Vilenica 2003

DRUSTVO
SLOVENSKH
PSATELJEV
Mednarodno
pIsateIjsko
srecanje
nternatIonaI
WrIters`
CatherIng
vilenica _ jezik.qxd 19. 08. 03 8:11 Page 1
Nagrajenec VIIenIce 2003 PrIze wInner VIIenIca 2003
4 MIrko Kovac
LIterarna branja VIIenIca 2003 LIterary readIngs VIIenIca 2003
30 ConstantIn AbIu|
44 Hana AndronIkova
S8 Kostas AssImacopouIos
72 VIadImir 8aIIa
80 Marek 8Ienczyk
88 8orIs 8IIetIc
100 Cordana MIhaIIova 8osnakoska
120 Rene de Ceccatty
126 PauIo da Costa
138 John F. Deane
148 PauIette Dube
1S6 Lynn EmanueI
164 PavIe CoranovIc
178 Norbert CstreIn
186 Jacques zoard
194 Rutger KopIand
208 Herkus KuncIus
224 Taras Luchuk
238 DonaI McLaughIIn
246 Tom PetsInIs
2S4 VIvIenne PIumb
264 Cregor PodIogar
274 AIek Popov
292 SteIIa Rotenberg
300 PaoIo RuIIIIII
308 FIona Sampson
316 Ljudka SIInova
334 Andrej E. SkubIc
342 EIra Stenberg
3S4 James Tate
362 Tth KrIsztIna
374 Suzana TratnIk
388 ChrIstIan Uetz
396 VIadImIr VertIIb
404 ErIka Vouk
412 JuII Zeh
k
a
z
a
I
o
c
o
n
t
e
n
t
CP KataIoznI zapIs o pubIIkacIjI
Narodna In unIverzItetna knjIznIca, LjubIjana
061.7(497.4 VIIenIca)"2003"
821(4)82
MEDNARODNO pIsateIjsko srecanje (2003 ; VIIenIca)
VIIenIca 2003 J Mednarodno pIsateIjsko srecanje = nternatIonaI
WrIters' CatherIng ; [ urednIka ztok OsojnIk In 8arbara Subert ].
LjubIjana : Drustvo sIovenskIh pIsateIjev = SIovenIan WrIters'
AssocIatIon, 2003
S8N 96191010S7
1. C1. stv. nasI. 2. OsojnIk, ztok
12S320448
VIIenIca 2003
UrednIka J EdItors:
ZaIozIIo Drustvo sIovenskIh pIsateIjev
PubIIshed by SIovenIan WrIters' AssocIatIon
CraIIcno obIIkovanje:
TehnIcna uredItev In prIprava za tIsk:
zdeIava zgoscenk:
LjubIjana, avgust 2003
ztok OsojnIk J 8arbara Subert
zanj Tone Persak
ATS d.o.o., Jana Z. PececnIk
Compress d.o.o.
nIokart d.o.o.
Mednarodno IIterarno nagrado
VLENCA za Ieto 2003, kI jo podeIjuje
Drustvo sIovenskIh pIsateIjev, dobI
The SIovenIan WrIters` AssocIatIon
wIII present the 2003 VLENCA
nternatIonaI LIterary Award to
M
I
r
k
o

K
o
v
a
c
was born on 26 December 1938 In PetrovIcI near 8IIeca. He graduated Irom grammar
schooI In 8eIgrade. He has pubIIshed severaI noveIs, coIIectIons oI short storIes, essays,
TV and radIo pIays and movIe scrIpts.
Kovac's earIy short storIes came out In the earIy sIxtIes In youth and student magazInes.
HIs very IIrst prose book CubIIIste (SIaughteryard, 1962) provoked poIItIcaI and IdeoIogIcaI
accusatIons "because oI the bIack depIctIon oI the worId"; IdeoIogIcaI persecutIon oI the
young wrIter Iasted Ior a whoIe year. A new, revIsed edItIon oI CubIIIste came out as Iate as
1979 In PodgorIca. The noveI Moja sestra EIIda (My SIster EIIda) was pubIIshed In 196S, and
the noveIIa 8IograIIja MaIvIne TrIIkovIc (The 8Iography oI MaIvIna TrIIkovIc) In 1971
(reprInted In 1977, and 1980 In 8eIgrade, and the bIIInguaI CroatIantaIIan edItIon In 199S
In Vodnjan).
For the coIIectIon oI storIes Rane Luke MestrevIca (Wounds oI Luka MestrevIc, 1971)
Kovac won the MIIovan CIIsIc Award; the award was wIthdrawn two years Iater, and the
book banned Irom book shops and IIbrarIes. The new edItIon oI Rane Luke MestrevIca
came out In 1980, and was awarded agaIn. The book SIIke Iz porodIcnog aIbuma
MestrevIca (PIctures Irom the MestrevIc FamIIy AIbum), a new story In the coIIectIon, won
Kovac the AndrIc Award. The noveIs Ruganje s dusom (MockIng wIth the SouI, 1976) and
Vrata od utrobe (Door to the Womb, 1978) were pubIIshed In Zagreb; the pocket edItIon
oI the Iatter came out In 1979, and In 8eIgrade In 1981. Vrata od utrobe was awarded
NIn's Award oI the CrItIcs Ior the noveI oI the year (1978), the SIsak ronworks PrIze
(1979) and the award oI SerbIan IIbrarIes Ior the most wIdeIy read book (1980). Next to
come out were the noveI Uvod u drugI zIvot (ntroductIon to a New LIIe, 1983) and the
book oI essays Evropska truIez (European Decay,1986), whIch won another oI NIn's
awards the DImItrIj TucovIc Award Ior the best essayIstIc work. The revIsed edItIon oI
the book entItIed Evropska truIez I drugI esejI (European Decay and Other Essays) came
out In 1994 In Zagreb.
The coIIectIon oI storIes NebeskI zarucnIcI (HeavenIy FIances), whIch won the 8CZ
Award, was pubIIshed In 1987 (reprInted In 1988). At the end oI 1990 the Sarajevo
pubIIshIng house SvjetIost Issued zabrane knjIge (SeIected Works) In sIx voIumes. A
greater part oI the edItIon ended up In IIames at the very begInnIng oI the barbarIan
SerbIan attack on Sarajevo. n the same cIty, stIII durIng the war In 199S, Kovac
pubIIshed the Iong expected and accordIng to the author hImseII hIs best noveI
KrIstaIne resetke (CrystaI 8ars). n the same year the opposItIon 8eIgrade CIrcIe
pubIIshed the book oI journaIIstIc texts entItIed 8odez u srcu (Dagger In the Heart).
Rastresen zIvot (Scattered LIIe) came out In 1996 In Zagreb; In terms oI genre the book
was IabeIIed a new noveI, but Is In Iact a revIsed and careIuIIy edIted versIon oI the noveI
Uvod u drugI zIvot. n the same year the storIes entItIed Na odru (On the Stage) came out
In the coIIectIon ApatrIdI In 8eIgrade; the pubIIshIng house 8osanska knjIga In Sarajevo
pubIIshed the book oI poIItIcaI essays entItIed Cvjetanje mase (FIourIsh oI the Masses)
In 1997. n 1998, FeraI TrIbune In SpIIt pubIIshed Kovac's and FIIIp DavId's KnjIga
pIsama 1992199S (8ook oI Letters 1992199S). The book contaIns dramatIc and
shockIng correspondence between two IrIends. n 2003 a pubIIsher In Zagreb
announced pubIIcatIon oI Kovac's seIected works In ten voIumes, the IIrst beIng the
M
I
r
k
o

K
o
v
a
c
7
se je rodII 26. decembra 1938 v PetrovIcIh prI 8IIecI. CImnazIjo je koncaI v 8eogradu. Je
avtor vec romanov, zbIrk kratke proze, esejev, teIevIzIjskIh In radIjskIh dram ter IIImskIh
scenarIjev.
Prve zgodbe objavI v zacetku sestdesetIh Iet v mIadInskIh In studentskIh casopIsIh. Ze s
prvo knjIgo proze z nasIovom MorIsce (CubIIIste, 1962) Izzove poIItIcne In IdeoIoske
obsodbe "zaradI crne sIIke sveta", neusmIIjenI napadI na mIadega pIsateIja pa trajajo se
ceIo Ieto. Nova, predeIana Izdaja MorIsca IzIde seIe Ieta 1979 v PodgorIcI. Roman Moja
sestra EIIda objavI Ieta 196S, kratkI roman ZIvIjenjepIs MaIvIne TrIIkovIc pa Ieta 1971
(ponovno 1977, 1980 v 8eogradu, dvojezIcno hrvaskoItaIIjansko Ieta 199S v Vodnjanu).
Za zbIrko noveI Rane Luke MestrevIca (1971) dobI nagrado MIIovana CIIsIca, kI mu jo dve
IetI kasneje odvzamejo, knjIgo pa umaknejo Iz knjIgarn In knjIznIc. DopoInjena Izdaja
Ran Luke MestrevIca IzIde Ieta 1980, knjIga je ponovno nagrajena, tokrat mu nagrade
naknadno ne vzamejo. Za SIIke Iz druzInskega aIbuma MestrevIca, novo zgodbo v zbIrkI,
dobI AndrIcevo nagrado.
V Zagrebu IzIdeta romana Norcevanje z duso (Ruganje s dusom, 1976) In Vrata
materInega teIesa (Vrata od utrobe, 1978, zepna Izdaja 1979 v 8eogradu, 1981). Za
sIednjo dobI NInovo nagrado krItIke za roman Ieta (1978), Nagrado zeIezarne SIsak
(1979) In Nagrado knjIznIc v SrbIjI za najboIj brano knjIgo (1980).
SIedI roman Uvod v drugo zIvIjenje (Uvod u drugI zIvot, 1983) In knjIga esejev Evropska
trohnoba (Evropska truIez, 1986), za katero Kovac ze drugIc dobI NInovo nagrado, tokrat
Nagrado DImItrIja TucovIca za najboIjso esejIstIcno In pubIIcIstIcno deIo. DopoInjena In
popravIjena ter z nasIovom Evropska trohnoba In drugI esejI IzIde Ieta 1994 v Zagrebu.
KnjIga zgodb Nebeska zarocenca (NebeskI zarucnIcI), za katero prejme 8CZovo
nagrado, je objavIjena Ieta 1987 (ponatIs 1988), konec Ieta 1990 pa sarajevska zaIozba
SvjetIost Izda zbrana deIa (zabrane knjIge) v sestIh knjIgah. VeIIk deI nakIade konca v
ognju na samem zacetku barbarskega srbskega napada na Sarajevo. V Istem mestu In se
v casu vojne, Ieta 199S, objavI doIgo prIcakovanI In, tako pravI avtor sam, svoj najboIjsI
roman KrIstaIne resetke (v prevodu 8orIsa JukIca IzIde Ieta 2000 prI CankarjevI zaIozbI v
zbIrkI XX. stoIetje). stega Ieta objavI prI opozIcIjskem 8eograjskem krogu knjIgo
pubIIcIstIcnIh besedII z nasIovom 8odaIo v srcu (8odez u srcu).
Leta 1996 v Zagrebu IzIde Raztreseno zIvIjenje (Rastresen zIvot), kI ga zanrsko
opredeIIjo kot "novI roman", a je pravzaprav dopoInjena, urejena In precIscena verzIja
romana Uvod v drugo zIvIjenje.
V zbIrkI ApatrIdI v 8eogradu Isto Ieto IzIdejo zgodbe pod nasIovom Na odru, prI zaIozbI
8osanska knjIga v Sarajevu pa 1997 knjIga poIItIcnIh esejev z nasIovom Cvetenje
mnozIce (Cvjetanje mase). PrI zaIozbI FeraI TrIbune v SpIItu objavI skupaj s FIIIpom
DavIdom KnjIgo pIsem 1992 199S (Ieta 1998). KnjIga je dramatIcna In pretresIjIva
korespondenca prIjateIjev. Leta 2003 v Zagrebu napovejo IzId KovacevIh IzbranIh deI v
desetIh knjIgah, prva v nIzu je knjIga dramskIh besedII z nasIovom Jezus na kozI (sus
na kozI).
MIrko Kovac je avtor stevIInIh teIevIzIjskIh In radIjskIh dram In scenarIjev za Igrane IIIme
MaII vojakI (1968), LIsIce (1971), Muke po Mateju (1974), OkupacIja v 26 sIIkah (1978),
Zarenje (1979), Padec taIIje (1982), VecernI zvonovI (198S), TetovIranje (1991) In druge.
6
book oI pIays sus na kozI (Jesus on the SkIn). MIrko Kovac Is the author oI numerous TV
and radIo pIays and scrIpts Ior the Ieature IIIms LIttIe SoIdIers (1968), VIxen (1971),
Torments AccordIng to Matthew (1974), OccupatIon In 26 mages (1978), The CIow
(1979), FaII oI taIy (1982), EvenIng 8eIIs (198S), TattooIng (1991) and others. Kovac Is
the wInner oI renowned InternatIonaI IIterary awards: the TuchoIsky In 1993, awarded by
the SwedIsh PEN Centre, and the Herder, one oI the most prestIgIous IIterary prIzes In the
CermanspeakIng worId, In 199S. HIs works have been transIated Into French, Cerman,
EngIIsh, taIIan, SwedIsh, PoIIsh, HungarIan, Czech and other Ianguages, and the IIIms
based on hIs scrIpts have won severaI awards at numerous IestIvaIs. The noveIIa
8IograIIja MaIvIne TrIIkovIc In French transIatIon was pubIIshed In pocket edItIon In the
Iamous coIIectIon RIvages poche oI the Payot & RIvages pubIIshIng house In 20 000
copIes.
n 1991 MIrko Kovac IeIt 8eIgrade and has sInce IIved In RovInj. He Is a reguIar
contrIbutor to the FeraI TrIbune weekIy.
9
Je dobItnIk ugIednIh mednarodnIh IIterarnIh nagrad: nagrade TuchoIsky Ieta 1993, kI jo
podeIjuje SvedskI center PEN, In Ieta 199S Herderjeve nagrade, ene Izmed
najpomembnejsIh IIterarnIh prIznanj na nemskem jezIkovnem podrocju.
Njegova deIa so prevedena v IrancoscIno, nemscIno, angIescIno, ItaIIjanscIno,
svedscIno, poIjscIno, madzarscIno, cescIno In druge jezIke, IIImI po njegovIh scenarIjIh
pa so nagrajenI na stevIInIh IestIvaIIh.
KratkI roman ZIvIjenjepIs MaIvIne TrIIkovIc je IzseI v Irancoskem prevodu v zepnI IzdajI
znamenIte zbIrke RIvages poche prI zaIozbI Payot & RIvages v 20 000 IzvodIh.
MIrko Kovac Ieta 1991 zapustI 8eograd In od tedaj zIvI v RovInju. Je staInI sodeIavec
tednIka FeraI TrIbune.
8
PrIzewInner VIIenIca 2003
MIrko Kovac Is beyond doubt one oI the most taIented and most sophIstIcated wrIters
Irom the socaIIed SerboCroat IInguIstIc regIon oI Iormer YugosIavIa. He was born In
1938 In the vIIIage oI PetrovIcI on the border between Montenegro and HerzegovIna,
where he spent part oI hIs chIIdhood and adoIescence, whIch are Irequent motIIs In hIs
wrItIng.
LIke many oI Kovac's Iater works hIs IIrst book, the noveI SIaughteryard, dIsturbed the
IIterary as weII as poIItIcaI pubIIc because oI the author's preoccupatIon wIth taboo
topIcs and depIctIon oI human base InstIncts, partIcuIarIy sexuaI, and hIs IncIInatIon Ior
vIoIence and evII. The noveI was pubIIshed In 1962 In 8eIgrade, where Kovac IIved untII
1991, when he IeIt because oI hIs dIsapprovaI oI MIIosevIc's regIme, and settIed down
In RovInj In CroatIa. A yearIong persecutIon oI the young wrIter and severe IdeoIogIcaI
and poIItIcaI accusatIons oI hIs IIrst book "because oI the bIack depIctIon oI the worId"
had a IongIastIng eIIect on the attItude oI the authorItIes and theIr oIIIcIaIs among
IIterary crItIcs towards Kovac's wrItIng. The targets oI thIs "crItIcIsm" were not onIy hIs
noveIs, but aIso short storIes, pIays, essays and scrIpts.
Kovac Is a IreeIance artIst, and he has IIved Ior and by IIterature aII oI hIs workIng IIIe.
AIthough totaIIy devoted to the art oI words and recognIsIng onIy one IdeoIogy the
"IdeoIogy" oI narratIon and wrItIng, whIch Is the Instrument Ior creatIng a specIaI worId
oI IIterature paraIIeI to the reaI one he has constantIy Iought agaInst evII and vIoIence,
partIcuIarIy that commItted by the mIsused Instruments oI power and authorIty. Kovac
Is IIghtIng agaInst the passIon Ior subordInatIon and destructIon oI IeIIow human
beIngs by pItIIessIy depIctIng It.
HIs prose consIsts mostIy oI the Iragments oI the broken Image oI the known worId,
wIth creatIve ImagInatIon structured Into a muItIIayer noveIIstIc coIIage. The parts and
the whoIe oI thIs paIImpsestIc mosaIc reIIect the chaotIc IIIe and absurd Iate oI the
IndIvIduaI, the equaIIy brutaI past and present, reaIIty and nIghtmares oI the peopIe
doomed to destructIon and death. ThIs Is why hIs noveIs IrequentIy gIve oII the putrId
stench oI decay and death. However, by depIctIng moments IIIumInated by beauty and
Iove, Kovac has aIways gIorIIIed IIIe, whIch Ior hIm remaIns a mIracIe and a mystery.
Kovac's renderIng oI "ugIy reaIIty" wIth a thIckwoven web oI words reveaIs the true Iace
oI the tIme, Irom whIch he removed the IaIse gIIded mask conceaIIng the decIIne oI
moraI, natIonaI, reIIgIous, IdeoIogIcaI, poIItIcaI and other vaIues. Kovac's centre oI
attentIon Is the Iate, the IIIestory oI an IndIvIduaI, manIpuIated by equaIIy demonIc
InternaI and externaI powers. The hero Is most IrequentIy depIcted manysIdedIy, wIth
hIs or her dark and brIght aspects, vIrtues and weaknesses, reveaIed In the reIatIons
wIth other human beIngs drIven by Iove or hate and stImuIated by powerIuI, sometImes
even wIId passIons.
Kovac's art oI narratIon has reached one oI Its peaks In the noveI Vrata od utrobe (Door
to the Womb), pubIIshed In 1978. The proIogue to the extensIve IamIIy saga tItIed by
the phrase Irom the The 8ook oI Job emphasIses the "tendency towards the decayIng
IIIe". ThIs Is why some procIaImed Kovac to be the wrIter oI the bIack wave, whIIe others
vaIued the dark tInge oI hIs IIterature despIte aII kInds oI poIItIcaI dIsquaIIIIcatIons, and
ranked hIm among the most Important European wrIters. ProoI oI the Iatter Is seen In
the numerous transIatIons oI hIs books Into IoreIgn Ianguages and severaI Important
prIzes at home and abroad, IncIudIng the TuchoIsky PrIze awarded by the SwedIsh PEN
Centre and the Herder PrIze, whIch Is among the most promInent IIterary awards In the
CermanspeakIng worId. Even aIter he had IeIt 8eIgrade Kovac contInued pubIIshIng
11
Nagrajenec VIIenIce 2003
MIrko Kovac je brez dvoma eden Izmed najboIj nadarjenIh In IzobIIkovanIh sodobnIh
pIsateIjev s tako Imenovanega srbohrvaskega jezIkovnega obmocja nekdanje JugosIavIje.
Rojen je Ieta 1938 v vasI PetrovIcI na mejI med Crno Coro In HercegovIno, kjer je prezIveI
deI otrostva In mIadostI, kI sta pogosto prIsotna v njegovI IIteraturI.
Njegova prva knjIga, roman MorIsce, kI je kot mnoga njegova kasnejsa deIa zaradI
ukvarjanja s tabuIzIranImI temamI In prIkazovanja cIovekovIh nagonov, posebno spoInIh,
In njegovIh nagnjenj k nasIIju In zIu razburkaIa tako IIterarno kot poIItIcno javnost, je
IzsIa Ieta 1962 v 8eogradu, kjer je zIveI vse do Ieta 1991, ko ga je, zaradI nasprotovanja
MIIosevIcu In njegovemu rezImu, zapustII In se naseIII v RovInju na Hrvaskem. Leto dnI
trajajoca gonja protI mIademu pIsateIju In ostra IdeoIoska In poIItIcna obsodba
njegovega prvenca "zaradI crne podobe sveta" je potem doIgo vpIIvaIa na odnos obIastI
In njenIh usIuzbencev med IIterarnImI krItIkI do njegovIh deI. Tarca tovrstne "krItIke" nIso
bIII Ie njegovI romanI, temvec tudI noveIe, dramskI In esejIstIcnopubIIcIstIcnI tekstI In
scenarIjI.
