Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Zaresnik (volitve) 2011

Zaresnik (volitve) 2011

Ratings: (0)|Views: 729|Likes:
Published by Zares nova politika

More info:

Published by: Zares nova politika on Nov 28, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/28/2011

pdf

text

original

 
državljanski časopis za odgovorno družbo
Zares boTeš 6ReformacijaVizija
Manifest za odgovor-no ekonomijo.
Političnim in kapitalskim omrež
-
 jem je treba reči odločen neNiste več pes na verigi
več na strani 2
>
Več na strani 4
>
Več na strani 12
>
Več na strani 11
>
Vrnimo Sloveniji pri
-hodnost
volitve
Priznam, da sem malodušen.Prav neprijeten za kako spre-
nevedajočo se predvolilno
zabavo.
Verjel sem v odprto družbo in
skupno slovensko perspektivo
s sistemom socialno in druž
-beno odgovornega kapitaliz-ma. Pa se je zgodil le legalizi-
ran rop skupnega premoženja
in pir tajkunov, ki jih ni znal
nihče ustaviti. Zdaj, v temubožnem predvolilnem času,ki pač sovpada z gospodarskorecesijo in družbeno depre
-
sijo, me v ozračju našegakolektivnega blodeža vse boljbega slutnja napovedujočega
se totalitarnega kapitalizma.
Nakazuje ga predvolilna držapraktično vseh strank, ki jim javno mnenje pripisuje največ
Igra se torej lahko začne. In bojim se, da bo rezultat res paradoksalen, saj bo v sistemu, v katerem odlo
-
čajo glasovi večine, na koncu izgubila večina.
sedežev v parlamentu. Čutitiga je v populističnih in ugla
-šenih maksimah, ki celotno
družbeno in osebno življenjedržavljanov nasilno enotijo
in podrejajo gospodarskimciljem, kot rešitelja pa ponu-
 jajo kriznega menedžerja. Konamreč državo tako poisto
-vetimo s podjetjem, sevedamoramo nujno dodati, da jevodenje takega podjetja pra-viloma avtoritarno in kajpaktudi totalitarno.
Kaj torej lahko sploh pričaku
- jemo?Bolj ali manj prostodušni neo-
liberalizem v službi naših tur
-
bo-kapitalistov pač ne more
prinesti drugega kot popolno
dominacijo in zaščito kapitala
ter njegovih lastnikov. Tistih z
začetka mojega razmišljanja,ki si take zaščite zanesljivo nezaslužijo, pa seveda tudi vsehdrugih. Če pa bo temu restako, bo politično ustoličenjeedinih zveličavnih rešiteljev
obenem prineslo tudi ukinitevenakih pogojev za vse in omo-
gočilo še večje razslojevanjena bogate in revne. Družbeni
ideal enakosti pa gotovo ne
bo pohojen samo na področjumožnosti in razdeljevanja
dobrin, ampak tudi sicer innasploh. Pod krinko reševanja
gospodarske krize so eni oči
-tno sposobni ponuditi marsi-kaj, drugi pa so tak marsikajpripravljeni tudi sprejeti.
Igra se torej lahko začne.
In bojim se, da bo rezultat resparadoksalen, saj bo v siste-
mu, v katerem odločajo glaso
-
vi večine, na koncu izgubilavečina.Zdi se namreč, da je v deželi
kar lepo število volivcev, kibolj kot enakost in social-
no državo potrebujejo kruh
in delo. Ampak, tem bodi
odpuščeno, saj v stiski gotovoniti ne vedo več, kaj delajo.Resničen paradoks pa se go
-
tovo začenja ob spoznanju, da
bo zelo verjetno tako ravna-
la tudi velika večina tistih,
ki sicer imajo kaj izgubiti, aslepo upajo, da se to potem nebo zgodilo. Ali pa celo tistih,ki jim je bilo v predvolilnem
času v obraz rečeno, naj se
lepo obrišejo pod nosom. Vmislih imam seveda zaposle-ne in dejavne v javnem sek-torju, katerih izvirni greh jeverjetno v tem, da ne proizva-
 jajo in preprodajajo ničesar
otipljivega, niso pa seveda niti
prav goreči verniki pridobitni
-
štva. So pač v službi skupnega
interesa in skrbijo za skupno
dobro. Recimo za uresniče
-vanje socialnih pravic, kot sopravica do šolanja, zdravjain dela – da ne naštevam kajbolj potratnega in po mnenju
rešiteljev za davkoplačevalsko
blagajno še bolj parazitskega.
