ZEMLJIKOKNJINI POSTOPEK je posebna vrsta nepravdnega postopka.

Zemljika knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremininami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremininami, za katere zakon doloa, da se vpiejo v ZK. (v glavno knjigo se vpisujejo vknjibe, predznambe, zaznambe in pooitve). Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Vpisi v ZK se delijo na: - glavne vpise: z njimi se v ZK vpisujejo pravice in pravna dejstva (Glavni vpisi so vknjiba, predznamba in zaznamba. Pravice se v ZK vpisujejo z vknjibo oziroma s predznambo, e zakon za posamezno vrsto pravice ne doloa, da se vpisuje z zaznambo. Pravna dejstva se vpisujejo z zaznambo.); - na pomone vpise: z njimi se vpisujejo drugi podatki, za katere zakon doloa, da se vpiejo v ZK. (Pomona vpisa sta plomba in pooitev.) TEMELJNA NAELA: - NAELO JAVNOSTI - ZAETEK UINKOVANJA VPISOV - NAELO PUBLICITETNIH IN OBLIKOVALNIH UINKOV VPISA V ZK - NAELO ZAUPANJA V ZK - NAELO PRAVNEGA PREDNIKA - NAELO VRSTNEGA REDA - NAELO HITROSTI POSTOPKA - NAELO VRSTNEGA REDA ODLOANJA O VPISIH - OMEJITEV NAELA ZASLIANJA UDELEENCEV POSTOPKA - NAELO FORMALNOSTI POSTOPKA - NAELO DISPOZITIVNOSTI POSTOPKA VKNJIBA je glavni vpis, s katerim se dosee pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiko knjigo. PREDZNAMBA je pogojni vpis, in sicer glavni vpis, ki uinkuje pod (odlonim) pogojem, da se predznamba opravii. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opraviena. Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravic verjetno izkazujejo. To so zato (po vsebini) enake listine kot tiste, ki so podlaga za vknjibo, le da jim manjka lastnost, zaradi katere bi z gotovostjo dokazovale pravni temelj za pridobitev pravice, in sicer: - bodisi na ZK dovolilu podpis ni overjen - bodisi odloba e ni postala pravnomona. Predznamba se opravii tako, da se predlaga vknjiba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, na podlagi listin, ki so podlaga za vknjibo. Tako vknjibo je treba predlagati v rokih, ki so doloeni v ZZK-1. Zamuda roka za opraviitev predznambe povzroi izgubo vrstnega reda, ki ga je varovala predznamba samo, e je bil postopek za izbris predznambe zaet pred zaetkom postopka za vknjibo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.

Rok za opraviitev: - nepravnomona ali nedokonna odloba: 2 meseca od izteka roka za vloitev pritobe oziroma e je bila pritoba vloena od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena oz. njenemu pravnemu nasledniku vroena odloba o pritobi; - zasebna listina oz. NZ o pravnem poslu, ki ne vsebuje ZK dovolila; zasebne listine, ki vsebuje ZK dovolilo glede vknjibe, na kateri podpis ni overjen; odpravka NZ, ki ni tisti, ki je bil sestavljen za vpis v ZK: v enem mesecu od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe bodisi predlagati predznamovane pravice na podlagi ZK dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjibo, bodisi vloiti tobo, s katero se zahteva izdajo sodbe za naloitev osebi, proti kateri se predlaga vpis, da prizna svoj podpis na zasebni listini oziroma, da izroi odpravek NZ, sestavljen za vpis v ZK oz. da izstavi ZK dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. Oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, mora predlagati vknjibo pravice v vrstnem redu predznambe v 2 mesecih od izteka roka za vloitev pritobe oziroma e je bila pritoba vloena od dneva, ko je bila osebi,v korist katere je bila predznamba dovoljena oz. njenemu pravnemu nasledniku vroena odloba o pritobi. Temeljna funkcija predznambe je, da varuje vrstni red (nepogojne) pridobitve oziroma prenehanja pravice, katere vknjiba bo predlagana pozneje, s trenutkom, od katerega uinkuje predznamba. Predznamba ustanovitve oziroma izbrisa zemljikega dolga ni dovoljena. Predznamba pridobitve hipoteke se dovoli tudi na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvrilno sodie odredilo predznambo zastavne pravice. Pri tej predznami se vpie tudi dan, do katerega velja predhodna odredba. ZAZNAMBA: se njo se vpisujejo tista pravna dejstva, ki niso pravni temelj za pridobitev pravic in ki so pomembna za pravni promet z nepreminino. (zaznambe osebnih stanjzaznamba zaetka postopka za odvzem posl. spos., zaznamba odvzema posl. spos., zaznamba vrstnega reda, zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tobe, zaznamba sporazaznamba spora o pridobitvi pravice, o prenehanju pravice, za doloitev nujne poti), zaznamba izvrbe, zaznamba neposredne izvrljivosti, zaznamba steaja in zaetek steaja, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve (na podlagi ZO), zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba javnega dobra, zaznamba razlastitvenega postopka (dokler razlastitveni postopek ni pravnomono konan, po 3/100 ZUreP-1 ni dopusten promet z nepreminino, razen prodaja razlastitvenemu upraviencu oziroma tretji osebi, e se razlastitveni upravienec s tem strinja), zaznamba nadhipoteke. POOITVE: so pomoni vpisi, s katerimi se v ZK vpisujeta dve skupini podatkov: - spremembe podatkov o nepreminini oziroma o imetnikih pravic na nepreminini, za katere ZK ni temeljna evidenca, zaradi uskladitve teh podatkov s temeljnimi evidencami; - oznaijo povezave med posameznimi vpisi v ZK, s katerimi se zagotovi bolja preglednost vpisov v ZK. PLOMBA: je pomoni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet ZK postopek, v katerem ZK sodie o vpisu e ni odloilo.