Kovac je bII ves cas svobodnI umetnIk, kI je zIveI za IIteraturo In od IIterature. Ceprav je
popoInoma predan besednI umetnostI, kI ne prIstaja na vdanost nobenI drugI IdeoIogIjI
kot "IdeoIogIjI" prIpovedovanja ozIroma pIsanja, s katerIm ustvarja poseben, resnIcnemu
svetu vzporeden svet IIterature, se je nenehno upIraI nasIIju In zIu posebno tIstIma, kI
so ju zakrIvIIa zIorabIjanja vsakrsne mocI In obIastI. S tovrstno sIo po podrejanju In
unIcevanju drugega cIoveka se je bojevaI predvsem tako, da jo je brezkompromIsno
prIkazovaI.
Njegova proza je najpogosteje sestavIjena Iz Iragmentov razbIte podobe znanega sveta,
kI jIh je z ustvarjaIno domIsIjIjo strukturIraI v vecpIastnI noveIIstIcnI aII romanesknI
koIaz. V deIIh In ceIotI tega paIImpsestnega mozaIka se zrcaIIjo In prepIetajo zIvIjenjskI
kaos In absurdna usoda posameznIka, enako surovI zgodovIna In vsakdanjost,
resnIcnost In morece sanje IjudI, obsojenIh na propad In umIranje. Zato se Iz njegovIh
noveI In romanov neredko razsIrja vonj po trohnobI In smrtI. Toda z opIsovanjem
trenutkov, kI jIh z Iepoto In dobroto obcasno obsIje predvsem Ijubezen, je hkratI sIavII
zIvIjenje, kI zanj ves cas ostaja cudez In mIstIcna skrIvnost.
Kovacev prIkaz "grde podobe resnIcnostI", z gosto stkano mrezo jezIka, pokaze pravI
obraz casa, s katerega je strgaI Iazno pozIaceno masko, kI je skrIvaIa razpad moraInIh,
nacIonaInIh, verskIh, IdeoIoskopoIItIcnIh In drugIh vrednot. Predvsem ga razkrIje
zIvIjenjepIs ozIroma usoda posameznIka, kI je v sredIscu njegove prIpovedne pozornostI.
PosameznIka, s katerIm upravIjajo tako notranje kot tudI enako demonIcne zunanje sIIe,
najpogosteje prIkazuje vecstransko, s svetIe In temne pIatI, In ne spregIeduje nItI
njegovIh vrIIn nItI sIabostI, kI se najboIj razkrIjejo v razmerju do drugega cIoveka,
posebno v tIstem, kI IzvIra Iz IjubeznI aII sovrastva In ga spodbujajo mocne, vcasIh tudI
dIvje strastI.
PrIpovedno mojstrstvo MIrka Kovaca je enega Izmed svojIh vrhov dosegIo v romanu
Vrata materInega teIesa, kI je IzseI Ieta 1978. V nagovoru braIcu na zacetku te obsezne
druzInske kronIke, kI je nasIovIjena s sIntagmo Iz Jobove knjIge, sam poudarja
"nagnjenje do razpadIjIvega zIvIjenja". ZaradI tega so ga nekaterI razgIasaII za pIsateIja
crnega vaIa, drugI pa, kIjub taksnIm In drugacnIm predvsem poIItIcnIm dIskvaIIIIkacIjam,
cenIII prav ta temnI sIjaj njegove IIterature In ga uvrscaII med najpomembnejse evropske
pIsateIje. O tem nas preprIcuje stevIIo prevodov njegovIh deI v druge jezIke In mnoge
pomembne nagrade, kI jIh je dosIej prejeI doma In v tujInI. Med drugImI nagrado
TuchoIskega, kI jo podeIjuje svedskI PEN center, In Herderjevo, kI je med
10
texts agaInst the poIItIcs oI SerbIan authorItIes and natIonaIIsm, whIch eventuaIIy Ied to
the bIoody war In the terrItory oI Iormer YugosIavIa. WIth thIs stance Kovac maIntaIns
hIs rebeIIIous status oI an uprIght InteIIectuaI.
n hIs IIterary opus, wIth hIs narratIve poetIcs, InteIIectuaI moraI standards and a IIrm
attItude agaInst evII Kovac has managed to create a baIance between ethIcs and aesthetIcs,
knowIng that IIctIon must paInt the most varIed aspects oI IIIe and that, accordIng to
KIerkegaard, "an IndIvIduaI's own ethIc reaIIty Is the onIy reaIIty".
JosIp OstI
TransIated by LIII Potpara
13
najpomembnejsImI IIterarnImI nagradamI na nemskem jezIkovnem obmocju. TudI po
odhodu Iz 8eograda je Kovac se naprej objavIjaI tekste protI poIItIkI srbskIh obIastnIkov
In nacIonaIIzmu, kI je prIpeIjaI do krvave vojne na tIeh nekdanje JugosIavIje In s tem do
danes ohranII upornIstvo pokoncnega InteIektuaIca.
V svojem IIterarnem deIu, s svojo prIpovedno poetIko In InteIektuaIno moraIo ozIroma z
jasno opredeIItvIjo protI zIu je dosegeI ravnotezje med estetIko In etIko, zavedajoc se,
da mora umetnIska proza zIvIjenje prIkazovatI vsestransko In da je, kot je dejaI
KIerkegaard, "Iastna etIcna stvarnost posameznIka edIna stvarnost".
JosIp OstI
12
Voda se popeIa do grIa
D. je bIo moj prIjateIj, covjek srednjIh godIna, krupan, ugojen, nezenja I strastven
pusac. UvIjek je napadno zaudarao na duhan; pusIo je tompuscIgare, IuIu, gauIoIses, a
I sam je motao cIgarete mahom od IInog I kao dukat zutog hercegovackog IIora. 8Io je
obrazovan I nacItan, vrstan znaIac knjIzevnostI, aII nesIstematIcan, jer ono sto bI
zapoceo, razorIo bI, a ono sto je razoreno nIkad nIje pokusao sastavItI. Takav je bIo
njegov zIvot, pa I njegova karIjera.
Kao mIadIc Izasao je Iz rata u cInu kapetana, a vec 1948. godIne bIo je pukovnIk UD8
e. Sam je rIjetko preuzImao hapsenja, aII je s uzIvanjem vodIo Istrazne postupke. Kako
je bIo InteIIgentan I duhovIt, voIIo je kad naIde na uhIcenIke sebI ravne. One kojI se
odmah predaju I popuste nIje podnosIo, aII nIje Ih nI mucIo, samo Ih je prepustao
drugIma. PIasIjIvaca se gadIo, dok je one razborIte InIormbIrovce nastojao preobratItI.
Njegove su ga zrtve postIvaIe I uvIjek ImaIe po neku IIjepu rIjec za nj, Iako je D. bIo
uporan kao IstrazIteIj, a njegova IspItIvanja IscrpIjujuca. NIje nIkad povIsIo gIas, udarIo
zrtvu III IznudIo prIznanje. Njegova je uIoga bIIa da nadmudrI cInjenIcama I opsjenI
svojIm znanjem I IzIaganjem. Odvracao je od IdeoIoske zatucanostI, osIobadao Ijude
sIIjepe vjere u autorItet, a posIusnost je smatrao Izvorom neIjudskIh djeIa. Njegov nacIn
razmIsIjanja bIo je opasan za svakI autorItarnI poredak.
D. je medu prvIma poceo razaratI StaIjInov mIt pred IIcem mnogIh InIormbIrovaca kojI
su prosII kroz njegove ruke. 8Io je obdaren da pronade usporedbe koje bI I okorjeII
staIjInIst prIhvacao sa sImpatIjama. "Ne znam kako neko moze bItI za StaIjIna, za onog
puha, za onu brkatu babu", govorIo bI, a onda u tom stIIu nastavIo, da bI na koncu sve
zacInIo socnIm psovkama. CovorIo je ruskI, pomaIo I ukrajInskI, sIuzIo se cItatIma III
cItao uhapsenIma pasuse Iz knjIga. Na stoIu je uvIjek drzao knjIge, a neke je I posudIvao
odabranIm zatvorenIcIma. Jos tada se u CZu u 8eogradu, III u zatvoru na AdI CIganIIjI,
cItao 8IIans sovjetskog termIdora, Z. PavIovIca, Krasnaja katorga, M. Z. NInkonov
SmorodIna, RosIja v koncIagere, . L. SoIonevIca I dr.
D. je kao IstrazIteIj bIo sIobodouman, a kao vojnIk krut. 8Io je poznavaIac nedaca I boII,
aII Istodobno I covjek na duznostI kojI je I sam prIdonosIo boIu I tragedIjama. Kao
pjesnIk usporedIvao je rane sa zvIjezdama, a kao sIuzbenIk drzavne sIgurnostI umIo je
te Iste rane zagrepstI. Pa Ipak, to dvojstvo u njemu IomIIo se I sukobIjavaIo da bI vec
negdje prI kraju 1949. zatrazIo da ga osIobode duznostI. NIje mogao podnIjetI hapsenje
nekoIIcIne svojIh ratnIh drugova, a torturu kojoj su bIII podvrgnutI nazvao je
staIjInIstIckom metodom. D. je bIo pozvan u MInIstarstvo unutarnjIh posIova, aII tamo
je otkIonIo sve sumnje, pogotovu one da je IstomIsIjenIk sa svojIm uhIcenIm
prIjateIjIma. DobIo je trI tjedna odmora u Vrnjackoj 8anjI koja su se, doduse, otegIa na
trI mjeseca. Za to vrIjeme Imao je dobar smjestaj u hoteIu, IIjecnIcku njegu I svog
pratIoca, aII I nevoIje sa snom I sve vecu skIonost prema pIcu. Nakon trI mjeseca dosII
su po njega, smjestIII ga u dusevnu boInIcu u 8eogradu gdje je temeIjIto IspItan I upucen
na oporavak u OpatIju. MIrno je sve podnIo, a u razgovoru s mInIstrom tek je maIcIce
bIo zajedIjIv: "Ako vama odgovara da se ponasam kao Iudak kako bIh opravdao
dIjagnozu, to mI nece pastI tesko."
U OpatIjI je boravIo dva mjeseca, onda mu je javIjeno da je dobIo posao u KomIsIjI za
medunarodnu trgovInu; tu je ostao punIh sesnaest godIna, a nakon pada RankovIca
1966. godIne uruceno mu je rjesenje o mIrovInI. Vjerojatno je cIjeIo to vrIjeme u
medunarodnoj trgovInI obavIjao dvostrukI posao: kao reIerent Izvoza I kao udbas.
Kad sam se zbIIzIo s njIm bIo je vec umIrovIjenIk, Iajav I osIon, nezadrzIv u
IzrugIvanjIma. OkupIjao je oko sebe mahom nezadovoIjne I dokone, pred njIma je bIo
1S
Voda mI tece v grIo
D. je bII moj prIjateIj, moz srednjIh Iet, veIIk, rejen, samskI In strasten kadIIec. Vedno je
vsIIjIvo zaudarjaI po tobaku; kadII je cIgare tompus, pIpo, gauIoIses, a je tudI sam zvIjaI
cIgarete, najveckrat Iz IInega In kakor zIatnIk rumenega hercegovskega IIora. 8II je
Izobrazen In nacItan, Izvrsten poznavaIec knjIzevnostI, vendar nesIstematIcen, ker je vse,
cesar se je IotII, razdejaI, razdejanega pa nI skusaI nIkoII sestavItI. Taksno je bIIo njegovo
zIvIjenje, a tudI njegova karIera. z vojne je prIseI kot mIadenIc s cInom kapetana, a je bII
ze 1948. Ieta poIkovnIk Udbe. Sam je redko prevzemaI aretacIje, vendar je z uzItkom vodII
preIskovaIne postopke. Ker je bII InteIIgenten In duhovIt, je rad naIeteI na aretIrance, kI so
mu bIII podobnI. TIstIh, kI se takoj predajo In popustIjo, nI prenasaI, vendar jIh tudI nI
mucII, kratkomaIo jIh je prepuscaI drugIm. StrahopetcI so se mu gnusIII, medtem ko je
razumne InIormbIrojevce skusaI spreobrnItI. Njegove zrtve so ga spostovaIe In so ImeIe
vedno kako Iepo besedo zanj, ceprav je bII D. kot preIskovaIec trd, njegove preIskave pa
Izcrpavajoce. NIkoII nI zvIsaI gIasu, udarII zrtev aII IzsIIII prIznanje. Njegova vIoga je bIIa
prekanItI z dejstvI In zasencItI z znanjem In IzpostavIjanjem. zogIbaI se je IdeoIoskI
poneumIjenostI, osvobajaI IjudI sIepe vere v avtorIteto, ubogIjIvost pa je bIIa zanj Izvor
necIoveskIh dejanj. Njegov nacIn razmIsIjanja je bII nevaren za vsako avtorItarno uredItev.
D. je pred obIIcjI mnogIh InIormbIrojevcev, kI so sII skozI njegove roke, med prvImI zaceI
podIratI StaIInov mIt. S posebnIm darom je poIskaI prImerjave, kI bI jIh ceIo okoreII staIInIst
sprejemaI s sImpatIjamI. "Ne vem, kako je Iahko kdo za StaIIna, za tega poIha, za to brkato
babo," je govorII, In potem v Istem sIogu nadaIjevaI, na koncu pa vse zacInII s socnImI
psovkamI. CovorII je rusko, nekoIIko tudI ukrajInsko, uporabIjaI je cItate aII braI aretIranIm
odIomke Iz knjIg. Na mIzI je ImeI vedno knjIge In je nekatere posojaI IzbranIm zapornIkom.
Ze takrat so v CZu v 8eogradu aII v zaporu na AdI CIganIIjI braII 8IIans sovjetskog termIdora
Z. PavIovIca, Krasnajo katorgo M. Z. NInkonovaSmorodIna, RosIjo v koncIagere . L. SoIonevIca
In dr.
Kot zasIIsevaIec je bII D. svobodomIseIn, kot vojak pa trd. 8II je poznavaIec nesrec In
boIecIne, ampak hkratI tudI cIovek doIznostI, kI je tudI sam prIpomogeI k boIecInI In
tragedIjam. Kot pesnIk je prImerjaI rane z zvezdamI, kot usIuzbenec drzavne varnostI pa
je znaI prav te rane pokopatI. Pa vendar, ta dvojnost se je v njem IomIIa In spopadaIa,
tako da je ze nekje prI koncu 1949. zaprosII, da ga razresIjo sIuzbe. NI mogeI prenestI
aretacIj nekaj vojnIh tovarIsev, mucenje, kI so ga prestajaII, pa je poImenovaI staIInIstIcna
metoda. D. so pokIIcaII na MInIstrstvo za notranje zadeve, vendar je tam odvrnII vse
sume, vsekakor tIste, da je somIsIjenIk aretIranIh prIjateIjev. DobII je trI tedne dopusta v
VrnjackI 8anjI, kI so se, resda, zavIekII na trI mesece. V tem casu je ImeI dobro nastanItev
v hoteIu, zdravnIsko nego In svojega spremIjevaIca, vendar pa tudI tezave s spanjem In
z vse vecjo nagnjenostjo do pIjace. Po treh mesecIh so prIsII po njega, ga nastanIII v
dusevnI boInIcI v 8eogradu, kjer so ga temeIjIto zasIIsaII In ga napotIII na okrevanje v
OpatIjo. MIrno je vse preneseI, v pogovoru z mInIstrom pa je bII kar maIce ujedIjIv: "Ce
vam odgovarja, da se obnasam kot norec, da bI upravIcII dIagnozo, mI to ne bo tezko."
V OpatIjI je zIveI dva meseca, potem so ga obvestIII, da je dobII deIo v KomIsIjI za
mednarodno trgovIno; tu je ostaI ceIIh sestnajst Iet, po padcu RankovIca 1966. Ieta pa
so mu IzrocIII odIocbo o upokojItvI. Verjetno je ves ta cas v mednarodnI trgovInI opravIjaI
dvojno deIo: kot reIerent za Izvoz In kot udbas.
Ko sva se zbIIzaIa, je bII ze upokojenec, Iajav In osat, neustavIjIv v norcevanjIh.
Najveckrat je okrog sebe zbIraI nezadovoIjne In brezdeIne, pred njImI je bII pogumen,
govorII je gIasno In vedno v nasprotju z uradno poIItIko. Medtem ko je IzzIvaI In IomII
druge, pa je vendarIe naceI sebe. Vedno boIj ga je obIegaIa preganjavIcna strast. TrdII je,
14
smIon, gIasno je prIcao I uvIjek protIvno od sIuzbene poIItIke. zazIvajucI I IomecI druge,
Ipak je naceo samog sebe. Sve vIse ga je opsjedaIa manIja proganjanja. TvrdIo je da ga
prIsIuskuju I prate, nIje Imao povjerenja nI u najbIIze prIjateIje, optuzIvao Ih je da ga
potkazuju; mnoge je od njIh otpIsao, a nekI su se samI udaIjIII. Njegov stoI u kavanI
MazestIk vec se bIo osuo. SjedIo je sam mrzecI druge I svIjet kojI kuje zavjere protIv
njega. Zacudo, bas je tada mene prIhvatIo, povjeravao mI se, premda uvIjek s oprezom.
SvI nasI razgovorI zapocInjaII su oko knjIzevnostI. On mI je preporucIo RemIzova,
odusevIjavao se PIatonovom, pokIonIo mI je roman Parhomenko VsevoIda vanova. Sve
sto je rusko za njega je bIIo nedostIzno. Kao turIst putovao je u SovjetskI savez I vracao
se opcInjen. NIkad nIje zaboravIo nagIasItI kako su sva cudesa sto Ih je tamo vIdIo
StaIjInovo djeIo. 8erIju je od mIIja zvao "veIIkI LavrentIje". Za njega komunIstIcko drustvo
moze bItI homogeno samo ako je podredeno vrhovnom autorItetu, IdeaIno tek kad se
ukInu svI IzvorI sukobIjavanja, a sIobodno samo ako se pravIIno provode zapovIjedI
vrhovnog autorIteta. Onaj covjek kojI je svojedobno kao IstrazIteIj psovao StaIjIna,
zavrsIo je u IdoIopokIonstvu kao stovateIj njegova kIpa. Jednom je rekao, povjeravajucI
mI se:
"Da tI nesto kazem: svI tI IjudI sto sam Ih ja preobratIo, gadIII su mI se. Ja sam govorIo
naucenu IekcIju, bIo sam gIumac, maII gIumac kojI je Iako razarao krvava IdeoIoska
uvjerenja. SpremajucI svoje uIoge I cItajucI knjIge protIv StaIjIna, sve sam mu se vIse
dIvIo."
Subotom smo se naIazIII u kavanI hoteIa Park. Ako bI se desIIo da jedan od nas Izostane,
morao bI nacI nacIna da obavIjestI drugoga. Jedne subote cekao sam ga cIjeII sat. NIje
dosao, a nIje me nI obavIjestIo. Sutradan ga nIje bIIo nI u MazestIku. Okrenuo sam njegov
teIeIon; nItko se nIje javIjao. PozaIIo sam se jednom njegovu drugaru s kojIm je bIo cas u
zavadI cas u prIjateIjstvu, aII nI on nIje znao o njemu nIsta. Rekao je da bI D. morao
zavezatI jezIcInu, prevIse pIjucka na rukovodstvo, a SUP motrI na nj. Vec u utorak ugIedao
sam ga u MazestIku, sjedIo je sam za stoIom sIrecI oko sebe zadah duhana. 8Io je
smrknut. MIsIIo sam da nece dopustItI da sjednem, pa sam stajao I osvrtao se kao da
trazIm nekoga. Pozvao me prstom, jer se u tom casu bjese zagrcnuo; IskasIjavao se I baIIo
u rupcIc, a jednom je pIjunuo na pod. Sjeo sam I rekao:
"Cdje sI tI u subotu!"
"SInoc sam stIgao Iz Moskve", rekao je. "8Io sam na vecerI kod 8reznjeva."
To je IzgovorIo tako kao da nedjeIjom obavezno objeduje s 8reznjevom.
"Sad je vrIjeme da otvorImo karte jedan pred drugIm", nastavIo je Isto tako ozbIIjno kao
I maIocas.
"Ne krIjem nIsta", rekao sam.
"KrIjemo I tI I ja", rekao je. "TI znas da ja radIm za KC8, a ja znam da tI radIs za
nteIIdzensservIs. VrIjeme je da IzmIjenjamo InIormacIje."
MIsIIo sam da je saIa, aII me njegova strogost obvezaIa da prIcekam Ishod te saIe. Ako
je odIucIo da se I sa mnom razIde, mogao je pronacI boIjI povod. Ako gIumI, nece me
vaIjda dugo drzatI u neIzvjesnostI. AII ovaj put bIIa je to zbIIja. D. je predIozIo da se
sutradan nademo u kavanI hoteIa Park, u vrIjeme kad nas nItko ne ocekuje I da otvorImo
prvu serIju InIormacIja.
