Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Skupnost Moodle v Sloveniji

Skupnost Moodle v Sloveniji

Ratings: (0)|Views: 753 |Likes:
V prispevku predstavljamo Moodle, spletno učno okolje za podporo izobraževalnega in sodelovalnega dela. Poleg kratke zgodovine Moodla in njegove uporabe bomo predstavili delovanje skupnosti Moodle v Sloveniji ter potek 1. nacionalne konference Moodle.si, ki je maja 2007 v Kopru zbrala 66 ljubiteljev tega odprtokodnega učnega okolja.
V prispevku predstavljamo Moodle, spletno učno okolje za podporo izobraževalnega in sodelovalnega dela. Poleg kratke zgodovine Moodla in njegove uporabe bomo predstavili delovanje skupnosti Moodle v Sloveniji ter potek 1. nacionalne konference Moodle.si, ki je maja 2007 v Kopru zbrala 66 ljubiteljev tega odprtokodnega učnega okolja.

More info:

Published by: Viktorija Florjančič on Nov 27, 2008
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/14/2009

pdf

text

original

 
Skupnost Moodle v Sloveniji
viktorija sul ˇ ci ˇ c
Univerza na Primorskem, Slovenija
V prispevku predstavljamo Moodle, spletno u ˇ cno okolje za pod-poro izobra
ž
evalnega in sodelovalnega dela. Poleg kratke zgo-dovine Moodla in njegove uporabe bomo predstavili delovanjeskupnosti Moodle v Sloveniji ter potek 1. nacionalne konferenceMoodle.si, ki je maja 2007 v Kopru zbrala 66 ljubiteljev tega odpr-tokodnega u ˇ cnega okolja.
 Kljuˇ cne besede:
Moodle, MoodleMoot, e-izobra
ž
evanje
Uvod
Decembra 2006 smo na domeni www.moodle.si odprli spleti
š
 ˇ ce slo- venske skupnosti Moodle, imenovano moodle.si, v katero je vklju ˇ ce-nih 207 uporabnikov Moodla iz vse Slovenije. Po podatkih s spletnestrani Moodle (http://moodle.org) je bilo konec avgusta prijavljenih121 namestitev Moodla v Sloveniji. Uporabnikov pa je nedvomno
š
e ve ˇ c, saj svojih namestitev ne evidentirajo vsi. V Sloveniji uporab-ljajo Moodle na razli ˇ cnih ravneh izobra
ž
evanja – od osnovne
š
ole dofakultete. Po njem posegajo tudi organizacije in podjetja, ki se ukvar- jajo z neformalnim izobra
ž
evanjem, ter neizobra
ž
evalna okolja.ˇ Ce-prav je Moodle namenjen predvsem podpori izobra
ž
evalnega dela,se pogosto uporablja tudi za podporo projektnega in sodelovalnegadela, saj ponuja
š
tevilne mo
ž
nosti za skupinsko in sodelovalno delo.Moodle je sistem za upravljanje u ˇ cnih vsebin – predmetov, te ˇ ca- jev (angl.
cms
– Course Management System; glej Cole 2005, 1) ozi-roma sistem za upravljanje u ˇ ce ˇ cih se (angl.
lms
– Learning Mana-gement System) (Rice 2006, 5). Moodle je v angle
š
 ˇ cini glagol, ki po-meni proces, kjer se stvari z veseljem lotevamo, ko se te porajajo,ter ob tem ustvarjamo in u
ž
ivamo – to po navadi vodi k ustvarjal-nosti (prirejeno po Rice 2006, 5). Tako je Moodle nastajal in tako gauporabljajo uporabniki. Pri Moodlu lahko uporabljamo bloke in de- javnosti, ki odgovarjajo na
š
im potrebam. Od tod tudi ime Moodle, ki je kratica za »Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environ-ment«, kar lahko poslovenimo kot modularno objektno-usmerjenodinami ˇ cno u ˇ cno okolje, in to hitro spozna vsak uporabnik Moodla zmo
ž
nostjo upravljanja vsebin. Za uporabo Moodla, ki deluje po sis-temu odjemalec/stre
ž
nik, potrebujemo samo ra ˇ cunalnik z dostopom
management 2 (3):
267–272
267
 