A kakor koli že, če bo torej na
teh volitvah za obljubo izhoda
iz gospodarske krize žrtvovanideal enakosti, bo večina za
-nesljivo potegnila kratko in se ji bo še dolgo glasno kolcalo.
Če bo obljuba uresničena, bo
to kolcanje potekalo v mez-dnem odnosu.
Če pa obljuba ne bo uresniče
-na, bomo verjetno vsi skupaj
že kmalu kolcali na ulici.
Res pa je tudi, da svojih gla-sov še nismo zares oddali in je
še na razpolago nekaj časa zarazmislek. Stranka Zares, ki jebila zaradi svoje načelne držedeležna mnogih napadov tudi
iz tega zamegljenega ozadja, je navsezadnje zdaj v svojemimenu izpostavila, da je soci-alna. Prav s tem pa zagotavlja,da se bo še naprej zavzemala
za družbena razmerja, ki jihne bo poganjalo izkoriščanje.
Desnica v parlamentu, levica na ulici
feri lainšček
2011
 
2
1.
Dvig zgornje (NE pa tudispodnje, ker bi s tem prizadeli
socialno občutljive sloje) sto
-
pnje DDV do 2 odstotni točki.
2.
Uzakonitev stanovanjskekreditne sheme za mlade, na
podlagi državnih obveznic.
Mladim zagotoviti ugodne
kredite (banki plačujejo le
obresti, ker se glavnica porav-
na z izplačilom obveznice).
3.
En odstotek BDP letno in-vestirati v razvoj zelenih teh-nologij in zelenih projektov.Te tehnologije in projekti so
predvsem na področju širitve
 javnega prometa, energetske
obnove zgradb, nizkoogljičnih
tehnologij, obnovljivih virovtehnologije. Te investicije sovir bolj zahtevnih delovnihmest in s tem hitrejšega, patudi bolj trajnostnega gospo-darskega razvoja.
4.
Spodbude kooperati-vam, socialnim podjetjem insolastništvu zaposlenih, ker je praksa pokazala, da so telastninske oblike bolj odpor-ne na krize in v krizah manj
odpuščajo delavce. Socialno
ekonomijo je treba z 2 % BDPdvigniti na evropsko raven, tj.na 10 % BDP.
5.
Povečevati sredstva za
raziskave in razvoj do 3,6 %BDP – od tega 1,2 % iz javnihvirov. Nadaljevati s povezo-vanjem inovativnih potenci-alov podjetij z znanstvenimiinstitucijami.
6.
Omejiti razlike med naj-
višjo in najnižjo plačo v podje
-tjih na 10:1. Visoke razlike v
plačah znotraj posamezne
organizacije demotivirajo
zaposlene in ustvarjajo obču
-
tek nepravičnosti. To sevedane preprečuje, da se izjemnidosežki nagradijo iz dobička
organizacije, na podlagi letnih
1.
Zmanjšali sejnine innagrade članom nadzornih
svetov v podjetjih, ki so v pre-
težni državni oziroma javni
lasti.
2.
Povečali dodatno splošno
olajšavo in prvi prag dohod-
kov, ki je določen kot pogoj za
priznavanje dodatne splošneolajšave. Dodatna splošna
olajšava je bila povečana
z 2.094,99 evra na 3.019,83evra, prvi prag dohodkov pa z8.694,22 evra na 10.200 evrov.