"Moramo bItI opreznI. Prate nas. A sad na posao, Idem da se spremIm", rekao je, ustao
od stoIa I otIsao.
PreostaIo mI je da se I sam prIpremIm I Izadem na sastanak. Svoje oskudno znanje o
obavjestajnIm sIuzbama upotpunIo sam Isto tako oskudnIm podacIma Iz Opce
encIkIopedIje. Dosao sam u zakazano vrIjeme, zatekao sam ga za stoIom, bIo je
uznemIren I crven u IIcu, puhao je na nos.
"Sta tI je!" upItao sam.
17
da mu prIsIuskujejo In sIedIjo, nI zaupaI nItI najbIIzjIm prIjateIjem, obtozevaI jIh je, da
ga ovajajo; mnoge med njImI je odpIsaI, nekaterI pa so se samI oddaIjIII. Njegova mIza
v kavarnI MazestIk se je ze razsuIa. SedeI je sam In sovrazII druge In svet, kI kuje zaroto
protI njemu. Zacuda, prav takrat me je sprejeI, zaupaI se mI je, ceprav vedno prevIdno.
VsI najInI pogovorI so se zacenjaII okrog knjIzevnostI. On mI je prIporocII RemIzova,
navdusevaI se je nad PIatonovom, podarII mI je roman Parhomenko VsevoIoda vanova.
Vse, kar je rusko, je bIIo zanj nedosezno. Kot turIst je potovaI v Sovjetsko zvezo In se
vracaI ocaran. NIkoII nI pozabII poudarItI, da so vsI cudezI, kI jIh je vIdeI tam, StaIInovo
deIo. 8erIja je IjubkovaIno ImenovaI "veIIkI LavrencIj". Za njega je Iahko komunIstIcna
druzba homogena samo, ce se podreja vrhovnI avtorItetI, IdeaIna seIe takrat, ko se
odpravIjo vsI IzvorI medsebojnIh spopadov, svobodna pa samo, ce se pravIIno Izvajajo
zapovedI vrhovne avtorItete. CIovek, kI je nekoc kot preIskovaIec psovaI StaIIna, je koncaI
v maIIkovanju kot castIIec njegovega kIpa. Nekoc mI je rekeI, zaupIjIvo:
"Naj tI povem nekaj: vsI tI Ijudje, kI sem jIh spreobrnII, so se mI gabIII. Jaz sem govorII
nauceno IekcIjo, bII sem IgraIec, maII IgraIec, kI je z Iahkoto rusII krvava IdeoIoska
preprIcanja. S tem, ko sem se prIpravIjaI na svoje vIoge In ko sem braI knjIge protI
StaIInu, sem ga vse boIj obcudovaI."
Ob sobotah sva se dobIvaIa v kavarnI hoteIa Park. Ce se je zgodIIo, da katerI od naju nI
prIseI, je moraI nekako obvestItI drugega. Neko soboto sem ga cakaI ceIo uro. NI prIseI,
pa me tudI nI obvestII. NasIednjega dne ga nI bIIo nItI v MazestIku. ZavrteI sem njegov
teIeIon; nIhce se nI ogIasII. PotozII sem se nekemu njegovemu tovarIsu, s katerIm je bII
nekaj casa sprt, nekaj casa v prIjateIjstvu, vendar tudI on nI vedeI nIc o njem. RekeI je,
da bI moraI D. zavezatI svoj doIgI jezIk, prevec pIjuva na vodstvo, SNZ pa ga opazuje. Ze
v torek sem ga zagIedaI v MazestIku, sedeI je sam za mIzo In sIrII okrog sebe zadah po
tobaku. 8II je mracen. MIsIII sem, da mI ne bo dovoIII sestI, In sem tako staI In se obracaI,
kot bI nekoga IskaI. PovabII me je s prstom, ker se mu je v tem hIpu zahIIpnIIo; IzkasIjaI
se je In smrknII v robcek, enkrat pa je pIjunII na tIa. SedeI sem In rekeI:
"Kje sI bII v soboto!"
"SInocI sem prIseI Iz Moskve," je rekeI. "8II sem na vecerjI prI 8reznjevu."
To je IzgovorII tako, kot da vsako nedeIjo obeduje z 8reznjevom.
"Zdaj je cas, da sI razkrIjeva karte," je nadaIjevaI prav tako resno kot maIoprej.
"NIcesar ne skrIvam," sem rekeI.
"Oba skrIvava, tI In jaz," je rekeI. "TI ves, da deIam za KC8, jaz pa vem, da tI deIas za
nteIIgence servIce. Cas je, da sI Izmenjava InIormacIje."
MIsIII sem, da je saIa, vendar me je njegova strogost zavezovaIa, da sem pocakaI na IzId
te saIe. Ce se je odIocII, da se tudI z mano razIde, bI Iahko poIskaI boIjsI povod. Ce Igra,
me ja ne bo drzaI doIgo v negotovostI. Vendar je bIIo tokrat vse res. D. je predIagaI, da
se nasIednjega dne dobIva v kavarnI hoteIa Park, ob casu, ko naju nIhce ne prIcakuje, In
da odpreva prvo serIjo InIormacIj.
"Morava bItI prevIdna. SIedIjo nama. Zdaj pa na deIo, jaz se grem prIpravIt," je rekeI,
vstaI od mIze In odseI.
Zdaj sem se moraI tudI sam prIpravItI na sestanek. Svoje revno znanje o obvescevaInIh
sIuzbah sem IzpopoInII s prav tako revnImI podatkI Iz SpIosne encIkIopedIje. PrIseI sem
ob napovedanem casu, zaIotII sem ga za mIzo, bII je vznemIrjen In rdec v obraz, sopeI
je skozI nos.
"Kaj tI je!" sem vprasaI.
"PogIej tIstega tam," je rekeI, "ta svInja je zadoIzena zame. Tako sem razburjen, da nIsem
sposoben mIsIItI. TI pa sI nevaren In me Iahko potunkas."
Za mIzo je sedeI kar precej majhen moskI, kakIh trIdeset Iet bI rekeI, IzrazIto temne poItI,
ImeI je goste In kodraste Iase. PII je IImonado In naju opazovaI. D. je nagIo In jezno vstaI
16
"PogIedaj onog tamo", rekao je, "ta svInja je zaduzena za mene. ToIIko sam uzrujan da
nIsam u stanju da mIsIIm. A tI sI opasan I mozes me precI."
Za stoIom je sjedIo omanjI covjek, mozda svojIh trIdesetak godIna, IzrazIto tamne putI,
Imao je gustu I kovrcavu kosu. PIo je IImunadu I promatrao nas. D. je nagIo I IjutIto ustao
I prIsao njegovu stoIu. PItao ga je po cIjem ga naIogu pratI, otkad je zaduzen za njega I
zasto odugovIace s IIkvIdacIjom. Covjek ga je gIedao zacudeno, nIsta nIje razumIo. 8Io je
to hoteIskI gost, grckI drzavIjanIn. D. se zakratko smIrIo, a posIIje rekao da je Crcka za
njIh strateskI vazna, pogotovu kao pravosIavna zemIja.
Sutradan smo se sastaII na KaIemegdanu. Mrak je vec pao. D. je IzvadIo Iz aktovke maII
tranzIstor I pustIo gIazbu. Osvrtao se, cak je obIsao I prostor nekIh dvadesetak metara oko
kIupe. tek sto smo sjeII I prIbIII se jedan uz drugog da bI razmIjenIII InIormacIje, sIucaj
je htIo, a on uvIjek Ide naruku prIpovjedacu, da Iz grmIja IzronI mIIIcIoner I IegItImIra nas.
D. je bIo zaprepasten, vrtIo je gIavom.
" bas ste nasII javnI park", rekao je mIIIcIoner. "CIstIte se odavde!"
SpustIII smo se padInom do tramvajske pruge. PredIozIo je da udemo u tramvaj kako
bIsmo zametnuII trag.
"Sav sam se preznojIo", rekao je. "U tasnI su mI dva pIsma 8reznjevu. AII unutra je I
pIstoIj. Da je onaj magarac trazIo da otvorIm, ubIo bIh ga!"
UsII smo u tramvaj; bIo je poIuprazan. D. mI je rekao da sjednem Iza njega. Sve ono sto
se, po prIrodI stvarI, dogada svakodnevno, za njega su bIIe zamke. Nema sIucaja, nema
nepredvIdenog dogadaja. U prIrodI je sve povezano. Za njega je svIjet sIIrIran, aII on je
obdaren da odgonetne znakove, stoga je uvIjek napregnut I nepovjerIjIv. VozecI se
tramvajem mIsIIo sam: upustam II se u jednu opasnu Igru s Iudakom. Kad je tramvaj
stao kod Ekonomskog IakuIteta, Iznenada se dIgao I dao mI znak da ga sIIjedIm. skocIII
smo I pozurIII prema stubIstu koje vodI KamenItom uIIcom do trznIce ZeIenI venac.
Rekao je da se moramo razIcI; mrak pogoduje da Im umaknemo. NagIo je Isceznuo,
nIsam nI zapazIo kako. Dva tjedna nIje ga bIIo, a nIsam se prevIse nI raspItIvao za nj.
KorIo sam sebe sto podupIrem njegovu boIest.
Jednog jutra ugIedao sam ga Ispred mog stana. UznemIreno je setao pusecI cIgaretu za
cIgaretom. SIsao sam I pozvao ga, aII odbIo je rekavsI da je moj stan ozvucen Isto kao I
njegov I predIozIo da se sastanemo na ruskom grobIju. ObjasnIo mI je kako cu pronacI
parceIu I dao opIs staze kojom se doIazI do groba 8orIsa AIeksandrovIca CIstogradova
na kojem je mramorna raskIopIjena knjIga s Imenom Ane SmIrovne VasIIjevne.
"Tu me sacekaj", rekao je.
Za ovIh petnaestak dana koIIko ga nIsam vIdIo, ucInIIo mI se da se jos udebIjao. mao je
veIIke podocnjake I IIce podbuhIo. Kad smo se nasII na grobIju rekao sam mu da se
promIjenIo, da je bIIjed I da IzgIeda umorno. Odmahnuo je rukom odbacIvsI moje
prImjedbe kao nevazne.
"Ne mIsIIm na zdravIje", rekao je. "StaIo mI je do zIvota koIIko do Ianjskog snIjega. HtIo
bIh da ovdje pretresemo gIobaIne strategIje. TI znas da SovjetskI Savez na JugosIavIju
gIeda jednIm okom, a drugIm namIguje da radI tako kako radI. JugosIavIja je za nas
zatvorenIca kojoj ne ogranIcavamo sIobodu kretanja. NadzIremo samo ono sto vasa
sIuzba podrzava. Tamo gdje vI sIpate sakom I kapom, to vam je vreca bez dna koju smo
mI probusIII. Nasa je namjera da onemogucImo jednI druge, a ne da ovdje mIjenjamo
postojece stanje. NI vas nI nas ne zanIma kako IunkcIonIse ovaj sIstem, vec koja od nase
dvIje strane dobIja, a koja gubI. VI bIste ovdje zeIjeII nekakvu IederaIIstIcku revoIucIju,
a mI oktobarsku. Sad mI recI koje su vase metode neutraIIsanja nasIh utIcaja I
mogucnostI!" upItao je zagIedan u mene I nekako snuzden na grobu stanovItog 8orIsa
AIeksandrovIca CIstogradova. "Ja znam da tI mIsIIs da sam Iudak", nastavIo je. "ma Ih
jos kojI tako mIsIe. Ako vam odgovara, mogu bItI I to. AII cInjenIca je da prevIse znam I
19
In stopII k njegovI mIzI. VprasaI ga je, po cIgavem narocIIu ga spremIja, od kdaj je
zadoIzen za njega In zakaj zavIacujejo z IIkvIdacIjo. Moz ga je gIedaI zacudeno, nIcesar
nI razumeI. 8II je hoteIskI gost, grskI drzavIjan. D. se je kmaIu pomIrII, potem pa rekeI,
da je CrcIja zanje stratesko pomembna, se posebej kot pravosIavna drzava.
NasIednjega dne sva se dobIIa na KaIemegdanu. ZmracIIo se je ze. D. je IzvIekeI Iz
aktovke tranzIstorcek In spustII gIasbo. ObracaI se je, obhodII je ceIo podrocje kakIh
dvajset metrov okrog kIopI. A komaj sva sedIa In se stIsnIIa drug k drugemu, da bI sI
IzmenjaIa InIormacIje, tako je hoteIo nakIjucje, In to gre vedno prIpovedovaIcu na roko,
da je Iz grmovja pIanII mIIIcnIk In naju IegItImIraI. D. je bII osupeI, odmajevaI je z gIavo.
"n prav javnI park sta sI IzbraIa," je rekeI mIIIcnIk. "zgInIta od tukaj!"
SpustIIa sva se po pobocju do tramvajske proge. PredIagaI je, da stopIva v tramvaj, da
bI zabrIsaIa sIed.
"CIsto sem se spotII," je rekeI. "V aktovkI Imam dvoje pIsem 8reznjevu. Ampak notrI je
tudI pIstoIa. Ce bI ta oseI zahtevaI, naj odprem, bI ga ubII!"
StopIIa sva v tramvaj; bII je poIprazen. D. mI je rekeI, naj sedem za njIm. Vse, kar se sIcer
samo po sebI dogaja vsak dan, so bIIe zanj pastI. NI nakIjucja, nI nepredvIdenega
dogodka. V naravI je vse povezano. Zanj je svet sIIrIran, toda on je obdarjen, da
razvozIava znamenja, zato je vedno napet In nezaupIjIv. Medtem ko sem se vozII s
tramvajem, sem pomIsIII: aII se spuscam v nevarno Igro z norcem. Ko se je tramvaj
ustavII pred ekonomsko IakuIteto, se je nenadoma dvIgnII In mI pomIgnII, naj mu sIedIm.
zskocIIa sva In pohIteIa protI stebrIscu, kI vodI po KamenItI uIIcI do trznIce ZeIenI venac.
RekeI je, da se morava razItI; mrak je ugoden, da se jIm Izmuzneva. HItro je IzgInII, nItI
opazII nIsem kako. Dva tedna ga nI bIIo, pa tudI nIsem prevec povprasevaI po njem.
OcItaI sem sI, da podpIram njegovo boIezen.
Nekega jutra sem ga ugIedaI pred svojIm stanovanjem. VznemIrjeno se je sprehajaI,
kadec cIgareto za cIgareto. StopII sem doI In ga povabII, vendar je odkIonII, ces da je
moje stanovanje prav tako ozvoceno kot njegovo, In predIagaI, da se sestaneva na
ruskem pokopaIIscu. RazIozII mI je, kako bom naseI parceIo, In opIsaI stezo, po katerI
se prIde do groba 8orIsa AIeksandrovIca CIstogradova, na katerem je odprta marmorna
knjIga z Imenom Ane SmIrnovne VasIIjevne.
"Tam me pocakaj," je rekeI.
ZdeIo se mI je, da se je v teh petnajstIh dneh, kar ga nIsem vIdeI, se boIj zredII. meI je
veIIke podocnjake In zabuheI obraz. Ko sva se dobIIa na pokopaIIscu, sem mu rekeI, da
se je spremenII, da je bIed In da je vIdetI utrujen. OdmahnII je z roko In zavrnII moje
prIpombe kot nepomembne.
"Ne mIsIIm na zdravje," je rekeI. "Do zIvIjenja mI je bIIo toIIko kot do Ianskega snega.
Rad bI, da tukaj predIskutIrava gIobaIne strategIje. TI ves, da Sovjetska zveza z enIm
ocesom gIeda na JugosIavIjo, z drugIm pa namIguje, naj deIa tako, kakor deIa.
JugosIavIja je za nas ujetnIca, kI jI ne omejujemo svobode gIbanja. NadzIramo samo
tIsto, kar podpIra vasa sIuzba. Kjer vI radodarno deIIte, je vreca brez dna, kI smo jo mI
preIuknjaII. Nas namen je, da drug drugega onemogocImo, ne pa, da bI menjaII
obstojece stanje. NItI vas nItI nas ne zanIma, kako IunkcIonIra ta sIstem, ampak katera
od nasIh stranI prIdobIva In katera IzgubIja. VI ste tukaj zeIeII nekaksno IederaIIstIcno
revoIucIjo, mI pa oktobrsko. Zdaj pa mI povej, katere so vase metode nevtraIIzIranja
nasIh vpIIvov In moznostI!" je vprasaI, gIedaje vame In nekako otozen nad grobom tega
8orIsa AIeksandrovIca CIstogradova. "Vem, da mIsIIs, da sem nor," je nadaIjevaI. "NIsI
edInI, kI tako mIsII. Ce vam odgovarja, sem Iahko tudI to. Toda dejstvo je, da prevec vem
In da tega nI moc IzbrIsatI Iz mojega spomIna."
"PreprIcan sem, da ves," sem rekeI. "Ne vem pa, zakaj sI mene IzbraI za drugo stran!"
NasmehnII se je nazaupIjIvo kot IIsjak In me doIgo gIedaI kot preIskovaIec, kI caka, da
18
da se to ne moze IzbrIsatI Iz mog pamcenja."
"Uvjeren sam da znas", rekao sam. "Samo ne znam sto sI mene Izabrao za drugu
stranu!"
Osmjehnuo se nepovjerIjIvo kao IIsac zadrzavsI dug pogIed na menI kao IstrazIteIj kojI
ceka da zrtva promIjenI Iskaz.
"Pored gospode TrevIsan s kojom sI bIIzak, tI se jos vIdas I s agentom CA", rekao je.
"KojIm to!" upItao sam.
Otparao je podstavu na sakou, IzvadIo mInIjaturnI notes; tu je pod sIIrama vodIo moje
susrete sa stranIm dopIsnIcIma. O svIma je Imao svoj sud I svI su odreda radIII za neku
od obavjestajnIh sIuzbI. Dana Morgana, dopIsnIka WashIngton Posta, progIasIo je
dvostrukIm spIjunom. NIje bIo posteden nI Franco Petrone, dopIsnIk UnIte Iz 8eograda.
Zapadnoeuropske komunIstIcke partIje za njega su I tako bIIe prodane vIadajucoj
burzoazIjI.
"Ako tI odbIjes da se vIdamo I da saradujes sa mnom, onda mI ostaje da prosvIram sebI
metak kroz gIavu", rekao je.
Onaj covjek bIstrIh zapazanja I smjeIIh obrata, IjubIteIj knjIzevnostI, usmenI prIpovjedac
I kozer, sada je bIo pognut I pod teretom medunarodnIh brIga. Zar ga je to, III nesto
drugo, za kratko vrIjeme tako postaraIo da je vec bIIo vIdIjIvo kako Iz dana u dan
nezadrzIvo propada. PreostaIo mI je da ustrajem kao sudIonIk u njegovoj boIestI.
"Pa da cujem", rekao je, "rIjecdvIje o vasoj strategIjI!"
"Nama je cIIj IzazvatI nestabIInost, aII ne I rusItI poredak, ne barem zasada", rekao sam.
"OsIonce vasIh utjecaja potkopavamo tako sto potIcemo nacIonaIne komunIzme I
sIabImo monoIItnost partIje. Neka desetak puta oIabave stege, sIstem je vec napoIa
srusen. MI uzburkamo, a vI vracate na staro; to je zanImIjIva Igra. Dugorocno I sustavno,
IInancIranjem pubIIcIstIke, razvIjamo krItIku koja jednom mora urodItI pIodom. MI o
StaIjInu odavno govorImo da je ubojIcamanIjak I da komunIstIcka mItoIogIja od tupavog
vode pravI genIjaIca. Studentska gIasIIa bez Ikakva ustezanja nazIvaju 8reznjeva
nosorogom."
"Da, da", gotovo je jeknuo. PusIo je cIgaretu za cIgaretom. ObrIsao je znoj, a usne su
mu bIIe vIazne. VIdjeh: podrhtavaju mu ruke. Ponadao sam se da ce sad provaIItI ona
njegova ostroumna I drska prIroda, da ce se nasmIjatI I recI kako je sve ovo bIIa
samoIronIja.
"Da, da, sve je to tako, samo sto mI uvIjek mozemo pustItI krv pIIetu", rekao je, a onda
nastavIo smIreno o meduIjudskIm odnosIma kao teznjI za unIstenjem; stoga su
revoIucIje voIja masa. StaIjIn je bIo oIIcenje narodne voIje. 8Io je pravedan, nIje postedIo
nI najbIIzeg. CIstecI svIjet radaIa se nada u Novo. RevoIucIonarna vIast nIje boIja od one
koja je zbacena, aII revoIucIja je Ispunjenje sna o krvI. Ako je krv pravednIka I nevInog
proIIvena ona vIce Iz zemIje prema 8ogu I trazI pravdu. RevoIucIja je utopIja o
savrsenom bratstvu utemeIjenom na krvI. 8ratstvo je prastarI san o novom covjeku. D.
se pozIvao na 8IbIIju I cItIrao KnjIgu postanka: nacInImo covjeka na svoju sIIku, sebI
sIIcna. RastaII smo se. On je bIo zadovoIjan, a ja IscrpIjen I potIsten.