Viktorija Sul ˇ ci ˇ c
do interneta in spletni brskalnik (na primer Mozilla Firefox, Inter-net Explorer, Safari). Do Moodla lahko tako dostopamo od kjer koliin kadar koli.Avtor Moodla je nekdanji administrator komercialnega u ˇ cnegaokolja Web
ct
1
na univerzi za tehnologijo Curtin v Avstraliji (Moo-dle) Martin Dougiamas. Nezadovoljstvo z neprilagodljivostjo Web
ct
ter dolgotrajno odzivnostjo razvijalcev Web
ct
na zahteve uporab-nikov je Dougiamasa spodbudilo, da je svoje ra ˇ cunalni
š
ko znanjenadgradil s podiplomskim
š
tudijem na podro ˇ cju izobra
ž
evanja inustvaril spletno u ˇ cno okolje po meri u ˇ citelja. Prva razli ˇ cica Moodla je bila uporabnikom dostopna avgusta 2002. Sistem je bil zasnovankot enostaven in intuitiven sistem, namenjen prvotno predvsem po-sameznim skupinam
š
tudentov na manj
š
ih univerzah, za katere sokomercialni proizvodi, kot je Web
ct
, predragi. Zato je DougiamasMoodle gradil po na ˇ celu odprtosti in brezpla ˇ cnosti. Prav odprtostin brezpla ˇ cnost sta prispevala k nadaljnjemu razvoju Moodla. Upo-rabniki Moodla so Dougiamasu po
š
iljali
š
tevilne ideje in predlogeter tudi nove re
š
itve. Danes uporabljajo Moodle po svetu v 
š
tevilnihizobra
ž
evalnih institucijah, podjetjih, neprofitnih organizacijah incelo na domovih, za potrebe
š
olanja na domu. Konec avgusta 2007 soMoodle uporabljali v 190 dr
ž
avah in s 30.476 prijavljenimi namesti-tvami Moodla. Uporabni
š
ki vmesnik Moodla je preveden v 75 razli ˇ c-nih jezikov, kar
š
e dodatno pomaga k
š
iritvi uporabe tega spletnegau ˇ cnega okolja. Dana
š
nji uporabniki lahko izbirajo med ve ˇ c razli ˇ ci-cami Moodla,ˇ ceprav sta na trgu razli ˇ cica 1.8.2 ter beta razli ˇ cica 1.9,moodle.org
š
e vedno vzdr
ž
uje tudi starej
š
e razli ˇ cice.
Moodle med
š
tudenti in u ˇ citelji na Fakultetiza management Koper
E-izobra
ž
evanje smo na Fakulteti za management Koper (v nadalje- vanju
fm
) za ˇ celi pilotsko uvajati v 
š
tudijskem letu 2003/2004. Gledena pilotski zna ˇ caj izvedbe smo se odlo ˇ cili za uporabo Moodla. Do-bre izku
š
nje prvega leta so spodbudile odlo ˇ citev, da postane Moodletemeljno u ˇ cno okolje za izvedbo e-izobra
ž
evanja tudi v prihodnje.
Š
iritev uporabe Moodla na
fm
prikazuje preglednica 1.Na
fm
smo se odlo ˇ cili za kombiniran na ˇ cin e-izobra
ž
evanja, kjerklasi ˇ cno izvedbo podpiramo s
š
tudijskimi dejavnostmi
š
tudentov v Moodlu oziroma e-u ˇ cilnici, kot Moodle imenujemo na
fm
. E-u ˇ cilnico vzdr
ž
uje center za e-izobra
ž
evanje
fm
, ki skrbi tudi za izobra
ž
evanjeu ˇ citeljev in nadaljnji razvoj e-izobra
ž
evanja na
fm
ter evalvacijo iz- vedbe. Najve ˇ c evalvacij je povezanih z izvedbo predmetov s podro ˇ cjainformacijskih ved.
268
management · leto 2
 
