Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
10Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Krašovec P. - Ekspropriacija črne škatle

Krašovec P. - Ekspropriacija črne škatle

Ratings: (0)|Views: 1,559|Likes:
Published by Mi_smo_univerza

More info:

Categories:Types, Research
Published by: Mi_smo_univerza on Dec 01, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/13/2013

pdf

text

original

 
Primož Krašovec
Ekspropriacija črne škatle
Kriza, nova inovacijska politika in družba znanja
»Znanost je za kapitalista zastonj.«
(Marx, 1973, 342)
Na poti v družbo znanja
Maja 2001 je slovenski parlament sprejel Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ) inRaziskovalno inovacijsko strategijo (RISS), dva strateška dokumenta, ki sicer nimatazakonske moči, a predstavljata osnovne idejne in politične smernice za razvoj univerze in javnega raziskovalnega sektorja v letih 2011 – 2020 in kot taka ogrodje za bodoče spremembezakonodaje na teh področjih in v tem časovnem okviru ter obenem navodila za spremembedelovanja univerze in raziskovalnih institutov kjer je to mogoče že znotraj okvirov obstoječezakonske ureditve. Na prvi pogled dokumenta predstavljata pozitiven napredek od predhodnih načrtov za ravojvisokega šolstva in znanosti. NPVŠ, ki povzema načrtovane spremembe v visokem šolstvu, sezačne s stavkom, da je znanje javno dobro (MVZT, 2011a, 2), nasprotuje šolninam (ibid., 39), poziva k ukinitvi izrednega študija (kot edine oblike dodiplomskega študija, na kateriobstajajo neposredne šolnine – ibid., 17), se zavzema za povečanje avtonomije univerze(ibid., 7-8) in predvideva povečanje obsega javnih finančnih sredstev za visoko šolstvo inraziskovanje (ibid., 21) ter univerzalen in pravičen dostop do visokega šolstva s posebnoskrbjo za manjšine in depriviligirane družbene skupine (ibid., 39), kar pomeni precejdrugačno, če ne celo nasprotno usmeritev od odkrito neoliberalnih prizadevanj prejšnje vlade,ki je hotela uvesti neposredne šolnine, posegala v kadrovsko in idejno avtonomijo univerze inraziskovalnih institutov ter ustanovila ali dopustila ustanavljanje številnih zasebnihvisokošolskih institucij (ki pa so vseeno javno financirane).
1
 
RISS, ki povzema načrtovane spremembe v javnem raziskovalnem polju, je, po drugi strani,napisan v manj plemenitem duhu in ne poudarja javnega značaja znanja in znanosti, a vseenone predvideva odkrite, neposredne privatizacije javnih raziskovalnih institucij, a obenemmočno poudarja nujnost njihovega večjega povezovanja z gospodarstvom. Ta je argumetiranaz objektivnimi značilnostmi razvoja svetovnega gospodarstva: aktualno krizo evroobmočja, padanjem konkurenčnosti Slovenije in EU v celoti ter vzponom Azije. Dokument je sicer napisan v duhamorni podjetniško-managerski latovščini,
1
 a če ga beremo naklonjeno in iz površnega in nekonsistentnega opisa globalne ekonomske situacije v dokumentu samem poskušamo rekonstruirati jasno argumentacijsko linijo, gre ta nekako takole: industrijski intrgovinski vzpon Azije potisne Evropo v pozicijo zmanjšanje konkurenčnosti na svetovnihtrgih. Ker je bil vzpon Azije zasnovan na visokotehnoloških inovacijah in inovacijah v poslovnih modelih, mora Evropa Aziji parirati na enak način. To je mogoče le s pospešenimrazvojem visokošolskega in raziskovalnega sektorja, povečanjem investicij vanj in njegovoreorganizacijo v smeri spodbujanja razvoja visokotehnoloških inovacij. (ibid., 64-66) Takšenmodel razvoja naj bi premagal evropsko krizo ter spodbudil gospodarsko rast, povečal obsegzaposlenosti in prinesel splošno družbeno blagostanje.Tu ne gre (več) za klasično tehnokratsko neoliberalno argumentacijo, po kateri je treba javnisektor deregulirati, deloma privatizirati in vanj uvesti poslovni tip upravljanja zato, ker so poslovni modeli učinkovitejši, preglednejši in ker bolj optimalno razporejajo vire in veščine – tu se, v specifičnih pogojih monetarne in fiskalne politike EU, s čimer se bomo več ukvarjalikasneje, razvoj zasebnega sektorja oziroma gospodarstva prikazuje kot obči interes družbe kotcelote. Le rast nas lahko potegne iz krize. Ker je pogoj rasti, tako RISS, večanjekonkurenčnosti in ker so pogoj večanja konkurenčnosti visokotehnološke inovacije ininovacije v poslovnih modelih (kot nam kaže vzpon Azije – ibid.) je tesnejše povezovanjeraziskovalnega sektorja z gospodarstvom, uvajanje podjetniškega duha in poslovnih modelovv javne raziskovalne institucije, reorganizacija raziskovalnega sektorja na način, da bo tazačel proizvajati visokotehnološke in poslovne inovacije ter intenzivnejši prenos znanja v
1
Ki je, mimogrede, v ostrem nasprotju z razsvetljenskim geslom
 sapere aude
, ki ga je minister v odstopuGolobič uporabil za
motto
knjižne izdaje obeh strategij, kjer je nasprotnikom obeh strategij očital boječevztrajanje na
 status quo
in pomanjkanje drznosti ter razsvetljenskega duha. (MVZT, 2011, ix-x; gl. tudi posnetek do dokumentov kritičnega posveta Predrzna Slovenija na http://www.vest.si/2010/10/07/posvet-predrzna-slovenija/). Glede na splošno jezikovno in intelektualno raven komentarjev na obe strategiji, ki so bili objavljenina spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), bi se jim dalo očitati šemarsikaj drugega, a večja težava kot to je »postrazsvetljenskost« diskurza RISS, v katerem ni ravno očitno aliavtor(ji) ločijo med javnim in zasebnim interesom, med koncepti
 polis
in
oikos
in med drznostjo javne uporabeuma ter drznostjo
venture
kapitalizma. A morda je takšno klasično razumevanje razsvetljenstva samo del
 statusquo
, proti kateremu grmi Golobič in ima novo razsvetljenstvo novih politikov drugačne intelektualne temelje – žal je minister odstopil ne da bi pojasnil svojo drzno vizijo razsvetljenstva.
2
 