VIdjeII smo se jos cetIrI III pet puta I uvIjek na razIIcItIm I skrovItIm mjestIma. NIje od
mene trazIo da mu IznosIm podatke, mogu recI da vIse I nIje sIusao, nItI odgovarao na
pItanja; vodIo je monoIog. 8IIo je sve manje podataka o naoruzanju I vojnIm bazama, o
sovjetskIm prednostIma u kozmosu, a sve vIse smusenIh Ideja o "cjeIokupnostI
stvorenoga", o gradovIma I pustInjama u kojIma se kuje novo jedInstvo.
ProsIo je sest mjesecI, a o njemu nIsta nIsam znao, ne samo ja, vec nItko Iz kruga u
kojem smo se ranIje kretaII. Onda sam jednog dana pred zgradom SUPa u UIIcI 29.
novembra sreo skoIskog druga s kojIm se nIsam vIdIo najmanje desetak godIna. ZavrsIo
je pravo I zaposIIo se u SUPu. Pozvao me u svoj ured, zeIIo mI je nesto recI. Kada sam
21
zrtev spremenI Izpoved.
"PoIeg gospe TrevIsan, s katero sta sI bIIzu, se vIdevas tudI z agentom CA," je rekeI.
"S katerIm!" sem vprasaI.
OdparaI je podIogo na sakoju, IzvIekeI mInIaturnI notes; tu je v sIIrah vodII moja srecanja
s tujImI dopIsnIkI. O vseh je ImeI svojo sodbo In vsI po vrstI so deIaII za neko od
obvescevaInIh sIuzb. Dana Morgana, dopIsnIka WashIngton Posta, je razgIasII za
dvojnega spIjona. PrIzaneseI nI nItI Francu Petroneju, dopIsnIku UnIta Iz 8eograda.
Zahodnoevropske komunIstIcne partIje pa so bIIe zanj tako aII tako prodane vIadajocI
burzoazIjI.
"Ce odkIonIs, da se srecujeva In da sodeIujes z mano, potem mI ne preostane drugega,
kot da sI pozenem krogIo v gIavo," je rekeI.
TIstI cIovek bIstrIh zapazanj In drznIh obratov, IjubIteIj knjIzevnostI, prIpovedovaIec In
kozer, se je zdaj upogIbaI tudI pod bremenI mednarodnIh skrbI. Mar ga je to, aII kaj
drugega, v kratkem casu tako postaraIo, da je bIIo ze na zunaj vIdno, kako Iz dneva v
dan nezadrzno propada. NI mI preostaIo drugega, kot da vztrajam kot soudeIezenec v
njegovI boIeznI.
"No, naj sIIsIm," je rekeI, "besedodve o vasI strategIjI!"
"Nas cIIj je destabIIIzIratI, ne pa tudI rusItI, vsaj ne za zdaj," sem rekeI. "Spodkopavamo
opornIke vasIh vpIIvov, tako da spodbujamo nacIonaIne komunIzme In sIabImo
monoIItnost partIje. Naj se desetkrat zrahIja prImez, je sIstem napoI porusen. MI
vzburkamo, vI pa vracate na staro; to je zanImIva Igra. DoIgorocno In sIstematIcno, s
IInancIranjem pubIIcIstIke, krepImo krItIko, kI enkrat mora obrodItI. O StaIInu ze doIgo
govorImo, da je ubIjaIecmanIjak In da komunIstIcna mItoIogIja Iz topogIavega vodja
deIa genIaIca. Studentska gIasIIa brez vsakrsnIh pomIsIekov pravIjo 8reznjevu nosorog."
"Da, da," je skoraj zajecaI. KadII je cIgareto za cIgareto. ObrIsaI sI je pot, ustnIce pa je
ImeI vIazne. VIdeI sem: roke so mu podrhtevaIe. PoupaI sem, da bo zdaj pIanIIa na dan
tIsta njegova ostroumna In drzna narava, da se bo zasmejaI In rekeI, da je bIIa vse to
samoIronIja.
"Da, da, vse to je res, samo mI Iahko vedno zavIjemo pIscancu vrat," je rekeI In potem
umIrjeno nadaIjevaI o medosebnIh odnosIh kot teznjI po unIcenju; zato so revoIucIje
voIja mnozIc. StaIIn je bII poosebItev narodove voIje. 8II je pravIcen, nI prIzaneseI nItI
najbIIzjemu. S tem, ko se je cIstII svet, se je rojevaIo upanje v Novo. RevoIucIonarna
obIast nI bIIa boIjsa od tIste, kI je bIIa zvrzena, toda revoIucIja so uresnIcene sanje v krvI.
Ce je preIIta krI pravIcnega In nedoIznega, ta Iz zemIje kIIce k 8ogu In zahteva pravIco.
RevoIucIja je utopIja o popoInem bratstvu, porojenem Iz krvI. 8ratstvo, to so prastare
sanje o novem cIoveku." D. se je skIIcevaI na 8IbIIjo In navajaI KnjIgo stvarjenja:
naredImo cIoveka po svojI podobI, kot svojo podobnost. RazsIa sva se. On je bII
zadovoIjen, jaz pa Izcrpan In potrt.
SrecaIa sva se se stIrI aII petkrat In vedno na razIIcnIh skrItIh mestIh. Od mene nI
zahtevaI, naj mu Izdajam podatke, Iahko recem, da tudI posIusaI nI vec, pa tudI ne
odgovarjaI na moja vprasanja; ImeI je samogovor. Vse manj podatkov je bIIo o oborozItvI
In vojnIh bazah, o sovjetskIh prednostIh v vesoIju, vse vec pa zmedenIh zamIsII o
"ceIotnostI ustvarjenega," o mestIh In puscavah, kjer se kuje nova enotnost.
MInIIo je sest mesecev, o njem pa nIsem vedeI nIc, ne samo jaz, ampak nIhce Iz kroga,
v katerem smo se poprej gIbaII. Potem sem nekega dne pred zgradbo SNZ v UIIcI 29.
novembra srecaI sosoIca, kI ga nIsem vIdeI najmanj deset Iet. KoncaI je pravo In se
zaposIII na SNZ. PovabII me je v pIsarno, hoteI mI je nekaj povedatI. Ko sem stopII v
zadusIjIv prostor, me je zapahnII tezak In postan pIsarnIskI zrak, ceprav je bIIo okno
nekoIIko odprto. UsIuzbenca sta sedeIa eden nasprotI drugemu, nagnjena naprej In
zatopIjena v svoje spIse.
20
usao u zagusIjIvu prostorIju zapahnuo me teskI I ustajaII kanceIarIjskI zrak unatoc tomu
sto je prozor bIo odskrInut. DvojIca sIuzbenIka sjedIIa su jedan naspram drugog,
pognutI I zadubIjenI u svoje spIse.
"Znate II ko je ovaj covjek!" rekao je moj drugar.
ObojIca su podIgIa gIave I zagIedaII se u mene. Jedan je bIo razrok, a drugI bIIjed I mrsav
kao IsposnIk.
"To vam je onaj sto radI za nteIIdzensservIs", rekao je I ponudIo mI da sjednem.
"Jos da prIvedemo I KardeIja, pa su obojIca u nasIm rukama", dodao je sIuzbenIk
IsposnIckog IzgIeda.
SmIjaII smo se, a onda su mI objasnIII da je moj prIjateIj D. pIsmeno dostavIo SUPu da
radIm za brItansku obavjestajnu sIuzbu. sto upozorenje posIao je I za KardeIja. RekII su
mI da je odjavIo teIeIon, da se zatvorIo u stan I pIse pIsma 8reznjevu.
stog dana popodne, kao da sam ga prIzvao, pojavIo se u samoposIuzI u Cospodar
Jovanovoj uIIcI. 8Io je otezao, kratko osIsan I neobrIjan, nadutIh podocnjaka. KrIsom
sam gIedao kako pohIepno sIaze namIrnIce u kosaru. Dok je uzImao kruh, osvrnuo se I
ugIedao me. RazrogacIo je ocI, kao da je ugIedao opasnu zvjerku. ZapjenIo je I
podvIknuo gIasno:
"Ne prIIazI mI, spIjune!"
8IIo mI je neugodno pa sam se odmah udaIjIo, ostavIo svoju kosaru I neobavIjena posIa
napustIo samoposIugu.
Moj prIjateIj D. dospIo je u zatvorsku dusevnu boInIcu. Ondje je napIsao roman RIjecI
Izgovorene u ropcu. VIdIo sam taj rukopIs kod naseg zajednIckog prIjateIja, advokata
8arovIca, kojI ga je povremeno posjecIvao. D. mu je ostavIo u nasIjedstvo rukopIs I rekao:
"Ovo zapecatI do moje smrtI." To je bIo necItIjIv I aIjkav rukopIs, na pojedInIm stranIcama
razabIraIa se samo brojka 1948; najvjerojatnIje godIna kojom se roman bavIo. CItIjIvo je bIIa
IspIsana samo posIjednja recenIca: voda se popeIa do grIa. Na kraju se potpIsao, a onda je
precrtao potpIs I stavIo krIz kako to cIne nepIsmenI.
Umro je 19. prosInca 1974. godIne. Tada je pao snIjeg, zemIja se zabIjeIjeIa. Na pokopu
je bIIo maIo IjudI; mnoge od njIh sam poznavao III vec negdje sreo. U kapeII, kraj odra,
stajaIa je krupna zena u crnInI s prozIrnIm veIom preko IIca. Uz nju su bIIa dva tupa
ravnodusna muskarca. Kada je sanduk poIozen u zemIju, nItko nIje rIjec IzustIo, nItI za
njIm bacIo cvIjetak III saku zemIje. 8rzo se smracIIo pa se I pratnja odmah razIsIa.
Potrcao sam prema tramvaju, pobjegao sam od grobIja I tmIne koja se sIrIIa I haIapIjIvo
gutaIa pahuIjIce. 8Ijah se skupIo na sjedaIu kad netko spustI ruku na moje rame I rece:
"MI nIsta ne znamo jednI o drugIma, a mnoge tajne odIaze s nama u grob!"
UgIedah covjeka kojI se na pogrebu vrzmao oko mene, a u dvatrI maha me I dotaknuo,
cak je zeIIo zapodjenutI razgovor. Sada sam bIo raspoIozen da poprIcamo o svemu pa I
o smrtI; htIo sam ga pozvatI da sjedne, aII njega vIse nIje bIIo u tramvaju. Ruka tog
neznanca, koja se maIocas spustIIa na moje rame, prItIskaIa me cIjeIo vrIjeme kao tezak
nadgrobnI kamen. Tko je bIo taj covjek!
23
"A vesta, kdo je ta cIovek!" je rekeI moj tovarIs.
Oba sta dvIgnIIa gIavo In se zazrIa vame. Eden je bII skIIav, drugI pa bIed In mrsav kot
puscavnIk.
"To je tIstI, kI deIa za nteIIgence servIce," je rekeI In me povabII, naj sedem.
"Da dobImo se KardeIja, pa sta oba v nasIh rokah," je dodaI usIuzbenec puscavnIskega
vIdeza.
SmejaII smo se, potem pa so mI pojasnIII, da je moj prIjateIj D. pIsmeno obvestII SNZ, da
deIam za brItansko obvescevaIno sIuzbo. sto opozorIIo je posIaI tudI za KardeIja. RekII
so mI, da je odjavII teIeIon, da se je zaprI v stanovanje In pIse pIsma 8reznjevu.
stega dne popoIdan, kot bI ga bII prIkIIcaI, se je pojavII v samopostreznI v UIIcI
Cospodara Jovana. PoredII se je, bII je na kratko postrIzen In neobrIt, z zabuhIImI
podocnIkI. SkrIvaj sem gIedaI, kako hIastno naIaga zIvIIa v kosaro. Medtem ko je jemaI
kruh, se je ozrI In me zagIedaI. SIroko je odprI ocI, kot bI ugIedaI nevarno zverIno.
RazpenII se je In gIasno zakIIcaI:
"Ne prIbIIzuj se mI, spIjon!"
8IIo mI je nerodno, zato sem se takoj oddaIjII, pustII svojo kosaro In ne da bI karkoII
opravII, zapustII samopostrezno.
Moj prIjateIj D. je prIstaI v zapornIskI dusevnI boInIcI. Tam je napIsaI roman 8esede,
Izgovorjene v suzenjstvu. Ta rokopIs sem vIdeI prI najInem skupnem prIjateIju, advokatu
8arovIcu, kI ga je tu In tam obIskaI. D. mu je zapustII rokopIs In rekeI: "To zapecatI do
moje smrtI." To je bII necItIjIv In zanIkrn rokopIs, na nekaterIh straneh je bIIo moc
razbratI samo stevIIko 1948; najverjetneje Ieto, s katero se je roman ukvarjaI. CItIjIvo je
bIIa IzpIsana samo zadnja poved: voda mI tece v grIo. Na koncu se je podpIsaI, potem
pa je precrtaI podpIs In naredII krIz, kot to deIajo nepIsmenI.
UmrI je 19. decembra 1974. Ieta. Takrat je zapadeI sneg, zemIja se je pobeIIIa. Na
pogrebu je bIIo maIo IjudI; mnoge med njImI sem poznaI aII ze kje srecaI. V kapeII, poIeg
odra, je staIa veIIka zenska v crnInI s prozorno tancIco prek obraza. Ob njej sta bIIa dva
topa ravnodusna moska. Ko je bIIa krsta poIozena v zemIjo, nI nIhce IzustII nItI besede,
pa tudI ne vrgeI cvetka aII pestI zemIje za njIm. HItro se je zmracIIo In se je tudI sprevod
takoj razseI. StekeI sem protI tramvaju, pobegnII sem s pokopaIIsca In temIne, kI se je
sIrIIa In pozresno goItaIa snezne kosme. Ravno sem se zvII na sedezu, ko mI je nekdo
spustII roko na ramo In rekeI:
"NIc ne vemo eden o drugem, In mnoge skrIvnostI odhajajo z namI v grob!"
ZagIedaI sem cIoveka, kI se je na pogrebu motaI okrog mene, dva aII trIkrat se me je
tudI dotaknII, zeIeI je ceIo zacetI pogovor. Zdaj sem bII na voIjI, da se pogovorIva o vsem,
tudI o smrtI; hoteI sem ga povabItI, naj sede, vendar njega nI bIIo vec v tramvaju. Roka
tega neznanca, kI se je maIoprej spustIIa na mojo ramo, me je prItIskaIa ves cas kot
tezek nagrobnI kamen. Kdo je bII ta cIovek!
PrevedeI 8orIs JukIc
22
oI RankovIc In 1966 was handed hIs retIrement papers. Throughout hIs tIme In
InternatIonaI trade he was probabIy workIng In the doubIe roIe oI exporter and UD8A
agent.
8y the tIme we became IrIends he was aIready a garruIous pensIoner, overbearIng and
IncorrIgIbIy derIsIve. He tended to draw Into hIs ambIt the dIsgruntIed and shIItIess,
and In theIr presence was boId and Ioud, aIways raIIIng agaInst oIIIcIaIdom. n the
course oI tauntIng and breakIng down others, he had a kInd oI breakdown hImseII. He
suIIered IncreasIngIy Irom persecutIon manIa. He cIaImed that he was beIng bugged
and IoIIowed, he dId not trust even hIs cIosest IrIends, whom he accused oI InIormIng
on hIm. Many oI them he dropped, and some dropped hIm. One by one peopIe started
desertIng hIs tabIe at the MazestIk caIe. He sat there aIone, hatIng others, hatIng the
worId whIch was conspIrIng agaInst hIm. StrangeIy enough, It was around thIs tIme that
he came to accept me, to conIIde In me, aIthough aIways reservedIy.
Our conversatIons InvarIabIy started wIth IIterature. He recommended RemIzov to me,
was ecstatIc about P!atonov, gave me Contemporary RussIan Short StorIes pubIIshed In
1940 by the ProIessors' CooperatIve In 8eIgrade. He drew my attentIon to 8. PIInyak's
story OId Cheese. He gave me VsevoId vanov's noveI Parkhomenko In RussIan. These
books are stIII In my IIbrary today. As Iar as he was concerned, aII thIngs RussIan were
InImItabIe. He went to the SovIet UnIon as a tourIst and came back enraptured, never
IaIIIng to say that aII the marveIs he saw there were the work oI StaIIn. HIs pet name
Ior 8erIa was: "the Creat LavrentI'. For hIm, communIst socIety couId be homogenos
onIy II subordInated to a supreme authorIty, IdeaI onIy once aII sources oI conIIIct had
been aboIIshed, and Iree onIy II the orders oI the supreme authorIty were properIy
ImpIemented. ThIs man, who as an Interrogator had vIIIIIed StaIIn, wound up an
IdoIater, an admIrer oI hIs statue. He once conIIded to me:
"'II teII you somethIng: aII the peopIe converted dIsgusted me. reeIed oII a speech
knew by heart, was an actor, a smaIItIme actor who Iound It easy to shatter even the
most hardcore IdeoIogIcaI convIctIons. n preparIng Ior my roIe, the more read books
agaInst StaIIn, the more came to admIre hIm."
On Saturdays we wouId meet at the coIIee bar oI the Park HoteI. I one oI us couId not
make It, he wouId have to IInd a way to Iet the other one know. One Saturday waIted
a whoIe hour Ior hIm, but he dId not show up and he dId not Ieave a message. Nor dId
he appear at the MazestIk the IoIIowIng day. dIaIIed hIs number but there was no
answer. compIaIned to a IrIend oI hIs who was on good terms wIth hIm one mInute
and bad terms tIme next, but he knew nothIng eIther. He saId that D. wouId do better
to keep hIs bIg mouth shut, he was spIttIng at the IeadershIp too much, and nternaI
AIIaIrs had Its eye on hIm. 8ut on Tuesday, caught sIght oI hIm at the MazestIk, he
was sIttIng at a tabIe aIone, reekIng oI tobacco. He Iooked morose. SInce thought he
wouId reIuse me a seat at hIs tabIe, just stood there, gIancIng around as II IookIng
Ior someone. He beckoned me over wIth hIs IInger because he was In the mIddIe oI a
coughIng IIt. He coughed and drIbbIed Into hIs handkerchIeI, and at one poInt spat
onto the IIoor. sat down and saId:
"Where were you on Saturday!'
"1 onIy got back Irom Moscow Iast nIght", he saId. " had dInner wIth 8rezhnev." He
saId It as II he aIways dIned wIth 8rezhnev on Sundays.
"t's tIme we IaId our cards on the tabIe", he contInued In the same serIous veIn. "'m
not hIdIng anythIng", saId.
"8oth oI us are hIdIng somethIng", he saId. "You know that work Ior the KC8, and
know that you work Ior the nteIIIgence ServIce. t's tIme we exchanges InIormatIon".
thought he was jokIng, but hIs stern expressIon compeIIed me to waIt Ior the punch
2S
Caught In the undertow
D. was a IrIend oI mIne, mIddIeaged, bIg, burIy, unmarrIed and a heavy smoker. He
aIways reeked oI tobacco: he smoked cIgars, a pIpe, gauIoIses, and cIgarettes whIch he
roIIed hImseII, mostIy wIth IIne, goIden HerzegovInIan IIora. D. was cuItured, weIIread
and very knowIedgabIe about IIterature, but he was unsystematIc, he aIways dropped
whatever he started, and never trIed to pIck up what he had dropped. Such was hIs IIIe,
such was hIs career.
He had come out oI the war a young man wIth the rank oI captaIn and by 1948 was
aIready a coIoneI In UD8A
1
. He seIdom made arrests hImseII; what he enjoyed was
conductIng the InterrogatIons. He was InteIIIgent and wItty, and IIked meetIng hIs
match In a prIsoner. He couId not stand those who ImmedIateIy gave In and knuckIed
under, but he dId not torture them, he sImpIy turned them over to someone eIse.
Cowards dIsgusted hIm, but InteIIIgent proStaIInIsts he wouId try to convert. met
many oI hIs vIctIms durIng our years together. They aII respected and spoke weII oI
hIm, even though hIs InterrogatIons were grueIIIng. He never raIsed hIs hand or hIs
voIce, and he was not one Ior extractIng conIessIons. HIs roIe was to deIuge them wIth
Iacts and dazzIe them wIth hIs exposItIon. He warned agaInst IdeoIogIcaI bIgotry,
IIberated peopIe Irom bIInd IaIth In authorIty, and consIdered obedIence to be the
source oI Inhumane acts. HIs way oI thInkIng was dangerous to any authorItarIan
system.
D. was one oI the IIrst to start demoIIshIng the myth oI StaIIn In Iront oI the many
arrested StaIInIsts who passed through hIs hands. He had a gIIt Ior comparIsons that
made even hIs vIctIms Iaugh. " don't know how anyone can be Ior StaIIn, Ior that
dormouse, that mustachIoed oId bag", he wouId say, and then, contInuIng In the same
veIn, wouId IInIsh oII wIth a Iew choIce swearwords. He spoke RussIan and a
smatterIng oI UkraInIan, and wouId cIte or read passages Irom books to hIs prIsoners.
