Professional Documents
Culture Documents
Izpit 20.2.2009 1. Izvrba na avtomobilih Davna izvrba na preminine se praviloma opravlja ele, e izvrba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolnika ni bila uspena. Davna izvrba na preminine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rube preminin, druga faza je cenitev, sledi e zadnja faza, to je prodaja zarubljenih preminin. Sklep o davni izvrbi izda davni organ, ki je v skladu z dolobo 150. lena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davni izvrbi. Zarubiti se smejo preminine, ki so v lasti oziroma posesti dolnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvrbe. O opravljenem rubeu in cenitvi se sestavi zapisnik, ki je dokaz o poteku in vsebini postopka ter danih izjav. Zarubljene preminine se lahko pustijo v hrambi pri dolniku, s tem da morajo biti vidno oznaene, da so zarubljene. Dolnik zarubljene preminine lahko uporablja z dovoljenjem davnega organa. O tem davni organ izda sklep, zoper katerega ni pritobe. Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Davni organ praviloma pridobi zastavno pravico na premininah z rubeem. V doloenih primerih pa se zastavna pravica pridobi kasneje in sicer v primerih, ko so predmet rubea preminine, za katere Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin doloa, da se vpisujejo v register. V skladu z Uredbo se v register vpisujejo naslednje preminine: - zaloge, - oprema, - motorna in tirna vozila, - motorna kolesa ter prikolice, - ivali. Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V kolikor davni organ zarubi preminine, ki se v skladu z Uredbo vpisujejo v register, se sklep o izvrbi skupaj z rubenim zapisnikom in zahtevo za vpis v register polje na AJPES. V teh primerih davni organ zastavne pravice ne pridobi e z rubeem temve ele z vpisom v register. Register neposestnih zastavnih pravic je javna knjiga, ki vsakomur omogoa, da se enostavno in zanesljivo seznani z obstojem zastavne pravice na preminini. Veljavnost rubea preneha: - ko se zarubljena preminina proda, - e se prodaja ne opravi v roku enega leta od vroitve sklepa o izvrbi, - ko se dolniku vroi odloba, s katero je ugodeno njegovi pritobi zoper sklep o izvrbi - ko davni organ prejme sodbo, s katero je tretji pred sodiem uspel z lastninsko tobo. e je zarubljena nepreminina vpisna v register neposestnih zastavnih pravic rube preneha z izbrisom zastavne pravice iz registra. Ob nastopu katerega izmed dejstev iz prejnjega odstavka mora torej davni organ to nemudoma sporoiti AJPES-u, ki vodi ta register. V postopku davne izvrbe zarubljene preminine je mogoe prodati na naslednje naine:
2. Zavezujoa informacija (14. len ZDavP-2) Institut zavezujoe informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite drave priele v svoje pravne sisteme priele uvajati pred priblino desetimi leti ali kasneje. Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davnega organa o davni obravnavi zavezanevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davna obravnava nameravane zavezaneve aktivnosti je eden od elementov v procesu odloitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne. Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoa informacija, kot to izhaja e iz imena, zavezujoa za davni organ. To pomeni, da je davni organ pri davni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoe informacije. Kot je bilo e navedeno, zavezujoa informacija, zavezuje davni organ. Zaradi taknega uinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 doloiti tudi, kdaj zavezujoa informacija nima pravnih uinkov in jo davni organ preklie: temelji na netonih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec navedel v vlogi, ali; aktivnost zavezanca nima v vlogi navedene ekonomske vsebine Izdana zavezujoa informacija se nadomesti, e se naknadno ugotovi, da je bilo pri izdaji nepravilno uporabljeno materialno pravo (in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoe narave, oziroma v asu preklica e ni konana). Zavezujoa informacija zavezuje davni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec izvedel do dneva vroitve nadomestne zavezujoe informacije.
3. Dokazno breme davnega organa Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja. e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. Dokazila 77. len ZDavP-2 - e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslianje pri, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost. Rok za predloitev dokazov 78. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Rok se lahko na zahtevo stranke podalja, e se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.
4. Zastaranje davnega dolga, ki je zavarovan Zastaranje 125. len ZDavP-2 Po mojem mnenju veljajo enaka doloila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer: Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe.
