabeli.
10
4. Vo okolnite sela da se organiziraat voenite edinici za ~uvawe na selata, prezemaj}i go nad sebe i organiziraweto na lokalnata vlast. 5. Organizirawe na dva teritorijalni bataljona. a. Teritorijalen bataljon vo selsko nivo, spored edinicite na sekoe selo oddelno. b. Specijalen bataljon za razuznava~ki i diverzantski dejstvija so grupi od 18-20 vojnici sekoja, pri {to bataljonot da go so~inuvaat ne pove}e od 200 vojnici.
Zada~i:
a. Za Profi: od listite za sistematizacija da proizlezat listite na vojnicite, za da se opredeli Teritorijalniot bataljon. b. Za êla i Ilir: od malite edinici da proizleze listata na poborbenite vojnici i komandanti, za sozdavawe na Specijalniot bataljon.
___________________________ Bele{ka: Ovoj izve{taj go ima planot na merkite, koj treba{e da se primeni po moeto doa|awe od Prizren, kade treba{e da se sretnam so komandantot Abaz, za da se objasni sozdadenata situacija, po vojnata za osloboduvawe na Tetovo, koj ne se primeni, poradi toa {to zapo~naa razgovorite okolu Ohridskiot dogovor.
11

Doverlivo
BOrBena nareDBa
Predmet: Za zajaknuvawe na pretpazlivosta i borbenata gotovnost. Komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu sledej}i go so golemo vnimanie razvojot na sostojbata vo tekot na primirjeto konstatira deka: 1. Silite na slavomakedonskata policija i armija nezavisno od razvojot na razgovorite vo gradot Ohrid, za postignuvawe na dogovor za prekinuvawe na vojnata, prodolùvaat da provociraat i da dejstvuvaat otvoreno na {teta na na{eto nacionalno pra{awe. Nivnite dejstvija niz celiot front na postavuvawe na brigadata i po{iroko se provokativni i pottiknuvaat vojna, pridobivaj}i od namaluvaweto na vnimanieto na varvarski na~in ubija pet vojnici vo gradot Skopje. Isto taka, na sedmi avgust go napadnaa so artilerija od site kalibri seloto Nepro{teno. Isto taka, ga|aa so artilerija nad seloto Lisec. Slavomakedonskite voeni i paravoeni sili i policijata go provociraat narodot, palat albanski ku}i, pravej}i na takov na~in otvoreno novo etni~ko ~istewe vo zonite so malku albansko naselenie. 2. Na{ite sili postaveni vo borbenite pozicii, vo dosega zafatenite linii, se nevnimatelni interesiraj}i se za vesti i politika, a ne za voenata zada~a. Dvièwata na komandantite i na vojnicite se pravat bez odgovornost, bez da se organizira obezbeduvawe na dvièweto. Vozila so tabli~ki U^K i PU se dviàt nevnimatelno, zaboravaj}i deka sme vo voena sostojba. Se razgovara na telefon i na radio otvoreno, bez odgovornost i voena disciplina.
12
Za site ovie flagrantni prestapi koi se sprotivni na voeniot red zapoveduvam: 1. Komandite na bataljonite, na avtonomnite mali edinici i na voenite edinici, da prezemaat silni merki za da gi snabdat vojnicite {to e mo`no pobrgu so oru`je. Da se postavat vo odbranbeni pozicii ili regioni onie mali edinici koi se dvièle vo regioni za stacionirawe, organiziraj}i nabquduvawe, razuznavawe i straàrska slu`ba, spored pravilnikot na ONA. Poradi ova: a. Da se napravi sistematskoto rasporeduvawe i kontrolata vo sekoja edinica. b. Da se raboti so vojnicite i komandantite pravilnikot na slu`bata i ~uvaweto na malite edinici vo vojuvawe. c. Da se prezemaat merki za maskirawe na ognenite pozicii na artilerijata i na site vidovi na dvièwa. 2. Komandite na bataljonite i na malite avtonomni edinici da gi ograni~at dvièwata na vojnicite vo takanare~enite slobodni regioni. Dvièwata za snabduvawe da se pravat no}e i so silni bezbednosni merki. 3. Od komandite na bataljonite, komandantite vo avtonomnite mali edinici i voenite edinici da se raboti so vojnicite, za da se sfati deka sme vo vojna i dodeka ne se postigne dogovorot vojnata prodolùva. Isto taka, da im se stavi do znaewe deka i po postignuvaweto na dogovorot, do negovoto primenuvawe vo praktika, nema da se predade oru`jeto. Niedna armija da ne go predade oru`jeto bez da se postigne celta na vojnata. Za: Komandata na Brigadata 112 Mujdin aliu PETRIT MENAJ
13
raZMiSluvaj]i KaKO raSte[e Ona Pa S DO PreDveêrietO na OêKuvaniOt DOGOvOr

