Skupnost Moodle v Sloveniji

viktorija sul ˇ ci ˇ c

Univerza na Primorskem, Slovenija

V prispevku predstavljamo Moodle, spletno u ˇ cno okolje za pod-poro izobra

ž

evalnega in sodelovalnega dela. Poleg kratke zgo-dovine Moodla in njegove uporabe bomo predstavili delovanjeskupnosti Moodle v Sloveniji ter potek 1. nacionalne konferenceMoodle.si, ki je maja 2007 v Kopru zbrala 66 ljubiteljev tega odpr-tokodnega u ˇ cnega okolja.

Kljuˇ cne besede:

Moodle, MoodleMoot, e-izobra

ž

evanje

Uvod

Decembra 2006 smo na domeni www.moodle.si odprli spleti

š

ˇ ce slo- venske skupnosti Moodle, imenovano moodle.si, v katero je vklju ˇ ce-nih 207 uporabnikov Moodla iz vse Slovenije. Po podatkih s spletnestrani Moodle (http://moodle.org) je bilo konec avgusta prijavljenih121 namestitev Moodla v Sloveniji. Uporabnikov pa je nedvomno

š

e ve ˇ c, saj svojih namestitev ne evidentirajo vsi. V Sloveniji uporab-ljajo Moodle na razli ˇ cnih ravneh izobra

ž

evanja – od osnovne

š

ole dofakultete. Po njem posegajo tudi organizacije in podjetja, ki se ukvar- jajo z neformalnim izobra

ž

evanjem, ter neizobra

ž

evalna okolja.ˇ Ce-prav je Moodle namenjen predvsem podpori izobra

ž

evalnega dela,se pogosto uporablja tudi za podporo projektnega in sodelovalnegadela, saj ponuja

š

tevilne mo

ž

nosti za skupinsko in sodelovalno delo.Moodle je sistem za upravljanje u ˇ cnih vsebin – predmetov, te ˇ ca- jev (angl.

cms

– Course Management System; glej Cole 2005, 1) ozi-roma sistem za upravljanje u ˇ ce ˇ cih se (angl.

lms

– Learning Mana-gement System) (Rice 2006, 5). Moodle je v angle

š

ˇ cini glagol, ki po-meni proces, kjer se stvari z veseljem lotevamo, ko se te porajajo,ter ob tem ustvarjamo in u

ž

ivamo – to po navadi vodi k ustvarjal-nosti (prirejeno po Rice 2006, 5). Tako je Moodle nastajal in tako gauporabljajo uporabniki. Pri Moodlu lahko uporabljamo bloke in de- javnosti, ki odgovarjajo na

š

im potrebam. Od tod tudi ime Moodle, ki je kratica za »Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environ-ment«, kar lahko poslovenimo kot modularno objektno-usmerjenodinami ˇ cno u ˇ cno okolje, in to hitro spozna vsak uporabnik Moodla zmo

ž

nostjo upravljanja vsebin. Za uporabo Moodla, ki deluje po sis-temu odjemalec/stre

ž

nik, potrebujemo samo ra ˇ cunalnik z dostopom

management 2 (3):

267–272

267

Viktorija Sul ˇ ci ˇ c

do interneta in spletni brskalnik (na primer Mozilla Firefox, Inter-net Explorer, Safari). Do Moodla lahko tako dostopamo od kjer koliin kadar koli.Avtor Moodla je nekdanji administrator komercialnega u ˇ cnegaokolja Web

ct

1

na univerzi za tehnologijo Curtin v Avstraliji (Moo-dle) Martin Dougiamas. Nezadovoljstvo z neprilagodljivostjo Web

ct

ter dolgotrajno odzivnostjo razvijalcev Web

ct

na zahteve uporab-nikov je Dougiamasa spodbudilo, da je svoje ra ˇ cunalni

š

ko znanjenadgradil s podiplomskim

š

tudijem na podro ˇ cju izobra

ž

evanja inustvaril spletno u ˇ cno okolje po meri u ˇ citelja. Prva razli ˇ cica Moodla je bila uporabnikom dostopna avgusta 2002. Sistem je bil zasnovankot enostaven in intuitiven sistem, namenjen prvotno predvsem po-sameznim skupinam

š

tudentov na manj

š

ih univerzah, za katere sokomercialni proizvodi, kot je Web

ct

, predragi. Zato je DougiamasMoodle gradil po na ˇ celu odprtosti in brezpla ˇ cnosti. Prav odprtostin brezpla ˇ cnost sta prispevala k nadaljnjemu razvoju Moodla. Upo-rabniki Moodla so Dougiamasu po

š

iljali

š

tevilne ideje in predlogeter tudi nove re

š

itve. Danes uporabljajo Moodle po svetu v

š

tevilnihizobra

ž

evalnih institucijah, podjetjih, neproﬁtnih organizacijah incelo na domovih, za potrebe

š

olanja na domu. Konec avgusta 2007 soMoodle uporabljali v 190 dr

ž

avah in s 30.476 prijavljenimi namesti-tvami Moodla. Uporabni

š

ki vmesnik Moodla je preveden v 75 razli ˇ c-nih jezikov, kar

š

e dodatno pomaga k

š

iritvi uporabe tega spletnegau ˇ cnega okolja. Dana

š

nji uporabniki lahko izbirajo med ve ˇ c razli ˇ ci-cami Moodla,ˇ ceprav sta na trgu razli ˇ cica 1.8.2 ter beta razli ˇ cica 1.9,moodle.org

š

e vedno vzdr

ž

uje tudi starej

š

e razli ˇ cice.