Izpit 12.6.2009 1. Pomen dokazov v davnem postopku? Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja. e ta zakon ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja. Dokazila 77. len ZDavP-2 - e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi, torej po ZUP (ogled, zaslianje pri, izvedenci). Po ZDavP-2 imajo torej listine prednost. Rok za predloitev dokazov 78. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku, ki ga doloi davni organ s pisnim pozivom, s sklepom o zaetku postopka davnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davnega nadzora. Rok se lahko na zahtevo stranke podalja, e se zahteva poda pred iztekom prvotnega roka.
2. as inpiciranja? 137. len ZDavP-2 (kraj in as davnega inpekcijskega nadzora) (1) Davni inpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, e se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaenca, ki ga je doloil zavezanec za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomoke. (2) e poslovni prostor ni primeren za opravljanje davnega inpekcijskega nadzora, ali e obstajajo drugi razlogi, kot na primer narava dejavnosti zavezanca za davek, se inpekcijski nadzor lahko na predlog zavezanca za davek, ali po odloitvi davnega organa, opravlja v prostorih davnega organa. (3) Davni inpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih prostorih, ki jih zavezanec za davek ni doloil kot svoj sede ali poslovni prostor. (4) e zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaenec ali zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaeno osebo pri pregledu, lahko pooblaena oseba zahteva, da se le-ta odstrani. (5) e pooblaena oseba pri opravljanju nalog davnega inpekcijskega nadzora naleti na fizini odpor, ali e tak odpor priakuje, lahko zahteva pomo policije. (6) Policisti nudijo pomo pooblaenim osebam v skladu z zakonom, ki ureja policijo. (7) Davni inpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem asu. Davni inpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven poslovnega delovnega asa, e: 1. zavezanec za davek na to pristane, ali 2. je to nujno potrebno zaradi namena davnega inpekcijskega nadzora. 3. Izvrba na vrednostne papirje? Za izvrbo na vrednostne papirje se uporabljajo dolobe poglavja o rubeu in prodaji preminin, e ni v tem poglavju drugae doloeno. Posebnosti glede rubea in prodaje vrednostnih papirjev ureja zakon loeno za materializirane in nematerializirane vrednostne papirje. Razlika med materializiranimi in nemateriailiziranimi vrednostnimi papirji je v nosilcu, na katerem je zapisana pravica izdajatelja. Pri materializiranih vrednostni papirji je pravica zapisana na listini (vrednostni papir kot listina), medtem ko se nematerializirani vrednostni papirji ne pojavljajo v papirnati obliki, pa pa je pravica zapisana na elektronskem nosilcu. Elektronski nosilec, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinko depotna druba. V primeru izvrbe na materializirane vrednostne papirje, se sklep polje dolniku in upravljavcu registra, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji. Upravljavec vpie sklep o izvrbi v register. Vpis vsebuje navedbo davnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja Rube nematerializiranih vrednostnih papirjev se opravi tako, da se sklep polje dolniku in klirinko depotni drubi, ki sklep vpie v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje navedbo davnega organa, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa in prepoved razpolaganja. V primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, jih prenese KDD na raun kupca. V primeru prodaje nematerializiranih vrednostnih
Zdaj pa e lenI: V. poglavje Davna izvrba na vrednostne papirje 209. len (smiselna uporaba dolob) Za rube in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporablja III. poglavje tega dela zakona o rubeu in prodaji preminin, e ni s tem poglavjem doloeno drugae. 210. len (vroitev sklepa o izvrbi in vpis rubea materializiranih vrednostnih papirjev) (1) Davni organ vroi sklep o izvrbi na materializirane vrednostne papirje dolniku in upravljavcu registra oziroma delnike knjige, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji. (2) Upravljavec registra oziroma delnike knjige na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega lena opravi rube tako, da pri vrednostnih papirjih, na katere se nanaa sklep, vpie sklep o izvrbi v register oziroma delniko knjigo. Vpis vsebuje naslednje podatke: davni organ, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa, prepoved razpolaganja. 211. len (vroitev sklepa o izvrbi in vpis rubea nematerializiranih vrednostnih papirjev) (1) Davni organ vroi sklep o izvrbi na nematerializirane vrednostne papirje dolniku in klirinko depotni drubi. (2) Klirinko depotna druba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega lena opravi rube tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaa sklep, vpie sklep o izvrbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke: davni organ, ki je izdal sklep, datum izdaje sklepa, prepoved razpolaganja. 212. len (prodaja zarubljenih vrednostnih papirjev) (1) Zarubljene vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance. (2) V skladu s tem poglavjem klirinko depotna druba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prenese nematerializirane vrednostne papirje na raun kupca.