3.
Odločno zahtevali odgovo
-re o projektu izgradnje bloka6 TEŠ in uspeli s prepovedjo
državnega poroštva.
4.
Finančno podprli več kot
3500 projektov podjetij, v letu
2009 je bilo razpisanih za več
kot 275 milijonov evrov sred-
stev, kar je 50,2 odstotka več
kot v letu 2008. V letu 2010 pa
 je bilo razpisanih več kot 290
milijonov evrov.
5.
Na področju spodbujanjaučinkovite rabe energije inpovečevanja deleža obnovlji
-vih virov energije je bilo raz-pisanih 69,5 mio EUR sredstevza obdobje 2010 do 2013.
6.
Vlaganja za raziskave in
razvoj povečali v 2009 za 47
odstotkov, v 2010 še za 20 od-
stotkov. Povečali delež javnih
sredstev za terciarno izobra-
ževanje za 22 odstotkov.
7.
Ustanovili neodvisno agen-cijo za zagotavljanje kakovostiv visokem šolstvu in zago-tovili transparenten sistemakreditacij študijskih progra-mov na nacionalni ravni, kibo veljal za vse visokošolskeinštitucije.
8.
Pripravili in v državnem
zboru sprejeli Nacionalniprogram visokega šolstva2011-2020 ter Raziskovalno ininovacijsko strategijo Sloveni- je 2011-2020.
9. Za razvoj centrov odličnosti
razdelili 77 milijonov evrov
osmim centrom odličnosti.
10.
Za kompetenčne centre,
ki povezujejo partnerje izgospodarstva in javnega razi-skovalnega sektorja, razdelili44 milijonov evrov.
11.
Z namenom varovanja,
promocije in razvoja sloven-skih nacionalnih interesov je
država postala 100-odstotna
Zares izzivi2011 - 2015
ali – še bolje – večletnih do
-brih rezultatov.
7.
Zagotoviti, da so prispevki
obvezna kategorija pri izpla-
čevanju plač. S spremembo
zakonodaje je treba zago-toviti, da je odlog oziroma
obročno plačilo prispevkov
za pokojninsko in invalidskoter zdravstveno zavarovanjeprepovedano oziroma so to
dajatve, ki jih ni mogoče odla
-
gati ali plačevati na obroke.
8.
Podpirali bomo tehnološki
preboj z davčnimi spodbuda
-mi za vlaganja v raziskave intehnološki razvoj ter zaposlo-vanje raziskovalcev in mladihraziskovalcev v gospodarstvu.
9.
Spodbujali bomo razvojustvarjalnih regij.
10.
Za inovativne podjetni
-ške ideje bomo spodbujalisklade tveganega kapitala.
11.
Vzpostavili bomo mrežosvetovalcev za pomoč malim
in srednjim podjetjem, pred-vsem v manj razvitih okoljih,kjer podporno okolje za podje-tništvo ni zadostno razvito.
12.
Z uvedbo pavšalne ob
-
davčitve in poenostavitvijoračunovodskega poročanja za
samostojne podjetnike, eno-osebne in male d.o.o. bomopoenostavili poslovanja zamikro in mala podjetja.
13.
Na področju turizmabomo povečali vlaganja v jav
-
no turistično infrastrukturo,vključno z vlaganji v objektekulturne dediščine in športnoturistične infrastrukture.
14.
Sedanji davek od pre-
moženja in nadomestilo zauporabo stavbnega zemljišča
bomo spremenili v davek na
nepremičnine.
15.
Ukinili bomo dopolnilnozdravstveno zavarovanje za
doplačila zdravstvenih stori
-
Zares naredili 2008 - 2011
lastnica Študentskega doma
Korotan na Dunaju, ki je
namenjenih tudi študentomiz Slovenije in slovenskim
zamejcem s Koroške.
12.
Dosegli nezdružljivostfunkcije poslanca in župana.
13.