There were aIways a dozen books on hIs tabIe, and some he wouId Iend to seIected
Inmates. At the CentraI PrIson In 8eIgrade or the prIson at Ada CIganIIja they were stIII
readIng Z. PavIovIch's The ReckonIngs OI A SovIet ThermIdor, M.Z. NInkonov
SmorodIn's Krasnaya katorga, .L. SoIonevIch's RossIa v kontsIagere, etc.
D. was an openmInded InvestIgator, but a rIgId soIdIer. AIthough no stranger to
mIsIortune and paIn hImseII, he had a duty to perIorm and It entaIIed makIng hIs own
contrIbutIon to paIn and tragedy. As a poet he compared wounds to the stars, but as
a state securIty oIIIcer he knew how to scratch open those same wounds. ThIs
seIIcontradIctory duaIIty was tearIng hIm apart and by the end oI 1949 he asked to be
reIIeved oI duty. He was shattered by the arrest oI some oI hIs wartIme comrades,
sayIng that the torture to whIch they were beIng subjected was a StaIInIst method. D.
was summoned to the MInIstry oI the nterIor but there he dIspeIIed aII doubts,
especIaIIy those that he mIght share the opInIons oI hIs arrested IrIends. He was gIven
three weeks rest at the spa In Vrnjacka 8anja whIch, admIttedIy, stretched out to three
months. DurIng that tIme he enjoyed exceIIent hoteI accommodatIon, the supervIsIon
oI doctors and a mInder, but he had troubIe sIeepIng and a growIng penchant Ior drInk.
AIter three months they came Ior hIm, put hIm In a mentaI hospItaI In 8eIgrade where
he was gIven a compIete checkup and then sent to OpatIja to convaIesce. He took It
aII In hIs strIde, and It was wIthout a trace oI sarcasm that he toId the mInIster: "I It
suIts you Ior me to act crazy In order to justIIy the dIagnosIs, that won't be hard."
He spent two months In OpatIja and then Iearned that he had been assIgned to the
nternatIonaI Trade CommIssIon there he stayed a IuII sIxteen years, and aIter the IaII
24
1
UD8A: Uprava drzavne bezbednostI J The State SecurIty ServIce
Ana SmIrovna VassIIyevna InscrIbed on It.
"WaIt Ior me there", he saId.
He seemed to have gathered IIesh In the IIIteen days that had not seen hIm. He had
huge cIrcIes under hIs eyes and hIs Iace was puIIy. When we met at the cemetery toId
hIm that he had changed, that he Iooked paIe and tIred. He waved my comments away
as IrreIevant.
"My heaIth doesn't matter', he saId. " couIdn't care Iess about IIIe. What want us to
do here Is to dIscuss gIobaI strategIes. You know that the SovIet UnIon watches
YugosIavIa wIth one eye, and wInks at what It Is doIng wIth the other. For us YugosIavIa
Is a prIsoner whom we aIIow Ireedom oI movement. We monItor onIy the areas your
servIce supports. AII your generous handouts go Into pockets we have aIready rIpped
open. What we want Is to bIock the other sIde, not to change the sItuatIon In the
country. NeIther oI us cares how thIs system works, just whIch oI our two sIdes wIns
or Ioses. You want some kInd oI IederaIIst revoIutIon here, and we want an October
revoIutIon. Now teII me the methods you use to neutraIIse our InIIuence and kIII our
chances!", he asked, hIs eyes IIxed on me as he stood gIumIy at the grave oI one 8orIs
AIeksandrovIch ChrIstogradov. " know you thInk 'm crazy", he went on, "and you're
not the onIy one. I It makes you IeeI any better, can be that too. 8ut the Iact Is that
know too much and that It cannot be erased Irom my memory."
"I'm sure you do", saId. " just don't know why you pIcked me Ior the other sIde."
He smIIed as warIIy as a Iox, traInIng hIs eyes on me IIke an Interrogator waItIng Ior
the suspect to change hIs statement.
"Apart Irom beIng cIose to Mrs. TrevIsan, a 8rItIsh subject Irom a bourgeoIs IamIIy,
wIth a Serb Iather and a CroatIan mother, you aIso see a CA agent", he saId.
"And who's that'!", asked.
He rIpped open the seam oI hIs jacket IInIng and took out a tIny notebook; thIs was
where he kept a coded record oI my meetIngs wIth IoreIgn correspondents. He had
somethIng to say about each and every one oI them; aII oI them were In the empIoy oI
one InteIIIgence servIce or another. He pronounced Dan Morgan, the WashIngton Post
correspondent, a doubIe agent. Even Franco Petrone, UnIta's 8eIgrade correspondent,
was not spared. As Iar as D. was concerned, West European communIst partIes had
soId out to the ruIIng bourgeoIsIe anyway.
"I you reIuse to see me and coIIaborate wIth me, then aII can do Is put a buIIet
through my head", he saId.
ThIs man oI keen observatIon and boId gesture, thIs great admIrer oI IIterature,
raconteur and conversatIonaIIst, was now weIghed down by InternatIonaI worrIes as
weII. Was It that or somethIng eIse whIch had aged hIm so quIckIy that you couId see
hIm deterIorate by the day! AII couId do was persIst In the roIe oI a sIck man's
accompIIce.
"Now then", he saId, "teII me brIeIIy about your strategy."
"Our goaI Is destabIIIsatIon, It Is not to destroy the system, at Ieast not Ior now", saId.
"We undermIne the IoundatIons oI your InIIuence by encouragIng natIonaI communIsm
and weakenIng the monoIIthIc party. Loosen Its hoId, and you're haIIway there. We stIr
thIngs up, you put them back the way they were; It's an InterestIng game. We work
systematIcaIIy and wIth a vIew to the Iong term, IInancIng the press to deveIop the kInd
oI crItIcIsm that Is bound to bear IruIt one day. We have been sayIng Ior ages that StaIIn
was a murderIng manIac and that communIst mythoIogy Is turnIng a thIckskuIIed
Ieader Into a genIus. Student newspapers have no compunctIon about caIIIng 8rezhnev
a rhInoceros."
"Yes. yes," he aImost groaned. He kept chaInsmokIng. He wIped away the sweat, but
27
IIne. I he had decIded to break oII wIth me, he couId have Iound a better reason Ior
It. I he was actIng, sureIy he wouId not keep me In suspense Ior Iong. 8ut thIs tIme It
was serIous. D. saId we shouId meet In the coIIee bar oI the Park HoteI the IoIIowIng
day, at a tIme when no one wouId expect us, and have our IIrst exchange oI
InIormatIon then.
"We have to be careIuI. We're beIng IoIIowed. Now to work, have to get ready", he saId
rIsIng Irom the tabIe, and he departed.
AII couId do was get ready myseII and show up Ior our meetIng. augmented my
paItry knowIedge oI InteIIIgence servIces wIth equaIIy paItry Iacts Irom the CeneraI
EncycIopedIa. arrIved at the appoInted tIme and Iound hIm sIttIng at a tabIe, IookIng
demented, red In the Iace, nostrIIs IIarIng.
"What's the matter!"
"Look at hIm over there", he saId. "That pIg Is shadowIng me. 'm so mad can't thInk
straIght. And you, you're dangerous, you couId puII a Iast one on me."
SIttIng at a tabIe was a smaIIIsh man, about thIrty maybe, wIth a swarthy compIexIon
and thIck, curIy haIr. He was sIppIng a Iemonade and watchIng us. SuddenIy D. angrIIy
rose Irom hIs chaIr and marched over to the man's tabIe. He asked hIm on whose
orders was he IoIIowIng hIm, when had he been assIgned to the case and what were
they waItIng Ior, why dIdn't they IIquIdate hIm! The man Iooked at hIm In
astonIshment, not understandIng a thIng. He was a guest at the hoteI, a Creek. D.
brIeIIy caImed down, Iater sayIng that Creece was strategIcaIIy Important to them,
especIaIIy sInce It was an Orthodox country.
The next day we met at KaIemegdan park. t was gettIng dark aIready. D. took a smaII
transIstor out oI hIs bag and put on some musIc. He Iooked around and even waIked
a twentymeter radIus around the park bench. We had just sat down, huddIed together
to exchange our InIormatIon when, as chance wouId have It, and chance aIways Iavours
the narrator, a poIIceman stepped out oI the bushes and asked Ior our .D.s. D. was
shocked and shook hIs head.
'To choose a pubIIc park oI aII pIaces!", saId the poIIceman. "8eat It!"
We headed down the sIope to the traIn tracks. D. suggested that we get on the tram to
cover our traII.
'For a moment there was In a coId sweat", he saId. "'ve got two Ietters to 8rezhnev In
my bag. 8ut there's aIso a gun InsIde. I that ass had toId me to open my bag, wouId
have kIIIed hIm!"
We got onto a haIIempty tram. D. toId me to sIt behInd hIm. For hIm, naturaI everyday
occurrences were traps. There was no such thIng as happenstance, or the unexpected.
n nature, everythIng was connected. For hIm the worId was coded, but he had the gIIt
oI beIng abIe to decIpher the sIgns, and hence was aIways tense and mIstrustIuI. RIdIng
the tram wondered: am gettIng caught up In a dangerous game wIth a IunatIc! When
the tram stopped at the FacuIty oI EconomIcs, he suddenIy got up, sIgnaIIIng me to
IoIIow. We jumped oII the traIn and hurrIed towards the steps that Iead up KamenIta
Street to the ZeIenI Venac Market. He saId we had to spIIt up; we couId gIve them the
sIIp under cover oI darkness. And then suddenIy he dIsappeared, never even notIced
how. For two weeks he was nowhere to be seen; to be honest, dId not try very hard
to IInd hIm. reproached myseII Ior abettIng a sIck man.
One mornIng saw hIm In Iront oI my buIIdIng. He was pacIng back and Iorth
nervousIy, chaInsmokIng. went down and InvIted hIm In, but he reIused, sayIng that
my IIat was bugged just IIke hIs and suggestIng that we meet at the RussIan cemetery.
He expIaIned how to IInd It and whIch path wouId take me to the grave oI 8orIs
AIeksandrovIch ChIstogradov, where there was an open book In marbIe wIth the name
26
ours who vIsIted hIm occasIonaIIy. D. had bequeathed hIm the manuscrIpt, sayIng: "To
be seaIed untII my death." t was an IIIegIbIe mess oI a manuscrIpt, wIth page upon
page where aII you couId make out was the number 1948; that was probabIy the year
In whIch the noveI was set. OnIy the Iast sentence was IegIbIe: caught In the undertow.
At the end he had sIgned It, then crossed out hIs sIgnature and put In an X, IIke an
IIIIterate.
He dIed on December 19, 1974. t was snowIng that day and the ground had turned
whIte. OnIy a handIuI oI peopIe attended the IuneraI; most oI them knew or had met
somewhere. StandIng by the bIer In the chapeI was a Iarge woman In mournIng, a
transparent veII coverIng her Iace. Next to her were two vacuousIookIng, dIsInterested
men. When the coIIIn was Iowered Into the ground, no one saId a word, or even tossed
In a IIower or handIuI oI earth. NIght was rapIdIy IaIIIng and the smaII group quIckIy
dIspersed. ran towards the tram, away Irom the cemetery and the spreadIng darkness
that was so rapacIousIy devourIng the snowIIakes. As huddIed In my seat, someone
pIaced a hand on my shouIder and saId:
"We know nothIng oI one another, and many secrets wIII go to the grave wIth us!"
saw the man who had been IIngerIng around me at the IuneraI, he had brushed by me
two or three tImes and even wanted to strIke up a conversatIon. was In the mood to
dIscuss anythIng now, IncIudIng death; wanted to InvIte hIm to sIt down, but he was
not on the tram any more. That stranger's hand, whIch had rested on my shouIder onIy
a moment beIore, weIghed on me the entIre tIme IIke a heavy tombstone. Who was that
man!
TransIated by ChrIstIna PrIbIcevIc
29
hIs IIps were moIst. HIs hands were shakIng, saw. hoped that hIs quIckwItted,
IIIppant sIde wouId break through now, that he wouId Iaugh and say It had aII been just
an exercIse In seIIIrony.
"Yes, yes, that's aII true, except we can aIways wrIng the chIcken's neck", he saId, and
then caImIy proceeded to dIscuss human reIatIonshIps as a strIvIng Ior annIhIIatIon;
hence, revoIutIon was the wIII oI the masses. StaIIn was the embodIment oI the popuIar
wIII. He was IaIr, he dId not spare even those cIosest to hIm. n cIeanIng up the worId,
he brought hope In the New. RevoIutIonary ruIe was no better than what It overthrew,
but revoIutIon IuIIIIIed the dream oI bIood. I the bIood oI the rIghteous and Innocent
was spIIt, It crIed out Irom the earth, askIng Cod Ior justIce. RevoIutIon was a utopIa
oI IdeaI brotherhood rooted In bIood. 8rotherhood was the ageoId dream oI the new
man. D. cIted tIme 8IbIe, quotIng Irom The 8ook oI CenesIs: "Let us make man In our
Image, aIter our IIkeness". We parted. He was satIsIIed, was exhausted and
demoraIIsed.
We saw each other Iour or IIve tImes more, aIways In dIIIerent, outoItheway pIaces.
He dId not ask me Ior any Iacts. can saIeIy say that he no Ionger even IIstened to, or
answered my questIons; he was conductIng a monoIogue. He quoted Iewer and Iewer
IIgures about weapons, or Iacts about mIIItary bases and SovIet supremacy In outer
space, and produced more and more muddIed Ideas about "the totaIIty oI the created",
about towns and wasteIands where a new unIty was beIng Iorged.
"We are aII now In a state oI antIcIpatIon", he saId In partIng.
dId not hear a word about hIm Ior sIx months, nor dId anyone eIse Irom our oId cIrcIe.
Then one day, In Iront oI the nterIor AIIaIrs MInIstry In 29 November Street, ran Into
an oId schooImate had not seen Ior at Ieast ten years. He had IInIshed Iaw and was
now workIng at the nterIor MInIstry. He asked me up to hIs oIIIce, there was somethIng
he wanted to teII me. When waIked Into the stuIIy room, the heavy, musty aIr knocked
me back, even though the wIndow was haIIopen. Two oIIIce workers were sIttIng
across Irom each other, hunched over theIr desks, engrossed In theIr papers.
"Do you know who thIs man Is!", my oId schooImate asked.
RaIsIng theIr heads, the two men Iooked at me. One was crosseyed and the other as
paIe and thIn as a hermIt.
"He's the one who works Ior the nteIIIgence ServIce", saId my IrIend, oIIerIng me a
seat.
"Now aII we need Is KardeIj and we've got them both In our hands", add the one who
Iooked IIke a recIuse.
We Iaughed, and then they expIaIned that my IrIend D. had wrItten to the nterIor
MInIstry denouncIng me as an agent oI the 8rItIsh nteIIIgence ServIce. He had sent
them a sImIIar warnIng about KardeIj. They toId me that he had dIsconnected hIs
phone, Iocked hImseII Into hIs IIat and was wrItIng Ietters to 8rezhnev.
That same aIternoon, as II by teIepathy, he appeared at the supermarket In Jovanova
Street. He had become heavIer, cut hIs haIr short and was unshaven, wIth puIIy cIrcIes
under hIs eyes. Out oI the corner oI my eye watched hIm avarIcIousIy pIIe the Items
Into hIs basket. He was choosIng the bread when he turned around and saw me. HIs
eyes opened wIde, as II he had just seen a vIcIous beast. FoamIng at the mouth he
shouted:
"Don't come near me, you spy!"
DyIng oI embarrassment ImmedIateIy moved away, dumped my shoppIng basket and
IeIt the supermarket, my shoppIng undone.
My IrIend D. wound up In the prIson mentaI hospItaI. There he wrote the noveI Words
Uttered n A Croan. saw the manuscrIpt at the Iawyer 8arovIc's, a common IrIend oI
28
C
o
n
s
t
a
n
t
I
n

A
b
I
u
|
je bII rojen Ieta 1938 v 8ukarestI. DIpIomIraI je Iz arhItekture In se do Ieta 1969 z njo tudI
ukvarjaI, potem pa se je proIesIonaIno posvetII pIsanju. PIse poezIjo, prozo, drame In
IIterarno krItIko ter prevaja. V casu komunIstIcenga rezIma so mu prepovedaII vsako
proIesIonaIno udejstvovanje na Zahodu, Ieta 1971 pa tudI eno Izmed njegovIh knjIg.
Je cIan Zveze romunskIh pIsateIjev In Romunskega PEN centra.
ObjavIjatI je zaceI Ieta 19S8, prvo pesnIsko zbIrko IzdaI 1964, od takrat se 2S IzvIrnIh
deI, med katerImI so najpomembnejsa: La PIerre, 1979, I y a, 1973, Objet de sIIence, La
VIoIence de Ia memoIre pure. L'aIr mode d'empIoI, PIaneur, La SoIItude du CycIope, Les
memes sabIes, La route des IourmIs, La taupe de Pessoa, Les pIeces (pesmI), La pIanete
symetrIque, Rester debout, La chambre des machInes a ecrIre, PetIt precIs de sIIence
(proza), La Terrasse (S Iger), AntoIogIja romunske poezIje generacIje 60Ih In 70tIh s
komentarjem, obsega 1300 stranI zanjo je prejeI nagrado Zveze romunskIh pIsateIjev.
V IIterarnIh revIjah je objavII stevIIne prevode, vec tIsoc verzov F. Pessoe In C. VaIIeja,
IrancoskIh nadreaIIstov, 8. Cendrarja, H. MIchauxja, J.L. LIme, SyIvIe PIath In drugIh.
ne en 1938 8ucarest. DIpIme en ArchItecture en 1961 et pratIquee jusqu'en 1969,
des cette annee II devIent ecrIvaIn IIbre proIessIoneI. I ecrIt de Ia poesIe, de Ia prose,
du thetre. I se consacre aussI Ia traductIon et Ia crItIque IItteraIre. Pendant Ie
regIme communIste on IuI reIuse Ia partIcIpatIon toutes Ies InvItatIons proIessIoneIIes
en OccIdent, et en 1971 on IuI InterdIt un de ses IIvres.
I est membre de I'UnIon des ecrIvaIns de RoumanIe et du PEN CIub de RoumanIe.
Debut dans Ia presse IItteraIre: 19S8. Le premIer voIume de poesIe: 1964. Ds Iors: 2S
voIumes orIgInaux dont Ies prIncIpaux sont: La PIerre, 1979, I y a, 1973, Objet de
sIIence, La VIoIence de Ia memoIre pure. L'aIr mode d'empIoI, PIaneur, La SoIItude du
CycIope, Les memes sabIes, La route des IourmIs, La taupe de Pessoa, Les pIces
(poesIe), La pIanete symetrIque, Rester debout, La chambre des machInes ecrIre, PetIt
precIs de sIIence (prose), La Terrasse (contenant S pIeces), La PoesIe roumaIne d'aprs
proIetcuItIsme J Ia generatIon des annees '60 et '70 (anthoIogIe commentee, deux
voIumes totaIIsant 1300 pages PrIx de I'UnIon des ecrIvaIns de RoumanIe.)
ConstantIn AbaIuta a pubIIe beaucoup de traductIons (des mIIIIers des vers de Pessoa et
de VaIIejo, des surreaIIstes IranaIs, de 8IaIse Cendrars, MIchaux, Jose Lezama LIma,
SyIvIa PIath etc.).
OdIIe
1.
OmuI se naste prIntrun schImb de IocuIn|
dIn odaIa amnIotIc trece n odaIa caseI prIntestI
sIapoI vIa|a IuI nuI dect un sIr ntreg de mutrI
odI careI corcoIesc cu etanseItatea Ior artIIIcIaI
AcestaI IIuI omuIuI spun mobIIeIe sI IampadareIe
covoareIe sI tabIourIIe
acestaI mIcuI monstru sterII spune ogIInda
rotund care nIocuIeste soareIe
nc dIn adoIescen| |I se d o camer a ta
o aIveoI personaI care s te pzeasc de natur sI
de ceIIaI|I semenI
o IbrIcu| de produs sIngurtate
sI|I ncepI vIa|a ta Icut dIn mIcI tabIeturI de aprare
devII gardIanuI cIaustroIobIeI bIne temperate
ccI nve|I s caIcI pe Iarb cu nonsaIan|a gndItoare a savantuIuI
devII IubItor de IIorI sI de copacI doar ca acompanIament
pentru vaze orI Ierestre
admIrator de rurI sI cascade
trase n IabIrIntuI |evIIor de ap menajer
dar Iat |I pIac nespus de muIt brcIIe
brcIIe n care vIsezI s pIutestI (no spuI Ia nImenI)
can nIste odI IIbere sI Ir nIcI o |Int
2.