(3) V skladu s tem poglavjem klirinko depotna druba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davni organ, prenese nematerializirane vrednostne papirje na raun kupca. (4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakae na predpisane raune, doloene s predpisom iz drugega odstavka 91. lena tega zakona. 4. Pomen informacij in pojasnil davnega organa? Pravica do informiranja 13. len ZDavP-2 S pravico do informiranja se zavezancu za davek zagotovi: 1. da je pravoasno in na primeren nain obveen o spremembah v zakonih o obdavenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavenjem ter da mu davni organ pravoasno, najpozneje pa v 30 dneh po predloitvi vpraanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o nainu izvajanja posameznih dolob predpisov o obdavenju, 2. do informacij o nainu izraunavanja in plaevanja davkov ter 3. do podatkov o stanju svojih davnih obveznosti. Zavezance za davek obveajo tako davni uradi, kot tudi Generalni davni urad. V tem primeru zavezanci za davek na davni organ naslovijo vpraanje, kako izvajati dolobe ZDavP-2 oziroma predpisov o obdavenju. Ta mnenja za davni organ niso zavezujoa, kar pomeni, da bi lahko kasneje, e bi se ugotovilo, da je pojasnilo napano, brez posledic, odstopil od zavzetega stalia. Tovrstna vpraanja so predvsem pogosta ob spremembah zakonodaje. Najpogosteje zastavljena vpraanja in odgovori se obiajno objavijo tudi na spletnih straneh Davne uprave RS. Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega podroja davnega organa izda minister za finance, generalni direktor Davne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoa za ravnanje davnega organa v davnem postopku. To pomeni, da navodila (okronice), primarno naslovljena na vse davne urade, veejo davni organ pri njegovem postopanju. Zavezanci pa morajo biti s tem tudi seznanjeni, glede na to, da davni urad ne sme odstopiti od navodila, ki ga izda generalni direktor Davne uprave RS. Sistem informiranja mora biti vzpostavljen tako, da omogoa im laji dostop do teh informacij. Sistem informiranje je tako podprt prek interneta in obveanja v medijih Zavezujoa informacija 14. len ZDavP-2 Institut zavezujoe informacije je v slovenskem pravnem prostoru nov institut. Tudi primerjalnopravno gledano, gre za relativno nov institut, ki so ga razvite drave priele v svoje pravne sisteme priele uvajati pred priblino desetimi leti ali kasneje. Iz sistematike ZDavP-2 je razvidno, da je ta institut namenjen informiranju zavezancev za davek. Gre za pisno informacijo davnega organa o davni obravnavi zavezanevih nameravanih transakcijah, oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (nameravana aktivnost). Predhodna davna obravnava nameravane zavezaneve aktivnosti je eden od elementov v procesu odloitve zavezanca, ali bo nameravano aktivnost izpeljal ali ne. Za razliko od prej opisane pravice do informiranja, pa je zavezujoa informacija, kot to izhaja e iz imena, zavezujoa za davni organ. To pomeni, da je davni organ pri davni obravnavi konkretne aktivnosti vezan na mnenje, ki ga izda v obliki zavezujoe informacije. Kot je bilo e navedeno, zavezujoa informacija, zavezuje davni organ. Zaradi taknega uinka pa je treba v zakonu, oziroma v ZDavP-2 doloiti tudi, kdaj zavezujoa informacija nima pravnih uinkov in jo davni organ preklie:
Izpit 28.11.2008 1. Izvrba na avtomobile Davna izvrba na preminine se praviloma opravlja ele, e izvrba na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah ali na druge denarne terjatve dolnika ni bila uspena. Davna izvrba na preminine je sestavljena iz treh faz: prva faza je rube preminin, druga faza je cenitev, sledi e zadnja faza, to je prodaja zarubljenih preminin. Sklep o davni izvrbi izda davni organ, ki je v skladu z dolobo 150. lena ZDavP-2 krajevno pristojen za izdajo sklepa o davni izvrbi. Zarubiti se smejo preminine, ki so v lasti oziroma posesti dolnika, razen tistih, ki so izvzete iz izvrbe.
2. Dokazno breme- davni organ Dokazno breme 76. len ZDavP-2 - Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane, ali ne nastane, oziroma se povea ali zmanja.