Na pobudo Zaresa je bil
pripravljen in sprejet zakon oodvzemu protipravno prido-
bljenega premoženja.
14.
Ustanovljena je bila
Služba vlade RS za podnebne
spremembe.
15.
Ustanovili smo Agencijoza varstvo konkurence.
16.
Bistveno vplivali na
pripravo in sprejetje Zakona o
socialnem podjetništvu.
17.
Dosegli, da imajo otroci,ne glede na to, ali imajo nji-
hovi starši plačane prispevke,
zagotovljene vse pravice izzdravstvenega zavarovanja inzdravstvene storitve.
18.
Dosegli, da delodajal-
cem ne bodo več dopuščene
nobene izjeme ali odpustki pri
plačevanju socialnih prispev
-kov zaposlenim. Poleg tega
z vložitvijo novele zakona
o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju
skušamo preprečiti izogiba
-
nje in oproščanje plačevanja
prispevkov v zdravstvenoblagajno.
19.
Spremenili zakon, s kate-
rim omogočamo transparen
-tno in pregledno, predvsempa pošteno razdeljevanjesredstev invalidskim in hu-manitarnim organizacijam.
20.
Pospešili črpanje evrop
-skih sredstev za kulturno
infrastrukturo.
21.
S sprejetjem zakona o
STA omogočili, da se je prvič
po osamosvojitvi uredilo delo-vanje, organiziranost in avto-nomnost Slovenske tiskovneagencije.
22.
Z zakonom ustanoviliSlovenski lmski center (SFC)in omogočili boljše nancira
-nje.
23.
Doma in v Evropi vztra-
 jali, da je davek (DDV) na knji
-go še vedno diskriminatoren.
24.
Povečali proračun kul
-ture na 0,58 % BDP, 2,2 % v
državnem proračunu (2009),kar je najvišji delež za kulturo
doslej oziroma po osamosvo- jitvi in s tem tudi bistveno
povečali sredstva za nevladnisektor (za 1,5 mio EUR že vprvem letu) - za subvencije,
za prve projekte, štipendijein rezidence in uredili statussamostojnih ustvarjalcev na
področju kulture.
25.
Zagotovili programska
sredstva 2010-12 v višini 15milijonov evrov za Evropskoprestolnico kulture.
26.
Zaščitili smo Plečnikovo
arhitekturo v Ljubljani, razgla-
sili Kraško kulturno krajino
v Lipici za kulturni spomenik
državnega pomena (t. i. robnoobmočje) in umaknili apetitieza golf v Lipici. Spomenike
v vasi Vrba na Gorenjskemsmo razglasili za kulturni
spomenik državnega pome
-
na in kolišča na Barju vpisali
na Unescov seznam, kjer bokmalu tudi Idrijski rudnik.
zares je bilo
Stranka “Zares - socialno liberalni” razpolaga z jasnoprepoznavnim in vsebinsko razločnim programom.Zasnovan je kot politični odgovor in dogovor zasoočanje z izzivi sodobnega časa, za mandat 2011-2015 pa smo ga posodobili oziroma prilagodili se
-
danjim razmeram. Naš odnos do izzivov in nekajključnih poudarkov in ukrepov predstavljamo v pričujočem tekstu.Zares – socialno liberalni je politična stranka, ki se zavzema za odprt političniprostor, za aktivno politično udejstvovanje in aktivno državljanstvo. Vrednoteodprtosti, odzivnosti in samoomejevanja se odslikavajo tudi v naših 99 točkah,ki jih je vseboval koalicijski dogovor. Veliko od tega nam je uspelo v tem časuuresničiti, nekatere obljube pa smo tudi presegli. Naj jih nekaj predstavimo.
