I.

GOSPODARSKA KRIMINALITETA
- na zaetku se pojavi vpraanje, ali je pravilneje govoriti o gospodarski kriminaliteti ali o gospodarskem kriminalu kriminal => dejavnost, ki zajema kazniva dejanja kriminaliteta => skupek, celoto izvrenih kaznivih dejanjih oz. celota v doloenem asovnem obdobju in na doloenem obmoju izvrenih kaznivih dejanj za pojavne oblike kaznivih dejanj je primerneji izraz gospodarski kriminal - osnovno gibalo gospodarskega kriminala je doseganje velikih nezakonitih dobikov ob razmeroma nizkem tveganju - ker je kazensko pravo preteno nacionalno orientirano, so prouevanja te vrste kriminalitete osredotoena na njene posebnosti v sklopu kazenskega prava posamezne drave

POJEM GOSPODARSKE KRIMINALITETE

- eprav se pojem gospodarske kriminalitete uporablja e desetletja, ni splono sprejete definicije, ki bi za razline oblike in izraze nala skupni imenovalec in zajela tudi vedno nove oblike, ki nastajajo hkrati z drubenim in tehninim razvojem odsotnost definicije je mogoe delno pripisati dejstvu, da je tako kompleksen pojav, ki ga ni mogoe kratko in jedrnato opisati delno pa je to tudi posledica razlinih kriminalnopolitinih predstav - za prepoznavanje tovrstne kriminalitete so lahko koristne tudi tuje izkunje, vendar enotne formule za boj zoper gospodarsko kriminaliteto ni mogoe priakovati => gospodarska kriminaliteta je lastna vsakemu posameznemu gospodarskemu sistemu in prilagojena njegovim znailnostim - narava gospodarske kriminalitete je odvisna tudi od obdobja, v katerem se ta pojavlja - v Sloveniji razlikujemo klasino gospodarsko kriminaliteto privatizacijsko gospodarsko kriminaliteto poprivatizacijsko gospodarsko kriminaliteto - klasina gospodarska kriminaliteta je tista, ki je malum per se v gospodarskih razmerjih in se e dolgo pojavlja v kazenskih zakonik => poneverbe, neupraviene uporabe, preslepitev kupcev,... - privatizacijska gospodarska kriminaliteta se v Sloveniji povezuje s poosamosvojitvenim obdobjem, ki so ga zaznamovali privatizacija, prestrukturiranje gospodarstva, denacionalizacija, sanacije, steaji, dokapitalizacija, privatizacijski programi, iskanje kupcev za drubeno premoenje,... zaradi vsega tega se je prerazdelila drubena mo in posledino se je zaela nova faza gospodarskega kriminala to po eni strani izhaja iz kapitalizma, po drugi pa ga ogroa s korupcijo, erozijo morale, prilagajanjem strategij, izkorianjem nijih drubenih slojev, odpuanjem delavcev, zlorabljanjem okolja,... - poasi je v Sloveniji tudi mogoe prepoznati tudi elemente poprivatizacijske kriminalitete => kriminaliteta, ki je znailna za razviteja kapitalistina razmerja osredotoena je na borzne in finanne oz. druge kapitalske transakcije - s tem pojavom se ukvarjajo razline znanosti in stroke => vsaka iz svojega zornega kota razvija razline poglede na elemente gospodarske kriminalitete tako dobiva gospodarska kriminaliteta interdisciplinarno naravo

SOCIOLOKI ZAETKI RAZPRAV O GOSPODARSKI KRIMINALITETI

- pravna definicija gospodarske kriminalitete => skupek protipravnih dejanj, ki so v veljavni kazenski zakonodaji doloena kot kazniva dejanja ali prekrki in ki so usmerjena zoper vrednote, lastne gospodarskemu sistemu neke drube - socioloka definicija gospodarske kriminalitete => vsako vedenje, ki ni v skladu z ekonomskimi in drubenimi normami, ki se nanaajo na vedenje subjektov v nekem gospodarskem sistemu - zametki obravnavanja pojavov, ki jih danes zajema pojem gospodarske kriminalitete, segajo na

podroje sociologije - ameriki sociolog in kriminolog Edwin H. Sutherland je razvil koncept kriminalitete belih ovratnikov white-collar crime gre za kriminal, ki ga v zvezi z opravljanjem svojega poklica zagreijo osebe, ki so visoko na drubeni lestvici in v drubi uivajo ugled s tem je Sutherland spremenil stereotipni pogled na kriminaliteto kot izkljuno vezano na nije sloje prebivalstva opozoril je, da so finanne izgube zaradi kriminala belih ovratnikov v primerjavi s konvencionalno kriminaliteto izjemno velike, vendar so manj pomembne od kode, ki jo ta oblika kriminala povzroa drubenim odnosom => kri zaupanje in zbuja nezaupanje, ki slabi socialno nemoralo in povzroa socialni razkroj - tipini primeri gospodarskega kriminala => napani podatki v finannih poroilih, borzne manipulacije, posredno ali neposredno podkupovanje trgovcev in uradnikov, zavajajoe reklamiranje, poneverbe, davne zatajitve, zlorabe v steajih,... - spoznanje, da dejanje, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja, stori pa ga pripadnik vijega sloja, ne more biti manj kaznivo ali celo nekaznivo zgolj zaradi storilevega drubenega poloaja, je temelj za razvoj teorije o gospodarski kriminaliteti ter gospodarskega kazenskega prava

GOSPODARSKA KRIMINALITETA V KRIMINOLOGIJI

- iz amerike kriminologije je mogoe razbrati tri faze v razvoju pojma gospodarske kriminalitete Sutherlandov koncept gospodarske kriminalitete belih ovratnikov, ki je vezana zlasti na lastnosti storilca kaznivega dejanja poklicna kriminaliteta occupational crime => kazniva dejanja lahko zagreijo tudi niji sloji, na primer banni uslubenci, tajnice uglednih podjetnikov,... korporacijska kriminaliteta corporate crime => v praksi je glede kritev s podroja gospodarstva postajala edalje bolj tipina in oitna povezava z dejavnostjo v gospodarski drubi, je sledilo oblikovanje tega pojma - te razvojne faze si ne sledijo tako, da bi bila druga nadgradnja prve in tretja nadgradnja druge => vsaka skua le odpraviti pomanjkljivosti predhodnice - k definiranju pojma gospodarske kriminalitete bistveno ne pripomorejo, koristijo pa pri opredeljevanju oz. omejevanju podroja, ki ga prouuje gospodarsko kazensko pravo - danes se pojma poklicne in korporacijske kriminalitete praviloma ne povezujeta z gospodarskim kriminalom, vendar razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov ni povsem jasno nekateri avtorji obravnavajo kriminaliteto belih ovratnikov kot eno podskupin gospodarske kriminalitete nekateri pojma enaijo nekateri menijo, da je kriminaliteta belih ovratnikov sopomenka za komercialno kriminaliteto - moderna kriminologija v sklop gospodarske kriminalitete uvra zelo razline oblike kodljivih dejanj, katerih motivi so naeloma ekonomski => storilce vodi elja po denarju oz. premoenjski koristi za skupni imenovalec teh dejanj je mogoe teti, da se pojavljajo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in da povzroajo kodo posameznikom zunaj in znotraj obiajnega gospodarskega ivljenja - gospodarska kriminaliteta je skupni pojem za zelo heterogene vrste ogroanja gospodarskega poslovanja oz. ekonomskih procesov, esar se storilci lotevajo bodisi v okviru legalnega poslovanja bodisi kot posamezniki v svojo korist bodisi kot predstavniki gospodarskega subjekta

OPREDELITVE GOSPODARSKE KRIMINALITETE Z ELEMENTI KAZENSKEGA PRAVA

- definicije gospodarske kriminalitete s kazenskopravnimi elementi se pogosto prepletajo s preuevanjem gospodarskih deliktov gospodarski delikti so pojavne oblike gospodarskega kriminala gospodarski delikti se opredeljujejo kot kazniva ravnanja, storjena s pomojo gospodarskega ugleda ali ugleda v drubi in z zlorabo oblik in monosti veljavnega prava ali z zlorabo obiajev in uzanc - z vidika kazenskega prava je pri definiranju gospodarske kriminalitete bistveno protipravnost dejanja oz. napad na pravno zavarovano vrednoto ali dobrino izpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja (KD je le tisti protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot KD in hkrati doloa njegove znake in kazen zanj) povezava dejanja s kazenskopravnim pojmom gospodarske dejavnosti

- gospodarska kriminaliteta je torej celota v doloenem asu in na doloenem obmoju izvrenih kaznivih dejanj znotraj ire sfere gospodarstva, za katera so lahko odgovorne fizine in/ali pravne osebe, usmerjena pa so lahko zoper gospodarski sistem kot celoto (v praksi to malo verjetno; ekstremni primer) gospodarske osebe (pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki) subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarskih dejavnosti ali ki so kako drugae povezani z gospodarstvom

PODJETNIKA KRIMINALITETA
- podjetje => sredstvo gospodarske drube; druba => pojavna oblika podjetja status pravne osebe je priznan le gospodarski drubi, ne pa tudi podjetju - podjetniko pravo pri nas ni razvito, kljub temu pa je pojem podjetja v nai zakonodaji znan - podjetje je torej generini pojem za skupek organiziranega premoenja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti nima pravne osebnosti ni nosilec dejavnosti ne nastopa v pravnem prometu je neke vrste objekt fizine ali pravne osebe, ki lahko v pravnem prometu nastopa v razlinih organizacijskih oblikah - pri podjetju gre za skupnost premoenja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravljanja doloene dejavnosti trajnega znaaja - dejstvo je, da podjetje ne more biti odgovorno za kaznivo dejanje, saj nima pravne osebnosti => ni uvreni v sklop ZOPOKD - prav tako kaznivo dejanje ne more izvreno v korist podjetja, saj je podjetje funkcionalno organizirano premoenje, namenjeno uresnievanju ciljev gospodarske drube - izraz podjetnika kriminaliteta torej ne more oznaevati skupka kaznivih dejanj, za katera so odgovorne pravne osebe iz sfere gospodarstva, prav tako ne kaznivih dejanj, ki so izvrena v korist gospodarske drube - e najustreznejo opredelitev podjetnike kriminalitete dobimo z njeno navezavo na podjetje v pravnem pomenu besede vodenje podjetja => kot podjetniki kriminal lahko oznaimo kazniva dejanja, ki jih zagreijo posamezniki pri opravljanju dejavnosti, zdruenih v pojmu vodenja podjetja podjetnika kriminaliteta je tako oji pojem od gospodarske kriminalitete

VZROKI GOSPODARSKE KRIMINALITETE

- vzroki gospodarske kriminalitete so preteno sistemske narave - temeljni vzrok za gospodarski kriminal verjetno izhaja iz bistva trnega gospodarstva, katerega osnovni cilj in namen je ustvarjanje dobika to potrjujejo ugotovitve, da v razlinih gospodarskih razmerah nastajajo razline pojavne oblike kriminalitete => v obdobjih gospodarskega nazadovanja prevladujejo goljufivi steaji, zlorabe namenskih kreditov,... v obdobju gospodarskega razcveta pa so najpogosteje goljufije pri prometu z vrednostnimi papirji, pri investicijskih vlaganjih,... - ena temeljnih znailnosti gospodarske kriminalitete je preteno koristoljubna naravnanost => glavni cilj storilcev je pridobivanje protipravne premoenjske koristi iz te znailnosti lahko sklepamo, da je temeljni vzrok gospodarske kriminalitete slab ekonomski oz. socialni poloaj, ki ga eli posameznik izboljati z nezakonito dejavnostjo to pa velja zgolj za klasine oblike kriminalitete poneverbe, neupraviene uporabe,...medtem ko so moderne oblike gospodarske kriminalitete dosegajo tudi v vijem sloju pripadniki vijega sloja ne izvrujejo teh kaznivih dejanj zaradi boja za preivetje, ampak imajo drugane motive => spremenjene drubene vrednote, potroniki nain ivljenja, odtujenost med ljudmi,... - vzroki gospodarskega kriminala segajo torej v korenine drubenega sistema in so zelo kompleksna kategorija - dejavniki, ki vplivajo na razsenost gospodarske kriminalitete (ne)urejenost gospodarske in kazenske zakonodaje (ne)uinkovitost kazenskega pregona in izrekanja ter izvrevanja kazenskih sankcij za gospodarska kazniva dejanja

v primerjavi s konvencionalnimi kaznivimi dejanja so gospodarska kazniva dejanja precej bolj neopazna na podroju gospodarstva so meje med dovoljenim in nedovoljenim, pravnim in protipravnim, potenim in nepotenim pogosto nejasne ali celo spremenljive pri gospodarskem kriminalu je dojemanje okodovanosti mnogo bolj abstraktno in nedoloeno kot pri konvencionalnih kaznivih dejanjih

- obutek, da je druba do gospodarskega kriminala strpna, je posledica neuinkovitega sodnega sistema in neustrezne zakonodaje

POVEZAVA GOSPODARSKE KRIMINALITETE IN GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

- v literaturi lahko zasledimo stalie, da je gospodarska kriminaliteta nekakno sproilo gospodarskega kazenskega prava na prvi pogled ta trditev dri, ampak podrobneja analiza nas pripelje do konfliktov - kazenskopravne inkriminacije so veinoma posledica dejanj, ki so se zgodila v praksi in katerih kodljive posledice prizadevajo doloeno pravno vrednoto ali dobrino do te mere, da se v posamezni drubi presodi, da ta vrednota potrebuje tudi kazenskopravno varstvo - v sodobnih, tudi v naem pravnem redu, je kazensko pravo sredstvo ultima ratio => kazenskopravno varstvo uivajo le najpomembneje pravne vrednote oz. dobrine doloanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravieno samo, e varstva loveka in drugih temeljnih vrednot ni mogoe zagotavljati drugae - pravo pa ne more vedno slediti novim oblikam kodljivega ravnanja, ki se pojavijo v praksi => kriminaliteta obstaja tudi prej, preden dobi ustrezen odsev v kazenskem pravu - e prej pa lahko sicer ta dejanja zazna drubena znanost (kriminologija), vendar le na ravni problematike - trditev, da je gospodarska kriminaliteta sproilo gospodarskega kazenskega prava torej dri, vendar z dodatno razlago, da so sproilni mehanizem lahko le konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi - gospodarska kriminaliteta je sproilo gospodarskega kazenskega prava, pri emer pa so bila sproilni mehanizem konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi

RAZMERJE MED ORGANIZIRANO IN GOSPODARSKO KRIMINALITETO

- organizirani kriminal je eden najpogosteje teoretino obravnavanih pojavov v noveji kazenskopravni in kriminoloki literaturi, eprav je ta pojav obstajal e od nekdaj - ker postaja svet edalje bolj povezan in druba edalje bolj zgoena, se organizirani kriminal iri ez meje drav in kontinentov + razvejil se je na vsa mona podroja - ta pojav e vedno ni enotno in jasno definiran => to je posledica razlinih stali o tem, ali je organizirano kriminaliteto sploh smiselno definirati

POJEM IN ZNAILNOSTI ORGANIZIRANE KRIMINALITETE

- pojem organizirana kriminaliteta izhaja iz ZDA prvi so ga redno zaeli uporabljati lani chicake komisije za kriminaliteto sprva so s tem pojmom oznaevali kriminalni drubeni razred (profesionalni kriminalci, katerih posej je bil izvrevanje kaznivih dejanj), kasneje pa so z njim zajeli tolpe in nato mafijska strukture, po 1970 pa se je ta pojem tako raziril, da se je vanj vkljuevalo vsako zdruevanje zaradi izvrevanja kaznivih dejanj - kljub temu, da e ni enotno definiran pojav, se raziskovalci strinjajo o nekaterih znailnostih organizirane kriminalitete gre za kontinuirano, najpogosteje hierarhino organizirano kriminalno delovanje vejega tevila ljudi, ki nartno delujejo na irokem prostoru, vendar delujejo prikrito, po potrebi izvajajo pritiske oz. nasilje

- na kratko lahko organizirano kriminaliteto opredelimo kot dejavnost, pri kateri hudodelske zdrube na podjetniki nain izvajajo kazniva dejanja, pri tem pa za doseganje ciljev uporabljajo nasilje oz. gronje z nasiljem in/ali korupcijo - znailnosti organiziranega kriminala strukturirana oz. hierarhina organizacijska oblika prepletenost mree storilcev z razlinimi stopnjami medsebojnih povezav, ki jih v konkretnem primeru narekujejo posamezni kriminalni interesi organizirane kriminalne zdrube skuajo tveganja omejiti na minimum => tako, da svojo dejavnost s pranjem denarja prikazujejo kot legalno => pri tem to dejavnost skuajo prenesti na obmoja razlinih jurisdikcij, s imer se tveganje zaradi morebitnih akcij preiskovalnih organov v eni dravi bistveno zmanja - v primerjavi s klasino kriminaliteto pomeni organizirana kriminaliteta kvalitativno vijo stopnjo nevarnosti => gre namre za mnoino izvrevanje kaznivih dejanj oz. njihovo vztrajno ponavljanje za organizirano sodelovanje ve oseb pri izvritvi kaznivih dejanj za ponavljanje kaznivih dejanj v predrznih, brezobzirnih in nasilnih oblikah - pri organizirani kriminaliteti se tako redno pojavlja stek kvalifikatornih okoliin - Konvencija ZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu ne vsebuje opredelitve organiziranega kriminala opredeljen pojem organizirane kriminalne zdrube => strukturirana skupina treh ali ve oseb, ki obstaja doloeno asovno obdobje in deluje s ciljem izvrevanja enega ali ve hudih kaznivih dejanj, ki so doloena v konvenciji ter z namenom posredno ali neposredno pridobiti finanno ali drugo premoenjsko korist huda kazniva dejanja pa so tista, za katera je mogoe izrei kazen zapora 4 let ali hujo kazen - Svet Evrope je sprejel stalie, da v sfero organiziranega kriminala sodijo nezakonite dejavnosti, ki jih izvajajo strukturirane skupine treh ali v ve oseb v daljem asovnem obdobju s ciljem izvrevati huda kazniva dejanja z usklajenim delovanjem in uporabo groenj, nasilja, korupcije ali drugih sredstev z namenom posredne ali neposredne pridobitve finanne ali druge premoenjske koristi - na ravni EU je bila oblikovana opredelitev organizirane kriminalitete, ki temelji na 11 znailnostih 1. sodelovanje ve kot dveh oseb 2. vsaka oseba ima doloene naloge 3. delovanje v daljem ali nedoloenem asovnem obdobju 4. uporaba nekaterih oblik discipline in nadzora 5. sum izvritve hudih kaznivih dejanj 6. delovanje na mednarodnem podroju 7. uporaba nasilja ali podobnih ukrepov za zastraevanje 8. uporaba gospodarskih ali podobnih struktur 9. vpletenost v pranje denarja 10. vplivanje na politiko, medije, javno upravo, pravosodje ali gospodarstvo 11. temeljni motiv je pridobivanje dobika in/ali moi - kot organizirano kriminaliteto lahko opredelimo kaznivo dejanje ali kriminalno drubo, e ima vsaj 6 teh natetih lastnosti, pri emer morajo biti nujno podane 3 lastnosti (1, 5, 11) - ali v kontekst pojma organizirane kriminalitete spada tudi terorizem? po prevladujoem staliu imajo teroristina dejanja znailnosti, ki niso skladne s konceptom organiziranega kriminala, in se zato praviloma obravnavajo posebej - na podlagi teoretinih spoznanj o organizirani kriminaliteti posamezne drave najvekrat doloijo, katere oblike izvrevanja kaznivih dejanj in katera kazniva dejanja sodijo pod ta pojem - v SLO kazenskopravni predpisi ne vsebujejo opredelitve pojma organizirane kriminalitete

ORGANIZIRANA GOSPODARSKA KRIMINALITETA

- gospodarski kriminal postaja vedno bolj mednarodno razirjen in vse bolj organiziran - po eni strani gospodarski kriminal spodbuja storilce k internacionalizaciji globalizacije legalne poslovne dejavnosti, po drugi strani pa ezmejno kriminalno delovanje pomeni manjo monost odkritja in e manjo monost obsodbe - veina avtorjev meni, da je gospodarska kriminaliteta lahko posebna oblika organizirane kriminalitete => v tem primeru govorimo o organizirani gospodarski kriminaliteti gre za kriminal, ki ima vse znailnosti organiziranega kriminala, vendar s POSEBNOSTJO, da se zdruba ukvarja ali se namerava ukvarjati s kaznivimi dejanji, ki napadajo vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva

RAZMEJEVANJE MED ORGANIZIRANI IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO

- meja med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto je odvisna od razvranja klasinih kazenskopravnih dejanskih stanj na eni strani in gospodarsko relevantnih dejanskih stanj na drugi strani prehod med njima je zabrisan in odvisen od ciljev storilca - klasini organizirani kriminal obsega klasina podroja tatvine, vlomi, mamila, igre na sreo, oroje, prostitucija,... - organizirani gospodarski kriminal pa z uporabo nasilja in podkupovanja temelji na visokem poklicnem znanju ekonomije in prava, na povezovanju z upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela vse te dejavnosti so pa povezane e z pranjem denarja - med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto so e druge razlike gospodarski kriminal v nasprotju z organiziranim ne temelji na strogi lojalnosti, ampak se izrpa onstran obiajnih trnih dobikov prav tako nimajo pomembneje vloge tradicionalne kriminalne vrednote, kakrni sta hierarhinost in stroga organiziranost mree gospodarskega kriminala lahko delujejo neodvisno od etninih in kulturnih povezav gospodarski kriminal ne uporablja nasilja in zastraevanja navznoter ter navzven zaradi svojega profesionalnega zaledja se lahko gospodarski kriminal laje infiltrira v legalne gospodarske tokove kot organizirani kriminal => lani gospodarske organizirane zdrube so namre obiajno povezani z institucijami v legalnem gospodarstvu na podlagi zaposlitve - organizirani in organizirani gospodarski kriminal imata tudi skupne znailnosti, zlasti glede naina delovanja za obe vrsti kriminala lahko trdimo, da se pojavljata in delujeta kot parazita => ne ustvarjata dodane vrednosti in teita k infiltraciji v tiste gospodarske sektorje, za katero menita, da so visoko dobikonosni obe vrsti kriminala za izvrevanje svoje nezakonite dejavnosti uporabljata specializirano podjetniko in poslovno strokovno znanje ter temeljita na profesionalizaciji in specializaciji obe teita k racionalnemu delovanju v podjetnikem smislu ter k tehtanju koristi in tveganj, povezanih z nezakonito dejavnostjo

RAZMEJEVANJE MED KLASINO IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO

- v literaturi lahko zasledimo stalia, da je klasina gospodarska kriminaliteta kriminaliteta zoper podjetnitvo oz. poslovnost => podjetnitvu ni v prid, koristi prinaa storilcem organizirana gospodarska kriminaliteta prinaa koristi gospodarski organizaciji, za katero storilci v prvi vrsti tudi delujejo - pri organizirani gospodarski kriminaliteti se ne razmilja o vsoti posameznih kaznivih dejanj iz doloenega obdobja, ampak kot o povezanosti storjenih kaznivih dejanj v okviru kontinuiranega delovanja pri individualnem kriminalu je odloilno posamezno kaznivo dejanje, pri organiziranem pa vrsta delovanja

ORGANIZIRANA (GOSPODARSKA) KRIMINALITETA V POSEBNEM DELU KZ-1

- v posebnem delu KZ-1 je v 294. lenu inkriminirano hudodelsko zdruevanje - po 295. lenu KZ-1 je kazniv tudi dogovor za storitev kaznivega dejanja obe dejanji pomenita pripravljalni dejanji, ki sta opredeljeni kot samostojni kaznivi dejanji - poleg tega KZ-1 pri nekaterih kaznivih dejanjih doloa strojo kazen za izvritev dejanja v skupini oz. hudodelski zdrubi - stroje kaznovanje za organizirano izvritev kaznivega dejanja, ki pomeni kvalifikatorno okoliino, KZ-1 doloa za kazniva dejanja terorizma financiranje terorizma trgovine z ljudmi umora zlorabe prostitucije prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva neupraviene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v portu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog

velike tatvine ropa goljufije izsiljevanja prikrivanja pranja denarja davne zatajitve nedovoljene proizvodnje in prometa oroja ali eksploziva prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja drave obremenjevanja in unievanja okolja uvoza in izvoza radioaktivnih snovi protipravne pridobitve ali uporabe radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi nezakonitega ravnanja z zaitenimi ivalmi in rastlinami