So pukaweto na prvata pu{ka protiv slavomakedonskata policija, retko koj veruva{e deka ova pukawe ne be{e son, tuku ognot i odglasot na ova pukawe, kratko i jasno go dade nejziniot zbor: Albanecu razbudi se. Ovaa realnost koja na na{ata nacionalna istorija }e mu ostavi svedo{tvo, me pokani so povikot: gospodine komandante, vrati & go dolgot na zemjata koja ti dade ime, na narodot koj te obrazuva i vospita za ovoj den. I nekolku pati go slu{av ovoj ekot gledaj}i gi krvavite scenarija, koi moèv da gi vidam preku elektronskite mediumi. Va{ sum bra}a i vrvev po pati{tata koi me prestroija kako vojnik na ONA, koja vo po~etokot be{e navistina mala po broj i vooruùvawe, no so visok moral i hrabrost. Me|u vojnicite ima{e eden ideal, edna verba. Tie ne go poznavaa stravot. Tie vikaa: - Sloboda ili smrt. Po patot na slobodata se odi so verba vo idealot, so verba vo drugarot, so hrabrost i dostoinstvo deka sekoja bitka se pobeduva. Dodeka go mislam ova, se mislam deka }e se predade oru`jeto po dogovorot koj se o~ekuva, no pred o~ite mi izleguva ONA od prvite denovi, patot niz koj taa si porasna i se zajakna. - Bevme samo osumnaeset vojnici koga izleguvavme i gi nabquduvavme poziciite na neprijatelot, - raskaùva eden vojnik. Site imavme po edno oru`je, po nekolku kur{umi i granati. U{te vo po~etokot, vo prviot napad kon patrolata na slavomakedonskata policija, stanavme bogati. Na neprijatelot mu go zedovme seto oru`je, imavme i pi{toli, i podobro oru`je. Dobivme i mitralez. Otidovme tamu, sred narodot, vo na{eto duvlo, i tie n$ pre~ekaa so radost. I nie se izraduvavme, vaka se zgolemi radosta, vaka se zgolemi i ONA, od den na den. Vooruèni lu|e doa|aa bez prekin i sekoj den se pro{iruvaa na{ite redovi. Sekoj den raste{e odglasot, sekoj den raste{e poddr{kata od naselenieto na okolnite sela. Samite selani ja podignaa logistikata, tie stanaa vistinskata baza na na{eto snabduvawe. Nema da zaboravime kako gi podignavme organite i strukturite na armijata od vod do brigada. Kako go sozdadovme redot, pravilnikot, kako gi sozdadovme centrite za obuka, na koi i edna organizirana armija im zaviduva.
14
Se se}avam koga go napraviv prvoto inspektirawe, toga{ nema{e nitu ~eta nitu brigada, no nabrgu se vidovme sebesi silni, se podignaa so red bataljonite, brigadite, dojdoa topovite i minofrla~ite. Gi zedovme i tenkovite na neprijatelot, gi razbivme i negovite depoa. ONA ni dade sila, na site ni dade vlast. Rabotevme vo site pravci, otkrivavme kade se nao|a neprijatelot, se treniravme vo akcii, gi utvrduvavme zafatenite pozicii... Go mislam ova i pametot mi odi povtorno kaj razoruùvaweto. Se pra{uvam sebesi za{to se razoruùvame, dali ja postignavme celta? Pocrvenuvam od maka i si vikam sebesi: sekoga{ treba da rabotime i da se borime so pametot na drugite, sekoga{ }e bideme prinudeni da go napravime toa {to ne go sakame, toa {to ni go kaùvaat.
1
Da veruva[ ili Da ne veruva[?