Dobra država
Dialogi kultur
Družba znanja
Dodana vrednost
Dostojna prihodnost
za vse
 
3
V stranki Zares smo se vedno kritično odzivali na izzive časa. S pro
-
gramom stranke smo leta 2008 najbolj izpostavili vprašanje podneb
-
nih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo, leto kasneje smose s programskim dokumentom Za ekonomsko demokracijo zavzeliza modernizacijo soupravljanja zaposlenih, spodbujanje solastništvazaposlenih in učinkovitejši model spodbujanja delitve dobička zapo
-
slenim. Današnji trenutek pa kliče po spremembi sistema, saj se lahkovedno novim krizam izognemo le, če prekinemo z neoliberalno para
-
digmo, katere edini cilj je prot. Zato na zadnji konvenciji stranke spre
-
 jet programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo postavljaobstoječi sistem pod vprašaj in predstavlja konkretne predloge rešitev.
Ne gre le za napake v sistemu, sistem je napačen
Gospodarska kriza je neizprosno pokazala, da je neoliberalni
ekonomski model, ki ga označuje koncept nezadržne rasti/ra
-
zvoja, neučinkovit, neuravnotežen in neuspešen tako na global
-ni, kot na regionalni ravni. Sistem temelji na neizprosni tekmi
za dobički in zaslužki, ne glede na družbeno in okoljsko ceno,ki jo za to plačujemo. Posledice tega modela so povečevanje ne
-
enakosti med ljudmi in regijami ter rastoče nezaupanje, pravtako pa tudi uničevanje naravnih virov in globalno segrevanje.Občutek, da živimo v pravični družbi, se radikalno izgublja.Model neizprosne tekme za višjimi dobički je izjemno neučin
-
kovit, čeprav se običajno predstavlja kot izjemno učinkovit pri
zagotavljanju materialnega blagostanja. 4600 milijard evrov, ki
so se samo v EU prek različnih oblik državnih posegov v časuzadnje krize prelile prek zavoženih bank v javni dolg, ki sedajhromi države, je najboljši dokaz za to. Poleg tega pa je tudi - ker
pohlep razume kot gonilo rasti - izjemno neodporen na korup-
cijo. Politično gospodarska omrežja, prek katerih gospodarskeelite s nanciranjem strank in karier profesionalnih politikovobvladujejo politiko, so tako običajna, da se pogosto sploh ne
prepoznajo kot koruptivna.
Odgovorna ekonomija
Z odgovorno ekonomijo označujemo gospodarski model, ki jepoudarjeno zelen in družbeno odgovoren.Družbeno odgovorna podjetja so tista, ki dobičke investirajo vdružbeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte,
pomembne za lokalno skupnost, namesto za dividende oz. de-
leže lastnikom. Izkušnje kažejo, da so družbeno bolj odgovornasocialna podjetja in podjetja v lasti zaposlenih (kooperative). Tapodjetja so tudi bolj odporna na krize in v njih manj odpuščajodelavce. Menimo, da mora zato država z različnimi spodbuda
-
mi in davčnimi olajšavami podpreti takšna podjetja in vlaga
-telje, ki vanje vlagajo. Da bi zmanjšali špekulativno obnašanje
bank, pa podpiramo davek na nančne transakcije, še posebejpa prodajo NKBM in NLB. S kupnino pa naj se dokapitalizira
SID banka, ki naj se preoblikuje v razvojno banko in kreditirarazvojne programe podjetij namesto prevzemnih in privatiza-cijskih postopkov.
Zelena naravnanost odgovorne ekonomije ne izhaja samo izpotrebe po zmanjšanju ogljične odvisnosti in izrabljanja narav
-nih virov, ampak je to tudi pot k gospodarski obnovi na boljtrajnostni podlagi. Vlaganja v zelene tehnologije in zelene pro-
 jekte so vir večinoma bolj zahtevnih novih delovnih mest in stem tudi vir gospodarske rasti. Zato mora Slovenija letno vložitien odstotek BDP v zelene tehnologije in projekte in na ta načinustvarjati zelena delovna mesta. Podpiramo tudi zeleno davčnoreformo, s katero se prenese davčno breme iz davkov na delo nazelene davke, tj. na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije,naravnih virov in surovin. Po oceni službe vlade za podnebnespremembe je v okviru te reforme možno znižati obdavčitev
dela v višini 1 milijarde evrov.