- pomembna vpraanja v zvezi z organiziranim kriminalom se pojavljajo tudi na ravni kazenskega procesnega prava tradicionalne preiskovalne metode in metode dokazovanja namre ne zmorejo zagotoviti uinkovitega pregona in razbijanja organiziranih kriminalnih zdrub potrebna so nova sredstva, ki pa so naravnana tako, da bistveno posegajo v najbolj obutljive lovekove pravice => zlasti v pravico do zasebnosti in do osebne svobode

II. GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVO

- 74. len URS => gospodarska pobuda je svobodna svobodna gospodarska pobuda je obrambna pravica, ki jo je drava dolna spotovati drava je dolna aktivno poskrbeti in skrbeti za varstvo javnega interesa v sferi podjetnitva, kar se odslikava zlasti v ustrezni normativni ureditvi Ustavno sodie je podalo stalie, da je zakonodajalec dolan normativno urediti pogoje in nain opravljanja gospodarske dejavnosti, e to zahteva javna korist - ta len torej ne pomeni, da je gospodarska sfera privilegirana tako, da ni in ne sme biti podvrena nobenim omejitvam - gospodarski subjekti morajo ob vstopu na trg raunati z doloenimi omejitvami in paziti, da je njihova dejavnost skladna s pravom in javno koristjo delovanje gospodarskega subjekta, ki je v nasprotju z javnimi interesi do te mere, da povzroa protipravne posledice, ki so opredeljene kot kazniva dejanja, postane objekt gospodarskega kazenskega prava

POJEM IN OPREDELITEV GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

- pojavi se vpraanje, ali je gospodarsko kazensko pravo del gospodarskega ali kazenskega prava? - gospodarsko pravo je sistem pravnih pravil, ki doloajo status gospodarskih organizacij, njihovo notranjo organizacijo in njihove posle v novejem asu se vse bolj osamosvaja statusno pravo kot posebna pravna panoga pravila, ki urejajo gospodarske posle, pa se vse bolj zdruujejo s pravili obligacijskega prava - gospodarsko kazensko pravo nedvomno sodi v matino vejo kazenskega prava => v okviru gospodarskega kazenskega prava se razpravlja o kaznivih dejanjih iz sfere gospodarske kriminalitete pravna panoga znotraj kazenskega prava - preuevanje kaznivih dejanj, ki so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo - gospodarsko pravo je z gospodarskim kazenskim pravom povezano v ojem obsegu => gospodarsko pravo je pomembno za pravno identifikacijo storilcev gospodarskih kaznivih dejanj (fizinih oseb) in pravnih oseb, ki so lahko odgovorna za ta kazniva dejanja gospodarsko pravo je uporabno tudi pri razlagi posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj - gospodarsko kazensko pravo je namenjeno prepreevanju zlorab in nedovoljenih samopomoi na podroju gospodarstva in zagotavljanju trdnosti gospodarskih norm

- na ravni definicije loimo gospodarsko kazensko pravo v ojem in irem pomenu oji pomen => skupnost pravnih pravil, ki doloajo gospodarska kazniva dejanja, sankcije za ta dejanja, ter pogoje, pod katerimi za ta dejanja odgovarjajo fizine in pravne osebe iri pomen => poleg gospodarskih kaznivih dejanj zajema tudi gospodarske prekrke - prekrki niso tipina kazniva ravnanja, saj se zanje ne izrekajo kazni, ampak samo sankcije, ki so lahko kazenske narave - pri opredeljevanju celovitega pojma gospodarskega kazenskega prava je treba upotevati tudi gospodarske prekrke sploni del prava o prekrkih je urejen z Zakonom o prekrkih, posebni del oz. opisi prekrkov pa so razpreni po posameznih predpisih gospodarski prekrki so vsebovani v tevilnih predpisih iz sfere gospodarskega prava - kljuni pojmi gospodarskega kazenskega prava gospodarski subjekt gospodarska dejavnost gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje je definirano v 16. lenu KZ-1 - stari KZ je v lenu 126/V KZ definiral gospodarsko dejavnost, in sicer je ta pojem zajemal proizvodnjo in promet blaga opravljanje storitev na trgu banno in drugo finanno poslovanje opravljanje dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plailo vodenje in sodelovanje pri upravljanju, zastopanju in nadzorstvu teh dejavnosti - KZ-1 pojma gospodarske dejavnosti ne definira ve => gospodarska dejavnost pa ostaja zakonski znak veine kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. tako si za definiranje pojma gospodarske dejavnosti pomagamo z gospodarskim pravom => ZGD doloa, da je gospodarska druba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost; pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika - gospodarski subjekt pa je nedvomno tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost pogosto, ampak ne nujno pravna oseba! => pravna osebnost ni pogoj za opravljanje gospodarske dejavnosti! pogosto, ampak ne nujno gospodarska druba! ZOPOKD => * problem razmejevanja med domao in tujo pravno osebo pravni redi razlino obravnavajo pravno subjektiviteto zlasti osebnih gospodarskih

GOSPODARSKO KAZNIVO DEJANJE

- gospodarsko kaznivo dejanje mora imeti vse znailnosti kaznivega dejanja => njegovo posebno poimenovanje le konkretizira pravno vrednoto oz. dobrino, ki je varovana opredelitev gospodarskega kaznivega dejanja izvira iz opredelitve kaznivega dejanja - gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva doloa kot kaznivo dejanje ter hkrati doloa njegove znake in kazen zanje - gospodarska kazniva dejanja => loimo ista in kompleksna kazniva dejanja

ISTA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA

- dejanja, pri katerih iz opisa izrecno ali smiselno izhaja, da je dejanje lahko storjeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, in ki so neposredno usmerjena zoper eno ali ve pravnih vrednot oziroma dobrin s podroja gospodarstva - ista gospodarska kazniva dejanja so tudi dejanja, pri katerih je kot zakonski znak doloena povzroitev motenj v gospodarstvu - imamo dve monosti definiranja istih gospodarskih kaznivih dejanj => formalna in vsebinska definicija

FORMALNA DEFINICIJA

- temelji na odloitvi zakonodajalca o tem, katero kaznivo dejanje bo uvreno v doloeno poglavje posebnega dela KZ-1 - po tej definiciji so gospodarska kazniva dejanja vsa dejanja iz 24. poglavja KZ-1 in tista, ki so nateta v 377. lenu KZ-1

- za oblikovanje formalne definicje gospodarskih kaznivih dejanj je torej bistvena odloitev zakonodajalca o tem, kako in kje bodo ta kazniva dejanja inkriminirana - v slovenskem pravnem redu je formalna definicija razmeroma enostavna => temelji na predpostavki, da so gospodarska kazniva dejanja, oblikovana v 24. poglavju KZ-1, zaokroena skupina kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bilo zaiteno gospodarstvo nae drave formalna definicija enai pojem gospodarskega kaznivega dejanja z uvrstitvijo tega dejanja v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo - negativna stran formalne definicije => ne omogoa teoretinega nadgrajevanja pojma gospodarskih kaznivih dejanj + vklenjena je v pozitivnopravna stalia, ki niso nujno optimalna v 24. poglavje KZ-1 so namre uvrena tudi kazniva dejanja, katerih primarni objekt varstva niso vrednote oz. dobrine s podroja gospodarstva - pozitivna stran formalne definicije => definicija povsem jasno doloa, kaj je treba teti med gospodarska kazniva dejanja - 24. poglavje KZ-1 vsebuje 26 inkriminacij (KZ jih je 27) razlog sprememb => predpisi EU in domaa zakonodaja, usklajena s temi predpisi neuradna statistika sprememb (poleg zamenjave tevilk lenov) 5 inkriminacij je nespremenjenih 18 inkriminacij je delno ali v celoti spremenjenih, od tega /po osebni oceni predavateljice!/ 5 bistveno (leni 231, 241, 244, 254 in 255 KZ) in 13 nebistveno 3 nove inkriminacije 3 inkriminacije so iz poglavja KD zoper gospodarstvo prenesena v poglavje KD zoper premoenje (organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, poneverba in neupraviena uporaba)

VSEBINSKA DEFINICIJA
- za vsebinsko definicijo umeenost posameznega kaznivega dejanja v doloeno poglavje KZ-1 ni bistvenega pomena - pojem gospodarskega kaznivega dejanja se izpeljuje iz pravno zavarovanih vrednot ter dobrin oz. iz neposrednega objekta napada posameznega kaznivega dejanja - temelji na naravi kaznivega dejanja oziroma na pravno zavarovanih vrednotah in dobrinah => gospodarsko kaznivo dejanje je le tisto, ki je (lahko) izvreno pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je usmerjeno zoper eno ali ve dobrin s podroja gospodarstva gospodarska dejavnost je znak kaznivega dejanja prav tako v to skupino kaznivih dejanj sodijo dejanja, pri katerih je po izrecni zakonski dikciji neposredni objekt napada gospodarstvo - storilci gospodarskih kaznivih dejanj so lahko fizine osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki) fizine osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti v gospodarskem subjektu (zaposleni, zastopniki, managerji, pooblaenci,...), pri emer morajo imeti za doloena kazniva dejanja v gospodarskem subjektu taken poloaj, da lahko vplivajo na odloanje/upravljanje, vodenje ali nadzor nad opravljanjem gospodarske dejavnosti - ob upotevanju vsebinske definicije je krog istih gospodarskih kaznivih dejanja v slovenskem KZ-1 oji od pojma kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz 24. poglavja KZ-1 - med gospodarska kazniva dejanja namre sodijo samo kazniva dejanja, za katera je v KZ-1 izrecno ali smiselno doloeno, da so lahko storjena le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo gospodarska dejavnost je bodisi znak kaznivega dejanja bodisi dejanje glede na zakonski opis ne more biti izvreno drugae oz. drugje, kot pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo lahko pa gre za dejanja, pri katerih je izrecno doloeno, da itijo gospodarstvo kot tako 225. - 242. len KZ-1 - opredelitev, da so gospodarska kazniva dejanja tista kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada so posamezne vrednote ali dobrine s podroja gospodarstva, se vsekakor kae kot natanneja definicija od formalne do doloene mere pa je vsebinska definicija problematina => pojem gospodarstva s kazenskopravnega stalia ostaja odprt v splonem pomenu je gospodarstvo proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin oz. doloeno podroje v takem proizvajanju => gospodarstvo je kot tako preirok pojem, da bi lahko bil objekt kazenskopravnega varstva

KOMPLEKSNA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA

- dejanja, katerih primarni objekt varstva ni dobrina s irega podroja gospodarstva, vendar so lahko v doloenih primerih izvrena tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo (pri emer to ni zakonski znak kaznivega dejanja) - gre za kazniva dejanja, ki so lahko neposredno ali posredno usmerjena zoper vrednote ali dobrine s podroja gospodarstva in ki so v konkretnem primeru tudi usmerjena zoper eno ali ve teh vrednot ali dobrin, in sicer ne glede na to, kako oz. v katerem poglavju KZ-1 so taka dejanja zakonsko doloena - gospodarska dejavnost ni znak teh kaznivih dejanj, vendar pa morajo biti dejanja v konkretnem primeru z gospodarsko dejavnostjo povezana gre za negospodarska kazniva dejanja, ki so izvrena pri opravljanju gospodarske dejavnosti

VIRI GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

- v Sloveniji nimamo posebnega zakona, ki bi v celoti ali delno urejal podroje gospodarskega kazenskega

prava

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

- kazensko pravo ima temelje v 28. lenu URS

Nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.

naelo zakonitosti v kazenskem pravu gospodarska kazniva dejanja se lahko predpiejo le z zakonom, zanje pa veljajo vse tiri razsenosti naela zakonitosti lex certa, lex scripta, lex stricta in lex praevia

- 74. len URS (podjetnitvo) => opredeljuje temelje gospodarskega sistema in s tem vrednote iz sfere gospodarstva, ki jih pripade tudi kazenskopravno varstvo

Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon doloa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

KAZENSKI ZAKONIK
- je temeljni vir gospodarskega kazenskega prava - razdeljen je na dva dela sploni in posebni del sploni del vsebuje temeljna naela, na katerih sloni slovensko kazensko pravo, dolobe o veljavnosti kazenskega zakonika, splone dolobe o kaznivem dejanju, dolobe o kazenskih sankcijah, dolobe o odvzemu premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,... (glej posamezna poglavja iz KZ-1) nobena doloba v splonem delu KZ-1 ni orientirana posebej na gospodarska kazniva dejanja v posebnem delu KZ-1 pa so vsebovani opisi kaznivih dejanj za gospodarsko kazensko pravo je najpomembneje 24. poglavje, z naslovom Kazniva dejanja zoper gospodarstvo v to poglavje so uvrena e nekatera kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada niso vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva, lahko pa to postanejo, e so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi njo - za gospodarsko kazensko pravo se pomembne tudi predhodne in konne dolobe KZ-1 => 377. len

ZAKON O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA

- ZOPOKD realizira dolobo 2. odstavka 5. lena KZ-1, ki doloa, da posebni kazenski zakoni doloajo kazensko odgovornost pravnih oseb + dolobo 42. lena KZ-1 - ZOPOKD doloa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe - dejstvo je, da za pravno osebo ne morejo veljati vse tiste kazni in kazenske sankcije, ki se uporabljajo zoper fizino osebo kot storilca - pravne osebe ne morejo biti odgovorne za vsa kazniva dejanja, ampak samo za tista kazniva dejanja, ki jih v 25. in 43. lenu nateva ZOPOKD

odgovornost pravnih oseb je absolutno izkljuena pri kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve, zoper zakonsko zvezo, druino in otroke, zoper vojako slubo ter zoper obrambno mo drave - izpuena so tista kazniva dejanja, za katera pravna oseba pojmovno ne more odgovarjati res pa je, da se nekatere od teh kaznivih dejanjih lahko zgodijo v sferi pravnih oseb

- ZOPOKD je pomemben vir gospodarskega kazenskega prava, ker ima veina gospodarskih subjektov pravno subjektiviteto razen samostojnega podjetnika in tihe drube so namre vse oblike gospodarskih subjektov, ki jih ureja ZGD, pravne osebe => lahko odgovarjajo za doloena kazniva dejanja - ZOPOKD-u se oita, da je ta zakon zgolj pro forma v naem pravnem redu, saj se ne izpolnjuje eno od miljenj, zakaj je temu tako, je, da je zakon pripravljen nestrokovno in vsebinsko neprimeren, zato ga zaradi nekonsistentnih reitev ni mogoe uporabljati => dejstvo pa je, da se v slovenskem pravnem redu uporabljajo e precej manj dodelani zakoni razlog za neizvajanje zakona je dejstvo, da je za izvajanje doloenega predpisa poleg pravne ustreznosti potrebna tudi politina ustreznost neizvajanje ali parcialno uporabo ZOPOKD je mogoe pripisati tudi pomanjkanju politine volje ali resnosti => v domet tega zakona namre sodijo tudi kapitalsko mone korporacije s svojimi vplivnimi lobiji, pa tudi gospodarske drube, katerih delei so v lasti drave - ZOPOKD je posebni zakon => poleg temeljnih dolob ima sploni del, posebni del in dolobe o postopku sploni del => opredeljeni so pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, kazni druge sankcije za pravne osebe ter vpraanje zastaranja posebni del => opredeljena so kazniva dejanja, za katera so lahko odgovorne pravne osebe + doloen je tudi razpon denarne kazni, ki se lahko izree pravni osebi za posamezno kaznivo dejanje v zadnjem delu zakona so urejena postopkovna vpraanja v zvezi s pregonom pravnih oseb

STRANSKA KAZENSKA ZAKONODAJA

- 9. len KZ-1 - stranski kazenski zakoni praviloma vsebujejo le tipino kazenskopravne norme, s katerimi se doloa kaznivo dejanje in hkrati predpisuje kazen zanj veinoma so to zakoni z drugih kazenskopravnih podroij, ki poleg dolob s tega podroja vsebujejo tudi opise posameznih kaznivih dejanj - take dolobe so v slovenskem pravnem redu zelo redke => ena od njih pa sega na podroje gospodarskega kazenskega prava 60. len Zakona o zakljuku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne drube (ZZLPPO) doloa, da se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let, kdor ne ravna v skladu drugim odstavkom 6. lena tega zakona, pa pri tem deluje z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist velike vrednosti

ZAKONODAJA S IREGA PODROJA GOSPODARSKEGA PRAVA

- za gospodarsko kazensko pravo je pomembna tudi zakonodaja s irega podroja gospodarskega prava => iz nje po veini izvira materialna protipravnost kaznivih dejanj pomembna je tudi za pravno identifikacijo fizinih oseb kot storilcev gospodarskih kaznivih dejanj in pravnih oseb, ki so lahko odgovorne za gospodarska kazniva dejanja pomembna je tudi za razlago posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj

NADNACIONALNI VIRI
- gospodarski in politini razvoj je privedel do tega, da na vse ve podrojih ne zadostuje ukrepanje nacionalnega zakonodajalca, ampak se norme oblikujejo tudi na nadnacionalni ravni (globalizacija + internacionalizacija) - v boju zoper gospodarsko kriminaliteto je mednarodno sodelovanje nujno, vendar pa harmonizacija materialnega kazenskega prava ne more biti samoumevna - najveja past tovrstnih posegov v kazensko pravo je v tem, da lahko pride do neupravieno obsene uporabe kazenskega prava in s tem do kritve naela ultima ratio, ali zaradi iskanja kompromisov na nadnacionalni ravni pride do nejasnih inkriminacij, ki so sporne s stalia naela zakonitosti - obe ti naeli sta temeljna stebra demokracije in pravnosti => njuno preseganje in krenje bi lahko

vodilo do obsenega in neobvladljivega represivnega aparata

PRAVO EVROPSKE UNIJE

- Rimska pogodba o ustanovitvi ES ne omogoa ES neposrednega oblikovanja kaznivih dejanja, saj D nanjo niso prenesle zakonodajne pristojnosti na podroju kazenskega prava v skladu z lenom 10 PES so D dolne z ustreznimi sredstvi zagotoviti izpolnjevanje obveznosti iz PES ter obveznosti, ki jim naloijo organi ES kmalu se je izkazalo, da brez kazenskopravnih institutov spotovanja pravnega reda te integracije ne bo mogoe dosei => razlaga lena 10 PES se je razirila in tako len 10 PES obsega tudi kazenskopravne ukrepe - v EU je na podroju kazenskega prava aktualen proces harmonizacije kazenskopravnih redov drav lanic => zlasti glede dejanj, ki prizadevajo interese EU temeljni argument za harmonizacijo in za razvoj evropskega kazenskega prava je preprosto dejstvo, da ni smiselno odpreti meja storilcem kaznivih dejanj in jih hkrati zapreti za organe kazenskega pregona => prost pretok ljudi ni namenjen spodbujanju ezmejnega kriminala, je pa to ena od nezaelenih, a dejanskih posledic te svoboine - teoretini model harmonizacije kazenskopravnih sistemov D EU predvideva tri stopnje 1. skupne obvezujoe norme za vse D EU se vkljuijo v nacionalne pravne sisteme posameznih D 2. v vseh D neposredno uporabne skupne dolobe, pri emer je njihovo konkretno izvajanje v pristojnosti posamezne D 3. v vseh D neposredno uporabne skupne dolobe, ki se udejanjajo prek posebnega, na ravni Skupnosti doloenega postopka - med dokumenti EU, ki so pomembni tudi za podroje gospodarskega kazenskega prava, je Konvencija o zaiti finannih interesov EU opredeljuje goljufijo oz. zlorabo, usmerjeno zoper proraun EU doloa obveznost D, da za huje primere teh zlorab predpiejo kazenske sankcije - pomemben evropski dokument je tudi Konvencija proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ter uradnikov drav lanic EU opredeljuje pojem pasivne in aktivne korupcije evropskih ali dravnih uradnikov D nalaga, da za ta ravnanja predpiejo uinkovite, sorazmerne in odvraalne sankcije, vkljuno s kaznijo odvzema prostosti za resne primere kaznivih dejanj - kot posredni vir gospodarskega kazenskega prava, ki je pomemben zlasti v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe notranje informacije (238 KZ-1), je treba omeniti Direktivo o trgovanju na podlagi notranjih informacij in o trnih manipulacijah D morajo prepovedati zlorabe notranjih informacij pri trgovanju s finannimi instrumenti trgovanje s finannimi instrumenti na podlagi zlorabe notranjih informacij direktiva opredeljuje kot trno manipulacijo

MEDNARODNE POGODBE, KI ZAVEZUJEJO SLOVENIJO

- 8. len URS

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
- v mednarodnih je zajet kvejemu enoten opis kaznivega dejanja oz. njegovi tipini zakonski znaki sankcij mednarodni dokumenti ne doloajo, saj je najvekrat nemogoe dosei soglasje o enotni vrsti in viini kazni oz. kazenske sankcije - skladnost kazenskih zakonov z mednarodnimi pogodbami se tako zagotavlja z vkljuitvijo v notranje pravo => dolobe mednarodnih pogodb se upotevajo kot obvezen vir pri oblikovanju konkretnih dolob - Priporoilo Sveta Evrope t. 18 o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvrevanju gospodarske dejavnosti iz leta 1988 udejanjeno je z ZOPOKD - Konvencija o boju zoper podkupovanje tujih javnih uslubencev v mednarodnem poslovanju temelji na spoznanju, da je podkupovanje razirjen pojav v mednarodnem poslovanju, trgovini in pri nalobah dravam podpisnicam nalaga, da v svojem notranjem pravu kot naklepno kaznivo dejanje opredelijo neposredno ali posredno ponujanje, obljubljanje ali dajanje nedovoljene denarne ali druge koristi tujemu javnemu uslubencu, zanj ali za koga drugega, da bi z namenom pridobitve ali ohranitve posla ali druge neprimerne prednosti v mednarodnem poslovanju opravil uradno dejanje ali da tega dejanja ne bi opravil kazniva je tudi udeleba pri taknem podkupovanju, vkljuno z napeljevanjem, pomojo ali prikrivanjem takega dejanja

- mednarodni akti so usmerjeni zlasti na dejanja, ki so perea zaradi ezmejne narave in jih je zaradi neusklajene kazenske zakonodaje med dravami teko preganjati - namen mednarodnih dokumentov je v prvi vrsti poenotiti kazenskopravne rede drav, da bo doloeno dejanje po im bolj enotnem konceptu kaznivo v im ve dravah

PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE PODROJA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

NEMIJA
- leta 1957 je bil sprejet gospodarski kazenski zakon, ki danes vsebuje le e manji del veljavnega gospodarskega kazenskega prava => to je posledica zgodovinskega razvoja - 1976 => sprejet bil Prvi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - 1986 => sprejet Drugi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - dejanja iz teh dveh zakonov so bila kasneje prenesena v nemki kazenski zakonik (StGB) norme gospodarskega kazenskega prava so razprene po ve poglavjih - najobseneji del nemkega gospodarskega kazenskega prava pa je normiran v stranski kazenski zakonodaji => v predpisih, ki urejajo gospodarske dejavnosti in njihove meje oz. se kako drugae nanaajo na podroje gospodarstva Zvezni zakon o dajatvah => glavni del davnega kazenskega prava Trgovinski zakonik, Zakon o delnicah, Zakon o drubi z omejeno odgovornostjo + Zakon o zadrugah - ti predpisi so sprejeti na zvezni ravni - manji del norm s podroja gospodarskega kazenskega prava pa je vsebovan tudi v zakonodaji posameznih deel

AVSTRIJA
- v sklopu gospodarskega kazenskega prava obravnava avstrijska pravna teorija zlasti kazniva dejanja, ki so usmerjena zoper vrednote s podroja gospodarstva ta kazniva dejanja niso povezana v celoto => razprena so po avstrijskem kazenskem zakoniku in v stranski kazenski zakonodaji - v gospodarsko kazensko pravo pritevajo kazniva dejanja zoper premoenje, izvrena iz koristoljubnosti korupcijske delikte goljufije v zvezi z subvencijami oderutvo dogovore o omejevanju konkurence pri postopku oddaje javnih naroil insiderstvo knjigovodske in bilanne delikte kritve avtorskih pravic steajne delikte in druga kazniva dejanja, ki prizadevajo upnike - v irem sklopu gospodarskega kazenskega prava del avstrijske teorije omenja tudi finanno kazensko pravo => ureja ga finanni kazenski zakon - s 1.1.2006 je v Avstriji zael veljati tudi Zakon o odgovornosti zdruenj za kazniva dejanja

ITALIJA
- na ustavni ravni je zagotovljena gospodarska pobuda +gospodarska dejavnost se ne more izvajati v nasprotju z javno koristjo in na nain, ki koduje varnosti ljudi oz. je v nasprotju s posameznikovo pravico do svobode in dostojanstva kritve teh ustavnih omejitev so podlaga za oblikovanje gospodarskega kazenskega prava - v italijanskem kazenskem zakoniku je le manje tevilo gospodarskih kaznivih dejanj => le-ta so veinoma urejena v stranski kazenski zakonodaji, ki se hitro spreminja - italijansko gospodarsko kazensko pravo ne predvideva splonega dela, kjer bi bila zbrana vsa temeljna naela te panoge - v Italiji je aktualna odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja le-te italijansko kazensko pravo naeloma ne pozna, saj italijanska ustava doloa, da je kazenska odgovornost individualna kazenski zakonik Italije pa doloa jamstvo gospodarskih drub za plailo globe, ki je bila izreena

njihovim zastopnikom, direktorjem ali zaposlenim zaradi kaznivega dejanja, ki so ga zagreili v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti de iure odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja Italija ne pozna, de facto pa ta institut vstopa v italijanski pravni sistem skozi stranska vrata