Pomina vreme od koga e proglaseno primirjeto i okolu nego se pi{uva i se zboruva od razli~ni pozicii. Edno se znae, po primirjeto doa|a razoruùvaweto na armijata. No, komu }e mu posluì ova primirje? Odgovorite se razli~ni. No, {to kaùvame nie vojnicite i komandantite koi go zedovme oru`jeto za da ja postigneme celta, na{eto nacionalno osloboduvawe. Vojnata ja zapo~navme znaej}i kade }e stigneme. Ni be{e re~eno deka: celta }e se postigne postepeno, no do koj stepen sme stignale {to ni se bara da go predademe oru`jeto. A vo na{e ime koj potpi{uva i {to potpi{uva? Se iznenadivme, no ne ni se veruva, se obiduvame da se smirime sebesi, se obiduvame da gledame preku maglata deka so vistinskoto razoruùvawe moème da dobieme. Se obiduvame da sfatime {to moème da pridobieme od Ohridskiot dogovor. [to pove}e se obiduvame da se razjasnime sebesi, tolku ponejasni stanuvame. Se odi od verbata kon nedoverbata. Nedoverbata raste koga problemite se gledaat na teren. Slavomakedonskite policajci gi tepaat i zloupotrebuvaat na{ite bra}a vo policiskite punktovi. Slavomakedonskata armija i policija otvora ogan nad na{ite pozicii. Nie se podgotvuvame da se razoruùvame, poradi hierarhijata, redot i voenata disciplina, koja n$ okarakterizira niz celiot period na vojnata. Nie se podgotvuvame da se razoruùvame, dodeka vrvot na dràvnicite na slavomakedonskata dràva se sre}ava vo Ukraina i bara oru`je za da vojuva so Albancite. Neli e ova apsurd, dali treba da odime kon dogovor ili kon itrina? Gledaj}i gi ovie kontradiktorni akti se ni{a{e doverbata, raste{e nedoverbata i omrazata, povikuvaj}i se na sovesta, se razbira, s$ se pravi so celosna pristrasnost. Se razoruùvaat Albancite i se ostavaat vooruèni slavomakedonskite paravoeni trupi i rezervistite, za da prodolàt tie da izvr{uvaat valkani akti koi ne moèa da gi izvr{uvaat koga Albancite bea vooruèni. Rasuduvaj}i na ednostran na~in, se gleda deka odime kon re{avawe na konfliktot, no mnogu gre{ime. Oru`jeto ne be{e zemeno za da se napi{at nekoi prava na hartija, koi nikoga{ nema da se primenat. Oru`jeto se zede za da se dobie slobodata. Zatoa, me|unarodniot faktor da go slu{ne ne
1
samo na{iot vostani~ki glas, tuku i vistinskiot glas na sovesnite lu|e vo celiot svet, zatoa {to bez re{avawe na pravata na albanskiot narod vo Balkanot, nema nikoga{ da ima mir. Vo srceto na sekoj Albanec e sobrana neiscrpna energija, koja }e prote~e celo vreme, do celosnoto re{avawe na nacionalnoto pra{awe. Ova go nau~ivme od istorijata. Vo [ipkovica na 8.8.2001 godina
1
Zborot na urednikot
niz tragite na istorijata - nacionalniot otpor, svest i odgovornost
Samiot naslov na knigata ONA Poraka i nade` sugerira i simbolizira edna istoriska realnost, edna povtorena ubavina, koja se ra|a od idealot, koj vo ìvotno i istorisko sfa}awe ostavi tragi vo celinata na na{ata tatkovina. Deloto kako voen dnevnik, so dvojno tolkuvawe: kade {to od edna strana se gleda svetot na edno voeno lice so naglasena politi~ka funkcija i nacionalno kalen so odglasot na idealot, i od druga strana, dobar poznava~ na istoriskoto minato, a posebno dobar poznava~ na posledniot vek, vek koj za na{iot svet be{e vek na krvoprolevawa, vriewa i vek na nacionalna svest, kako edinstvena struja, kade {to idealot svete{e so sonceto na slobodata i obedinuvaweto na tatkovinata. I za da go kaàm mojot zbor kako opravdano gledam da trgnam od zborot na avtorot, koj mu se obra}a na ~itatelot, u{te vo po~etokot na ovaa kniga, kade {to so prirodna boja: se}avawe i idnina, taka kako {to se priklu~i vo redovite na ONA, so istite pogledi i povici, mu se obra}a na ~itatelot: Svesen sum deka sekoe pokolenie vo vremeto na golemite istoriski