3. Zastaranje davnega dolga, ki je zavarovan Zastaranje 125. len ZDavP-2 Po mojem mnenju veljajo enaka doloila zastaranja po ZDavP-2 tako za dolg, ki je zavarovan kot za dolg, ki ni zavarovan, in sicer: Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe. Pravica zavezanca za davek do vraila plaanega davka, ki ga ni bil dolan plaati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plaal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolan plaati. Pretrganje zastaranja 126. len ZDavP-2 Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveen. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom davne izvrbe in o katerem je bil dolnik obveen. Tek zastaranja pravice do vraila plaanega davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davnem organu z namenom, da dosee vrailo davka. V zakonu je izrecno doloen prietek teka roka po pretrganju zastaranja. Tako zakon doloa, da po vsakem pretrganju zastaranja zane naslednji dan znova tei zastaralni rok, v starem zakonu o davnem postopku to ni bilo doloeno in tako je tudi za pretrganje zastaranja uporabljala reitev, po kateri je tudi po pretrganju zastaranja priel zastaralni rok po poteku koledarskega leta.
10
Izpit 7.2.2008 2. Zaasne odredbe v davnem postopku 83. len (zaasna in glavna odloba) e je glede na okoliine primera neizogibno potrebno, ali e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju tako doloeno, lahko davni organ izda zaasno odlobo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odlobe. V taki odlobi mora biti izrecno navedeno, da je zaasna. (2) Zaasno odlobo lahko davni organ razveljavi in nadomesti z glavno odlobo najpozneje v roku enega leta od dneva izdaje zaasne odlobe, razen e je v tem zakonu ali zakonu o obdavenju drugae doloeno. e zaasne odlobe ne razveljavi in nadomesti z glavno odlobo v tem roku, se teje, da je zaasna odloba glavna. (3) Ne glede na drugi odstavek tega lena davni organ zaasno odlobo razveljavi in nadomesti z glavno odlobo, e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju tako doloeno, in sicer v roku, predpisanem s tem zakonom ali zakonom o obdavenju.
119. len (zaasni sklep za zavarovanje) (1) Z zaasnim sklepom za zavarovanje lahko davni organ: 1. naloi banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu za davek ne izplaa, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri emer se smiselno upotevajo omejitve iz 166. lena tega zakona; 2. dolniku zavezanca za davek prepove izplailo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu za davek ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplailo terjatve oziroma vrailo stvari ali 3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi premininami, pri emer se smiselno upotevata 177. in 178. len tega zakona, nepremininami oziroma delei, ki jih ima v drubah. (2) Zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremininami, davni organ nemudoma polje pristojnemu sodiu, to pa po uradni dolnosti vpie v zemljiko knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi. (3) Zaznamba iz drugega odstavka tega lena se izbrie iz zemljike knjige na predlog davnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, e predlogu priloi potrdilo davnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. lena tega zakona. (4) Zaasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z delei, ki jih ima v drubah, davni organ nemudoma polje pristojnemu registrskemu organu oziroma
11
3. Cenitev premoenja kot nain doloitve davne osnove 68. len (odmera davka v posebnih primerih) (1) Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e: zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davne obveznosti; fizina oseba ne napove dohodkov; ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali nepravilnih podatkih; ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge; zavezanec za davek na zahtevo davnega organa ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane ali e kaejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upraviujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti; delodajalec ne predloi podatkov o davnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve. (2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogoajo davnemu organu doloiti verjetno davno osnovo. (3) e je davnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davna osnova lahko doloi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi druinskimi lani in povezanimi osebami, kot so podatki o tevilu zaposlenih, izplaanih plaah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoenja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoenja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, tevilu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem. (4) e davni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega lena, oceni davno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega lena pri zavezancih za davek, ki so v istem davnem obdobju in v podobnih okoliinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davni organ odmeri davek za davno obdobje, kot je doloeno z zakonom o obdavenju od ocenjene davne osnove. (5) e davni organ ugotovi, da davni zavezanec fizina oseba razpolaga s sredstvi za privatno
12
13
Izpit 6.11.2007 2. Opustitev sodelovanja davnega zavezanca pri naknadni davni kontroli 139. len ZDavP-2 doloa, da je pravica zavezanca za davek, da sodeluje pri davnem inpekcijskem nadzoru: 139. len (pravica zavezanca za davek do informacij) (1) Pooblaena oseba, ki opravlja davni inpekcijski nadzor, mora zavezanca za davek pred zaetkom davnega inpekcijskega nadzora pouiti o pravici zavezanca za davek, da je prisoten pri davnem inpekcijskem nadzoru in, da je tekoe obveen o pomembnih dejstvih in dokazih v inpekcijskem nadzoru ter med postopkom, razen e to onemogoa potek ali namen davnega inpekcijskega nadzora, obveati zavezanca za davek o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navesti v zapisnik. (2) Pred sestavo zapisnika mora pooblaena oseba, ki opravlja davni inpekcijski nadzor, o rezultatu davnega inpekcijskega nadzora opraviti sklepni pogovor z zavezancem za davek, v katerem mora zavezanca za davek opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavenje, na pravne posledice ugotovitev davnega inpekcijskega nadzora in na davne uinke teh ugotovitev. (3) Sklepni pogovor ni potreben, e: 1. rezultat davnega inpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavenja, ali 2. se mu zavezanec za davek odpove, ali se mu izogiba.