OdIIe meIe cu scaune de prIsos
pe care nu venea nImenI s stea
sI atuncI stam numaI eu pe rnd
mpr|Ind sIngurtatea cu IIecare n parte
odIIe meIe cu Ierestre mIcI
prIn care vedeam trectorII crmpo|I|I
sI arborII sectorIza|I mrunt ca Ia radIograIIe
odIIe meIe cu aer pu|In
pe careI Iegumeam precum cmIIeIe apa
dIn cocoas ca s poat strbate desertuI
odIIe meIe cemI antrenau pIcIoareIe
cu gropIIe dIn dusumea
mI strneau mInIIe cu varuI ImpecabII aI pere|IIor
sImI IInIsteau pIeoapeIe cu perdeIeIe nIIorate aIe mameI
odI cu cteun samovar strIcat pe masa goaI
be|IvII ce veneau noaptea btnd n usI Ia ntmpIare
n tImp ce noI Iceam dragoste uscnd peteIe de IgrasIe
cu suIeruI respIra|IIIor ntretIate
33
Sobe
1.
CIovek se rodI z menjavo stanovanj
Iz ovojne sobe se preseII v sobo v rojstnI hIsI
In potem je njegovo zIvIjenje eno samo preseIjevanje
sobe ga dusIjo s svojo umetno nepredusnostjo
To je cIovekov sIn govorIjo kosI pohIstva
stojaIa za svetIIke sIIke
to je majhna sterIIna posast rece okrogIo ogIedaIo
kI zamenjuje sonce
ze v mIadostI dobIs svojo sobo
osebno ceIIco kI te varuje pred naravo In njej podobnImI
majhno tovarno za proIzvajanje samote
In zacnes svoje zIvIjenje sestavIjeno Iz majhnIh obrambnIh navad
postanes strazar dobro umerjene kIavstroIobIje
saj se s premIsIjeno ravnodusnostjo mIsIeca
naucIs hodItI po travI
postanes IjubIteIj roz In dreves a Ie kot spremIjevaIec
vaz In oken
obcudovaIec rek In sIapov
speIjanIh v IabIrInt vodovodnIh cevI
toda gIej neIzmerno so tI vsec coInI
coInI v katerIh sanjas da pIujes (nIkomur ne povej)
da so to proste sobe brez cIIja
2.
Moje sobe z odvecnImI stoII
na katere nIhce ne prIde sedetI
razen mene samega
z vsakIm od njIh deIIm osamIjenost
moje sobe so majhna okna
skozI katera vIdIm razkosane mImoIdoce
In tanko narezana drevesa kot prI radIograIIjI
moje sobe z maIo zraka
kI sem ga cuvaI kot kameIe vodo
v grbI da bI Iahko sIe skozI puscavo
moje sobe so trenIraIe moje noge
z IuknjamI na Iesenem podu
In drazIIe moje roke z brezhIbnIm beIIm apnom na stenI
In pomIrjaIe moje veke z razcveteIImI zavesamI matere
sobe s pokvarjenIm samovarjem na mIzI
pIjancI kI so hodIII ponocI na sIepo trkatI po vratIh
ko smo se mI IjubIII In susIII madeze vIage
s pIskom prerezanIh dIhanj
32
3S
IjubIjene In hkratI osovrazene sobe
tako kot so se razIegaII oceanI na svojIh nevIdnIh temeIjIh
kot se je dvIgaIo sonce Iz raztrosenega
pepeIa mojIh svIncnIkov
sobe kI so se porusIIe ob kakem potresu
aII so pocasI ugasnIIe pod korakI ravnodusnIh stanovaIcev
kI so mImogrede udarIII po popIjuvanem stevcu
da so se jIm pred nosom pojavIII kIIovatI
sobe kI vas danes nosIm v sebI
cudna zeIva z notranjIm okIepom
kI ga nIhce ne more vec IztrgatI aII razbItI
v doIocenIh jesenskIh dnevIh cutIm
kako na ta okIep pada IIstje
vrnjenega otrostva
3.
Sedaj bom umrI brez skrbI
na buIvarju poIeg arabske restavracIje se je odprIo
Adam's nonstop pogrebno podjetje
vIsoke kakovostI z beIImI zeIenImI modrImI krstamI
aerodInamcnImI okoIju prIjaznImI krstamI
z bIazInamI za koIena In komoIce
s krstamI povezanImI z drzavnIm centrom za dIhanje
opremIjenImI s teIevIzorjem In Internetom
ce bI po pomotI vstaI od mrtvIh
vrednost taksnega pogrebnega artIkIa
mI je pojasnII ogIas v casopIsu: zamenjam
vIIo ob jezeru Snagov za Adam'sovo krsto
o uboga soba Iz desk preprostega cIoveka
njegova zadnja soba
boIj cIsta boIj urejena kot je bIIa kdajkoII v zIvIjenju
maIo smoIe oddaja
vonj za mrtve nosnIce
34
odI IubIte sI urte pe rnd
dup cum senIoIau oceaneIe n temeIIIIe Ior nevzute
dup cum se rIdIca soareIe dIn cenusa creIoaneIor meIe
mprstIat maI peste tot
odI care sau nruIt Ia vreun cutremur
orI sau stIns Ient sub pasII IocatarIIor nepstorI
cenghIonteau n treact contoruI prIcjIt
pnI Izbucneau kIIowa|II pe nas
odI pe care azI v port n mIne
cIudat broasc |estoas cu carapace IuntrIc
pe care nImenI nu mIo maI poate smuIge orI cIobI
sI n anumIte zIIe de toamn sImt
cum pe aceast carapace cad IrunzeIe
uneI rentoarse copIIrII
3.
Acum pot s mor Ir grIjI
pe buIevard Ing restaurantuI arab sa deschIs
Adam's servIcII Iunerare nonstop
unItate de Iux cu coscIuge aIbe verzI aIbastre
aerodInamIce garantat ecoIogIce
cu pernI|e pentru genunchI sI coate
conectate Ia un centru na|IonaI de respIra|Ie
dac nvII dIn greseaI
dotate cu teIevIzor sI Internet
de costuI unuI astIeI de obIect Iunebru
ma dumIrIt un anun| : dau vII
pe maIuI IacuIuI Snagov contra coscIug Adam's
o srmana odaIe de scndurI a omuIuI sImpIu
uItIma IuI odaIe
maI curat sI maI dIchIsIt dect a avuto vreodat n vIa|
cu vreun nod de rsIn emannd
mIros pentru nrIIe moarte
37
AIeph
1.
Cemu okna v
sIepcevI hIsI!
Samo da bI vdIhavaI zrak z uIIce
da bI stegnII roko na vrt!
Kako zaIostno je
ko je umazano okno
enako cIstemu oknu
Ko drevo In stoI
ne vIdIta drug drugega
MenI enakI
so prezIveII potres kI je zbrIsaI ceIo uIIco
samo sIepceva hIsa je ostaIa na nogah
z upognjeno hrbtenIco brskajoc po rusevInah
je sIepec
ceIe dneve nabIraI zIdake
In sI sam vzIdaI okna
2.
Med mrkom se sIepec
pocutI kot kraIj kI mu pIoska mnozIca
njegove veke trepetajo v vetru
obdan z vekamI podIoznIkov
je bItI sIep znova vera
pomanjkanje sramezIjIvostI
Med soncnIm mrkom se sIepec
pocutI kot dez nad morjem
kot kapIje kI jIh z Iahkoto posrka
unIcevaIna tekocIna
3.
SIepec stojI na morskem bregu
s crkovanjem njegov gIas
pomIrI notranjost vsakega vaIa
pesek In soI
aIge In poIzke
Ko pIha veter
se sIepcev gIas razIega daIec
kot vonj po vrbI obkoII svetIInIk
In IzgubIjene Iadje
vse kar je v nasprotju s sabo
vse kar dvomI o sencI
kI jo je v prostoru resII veter brez cIIja
36
AIeph
1.
De ceI nevoIe de Ierestre
n casa unuI orb!
Doar ca s respIrI aeruI strzII
s sco|I mna n proprIa grdIn!
E trIst
cnd geamuI murdar
e totuna cu geamuI curat
Cnd arborII sI scauneIe
nu se vd unII pe aI|II
SemenII meI
au prIns cutremuruI cea ras o stradntreag
doar casa unuI orb a rmas n pIcIoare
smerIt zIIentregI bjbInd prIntre drmturI
orbuI
a cuIes crmIzI
zIdIndusI sIngur IerestreIe
2.
n tImpuI ecIIpseI orbuI
se sImte ca un rege acIamat de muI|Ime
pIeoapeIe IuI tremur n vntuI
strnIt de pIeoapeIe supusIIor
s III orb e dIn nou o credIn|
o IIps de sIIaI
n tImpuI ecIIpseI orbuI
se sImte aIdoma pIoII pe mare
stropII att de Iesne absorbI|I de
IIchIduI extermInator
3.
OrbuI st pe maIuI mrII
sIIabIsInd vocea IuI
mpac nIuntruI IIecruI vaI
nIsIpuI sI sarea
aIgeIe sI cochIIIIIe
Cnd bate vntuI
vocea orbuIuI ajunge departe
ca o mIreasm de saIcIe nconjoar IaruI
sI rtcIteIe vapoare
tot ce se aII n dIsput cu sIne
tot ce se ndoIeste de umbra saIvat
de vntuI Ir |Int n spa|Iu
39 38
4.
Deun sIngur Iucru mI pare ru :
c nu vd toamna Irunze scuturnduse
IIpInduse de geamurI
de Ie|eIe oamenIIor
de numereIe caseIor
OrbIrea mea ar II maI suportabII
dac mcar as stI
unde se duc aceste Irunze
care se sterg de mIne ca deo statuIe
S.
Am btut ntreg orasuI
ca s gsesc cIopo|eI de vnt chInezestI
Iam ag|at de Iampadar
Ia nI|Imea Irun|II
cnd trec ntmpItor prIn mIjIocuI camereI
cIInchetuI cIopo|eIIor
mI amInteste c exIst
4.
Samo nekaj obzaIujem:
da ne morem vIdetI kako jesenI odpada IIstje
In se IepI na sIpe
na obraze IjudI
na hIsne stevIIke
Moja sIepota bI bIIa znosnejsa
ce bI vsaj vedeI
kam gre vse to IIstje
kI se brIse ob mene kot ob kIp
S.
PrehodII sem vse mesto
da bI naseI kItajske zvoncke na veter
In jIh obesII na Iestenec
v vIsInI ceIa
ko se mImogrede sprehodIm po sredInI sobe
me zvonjenje zvonckov
opomnI da obstajam
PrevedeI AIes Mustar
pIces o queIque samovar abme trnaIt sur une tabIe bancaIe
des Ivrognes rentraIent tard dans Ia nuIt en cognant n'Importe
queIIe porte
pendant que nous IaIsIons I'amour et sechIons Ies taches
humIdes des paroIs par nos souIIIes meIanges
pIces aImees et haIes tour de rIe
seIon que I'ocean gonIIaIt Ieurs Iondements InvIsIbIes
seIon que Ie soIeII se IevaIt de Ia cendre de mes crayons
dIssemInee un peu partout
pIces ruInees par queIque trembIement de terre
quI se sont eteIntes sous Ies pas de IocataIres IndoIents
quI bourraIent de coups Ie compteur eIectrIque
pour IuI IaIre cracher Ies kIIowatts
pIces que je tIens present toutes en moI
je suIs comme une etrange tortue
personne ne peut nI arracher nI brIser ma carapace InterIeure
ds I'automne je sentIraI
tomber Ies IeuIIIes sur cette carapace
d'une enIance retrouvee
3.
A present je peux mourIr sans peIne
sur Ie bouIevard prs du restaurant arabe on a ouvert
Adam's pompes Iunbres nonstop
boutIque de Iuxe avec cercueIIs bIancs verts bIeus
aerodynamIques garantIs ecoIogIques
avec coussInets pour Ies genoux et Ies coudes
connectes un centre natIonaI de reanImatIon
au cas o I'on ressuscIteraIt par erreur
dotes de Ia teIe et d'Internet
Ie prIx d'un teI objet IuneraIre a ete dIvuIgue
par une petIte annonce : j'echange
une vIIIa sur Ies bords du Iac Snagov
contre un cercueII Adam's
oh, Ia pauvre pIce de pIanches pour Ies gens de Ia rue
Ieur dernIre pIce
pIus propre et pIus paree qu'aucune autre dans Ieur vIe
avec queIque noud de resIne
parIum pour Ieurs narInes mortes
41
Les chambres
1.
NaIssance de I'homme par changement d'habItatIon :
de Ia pIce amnIotIque II passe Ia chambre d'une maIson nataIe
puIs toute sa vIe n'est qu'une IIIe compIte de demenagements
pIces quI I'etouIIent avec Ieur etancheIte artIIIcIeIIe
VoII Ie IIIs de I'homme dIsent Ies meubIes Ies IampadaIres Ies
tapIs et Ies tabIeaux
voII Ie petIt monstre sterIIe dIt Ie mIroIr rond quI subtIIIse Ie
soIeII
Ds I'adoIescence on te donne une chambre bIen toI
une aIveoIe personneIIe pour te deIendre contre Ia nature et Ies
autres tres vIvants
une petIte usIne IabrIquer de Ia soIItude
et tu commences ta vIe IaIte de menues habItudes deIensIves
tu devIens Ie gardIen d'une cIaustrophobIe bIen temperee
car tu apprends marcher sur I'herbe avec Ia nonchaIance
pensIve du savant
tu devIens un passIonne de IIeurs et d'arbres
Ia seuIe compagnIe des vases et des Ientres
un admIrateur de IIeuves et cascades
abreuve par Ies tuyaux IabyrInthIques des eaux menagres
maIs voII ce sont Ies barques que tu preIres
Ies barques o tu aImes IIotter
comme dans des pIces IIbres et sans but
2.
Dans mes pIces aux chaIses en surnombre
personne ne venaIt s'asseoIr sauI moImeme
je m'y asseyaIs partageant Ia soIItude
tour de rIe avec chacune d'eIIes
de mes pIces aux etroItes Ientres
je regardaIs Ies passants dechIquetes
Ies arbres menus sectIonnes comme
Ies membres d'une radIographIe
mes pIces peu aerees
economIsent I'aIr comme Ies chameaux
I'eau de Ieur bosse pour reussIr
Ia traversee du desert
pIces quI entranaIent mes pIeds
sur Ieur pIancher pIeIn de trous
et provoquaIent mes maIns
de Ia chaux ImpeccabIe des murs
seuI Ie rIdeau IIeurI de ma mre apaIsaIt mes paupIres
40
4.
Je regrette une seuIe chose :
de ne pas voIr Ies IeuIIIes quI tombent
se coIIer aux vItres
aux vIsages
aux numeros des maIsons
Ma cecIte seraIt pIus supportabIe
sI seuIement j'apprenaIs
o s'en vont Ies IeuIIIes
quI IrIent mon corps comme ceIuI d'une statue
S.
J'aI traverse Ia vIIIe entIre
pour trouver des cIochettes vent chInoIses
et Ies accrocher sous Ia Iampe
hauteur du Iront
sI je Ies IrIe au hasard
Ieur tIntement
me rappeIIe ma propre exIstence
TraduIt du roumaIn par CIna ArgIntescuAmza,
8eatrIce LIbert et Cerard AugustIn
43
AIeph
1.
PourquoI des Ientres
dans Ia maIson d'un aveugIe !
RIen que pour humer I'aIr de Ia rue
pour gIIsser Ia maIn dans Ie jardIn !
QueIIe trIstesse ! une vItre saIe
ou propre c'est tout un
I'arbre et Ia chaIse ne se voIent pas
Mes sembIabIes
ont vecu Ie trembIement de terre quI a abattu toute une rue
seuIe Ia maIson de I'aveugIe est restee debout
humbIement a ttons parmI Ies ruInes des jours durant
I'aveugIe
a ramasse des brIques
pour murer IuImme ses Ientres
2.
Pendant une ecIIpse I'aveugIe
se sent comme un roI accIame par Ia IouIe
ses paupIres IrIssonnent dans Ie vent
seme par Ies paupIres de ses sujets
tre aveugIe est nouveau une croyance
un manque de tImIdIte
Pendant une ecIIpse I'aveugIe
se sent comme Ia pIuIe sur Ia mer
gouttes sI IacIIement absorbees par
Ie IIquIde extermInateur
3.
L'aveugIe au bord de Ia mer
epeIant et sa voIx
reconcIIIe sabIe et seI
aIgues et coquIIIages
au cour de chaque vague
Quand Ie vent se Ive
Ia voIx de I'aveugIe s'eIoIgne demesurement
entoure d'une odeur de sauIe Ie phare
et Ies navIres egares
tout ce quI s'avre en conIIIt avec soI
tout ce quI met en doute I'ombre sauvee
Ie vent sans but dans I'espace
42
rojena 1967 v ZIInu. StudIraIa je angIescIno In cescIno na KarIovI unIverzI v PragI. Po
studIju je nekaj casa deIaIa v kadrovskI sIuzbI za muItInacIonaIne druzbe, od Ieta 1999
naprej pa se posveca samo pIsanju.
Za svoj prvI roman Zvok soncne ure, 2001, je prejeIa nagrado KnjIznega kIuba za Ieto
2001, Ieto kasneje pa nagrado MagnesIa LItera za nadarjeno pIsateIjIco Ieta. Novembra
2002 je IzsIa knjIga njenIh kratkIh zgodb z nasIovom Srce na trnku.
born In ZIIn (1967), studIed EngIIsh and Czech IIterature at CharIes UnIversIty In Prague.
AIter her studIes she started to work In Human Resources management Ior
muItInatIonaI companIes. n 1999, she IeIt her busIness career to proceed wIth her
wrItIng.
For her IIrst noveI The Sound oI the SundIaI (Zvuk sIunecnich hodIn, KnIzni kIub, 2001)
she receIved The 8ook CIub LIterary Award In 2001 and a year Iater MagnesIa LItera
Award In category TaIent oI the Year.
n November 2002 AndronIkova pubIIshed a book oI short storIes The Heart on the
Hook (Srdce na udIcI, Petrov, 2002).
H
a
n
a

A
n
d
r
o
n
I
k
o
v
a
Zvuk sIunecnich hodIn
Cesta za sIuncem (Uryvek)
Sest mesicu odIouceni se protahIo na dvaadvacet. 8yIo mI neco maIo pres rok, kdyz se
pro nas tata vratII. VystoupII z vIaku a seI vstric zene, ktera na nej cekaIa s kIukem v
naruci. Co sI tehdy asI mysIeI, kdyz me poprve uvIdeI! Mama mI nekoIIkrat vypraveIa, ze
se prI pohIedu na me stastne rozesmaI. On to pokazde zIomysIne popiraI. TvrdII, ze se
vydesII, protoze jsem vypadaI jako usIIntany moucny cerv. SmaI jsem se, rikaI,
samozrejme, ze jsem se museI smat, kdyz jsem te uvIdeI. PIesaty cvaIda s naducanymI
tvaremI a neodoIateInym smevem. Dva veIke zuby nahore a mezI nImI mezera pro dve
sIrky. Vykrmeny Iysy syseI. DaIsi sok byIa RacheI. V biIe haIence a namornIckych
kaIhotach. A vIasy ostrihane na kratko Ia garon. Jako nejaky rostak.
Za par mesicu nato, v IIstopadu ve trIcatem druhem, jsme se vsIchnI spoIecne vydaII na
cestu za sIuncem.
Lod vypIouvaIa z MarseIIIe. Monarch oI 8ermuda. OpuIentni vecirky, dIouhe toaIety a
tanec. KouzeInik a brIchomIuvec. AngIIcane v presIIe. How do you do! Vybrane mravy a
specIaIIty seIa kuchyne. RacheI meIa zaIudek jako testo v dizI. KynuIo a kynuIo. PIachty
se vzdouvaIy siIicim vetrem a vIny byIy vetsi a hrozIvejsi. ObIoha se zamracIIa a obzor
zmIzeI. Dest v provazech vytvareI vIdIteInou cIonu, zavoj, ktery se prIbIIzovaI. Jasna
opona deIici sucho od hrozIve sprchy. KouzIo. Kdyz na prid IodI dopadIy prvni kapky,
zad zustaIa jeste nekoIIk vterIn sucha. Pak se destova stena presunuIa o par metru daI
a pohItIIa ceIou Iod. Testo v dizI jako by tim nevidanym kazem spIaskIo. UpIne
zapomneIa, ze ji byIo spatne.
Na IodI to jeste sIo, aIe v Madrasu se zhroutIIa. PuIden prozvraceIa. Mozna kvuII tem
pIIuIkam protI choIere a tyIu. Do KaIkaty jsme dorazIII dva tydny pred VanocemI. Kdyz
po trech dnech stravenych v posteII vybaIIIa posIedni vecI, byIa skoro tma. SIyseIa, jak
veseI do domu. CekaIa v jideIne.
PosadII se na zIdII, sahI do kapsy a hodII na stuI osoupane mInce.
Tim se tady pIati!
Ano. Jedna rupIe je asI deset korun.
Maji taky nejake haIire!
JIste. RupIe ma sestnact anu, jeden an ma ctyrI paIsy a paIs je trI pai.