nastani, se borelo so odredeni sredstva za realizirawe na nacionalniot ideal, i pridonelo vo celost za podobra sre}a na nacijata. I svesta na albanskiot ~ovek, za `rtvuvaweto, vo imeto na ovoj ideal, se konsolidiralo i se prodlabo~uvalo vo edna zaedni~ka vojna i polna so `rtvuvawa, za op{tonaroden progres. Pa zatoa, vo znak na nivno se}avawe na onie koi go dadoa ìvotot za da gi nadgradat idealite i viziite za idninata, za da ja stavat vo isku{enie prirodata na jazikot na ve~noto ropstvo {to go sozdade istorijata - vremeto koe moè da se stavi vo isku{enie so angaìrawe na site sili vnatre op{testveniot kontekst (albanskiot svet). Kako porane{en vojnik na ONA, za idninata, svedo{tvo na vremeto, na pokolenijata na na{iot narod im ja ostavam ovaa kniga, zaedno so boite koi ostanuvaat od denovite na vojnata od 2001 godina, vo stranicite na dnevnikot na avtorot, vo znak na svedo{tvo i vo se}avawe na amanetot na padnatite borci, za da & ostaneme verni na TATKOVINATA. Zna~i, kako porane{ni borci na ONA, i kako visok ~inovnik, preku {tedlivata naracijata i so naglasena voeno-politi~ka funkcija, ni dava
1
mislewa i sugestii so karakteristi~nite osobini na tekot na vojnata od 2001 godina, so stremeìte i jazikot na novoto pokolenie na oblastite koi i deneska se plen na politikata na ropstvoto, so bojata na prirodata na takanare~enata demokratija na Evropskata unija, {to albanskata idnina, pod nogata na takanare~enata dràva, nekoga{ NRM, SRM, a deneska PJRM, kako i po{iroko, vo imeto na idealot da go prodolì patot na obedinuvawe na tatkovinata vo edna dràva. I vojnata od 2001 godina, kako predmet na deloto ONA - Poraka i nade`, na avtorot Petrit Menaj, so eden impliciten i sugestiven pottekst, nadvor od literaturno-umetni~koto akceptirawe, edna realnost na vremeto, ima vo osnova eden zna~aen moment na ìvotot na nacionalnata svest, kade se stava vo isku{enie otporot i umetnosta na vojnata, kako vnatre{na sila na idealot, vrskata i obedinuvaweto me|u Albancite, za da se realizira obedinuvaweto na etni~kite krai{ta na tatkovinata, koi {ovinisti~kite i golemite sili, bespravno i vo dene{no vreme, poradi opredeleni celi sakaat da ostanat rascepkani. I pokraj dlabokata odgovornost, vojnata od 2001 godina, kako i vra}aweto vo istoriskoto minato, kade {to avtorot gi tretira povr{no zna~ajnite i odlu~uva~kite momenti, kako vo politi~ki aspekt, isto taka, i vo voen aspekt, a osobeno vo aspektot kade {to idealot kako edinstvena boja na jazikot, prelevaj}i ja krvta, pretopuvaj}i ja silata na mladosta, silata na nacijata, uspea da ja izgradi strujata na otporot, {to kako i sekoga{ niz vekovite i deneska zboruva me|u Albancite so amanetot: edna tatkovina, eden jazik, edna azbuka, edna dràva. Knigata ONA - Poraka i nade` na avtorot Petrit Menaj reflektira {iroko tablo, ne samo na na{eto vreme, na vojnata od 2001 godina, tuku i na sugestiven retrospektiven na~in i na edna po{iroka vremenska i istoriska realnost. Avtorot e svesen za povikot {to go zadade kambanata na slobodata i na obedinuvaweto na tatkovinata, svesen i za `rtvuvaweto na minatite pokolenija, za nivnite nacionalni dela, koi go nahranija i go kalea so ideal koj ne poznava navednuvawe i potkleknuvawe. Svesen deka vo okolnostite na te{kiot opstanok, Albancite nadvor od administrativnite granici na mati~nata dràva, go ~uvaat nivnoto bitie, kako i sekoga{ niz vekovite: zatvoraj}i se, persekutiraj}i se, oboeni so neramnopravni vojni, nasproti neprijatelite, kako i so bojata na siroma{tijata i na prezirot, no so celosno nacionalno dostoinstvo. So dlaboko voznemiruvawe, kako vo nacionalniot aspekt i vo ~ove~kiot aspekt, i po vojnata go sledi i ja razbira intencijata na vremeto, novata generacija, drugarite na idealot, koi go baraat patot na idninata, patot na obedinuvaweto na tatkovinata vo edna dràva, patot i politi~ko-voeniot jazik, za da gi predizvika predizvicite na vremeto.
