OBISK VELEPOSLANIKA DR. MILANA BALAŽICA V SLOVENSKIH KLUBIH JANUAR 2012

Veleposlanik dr. Milan Balažic je januarja 2012 obiskal slovenska društva, versko-kulturna središča in ostale institucije slovenske skupnosti v Avstraliji: Melbourne, Geelong, Adelaide, Brisbane, Gold Coast, Newcastle, Sydney, Wollongong in Canberra. Zaradi oddaljenosti sta ostali neobiskani le slovenski društvi v Perthu in Aucklandu na Novi Zelandiji. Novonastali klub v Aucklandu bo obiskal v mesecu februarju, nekaj dni po predaji poverilnih pisem Generalnemu guvernerju Nove Zelandije v Wellingtonu.

Glavna tema pogovorov je bila prihodnost slovenske skupnosti v Avstraliji in širši pretres pogojev, da slovenstvo na tem oddaljenem kontinentu preživi. Starejši generaciji avstralskih Slovencev se je veleposlanik dr. Balažic zahvalil za to, da so v zadnje pol stoletja v včasih težkih pogojih avstralskega 'talilnega lonca' ohranili slovenstvo, narodno identiteto, kulturo in jezik. Ob tem je izrazi željo RS in veleposlaništva v Canberri, da tvorno prispeva k razpravi o konkretnih korakih k ohranjanju slovenstva, obenem pa se angažira pri pomladitvi društvenega življenja in animaciji mlajše generacije slovenskih Avstralcev. Gre za to, da je potrebno v novih pogojih demokratične multikulturne avstralske družbe iznajti novo avstralsko slovenstvo, ki se bo sposobno soočati z izzivi 21. stoletja in ohranjati stik s svojimi slovenskimi koreninami.

V razpravah, ki so bile povečini zelo konstruktivne, so predvsem društva oblikovala predloge za spremembe v delovanju, ki bi omogočile oživitev društvenega življenja in pomladitev članstva.

Ključni poudarki predlogov, da bi laže začeli proces oblikovanja novega avstralskega slovenstva, so naslednji:

1. Izdelati način nagovora mladih (predvsem tretje generacije) in mladih družin, da se udeležujejo dejavnosti društev; enako velja za izdelavo specifičnega nagovora 'novih Slovencev'.
2. Društva velja odpreti lokalni skupnosti, v kateri delujejo, in medse sprejeti tudi avstralske prijatelje slovenske kulture.
3. Začeti postopek pomladitve vodstev slovenskih društev.
4. Povečati stopnjo poslovnosti društev, ki bodo potem lahko tudi več ponudila svojim članom (npr. taborjenje mladih).
5. Kjer se kaže večji interes, znova oblikovati šole slovenskega jezika, kulture, kuharsko šolo ipd.
6. Društva naj oblikujejo svoje spletne strani, na katerih bodo člane in širšo javnost privlačno obveščali in poročali o svoji dejavnosti; k temu spada tudi oblikovanje mladinskega spletnega središča.
7. Izdelati je potrebno ustrezno strategijo promocije slovenstva v Avstraliji: njen ključni element je odslej obvezni dvojezični pristop.
8. Republika Slovenija (Urad za Slovence po svetu, veleposlaništvo v Canberri) mora poskrbeti za kulturno ponudbo, ki jo potrebujejo društva: gre predvsem za slovenske filme, video-nosilce glasbe, turistične filme o Sloveniji itd., vse podnaslovljeno v angleščini.
9. V delovanju društev in v odnosih med slovenskimi društvi mora prevladati strpna enotnost, utemeljena na vrednotah slovenske samostojnosti.
10. Razprava o slovenstvu v Avstraliji se bo nadaljevala z okroglimi mizami, forumi in zbori, kjer velja na posebej organizirane pogovore povabiti mlajšo generacijo Slovencev-Avstralcev, da se jim omogoči avtonomno izražanje interesov. Po vsej verjetnosti bodo pokazali največ zanimanja za slovensko glasbo, ples, film in literaturo, kar vse lahko le okrepi kulturno življenje.

VCA