Moodle med

š

tudenti in u ˇ citelji na Fakultetiza management Koper

E-izobra

ž

evanje smo na Fakulteti za management Koper (v nadalje- vanju

fm

) za ˇ celi pilotsko uvajati v

š

tudijskem letu 2003/2004. Gledena pilotski zna ˇ caj izvedbe smo se odlo ˇ cili za uporabo Moodla. Do-bre izku

š

nje prvega leta so spodbudile odlo ˇ citev, da postane Moodletemeljno u ˇ cno okolje za izvedbo e-izobra

ž

evanja tudi v prihodnje.

Š

iritev uporabe Moodla na

fm

prikazuje preglednica 1.Na

fm

smo se odlo ˇ cili za kombiniran na ˇ cin e-izobra

ž

evanja, kjerklasi ˇ cno izvedbo podpiramo s

š

tudijskimi dejavnostmi

š

tudentov v Moodlu oziroma e-u ˇ cilnici, kot Moodle imenujemo na

fm

. E-u ˇ cilnico vzdr

ž

uje center za e-izobra

ž

evanje

fm

, ki skrbi tudi za izobra

ž

evanjeu ˇ citeljev in nadaljnji razvoj e-izobra

ž

evanja na

fm

ter evalvacijo izvedbe. Najve ˇ c evalvacij je povezanih z izvedbo predmetov s podro ˇ cjainformacijskih ved.

268

management · leto 2

Skupnost Moodle v Sloveniji

preglednica 1

Moodle na Fakulteti za management Koper

Š

tudijsko leto (1) (2) (3) (4) (5)2003/2004 1.4.1 1 0 0 372004/2005 1.4.3 1 0 1 1202005/2006 1.5.2 10 4 2 1.7822006/2007 1.6.3 12 5 7 2.719*

opombi

Naslovi stolpcev: (1) razli ˇ cica Moodla; (2) izvedeni dodiplomski predmeti;(3) izvedeni podiplomski predmeti; (4) drugi izvedeni predmeti; (5)

š

tevilo uporabni-kov. *Stanje na dan 30. 8. 2007.

preglednica 2

Mnenja

š

tudentov o e-u ˇ cilniciPredmet (1) (2)E-poslovanje (2005/2006) – dodiplomski

š

tudij 4,4 4,3E-poslovanje (2006/2007) – dodiplomski

š

tudij 4,4 4,1Management e-poslovanja (2006/2007) – podiplomski

š

tudij 4,4 4,1

opomba

Naslovi stolpcev: (1) »e-u ˇ cilnica je preprosta za uporabo«; (2) »e-u ˇ cilnica je prijazna uporabniku«.

Š

tudenti souporabo e-u ˇ cilnice ocenjevalinapetstopenjskilestvici,kjer je ocena 1 pomenila nestrinjanje s trditvijo, ocena 5 pa popolnostrinjanje s trditvijo. Iz preglednice 2 je razvidno, da je e-u ˇ cilnica(Moodle) med

š

tudenti dodiplomskega in podiplomskega

š

tudija do-bro sprejeta.Da bi predmete lahko izvajali prek e-u ˇ cilnice, smo na

fm

moraliusposobiti u ˇ citelje. Do zdaj si je licenco u ˇ citelja in mentorja za e-izobra

ž

evanje pridobilo 40 visoko

š

olskih u ˇ citeljev in sodelavcev. Vi-soko

š

olski u ˇ citelji so pri uporabi e-u ˇ cilnice samostojni. Uporabljajo jo v skladu s svojim na ˇ cinom pou ˇ cevanja, vsebino predmeta, ki gapou ˇ cujejo, ciljnoskupino

š

tudentov tergledenasvojaznanjainspre-tnosti pri uporabi e-u ˇ cilnice. Priprava predmeta za e-izvedbo nam-re ˇ c od u ˇ citeljev zahteva ve ˇ cˇ casa in ve ˇ c napora. Podatke o tem smozbrali v anketi, izvedeni v

š

tudijskem letu 2005/2006 med u ˇ citelji in visoko

š

olskimi sodelavci. Na anketo se je odzvalo 28 redno zaposle-nih u ˇ citeljev in sodelavcev.U ˇ citelji v pripravo predmeta vlo

ž

ijo v povpre ˇ cju 22,7% ve ˇ cˇ casa innapora, kot ga po navadi vlagajo v izvedbo klasi ˇ cno izvedenih pred-metov (preglednica 3). Ve ˇ cja porabaˇ casa je povezana s pripravo

š

tu-dijskih navodil in gradiv, ki morajo biti prilagojena elektronski iz- vedbi, predvsem pa samostojnemu

š

tudiju. Navodila morajo biti ra-zumljiva in natan ˇ cna. Ne glede na to, da u ˇ citelji pripravijo dobra navodila, je u ˇ citelj/mentor

š

tudentom stalno na razpolago v e-u ˇ cilnici.Mentorsko podprto e-izobra

ž

evanje zahteva ve ˇ cˇ casa, predvsem pri

š

tevilka 3 · jesen 2007

269