1
14
in e bi inpektor v postopku din opustil sodelovanje zavezanca za davek oz. mu ne bi dal te monosti, je to postopkovna napaka in e zavezanec za davek v svoji pritobi na inpekcijsko odlobo to navede kot razlog za pritobo, bo "zadeva na drugi stopnji padla" oz. bo drugostopni organ njegovi pritobi ugodil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopnemu organu.
3. Odgovornost za davne prekrke Za davni prekrek so lahko odgovorni: posameznik, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, samostojni podjetnik, izvajalec plailnega prometa, odgovorna oseba izvajalca plailnega prometa, izvajalec pokojninskih nartov, njegova odgovorna oseba, pooblaeni udeleenec trga vrednostnih papirjev in njegova odgovorna oseba. Za storjene prekrke ZDavP-2 predpisuje globo, kazenske dolobe so v lenih 394. do 402. Loimo davne prekrke posameznikov, huje davne prekrke posameznikov, davni prekrki v zvezi z opravljanjem dejavnosti in posebno hude davne prekrke.
Izpit 21.5.2007 1. Uinki zastaranja tako glede stranke kot DU. Zastaranje 125. len ZDavP-2 Doloeni so zastaralni roki za zastaranje: 1. pravice do odmere davka; 2. pravice do izterjave davka; 3. pravice do vraila davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obraunati, odtegniti ali plaati. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plaati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davnem nadzoru, tee relativni rok zastaranja pravice do izterjave od dneva izvrljivosti odmerne odlobe. Pravica zavezanca za davek do vraila plaanega davka, ki ga ni bil dolan plaati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plaal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolan plaati. Pretrganje zastaranja 126. len ZDavP-2 Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveen. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davnega organa z namenom davne izvrbe in o katerem je bil dolnik obveen.
15
2. Zavarovanje izpolnitve davnega dolga Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti Davni organ lahko zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti -pred izdajo odlobe ali -pred potekom roka za predloitev davnega obrauna. Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v asu, ko davni organ e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere izpolnitev se zavarovanje zahteva. Zavarovanje plaila davne obveznosti Zavarovanje plaila davne obveznosti davni organ zahteva v primeru -odloga plaila davne obveznosti ali -obronega plaila davne obveznosti. To pomeni, da je zavarovanje plaila davne obveznosti vezano na postopek odloanja o odlogu oziroma obronem plaevanju davne obveznosti. Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti oziroma zavarovanje plaila davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri vrste zavarovanja upoteva naelo sorazmernosti. Davni organ dovoli odlog oziroma obrono plailo davne obveznosti pod pogojem, da zavezanec predloi instrument zavarovanja (v primeru, e so izpolnjeni pogoji za zavarovanje). Pogoji za zavarovanje (v katerih primerih lahko davni organ zahteva zavarovanje?) -e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali -e na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu, davni organ utemeljeno priakuje, da bo izpolnitev oziroma plailo davne obveznosti onemogoeno ali znatno oteeno.
16
17
18
19
3. Nesuspenzivnost oz. potrebno je bilo nateti in opisati izjeme (obrono, ugovor,...). Suspenzivni uinek pritobe (87. len) Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odlobe, e se pritobi ne ugodi. Zakon sicer kot referenno obrestno mero navaja slovensko medbanno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR.
Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBRONO PLAEVANJE DAVKA To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finanni stiski.
Preden se izda odloba, je treba dati stranki monost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliinah, ki so pomembne za odlobo (zaslianje stranke). e so v postopku udeleene stranke z nasprotujoimi interesi, mora imeti vsaka stranka monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Organ svoje odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana monost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, doloenih z zakonom. e za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom doloeno, v kakni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.