- civilna in kazenska odgovornost lanov kolektivnih organov v korporacijah => teje se, da lan uprave ali poslovodstva ni odgovoren za kaznivo dejanje, izvreno pri delu poslovanja, ki ni v njegovi pristojnosti, razen v primerih, ko je kaznivo dejanje posledica kritve obveznosti, ki jih doloa italijanski civilni zakonik - posebni del italijanskega gospodarskega kazenskega prava zajema posamezna gospodarska kazniva dejanja, ki so poveini urejena v stranski kazenski zakonodaji korporacijska, steajna, davna, carinska kazniva dejanja in kazenskopravna zaita finannega in nefinannega trga - omeniti moramo, da je Italija ena izmed redkih drav, ki na tem podroju namesto stroje postopno sprejema milejo kazensko zakonodajo

ZDRUENE DRAVE AMERIKE

- zakonodajno urejanje podroja gospodarstva je v ZDA na zvezni ravni potekalo v treh periodah 1. obdobje med 1887-1914 => zaela se je izoblikovati zvezna zakonodaja na podroju gospodarstva meddravni gospodarski zakon 1887 Shermanov zakon 1890 (protimonopolno pravo) zakon o neoporeni hrani in zdravilih - 1906 2. new deal obdobje (1932-1940) => zakon o vrednostnih papirjih 1933 zakon o trgu vrednostnih papirjev 1934 3. okoljsko-potroniko obdobje (1968-1977) => pomembno za razvoj gospodarskega kazenskega prava zaeli so se ukvarjati z vpraanju socialnih strokov uspenega gospodarstva zakon o varnosti in zdravju pri delu 1970 zvezni zakon o nadzorovanju onesnaenja voda 1972 zakon o varnosti potronikih proizvodov 1972 zakon o nadzoru strupenih snovi 1976 zakon o prepreevanju korupcije tujih uradnikov 1977 - pomembneji zakoni s podroja gospodarskega (kazenskega) prava iz 20. stoletja zakon o prepreevanju pranja denarja 1986 zakon o banni skrivnosti 1986 zakon o organizacijah, ki se ukvarjajo z izsiljevanjem in korupcijo 1970 (boj proti mafiji) Sarbanes-Oxley Act 2002 => odziv na gospodarske kandale - v ZDA ni enotne kodifikacije gospodarskih kaznivih dejanj => ta so razprena po razlinih zakonih na zvezni ravni, ki primarno urejajo gospodarska razmerja

ZGODOVINSKI POGLED NA GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVO

SPLONI ZGODOVINSKI PREGLED
- zaetki in oblikovanje gospodarskega kazenskega prava so povezani z razvojem gospodarske ureditve oz. gospodarskega prava - posamezne oblike gospodarske kriminalitete v Evropi so znane e ve kot 2000 let => prevare, oderutva, ogroanje zdravja, ponarejanje blaga (ivil in vina) ljudje najverjetneje goljufajo, odkar se je zaela blagovna menjava - gospodarsko kazensko pravo v dananjem pomenu besede se je izoblikovalo v 20. stoletju => z naglim razvojem tehnologije in komunikacij ter poveanjem finannih transakcij je v drugi polovici 20. stoletja postala gospodarska kriminaliteta raznolika in hitro napredujoa panoga - dolobe, ki bi jih pogojno lahko uvrstili na podroje gospodarskega kazenskega prava, najdemo e v zelo starih pravnih virih Hamurabijev zakonik je vseboval pravila v zvezi s starodavnimi poslovnimi goljufijami med malimi in velikimi trgovci

- verjetno prvi zabeleeni primer gospodarskega kaznivega dejanja v praksi sega v leto 360 pr.n.t., zgodil pa se je na Siciliji lastnik ladje je pregovoril kupca, da mu je vnaprej plaal kupnino za tovor ita, ki naj bi se nahajal v podpalubju, v resnici pa je bila ladja prazna => lastnik ladje je imel namen preluknjati ladijsko dno in prikazati, da je bilo ito zaradi nesree izgubljeno, vnaprej plaano kupnino, pa pospraviti v svoj ep ko so potniki na ladji njegove namere spregledali, naj bi lastnik v paniki skoil ez palubo v vodo in utonil - iz rimskega prava so se ohranili zapisi o ponarejanju denarja to je bilo le eno izmed kaznivih dejanj ponarejanja, ki jih je sankcioniral Sulov zakon lex Cornelia - iz poznega srednjega veka je zanimiv Duanov zakonik iz leta 1349 => v njem so zametki kaznivih dejanj zoper prost pretok blaga in trgovcev - nove razsenosti gospodarskega kriminala so se pojavile po izumu kapitalskih gospodarskih drub - na zaetku 16. stoletja so se v Evropi pojavili tudi prvi primeri predpisov o obveznem vodenju knjig in rednem bilanciranju - veliko gospodarskih nepravilnosti s kriminalno naravo se je pojavilo konec 19. stoletja => takrat je bila v polnem razmahu industrijska proizvodnja in z njo povezane akumulacije denarja ter premoenja nastajale so velike kapitalske drube, svetovna trgovina se je razirila + prebivalstvo se je mono povealo - po prvi veliki gospodarski krizi in drugi svetovni vojni so se zaele tehtneje razprave o dejanjih s podroja gospodarskega kazenskega prava - po prvi svetovni vojni so se v gospodarskih sistemih tevilnih drav zgodila mnoge spremembe na ekonomskem in kazenskem podroju razvila se je ideologija, na podlagi katere so bili zasebni interesi postavljeni v ozadje, v ospredje pa se je premaknilo javno dobro => kazensko pravo je bilo tedaj namenjeno odzivanju na tradicionalna nemoralna delovanja, razvijajoe se protimonopolno in gospodarsko statusno pravo pa je temeljijo na javnem interesu nastala je nova pravna kategorija storilcev beli ovratniki => kazniva dejanja niso izvrevali samo pripadniki nijih slojev - po drugi svetovni vojni => gospodarska kriminaliteta je zaela dobivati mednarodne razsenosti drave so se zaele povezovati v razline ekonomske integracije => poveale so se monosti za za pridobivanje protipravnega dobika

GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAVNIH VIRIH, VELJAVNIM NA SLOVENSKEM

- brez lastne dravnosti Slovenci nismo mogli razvijati svoje kazenske zakonodaje => razvoj kazenskega prava in panog gospodarskega prava je bil vezan na tujce - privilegija vojvode Albrehta II. za Koroko in Kranjsko iz 1338 sta vsebovala med drugim kaznivo dejanje ponaredbe trgovcev - v 16. stoletju so se pojavili prvi zakonu podobni zapisi kazenskega prava Ljubljanski malefini red je med drugim izrecno navajal, da naj bo ponarejevalec srebrnega ali zlatega denarja segan - Kazenski zakonik Kraljevine SHS => kazniva dejanja prevara v trgovini ali pri druganem prometu krivo merjenje ali tehtanje lano bankrotstvo malomarno bankrotstvo ugodovanje upnikov aktivno podkupljenje lana upornikega odbora zlobno okodovanje kredita - po drugi svetovni vojni je kazensko pravo zaznamovala sprememba drubenega sistema 1977 => skupina je sprejela kazenski zakon SR Slovenije (takrat smo Slovenci dobili prvi v zgodovini kazenski zakon) => vseboval je dolobe o kaznivih dejanjih, ki so napadala drubena sredstva - do 1. januarja 1995 so v RS na podroju gospodarskih kaznivih dejanj veljale dolobe Kazenskega zakona SFRJ, Kazenskega zakona SR Slovenije in dolobe nekdanje zvezne stranske zakonodaje - URS iz 1991 in ZGD iz 1993 sta v Sloveniji postavila temelje novi gospodarski ureditvi, ki sledi modelu

trnega gospodarstva, utemeljenega na zasebni lastnini kazensko pravo se je novemu sistemu vsaj na naelni ravni prilagodilo ele s sprejemom KZ, ki je zael veljati 1.1.1995

MONI MODELI ZAKONODAJNEGA UREJANJA

- trije moni modeli zakonodajnega urejanja gospodarskega kazenskega prava v sklopu edine in enotne kazenskopravne kodifikacije v posamezni dravi v stranski kazenski zakonodaji v posebnem zakonu za podroje gospodarskega kazenskega prava. - kateri sistem je najbolji? tudi brez poglobljene analize je mogoe trditi, da noben izmed sistemov ni dober, e ni uinkovit oziroma da so vsi ustrezni, e so izpeljani tako, da so v praksi uinkoviti!

III. POUDARKI IZ SPLONEGA DELA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

- v nobenem zakonu ni pravil, ki bi posebej urejala sploni del gospodarskega kazenskega prava => za gospodarska kazniva dejanja v slovenskem pravnem redu veljajo dolobe splonega dela KZ-1 v KZ-1 ni omenjene nobene specifike institutov splonega dela za primere, ko se uporabljajo na podroju gospodarskega kazenskega prava

IZVRITEV GOSPODARSKEGA KAZNIVEGA DEJANJA (GKD)

- izhodie za obravnavanje doloene kot storilca gospodarskega kaznivega dejanja je objektivno navzven zaznavna izvritev kaznivega dejanja (lovekovo voljno ravnanje) v doloenih primerih poskus kaznivega dejanja (34. len KZ-1) - poleg izvritve kaznivega dejanja so pomembne tudi morebitne okoliine, ki lahko izkljuijo obstoj GKD

NAIN IZVRITVE GKD

- izvritveno ravnanje => lovekovo voljno ravnanje, s katerim je izvreno kaznivo dejanje, mora biti voljno, kar pomeni, da ga storilec usmerja in obvladuje s svojim razumom e posameznik v trenutku izvritve nekega dejanja svojega ravnanja nima v oblasti oziroma ga ustrezno ne kontrolira, tako dejanje ne more biti opredeljeno kot KD - 17. len KZ-1 - po izvritvenih nainih razlikujemo storitvena/komisivna KD prava opustitvena/omisivna KD neprava opustitvena/omisivna KD - storitveni/komisivni nain izvritve KD je podan takrat, kadar storilec z navzven razvidnim aktivnim
ravnanjem kri prepovedano normo => naredi nekaj, esar ne bi smel - opustitveni/omisivni nain izvritve KD je podan takrat, kadar je KD posledica pasivnosti storilca, s imer ta ne izpolni dolnosti iz zapovedne norme norme, ki zahteva aktivno ravnanje v smeri prepreitve posledice za opustitveno se teje izvrilno dejanje, pri katerem storilec ne opravi priakovanih aktivnosti in tako kri zapovedano normo storilec torej opusti dejanje, ki bi ga moral storiti zaradi zavarovanja pravne vrednote ali dobrine oz. ne preprei posledice, eprav bi jo moral glede na to, na kaken nain je doloena dolnost storilca aktivno varovati posamezno kazenskopravno varovano vrednoto ali dobrino, razvramo omisivna KD na prava in neprava - prava opustitvena KD => tista, pri katerih dolnost delovati oz. nekaj storiti za zavarovanje pravne vrednote ali dobrine izhaja iz posebnega dela KZ-1 oz. iz zapovedi tipine kazenskopravne norme opredeljena so kot samostojna KD ali pa kot alternativni izvritveni nain s storitveno obliko KD (314) podana so, e storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti - neprava opustitvena KD => tista, ki so v zakonu sicer doloena kot storitvena, vendar so lahko izvrena tudi na opustitveni nain pod dvema pogojema storilec je bil dolan prepreiti prepovedano posledico opustitev je enakega pomena kot storitev

- veina GKD je storitvenih - prava opustitev je doloena kot alternativni nain pri KD goljufije na kodo Evropskih skupnosti po 229 lenu KZ-1 => ...ne razkrije podatkov... KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 => ...ne vpie kaknega pomembnega podatka... KD zlorabe poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. lenu KZ-1 => ...ne opravi svoje dolnosti... glede na to, da so opustitvena KD v navedenih opisih doloena zgolj kot ena alternativnih oblik, - ker so opustitvena KD v svojih opisih doloena zgolj kot ena od alternativnih oblik hkrati s storitvenimi oblikami, tudi pri teh KD pride v potev pravilo, da je izvrena opustitev vedno vsebovana v izvreni storitvi e storilec poleg opustitvenega naina izpolni e katerega izmed storitvenih nainov izvritve KD, se teje, da je bilo KD izvreno s storitvijo

PROTIPRAVNOST IN IZKLJUITVE OBSTOJA GKD

- protipravnost GKD se kae kot nasprotnost prepovedim in zapovedim iz pozitivnega prava - pri GKD monost blanketnega urejanja ni iroko uporabljena pri blanketnem urejanju se kazenskopravna norma neposredno sklicuje na normo z drugega pravnega podroja v njeni avtentini obliki in vsebini blanketno urejanje je uporabljeno pri KD ponareditve ali unienju poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 => predmet napada so poslovna knjiga, spis ali druga poslovna listina, ki se mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona - vendar pa je upotevanje predpisov s irega podroja gospodarskega prava vseeno nujno za razlago veine GKD - izvritveno dejanje GKD mora biti v nasprotju s pravnim redom - izpolnitev zakonskega opisa (dejanskega stanu) GKD je tisto, kar nakazuje na protipravnost - izjemoma pa je lahko obstoj GKD izkljueno => GKD je izkljuno v primeru samo v primeru silobrana in prisiljenosti - POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! stari KZ je poznal tiri razloge za izkljuitev kaznivega dejanja => silobran, skrajna sila, sila in gronja + dejanje majhnega pomena KZ-1 pozna torej samo dva razloga za izkljuitev kaznivega dejanja => silobran in prisiljenost (22+23. len KZ-1) - pozor => skrajna sila (32. len KZ-1) po novem ne izkljuuje kaznivega dejanja, ampak delno izkljuuje krivdo, delno pa kaznivost! - KZ-1 tudi ne pozna ve instituta dejanja majhnega pomena => soroden institut pa je e vedno uzakonjen v zvezi s premoenjskimi delikti neznaten premoenjski delikt protipravna ravnanja s preminim ali nepreminim premoenjem se ne tejejo za kazniva dejanja, e je z njimi nastala neznatna premoenjska koda! => kot razlog za izkljuitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba teti tudi neznatni premoenjski delikt! - prepoznavanje razlinih izkljuitvenih razlogov v sploni kazenskopravni normi izkljuitev kaznivega dejanja=> ni kaznivo dejanje. (doloeno izkljuno v splonem delu!!) izkljuitev krivde => ni kriv. (doloeno izkljuno v splonem delu!!) izkljuitev kaznivosti => se ne kaznuje. (doloeno v splonem ali v posebnem delu!!)

OBJEKTIVNI POGOJI KAZNIVOSTI

- so posebne zunanje okoliine in posledice, nad katerimi storilec KD ob storitvi ne gospodari in zato tudi niso pomembne za vzrono zvezo in krivdo => morajo pa biti podane, da se dejanje teje za kaznivo dejanje - pogosto jih je teko prepoznati in loiti od prepovedane posledice v pomo je lahko pravilo, da so objektivni pogoji kaznivosti sicer del opisa KD, ne pa del storilevega ravnanja kot osrednje sestavine zakonskega dejanskega stanu na primer besede, kot so povzroi, zapelje,... ne morejo odkazovati na objektivni pogoj kaznivosti, ampak praviloma kaejo na prepovedano posledico - kot objektivni pogoj kaznivosti pri istih GKD je mogoe teti veliko premoenjsko korist za podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoenjsko kodo za drugo podjetje pri KD zlorabi monopolnega poloaja (225. len KZ-1) - z objektivnimi pogoji kaznivosti je mogoe iz sfere gospodarskega kazenskega prava izvzeti sicer protipravna, vendar manj nevarna dejanja v gospodarstvu

- glede istih GKD zakonodajalec v njihovih opisih ne doloa vedno dovolj jasno, ali je neka okoliina objektivni pogoj kaznivosti ali zakonski znak, ki mora biti zajet s storilevo krivdo

KRIVDA
- kot subjektivni element GKD je potrebno ugotoviti e krivdo => krivda je podana, e lahko dejanje oitamo tono doloeni osebi storilcu - krivda predstavlja storilev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kril - KRIVDO sestavljata (2. odstavek 24. lena KZ-1) STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA Z NAKLEPOM ALI IZ MALOMARNOSTI ; in ZAVEST O RAVNANJU V NASPROTJU S PRAVOM (= zavest o kritvi tiste primarne norme, ki je odloilnega pomena za protipravnost kaznivega dejanja; odsotnost zavesti o prepovedanosti dejanja predstavlja pravno zmoto - vsa ist GKD so v temeljni obliki naklepa => kazniva so le, e se je storilec poleg zavesti o prepovedanosti dejanja zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (dolus directus) ali e se je zavedal monosti, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane (dolus eventualis) - kaznivost zaradi malomarnosti je predvidena pri KD izdaje in neupraviene pridobitve poslovne skrivnosti (4. odstavek v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 236. lena) - pri GKD je zavest o prepovedanosti dejanja lahko problematina od storilca se pri tem elementu krivde zahteva zavedanje protipravnosti lastnega ravnanja v celoti => to pomeni, da se mora zavedati tudi doloenosti KD tako po opisni kot normativni plati, v nasprotnem primeru je njegova krivda praviloma izkljuena zaradi pravne zmote - poleg tega se pri nekaterih GKD lahko pojavi problem razmejevanja e dopustnih, a visoko tveganih gospodarskih odloitev od tistih, ki e sodijo v sfero kriminalnosti na podroju gospodarstva namre doloene odloitve lahko prinaajo tudi tveganje za nastanek posledice, ki je v kazenskopravnih predpisih opredeljena kot prepovedana meja med dovoljenimi in nedovoljenimi ravnanji naj bi bila objektivna predvidljivost prepovedane posledice dejavniki vrednotenja oz. tehtanja pri sprejemanju gospodarskih odloitev so kodljiva posledica predvidljivost kodljive posledice tehtanje vrednosti, ali bo odloitev prinesla dobiek ali izgubo pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, ali je odloitev protipravna ali ne - v nemki pravni teoriji lahko zasledimo stalie, da tvegani, vendar ne protipravni posli, sklenjeni s privolitvijo vseh lanov uprave ali s privolitvijo nadzornega sveta, ne morejo biti podlaga za KD, eprav zaradi takega posla nastane kodljiva posledica => storilec ne kri zakona ali internih pooblastil - teje je pri poslih, za katere iz predpisov ni jasno razvidno, ali so prepovedani ali dovoljeni v teh primerih lahko zavzamemo stalie, da kazensko pravo ne presee svoje funkcije, e kaznuje za dejanja, ki povzroijo prepovedano posledico, vendar zanje iz predpisov gospodarskega prava ni mogoe razbrati, ali so dovoljena ali ne kot pomemben kriterij za razmejevanje med dopustnimi in nedopustnimi odloitvami v gospodarstvu kae predvidljivost kodljive posledice v takem primeru je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal monosti, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, in ali je v to privolil (eventualni naklep) e je eventualni naklep glede na okoliine primera lahko z zanesljivostjo ugotovljen, potem je lahko posledica visoko tvegane gospodarske odloitve kazenska odgovornost (pod pogojem, da ne gre za KD, ki se lahko stori samo z direktnim naklepom => odloitev se tako sprevre v KD - dolnost vodstva gospodarskega subjekta je, da skrbi za premoenje gospodarskega subjekta ter odvraa nevarnosti od njega => ta dolnost se kae v dolnosti skrbnega ravnanja posledica kritve teh standardov je odkodninska odgovornost osebe, ki pri sprejemanju odloitev ni ravnala dovolj skrbno ZGD posameznim subjektom v gospodarski drubi nalaga razline stopnje skrbnosti pri sprejemanju gospodarskih odloitev - razlogi, ki izkljuujejo obstoj krivde so dejanska in pravna zmota + skrajna sila dejanska zmota => 30. len KZ-1

pravna zmota => 31. len KZ-1 pravna zmota izkljui krivdo le, e je opraviljiva in neizogibna => e je pravna zmota v konkretnem primeru izogibna oziroma neopraviljiva, pride v potev mileje kaznovanje za opraviljivo pravno zmoto bi lahko lo v primerih, ko posameznik ali gospodarski subjekt poizvedbeno dolnost izpolni s pridobitvijo pravnega mnenja ali nasveta, pri emer pa je pravno mnenje ali nasvet napano, naronik pa tega objektivno ne more vedeti

- glej e str. 34

UDELEBA
- STORILSTVO NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. len KZ-1): SAMOSTOJNO STORILSTVO osebna izvritev kaznivega dejanja POSREDNO STORILSTVO izvritev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj druge osebe SOSTORILSTVO skupna izvritev kaznivega dejanja - UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU => sodelovanje dveh ali ve oseb pri kaznivem dejanju - KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja => NAPELJEVANJE in POMO. obstoj udelebe je pogojen z doloeno objektivno in subjektivno povezanostjo med udeleenci monistini koncept udelebe => ne glede na to, koliko oseb izvri kaznivo dejanje, bo vedno podano ENO kaznivo dejanje LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELEENCEV => napeljevalec in pomaga sta odgovorna le, e glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvriti, ni pa treba, da je glavni storilec tudi kriv

NAPELJEVANJE
- 37. len KZ-1 napeljevalec v napeljanem izzove odloitev za izvritev kaznivega dejanja napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo in na doloeno kaznivo dejanje mono je le pred prietkom izvrevanja kaznivega dejanja napeljevalec mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do napeljevanja in 2.) naklep do kaznivega dejanja - napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo! - NEUSPELO NAPELJEVANJE => izjema od naela akcesorne kaznivosti udeleencev v ojem pomenu napeljevalec se kaznuje, etudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti ne poskusi izvriti pogoj kaznivosti => kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero se sme izrei zaporna kazen treh let ali ve! - napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje ni oblika udelebe!!