V prizadevanju za zmanjšanje vpliva kapitalsko političnihomrežij pa med drugim predlagamo:prepoved nanciranja političnih strank s strani pravnih oseb,
ker to ustvarja odvisnost politikov od kapitalskih interesov,
 javno objavo dohodninskih napovedi in javno objavo premo-
ženja funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki odločajo o jav
-nih sredstvih,
• političnim elitam omejiti vpliv na izvoljivost kandidatov navolitvah v DZ in okrepiti moč državljanov z ukinitvijo volilnihokrajev in razdelitvijo mandatov izključno na podlagi prefe
-
renčnih glasov volivcev.
Manifest za odgovorno
ekonomijo
tev, ki z enakim prispevkomne glede na dohodek zanika
socialno pravičnost in solidar
-nost.
16.
Spodbujali bomo takouporabnost in prenos znanj vgospodarstvo kot tudi temelj-ne znanosti, eksperimentira-nje in izvirne ideje.
17.
Še naprej bomo spodbu- jali razvoj kreativnih indu-strij.
18.
EU bomo tudi v bodoče
opozarjali na nujno uveljavi-
tev ničelne stopnje DDV na
knjigo. V primeru, da bo EU še
naprej dopuščala razlikova
-nje, si bomo prizadevali, da sedavek od knjige na primeren
način vrne knjigi, vključno zvlaganjem v njen dom (NUKII).
19.
Prizadevali si bomo za
sprejetje Zakona o dolgotrajni
oskrbi in zavarovanju za dol-gotrajno nego. Ob tem bomospodbujali razvoj storitev
pomoči na domu, ki ohranja
uporabnike storitev v lastnemokolju, ker je to za njih pravi-loma prijaznejše.
20.
Sprejeli bomo strategijoprehoda Slovenije v nizkoo-
gljično družbo do leta 2050.
21.
Zavzemali se bomo, da bi
bilo v Sloveniji »samo« 90 do
120 občin.
22.
Kmetijska zemljišča je
treba zavarovati pred nesmo-
trno rabo, povečati samoo
-skrbo Slovenije ter izvajatizemljiško politiko, ki bozagotavljala boljšo rabo, pre-
prečevala in odpravila zara
-
ščanje kmetijskih zemljišč ter
nenadzorovano urbanizacijo.
23.
Pospeševali bomo in-
tegracijo cestnega in žele
-zniškega prometa s ciljemenotne vozovnice in vzposta-vitve enotnega voznega reda.Izvesti je treba tudi povezavocelotnega notranjega prometa
(mestni, regijski, medregijski)ter uvesti enotne tarife zaprevoze in enotni informa
-cijski sistem. Uvesti je treba
učinkovito povezavo mestne
-ga, primestnega in medme-stnega prometa s pospešitvijo
frekvenc prevozov ter pove
-
zave na t.i. vstopnih točkah v
mestih.
24.
Obstoječe proge je treba
posodobiti s signalizacijo inelektronskimi komunikacijam
ter elektricirati celotno žele
-
zniško omrežje. Takoj je treba
z zapornicami zavarovati vse
obstoječe železniške prehode.
25.
Javni prevozi morajo bitiprijaznejši do potnikov oz.uporabnikov, zato se bomo za-
vzemali za lažjo dostopnost,večjo frekvenčnost in večje
udobje potnikov.
26.
Za družbo aktivnihdržavljanov, ki bodo imeli mo
-
žnost sodelovati pri odločanju
o tem, kakšna pravila bodovladala na trgu in nasploh v
državi.
27.
Zagotoviti je trebatransparentno nanciranje
zares bo
političnih strank (prepovednanciranja s strani pravnihoseb), ki bo vključevalo tudiučinkovit nadzor (poobla
-
stila nadzornim organom!)
in uveljavitev resnih sankcijv primeru kršitev (kazni za
prekrške, vračanje nezakonitopridobljenih sredstev, izključi
-
tev iz proračunskega nanci
-
ranja idr.).