VytrestIIa ocI.
Co je to za pocty!
Jedna rupIe ma sestnact anu, sedesat ctyrI paIsu a stodvaadevadesat pai. TrIvIaIni.
SiIene!
Zvyknes sI. ndove jsou na to hrdi.
Na co!
Na ty pocty. ObyvateIstvo se udava v karrech. TrI karry obyvateI je vIastne trIcet
mIIInu IIdi.
ChviII v duchu pocitaIa.
Takze jeden karr je deset mIIInu.
Spravne. NerikaI jsem, ze je to trIvIaIni! Jeden krr ma sto Iakhu a sto krru je jeden
arb a sto arbu je jeden kharb
Prestan! NechcI to vedet.
ChIachoIIve ji poIozII ruce na ramena.
8ude se tI tady IibIt, uvIdis.
Vubec se ji v ndII neIibIIo. VIdeIa spinu, pIesnIve zdI domu, odpadky pIovouci v kaIu.
DeIaIo se ji spatne, kdyz k ni zavanuI hnIIobny puch a koIem pobihaIy tucty cokIu a
47
Zvok soncne ure
Pot protI soncu (odIomek Iz . pogIavja)
Sest mesecev IocenostI se je raztegnIIo na dvaIndvajset. Star sem bII nekaj maIega vec
kot eno Ieto, ko se je ocka vrnII po naju. zstopII je z vIaka In seI naprotI zenI, kI ga je
cakaIa s Iantom v narocju. Le kaj sI je tedaj mIsIII, ko me je prvIc vIdeI! Mama mI je
nekajkrat prIpovedovaIa, da se je prI pogIedu name srecno zasmejaI. On je to vsakokrat
zIobno zanIkaI. TrdII je, da se je zgrozII, ker sem IzgIedaI kot sIInast crv Iz moke. SmejaI
sem se, je rekeI, seveda sem se moraI smejatI, ko sem te zagIedaI. PIesast debeIuscek z
napIhnjenImI IIcI In nasmehom, kI se mu nI mogoce upretI. Dva veIIka zoba zgoraj In
med njIma vrzeI za dve vzIgaIIcI. SpItana goIa tekunIca. NasIednjI sok je bIIa RacheI. V
beII bIuzIcI In mornarskIh hIacah. n Iase postrIzene na kratko Ia garon. Kot kaksen
pobaIIn.
Nekaj mesecev kasneje, novembra dvaIntrIdesetega smo se vsI skupaj odpravIII na pot
protI soncu.
Ladja je IzpIuIa Iz MarseIIIa. Monarch oI 8ermuda. Razkosne zabave, doIge toaIete In
pIes. CarovnIk In trebuhIjac. AngIezI v premocI. How do you do! zbrano vedenje In
specIaIItete seIa kuhInje. Jadra je napIhovaI vedno mocnejsI veter In vaIovI so bIII vecjI In
grozIjIvejsI. Nebo se je poobIacIIo In obzorje je IzgInIIo. Dez v curkIh je ustvarjaI vIden
zastor, tancIco, kI se je prIbIIzevaIa. Jasna zavesa, kI je deIIIa suho od grozece pIohe. Car.
Ko so na IadIjskI kIjun padIe prve kapIje, je ostaIa krma se nekaj sekund suha. Potem se
je dezevna stena premaknIIa nekaj metrov naprej In pogoItnIIa ceIo Iadjo. Testo v neckah
kot da bI se s tem na nevIden ukaz sesedIo. PopoInoma je pozabIIa, da jI je bIIo sIabo.
Na IadjI je se sIo, ampak v Madrasu je omagaIa. PoI dneva je bruhaIa. Morda zaradI tIstIh
tabIetk protI koIerI In tIIusu. V KaIkuto smo prIspeII dva tedna pred bozIcem. Ko je po
treh dnevIh, prezIvetIh v posteIjI, razpakIraIa se zadnje stvarI, je bIIa skoraj tema. SIIsaIa
je, kako je vstopII v hIso. CakaIa je v jedIInIcI.
UsedeI se je na stoI, segeI v zep In vrgeI na mIzo oguIjene kovance.
S tem tukaj pIacujejo!
Ja, ena rupIja je prIbIIzno deset kron.
majo tudI kaksne haIerje!
Seveda. RupIja Ima sestnajst anov, en an Ima stIrI paIse In paIs so trIje paIjI.
zbuIjIIa je ocI.
Kaksna razmerja pa so to!
Ena rupIja Ima sestnajst anov, stIrIInsestdeset paIsov In stodvaIndevetdeset paIjev.
TrIvIaIno.
Noro!
NavadIIa se bos. ndIjcI so ponosnI na to.
Na kaj!
Na ta razmerja. PrebIvaIstvo se steje v karorIh. TrIje krorI prebIvaIcev, to je pravzaprav
trIdeset mIIIjonov IjudI.
Trenutek je v duhu racunaIa.
Torej je en kror deset mIIIjonov.
PravIIno. TI nIsem rekeI, da je trIvIaIno! En kror Ima sto Iakhov In sto krorov je en arb
In sto arbov je en kharb .
Nehaj. Nocem vedetI.
ToIazIjIvo jI je poIozII roke na rame.
Tukaj tI bo vsec, bos vIdeIa.
46
49 48
kocek, oIysaIych, oIezIych prasIvInou. DostavaIa zachvaty, kdyz vIdeIa zmrzacene detI v
prachu uIIce, ubohe zebraky se sIoni nohou a natazenou rukou. TrpeIa IobIi. Ze spiny a
nemoci. NedokazaIa unest hoIou tvar skutecnostI, nezastrenou podobu bidy, nemoci a
umirani. Kdyz uvIdeIa prvniho hada, chteIa domu.
Matka ndIe. Zeme prastare kuItury, tajupIna a nevyzpytateIna. SIroke reky, sedozIuta
voda se vaIi, tIse a vecne. ndIe. Otec se snazII s tou zemi spIynout a vytahnout z
propIetence ruznorodych IIdi, kuItur a nabozenstvi to nejIepsi. Matka se nejdriv snazIIa
tu zemI uchopIt. Vzdycky ve vsem hIedaIa smysI. Pak aIe musite ndII nenavIdet.
ndIe se kvuII ni nezmenIIa. ZustaIa stejna jako po tIsice Iet. To RacheI se zmenIIa.
SmirIIa se s ni. Diky posedIostI starovekymI myty, obrazy viry a sIIou sIova odkryIa pro
sebe I pro nas poezII orIentaIniho svetadiIu a nechaIa se unaset extremy a bohatstvim
osudu. ZamIIovaIa se do ni. ndIe byIa nase spoIecna Iaska. Horka a neprosna, sIadka
a zranujici, smysIna a odmitava. VyrostI jsem v narucI jejich protIkIadu, mezI IIdmI, kteri
v mem zIvote zazehII touhu po harmonII se sebou samym. Moje ndIe. NesnazII jsem se
jI pochopIt. MIIovaI jsem jI.
KavIta. Tak se jmenovaIa moje chuva. ja. ZavaIIta zena neurcIteho veku s ocIma jako
uhIiky a nosem, ktery bezeI pres deIku ceIeho obIIceje a sahaI zahnutym koncem k
pInym rtum. NosIIa modre sari, jedIny pruh Iatky, zahadne se vInuI koIem horni I doIni
castI teIa jako krajta. Tucty trpytIvych naramku a retizku o sebe cInkaIy v rytmu pohybu.
PohybovaIa se jako kocka, mekce a pIynuIe. Kdyz sIa, kypre teIo se Iadne vInIIo, jako by
se preIevaIo z jedne nadoby do druhe, menIIo tvar a zase se vraceIo zpatky do puvodni
podoby. SirIIa koIem sebe ovzdusi kIIdu a IaskavostI. "ja" znamena "chuva". StaIa se
nediInou soucasti domacnostI a svebytnym cIenem nasi rodIny. MIuvIIa na me
prazvIastni smesIci angIIctIny a hIndstIny, ktere jsem rozumeI jen ja. Tata se nasemu
zpusobu dorozumivani smaI, aIe mamu to drazdIIo. Nakonec sI zvykIa a prestaIa se
rozcIIovat, protoze jsem ke KavIte dojemne prIInuI a ona ona me zboznovaIa.
Doprava po Canze, hIadIna reky s parniky, pouIIcni hoIIc. Suseni kravIncu v uIIcich na
paIIvo, prImItIvni povozy s masIvnimI koIy a vytahIe paImy jako obracene komety.
RegIna WeInsteInova psaIa, ze stara tetIcka Ester umreIa. Jeji zavet byIa zapIata na
potrhane svedomi. 8yt v OIomoucI, kIenoty a tucne konto v bance odkazaIa RacheI.
Uz tyden zapasIIa s vedrem. NemohIa dychat a meIa starost o dite. Tomas horka
nevnimaI. ChodII pozde domu, vycerpany zapasy s rady a vIacnymI deIniky na stavbe.
Obcas vznaseI pozadavky, se kterymI se tezko smIrovaIa.
8udeme sI muset poridIt kuchare.
Proc! Ja nechcI kuchare. Muzu varIt sama.
Nemuzes. Jsme v ndII. Musime mit kuchare, ktery bude varIt a nakupovat. Nemuzes
chodIt sama po trzIstich.
Nesnasim tyhIe spoIecenske dIktaty!
SouhIasim s tebou, mIIacku. Neznam nIc tupejsiho.
Tak vIdis!
8ud tak hodna a zarId to, at ho nemusim shanet sam.
DusIIa se.
To takovi jako ty, serIzni a uvazIIvi, vymysIeII vsechny tyhIe nesmysIy! PravIdIa, dane,
nabozenstvi I ty kravaty, co se v nIch tak nenucene skrtis!
SmaI se jeji revoIte. VstaI a seI ke dverim. DavaI najevo, ze povazuje debatu za
ukoncenou.
Aha! Tak audIence skoncIIa!
SahIa po krabIcce sIrek a hodIIa jI po nem. Proc zrovna kuchare! NechcI v tomhIe dome
zadneho daIsiho chIapa! ChcI kucharku!
StrcII hIavu zpatky do dveri. SnazII se vypadat vazne, aIe v koutcich mu skubaIo a ocI se
V ndIjI jI spIoh nI bIIo vsec. VIdeIa je umazanIjo, pIesnIvo zIdovje hIs, odpadke, kI so
pIavaII v bIatu. SIabo jI je postaIo, ko je do nje zaveI gnIIoben smrad In so okrog IetaIe
trume potepInskIh psov In mack, ogoIeIIh, zanemarjenIh, garjavIh. DobIvaIa je Izbruhe,
kadar je vIdeIa pohabIjene otroke v prahu uIIce, uborne berace s sIonjo nogo In
Iztegnjeno roko. meIa je IobIjo. ZaradI umazanIje In boIeznI. NI zmogIa prenestI goIega
obraza resnIcnostI, nezakrIte podobe bede, boIeznI In umIranja. Ko je zagIedaIa prvo
kaco, je hoteIa domov.
MatI ndIja. DezeIa prastare kuIture, skrIvnostna In nedoumIjIva. SIroke reke, sIvorumena
voda se vaII tIho In vecno. ndIja. Oce se je trudII s to dezeIo zIItI In potegnItI Iz prepIeta
raznorodIh IjudI, kuItur In ver najboIjse. MatI se je najprej trudIIa dezeIo zagrabItI. Vedno
je v vsem IskaIa smIseI. Vendar morate potem ndIjo sovrazItI.
ndIja se zaradI nje nI spremenIIa. OstaIa je enaka kot tIsoce Iet prej. RacheI pa se je
spremenIIa. SprIjaznIIa se je z njo. ZaradI obsedenostI s starodavnImI mItI, podobamI
vere In mocjo besede je odkrIIa zase In za naju poezIjo orIentaIskega deIa sveta In se je
prepuscaIa skrajnostIm In bogastvu usode. ZaIjubIIa se je vanjo. ndIja je bIIa nasa
skupna Ijubezen. Vroca In neusmIIjena, sIadka In boIeca, cutna In odkIonIIna. ZraseI sem
v narocju njenIh protIsIovIj, med IjudmI, kI so v mojem zIvIjenju zanetIII hrepenenje po
harmonIjI s samIm sabo. Moja ndIja. NIsem se je trudII razumetI. LjubII sem jo.
KavIta. Tako je bIIo Ime mojI pestunjI. Aja. ObIIna zenska nedoIocene starostI z ocmI kot
ogIje In nosom, kI je tekeI cez doIzIno ceIega obraza In je segaI s prIvIhanIm koncem do
poInIh ust. NosIIa je moder sarI, en sam kos bIaga, skrIvnostno se je vII okrog gornjega
In spodnjega deIa teIesa kot udav. Na ducate svetIIkajocIh zapesnIc In verIzIc je
zvonckIjaIo v rItmu gIbanja. PremIkaIa se je kot macka, mehko In tekoce. Kadar je hodIIa,
je zaIIto teIo ubrano vaIovaIo, kot bI se preIIvaIo Iz ene posode v drugo, spremInjaIo
obIIko In se spet vracaIo nazaj v prvotno podobo. OkoII sebe je razsIrjaIa ozracje mIru
In IjubeznIvostI. Aja pomenI pestunja. PostaIa je nepogresIjIv deI gospodInjstva In
samosvoja cIanIca nase druzIne. Z mano se je pogovarjaIa v nenavadnI mesanIcI
angIescIne In hIndIjscIne, kI sem jo razumeI samo jaz. Ocka se je najInemu nacInu
sporazumevanja smejaI, mamo pa je razburjaI. Na koncu se je navadIIa In se nehaIa
jezItI, ker sem KavIto ganIjIvo vzIjubII, ona pa me je obozevaIa.
Promet po Cangesu, gIadIna reke s parnIkI, uIIcnI brIvec. Susenje kravjakov po uIIcah za
kurIvo, prImItIvnI vpreznI vozovI z masIvnImI koIesI In potegnjene paIme kot obrnjenI
kometI.
RegIna WeInsteInova je pIsaIa, da je stara tetka Ester umrIa. Njena oporoka je bIIa zapIata
na naceto samozavest. Stanovanje v OIomoucu, nakIt In zajeten racun v bankI je
zapustIIa RacheI.
Ze ceI teden se je borIIa z vetrom. NI mogIa dIhatI In skrbeIo jo je za otroka. Tomas se
za vrocIno nI zmenII. Domov je prIhajaI pozno, Izcrpan od bojev z uradI In voIjnImI
deIavcI na gradbIscu. Obcasno je prIhajaI na dan z zahtevamI, s katerImI se je tezko
sprIjaznIIa.
MoraII sI bomo omIsIItI kuharja.
Zakaj! Nocem kuharja. Sama Iahko kuham.
Ne mores. V ndIjI smo. Moramo ImetI kuharja, kI bo kuhaI In kupovaI. Sama ne mores
hodItI po trznIcah.
Ne prenasam teh druzbenIh dIktatov!
StrInjam se s tabo, IjubIca. Ne vem za nIc boIj bedastega.
No, vIdIs!
8odI tako prIjazna In uredI to, da ga ne bo treba menI IskatI.
DusIIa se je.
TakI kot tI, resnI In preudarnI, so sI IzmIsIIII vse te nesmIsIe! PravIIa, davke, vere In
S1 S0
napIno vysmivaIy.
Tak to jestII se tI podari, smeknu pred tebou. Kuchar je totIz kasta a vzdycky je to
chIap.
V nedeII se vratII ze stavby jeste pred obedem a prohIasII, ze odpoIedne sI udeIaji pro
sebe. SedeII na zahrade. Vune cerstve kavy a mangovniku, detska ohradka pod rucne
vypIetanou moskytIerou, poIedni sen ve stinu banyanu. Najednou vyskocIIa. Neco pro
tebe mam! ZesIroka se usmivaIa, kdyz pred nej postavIIa obrovsky meIoun. Nuz hIadce
projeI duzInou a z tmave zeIene sIupky se vyvaIIIo ruzove bahno a nakysIy smrad.
Kdes ho meIa!
Na verande.
Je uvareny. Teda spis zkvaseny.
HrabI do nej prIpravenou Izici a neprestavaI se smat.
Das sI se mnou sparene bIato!
Ne! Najmu tI toho kuchare!
Zam SIngh vnesI do domu daIsi kus IndIckeho ducha a bezpocet uhrancIvych vuni.
KorIandr, zazvor, kardamon, kurkuma a chIIII. Porad se usmivaI a v jednom kuse sI
pobrukovaI. ZneIo to jako kontrabas. Turban na hIave a knir pod nosem, udrzovane
vousy stocene do copanku, ktere mu na spancich zmIzeIy ve vIasech jako dve hadata.
8yI prateIsky a druzny, jenom psovI se radejI vyhybaI. Amn ho naopak dychtIve
pronasIedovaI, protoze priprava cehokoII k jidIu nemohIa ujit jeho vecne hIadovemu
cenIchu. RacheI sI toho anI nevsImIa, zato Tomas se bavII. Zame, nerad to prIznavam,
aIe ten pes te ma radejI nez me!
S postupujicim casem a prIvykanim na zIvot v ndII mama staIe castejI zadaIa Zama, aby
prIpravII neco z bengaIske kuchyne. Zam poIetovaI po kuchynI jako biIy netopyr. Svoje
kraIovstvi meI vybavene nezbytnym nacInim, vcetne drticiho pristroje, ktery se dedi z
generace na generacI. SII nora. OdmaIIcka jsem tu vec obdIvovaI. Zamova ruka svira
hIadky ovaIny kamen a prejizdi s nim tam a zpet po pIochem kamenI petIheInikoveho
tvaru, na kterem Iezi cocka nebo cokoII jIneho.
Krome pajes, Zamova ryzoveho pudInku, jsem zboznovaI ryby na bengaIsky zpusob.
Vsechny. Neni nad cerstvou rybu podusenou v horcIcne omacce zahustene makovymI
seminky, podavanou s ryzi.
Kdyz mI mama poprve dovoIIIa doprovazet Zama na rybi trh, byI jsem u vytrzeni. PobihaI
jsem sem a tam v dusnem 8abyInu pachu a stebetani, nakukovaI do kosu pInych
ruzovouckych krevet, krabu, sumecku a sardInek. S nemym zasem jsem sIedovaI
stribrne zabIesky ostrych botI, kterymI prodavacI ryb porcovaII Iovky. Zam me vybidI,
abych sI vybraI, abych ukazaI, kterou rybu chcI, jenze to byI nadIIdsky koI. NedokazaI
jsem se rozhodnout, ukazovaI jsem zprava doIeva a hned zas na jInou. ChteI jsem
vsechny. Nakonec jsem sI vybraI. Ta ryba byIa zIata. Topsej. AngIIcanI ji rikaji mango
IIsh, aIe pro me to byIa zIata ryba, a jInou uz jsem nechteI. Kdyz jsme se vratIII, nemeI
jsem zadnou radost z toho, ze moje zIata ryba bude k vecerI. ChteI jsem jI na hrani,
chteI jsem sI jI dat vecer do postyIky vedIe pIysoveho medvidka. Mama se rozzIobIIa.
Nemuzes tahat mrtvou rybu do posteIe!
Neni mrtva, je moje! Ja jsem sI jI vybraI!
PosIouchej me. Ja vim, ze sIs jI vybraI, aIe tato ryba neni na hrani. JestII budes chtit,
koupime tI k narozenInam akvarIum a das sI do nej jInou zIatou rybIcku a muzes se o
nI starat, ano!
A proc nemuzeme mit v akvarIu tuhIe mojI rybu!
Protoze je mrtva; a mrtve ryby nepIavou. Musi se snist. Co nejdriv!
DivaI jsem se nasupene pred sebe. DosIa ji trpeIIvost.
JestII neumis byt rozumny, tak te priste nepustim na trh!
kravate, kI te tako nevsIIjIvo davIjo!
SmejaI se je njenemu upIranju. VstaI je In seI protI vratom. DaI jI je vedetI, da je debata
zanj koncana.
Aha! Torej je avdIenca koncana!
PrIjeIa je skatIIco vzIgaIIc In jo vrgIa vanj. Zakaj ravno kuharja! V tej hIsI nocem nobenega
moskega vec! Hocem kuharIco!
CIavo je vtaknII nazaj v vrata. TrudII se je, da bI IzgIedaI resno, ampak kotIckI ust so mu
trzaII In ocI so se na sIroko smejaIe.
Ce se tI to posrecI, kapo doI. Kuhar je namrec kasta In je vedno moskI.
V nedeIjo se je vrnII z gradbIsca se pred kosIIom In IzjavII, da bosta ImeIa popoIdne cIsto
zase. SedeIa sta na vrtu. Vonj sveze kave In mangovcev, otroska stajIca pod rocno
spIeteno mrezo protI komarjem, opoIdanske sanje v sencI banjana. Naenkrat je skocIIa
pokoncI. Nekaj Imam zate! Na sIroko se je smehIjaIa, ko je predenj postavIIa veIIkansko
IubenIco. Noz se je gIadko zapeIjaI skozI meso In Iz temno zeIenega oIupka sta bruhnIIa
roznato bIato In kIseIkast smrad.