POMO

- 38. len KZ-1 - pomaga glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvritvi kaznivega dejanja, NE izvruje pa zakonskih znakov kaznivega dejanja - pomo je lahko fizina ali psihina - pomo je mona pred ali med kaznivim dejanjem - pozor => dvojna pravna narava pomoi po storjenem kaznivem dejanju e obstaja vnaprejnja obljuba = pomo ko oblika udelebe e ni vnaprejnje obljube = pomo kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. len KZ-1) - ni oblika udelebe!! - razmejevanje pomoi od sostorilstva merilo je odloilnost prispevka posameznika h kaznivemu dejanju - pomaga mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do pomoi in 2.) naklep do kaznivega dejanja

- pomo iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomo prav tako ne - v gospodarskem kazenskega pravu je potrebno upotevati, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti veliko oseb pooblaenih, da delajo za druge => storilca tako pogosto ne bo mogoe doloiti le po vzronem prispevanju posameznika k nastanku posledice z fizinim ravnanjem - glede udelebe pri GKD je pomembno tudi dejstvo, da je notranja struktura vejih gospodarskih drub precej razvejana in hierarhino urejena - pri tem se izpostavlja vpraanje odgovornosti nadrejenega za dejanja podrejenega nadrejeni lahko za KD podrejenega odgovarja le, e je pri tem sodeloval v kateri izmed oblik udelebe, ter e do tega KD razvije tudi krivdni odnos oz. e opusti dolno nadzorstvo nad podrejenim delavcem - posebno vpraanje pa je, kako je z odgovornostjo za GKD, ki je posledica napanega ali slabega pravnega nasveta upotevanje napanega nasveta v gospodarskem kazenskem pravu je lahko le okoliina, ki kae na neizogibnost pravne zmote e so izpolnjeni tudi drugi pogoji, je kazenska odgovornost tistega, ki je protipravno ravnal na podlagi taknega mnenja ali nasveta, izkljuena glede odgovornosti tistega, ki je dal napaen nasvet, pa lahko uporabimo institut posrednega storilstva - e pa naronik nasveta ve, da je nasvet napaen, pa lahko gre za napeljevanje => svetovalec naroniku sugerira, naj se odloi za storitev GKD ko napeljevalec izzove odloitev za storitev KD, je napeljevanje konano e pa napeljevalec e sodeluje pri izvritvi tega KD, gre za sostorilstvo za pomo pri storitvi KD pa bi lo, e bi svetovalec dal nasvet za storitev KD drugi osebi, ki se ja za storitev KD e prej sama odloila

IV. ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA

- sui generis oblika udelebe pri kaznivem dejanju - naelo rimskega prava soceitas delinquere non potest se poasi, a vztrajno presega tudi v pravnih redih evropskega kontinentalnega tipa v ospredje vstopa pravna oseba kot dejanski nosilec kriminalne dejavnosti in kot uporabnik protipravno pridobljene premoenjske koristi - argumenti PRO & CONTRA odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja argument ZA odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je zasnovan na trditvi, da se kolektivna volja razlikuje od volje posameznikov proti argument tej trditvi je, da lahko kaznovanje pravne osebe prizadene tudi nedolne privrenci te odgovornosti pa trdijo kontra, da tudi kaznovanje posameznika ponavadi v enaki meri ali e bolj prizadene njegove druinske lane, ki so prav tako nedolni privrenci torej zagovarjajo stalie, da sta generalna in specialna prevencija mogoi tudi v sferi pravnih oseb - v kazenskopravnih sistemih razlinih drav lahko opazimo 4 osnovne sisteme odgovornosti pravnih oseb za KD sistem objektivne odgovornosti => p.o. odgovarja za vsako KD, storjeno v okviru njenega delovanja sistem derivativne odgovornosti => odgovornost p.o. je posledica odgovornosti storilca, ki je delal v njenem interesu sistem akcesorne odgovornosti => p.o. je odgovorna za KD na podlagi svojega prispevka k storitvi ali opustitvi fizine osebe sistem principalne odgovornosti => p.o. je odgovorna izkljuno samo za svoje ravnanje, ki je tudi doloeno kot samostojni delikt - pravne osebe od kriminalnih zdrub loujeta njihova organiziranost in usklajenost njihovih interesov s splonimi pravnimi vrednotami - odgovornost pravnih oseb za KD se zahteva na podlagi dejstva, da velike gospodarske drube in zlasti multinacionalne korporacije ustvarjajo takno ekonomsko in finanno realnost ter mo, da mora to poleg

civilnega in gospodarskega prava priznavati tudi kazensko pravo - ta odgovornost je potrebna tudi zaradi zagotavljanja pravinosti => ni prav, da bi moral le posameznik trpeti posledice zaradi dejanja, ki ga je storil v imenu pravne osebe in od katerega ima ta tudi korist - poleg tega so se socialni pogoji, tako spremenili, da zahtevajo revizijo naela individualne odgovornosti v kazenskem pravu protipravna ravnanja p.o. lahko vkljuujejo socialno-ekonomske posledice, s katerimi priznavanje zgolj individualne kazenske odgovornosti ni v skladu - v na pravni red je bila odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja vpeljana z zaetkom veljave KZ, uveljavljena pa s 4 leta pozneje sprejetim ZOPOKD - 25. len ZOPOKD doloa, za katera KD so lahko poleg fizinih oseb odgovorne tudi pravne osebe pravna oseba je lahko odgovorna za vsak KD zoper gospodarstvo - pravne osebe se spoznajo za ODGOVORNE (in NE za KRIVE!!!) - pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju

POJEM PRAVNE OSEBE PO ZOPOKD

- ZOPOKD pojma pravne osebe ne opredeljuje => glede tega vpraanja velja vse znano o pravni osebi v sploni pravni teoriji - definicija pravna oseba je organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava kot nosilca pravic in obveznosti pravna oseba je na doloen namen vezano premoenje ali skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta - pravne osebe delimo na osebe javnega in osebe zasebnega prava => razlikovalno merilo je USTANOVITVENI AKT ustanovitveni akt pri pravni osebi javnega prava je zakon ali drug oblastveni akt ustanovitveni akt pri pravni osebi zasebnega prava pa je zasebnopravni akt pogodba, statut, - ta delitev je pomembna, saj ZOPOKD v 2. lenu postavlja nekatere omejitve pravnih oseb za KD (glej len) razen te omejitve ZOPOKD naeloma ne loi med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava => e zakon ne doloa drugae, so lahko za KD odgovorne tudi pravne osebe javnega prava (razen RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) - ZOPOKD omenja domae in tuje pravne osebe, pri emer ne postavlja razlikovalnega merila => 3. len ZOPOKD - opredeljevanje, kaj se teje za tujo pravno osebo, je praviloma predmet mednarodnega zasebnega prava ZMZPP doloa, da se za opredelitev pravnega poloaja pravne osebe se uporabi pravo drave, ki ji pravna oseba pripada (to je drava ustanovitve ali izjemoma drava dejanskega sedea) PROBLEM => pravni redi niso enotni pri podeljevanju pravne subjektivitete sicer enakovrstnim subjektom! - pri razmejevanju med tujimi in domaimi pravnimi osebami je treba upotevati tudi dolobe ZGD-1 tuje podjetje je tisto, ki ima sede zunaj Republike Slovenije (zakon loi tuja podjetja iz ES (sede v D EU) in tuja podjetja iz tretjih drav) poloaj podjetja se presoja po pravu drave, ki ji podjetje pripada ta opredelitev velja samo za potrebe ZGD-1, vendar je uporabna tudi na drugih podrojih e jo prenesemo na podroje odgovornosti pravnih oseb za KD, je pravna oseba, ki ima sede na ozemlju RS, domaa pravna oseba pravna oseba, ki pa na ozemlju RS opravlja samo dejavnost in ima sede zunaj RS, pa je tuja pravna oseba
Pozor: podrunice tujega podjetja niso pravne osebe!

- ZGD-1 je, v nasprotju z ZMZPP (teorija ustanovitve), uzakonil teorijo sedea doloila ZGD-1 glede presoje pripadnosti gospodarskih subjektov je treba teti za lex specialis glede na dolobe ZMZPP => za presojo ali se neka gospodarska druba teje za domao ali tujo pravno osebo, je treba uporabiti dolobe ZGD-1 - doloba 1. odstavka 3. lena ZOPOKD lahko v praksi v zvezi z gospodarskimi drubami privede do

spornih situacij, saj pravni redi razlinih drav razlino obravnavajo pravo subjektiviteto osebnih gospodarskih drub

npr. v naem pravnem redu je d.n.o. pravna oseba, nai d.n.o. ustrezen institut nemkega prava pa nima statusa pravne osebe
edino mono pravno stalie je, da take drube pri nas ni mogoe obravnavati po dolobah ZOPOKD, saj ne po pravu drave, v kateri je bila ustanovljena, ne po pravo drave, kjer ima svoj sede, nima priznanega statusa pravne osebe

GOSPODARSKE DRUBE
- gospodarski subjekti niso nujno pravne osebe => lahko so tudi druge osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki) - v slovenskem pravnem sistemu so vse gospodarske drube urejene v enem sistemskem predpisu ZGD-1 => le-ta normira osebne in kapitalske osebne drube osebne gospodarske drube => druba z neomejeno odgovornostjo, komanditna druba, dvojna druba, tiha druba (= edina gospodarska druba, ki ni pravna oseba) kapitalske gospodarske drube => druba z omejeno odgovornostjo, delnika druba, komanditna delnika druba, evropska delnika druba ZGD-1 vsebuje tudi dolobe o samostojnem podjetniku posamezniku (ni pravna oseba) - lastnosti gospodarske drube je drubena tvorba, loena od drubenikov oz. lanov, ki jo sestavljajo ima svoje premoenje, ki je loeno od premoenja lanov drube ima doloen namen, cilje oz. naloge, ki so povezani z opravljanjem pridobitne dejavnosti ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost - pravna sposobnost gospodarske drube ni enaka pravni sposobnosti fizinih oseb pravna oseba ne more imeti doloenih pravic in obveznosti, ki po svoji naravi lahko pripadajo le fizinim osebam - ob izpolnitvi pogojev iz 4. in 5. lena ZOPOKD se lahko spoznajo odgovorne za KD, ne morejo pa se spoznati za kazensko odgovorne ali krive!!! pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju kaznivo dejanje, za katerega je odgovorna gospodarska druba, je (lahko) izvreno pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo

VODSTVENI NADZORNI ORGANI GOSPODARSKIH DRUB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB

- 4. len ZOPOKD vee odgovornost pravne osebe za KD med drugim na delovanje ali nedelovanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - ZOPOKD tega pojma ne pojasnjuje - zaradi raznolikosti notranjih struktur v pravnih osebah ni mogoe razviti enotne definicije lastnosti organa, ki bi prile v potev za vse pravne osebe - iz literature izhaja, da se za ugotovitev, kdo pride v potev kot organ pravne osebe, ki je odgovorna za KD, najvekrat uporablja kombinacija dveh kriterijev, in sicer kriterija, ki izhaja iz poloaja posameznika v hierarhini strukturi, in funkcijskega kriterija => temelji na staliu, da ima vsak zaposleni v gospodarski drubi neko funkcijo na podlagi obeh kriterijev je mogoe kot organ pravne osebe opredeliti vodilni kader v tej osebi, in sicer takrat, ko deluje v okviru svoje funkcije v pravni osebi - kriterij za opredeljevanje vodstvenih in nadzornih organov => usmerjanje delovanja pravne osebe k uresnievanju njenih interesov in ciljev to je lahko zastopanje pravne osebe pooblastilo za sprejemanje odloitev v imenu pravne osebe pooblastilo za izvajanje nadzorstvene funkcije v pravni osebi kombinacija zakona in aktov pravne osebe - pozor => vodstveni in nadzorni organi pravnih oseb so pogosto kolektivni (velanski), kar terja posebno pozornost pri presojanju temeljev iz 4. lena ZOPOKD

Delavec v finannem knjigovodstvu v poslovno knjigo naklepno vnaa lane podatke, zaradi esar izkaz poslovnega

izida drube kae precej ugodneje finanno stanje od realnejega. Njemu nadrejeni prvi raunovodja ne preverja njegovega dela, eprav bi ga moral, in hkrati glavnemu raunovodji posreduje lano informacijo, da so knjige pravilno vodene in da jih je pregledal, kar ta posreduje direktorju sektorja finance in raunovodstvo. Direktor financ in raunovodstva zagotovi predsedniku uprave, da so poslovne knjige vodene korektno. Nepravilnosti v poslovnih knjigah odkrije notranja revizija. Postavlja se vpraanje, ali je za KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 poleg delavca v finannem knjigovodstvu odgovorna tudi gospodarska druba. Ob domnevi, da je bilo dejanje storjeno v njeno korist, je treba ugotoviti e, ali so v tem primeru vodstveni organi drube opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem. delavec v finannem knjigovodstvu, ki je neposredno izvril KD, ima glede na organizacijsko shemo drube 4 nadrejene, ki so z njegovega zornega kota vodstveni organi neposreden nadzor nad delavcem mora izvajati prvi raunovodja, ki mu je nadrejen glavni raunovodja prvi raunovodja je opustil dolno nadzorstvo nad delavcem in hkrati spravil v zmoto svojega nadrejenega => v zmoto so bile spravljene tudi ostale instance ali je prvi raunovodja v tem primeru vodstveni organ gospodarske drube => NE kot vodstvene in nadzorne organe je treba upotevati tiste kolektivne ali individualne organe pravne osebe, ki dejansko usmerjajo njeno delovanje k uresnievanju njenih posebnih interesov prvi raunovodja je dogovoren za tehnino in vsebinsko pravilnost podatkov, nima pa monosti sprejemanja odloitev, bistvenih za dnevno in strateko poslovanje gospodarske drube kot vodstvena organa bi v tem primeru lahko prila v potev predsednik uprave in direktor sektorja finance in raunovodstvo, ki pa sta bila v dobri veri, da so bile poslovne knjige korektno vodene pri vodstvenih organih torej obstaja realna odsotnost zavesti o dejanju, zato bo odgovornost pravne osebe izkljuena zaradi pomanjkanja subjektivnega razloga za odgovornost
Druba d.n.o. k.d. dvojna d. d.o.o. d.d. Vodstveni organi (zakon) - drubeniki - komplementarji - enako kot pri k.d. - poslovodstvo - uprava (dvotirni sistem) - upravni odbor, izvrni - direktorji (enotirni sistem) - uprava - enako kot pri d.d. Nadzorni organi (zakon) - drubeniki - komanditisti (omejeno) - enako kot pri k.d. - skupina - nadzorni svet (opcijsko) - nadzorni svet (dvotirni sistem) - upravni odbor (enotirni sistem) - nadzorni svet - odbor komanditnih delniarjev enako kot pri d.d.

k.d.d. SE

ZAVODI
- ZZ => zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, ki so neprofitne - zavod je lahko pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava (v slednjem primeru je to javni zavod)! - organi zavoda svet zavoda => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ opcijsko => strokovni vodja in strokovni svet => status razviden iz aktov zavoda

USTANOVE
- ZU => ustanova je na doloen namen vezano premoenje, pri emer mora biti ta namen splono koristen ali dobrodelen in praviloma trajen - ustanova je pravna oseba zasebnega prava - organi ustanove uprava => funkcija upravljanja in zastopanja, kolektivni organ => vodstveni organ akt o ustanovitvi ustanove lahko doloa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

DRUTVA
- Zdru-1 => drutvo je samostojno in nepridobitno zdruenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresnievanja skupnih interesov - drutvo je pravna oseba zasebnega prava - organi drutva zbor lanov => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ zastopnik drutva => funkcija zastopanja, individualni organ => vodstveni organ temeljni akt drutva lahko doloa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

JAVNI SKLADI SKLADI

- ZJS-1 => javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na doloenem podroju ustanovijo ga lahko drava, pokrajina ali obina, in sicer za spodbujanje razvoja na doloenem podroju, za izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja, za poravnavanje dolgoronih obveznosti ustanovitelja, za upravljanje nepreminin ustanovitelja, za spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraevanju z dodeljevanjem nagrad, tipendij, olnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud, ipd - organi javnega sklada nadzorni svet => funkcija nadzora, kolektivni organ => nadzorni organ direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ - pozor => (javni) sklad kot pravna oseba investicijski sklad (ta sklad ni pravna oseba, ampak podjem, ki se lahko oblikuje kot vzajemni sklad ali pa kot investicijska druba!)

SISTEMSKI VIDIKI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KD V NAEM PRAVU

- naelo zakonitosti! - Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti => ne odgovarjajo za kazniva dejanja (moen je tudi izvzem drugih pravnih oseb)! - pravne osebe lahko odgovarjajo le za kazniva dejanja, ki so izrecno nateta v 25. in 43. lenu ZOPOKD! - temeljno pravilo => akcesorna odgovornost pravne osebe => pravna oseba je za kaznivo dejanje odgovorna POLEG storilca - trije osnovni koraki pri ugotavljanju odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje v konkretnem primeru 1.) ali je storilec (fizina oseba) storil kaznivo dejanje, za katerega pravna oseba lahko odgovarja (25. in 43. len ZOPOKD) 2.) ali obstaja formalni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. len ZOPOKD) 3.) ali obstaja materialni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. len ZOPOKD)

POGOJI, POD KATERIMI JE PRAVNA OSEBA ODGOVORNA ZA KAZNIVO DEJANJE

TEMELJI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVO DEJANJE
- temelji, na katerih sloni odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, so doloeni v 4. lenu ZOPOKD - za odgovornost p.o. za KD morata biti izpolnjena dva pogoja => formalni in materialni pogoj - formalni pogoj je izpolnjen, e je mogoe nesporno ugotoviti, da je bilo KD storjeno v imenu pravne osebe KD storjeno na raun pravne osebe KD storjeno v korist pravne osebe - materialni pogoj vee odgovornost pravne osebe za KD na prispevek njenih organov k KD oz. na njeno okorianje s KD => p.o. odgovarja za KD e storjeno KD pomeni izvritev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov e so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogoili, da je storil KD e p.o. razpolaga s protipravno pridobljeno premoenjsko koristjo ali uporablja predmete, ki so nastali s KD

e so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev - za odgovornost p.o. za KD morata biti KUMULATIVNO izpolnjena vsaj en formalni in vsaj en materialni pogoj

- v zvezi s formalnim pogojem/temeljem je treba poudariti, da storilec ne more samovoljno naprtiti odgovornosti za KD tako, da deluje v imenu, na raun ali v korist p.o. => to lahko stori le v okviru doloenega pooblastila, ki lahko izhaja iz mandatne pogodbe, zakona ali drugih predpisov, odlobe, izdane na podlagi zakona, iz poklicne dolnosti,... - materialni temelj odgovornosti pravne osebe za KD so tisti, ki naj bi zagotavljali subjektivizacijo te odgovornosti - 3. toka 4. lena ZOPOKD v tem primeru ne gre za prispevek p.o. po e izvrenem KD, ampak da je do razpolaganja s protipravno premoenjsko koristjo ali do uporabe predmetov, nastalih s KD, prilo ele po tem, ko je bilo ravnanje p.o. e ob pridobitvi premoenjske koristi ali predmetov protipravno sprejetje te razlage dejansko pomeni, da ta toka ne more biti samostojen temelj odgovornosti p.o. za KD => lahko se kvejemu kombinira s katero od ostalih tok p.o. ne more biti odgovorna za KD, e je pridobila premoenjsko korist ali predmete v dobri veri - 1. toka 4. lena ZOPOKD gre za najintenzivneji prispevek p.o. k storitvi KD - 2. toka 4. lena ZOPOKD na prvi pogled gre za napeljevanje ali pomo pri storitvi KD s strani vodstvenih ali nadzornih organov p.o. => vendar je ta vsebina ira, kot jo razumemo pod pojmom udelebe pri KD na ravni fizinih oseb pojem vplivanja na storilca namre zajema vsakrno delovanje, ki njegovo ravnanje usmeri v izvritev KD omogoanje pa se kae v obliki toleriranja storilevega ravnanja, odstranjevanja ovir za storitev KD,... - 4. toka 4. lena ZOPOKD za dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev se teje nadzorstvo, ki ga je p.o. dolna izvajati prek svojih organov v skladu s predpisi => gre za nadzorstvo, ki zadeva spotovanje zakonov in drugih predpisov, na katera se zakoni sklicujejo sem ni zajeto nadzorstvo, ki ga p.o. same organizirajo zaradi kontrole, ali se delo opravlja v njihovo korist ali ne - ob prebiranju 4. lena ZOPOKD lahko dobimo vtis, da materialni temelji ne zajemajo primerov, ko KD neposredno izvri lan vodstvenega ali nadzornega organa temu ni tako => primere, ko je neposredni storilec KD lan vodstvenega ali nadzornega organa, moramo razlagati v kontekstu 4. lena ZOPOKD - 1. len ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD je akcesorna/pridruitvena => p.o. odgovarja za KD poleg storilca akcesornost ni absolutna => p.o. pod doloenimi pogoji odgovarja tudi, le storilec za storjeno KD ni kazensko odgovoren v nobenem primeru ni mogoe izvesti postopka zoper p.o., e je neposredni storilec KD neznan

MEJE ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE

- 5. len ZOPOKD 1. odstavek => v tem segmentu je akcesornost limitirana => mona samostojna odgovornost p.o. za KD E storilec ni kriv ali e je dejanje storil pod vplivom sile ali gronje pravne osebe E zoper storilca ni mogoe uvesti oziroma izvesti kazenskega postopka iz razlogov, doloenih z zakonom ali pa je bil postopek zoper njega e izveden - 3. odstavek 5. lena ZOPOKD => za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, je pravna oseba lahko odgovorna le, e so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem ta omejitev je logina posledica spoznanja, da drugi prispevki (1.-3. toka) delujejo na storilca le prek njegove zavesti in volje => zato so lahko po svoji vsebini povezano lahko le z naklepno storitvijo KD

- 4. odstavek 5. lena ZOPOKD => kot odgovorno je mogoe spoznati tudi enoosebno p.o., v kateri sta funkciji vodenja in nadzora skoncentrirani v eni sami fizini osebi

Komunalni delavec A, ki je bil zaposlen pri podjetju B d.o.o., je nekega dne v okviru svojih zadolitev pri delodajalcu opravljal vzdrevalna dela v jaku kanalizacije na zelo prometnem ploniku sredi mesta. Mimo je priel njegov prijatelj T in ga povabil na pijao. A je povabilo z veseljem sprejel. Ko ga je T opozoril, da bi bilo dobro, e bi na odprti jaek, v katerem je delal, namestil pokrov, saj lahko sicer kdo pade vanj, je A odgovoril: Eehh, saj ljudje gledajo, kod hodijo. e pa se kdo e spotakne, mu pa tako ne more biti hudega! in odel z T jem, ne da bi s pokrovom zaprl jaek ali kakorkoli opozoril mimoidoe na odprtino. Med A jevo odsotnostjo je po ploniku med drugim prila tudi stareja slabovidna enska, ki ni opazila odprtega jaka in padla vanj. Pri tem si je zlomila nogo (huda telesna pokodba). Ali lahko v tem primeru za A-jevo ravnanje odgovarja tudi njegov delodajalec B d.o.o.? e se odloite za pozitiven odgovor, pojasnite, pod kaknimi pogoji!

Direktor gospodarske drube A d.o.o. je v imenu te gospodarske drube v banki najel visoko posojilo, pri emer je predloil ponarejene bilance stanja, ki so izkazovale visok dobiek te drube v preteklem poslovnem letu, eprav je druba A d.o.o. dejansko poslovala s precejnjo izgubo. Zaradi tega tudi ni bil poravnan niti en obrok najetega posojila; denar, pridobljen s posojilom, pa je bil porabljen za nakup luksuznega slubenega avtomobila in za 14 dnevno slubeno potovanje direktorja in e dveh delavcev podjetja v ZDA. Opredelite ravnanje direktorja gospodarske drube A d.o.o. s kazenskopravnega stalia in pojasnite, ali je v tem primeru mogoe uveljavljati tudi odgovornost gospodarske drube A d.o.o. za kaznivo dejanje (in e da, za katero kaznivo dejanje).

ODGOVORNOST V PRIMERU STEAJA ALI PRENEHANJA PRAVNE OSEBE

- 6. len ZOPOKD => neustrezen naslov! - PRAVNA OSEBA V STEAJU => pravna oseba, ki je ob zakljuku kazenskega postopka v steaju, je lahko spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje, ni pa ji mogoe izrei kazni, ampak le odvzem premoenjske koristi ali varnostni ukrep odvzema predmetov - PRAVNA OSEBA PRED ZAKLJUKOM KAZENSKEGA POSTOPKA PRENEHA OBSTAJATI (zdruitev, delitev, prenos premoenja, sprememba pravnoorganizacijske oblike, steaj, likvidacija) => lahko je spoznana za odgovorno, kazenske sankcije pa se izreejo pravni osebi, ki je njen pravni naslednik vednost vodstvenih in nadzornih organov pr. naslednice! Za razmislek: Ali je mogoe uporabiti dolobe 6. lena ZOPOKD za primere, ko pravna oseba, ki je prenehala, nima pravnega naslednika?

SKRAJNA SILA
- 7. len ZOPOKD => izkljuitev odgovornosti p.o. za KD v primeru skrajne sile

POSKUS
- 8. len ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD v primeru, ko dejanje ostane na ravni poskusa

KOLEKTIVNO KAZNIVO DEJANJE

- 9. len ZOPOKD - kolektivno KD => en temelj odgovornosti pri p.o. + ve istovrstno in asovno povezanih KD + ve storilcev - 9. len ZOPOKD obravnava primer navideznega realnega steka, pri katerem ne gre le za enega, ampak ve storilcev kaznivega dejanja, vendar le za eno pravno osebo po dolobi 53. lena KZ-1 glede steka KD pa gre za enega storilca potreba, da se ve KD teje za eno KD, izhaja iz predvidljive monosti, da je isti temelj odgovornosti lahko povezan z KD ve storilcev - pri kolektivnem KD se v eno samo KD zdruijo lahko samo tista KD, ki so jih v povezavi s tem temeljem izvrili storilci v imenu, na raun ali v korist p.o. - istovrstnost KD se presoja po objektivnih in subjektivnih sestavinah

 naklepna in malomarnostna KD ne morejo veljati za istovrstna - asovna povezanost pomeni zlasti soasnost soasnost pojmujemo relativno => mogoe jo je opredeliti znotraj krajega ali daljega asovnega obdobja

- temeljna posledica ugotovljenega KD bo, da se bo p.o. za ve KD razlinih storilcev izrekla ena sama sankcija

SOSTORILSTVO PRAVNIH OSEB

- 10. len ZOPOKD => udeleba dveh ali ve p.o. pri enem KD dejanju - sostorilstvo kolektivno KD pri kolektivnem KD imamo opravka z ve kaznivimi dejanji v povezavi z enim prispevkom p.o. v primeru sostorilstva gre za eno KD v povezavi s prispevki ve p.o. - materialni temelj odgovornosti mora biti podan pri vsaki p.o. - sostorilki - glede formalnega temelja pa zadostuje, da je bilo KD izvreno v imenu, na raun ali v korist p.o.