28.
Pospešiti je treba mo-
dernizacijo poslovanja sodišč.
Projekt e-pravosodje je eden
ključnih projektov moderni
-
zacije poslovanja sodišč.
29.
Prodaja deleža v NLB (čas
prodaje je seveda odvisen od
cene, ki jo je mogoče doseči),
dokapitalizacija SID banke innjeno preoblikovanje v razvoj-no banko, ki podpira vlaganja
v infrastrukturo in realno go
-spodarstvo (ne pa npr. prevze-
me in nančne naložbe).
30.
Koriščenje EU sredsteviz nove nančne perspektive(2013 – 2020). Sloveniji bo v
tem obdobju na razpolago 2,5milijardi evrov.
31.
Nadaljnje spodbujanjeinovativnosti ter vlaganj vznanost in tehnološki razvojv tesni povezavi z gospodar-stvom.
32.
Spodbujanje podjetni-
štva in njegovega ključnega
nosilca, podjetnika in njegoveustvarjalnosti.
33.
Spodbujanje internacio-nalizacije slovenskega gospo-darstva.
34.
Z ustrezno prilagojeno
imigracijsko politiko bomospodbujali pritok novihmladih strokovnjakov nara-
voslovno-matematičnih in
tehniških ved, ki jih primanj-kuje v našem gospodarstvu in
družbi.
35.
Za izboljšanje zakono
-
daje o udeležbi zaposlenih pridobičku gospodarskih družb.
36.
Poenostavili bomo
sistem plačevanja davkov inzmanjšali stroške plačevanjas pomočjo vplačevanja na ensam vplačilni račun.
37.
Obvezno zavarovanjebomo reorganizirali tako, dabosta ustrezen obseg in ravenzdravstvenih storitev (košari-
ca pravic) vsem zagotovljena
iz obveznega zavarovanja.
38.
V programih poklicno-
-tehničnega izobraževanja
 je treba ohraniti ustreznestandarde znanja in njihovo
mrežo prilagoditi potrebam
trga dela.
39.
Zagovarjali bomo
strategijo, ki bo šla v smer
čim večje zaščite domačega
pridelovalca, predelovalca inpotrošnika, razvoja celotnega
podeželja, povečevanja zapo
-
slitvenih možnosti na podeže
-
lju (lokalne oskrbne verige), sciljem povečanja prehranskeneodvisnosti države.
40.
Spodbujali bomo upora-bo naravi prijaznih prevoznih
sredstev, vključno s kolesi.Za ta namen bomo spodbu
- jali gradnjo kolesarskih stezin uporabo koles za dnevnepremike.
41.
Vzpodbujali bomoizgradnjo in razvoj novega
potniškega terminala v Kopru
z namenom pospeševanjapomorskega potniškega
prometa iz Kopra za destina
-cije v Severnem Jadranu inSredozemlju ter z namenom
uveljavitve Kopra kot obvezne
postaje za »potniške ladje«
(cruise vessels) na križarjenju
v Jadranskem morju, kar bopospešilo razvoj turizma v
Sloveniji ter omogočilo nasta
-nek novih kvalitetnih delov-nih mest.
42.
Odpravili bomo volilneokraje in uvedli volilni model,v katerem bodo imeli volivci s
preferenčnim glasom odlo
-
čilen vpliv, kdo bo izvoljen v
parlament.
43.
Odločno nasprotujemo
ukinitvi trajnega mandatasodnikov in menimo, da jetreba vlogo sodnikov še doda-tno okrepiti v smislu njihoveneodvisnosti.
44.
Ustavno sodišče naj
preverja le posebej uteme-ljene primere, pomembne za
varstvo človekovih pravic intemeljnih svoboščin ter zade
-
ve, ki so načelnega pomena za
razvoj ustavnopravne prakse.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->