1
Zatoa insistira da go zbogati ovoj pat, so bojata na idealot, moralot kako vo pogled na politi~koto sugerirawe, za da ne mu se pot~inime na vremeto na lagite, na politikata, {to kako i sekoga{ vo ime na soìvotot, kako i nekoga{ bratstvoto i edinstvoto, vo imeto na integriraweto, kako i nekoga{ vo imeto na internacionalata i komunisti~kata ideologija, povtorno da se zarobime sebesi. Svesen deka ova pokolenie, pokolenieto na soborcite, mu pristapuva na politi~kata realnost i ~ekori so otvoreni o~i po patot na idealot, zatoa {to vremeto potvrduva deka na ova pokolenie mu pripa|a istoriskata odgovornost da se mobilizira, i so polna svest da dejstvuva vo procesot na politi~kite tekovi, za da se krunisa so: obedinetata tatkovina, albanskata dràva. Avtorot preku deloto ONA - Poraka i nade` iznesuva mislewa, svedo{tva koi se povrzani so ìvotot i realiziraweto na nacionalniot ideal, so tekot na vojnata od 2001 godina, stavot na borcite i na borcite, albanskoto op{testvo i realnosta vo celina i potenciraj}i go tekot na vojnata od 2001 godina, nejzinoto nivo i gotovnosta na Albanecot: Smrt ili sloboda i obedinuvawe, za da ima logika slobodata: Tatkovinata edno zname. Potenciraj}i go pra{aweto na nivoto na ednostranata nacionalna politika: umetnosta na nacionalnata svest i nejzinoto funkcionirawe niz vekovite, za vremeto kako odgovor ostanuva: patuvame natamu od kade povtorno gi vra}ame posledicite na minatoto. Zatoa, neslu~ajno avtorot konstatira so silata na jazikot na porakata, i na sugestiven na~in deka: se nao|ame pred istoriski moment, koj n$ zadolùva: moralno, nacionalno, politi~ki i voeno da dejstvuvame i da bideme odlu~ni, za idninata na na{ata tatkovina - albanskata dràva. Naporite i dejstvijata treba da bidat golemi, da gi ispolnime zalo`bite i stremeìte, amanetot na padnatite borci, deka ova e edinstveniot pat koj n$ vodi kon realizirawe na idealite i idninata na tatkovinata. Avtorot bara od ovaa generacija, vo ova vreme na golemi vriewa, da se angaìra vo site tekovi na nacionalnata svest, za da go kompenzira toa {to sme go izgubile niz vekovite i mislam deka: vo ovaa vremenska, istoriska, odlu~uva~ka disproporcija za idninata na tatkovinata, porakata na avtorot Petrit Menaj e poraka za da se voznemiruvame kako pokolenie na istoriska odgovornost, i da bideme pretpazlivi pred novata realnost, za celta koja ja iznesuva avtorot da ostane kako umetnost na svesta i nacionalnata odgovornost. Rami KAMBERI
10
Sodrìna
Mojot zbor ............................................................................................................................................ 5 ODAMNA NIZ VREMETO ................................................................................................................ 7 ALBANCITE PRED PREDIZVICI ........................................................................................... 9
I ...........................................................................................................9
OD ISTORISKOTO MINATO .....................................................................................................11
II ...................................................................................................... 13 III ..................................................................................................... 16 IV ..................................................................................................... 19