KONCEPT ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE ZA KAZNIVO DEJANJE PO ZOPOKD

- v zvezi z konceptom odgovornosti p.o. za KD se pojavlja vpraanje, ali je ta odgovornost krivdna ali objektivna + ali je mogoe govoriti o kazenski odgovornosti p.o. - v teoriji so se razvili trije modeli, s katerimi je mogoe utemeljiti odgovornost p.o. za KD => model objektivne odgovornosti, model odgovornosti po organih + model avtonomne odgovornosti - model objektivne odgovornosti => odgovornost p.o. je povsem neodvisna od osebne odgovornosti oz. krivde p.o. lahko doleti sankcija za KD tudi, e konkretni storilec KD sploh ni bil odkrit anglo-ameriki sistem - model odgovornosti p.o. za KD, storjena po njenih organih izhaja iz spoznanja, da je krivda povsem subjektivna kategorija, vendar jo je pod doloenimi pogoji mogoe pripisati p.o. po tem modelu so p.o. odgovorne za KD, ki so posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja njihovih organov in ki jih ti izvrijo s storitvijo ali opustitvijo kot neposredni ali posredni storilci, napeljevalci ali pomagai pri izvajanju svojih nalog pri opravljanju gospodarske dejavnosti tudi organi, ki kontrolirajo upravljanje p.o., ne smejo dopustiti, da uslubenci izvajajo KD e katerakoli oseba v p.o. izve za pripravljajoe se KD in ne ukrepa, je lahko zaradi opustitve posredni storilec tega KD s tem modelom se ujema teorija alter ega => ta temelji na predpostavki, da se mogani (vodilne osebe v p.o.) poistovetijo s p.o. => ravnanje te fizine osebe se razume kot ravnanje p.o. same v skladu s tem modelom se odgovornost p.o. dejansko domneva => p.o. ima monost ekskulpacije, e dokae, da je ravnala z zadostno skrbnostjo pri tem je odgovornost p.o. vezana le na dejavnost ozkega kroga vodstvenih in nadzornih organov - model avtonomne odgovornosti => kaznivost p.o. temelji na njihovi samostojni, osebni odgovornosti, in ne na pripisu tuje krivde odgovornost p.o. je osebna in samostojna => temelji na osebni/individualni krivdi p.o. in ni izpeljana iz krivde njenih organov - obstajajo razlina stalia o tem, kateremu konceptu oz. modelu sledi ZOPOKD temelji odgovornosti p.o. v slovenskem pravnem redu sicer kaejo, da ne gre le za objektivno odgovornost, temve za posebno obliko odgovornosti, ki naj bi bila tako prilagojena p.o., da po eni strani je in po drugi strani ni kazenska in obratno objektivna

KAZENSKE SANKCIJE ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA

- ena bistvenih sestavin zakonskega opisa GKD je kazen

- poleg predpisanih kazni pridejo v potev tudi nekatere druge kazenske sankcije, ki se izrekajo po pravilih splonega dela KZ-1 - sistem kazenskih sankcij za pravne osebe ureja ZOPOKD

KAZENSKE SANKCIJE ZA FIZINE OSEBE

KAZNI
- fizinim osebam se v prvi vrsti za izvrena GKD izrekajo kazni, predpisane za ta dejanja v posebnem delu KZ-1 za veino teh KD je predpisana kazen zapora => razpon je odvisen od narave in tee dejanja (najnija mera je zapor do 1 leta, najvija pa zapor od 3 do 12 let - poleg zaporne kazni je za nekatera KD alternativno predpisana e denarna kazen => 228/3, 230, 231, 232, 243/4, 244/4 edino GKD, za katerega je predpisano samo denarna kazen je KD po 3. odstavku 232. lena KZ-1 (preslepitev kupcev) pri KD po 3. in 4. odstavku 245. lena KZ-1 (pranje denarja)ter za KD po 250. lenu KZ-1 (tihotapstvo) pa je denarna kazen predpisana skupaj z kaznijo zapora - pri izrekanju kazni za GKD fizinim osebam je treba tudi upotevati monosti, ki jih daje na voljo sploni del KZ-1 veina GKD je takih, da so pojmovno storjena iz koristoljubnosti zaradi pridobitve premoenjske koristi v skladu z dolobami splonega dela KZ-1 se lahko zanje izree denarna kazen kot stranska tudi, e z zakonom za posamezno KD sploh ni predpisana => 2. odstavek 45. lena KZ-1 priporoljivo je, da sodia im pogosteje uporabljajo to dolobo in s tem vsaj v praksi uveljavijo kot prevladujoo denarno kazen za ta KD

POGOJNA OBSODBA

- v RS se za KD najpogosteje izreka pogojna obsodba na zaporno kazen => 57. len KZ-1 3. odstavek => kot obveznosti, predvidene v kazenskopravnih dolobah, so miljene obveznosti, ki so nastale na drugih pravnih podrojih, kazensko pravo pa sankcionira njihove kritve

PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA

- 71. len KZ-1 - prepoved upravljanja poklica je sicer kazenska sankcija z dvema obrazoma ker storilca prizadene zaradi njegovega omejevanja pri svobodnem opravljanju dejavnosti, je podobna kazni ker pa ser kot razlog za njeno izrekanje navaja nevarnost storilca, pa kae vse znailnosti varnostnega ukrepa

KAZENSKE SANKCIJE ZA PRAVNE OSEBE

KAZNI
- ena od temeljnih razlik med fizinimi in pravnimi osebami v kazenskem pravu se kae v monosti dojemanja kazni oz. kazenske sankcije => sistem kazenskih sankcij za fizine osebe je drugaen od sankcij predvidene za pravne osebe - 12. len ZOPOKD => vrste kazni - 13. len ZOPOKD => denarna kazen ni dnevnih zneskov, ampak le doloeni zneski sploni razpon denarne kazni za pravne osebe (min 10.000 eurov, max 1,000.000 eurov oz. 200kratnik premoenjske kode ali koristi, povzroene ali pridobljene s KD) konkretna pravila glede viine denarne kazni za pravne osebe => 26. len ZOPOKD izvritev denarne kazni => enako kot pri fizinih osebah, s to izjemo, da sprememba denarne kazni v nadomestni zapor pri pravni osebi po naravi stvari ne pride v potev! - 14. len ZOPOKD => odvzem premoenja izree se NAMESTO denarne kazni pravni osebi, ki je spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje, za katero je za fizino osebo predpisana kazen zapora 5 let ali ve premoenje pravne osebe postane last Republike Slovenije za fizine osebe podobne kazni ne poznamo! - 15. len ZOPOKD => prenehanje pravne osebe

izree se NAMESTO denarne kazni, e je dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj (delinkventna korporacija) moen je soasen izrek kazni odvzema premoenja (e so izpolnjeni pogoji) za fizine osebe podobne kazni ne poznamo! moni sta dve razlagi 3. odstavka 1. kazen prenehanja p.o. pride v potev le takrat, ko obstajajo zakonski pogoji za izvedbo likvidacijskega postopka zoper p.o., ne pa tudi takrat, ko namesto oz. poleg pogojev za likvidacijo obstajajo tudi pogoji za steaj ta razlaga je neprimerna => ta omejitev ne izhaja iz splonih dolob o kazni prenehanja p.o. + povsem bi bila brezpredmetna doloba 4. odstavka 15. lena 2. sodie mora predlagati likvidacijo, etudi je znano, da ni pogojev zanjo, in vztrajati pri zaetku postopka likvidacije, saj bodo le tako lahko prile v potev dolobe ZFPPIPP

- 15.a len ZOPOKD => prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja izkljuna stranska kazen v potev pride le za doloena kazniva dejanja vsebina => prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja as trajanja => od treh let do desetih let. izvritev => naronik mora iz postopka javnega naroanja izloiti vsakega kandidata ali ponudnika, e gre za pravno osebo, ki ji je bila izreena ta stranska kazen - 15. b len ZOPOKD => prepoved trgovanja s finannimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu izkljuna stranska kazen v potev pride le za doloena kazniva dejanja vsebina => prepoved trgovanja z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali finannimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu za obdobje od enega leta do osmih let izvritev: ? - odmera kazni pravni osebi => 16. len ZOPOKD - upotevne okoliine so tea kaznivega dejanja stopnja prispevka pravne osebe h kaznivemu dejanju olajevalne in obteevalne okoliine + gospodarska mo pravne osebe

DRUGE KAZENSKE SANKCIJE

- namesto denarne kazni lahko sodie p.o. izree tudi pogojno obsodbo kot opozorilno sankcijo => 17. len ZOPOKD ...ne bo odgovorna za NOVA KAZNIVA DEJANJA... => pogojno obsodbo je mono preklicati ele, ko je p.o. v preizkusni dobi spoznana za odgovorno treh ali ve KD - 18. len ZOPOKD => varnostni ukrepi predvideni so trije => odvzem predmetov, objava sodbe in prepoved doloene gospodarske dejavnosti - odvzem predmetov se lahko p.o. izree ob upotevanju dolobe 73. lena KZ-1 - 19. len ZOPOKD => varnostni ukrep objave sodbe - 20. len ZOPOKD => varnostni ukrep prepovedi doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi podoben ukrepu prepovedi opravljanja poklica za fizino osebo

Dejansko stanje: Dravno toilstvo je zahtevalo preiskavo zoper poslovodjo gospodarske drube A d.o.o. in zoper A d.o.o. kot pravno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po prvem odstavku 241. lena KZ-1. Druba A d.o.o. je imela dva drubenika. Ko sta izvedela za odloitev dravnega toilstva, sta se odloila za prostovoljno likvidacijo drube, ki je sicer poslovala dobro. e preden je bil kazenski postopek zakljuen, je bila A d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, njena dejavnost ter vsa aktiva in pasiva pa je bila prenesena na posebej zato ustanovljen B s.p., katerega nosilec je bil eden izmed bivih drubenikov A d.o.o.. B s.p. je prevzel tudi vse zaposlene v A d.o.o., razen poslovodje. Dravni toilec je po opravljeni preiskavi vloil obtonico zoper poslovodjo in A d.o.o.. Sodie je po izvedenem dokaznem postopku poslovodjo spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja po lenu 241 /I KZ-1. Dokazni postopek je pokazal tudi, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji (formalni in materialni) za odgovornost A d.o.o. za to

kaznivo dejanje. Vpraanja: Ali lahko sodie spozna drubo A d.o.o. za odgovorno za kaznivo dejanje kljub temu, da je pred zakljukom kazenskega postopka ta druba kot pravna oseba prenehala obstajati? Kako je z izrekom sankcij v tem (zgornjem) primeru? Ali bi dravni organi v tem primeru lahko prepreili likvidacijo A d.o.o.?

ODVZEM PROTIPRAVNO PRIDOBLJENE PREMOENJSKE KORISTI

- odvzem protipravno pridobljene premoenjske koristi povzroa dve bistveni teavi premalo je kadrovskih in in procesnih monosti sledenja protipravno pridobljene premoenjske koristi zakonodajna ureditev instituta odvzema premoenjske koristi je v delu, ki uzakonja sekundarni odvzem (pride v najpogosteje potev pri GKD), nedoslena in nerazumljiva in jo zato sodia redko uporabljajo - 74. len KZ-1

ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI FIZINI OSEBI

- KZ-1 v 75. lenu uzakonja tri vrste/monosti odvzema premoenjske koristi storilcu fizini osebi 1. storilcu ali drugemu prejemniku koristi se odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoenjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega 2. e pa mu jih ni mogoe odvzeti, se mu odvzame premoenje, ki ustreza premoenjski koristi (sekundarni odvzem premoenjske koristi) 3. e storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoe odvzeti premoenjske koristi ali premoenja, ki ustreza premoenjski koristi, se mu naloi, da mora plaati denarni znesek, ki ustreza tej premoenjski koristi - viina sredstev ali vrednost premoenja, ki bo odvzeta praviloma ni sporna => e je bilo celotno storilevo premoenje pridobljeno s KD, se mora odvzeti celotno premoenje, skupaj z obrestmi, plodovi,... samo tako se lahko zagotovi, da bo storilevo premoenjsko stanje enako kot pred storitvijo KD, kar je temeljni namen tega instituta - sekundarni odvzem oz. odvzem nadomestnega premoenja v vrednosti s kaznivim dejanjem pridobljene premoenjske koristi, pa je v KZ-1 zgolj nakazan odvzeto nadomestno premoenje pa mora ustrezati viini premoenjske koristi, pridobljene s KD ali zaradi njega - sekundarni odvzem pride v potev, ko storilec ne razpolaga ve s premoenjsko koristjo, pridobljeno s KD ali zaradi njega pri sekundarnem odvzemu gre za poseg na premoenje, ki ni bilo pridobljeno s KD in ne izvira iz KD pri tem odvzemu pa ne smejo biti ogroene terjatve upnikov ter preivljanje storilca in njegove druine - v zvezi z nadomestnim odvzemom premoenjske koristi je treba biti posebej pazljiv pri uporabi dolobe ZKP o zaasnem zavarovanju zahtevka tudi zaasno zavarovanje se v prvi vrsti nanaa na premoenje, ki ustreza viini protipravno pridobljene premoenjske koristi sodie ne sme ravnati arbitrarno in storilcu onemogoiti razpolaganje s premoenjem, ki bistveno presega premoenjsko korist, pridobljeno s KD ali zaradi njega sodie lahko z zaasno odredbo preprei storilcu razpolaganje z nadomestnim premoenjem ele, ko ima dovolj dokazov, da lahko v razumnih mejah presodi viino protipravno pridobljene premoenjske koristi - nedvomno je potrebno iz odvzema nadomestnega premoenja izvzeti tisto premoenje, ki ne more biti predmet izvrbe - pri sekundarnem odvzemu je potrebno tudi paziti na terjatve morebitnih upnikov - spregled pravne osebnostni je nekaken sui generis odvzem premoenjske koristi storilcu s spregledom pravne osebnosti se zanika loenost med pravno osebo in njenimi pripadniki => to

se dosee tako, da se z zakonom, sodno ali upravno odlobo presee dejstvo, da je pravna oseba samostojni pravni subjekt, in prenese uinke prvotno na pravno osebo navezanega stanja na osebe, ki stojijo za pravo osebo drubeniki kapitalskih gospodarskih drub, ki same odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem (d.d.+k.d.d.+d.o.o.), lahko odgovarjajo za obveznosti drube e so drubo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih ali njenih upnikov e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoenjem, ali e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube, eprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam

A kot poslovodja in drubenik d.o.o. ve, da je ta d.o.o. postala nezmona plaila, pa vseeno z namenom, da bi okodoval upnike, z goljufivimi transakcijami prenese premoenje d.o.o. v svojo osebno last, pri emer upnikom povzroi ogromno premoenjsko kodo. S tem so izpolnjeni zakonski znaki KD okodovanja upnikov po 2. odstavku 227. lena KZ-1. Ko je d.o.o. v steaju, steajni upravitelj za raun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplaila iz steajne mase, zoperA-ja na sodiu uveljavlja zahtevek na plailo odkodnine, in sicer v enaki viini, kot znaa premoenjska korist, ki jo je s svojim dejanjem A pridobil. Sodie temu zahtevku ugodi in A-ju naloi plailo odkodnine v steajno maso d.o.o. Preden pa ta odloba postane pravnomona, pa sodie v kazenskem postopku, ki so ga zaradi KD sproili upniki, izda sklep o zaasnem zavarovanju zahtevka v viini protipravno pridobljene premoenjske koristi. Od tu naprej sta mogoi dve situaciji: e A nima drugega premoenja, s katerim bi poplaal terjatve upnikov oz. plaal odkodnino v steajno maso, bodo upniki oz. steajni upravitelj pred kazenskim sodiem uveljavljali dolobo 76. lena KZ-1 o varstvu okodovanca e pa ima A tudi drugo premoenje, ki ni predmet zaasnega zavarovanja, in iz tega premoenja plaa odkodnino v steajno maso, je to treba upotevati tudi v kazenskem postopku

ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI PRAVNI OSEBI

- urejena je v 77. lenu KZ-1 - kako je z odvzemom premoenjske koristi, nastale s KD, v primeru steaja p.o. => upotevajo se dolobe ZFPPIPP, ki se nanaajo na izloitvene pravice - za odvzem premoenjske koristi p.o. ni pomembno, ali je bila p.o. seznanjena s tem, da je bila premoenjska korist pridobljena s KD vpraanje seznanjenosti s KD je pomembno, ker je p.o. odgovorna za KD => eden od materialnih temeljev je podan, e p.o. pridobi protipravno premoenjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem - odvzem premoenjske koristi p.o. ni ovira za izrek kazni odvzema premoenja e se p.o. kot kazen izree odvzem celotnega premoenja, potem 77. len KZ-1 ne pride v potev, saj p.o. ne razpolaga ve s protipravno pridobljeno premoenjsko koristjo

V. OBJEKTI VARSTVA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA

- definicija o gospodarskem kazenskem pravu kot pravu, ki preuuje KD, storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, je zelo iroka => postaviti se morajo ustrezna merila za klasifikacijo GKD to so objekti kazenskopravnega varstva - pravne vrednote => najvije drubene vrednote, ki jim pravo priznava naelno vrednost in jim zato daje prednost oz. jim zagotavlja varnost - pravne dobrine => so namenjene zadovoljitvi lovekovih potreb in so prav tako varovane s pravnim redom gledano s kazenskopravnega stalia je pravna vrednota GENERALNI OBJEKT VARSTVA, ki je za doloeno drubo in dravo izjemnega pomena, pravna dobrina pa je konkretneje doloen oz. posebni objekt varstva, ki je pomemben zlasti z vidika posameznika posamezna pravna vrednota navadno zajema ve pravnih dobrin, ki pomenijo konkretizacijo pravne vrednote

PRAVNO ZAVAROVANJE VREDNOTE V NAEM SISTEMU

- predmet varstva GKD so vrednote in dobrine, ki temeljijo na gospodarskem pravu - vrednote in dobrine je mogoe izpeljati iz ustavne dolobe o svobodi gospodarske pobude => to pomeni ta temeljijo na vladavini prava - kot sploni/generalni objekt kazenskopravnega varstva v okviru KD zoper gospodarstvo se pogosto navaja GOSPODARSTVO oz. GOSPODARSKI SISTEM - gospodarstvo je mogoe opredeliti kot celoto vseh smotrnih dejavnosti za nartno pridobivanje dobrin za zadovoljevanje lovekovih potreb - vendar pa je gospodarstvo v tem obsegu seveda preiroko, da bi ga lahko teli za neposredni objekt kazenskopravnega varstva - gospodarstvo kot objekt kazenskopravnega varstva je treba razumeti tako, da ta pojem predstavlja krovni izraz za skupnost vrednot in dobrin in ire sfere gospodarstva => razlenimo jih lahko na gospodarsko poslovanje => skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresniuje svojo osnovno funkcijo, in sicer opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu v prvi vrsti je gospodarsko poslovanje predmet urejanja gospodarskega pogodbenega prava => doloa meje dovoljenega ravnanja (moralo, vestnost in potenje ter dobre poslovne obiaje) odnose med gospodarskimi subjekti => zajemajo trna razmerja trno pravo je skupek pravnih pravil, ki neposredno urejajo trg kot ekonomski prostor, v katerem nastopajo tevilne osebe v tevilnih vlogah trno pravo ne ureja vseh pravnih razmerjih na trgu => ureja tono doloen krog drubenih razmerjih in zagotavlja varstvo dobrin, kot so lovekova gospodarska svoboda, zadovoljevanje lovekovih gospodarskih potreb in neovirano delovanje trga odnose v gospodarskem subjektu => obsegajo poklicno etiko oseb znotraj gospodarskega subjekta

ANALIZA SISTEMA PRAVNO ZAVAROVANIH VREDNOT IN DOBRIN, KI SO (P)OKODOVANE Z DEJANJI IZ SFERE GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- sistem pravno zavarovanih dobrin s podroja gospodarstva je lasten vsaki dravi posebej => gospodarski sistemi razlinih drav zasledujejo razline cilje - pravne dobrine, ki jih prizadeva posamezno KD, so razvidne iz opisa KD (pravne vrednote so opredeljene na sploni ravni kaznivo dejanje zloraba monopolnega poloaja 225. len KZ-1 lani steaj 226. len KZ-1 pravno zavarovana vrednota - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje pravno zavarovana dobrina - lojalna konkurenca - upnike terjatve - steajna masa - naelo zaupanja v poslovnem prometu - naelo enakega obravnavanja upnikov - naelo zaupanja v poslovnem prometu

okodovanje upnikov 227. len KZ-1 poslovna goljufija 228. len KZ-1 goljufije na kodo Evropskih skupnosti 229. len KZ-1 preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti 230. len KZ-1 preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji 231. len KZ-1

- odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje

- kreditni promet - lojalna konkurenca - trg kapitala - trg vrednostnih papirjev - trg drugih finannih instrumentov - naelo zaupanja

- gospodarsko poslovanje

preslepitev kupcev 232. len KZ-1 neupraviena uporaba tuje oznake ali modela 233. len KZ-1 neupraviena uporaba tujega izuma ali topografije 234. len KZ-1

- odnosi med gospod. subjekti - odnosi med gospod. subjekti

- varstvo potronikov - lojalna konkurenca - pravica do imena - industrijska lastnina - industrijska lastnina - nova rastlinska sorta, zavarovana z lahtniteljsko pravico - poslovni promet - nadzor v gospodarstvu - naelo zaupanja - lojalna konkurenca - premoenje gospod. subjekta

- odnosi med gospod. subjekti

ponareditev ali unienje poslovnih - gospodarsko poslovanje listin 235. len KZ-1 izdaja in neupraviena pridobitev poslovne skrivnosti 236. len KZ-1 vdor v poslovni informacijski sitem 237. len KZ-1 zloraba notranje informacije 238. len KZ-1 zloraba trga finannih instrumentov 239. len KZ-1 zloraba poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. len KZ-1 nedovoljeno sprejemanje daril 241. len KZ-1 nedovoljeno dajanje daril 242. len KZ-1 ponarejanje denarja 243. len KZ-1 ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev 244. len KZ-1 pranje denarja 245. len KZ-1 izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice 246. len KZ-1 uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice 247. len KZ-1 izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje 248. len KZ-1 davna zatajitev 249. len KZ-1 tihotapstvo - odnosi v gospod. subjektu - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje - gospodarsko poslovanje

- trg kapitala - trg vrednostnih papirjev - trg finannih instrumentov

- gospodarsko poslovanje

- naelo vestnosti in potenja pri gospodarskem poslovanju - naelo dobre vere in potenja pri gospodarskem poslovanju - lojalna konkurenca - naelo enakosti pri gospodarskem poslovanju - lojalna konurenca - valuta - vrednotnice - vrednostni papirji - trg kapitala - prepreitev vdora umazanega denarja v finanne in gospodarske tokove - premoenje fizinih oseb in gospodarskih subjektov - premoenje fizinih oseb in gospodarskih subjektov valuta vrednotnice vrednostni papirji trg kapitala

- gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje

- finanni sistem drave - gospodarsko poslovanje

- ni mogoe doloiti

- plailni promet med fizinimi osebami - plailni promet med fizinimi osebami - finanni sistem drave - gospodarsko poslovanje

- davni sistem drave - carinski sistem drave

- proraunska sredstva - blagovni promet - proraunska sredstva

- glede na pravno zavarovane vrednote in dobrine, ki temeljijo na naelu zaupanja v gospodarstvu, lahko ista gospodarska kazniva dejanja razdelimo na tista, ki itijo gospodarsko poslovanje (zavarovane dobrine: naelo vestnosti in potenja, naelo enakosti, upnike terjatve, zaupanje v poslovni promet, nadzor v gospodarskem poslovanju, kreditni promet, trg kapitala) itijo odnose med gospodarskimi subjekti (zavarovane dobrine: lojalna konkurenca, enako obravnavanje upnikov, steajna masa, varstvo potronikov, industrijska lastnina) in itijo odnose v gospodarskem subjektu (zavarovane dobrine: premoenje gospodarskega subjekta, poslovna skrivnost)

VI. GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V POSEBNEM DELU KAZENSKEGA ZAKONIKA

MALO NA SPLONO
DELICTA PROPRIA
- v opisih vseh KD v 24. poglavju KZ-1 je za storilca uporabljena oznaba kdor => opis posameznega kaznivega dejanja pa je z dodajanjem posebnih osebnih ali pravnih lastnosti storilca najvekrat sestavljen tako, da vsebinsko pomeni doloitev delicta propria