gospodarstvo
v javnem interesu
. Javni raziskovalni sektor bo, če verjamemo tejargumentaciji, delal v javnem interesu šele in le vtoliko, vkolikor bo postal bolj podjetniški in proizvajal inovacije, uporabne za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. (ibid., 75) Veljatudi obratno, proizvodnja klasičnega, avtonomnega »samo akademskega znanja« (ibid., 81) vtej perspektivi pomeni družbeno neodgovorno in sebično početje v interesu, ki ni javni. Na tejtočki se RISS pomembno razlikuje od neoliberalne ortodoksije – ne gre za zmanjšanje,temveč za zvečanje javne porabe in ne za privatizacijo javnih institucij, temveč za njihovotransformacijo v podporni podsistem za gospodarstvo. (ibid., 70)Podobne diagnoze stanja svetovnega gospodarstva, strategije za reševanje Evrope iz krize inanalize novega mesta in odgovornosti univerze in znanosti v teh strategijah lahko najdemotudi v strateških dokumentih OECD (1996; 2004; 2010) in EU (Evropska komisija, 2010),torej ne gre le za lokalno problematiko, temveč za spremembe v načinu percepcije inorganizacije visokošolskih in raziskovalnih sistemov na evropski in svetovni ravni. Tespremembe se na nekaterih mestih razlikujejo od klasičnih neoliberalnih politik, značilnih za polpreteklo zgodovino razvoja evropske univerze in znanosti, saj ne predvidevajo odkritih,neposrednih privatizacij javnih visokošolskih in raziskovalnih institucij ter ohranjajo pomenuniverze in znanja kot javnega dobra. Obenem pa načrtovane reforme univerze in znanostiniso tako idilične in ne bodo imele nujno tako pozitivnih učinkov, kot predvidevajo njihovilokalni in evropski strategi, zato si vseeno, ne glede na to, da deloma odstopajo od dosedanjeneoliberalne ortodoksije, zaslužijo natančno kritično analizo.V članku bomo poskušali podati natančnejšo in kompleksnejšo sliko aktualne evropske krizein razmerij moči v svetovnem ekonomskem sistemu ter vlog univerze, znanosti in inovacij vnjem, pri čemer bomo pozorni predvsem na dve dimenziji: na tisto, kar aktualni strateškidokumenti MVZT, OECD in EU v zvezi z razvojem univerze in znanosti zamolčijo in našibke točke teorij, na katerih temeljijo. Temu bomo sproti dodajali še alternativen pogled nakrizo, njene socialne učinke, potencialne rešitve ter vlogo univerze in znanosti v družbi, pogled, ki je izven trenutnega intelektualnega horizonta tistih, ki oblikujejo visokošolsko inraziskovalno politiko na tako lokalni kot evropski ravni, a tudi izven intelektualnega horizontavečine univerzitetnih in znanstvenih »deležnikov« samih – kar pomeni, da je sprememba
 status quo
nujna, a ne nujno v smeri ekonomističnega fatalizma.
Vzpon Azije
3

Activity (10)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Tibor Rutar liked this
Tibor Rutar liked this
Tibor Rutar liked this
Tibor Rutar liked this
Tibor Rutar liked this
Tibor Rutar liked this
medvedcedo liked this
Mislav Zitko liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->