2. Na praktinem primeru pokaite razliko med davnim zavezancem ter planikom davka
Zavezanci za davek (12. len) Pojem zavezanca za davek, kakor je opredeljen v zakonu, je izrazito irok in zajema vse, ki so potencialno zavezani za izpolnitev celotne ali dela davne obveznosti. Zavezanci za davek so: 1. davni zavezanec;
20
3. Nekaj ukrepov za omilitev nesupenzivnosti pritobe Suspenzivni uinek pritobe (87. len) Pritoba ne zadri izvritve odmerne odlobe, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne odlobe, e se pritobi ne ugodi. Zakon sicer kot referenno obrestno mero navaja slovensko medbanno obrestno mero, vendar je od uvedbe evra v Sloveniji to sedaj EURIBOR. Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBRONO PLAEVANJE DAVKA To so posamezni instituti, ki jih lahko zavezanci za davek uporabijo, ko so v finanni stiski.
2. Razloite institut predhodnega pravnega vpraanja v davnem postopku na primeru Ne vem tono, ampak mogoe je to: institut reitve predhodnega vpraanja v osnovi po ZUPu pomeni, da preden lahko odloi o neki zadevi, najprej rei neko drugo zadevo, ki je pogoj, da lahko sploh o tisti prvi zadevi odloa. Primer: tujec, ki je zaposlen v Slo in tukaj dosega dohodek, odda napoved za odmero dohodnine, saj si je izraunal, da bi moral dobiti del dohodnine vrnjene. DURS mu ne more izdati odlobe o dohodnini, dokler ne ugotovi, ali je rezident RS, zato mora tujec podati vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa RS; e izpolnjuje pogoje, mu DURS izda odlobo, da je rezident RS in ele nato mu izda odlobo o dohodnini in vrne preve plaano dohodnino.
21
22
23
24
25
6) Kaj je davek po ZDavP? 3. len ZDavP-2 (pobiranje davka) (1) Pobiranje davka vkljuuje vse naloge dravnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, doloenih z zakonom o obdavenju, zakonom, ki ureja davno in carinsko slubo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davne obveznosti zavezanca za davek, ki je doloena s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, vkljuno v zvezi z ugotavljanjem kritev zakona o obdavenju. (2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek dravnega prorauna, prorauna Evropske skupnosti ali prorauna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plaila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plaa izkljuno na podlagi zakonov o obdavenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavenju. (3) e ni s tem zakonom drugae doloeno, dolobe tega zakona, ki se nanaajo na davek, veljajo tudi za: uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, in prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starevsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek). (4) Obresti, stroki postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe, ki jih odmeri oziroma izreka davni organ, so pripadajoe dajatve, ki se tejejo za davek iz drugega odstavka tega lena, e ni s tem zakonom drugae doloeno. (5) Za zakone o obdavenju se tejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davno obveznost, vkljuno s predpisi Evropske skupnosti, ki se tejejo za del pravnega reda Slovenije. 7) Pol je bil davni postopek - Kakni so roki pri institutu vrnitve v prejnje stanje pri dav. postopku..... To je iz ZUPa: VIII. poglavje VRNITEV V PREJNJE STANJE 103. len (1) Stranki, ki je iz opravienih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more ve opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje. (2) Stranki, ki ni pravoasno izroila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje stanje tudi tedaj, e je iz nevednosti ali zaradi oitne pomote vlogo pravoasno poslala po poti, ali jo neposredno
26
Upravna taksa, kdaj se mora plaat Vrnitev v prejnje stanje (niste plaali dohodnine, kaj je vrnitev v prejnje stanje) Kdaj se kona postopek zaet na predlog stranke in kdaj zaet po uradni dolnosti Kaj je zapisnik Kaj je sklep, je mona pritoba zoper sklep(da samo zoper tiste, ki jih zakon nateva) Kaj so posledice molka organa S em vloi upravni spor in sestavine tobe Stranke v upravnem sporu(toena: davni uprava, Mf, carinska uprava) Pogoji za inpektorja in kje to pie( v zakonu o davnem postopku) Kdaj se pretrga zastaranje(definicija iz zakona) Davno zavarovanje(ustavi se ti promet na raunih, plomba na nepreminini) Porotvo Odloba nima pravnega pouka-kritev procesnih dolob Izredna pravna sredstva Samoovadba 27
Davni postopek in davni nadzor: vpraanja 2007-2009 Primer s casinom 27.06.2005 (pisni izpit) Pomen predhodnega vpraanja v davnem postopku Zavarovanje davnega dolga v upravnem sporu Dokazi v davnem postopku (bistvene znailnosti)
28