KAZENSKA ODGOVORNOST
- kazenska odgovornost krivda => kazenska odgovornost je iri pojem, ki ga sestavljajo storitev KD ugotovljena krivda veljavna kaznivost (pomeni, da zakon ne izkljui kaznovanja) - dejstvo, da je nekdo izpolnil zakonske znake KD, za obsodilno sodbo in za izrek kazni ni dovolj => pogoj za uporabo kazni je, da se ugotovi storileva kazenska odgovornost - KZ-1 - pritevnost se nanaa na doloene storileve psihine lastnosti - v KZ-1 je opredeljena negacija pritevnosti nepritevnost, ki izkljuuje krivdo => 29. len KZ-1 kot bioloki razlog nepritevnosti se navajajo le duevne motnje in duevna nerazvitost kot nenormalna duevna stanja pritevnost je v kazenskem postopku domneva => ugotavljanje pritevnosti se zane ele, ko se pojavi dvom o storilevi pritevnosti v asu izvritve KD - krivda predstavlja storilev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kril - v naem pravnem sistemu je uveljavljeno normativno-psiholoko pojmovanje krivde => krivda je negativna vrednostna sodba o storilevem dejanju in hkrati oitek storilcu, da ni ravnal skladno s pravom, eprav bi to moral in mogel storiti - 24. len KZ-1 ta doloba uvaja jasno loevanje med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde => kazenska odgovornost se dokonno izrazi z izrekom zakonite kazenske sankcije, kar lahko temelji samo na prej izreeni krivdi - loimo dve vrsti krivde => naklep in malomarnost NAKLEP - 25. len KZ-1 - loimo direktni in eventualni naklep z direktnim naklepom ravna storilec, ki ve kaj dela in to tudi hoe z eventualnim naklepom ravna storilec, ki se zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa privoli v to posledico MALOMARNOST - 26. len KZ-1 - spremenjen koncept => malomarnost se po novem vee na storilevo ravnanje in ne na

prepovedano posledico! ne gre za odnos storilca do posledice, ampak za odnos do nevarnosti - 26/I: nova definicija malomarnosti

Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, e storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliinah in osebnih lastnostih mora in je zmoen kaj storiti ali opustiti.
- 26/II: kriterij za loevanje malomarnosti od eventualnega naklepa

Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne.
- 26/III: kriterij za loevanje malomarnosti od nesrenega nakljuja

Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja.
- PAZI => nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku e vedno opredeljuje storilev odnos do posledice in ne do ravnanja!! - temeljna vrsta krivde, ki pride v potev praviloma pri vseh KD, je naklep - kaznivost malomarnosti => 27. len KZ-1 pri KD zoper gospodarstvo se lahko storilca kaznuje za KD, storjena iz malomarnosti le pri KD izdaje in neupraviene pridobitve poslovne skrivnosti po 236. lenu KZ-1 - malomarnostna KD so tista, pri katerih naklepna izvritev po sami naravi stvari ni mogoa => dejanja so v temeljni obliki izvrena le iz malomarnosti nobeno KD iz 24. poglavja nima narave malomarnostnega KD - poleg naklepa oz. malomarnosti je potrebna tudi zavest o nasprotnosti pravu (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal stari KZ) ugotovi se, ali se je storilec zavedal protipravnosti svojega dejanja in ali se je zavedal dejstva. da je dejanje, ki ga izvruje, opredeljeno kot KD - pojma kazenske odgovornosti in krivde sta povezana izkljuno s fizinimi osebami kot storilci KD - pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive => pod doloenimi pogoji so lahko spoznane odgovorne za KD

TEORIJA STEKA KAZNIVIH DEJANJ

- z besedno zvezo stek KD oznaujemo primere, ko posamezna oseba izpolni zakonske znake dveh ali ve KD, za katera se ji sodi hkrati - loimo med idealnim in realnim stekom ter med pravim in navideznim stekom KD - o idealnem steku govorimo, kadar storilec z enim dejanjem, ki je zasnovano v enem voljnem elementu in ki v naravnem in/ali pravnem smislu pomeni samo izvritev, izpolni zakonske znake dveh ali ve KD => to pomeni, da storilec z enim ravnanjem povzroi zakonske znake dveh ali ve prepovedanih posledic - o realem steku KD pa govorimo, kadar storilec loeno, z dvema ali ve izvritvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali ve KD - v primeru pravega idealnega ali realnega steka pridejo v potev posebna pravila za odmero kazni, ki so opredeljena v 53. lenu KZ-1 ta len se uporabi le, e se storilcu za vsa storjena dejanja sodi hkrati za storilca, ki je storil dve ali ve KD, pa se mu sodi za vsako dejanje posebej, se glede odmere kazni smiselno uporabita 54. in 55. len KZ-1

Primer 1 B kot direktor gospodarske drube A, d.o.o. v imenu te drube predloi banki neresnine podatke o premoenjskem stanju drube, in sicer v obliki ponarejene bilance stanja, ki je izkazovala visok dobiek drube v preteklem poslovnem letu. Druba A pa je dejansko poslovala s precejnjo izgubo. Direktor je tevilke v izpisu bilance stanja, ki mu ga je predloilo raunovodstvo, sam predrugail s pomojo pisalnega stroja. Banka je na podlagi teh podatkov drubi odobrila visoko posojilo, do katerega glede na svoje premoenjsko stanje druba ne bi bila upraviena. V tem primeru gre za pravi realni stek KD preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 1. odstavku 230. lena KZ-1 ter KD ponareditve ali unienja poslovnih listin po 1. odstavku 235. lena KZ-1.

Za obe kaznivi dejanju je lahko odgovorna tudi pravna oseba. ZOPOKD ne vsebuje pravil za odmero kazni v primeru steka kaznivih dejanj, zato je v tem primeru potrebno tudi za odmero kazni pravni osebi smiselno uporabiti dolobe 53. lena KZ-1. POZOR! e v tem primeru druba A ne bi mogla vraati posojila in bi banki s tem nastala premoenjska koda, bi lo za KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1.
- stek KD je samo navidezen, kadar se eno ali ve storilevih ravnanj lahko subsumira pod dva ali ve zakonskih opisov KD, vendar pride v potev le en zakonski opis KD, ki izkljuuje uporabo drugih zakonskih opisov oziroma lenov => v takem primeru torej steka ni, ampak gre le za eno KD - navideznost idealnega steka lahko povzroijo trije odnosi specialnost, subsidiarnost in konsumpcija ODNOS SPECIALNOSTI => specialni zakonski opis vsebuje elemente splonega zakonskega opisa, vendar je v specialnem zakonskem opisu eden ali ve zakonskih znakov postavljenih oje ali pa ta opis vsebuje e kakne druge elemente, ki specifirajo KD ODNOS SUBSIDIARNOSTI => pravilo lex primaria derogat legi subsidiariae pove, da se vedno, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo primarne norme, uporabi ta, medtem, ko pride subsidiarna norma v potev samo, e niso izpolnjeni pogoji za uporabo primarne ODNOS KONSUMPCIJE => pomeni, da je kriminalna koliina enega KD zajeta s kriminalno koliino drugega (glavnega) KD oziroma je s to kriminalno koliino tako stopljena, da v primerjavi z njo izgubi samostojnost

Primer 2 Gospodarska druba A, d.d. je pripravljala reklamno kampanjo za promocijo svojega novega kozmetinega izdelka. Teden dni pred zaetkom reklamne kampanje je konkurenna druba B, d.d., zaela iroko zastavljeno reklamno akcijo za istovrsten izdelek s podobnim imenom. Reklamna akcija drube B je bila v bistvenih tokah ista kot tista, ki jo je pripravljala druba A. Druba A je imela zaradi tega veliko premoenjsko kodo. Ob tem dogajanju so v drubi A postali pozorni na dejstvo, da so imeli v zadnjem letu precej teav z informacijskih sistemom, v delovanju katerega so se obasno pojavljale sumljive motnje. Uprava drube A je o tem obvestila policijo in dravno toilstvo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v zadnjih 12 mesecih s pomojo zapletenih programskih operacij vekrat vdrto v informacijski sistem drube A, pri emer so bili iz tega sistema kopirani podatki o novem produktu in o reklamni kampanji zanj. Organom pregona je na podlagi protokola IP uspelo ugotoviti, da so se vdori izvajali prek raunalnika, ki je bil lociran v eni od pisarn v drubi B, domnevni storilec pa naj bi bil sistemski administrator C, ki je bil v drubi B zaposlen. S tem KD so bili hkrati izpolnjeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj napada na informacijski sistem po 3. v zvezi s 1. odstavkom 221. lena KZ-1 ter vdora v poslovni informacijski sistem po 2. v zvezi s 1. odstavkom 237. lena KZ-1. Ker je KD vdora v poslovni informacijski sistem v primerjavi s KD napada na informacijski sistem lex specialis je stek med KD navidezen. Primer 3 B je kot direktor gospodarske drube A, d.o.o., z namenom, da obveznosti te drube do upnikov ne bi bile poplaane, glavnemu raunovodji naroil, naj vpisuje v poslovne knjige napane podatke in jih vodi tako, da iz njih ne bo mogoe ugotoviti dejanskega premoenjskega stanja drube A. Glavni raunovodja je to tudi storil in s tem navidezno poslabal premoenjsko stanje drube A kot dolnika, zato druba ni poravnala svojih obveznosti do upnikov in je bil zaradi tega na predlog upnikov zaet steajni postopek. Izpolnjeni so bili znaki dveh KD lanega steaja po 3. toki prvega odstavka 226. lena KZ-1 ter ponareditve ali unienja poslovnih listin po 1. odstavku 235. lena KZ-1. Primerjava obeh KD pokae, da je ponareditev listin zajeta oz. konzumirana v v KD lanega steaja, zato je stek med tema dvema KD zgolj navidezen in se storilca obravnava po 226. lenu KZ-1.
- dejavniki, ki povzroijo navideznost realnega steka nekaznivo predhodno ravnanje nekaznivo naknadno ravnanje => storilec z novim KD uresnii namen, ki ga je imel z izvritvijo prvotnega KD, pri emer z naknadnim dejanjem ne sme biti ogroena druga pravna vrednota/dobrina kot s prvotnim dejanjem sestavljeno kaznivo dejanje => opis doloenega KD je sestavljen iz opisov dveh ali ve drugih, sicer samostojnih KD (med istimi GKD tega primera ni) kolektivno kaznivo dejanje => gre za doloanje izvritvenih nainov KD z uporabo nedovrnih glagolov (kdor razpeava, kdor se ukvarja,...) => v teh primerih serijska protipravna dejavnost pomeni eno KD po volji zakona - nadaljevano KD je poseben primer navideznega steka => 54. len KZ-1

RAZDELAVA OSNOVNIH PODATKOV O KAZNIVEM DEJANJU

- osnovni podatki o KD so vrsta KD glede na storilca oblike KD izvritveni nain vrsta in oblika krivde morebitne blanketne napotitve predpisane kazni - vrsta KD glede na storilca => glede na to, kdo je lahko storilec KD, jih delimo na splona in posebna KD splona kazniva dejanja lahko izvrijo VSE osebe, ki so lahko subjekti kazenskega prava => ta kazniva dejanja prepoznamo po tem, da zakonski opis za oznabo storilca uporablja besedo KDOR pri posebnih kaznivih dejanjih je z dodajanjem posebnih osebnih ali pravnih lastnosti storilca krog monih storilcev zooan, si sicer tako da zakon nateje (taksativno) mone storilce kaznivega dejanja, ali da je iz opisa KD razvidno, da ga lahko izvri le omejen krog oseb - posebna KD delimo na prava delicta propria in neprava delicta propria prava delicta propria => lastnost storilca je samostojen zakonski znak KD, kar pomeni, da vpliva na obstoj KD; osebe, ki nimajo zahtevanih lastnosti, ne morejo biti storilci teh KD neprava delicta propria so dejanja, ki so v temeljni obliki opredeljena kot splona KD, njihova izvritev s strani oseb s posebnimi lastnostmi pa je opredeljena kot kvalifikatorna - pravne osebe v naem pravnem sistemu ne morejo biti storilci KD, ampak so lahko za nekatera KD le odgovorne poleg storilca - oblike kaznivega dejanja => temeljna, kvalificirana in privilegirano KD + delictum sui generis temeljne oblike posameznega KD so navadno vsebovane v prvem odstavku lena => zajemajo najbolj pogoste, tipine in povprene primere tega KD privilegirane oblike KD => obsegajo vse zakonske znake temeljnega KD in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih laje in je zato zanj zagroena tudi mileja kazen kvalificirane oblike KD => obsegajo vse zakonske znake temeljnega KD in e enega ali ve znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih teje in je zato zanj zagroena tudi stroja kazen (pri kvalificiranem KD mora biti podan storilev naklep do vseh znakov KD!!!) delictum sui generis => dejanje, pri katerem je eden ali ve zakonskih znakov glede na temeljno obliko KD doloenih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugano naravo ali pomen - kvalificirano KD kaznivo dejanje, kvalificirana s hujo posledico kaznivo dejanje, kvalificirano s hujo posledico je podano, kadar iz nekega temeljnega KD nastane zgolj teja/huja posledica, za katero zakon predpisuje strojo kazen, pri emer ta huja posledica ni zajeta v storilevem naklepu 28. len KZ-1 za odgovornost za hujo posledico morajo biti izpolnjeni trije pogoji => izkljuitev naklepa glede huje posledice + vzrone zveza med storilevim ravnanjem, prvo posledico in hujo posledico + ugotovljena malomarnost glede huje posledica - izvritveni nain => glej str. 16 - vrsta in oblika krivde => glej str. 34 - morebitne blanketne napotitve => blanketni opis je posebne vrste opis KD pri njem blanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa KD, ampak se glede njegovega dela sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega podroja, s katero se ustrezno dopolni - predpisane kazni => kazen oz. sankcija je temeljna sestavina kazenskopravne norme posebnega dela

ANALIZA ISTIH GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ

- v naem pravnem sistemu je mogoe GKD deliti na insolvenna kazniva dejanja

kazniva dejanja s podroja varstva konkurence kazniva dejanja s podorja varstva industrijske lastnine kazniva dejanja, povezana z vrednostnimi papirji zloraba poloaja ali pravic (kot lex generalis) ostala ista GKD

INSOLVENNA KAZNIVA DEJANJA

- insolvenno pravo = celota pravnih pravil, ki urejajo vsebino pravnih razmerij, ki nastanejo, ko dolnik zaide v finanne teave in je zato bodisi ogroena njegova dolgorona plailna sposobnost bodisi je e postal plailno neposoben - temelj insolvennega prava je Zakon o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - postopki zaradi insolventnosti so => postopek prisilne poravnave in steajni postopki steajni postopki so => steajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega steaja in postopek steaja zapuine - insolventnost je poloaj, ki nastane, e dolnik v daljem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdoju, ali postane dolgorono plailno nesposoben - insolvenna KD so tista, ki so povezana s protipravnim ustvarjanjem ali vzdrevanjem plailne nesposobnosti gospod. subjekta - v to skupino lahko uvrstimo KD lanega steaja po 226. lenu KZ-1 KD okodovanja upnikov po 227. lenu KZ-1

KAZNIVO DEJANJE LANEGA STEAJA (226. LEN KZ-1)

- zdruuje dve kaznivi dejanji iz starega KZ => lani steaj + povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem vrsta KD glede na storilca - kdor => de iure to pomeni, da je lani steaj splono KD, katerega storilec je lahko vsaka oseba, ki je lahko subjekt kazenskega prava de facto je treba izhajati iz dejstva, da je krog steajnih dolnikov omejen => ZFPPIPP doloa, da je steajni postopek dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, e ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugae doloeno ( osebni steajni postopek in postopek steaja zapuine) tako bodo storilci tega KD najpogosteje osebe, ki zasedajo v pravnih osebah take poloaje, da so pristojne za izraanje volje p.o. o razpolaganju s premoenjem p.o. - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 3. odstavek => huja posledica velika premoenjska koda izvritveni naini A/ navidezno ali dejansko poslabanje premoenjskega stanja storilca ali drugega dolnika tako da (226/I) - storilec premoenje ali njegov del, ki sodi v steajno maso, navidezno proda, brezplano odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali unii; - storilec sklene lano pogodbo o dolgu ali prizna neresnine terjatve; - storilec prikrije, unii, predrugai ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoenjskega stanja vsi trije izvritveni naini kaejo, da gre za komisivno KD B/ storilec sebe ali drugega spravi v poloaj plailno nesposobnega tako da (226/II): - nesmotrno troi sredstva - se ezmerno zadoluje, - pravoasno ne izterja dolgov, - sklepa kodljive pogodbe, - neodplano ali navidezno prenaa premoenje na druge osebe ali - na drug nain zmanjuje vrednost svojega premoenja ali premoenja oz. podjetja, ki ga upravlja praviloma gre tudi po tem odstavku za storitveno KD, vendar pri izvritvenemu nainu iz 6. toke ne moremo opustiti tudi opustitvenega naina

- posledica => povzroitev steaja ali izbrisa gospodarske drube iz SR ex offo brez likvidacije vrsta in oblika krivde - direktni naklep / namerni delikt A/ namen, da obveznosti ne bi bile plaane (226/I) gre za namerni delikt => storilec mora delovati z namenom, da obveznosti ne bi bile plaane po sami naravi stvari pa je steaj lahko zajet v storilevi krivdi storilev namen je de facto mogoe razumeti kot namen generalno okodovati upnike, hkrati pa sebi ali komu drugemu pridobiti premoenjsko korist B/ namen okodovati upnike (226/II) storilev namen mora obsegati zavest, da on sam ali kdo drug kot planik ni zmoen plaila, ter posamezni izvritveni nain ni potrebno, da bi bili s storilevim naklepom zajeti tudi dejstvi nastanka steaja ter velike premoenjske kode za upnike morebitne blanketne norme - presojanje lanega steaja oziroma pogojev za ex offo izbris iz sodnega registra temelji na pravilih steajnega prava (ZFPPIPP, ZZavar, ZZ, Zban ipd.) predpisane kazni - za to KD je po prvem in drugem odstavku za fizine osebe predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do petih let e pa nastane velika premoenjska koda, pa se storilec kaznuje z zaporom od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - naziv tega kaznivega dejanja je varljiv => steaj, ki ga povzroi storilec z natetimi izvritvenimi ravnanji ni laen forumulacija lani steaj ponazarja zgolj dejstvo, da storilec z doloenim protipravnim namenom in z doloenimi izvritvenimi ravnanji bodisi umetno, navzven, bodisi v nasprotju z realnim stanjem vzpostavi vsaj enega od dveh steajnih razlogov, ki jih doloa ZPPSL - to KD je dokonano, ko steajni senat izda sklep o zaetku steajnega postopka oz. ko je oklic o zaetku steajnega postopka nabit na oglasno desko sodia zgolj uvedba steajnega postopka z vloitvijo pisnega predloga za zaetek tega postopka, ne zadostuje za dokonanje tega KD => KZ-1 doloa, da storilec s svojim pripravnim ravnanjem povzroi steaj - besedna zveza in s tem povzroi steaj zahteva nujno ugotovitev vzrone zveze med konkretnim poslabanjem premoenjskega stanja in steajem e se ugotovi, da steaj ni posledica storilevega ravnanja in je steajni razlog nastal zaradi kakih drugih okoliin, KD ni podano odgovornost pravne osebe - odgovornost gospodarske drube za KD lanega steaja je vezano na njeno okorianje s KD ali na dolozno ali malomarno ravnanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - pri osebnih drubah (d.n.o., k.d.) so glede KD lanega steaja kot morebitni storilci v prvi vrsti izpostavljeni osebno odgovorni drubeniki v primeru d.n.o. je realneje priakovati, da se bodo za KD lanega steaja odloili vsi drubeniki hkrati ali pa bodo pri tem vsaj sodelovali k.d. lahko spravi v steaj komplementar, pri tem pa mu morajo do neke mere pomagati komanditisti - pri kapitalskih drubah pa je doloitev storilca KD odvisna od organizacijske sheme posamezne gospodarske drube - formalni pogoj za odgovornost p.o. => v zvezi s tem KD je mogoe ugotoviti, da izvritvena ravnanja tega KD storilci lahko storijo samo v imenu drube, morda e na njen raun, zagotovo pa ne v njeno korist gospodarska druba po izvedenem steajnem postopku namre preneha obstajati => od tega ne

more imeti nobenih koristi - lahko pride do situacije, ko je KD lanega steaja storjeno v imenu ene gospodarske drube, ki med steajem preneha, ter na raun oz. v korist druge gospod. drube, ki je hkrati pravna naslednica drube, ki je prenehala tej drugi drubi se lahko izreejo sankcije za lani steaj, za katerega je sicer odgovorna prva druba

OKODOVANJE UPNIKOV (227. LEN KZ-1)

vrsta KD glede na storilca - glede na opredelitev storilca je to splono KD => KZ-1 v prvem in drugem odstavku storilca oznauje z besedo kdor iz prvega odstavka izhaja, da lahko to stori samo oseba pri opravljanju gospodarske dejavnosti => oseba, ki ima v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko odloa o izplailu oz. poplailu dolga (lahko sprejema odloitve o ravnanju s premoenjem oz. sredstvi dolnika, ki je postal nezmoen plaila) pri opredelitvi storilca v drugem odstavku pa ni izrecno navedeno, da je lahko dejanje izvreno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => po tem odstavku lahko stori to dejanje vsaka oseba, ki je subjekt kazenskega prava (prednost se da jezikovni razlagi) e bi zakonodajalec elel omejiti krog potencialnih storilcev tega dejanja na subjekte iz gospodarstva, bi tudi v tem primeru moral doloiti, da se kaznuje kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti... dejanje iz drugega odstavka je ire glede monega kroga storilcev gre za kompleksno GKD - za to KD je lahko odgovorna tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblih tega KD - to KD je mogoe teti kot lex specialis v razmerju do KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1 izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini (ob predpogoju zavesti, da je storilec sam ali kdo drug postal nezmoen za plailo) so - izplailo dolga iz zadolenega premoenja z namenom spraviti doloenega upnika v ugodneji poloaj ali kakno drugano ravnanje za dosego istega namena (1. odstavek), - priznanje neresnine terjatve z namenom izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek); - sestava lane pogodbe z namenom izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek) - drugo goljufivo dejanje za dosego namena izigranja in okodovanja upnikov (2. odstavek) to KD je v splonem doloeno kot storitveno/komisivno KD krog izvritvenih ravnanj pa tako po prvem kot drugem odstavku ni sklenjen => v obeh primerih je predvidena monost uporabe analogije intra legem drugano ravnanje, drugano goljufivo ravnanje - posledica => velika premoenjska koda (drugim) upnikom vrsta in oblika krivde - to je naklepno KD - glede na to, da mora storilec vedeti, da je sam ali kdo drug kot dolnik postal nezmoen plaila, in namenoma spraviti kaknega upnika v ugodneji poloaj oz. namenoma izigrati in okodovati upnike, je mogoe trditi, da je edina mona oblika krivde direktni naklep/namerni delikt v tem naklepu mora biti poleg posameznega izvritvenega naina zajeta povzroitev velike premoenjske kode upnikom morebitne blanketne napotitve - neposrednih blanketnih napotitev ni, razlaga zakonskega znaka postal nezmoen plaila pa terja poznavanje doloil ZFPPIPP predpisane kazni - za KD okodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana zaporna kazen do petih let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja

e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

nekateri vidiki zakonskega opisa - KD okodovanja upnikov lahko uvrstimo med insolvenna KD, ker je lahko storjeno v okviru gospodarskega subjekta, ki je postal nezmoen plaila, torej nelikviden => kratkorono plailno nesposoben insolventen => dolgorono plailno nesposoben, ali celo prezadolen => skrajni finanni poloaj dolgorone plailne nesposobnosti - uvrstitev med insolvenna KD je zgolj pogojna, ker to KD ni povezano z ustvarjanjem ali vzdrevanjem plailne nesposobnosti KD okodovanja upnikov je namre povezano s kritvijo doloenih pravil, ki subjekte zavezujejo h enakopravnemu obravnavanju upnikov - KD okodovanja upnikov po prvem odstavku pomeni kritev dolnosti enakega obravnavanja upnikov => doloilo o obveznosti enakega obravnavanja upnikov vsebuje ZFPPIPP - ali je to KD lahko storjeno v asu, ko je nad dolnikom e zaet steajni postopek da, vendar gre v tem primeru za drugaen krog monih storilcev ko je nad dolnikom e zaet steajni postopek, vodilne osebe v tem toniku dejansko nimajo ve monosti dajati prednosti posameznim upnikom => to lahko stori steajni upravitelj (tudi dejavnost steajnega upravitelja je mogoe teti kot v sklop opravljanja gospodarske dejavnosti) - najpogosteje pa bo do tega KD prilo v fazi pred uvedbo steajnega postopka, izvrile pa ga bodo osebe, ki imajo v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko odloajo o izplailu oz. poplailu dolga (lahko sprejemajo odloitve o ravnanju s premoenjem oz. sredstvi dolnika, ki je postal nezmoen plaila) - v kazenskem pravu ni vano, ali okorieni upnik ve ali bi moral vedeti za dolnikovo slabo ekonomsko stane => storilec mora vedeti, da je sam ali kdo drug kot planik postal nezmoen plaila + naklepno dajati prednost enemu od upnikov + se zavedati, da bo z njegovim ravnanjem ostalim upnikom povzroena velika premoenjska koda

A, ki je bil zaposlen kot natakar in je prejemal meseno plao 700 EUR neto, si je nenehno sposojal veje koliine denarja od znancev. Poleg tega je imel odprt TRR na treh razlinih bankah, povsod je koristil limit in maksimalne kratkorone kredite. Denar je zapravljal v igralnicah. Dejstvo, da je do vratu zadolen na razlinih koncih, je skrbno prikrival in posojilodajalcu ob vsakem novem posojilu zagotavljal, da potrebuje denar za plailo davka na dediino, ki jo je dobil po teti iz tujine. eprav je vedel, da posojil s svojimi rednimi dohodki ne bo mogel vrniti in da nima dovolj premoenja za poplailo dolgov, teto v tujini pa si je izmislil, je najemal posojila vse dotlej, dokler ni njegov dolg pri enajstih fizinih osebah in treh bankah dosegel 60.000 . Vpraanje: ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje okodovanja upnikov?