Kako zaklu~ok ..................................................................................................................................22 ALBANCITE VO PORANE[NA JUGOSLAVIJA I EVROPSKATA DIPLOMATIJA .............................................................................................26 NIE NIKOMU NE MU DOL@IME ...........................................................................................30 KRVTA NA PADNATITE BORCI, TRUDOT I @RTVUVAWATA NA BORCITE NA ONA EDEN DEN ]E SE NAGRADAT .....................................................32 EDNO NEISPRATENO PISMO ZA GOSPODINOT ABAZ ..............................................32 PORADI VISTINATA ...................................................................................................................36 (Listovi od dnevnikot na vojnata na ONA vo 2001 godina) .................................41 SO HOXA OD PRIZREN ..................................................................................................................43 8 juni 2001 godina ................................................................................................................44 12 juni 2001 godina .............................................................................................................45 ROKI, PUÎ I DRUGITE .............................................................................................................52 19 juni 2001 godina .............................................................................................................52 VO PLOÊ KAJ BAÎLATA .........................................................................................................65 21 juni 2001 godina .............................................................................................................65 VO VEJCE ..............................................................................................................................................69 Petok, 22 juni 2001 godina ..............................................................................................72 VO BRODEC .........................................................................................................................................73 Prodolùva... datum 28 juni 2001 godina ...............................................................73 VO [IPKOVICA .............................................................................................................................75 Ponedelnik, 25 juni 2001 godina ................................................................................75 27 juni 2001 godina .............................................................................................................78 28 juni 2001 godina .............................................................................................................79 29 juni 200 godina ................................................................................................................80 30 juni 2001 godina .............................................................................................................80
D n e v n i K ................................................................................41
11
EDEN KRATOK ODMOR ..................................................................................................................83 5 juli 2001 godina ................................................................................................................83 Sabota, 7 juli 2001 godina ...............................................................................................83 Nedela, 8 juli 2001 godina ..............................................................................................84 9 juli 2001 godina ................................................................................................................84 Vtornik, 10 juli 2001 .........................................................................................................85
POvtOrnO vO vOjna...................................................................... 86
11 juli 2001 godina .............................................................................................................86 12 juli 2001 godina .............................................................................................................86 13 juli 2001 godina .............................................................................................................88 Sabota, 14 juli 2001 godina ............................................................................................89 Nedela, 15 juli 2001 godina ...........................................................................................91 Ponedelnik, 16 juli 2001 godina ................................................................................93 Vtornik, 17 juli 2001 godina ........................................................................................94 Petok, 20 juli 2001 godina ..............................................................................................94 GOLEMATA BITKA - OSLOBODUVAWETO NA TETOVO ...............................................96 Ponedelnik, 23 juli 2001 godina ................................................................................96 24 juli 2001 godina .............................................................................................................99 25 juli 2001 godina ..........................................................................................................100 26 juli 2001 godina ..........................................................................................................102 SREDBATA ........................................................................................................................................104 ZA VOJNA ILI KON DOGOVOR...............................................................................................104 27 juli 2001 godina ..........................................................................................................104 5 avgust 2001 godina ........................................................................................................105 9 avgust 2001 godina ........................................................................................................108 ZAMINUVAWETO .........................................................................................................................111 OVA GOLEMO TROGNUVAWE ..................................................................................................111 10 avgust 2001 godina......................................................................................................111 12 avgust 2001 godina......................................................................................................115 13 avgust 2001 godina......................................................................................................116 VO TIRANA ......................................................................................................................................117 14 avgust 2001 godina......................................................................................................117 15 avgust 2001 godina......................................................................................................118 Bez datum .................................................................................................................................118 25 avgust 2001 godina......................................................................................................119 29 avgust 2001 godina......................................................................................................119 28 avgust 2001 godina......................................................................................................120 1 septemvri 2001 godina ...............................................................................................120 Ponedelnik, 11 septemvri 2001 godina ...............................................................121 Sreda, 12 septemvri 2001 godina .............................................................................123
12
BriGaData 112 MujDin aliu .........................................127