Skupnost Moodle v Sloveniji
preglednica 1
Moodle na Fakulteti za management Koper
Š
tudijsko leto (1) (2) (3) (4) (5)2003/2004 1.4.1 1 0 0 372004/2005 1.4.3 1 0 1 1202005/2006 1.5.2 10 4 2 1.7822006/2007 1.6.3 12 5 7 2.719*
opombi
Naslovi stolpcev: (1) razli ˇ cica Moodla; (2) izvedeni dodiplomski predmeti;(3) izvedeni podiplomski predmeti; (4) drugi izvedeni predmeti; (5)
š
tevilo uporabni-kov. *Stanje na dan 30. 8. 2007.
preglednica 2
Mnenja
š
tudentov o e-u ˇ cilniciPredmet (1) (2)E-poslovanje (2005/2006) – dodiplomski
š
tudij 4,4 4,3E-poslovanje (2006/2007) – dodiplomski
š
tudij 4,4 4,1Management e-poslovanja (2006/2007) – podiplomski
š
tudij 4,4 4,1
opomba 
Naslovi stolpcev: (1) »e-u ˇ cilnica je preprosta za uporabo«; (2) »e-u ˇ cilnica je prijazna uporabniku«.
Š
tudenti souporabo e-u ˇ cilnice ocenjevalinapetstopenjskilestvici,kjer je ocena 1 pomenila nestrinjanje s trditvijo, ocena 5 pa popolnostrinjanje s trditvijo. Iz preglednice 2 je razvidno, da je e-u ˇ cilnica(Moodle) med
š
tudenti dodiplomskega in podiplomskega
š
tudija do-bro sprejeta.Da bi predmete lahko izvajali prek e-u ˇ cilnice, smo na
fm
moraliusposobiti u ˇ citelje. Do zdaj si je licenco u ˇ citelja in mentorja za e-izobra
ž
evanje pridobilo 40 visoko
š
olskih u ˇ citeljev in sodelavcev. Vi-soko
š
olski u ˇ citelji so pri uporabi e-u ˇ cilnice samostojni. Uporabljajo jo v skladu s svojim na ˇ cinom pou ˇ cevanja, vsebino predmeta, ki gapou ˇ cujejo, ciljnoskupino
š
tudentov tergledenasvojaznanjainspre-tnosti pri uporabi e-u ˇ cilnice. Priprava predmeta za e-izvedbo nam-re ˇ c od u ˇ citeljev zahteva ve ˇ cˇ casa in ve ˇ c napora. Podatke o tem smozbrali v anketi, izvedeni v 
š
tudijskem letu 2005/2006 med u ˇ citelji in visoko
š
olskimi sodelavci. Na anketo se je odzvalo 28 redno zaposle-nih u ˇ citeljev in sodelavcev.U ˇ citelji v pripravo predmeta vlo
ž
ijo v povpre ˇ cju 22,7% ve ˇ cˇ casa innapora, kot ga po navadi vlagajo v izvedbo klasi ˇ cno izvedenih pred-metov (preglednica 3). Ve ˇ cja porabaˇ casa je povezana s pripravo
š
tu-dijskih navodil in gradiv, ki morajo biti prilagojena elektronski iz- vedbi, predvsem pa samostojnemu
š
tudiju. Navodila morajo biti ra-zumljiva in natan ˇ cna. Ne glede na to, da u ˇ citelji pripravijo dobra na- vodila, je u ˇ citelj/mentor
š
tudentom stalno na razpolago v e-u ˇ cilnici.Mentorsko podprto e-izobra
ž
evanje zahteva ve ˇ cˇ casa, predvsem pri
š
tevilka 3 · jesen 2007
269

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->