KAZNIVA DEJANJA S PODROJA VARSTVA KONKURENCE

- v okviru konkurennega prava sta se v evropski pravni tradiciji izoblikovali dve podroji => pravo, ki prepoveduje nelojalno konkurenco & pravo, ki prepoveduje ali ureja omejevanje konkurence - konkurenno pravo ima svoj temelj v 74. lenu URS => prepovedana so dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco - temeljna pravna vira, ki urejata konkurenno pravo v Sloveniji sta Zakon o prepreevanju omejevanja konkurence Zakon o varstvu konkurence - varovani objekti konkurennega prava so konkurenti med seboj drugi trni udeleenci, zlasti potroniki - lojalna konkurenca je dejanje ali sklop dejanj pri nastopanju na trgu, ki so v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerimi se drugim udeleencem na trgu ne povzroa niti ne utegne povzroiti koda - KD s podroja varstva konkurence so zloraba monopolnega poloaja preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti

preslepitev kupcev izdaja in neupraviena pridobitev poslovne skrivnosti

ZLORABA MONOPOLNEGA POLOAJA (225. LEN KZ-1)

vrsta KD glede na storilca - KD je doloeno kot splono KD => zakonski opis se zane z besedo kdor iz celotnega opisa KD pa je mogoe razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pri tem zasedajo takne poloaje, da lahko sklepajo takne sporazume - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini => ravnanje v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, in sicer: - kritev prepovedi omejevalnih sporazumov med podjetji - zloraba prevladujoega poloaja enega ali ve podjetij - ustvarjanje prepovedane koncentracije podjetij alternativno doloeni izvritveni naini => gre za storitveno KD - posledice - prepreena ali pomembno ovirana ali izkrivljena konkurenca v RS ali na trgu EU ali njegovem pomembnem delu; ali - pomemben vpliv na trgovino med dravami lanicami EU vrsta in oblika krivde - KD je opredeljeno kot izkljuno naklepno dejanje => podan mora biti direktni naklep direktni naklep mora obsegati izvritveni nain - velika premoenjska koda za udeleeno podjetje ali drugo podjetje pri tem KD predstavlja objektivni pogoj kaznivosti => ni treba, da je zajeta v storilevem naklepu morebitne blanketne napotitve - za pravilno razumevanje izvritvenih nainov je treba poznati dolobe ZPOmK-1 prepovedani omejevalni sporazumi => prepovedani in nini so sporazumi, katerih cilj ali uinek je prepreevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije; zlasti je prepovedano neposredno ali posredno doloati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnini napredek ali nalobe doloati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo e dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje niso povezane s predmetom te pogodbe razdeliti trg ali vire nabave med udeleenci zloraba prevladujoega poloaja => zlorabo prevladujoega poloaja pomenijo zlasti posredno ali neposredno doloanje nepotenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepotenih poslovnih pogojev omejevanje proizvodnje, trgov ali tehninega napredka v kodo potronikov uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje niso povezane s predmetom teh pogodb prepovedana koncentracija podjetij => za koncentracijo gre pri trajnejih spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer pri zdruitvi dveh ali ve predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali kadar ena ali ve fizinih oseb, ki e obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali ve podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoenja, s pogodbo ali kako drugae pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali ve podjetij ali kadar dve ali ve neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljim trajanjem predpisane kazni - za to KD je za fizino osebo predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do 5 let

- pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - problem => (pre)iroki pojmi razmerje oz. razmejevanje s prekrki zoper konkurenco

malce za razmislek: Ali je lahko storilec tega kaznivega dejanja samostojni podjetnik? PRESLEPITEV PRI PRIDOBITVI POSOJILA ALI UGODNOSTI (230. LEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD je doloeno kot splono KD, ampak glede na to, da je kazniva le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti za opravljanje gospodarske dejavnosti, pa lahko to KD de facto storijo le osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ali sodelujejo pri taki dejavnosti - z drugim odstavkom je jasno doloeno, da je posebej kazniva nenamenska uporaba goljufivo pridobljenih sredstev - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev posojila, investicijskih sredstev, subvencij ali druge ugodnosti, predloi neresnine ali nepopolne podatke o premoenjskem stanju, bilancah, dobiku ali izgubi, ali druge podatke, ki so pomembni za odobritev posojila ali ugodnosti (1. odstavek storitveni delikt) - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev takne ugodnosti, v prejnji toki natete podatke zamoli (1. odstavek opustitveni delikt) - nenamenska uporaba s preslepitvijo pridobljenega posojila (2. odstavek storitveni delikt)

Za razmislek: kakno vlogo ima pri kaznivem dejanju iz 230. lena KZ-1 dejstvo, ali posojilojemalec npr. najeto posojilo odplauje ali ne?
vrsta in oblika krivde - to KD je v obeh odstavkih opredeljeno kot naklepno KD po prvem odstavku mora storilev naklep obsegati dejstvo, da posojilojemalec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila ali druge ugodnosti + posamezni izvritveni nain po drugem odstavku pa mora storilev naklep zajemati dejstvo, da se posojilo ali druga ugodnost uporablja v druge namene, kot so bili dogovorjeni morebitne blanketne napotitve

- jih ni

predpisane kazni - po prvem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let, za dejanje po drugem odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do enega leta - pravni osebi je tako za KD po prvem kot drugem odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - kot druge ugodnosti je mogoe opredeliti zlasti dravne pomoi, ki sodijo v iri kontekst konkurennega prava => drava mora vasih posei v gospodarsko dogajanje tudi z razlinimi oblikami dravne pomoi zaradi neenakomernega razvoja obmoij, zaradi teavnega poloaja kakne gospodarske panoge,... za denarno pomo ni dana ali obljubljena nasprotna dajatev => zato pogosto izkrivljajo konkurenco - bistvo kaznivosti pri tem KD je v pridobitvi posojila ali ugodnosti z zavajanjem posojilodajalca e zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta na podlagi predloitve neresninih podatkov pridobi

za gospodarski subjekt banno posojilo, pa gospodarski subjekt skupaj z obrestmi korektno in v rokih odplauje posojilo, e to ne pomeni ekskulpacije zakonitega zastopnika e pa gospodarski subjekt ne more odplaevati posojila, pridobljenega na podlagi lanih podatkov, pa bo podano KD poslovne goljufije po 228. lenu KZ-1 v tem primeru je celotna kriminalna koliina preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti zajeta v poslovni goljufiji

Gospodarska druba A d.d. je kandidirala za ugodno posojilo na razpisu EU, in sicer z namenom pridobitve sredstev za zagon nove proizvodne linije. Vsi posredovani podatki pristojnim institucijam so bili korektni. Druba je posojilo dobila, nato pa je njen direktor odredil, da bodo denar namesto za novo proizvodno linijo porabili za nakup stanovanjsko-poslovnega objekta. Ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje iz lena 230 KZ-1? Kakna vpraanja se pojavljajo ob tem?

PRESLEPITEV KUPCEV (232. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splono KD => iz opisa KD je mogoe razbrati, da bodo storilci tega dejanja kupcem nasprotne stranke prodajalci oz. ponudniki storitev - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik KD => kljub temu, da gre za tri odstavke, so le-ti namenjeni inkriminaciji razlinih izvritvenih nainov tega KD - KD preslepitve kupcev lahko tejemo kot lex generalis v primerjavi s KD proizvodnje in prometa kodljivih sredstev za zdravljenje in KD proizvodnje in prometa zdravju kodljivih ivil in drugih izdelkov izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini - veji obseg razpeevanja izdelkov z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga (1. odstavek) - veji obseg razpeevanja izdelkov, ki niso toliko teki ali takne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva (1. odstavek) - veji obseg razpeevanja izdelkov brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, e je takna oznaka predpisana (1. odstavek) - sklepanje pogodb z lanimi navedbami o dobavnem roku ali nainu izpolnitve obveznosti kot bistvenem sestavnem delu pogodbe (2. odstavek) - lana objava, da je cena blaga zniana, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zviale oziroma druga lana reklama (3. odstavek) vsi izvritveni naini kaejo, da je preslepitev kupcev storitveno KD vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => izvreno je lahko le z obliko direktnega naklepa pri dejanju po prvem in tretjem odstavku mora storilev naklep obsegati e namen, da bi preslepil kupce => namerni delikt morebitne blanketne napotitve - predpisi, ki doloajo obvezno oznaevanje vsebine, vrste, izvora, kakovosti ali trajanja izdelka predpisane kazni - za dejanje po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let - za dejanje po tretjem odstavku pa je zagroena samo denarna kazen kot glavna kazen - pravni osebi se za KD po vseh treh odstavkih lahko izree denarna kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - KD preslepitve kupcev je povezano s konkurennim pravom zlasti v delu, ki inkriminira lano reklamiranje - pri tem KD ni izrecno zapisano, da je lahko izvreno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => na to

lahko sklepamo iz narave KD KD lahko izvri le tisti, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo - razmejevanje KD preslepitve kupcev od KD goljufije => preslepitev in goljufija sta podobni KD, vendar ne enaki bistvena razlika med njima je v tem, da pri preslepitvi kupcev storilec ne zasleduje premoenjskih koristi, ampak deluje z namenom, da bi preslepil kupce e storilec soasno razvije tudi namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist (v primeru prodaje izdelkov), sta tako namen preslepitve kupcev kot posamezni izvritveni nain zajeta v namenu pridobitve protipravne premoenjske koristi ter izvritvenih nainih goljufije => storilec odgovarja samo za KD goljufije

IZDAJA IN NEUPRAVIENA PRIDOBITEV POSLOVNE SKRIVNOSTI (236. LEN KZ-1)

vrste kaznivega dejanja glede storilca - doloeno je kot splono KD, pri emer je krog monih storilcev zoen na osebe, ki so dolne varovati poslovno skrivnost - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po prvem odstavku je temeljna oblika KD - 2. odstavek => inkriminiran je predhodni stadij pridobitev poslovne skrivnosti z namenom neupraviene uporabe dejanje je v primerjavi z dejanjem po 1. odstavku subsidiarne narave => postane nekaznivo, e storilec protipravno pridobljeno poslovno tajnost tudi uporabi - 3. odstavek => inkriminirano je kvalificirano KD okoliine, zaradi katerih je to dejanje teje => dejstvo, da gre za posebno pomembne podatke + dejstvo, da kdo izroi podatke zato, da jih kdo odnese v tujino + dejstvo, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini - kritev dolnosti glede varovanja poslovne skrivnosti na nain, da se podatki, ki so poslovna skrivnost, sporoijo ali izroijo tretji osebi (1. odstavek) - drugano omogoanje tretji osebi, da pride do podatkov, ki so poslovna skrivnost (1. odstavek) - zbiranje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom, da se izroijo nepoklicani osebi (1. odstavek) - protipravno pridobivanje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom neupraviene uporabe (2. odstavek) - opuena je kazenskopravna opredelitev pojma poslovne tajnosti oziroma po novem poslovne skrivnosti => raziritev cone kriminalnosti! vrsta in oblika krivde - KD v temeljni obliki-po prvem odstavku ter v kvalificirani obliki-po tretjem odstavku je lahko izvreno tako z naklepom kot iz malomarnosti (4. odstavek) - pri dejanju po 2. odstavku pa je predvidena le naklepna izvritev KD - v vseh primerih se mora naklep nanaati na dejstvo, da je posamezni podatek poslovna skrivnost + na dejstvo, da storilec s katerim od izvritvenih nainov kri svojo dolnost glede varovanja poslovne skrivnosti - pri kvalificirani obliki se mora naklep nanaati tudi na posamezno kvalifikatorno okoliino morebitne blanketne norme - stari KZ je vseboval LASTNO DEFINICIJO poslovne tajnosti, ki je bila oja od opredelitve poslovne skrivnosti v lenih 39 in 40 ZGD-1 - KZ-1 pojma poslovne skrivnosti ne opredeljuje, zato se je cona kriminalnosti na tem podroju (nesorazmerno) razirila! - ZGD-1 Za poslovno skrivnost se tejejo podatki, za katere tako doloi druba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to ali so doloeni s sklepi iz prejnjega odstavka, se za poslovno skrivnost tejejo tudi podatki, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba. Drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, e

so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo doloiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev. predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana zaporna kazen do treh let - za kvalificirano obliko KD po tretjem odstavku pa je prepisana za storilca kazen zapora do 5 let - za dejanje, izvreno iz malomarnosti po 4. odstavku, pa je za storilca predpisana zaporna kazen do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 4. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 3. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

KAZNIVA DEJANJA S PODROJA VARSTVA INDUSTRIJSKE LASTNINE

- KZ-1 daje poudarek tradicionalni delitvi na avtorske in sorodne pravice na eni strani ter pravice industrijske lastnine na drugi strani KD kritve moralni in materialnih avtorskih pravic ter avtorski sorodnih pravic so opredeljena v KD zoper lovekove pravice in svoboine za ta KD so lahko odgovorne tudi p.o. => kompleksna GKD 24. poglavje pa med drugim vsebuje KD neupraviene uporabe tuje oznake ali modela ter KD neupraviene uporabe tujega izuma ali topografije, ki sta list GKD, povezani z varstvom industrijske lastnine - temeljni pravni predpis, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine, je Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) - po ZIL-1 so pravice industrijske lastnine patent model znamka geografska oznaba - poleg teh se med pravice industrijske lastnine uvra e firma, katere pojem in varstvo ureja ZGD-1 -vsaka pravica industrijske lastnine ima svoj objekt varstva => to so konkretne pravne dobrine, ki za fizino ali pravno osebo tako pomembne, da terjajo pravno varstvo - objekta varstva pa ne moremo enaiti s pravicami - s priznanjem katerekoli pravice industrijske lastnine pridobi upravienec tako materialne kot moralne pravice materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine obsegajo izkljuno pravico njihovega gospodarskega okorianja in razpolaganja moralna pravica ustvarjalcev izumov ter videza izdelka pa se kae v tem, da imajo pravico biti oznaeni v prijavi in vseh listinah, ki se nanaajo na patente ali modele - z KD zoper gospodarstvo so varovane le materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine e bi prilo do kritve moralne pravice tako, da bi npr. tretja oseba sebe oznaila kot ustvarjalca doloenega modela, pa bi lahko bili izpolnjeni tudi zakonski znaki KD kritve moralne avtorske pravice

NEUPRAVIENA UPORABA TUJE OZNAKE ALI MODELA (233. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem gospodarsko poslovanje = skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresniuje svojo osnovno fukncijo opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o.

oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik => v prvem in drugem odstavku sta opredeljeni variaciji temeljne oblike tega KD - tretji odstavek doloa obvezen odvzem predmetov izvritveni nain - zakonsko doloeni izvritveni naini (vsi so moni le pri gospodarskem poslovanju) - neupraviena uporaba tuje firme, znamke, geografske oznabe ali druge posebne oznake za blago ali storitev (1. odstavek) - uporaba bistvenega dela tuje firme, znamke, geografske oznabe ali druge posebne oznake za blago kot svojo firmo, znamko ali drug znak za oznaevanja blaga ali storitev (1. odstavek) - neupraviena uporaba tujega modela (2. odstavek) izvritveni naini kaejo, da je to KD doloeno kot storitveni/komisivni delikt vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno kaznivo dejanje => direktni naklep storilev naklep mora obsegati dejstvo neupraviene uporabe tuje razlikovalne oznake morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje ZIL-1 predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za storilca fizino osebo predpisana zaporna kazen do treh let pravni osebi je za to dejanje mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - vsebino posamezne pravice industrijske lastnine kakor tudi pojem neupraviene uporabe je potrebno presojati na podlagi predpisov s podroja PIL - firma = ime, pod katerim posluje gospodarska druba druba ima interes, da se firma drube pojavlja skupaj s proizvodi ali storitvami => v zavesti potronikov je firma celo bolj prisotna kot pa gospodarska druba sama firma med drugim ne sme vsebovati besed ali znakov, ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca - z znamko je zavarovan kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati (besede, vkljuno z osebnimi imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko blaga ali njihove embalae, in kombinacije barv kot tudi kakrnakoli kombinacija takih znakov) znamke so pri prometu blaga in storitev izjemnega pomena => navadno so sinonim za doloeno stopnjo kakovosti blaga ali storitev znamka daje imetniku izkljuno pravico do njene uporabe in druge izkljune pravice imetnik znamke je upravien prepreiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseeni z znamko katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vkljuuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseeni z znamko, e ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in e bi uporaba takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali okodovala znaaj ali ugled znamke neupraviena uporaba znamke pomeni poseganja v ta upravienja - geografska oznaba = oznaka, ki oznauje, da blago izvira z doloenega ozemlja, obmoja ali kraja na tem ozemlju, e je kakovost, sloves ali kakna druga znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla kot geografska oznaba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splono znano kot oznaba, da blago izvira iz doloenega kraja ali obmoja krilci pravic so lahko tako neupravieni proizvajalci kot tudi upravienci sami, e na trg poiljajo

manjvredno blago, ki ne ustreza pogojem in geografske oznabe v tem primeru upravienec ne stori KD neupraviene uporabe tuje oznake ali modela => lahko bi lo, e so izpolnjeni zakonski znaki, za KD preslepitve kupcev registrirana geografska oznaba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko oznabo uporaba registrirane geografske oznabe je prepovedana, e blago ne izvira iz kraja, ki ga oznauje doloena geografska oznaba

- model => predmet varstva modela je videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz znailnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem kot izdelek se tejejo tako industrijski kot obrtni izdelki imetnik modela ima izkljuno pravico, da model uporablja => uporaba se nanaa predvsem na gospodarsko izkorianje - izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvaanje, izvaanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaa, ali skladienje takega izdelka v te namene pravico, da preprei tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo neupraviena uporaba pomeni krenje teh pravic - razmerje s KD preslepitve kupcev => KD neupraviene uporabe tuje oznake ali modela je v primerjavi s KD preslepitve kupcev lex specialis

NEUPRAVIENA UPORABA TUJEGA IZUMA ALI TOPOGRAFIJE (234. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik - opis KD je vsebovan v prvem odstavku, v drugem odstavku pa je doloen obvezen odvzem predmetov izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini (vsi so moni le pri gospodarskem poslovanju) - neupraviena uporaba tujega izuma, zavarovanega s patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom - neupraviena uporaba registrirane topografije polprevodnikega vezja - neupraviena uporaba nove rastlinske sorte, zavarovane z lahtniteljsko pravico gre za storitveno KD vrsta in oblika krivde - izvreno je lahko izkljuno le z naklepom => direktni naklep => naklep storilca mora obsegati tudi dejstvo neupraviene uporabe tujega izuma ali topografije morebitne blanketne napotitive - neposredne blanktene napotitve ni, dejanje pa je potrebno razlagati skladno z dolobami ZIL-1 in ZVTPPV predpisane kazni - za KD je za storilca fizino osebo predpisana zaporna kazen do treh let - pravni osebi je za to dejanje mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - patent se podeli za izum s slehernega podroja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv - obseg patentega varstva je doloen z vsebino patentnih zahtevkov - patent traja 20 let od datuma vloitve prijave e pa gre za patent s skrajanim varstvom, pa traja 10 let neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za najve pet let

- patent zagotavlja imetniku naslednje izkljune pravice e je predmet patenta proizvod => prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo zadevni proizvod e je predmet patenta postopek => prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom neupraviena uporaba tujega izuma pomeni kritev teh patentnih pravic - za neupravieno uporabo pa ni mogoe teti doloenih dejanj, na katere se pravice patenta ne nanaajo => npr. na dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanaajo na predmet patenta, ne glede na njihov konni namen neposredno posamino pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravnikim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanaajo na tako pripravljeno zdravilo - topografija polprevodnikega vezja = enolino doloeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodnikega vezja, pri emer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodnikih elementov na plasteh, ne glede na to, na kaken nain je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali izraena na kaken drug nain - topografija se lahko zavaruje, e je izvirna topografija je izvirna, e je rezultat lastnega ustvarjalnega napora ter ob asu nastanka ni bila znana iz vsakodnevne rabe v industriji - topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topografij - neupraviena uporaba topografije pomeni poseganje v pravice nosilca zavarovane topografije => nosilec zavarovane topografije pridobi izkljune pravice gospodarskega izkorianja, vkljuno s pravico, da dovoli ali prepove naslednja dejanja reprodukcijo topografije na kakrenkoli nain ali v kakrnikoli obliki uvoz, prodajo ali kakrnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije ali polprevodnikega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevodniko vezje z zadevno topografijo - lahtniteljska pravica je pravica, ki se pridobi z zavarovanjem sorte - lahtnitelj je fizina oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizinimi osebami - sorta se zavaruje s pridobitvijo lahtniteljske pravice - dovoljenje imetnika lahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte pridelovanje ali razmnoevanje priprava materiala zavarovane sorte za razmnoevanje ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trenja, izvoz in uvoz ter shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene - teje se, da lahtniteljska pravica ni krena, e se zavarovana sorta izkoria oziroma se z njo razpolaga v zasebne nepridobitne namene v poskusne namene za lahtnjenje nove sorte

KAZNIVA DEJANJA, POVEZANA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

- vrednostni papirji kot tudi trg vrednostnih papirjev postaja vse bolj pomembneji finanni instrument => razumljivo je, da v doloenem delu uiva tudi kazenskopravno varstvo objekti varstva pri teh KD - za VREDNOSTNI PAPIR v smislu KZ-1 je mogoe teti le vrednostni papir, ki je izdan na podlagi predpisa IN ki izpolnjuje pogoj formalnosti (v smislu forme) => se pravi, da je izdan v vnaprej predpisani obliki (bodisi kot listina, zapis na elektronskem mediju itd.) ter z namenom obtoka v poslovnem prometu - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV je kraj, kjer se sreujeta ponudba in povpraevanje po vrednostnih papirjih - zaradi uresnievanja funkcije trga vrednostnih papirjev to je zbiranje prihrankov in usmerjanje teh prihrankov v investicije in tem gospodarski razvoj je interes drave zagotoviti trdnost (stabilnost) in zanesljivo delovanje trga vrednostnih papirjev in

zaupanje investitorjev v ta trg

- pojmi

LISTINA (99/V KZ-1) POSLOVNA LISTINA (235/I KZ-1) VREDNOSTNI PAPIR (?KZ-1) => KZ-1 tega pojma ne definira (glej zgoraj) - vrednotnica je definirana v 244. lenu KZ-1 - loimo lahko KD, katerih objekt/predmet napada so vrednostni papirji, ter KD, katerih objekt napada je trg vrednostnih papirjev - KD, katerih posredni ali neposredni objekt napada so (med drugim) vrednostni papirji ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. len KZ-1) izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje (248. len KZ-1) izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice (246. len KZ-1) niso ista GKD

neposredni objekt varstva je vrednostni papir le pri KD ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. lenu KZ-1 pri ostalih KD so vrednostni papirji zgolj sredstvo za dosego neke premoenjske koristi

- KD, katerih predmet napada je trg vrednostnih papirjev BORZNI DELIKTI preslepitev pri poslovanju v vrednostnimi papirji (231. len KZ-1) zloraba notranje informacije (238. len KZ-1) zloraba trga finannih instrumentov (239. len KZ-1) - borza je v lainem jeziku sinonim za trg vrednostnih papirjev - izraza borzni delikt v posebnem delu KZ-1 => ta izraz se uporablja kot skupni izraz za ta KD