KRATKA NO SLAVNA ISTORIJA .................................................................................127 KRATOK ISTORISKI OSVRT .................................................................................................129 Borbenata struktura na Brigadata 112 Mujdin Aliu ........................................132 ODLUKA .............................................................................................................................................136 Operativniot plan i taktikata na dejstvuvawe na Brigadata vo odbrana.........................................................................................................136 STRUKTURATA NA PE[ADISKATA BRIGADA ..............................................................139 VOENATA STRUKTURA NA [TABOT NA BR. 112 MUJDIN ALIU ......................140 STRUKTURA NA PE[ADISKIOT BATALJON .................................................................141 OFICERI .........................................................................................................................................141 ORGANSKA SISTEMATIZACIJA NA BATALJONOT ....................................................142 ZADAÎTE NA [EFOVITE VO [TABOT .........................................................................144 ZADAÂTA NA [EFOT NA [TABOT ..................................................................................144 ZADAÂTA NA OPERATIVNIOT [EF ..............................................................................145 ZADAÂTA NA [EFOT NA LOGISTIKATA ....................................................................146 ZADAÎTE NA [EFOT NA PERSONALOT.......................................................................147 ZADAÎTE NA [EFOT NA POLICIJATA .......................................................................148 ZADAÎTE NA [EFOT ZA INFORMIRAWE IODNOSI SO JAVNOSTA...........149 PRAVILNIK ZA POSTROJUVAWE .......................................................................................150 DOKUMENTI OD UPRAVUVAWETO NA VOJNATA ........................................................152 IZVE[TAJ ........................................................................................................................................153 BARAWE ............................................................................................................................................157 VOJNATA ]E PRODOL@I.........................................................................................................158 IZVE[TAJ ........................................................................................................................................160 INFORMACIJA .............................................................................................................................162 POVIK................................................................................................................................................162 KOMINIKE .....................................................................................................................................163 IZVE[TAJ ........................................................................................................................................165 IZVE[TAJ ........................................................................................................................................167 ÊKAME VOJNA ILI MIR? .....................................................................................................169 IZVE[TAJ ........................................................................................................................................170 BORBENA NAREDBA ....................................................................................................................172 RAZMISLUVAJ]I KAKO RASTE[E ONA PA S DO PREDVEÊRIETO NA OÊKUVANIOT DOGOVOR ...................................174 DA VERUVA[ ILI DA NE VERUVA[? ...............................................................................176 Zborot na urednikot.................................................................................................................178
13

FIOOM Poraka I Nadez Tom I

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

FIOOM Poraka I Nadez Tom I

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Petrit Menaj

Ona POraKa i naDe@

izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

ODaMna niZ vreMetO

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

alBanCite PreD PreDiZviCi I

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

alBanCite vO POrane[na juGOSlavija i evrOPSKata DiPlOMatija

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

nie niKOMu ne Mu DOl@iMe

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Brodec, 9 avgust 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

8 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

12 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Samidin Xezairi Hoxa od Prizren

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

rOKi, Pu^i i DruGite

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Edno se}avawe so skapite drugari na vojnata, Pu~i, Qaqa i Agron.

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Prvo i posledno se}avawe so Rahim Be}iri - Komandant Roki. Nezaboravno se}avawe.

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

vO PlO^e Kaj Ba^ilata

So borcite na Ba~ilata na Plo~e

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petok, 22 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Ponedelnik, 25 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

27 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

28 juni 2001 godina

29 juni 2001 godina

30 juni 2001 godina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

eDen KratOK ODMOr

Sabota, 7 juli 2001 godina

Nedela, 8 juli 2001 godina