KAZNIVA DEJANJA, KATERIH OBJEKT VARSTVA JE (MED DRUGIM) VREDNOSTNI PAPIR

PONAREJANJE IN UPORABA PONAREJENIH VREDNOTNIC ALI VREDNOSTNIH PAPIRJEV (244. LEN KZ-1 drugi in tretji odstavek)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splono KD, ki ga lahko stori vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - e primerjamo le dejanji iz drugega in tretjega odstavka, lahko ugotovimo, da je v drugem odstavku opredeljeno temeljno KD ponarejanja in uporabe vrednostnih papirjev v tretjem odstavku pa je vsebovana kvalificirana oblika izvritveni naini - izvritveni naini KD po drugem odstavku so ponarejanje vrednostnih papirjev (materialna falsifikacija = ne izvira od osebe, ki je na njem navedena kot izdajatelj) sprememba pravih vrednostnih papirjev z namenom, da bi ga uporabil kot pravega ali da bi ga dal v uporabo komu drugemu uporaba vrednostnih papirjev kot pravih pridobitev vrednostnih papirjev z namenom, da se uporabijo kot pravi gre za storitveni delikt vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => direktni naklep => storilev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvritvenega naina - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za KD po drugem odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora od 1 do 8 let, za dejanje po 3. odstavku pa kazen zapora 1 do 10 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska

dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

IZDELAVA, PRIDOBITEV IN ODTUJITEV PRIPOMOKOV ZA PONAREJANJE (248. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na vrsto storilca - opredeljeno je kot splono KD, ki ga lahko stori vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik KD - to KD pomeni inkriminacijo predhodne faze KD po 244., po 245. + po 247. lenu KZ-1 => je subsidiarne narave uporabi se le, e storilec ne izvri niti ne poskusi izvriti glavnega KD ponarejanja vrednotnic ali vrednostnih papirjev oz. ponarejanja denarja - so

izvritveni naini izdelava pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic pridobitev pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic prodaja pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic dajanje v uporabo pripomokov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bannih ali kreditnih kartic

vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => direktni naklep => storilev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvritvenega naina - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za to KD je za fizino osebo predpisana zaporna kazen do 2 let - pravni osebi je za to dejanje mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

IZDAJA NEKRITEGA EKA IN ZLORABA BANNE ALI KREDITNE KARTICE (246. LEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - splono KD, ki ga lahko izvri vsakdo, ki razpolaga s ekom, banno ali kreditno kartico - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. in 2. odstavku sta temeljni obliki tega KD - KD po 3. odstavku pa je kvalificirana oblika KD - so

izvritveni naini

izdaja nekritega eka, pri emer storilec ve, da ek ni krit (1. odstavek) dajanje nekritega eka v promet, pri emer storilec ve, da ek ni krit (1. odstavek) uporaba banne kartice za dvig gotovine na bannem avtomatu, pri emer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem raunu (2. odstavek) uporaba kreditne kartice, pri emer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem raunu (2. odstavek) izvritveni naini kaejo, da gre za storitveni delikt

- banne kartice so kreditne ali plailne plailne kartice so kartice, s katero lastnik plaa blago ali storitev, za znesek plaila pa banka, ki je kartico izdala takoj obremeni njegov banni raun kreditne kartice pa so kartice, s katero imetnik plaa blago ali storitev, njegovo obveznost pa zaasno prevzame banka, imetnik pa plaa banki porabljeni znesek ele po preteku doloenega asa vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => direktni naklep morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizine osebe predpisana kazen zapora do 5 let v primeru pridobitve velike premoenjske koristi pa je predpisana kazen zapora od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

KAZNIVA DEJANJA, KATERIH OBJEKT VARSTVA JE TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
- trne manipulacije so nedovoljena ravnanja na trgu vrednostnih papirjev => opredeljuje jih ZTVP-1 - nihe ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju s finannimi instrumenti ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napana oziroma zavajajoa predstava pri drugih udeleencih na trgu finannih instrumentov o 1. ponudbi ali povpraevanju oziroma ceni ali prometnosti posameznega oziroma ve finannih instrumentov, ali 2. lastnostih posameznega oziroma veih finannih instrumentov, ali 3. izdajatelju posameznega oziroma veih finannih instrumentov

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - naeloma je to KD opredeljeno kot splono KD, vendar je priakovati, da bodo najve teh KD povzroili izdajatelji vrednostnih papirjev in borzni posredniki - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljena temeljna oblika KD, v 2. pa je vsebovano kvalificirano KD izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini (moni le pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in drugimi finannimi instrumenti, in sicer z objavo v prospektu, letnem poroilu ali na drug podoben nain) laen prikaz premoenjskega stanja laen prikaz podatkov o dobiku ali izgubi laen prikaz drugih podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost delnic, drugih vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov - kot hkratni sestavni del vseh navedenih izvritvenih nainov je potrebno opredeliti tudi zapeljevanje ene ali ve oseb k nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev! - izvritveni naini kaejo, da je to KD doloeno kot storitveno/komisivno KD vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izkljuno naklepno KD direktni naklep => storilev naklep mora obsegati lano prikazovanje podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost VP + dejstvo, zapeljevanja ene ali ve oseb h nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev - za KD po drugem odstavku mora naklep obsegati tudi dejstvo pridobitve velike premoenjske koristi morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI)

PRESLEPITEV PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI (231. LEN KZ-1)

predpisane kazni - za temeljno obliko KD po prvem odstavku je za fizine osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let za kvalificirano dejanje pa storilcu grozi kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 2. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD => iz opisa KD izhaja, da je krog monih storilcev razlien po prvem odstavku lahko KD izvrijo le osebe, ki pridobijo notranjo informacijo v zvezi s svojim poloajem pri pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastnikim deleem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti po drugem odstavku pa so moni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki na zakonit ali nezakonit nain pridejo do notranje informacije po 3. odstavku pa so moni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki nepooblaene pridejo do notranje informacije - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1., 2. in 3. odstavku so opredeljene temeljne oblike KD - v 4. odstavku je opredeljeno kvalificirano KD izvritveni naini - zakonsko doloeni izvritveni naini pridobitev notranje informacije* in njeno izkorianje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta storilec lahko ta nakup izvri zase ali za koga drugega, posredno (preko lana borze) ali pa neposredno, e storilec deluje v okviru lana borze (1. odstavek) sporoitev notranje informacije nepoklicani osebi (2. odstavek) priporoilo posredne ali neposredne pridobitve ali odsvojitve vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta tretji osebi, pri emer je podlaga za to priporoilo notranja informacija (2. odstavek) nepooblaena pridobitev notranje informacije in njeno izkorianje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finannega instrumenta storilec lahko ta nakup izvri zase ali za koga drugega, posredno (preko lana borze) ali pa neposredno, e storilec deluje v okviru lana borze (3. odstavek) * Pri tem izvritvenem nainu je pomembno, da se kaznuje le storilec, ki notranjo informacijo pridobi: - v zvezi s svojim poloajem pri izdajatelju vrednostnega papirja, ali - v zvezi z lastnikim deleem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, ali - v zvezi s svojo zaposlitvijo, ali - pri opravljanju dejavnosti! vrsta in oblika krivde - doloeno je kot izkljuno naklepno KD direktni naklep => naklep storilca mora obsegati zavedanje, da nezakonito razpolaga z notranjo informacijo + vse elemente posameznega izvritvenega naina v primeru dejanja po 4. odstavku pa mora obsegati naklep e dejstvo velike vrednosti vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI) - finanni instrumenti so prenosljivi vrednostni papirji

ZLORABA NOTRANJE INFORMACIJE (238. KZ-1)

instrumenti denarnega trga enote kolektivnih nalobenih podjemov doloene opcije, terminske pogodbe, posli zamenjave in drugi izvedeni posli izvedeni finanni instrumenti za prenos kreditnega tveganja finanne pogodbe na razlike ...

- notranja informacija = vsaka natanna informacija, ki se nanaa posredno ali neposredno na enega ali ve izdajateljev finannih instrumentov ali na enega ali ve finannih instrumentov, ki e ni postala dostopna javnosti oziroma, ki e ni bila javno objavljena, in ki bi, e bi postala znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na cene teh finannih instrumentov oziroma na ceno iz njih izvedenih finannih instrumentov - teje se, da je notranja informacija natanna, e navaja obstojea dejstva oziroma okoliine, ali dejstva oziroma okoliine, za katere se utemeljeno priakuje, da bodo nastopili, ali dogodek, ki se je zgodil oziroma se utemeljeno priakuje, da se bo zgodil, in se na njeni podlagi lahko sklepa, da bi lahko ta dejstva, okoliine ali dogodek vplivali na ceno finannega instrumenta oziroma na ceno z njim povezanih izvedenih finannih instrumentov - notranja informacija, ki bi lahko imela pomemben vpliv na ceno finannega instrumenta ali z njim povezanih izvedenih finannih instrumentov, je tista informacija, ki bi jo razumen vlagatelj upoteval pri svoji nalobeni odloitvi, e bi bila ta informacija dostopna javnosti - organizirani trg = trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov za borzni trg in prosti trg se teje, da sta organizirana trga borzni trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi prosti trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi predpisane kazni - za KD po 1., 2. in 3. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 3 let za KD po 4. odstavku pa je predpisana kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 3. odstavku mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 4. odstavku pa je mogoe pravni osebi izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

ZLORABA TRGA FINANNIH INSTRUMENTOV (239. LEN KZ-1)

zakonsko doloeni izvritveni naini: Zloraba trga finannih instrumentov s prepovedanim ravnanjem, tako da storilec 1) sklene posel ali izda naroilo za trgovanje, ki udeleencem trga da napano ali zavajajoo predstavo glede ponudbe, povpraevanja ali cene finannega instrumenta, ali s tem ena ali ve povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali ve finannih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni; 2) pri sklenitvi posla ali izdaji naroila za trgovanje uporabi fiktivna sredstva ali druge oblike goljufivega ravnanja; 3) razirja napane ali zavajajoe informacije o finannih instrumentih, z istim ciljem razirja govorice ter napane in zavajajoe novice po medijih, medmreju ali na drug podoben nain. oblika krivde => direktni naklep (namerni delikt storilec deluje z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist) blanketne napotitve => neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje s finannimi instrumenti (zlasti ZTFI) - predpisane kazni

ZLORABA POLOAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. LEN KZ-1
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko stori samo tisti, ki vodi ali nadzoruje gospodarsko dejavnost - vodenje gospod. dejavnosti opravljanju gospod. dejavnosti pri vodenju gospod. dejavnosti je miljeno poslovodstvo oz. vodenje poslov => to opravljajo organi, ki so pooblaeni, da vodijo posle pri d.n.o. so to drubeniki, pri k.d. komplementarji, pri d.d. uprava ali upravni odbor in pri d.o.o. poslovodje za opravljanje dejavnosti so zadoleni vsi, ki delajo za drubo, za izvajanje temeljnih trnih gospodarskih funkcij v drubi pa so zadoleni lastniki kapitala, nadzorni svet, poslovodja ali uprava drube z novo opredelitvijo je poloaj kot predmet zlorabe omejen na top management - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. odstavku je temeljno KD - KD po drugem odstavku je kvalificirana oblika KD okoliini zaradi katerih je dejanje teje => velika premoenjska koda oz. velika premoenjska korist (objektivna okoliina) + dodatni namen storilca, da da dosee veliko premoenjsko korist oz. povzroi veliko premoenjsko kodo (subjektivna okoliina) - KD po 3. odstavku je privilegirana oblika KD laje je, ker storilec deluje z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi nepremoenjsko korist izvritveni naini - so zloraba poloaja ali danega zaupanja glede razpolaganja s tujim premoenjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti prestop meja pravic (prekoraitev pooblastil) opustitev oprave svoje dolnosti (=> opustitveno KD; storilec opusti dejanje, h kateremu je zavezan na podlagi predpisov, splonih aktov) - nastanek premoenjske kode je pogoj za dokonanje KD le po 2. odstavku => za dejanje po 1. in 3. odstavku pa dejanska uresniitev namena pridobitve premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode ni bistvena za obstoj KD dovolj je, da storilec razvije ta namen

vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izkljuno KD, pri emer pride v potev le direktni naklep => storilec mora poleg tega, da s svojem naklepu zajame posamezno obliko izvritvenega naina, razviti tudi doloen namen za dejanje po 1. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoenjsko korist ali povzroil premoenjsko kodo za dejanje po 2. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil veliko premoenjsko korist ali povzroil veliko premoenjsko kodo za dejanje po 3. odstavku pa mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobi nepremoenjsko korist morebitne blanketne napotitve - ni neposrednih blanketnih napotitev, vendar je potrebno upotevati predpise s irega podroja gospodarskega prava predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih

dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

ANALIZA OSTALIH GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ

KRITEV PRAVIC DO SODELOVANJA PRI UPRAVLJANJU IN KRITEV SINDIKALNIH PRAVIC (1. odstavek 200. LEN KZ-1)
- isto GKD je le po 1. odstavku, ki inkriminira razlino oviranje izvrevanja pravic delavcev do sodelovanja pri opravljanju

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - v 1. odstavku je doloeno kot splono KD, vendar je iz opisa mogoe razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki imajo v gospod. subjektu taken poloaj, da lahko delavcem prepreijo ali onemogoijo izvrevanje pravice do sodelovanja pri opravljanju oz. jih pri tem ovirajo - storilci tega KD so lahko tudi delavci sami - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik KD izvritveni naini - so prepreitev izvrevanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju onemogoanje izvrevanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju zloraba pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju oviranje uresnievanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz izvritvenih nainov izhaja, da je to storitveno KD

vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD => kot edina oblika krivde pride v potev direktni naklep => naklep se mora nanaati na dejstvo kritve predpisov ali splonih aktov, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju + posamezni izvritveni nain morebitne blanketne norme - 1. odstavek je blanketna norma => opis KD napotuje na predpise in splone akte, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju krovni predpis, ki ureja te pravic je ZSDU predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za to KD mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

POSLOVNA GOLJUFIJA (228. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD lahko stori oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti in ima pooblastila za sklepanje pogodb in poslov, na podlagi katerih nastane doloena obveznost - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je vsebovano temeljno KD => posledica je pridobitev premoenjske koristi ali premoenjska koda za stranko ali koga drugega - v 2. odstavku je opredeljeno KD s hujo posledico, ki se kae v pridobitvi velike premoenjske koristi ali v nastanku velike premoenjske kode za stranko ali koga drugega - v 3. odstavku pa je opredeljena mileja oblika KD, ki je podana, e je posledica poslovne goljufije majhna premoenjska korist ali premoenjska koda - to KD je posebna oblika v primerjavi s KD goljufije => bistvena razlika je v tem, da pri poslovni goljufiji ni treba, da bi bil goljufivi namen podan e pred sklenitvijo posla - so

izvritveni naini preslepitev drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene

 prikrivanje drugemu, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene - poslovna goljufija je komisivni delikt - dejanje je kaznivo le, e si zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti storilec pridobi premoenjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoenjska koda (objektivni pogoj kaznivosti

vrsta in oblika krivde - je izkljuno naklepno KD pri dejanju po 1. odstavku mora storilev naklep obsegati dejstvo preslepitve, ni pa potrebno, da bi se nanaal na dejstvo nastanka premoenjske kode ali pridobitve premoenjske korist po 3. odstavku pa mora storilev naklep obsegati dejstvo, da si je hotel pridobiti majhno premoenjsko korist oz. povzroiti majhno premoenjsko kodo - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizino osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let, po 3. odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

PONAREDITEV ALI UNIENJE POSLOVNIH LISTIN (235. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD po 1. odstavku lahko izvri oseba, ki mora po zakonu ali na podlagi podzakonskih predpisov voditi poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence - KD po 2. odstavku pa lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt prava in ki pride do lane poslovne knjige, listine ali spisa oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je inkriminirana intelektualna falsifikacija, v 2. odstavku pa uporaba lanih poslovnih listin ali povzroitev neuporabnosti pravih poslovnih listin - glede razmerja med odstavkoma, je treba poudariti, da je v primeru, ko lano poslovno listino izdela in nato uporabi ena in ista oseba, podano le KD po 1. odstavku 235. lena KZ-1 e pa lano listino izdela oseba A, uporabi pa jo oseba B, bo oseba A odgovarjala po 1. odstavku, oseba B pa po drugem odstavku - so

izvritveni naini vpis lanega podatka opustitev vpisa pomembnega podatka (opustitveno KD) podpis poslovne knjige, listine ali spisa z lano vsebino omogoitev sestave knjige, listine ali spisa z lano vsebino uporaba lane knjige, listine ali spisa unienje, skritje, pokodovanje ali drugana povzroitev neuporabnosti pos. knjige, listine ali spisa

vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot naklepno KD => direktni naklep nanaati se mora na pojem poslovne listine in na posamezni izvritveni nain morebitne blanketne napotitve - doloba odkazuje na uporabo zakonov ali podzakonskih aktov, ki doloajo obveznost vodenja oz. izdaje poslovne knjige, listine ali spisa (ZGD-1, davni predpisi,...) predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 2 let

- pravni osebi je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

VDOR V POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM (237. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD, vendar mora biti KD storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti => krog monih storilcev je zoen na osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo ali sodelujejo pri njej - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljeno temeljno KD, v 2. pa kvalificirano KD - so

izvritveni naini neupraviena uporaba podatka v informacijskem sistemu neupraviena sprememba, preslikanje, prenaanje ali unienje podatka v informacijskem sistemu neupravien vnos podatka v informacijski sistem oviranje prenosa podatkov ali delovanja informacijskega sistema drugaen vdor v informacijski sistem

vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot izkljuno naklepno KD => storjeno mora biti z direktnim naklepom storilec mora poleg naklepa do posameznega izvritvenega naina razviti tudi namen pridobitve premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode drugemu (po 1. odstavku) pridobitve velike premoenjske koristi ali povzroitve premoenjske kode drugemu (po 2. odstavku) - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 3 let, po 2. odstavku pa kazen zapora do 5 let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. odstavku izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po drugem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

KORUPCIJA V GOSPODARSTVU
- za korupcijska KD je znailno, da obiajno potekajo med osebami, ki se ne utijo rtve v kazenskopravnem pomenu besede - korupcija na podroju gospodarskega poslovanja negativno vpliva zlasti na lojalno konkurenco - razlog, da ta KD obravnavamo loeno od KD, povezanih s konkurenco je ta, da opis korupcijskih KD ni niti malo povezan s predpisi konkurennega prava - korupcija je trdoiv pojav - pri tem ni mogoe mimo dejstva, da na stane korupcije vpliva tudi proces globalizacije

NEDOVOLJENO SPREJEMANJE DARIL (241. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD lahko izvri le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti + ima tak poloaj, da lahko odloa o sklenitvi posla ali izvedbi storitve

- za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. in drugi odstavek sta variaciji temeljnega KD - 3. odstavek lahko opredelimo kot delictum sui generis => okoliina, da gre za sprejem darila po sklenitvi posla, po opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi, dela druganega od obeh temeljnih KD - so

izvritveni naini

zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi oz. ponudba take koristi, da bi zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge nedovoljene koristi zanemaril koristi svoje organizacije ali druge fizine osebe ali ji povzroil kodo (1. odstavek; vnaprejnje pasivno podkupovanje) zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi oz. ponudba take koristi zase ali za koga drugega kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge koristi (2. odstavek; vnaprejnje pasivno podkupovanje) zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakne druge koristi po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi zase ali za koga drugega - to KD je komisivni delikt vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvreno le z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliin posameznega izvritvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo zahtevano ali sprejeto morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za fizino osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 3 mesecev do 5 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. in 2. odstavku izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

NEDOVOLJENO DAJANJE DARIL (242. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splono KD, ki ga lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik - v 1. in 2. odstavku sta opredeljeni variaciji temeljnega KD izvritveni naini - so storilec osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakno neupravieno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi (1. odstavek) storilec osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakno drugo korist zanjo ali za koga drugega kot protiuslugo za pridobitev ali ohranitev posla ali druge koristi (2. odstavek) - to KD je komisivni delikt

vrsta in oblika krivde - izvri se lahko samo z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliin

posameznega izvritvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo dano - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za fizino osebo je v 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, v 2. odstavku pa kazen zapora do treh let - pravni osebi je mogoe za dejanje po 1. odstavku izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 2. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

PRANJE DENARJA (245. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splono KD, ki ga lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava mogoe ga je izvriti tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti => lahko ga tejemo kot kompleksno KD - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. odstavek opredeljuje temeljno KD - 2. odstavek doloa izjemo od splonih pravil o steku KD (ta doloba ni posebna oblika KD, ampak gre za neke vrsto dolobe kaznovalne narave) - 3. odstavek => doloa strojo kazen za primere, e je denar ali premoenje velike vrednosti (kvalificirana oblika) - 4. odstavek vsebuje kvalificirano obliko KD okoliina, zaradi katere je dejanje teje, je dejstvo, da je dejanje storjeno v hudodelski zdrubi - 5. odstavek doloa milejo kazen za storilca, ki ni vedel, da ima opravka z umazanim denarjem ali premoenjem - so

izvritveni naini

sprejem denarja ali premoenja, pridobljenega s KD zamenjava denarja ali premoenja, pridobljenega s KD hramba denarja ali premoenja, pridobljenega s KD razpolaganje z denarjem ali premoenjem, pridobljenega s KD uporaba denarja ali premoenja, pridobljenega s KD prikritje ali poskus prikritja izvora denarja ali premoenja, pridobljenega s KD - je storitveni delikt vrsta in oblika krivde - KD je lahko storjeno samo z direktnim naklepom => naklep se mora nanaati na posamezne izvritvene naine + hkrati mora storilec vedeti, da gre za umazan denar oz. premoenje morebitne blanketne napotitve - pri tem KD je potrebno razumevanje Zakona o prepreevanju pranja denarja in financiranja terorizma predpisane kazni - za fizine osebe je v 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 5 let, v 3. odstavku kazen zapora do 8 let + denarna kazen, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let + denarna kazen, v 5. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoe za dejanje od 1.-4. odstavka izrei denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi teoretino lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih

dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 5. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

DAVNA ZATAJITEV (249. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - doloeno je kot splono KD => teoretino ga lahko stori vsak, ki je lahko subjekt kazenskega prava storilci pa bodo najvekrat davni zavezanec KD pa lahko stori tudi oseba, ki ni zavezanec za plailo javne dajatve, ki je bila utajena => oseba deluje z namenom, da bi se kdo drug izognil plailu javnih dajatev => v tem primeru obstajajo 3 monosti druga oseba je samostojni storilec KD dejanje druge osebe pomeni napeljevanje kot obliko udelebe druga oseba ponuja pomo pri tem KD - za to KD odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. in 2. odstavku sta inkriminirani temeljni obliki KD 1. odstavek => komisivno dejanje 2. odstavek => omisivno dejanje doloeni sta z objektivnim pogojem kaznivosti => storilec se kaznuje le, e obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravieno vrnjen, pomenijo vejo premoenjsko korist - v 3. odstavku pa je doloeno novo KD, ki je laje (doloena je nija kazen zapora) - v 4. odstavku pa je doloeno kvalificirana oblika KD velika premoenjska korist ni objektivni pogoj kaznivosti, ampak mora biti zajeta s storilevo krivdo - s 5. odstavkom je bila dodano nova kvalificirana oblika KD izvritveni naini - storilec da lane podatke o pridobljenih dohodkih, strokih, predmetih, blagu ali drugih okoliinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti - storilec kako drugae preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obraunavanjem in plaevanjem teh obveznosti - storilec ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih prepisanih obveznosti fizinih ali pravnih oseb - storilec na zahtevo pristojnega davnega organa ne daje podatkov, ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davnega nadzora ali ovira davni nadzor vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvreno le naklepno => gre za namerni delikt namen da bi se storilec ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plailu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizinih ali pravnih oseb ali neupravieno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek (direktni naklep) morebitne blanketne napotitve - to je blanketna norma => davki in druge predpisane obveznosti so opredeljeni v davnih drugih finannih predpisih predpisane kazni - za fizine osebe je predpisana v 1. in 2. odstavku kazen zapora od 6 mesecev do 3 let, v 3. odstavku kazen zapora od 1 do dveh let, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, v 5. odstavku pa kazen zapora od 3 do 12 let - pravni osebi je mogoe za dejanje od 1.-3. odstavka izrei denarno kazen 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzroene kode ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 4. in 5. odstavku pa ji je mogoe izrei denarno kazen do najmanj 50.000 eurov ali najve do zneska dvestokratne povzroene kode ali protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izree tudi kazen odvzema premoenja e je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v preteni meri izrabljena za izvritev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izree kazen prenehanja pravne osebe

TIHOTAPSTVO (250. LEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splono KD => stori ga lahko vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava po 3. odstavku lahko KD stori samo uradna oseba - za to KD lahko odgovarja tudi p.o.