Kje sI jo ImeIa!
Na verandI.
Skuhana je. OzIroma prej skIsana.
SegeI je vanjo s prIpravIjeno zIIco In se nI nehaI smejatI.
8os jedeI z mano sparjeno bIato!
Ne! NajeI tI bom tIstega kuharja!
Zam SIngh je vneseI v hIso nov deIcek IndIjskega duha In nesteto urocIjIvIh vonjev.
KorIander, Ingver, kardamon, kurkuma In cIII. Kar naprej se je smehIjaI In sI brez
prestanka brundaI. SIIsatI je bIIo kot kontrabas. Turban na gIavI In brkI pod nosom,
negovana brada, spIetena v kItI, kI sta na sencIh IzgInjaII v Iaseh kot dve kacIcI. 8II je
prIjateIjskI In druzaben, samo psu se je raje IzogIbaI. Amon pa ga je nasprotno zeIjno
zasIedovaI, ker prIpravIjanje kakrsnekoII hrane nI mogIo uItI njegovemu vecno Iacnemu
smrcku. RacheI tega nItI nI opazIIa, Tomasa pa je to zabavaIo. Zam, ne prIznam rad,
ampak ta pes te Ima raje kot mene!
Scasoma se je mama prIvadIIa na zIvIjenje v ndIjI In je Zama vedno pogosteje prosIIa,
naj prIpravI kaj Iz bengaIske kuhInje. Zam je IetaI po kuhInjI kot beI netopIr. Svoje
kraIjestvo je ImeI opremIjeno z nujno potrebnIm prIborom, z toIkacem vred, kI se deduje
Iz generacIje v generacIjo. SII nora. To stvar sem od maIega obcudovaI. Zamova roka
stIska gIadek ovaIen kamen In gre z njIm sem In tja po pIoscatem kamnu petkotne
obIIke, na katerem IezI Ieca aII kaj drugega.
Razen pajesa, Zamovega rIzevega pudInga, sem obozevaI rIbe na bengaIskI nacIn. Vse.
NI ga cez svezo rIbo, duseno v gorcIcnI omakI, zgoscenI z makovImI semenI, In z rIzem
kot prIIogo.
Ko mI je mama prvIc dovoIIIa, da sem Zama spremIjaI na rIbjI trg, sem bII ves Iz sebe.
TekaI sem sem In tja v zadusIjIvem babIIonu vonjav In cebIjanja, kukaI sem v kose, poIne
roznatIh kozIc, rakov, somov In sardIn. Z nemo osupIostjo sem opazovaI srebrne
odbIeske ostrIh botIjev, s katerImI so prodajaIcI rIb rezaII kose uIova. Zam me je
spodbudII, naj Izberem, naj pokazem, katero rIbo hocem, vendar je bIIa to necIoveska
naIoga. NIsem se mogeI odIocItI, kazaI sem od desne stranI na Ievo In takoj spet drugo.
HoteI sem vse. Na koncu sem Ie IzbraI. Ta rIba je bIIa zIata. Topsej. AngIezI jI pravIjo
mango IIsh, zame pa je bIIa zIata rIba, In druge nIsem vec hoteI. Ko sva se vrnIIa, nIsem
bII prav nIc veseI tega, da bo moja zIata rIba za vecerjo. HoteI sem se IgratI z njo, hoteI
sem sI jo datI zvecer v posteIjo zraven pIIsastega medvedka. Mama se je razjezIIa.
Mrtve rIbe ne mores vtaknItI v posteIjo!
NI mrtva, moja je! Sam sem jo IzbraI!
S3 S2
Taky mI dosIa trpeIIvost.
Tak at!
Vecer jsem probreceI ve svem pokojI, mezItim co mojI zIatou rybu jedII rodIce. 8ojovaI
jsem zbytecne a navic jsem se baI, ze me mama uz nIkdy nepusti na rybi trh. PrIpIizII
jsem se do jideIny a pozorovaI, jak dojidaji. Tata sI me vsImI. OdIozII nuz. SIachovIte
predIokti vycuhujici z vyhrnuteho rukavu na me mavIo, abych seI daI. Chces ochutnat
zIatou rybku! PosadII sI me na koIeno. Skoro nIkdy se nezIobII. PodivaI jsem se po ocku
na mamu. UsmivaIa se. To mI dodaIo odvahy.
A kdy dostanu to akvarIum!
VymenIII sI nad moji hIavou pohIedy a rozesmaII se.
PosIusaj me. Vem, da sI jo IzbraI, ampak ta rIba nI za Igranje. Ce bos hoteI, tI bova za
rojstnI dan kupIIa akvarIj In sI bos daI vanj drugo zIato rIbIco In Iahko bos skrbeI zanjo,
prav!
Zakaj pa ne morem ImetI v akvarIju toIe mojo rIbo!
Ker je mrtva; mrtve rIbe pa ne pIavajo. Treba jo je pojestI. CIm prej!
Mrko sem gIedaI predse. Njene potrpezIjIvostI je bIIo konec.
Ce ne znas bItI pameten, te nasIednjIc ne bom pustIIa na trznIco!
Moje potrpezIjIvostI je bIIo tudI konec.
Pa nIc!
Vecer sem prejokaI v svojI sobI, medtem ko sta mojo zIato rIbo jedIa starsa. 8orII sem se
zaman In za povrh sem se se baI, da me mama ne bo nIkoII vec pustIIa na rIbjo trznIco.
PrIpIazII sem se v jedIInIco In opazovaI, kako jesta se zadnje grIzIjaje. Ocka me je opazII.
OdIozII je noz. KItasta predIaket, kI je moIeIa Iz zavIhanega rokava, mI je pomahaIa, naj
prIdem bIIze. 8I rad pokusII zIato rIbIco! PosadII me je na koIeno. Skoraj nIkoII se nI jezII.
Od stranI sem pogIedaI mamo. SmehIjaIa se je. To me je opogumIIo.
Kdaj bom dobII akvarIj!
SpogIedaIa sta se nad mojo gIavo In pIanIIa v smeh.
PrevedIa NIves VIdrIh
Correct. toId you It was easy, dIdn't ! One kror has a hundred Iaakh and a hundred
khror Is one arb and a hundred arb Is one kharb
Stop It! don't want to know.
He put a consoIIng hand on her shouIder.
You're goIng to IIke It here, you'II see.
She dIdn't IIke It In ndIa at aII. She saw the dIrt, the mouIderIng waIIs oI the houses,
IItter IIoatIng In the sIudge. t made her IeeI sIck, the putrId stench waItIng towards her,
the dozens oI curs and cats runnIng around, haIrIess and mangy. She went Into IIts
when she saw crIppIed chIIdren IyIng In the dust oI the street, wretched beggars wIth
eIephant Ioot and a hand stretched out. She suIIered Irom phobIas. About dIrt and
dIsease. She couIdn't bear the naked Iace oI reaIIty, the raw shape oI mIsery, sIckness
and dyIng. The day she saw her IIrst snake she wanted to go home.
Mother ndIa. Land oI an ancIent cuIture, mysterIous and InscrutabIe. 8road rIvers oI
roIIIng yeIIowygrey water, sIIent and everIastIng. ndIa. Father trIed to merge Into the
Iand and extract the best Irom the tangIe oI dIIIerent peopIe, cuItures and reIIgIons. To
begIn wIth, mother trIed to understand the country. AIways she sought Ior meanIng In
everythIng. 8ut then, you shouId have hated ndIa.
ndIa wasn't goIng to change on her behaII. ndIa had been IIke that Ior thousands oI
years. t was RacheI who changed. She came to terms wIth It. Thanks to her InIatuatIon
wIth ageoId myths, Images oI IaIth and by the power oI the word, she uncovered Ior
herseII and Ior us the poetry oI the orIentaI contInent, she Iet herseII be carrIed away
by extremes and by the abundance oI destInIes. She IeII In Iove wIth It. ndIa was our
common Iove. ScorchIng and reIentIess, sweet and dIstressIng, sensuous and repeIIent.
grew up In the embrace oI Its contrasts, amongst peopIe who IgnIted a desIre Ior
harmony wIth myseII In my IIIe. My ndIa. dIdn't try to understand It. Ioved It.
KavIta. That was the name oI my nurse. My ayah. A weIIbuIIt woman oI uncertaIn age
wIth eyes IIke coaIs and a nose whIch ran the whoIe Iength oI her Iace and whose
aquIIIne tIp touched her IuII IIps. She wore a bIue sarI, just one strIp oI materIaI
mysterIousIy wound pythonIIke round the upper and Iower parts oI her body. Dozens
oI shImmerIng bangIes and chaIns rang around her In the rhythm oI her movement. She
moved IIke a cat, subtIy and IIuentIy. When she waIked, her voIuptuous body IIowed
graceIuIIy as though beIng poured Irom one dIsh Into another, changIng shape and
returnIng to Its orIgInaI Iorm. An atmosphere oI peace and kIndness spread around her.
Ayah means "nurse". She became an IndIvIsIbIe part oI our home and an Independent
member oI our IamIIy. WIth me she spoke a pecuIIar mIxture oI EngIIsh and HIndu, and
was the onIy one who understood. Papa Iaughed at our method oI mutuaI
understandIng, but It IrrItated Mama. EventuaIIy she got used to It and stopped gettIng
angry, because was touchIngIy devoted to KavIta and she she adored me.
Transport aIong the Canges, the IIat surIace oI the rIver wIth Its steamboats, the street
barber. The dryIng oI cow pats In the streets Ior IueI, the prImItIve carts wIth theIr
massIve wheeIs, the spIndIy paIms IIke upturned comets.
For a week RacheI had been struggIIng wIth the heat. She couIdn't breathe and worrIed
about her chIId. Thomas dIdn't notIce the heat. He came home Iate, worn out by
conIIIcts wIth the authorItIes and by the easygoIng workmen on the buIIdIng sIte. From
tIme to tIme he made demands she Iound dIIIIcuIt to accommodate.
We have to hIre a cook.
Why! don't want a cook. can do the cookIng myseII.
No you can't. We're In ndIa. We have to have a cook who wIII do the cookIng and
shoppIng. You can't go aIone to the market.
'm not puttIng up wIth socIaI dIctates IIke that!
SS
The sound oI the sundIaI
Excerpt Irom chapter . The Route to the Sun
SIx months oI separatIon stretched to twentytwo. was over a year oId by the tIme Dad
came back Ior us. He got down Irom the traIn and went straIght to hIs wIIe, waItIng Ior
hIm wIth a boy In her arms. What went through hIs head when he saw me Ior the IIrst
tIme! Mama severaI tImes descrIbed how happIIy he Iaughed when he set eyes on me.
MaIIcIousIy, he denIed It every tIme. He maIntaIned he was devastated because Iooked
IIke a drooIIng meaIworm. Yes, dId Iaugh, he used to say, what couId do but Iaugh
at such a sIght. A baIdheaded puddIng wIth chubby cheeks and an IrresIstIbIe smIIe.
Two bIg Iront teeth wIth a space wIde enough Ior two matchstIcks between them. A weII
Ied IIttIe marmot. And then there was another shock. RacheI. n a whIte bIouse and
saIIor's trousers. HaIr cut short comme Ies garcons, the perIect street urchIn.
****
A coupIe oI months Iater, In November '32, we set out together on the route to the sun.
The shIp saIIed Irom MarseIIIes, the Monarch oI 8ermuda. LavIsh evenIng partIes, Iong
dresses and dancIng. A conjuror and a ventrIIoquIst. The EngIIsh everywhere. How do
you do! PoIIshed manners, and specIaIItIes oI the cheI d'. RacheI had a stomach IIke
dough In a kneadIng trough. t rose and rose. SaIIs beIIIed In the gatherIng wInd and the
waves grew bIgger and more terrIIyIng. The heavens cIouded over and the horIzon
dIsappeared. StrIngs oI raIn created a vIsIbIe screen, a veII that drew cIoser. A
transparent curtaIn dIvIdIng dryness Irom the terrIbIe spray. MagIc. When the IIrst drops
IeII on the prow oI the shIp, the stern stIII remaIned dry Ior some seconds Ionger. Then
the waII oI raIn shIIted another Iew metres and swaIIowed the whoIe shIp. Through thIs
sInguIar phenomenon the dough In the kneadIng trough deIIated. She compIeteIy Iorgot
she'd ever IeIt unweII.
That Iasted IIne whIIe she was on the shIp, but In Madras she coIIapsed. She threw up
Ior haII a day. Maybe the probIem was those pIIIs she'd had to take agaInst choIera and
typhus. We reached CaIcutta two weeks beIore ChrIstmas. When, aIter three days spent
In bed, she unpacked the Iast thIngs, It was aImost dark. She heard hIm come In the
house. She was waItIng In the dInIng room.
He sat down, reached Into hIs pocket and threw on the tabIe some worn coIns.
ThIs Is the currency here!
Yes. One rupee Is approxImateIy ten crowns.
And they have somethIng IIke heIIers!
OI course. One rupee has sIxteen annas, one anna has Iour paIse and one paIsa three
paI.
The dIsmay showed In her eyes.
What sort oI arIthmetIc Is that!
One rupee has sIxteen annas, sIxtyIour paIse and one hundred and nInetytwo paI.
Easy.
Crazy!
You'II get used to It. The ndIans are proud oI It.
Proud oI what!
OI theIr arIthmetIc. The popuIatIon Is counted In khror. Three khror oI popuIatIon
equaIs thIrty mIIIIon peopIe.
She caIcuIated In sIIence.
So one khror Is ten mIIIIon.
S4
me choose, to poInt out whIch IIsh wanted, but that was an unhuman task. couIdn't
decIde, poInted to the rIght and to the IeIt and somewhere eIse agaIn. wanted them
aII. n the end dId choose. t was a goIdcoIoured IIsh. Topshey. The EngIIsh caII It
mango IIsh, but Ior me It was a goIden IIsh, and dIdn't want any other. When we got
back aII couId thInk oI was that we wouId have my goIden IIsh Ior dInner. wanted to
pIay wIth It; wanted to take It to bed wIth my teddy bear. Mama got angry.
You can't take a dead IIsh to bed!
t's not dead, It's mIne! chose It!
LIsten to me. know you chose It, but that IIsh Is not Ior pIayIng wIth. I you IIke, we'II
get you an aquarIum Ior your bIrthday and you can put another goIden IIsh In there and
Iook aIter It, aII rIght!
And why can't we have my IIsh In the aquarIum!
8ecause It's dead, and dead IIsh don't swIm. They have to be eaten. As soon as
possIbIe!
scowIed. She Iost her patIence.
I you can't be sensIbIe, 'm not goIng to aIIow you to go to the market next tIme!
Iost my patIence as weII.
don't care!
n the evenIng crIed In my room whIIe my parents ate my goIden IIsh. had Iought In
vaIn and what was more, was aIraId my mother wouId never Iet me vIsIt the IIsh market
agaIn. sneaked Into the dInIng room and watched them eatIng It aII up. Papa notIced
me. He put hIs knIIe down. A sInewy Iorearm In a roIIedup sIeeve waved to me to come
In. Do you want to taste the goIden IIsh! He sat me on hIs knee. He aImost never got
angry. Iooked at mama out oI the corner oI my eye. She was smIIIng. That gave me
courage.
And when can have an aquarIum!
They Iooked at each other over my head and burst out IaughIng.
TransIated by 8arabara Day
S7
agree wIth you, sweetheart. can't thInk oI anythIng more stupId.
There you are then!
WouId you be so kInd and see to It, so that don't have to go huntIng myseII!
She seethed.
t's peopIe IIke you, serIous and consIderate, who thought up aII thIs nonsense! RuIes,
taxes, reIIgIons and even those necktIes you so nonchaIantIy strangIe yourseII wIth!
He Iaughed at her revoIt. He stood up and went to the door, IndIcatIng that the debate
was over.
Aha! So the audIence Is at an end!
She took a box oI matches and threw It at hIm. don't want another IeIIow In the house!
want a IemaIe cook!
He poked hIs head back round the door. He trIed to keep hIs Iace straIght, but the
corners oI hIs mouth were twItchIng and hIs eyes were IuII oI Iaughter.
I you can do that, 'II take my hat oII to you. To be a cook Is a questIon oI caste and
It's aIways a maIe.
On Sunday he got back Irom the buIIdIng sIte beIore Iunch and announced that he had
the aIternoon to hImseII. They sat In the garden. The scent oI Iresh coIIee and mango,
the chIId In Its pIaypen under a handwoven mosquIto net, noontIme dreams In the shade
oI the banyan tree. SuddenIy she jumped up. have somethIng Ior you! Her Iace spIIt In
a broad smIIe as she pIaced an enormous meIon beIore hIm. The knIIe cut gentIy Into
the puIp, and Irom the dark green skIn oozed pInk goo and a sour smeII.
Where's It been kept!
On the verandah.
t's overrIpe. n Iact, It's IermentIng.
He dug Into It wIth the spoon she'd prepared and couIdn't stop IaughIng.
WouId you share some overdone goo wIth me!
No! 'II hIre the cook!
Zam SIngh brought another breath oI the ndIan spIrIt Into the house, and countIess
more bewItchIng perIumes. CorIander, gInger, cardoman, tumerIc and chIIII. He was
aIways smIIIng and hummed contInuousIy. t sounded IIke a doubIe bass pIayIng. A
turban on hIs head and a moustache under hIs nose, hIs weIIkept beard pIaIted Into
braIds whIch dIsappeared Into hIs haIr IIke two tIny snakes. He was IrIendIy and
companIonabIe, keepIng cIear onIy oI the dog. Amon, on the other hand, IoIIowed hIm
eagerIy, because hIs eternaIIy IamIshed snout couId not IaII to mIss the preparatIon oI
any meaI. RacheI scarceIy notIced thIs, whereas Thomas was amused. Zam, don't want
to admIt thIs, but that dog Is Ionder oI you than oI me!
As tIme passed and she became more accustomed to IIIe In ndIa, Mama asked Zam to
prepare somethIng Irom the 8engaII cuIsIne. Zam IIew around the kItchen IIke a whIte
bat. HIs kIngdom was IurnIshed wIth every essentIaI pIece oI equIpment, IncIudIng a
puIverIsIng machIne handed down Irom generatIon to generatIon. SII nora. admIred
that thIng Irom my earIIest chIIdhood. Zam cIutched a smooth ovaI stone In hIs hand
and drove It back and Iorth across the surIace oI a pentagonaI stone on whIch Iay IentIIs
or somethIng eIse.
Apart Irom payesh, Zam's versIon oI rIce puddIng, adored IIsh done In the 8engaII
manner. Every kInd. There Is nothIng better than Iresh IIsh steamed In mustard sauce
thIckened wIth poppy seeds and served wIth rIce.
When Mama IIrst aIIowed me to go wIth Zam to the IIsh market, was In raptures. ran
here and there In the stIIIIng 8abyIonIan odour and chatter, pokIng my nose Into baskets
IuII oI IIorId shrImps, crabs, catIIsh and sardInes. n dumbstruck amazement IoIIowed
the IIashes oI the sharp botI, wIth whIch the seIIers dIvIded the catch. Zam oIIered to Iet
S6
je eden najboIj znanIh In uveIjavIjenIh grskIh pIsateIjev v zadnjIh desetIetjIh. DosIej je
objavII nasIednje romane: CeneracIja ujetnIkov, KraIj In kIp (nagrada Atenske akademIje),
UmorI v SpartI (nagrada za prozo), PIesoce drevo, Drevored v PargI (nagrada Atenske
akademIje), Zvezde v vodnjaku, V gIobeII skrjancev, Samotraske duse; trI zbIrke noveI: O
svetem bataIjonu, PIes Omana Take (nagrada Atenske akademIje) In OtrocI.
Njegove Igre so redno na programu grskIh In tujIh gIedaIIsc. NapIsaI je tudI scenarIje za
vec kot 30 IIImov In jIh 17 tudI sam rezIraI. Njegove knjIge so prevedene v dvajset
jezIkov. Je generaInI sekretar grskega PENa In predsednIk Centra za studIj In preucevanje
grskega gIedaIIsca In CIedaIIskega muzeja.
DobII je prIznanje Francoske akademIje, mednarodno nagrado "PremIo PIrandeIIo" In
ZIato medaIjo mesta Aten.
Is one oI the best known and estabIIshed Creek wrIters who have appeared durIng the
recent decades. He has pubIIshed the IoIIowIng noveIs: The CeneratIon oI CaptIves, The
KIng and The Statue (Athens Academy Award), Murders In Sparta (Prose WrItIng Award),
The Tree That Dances, The AIIey oI Parga (Athens Academy Award), The WeII wIth the
Stars, n the RavIne oI Larks, The SouIs oI Samothrace, and three short storIes
coIIectIons: OI the Sacred 8ataIIIon, The Dance oI Oman Taka (Athens Academy Award),
and The ChIIdren.
HIs pIays are contInuaIIy presented In theatres In Creece and abroad. n addItIon, he has
wrItten the scenarIos Ior more than 30 movIes and has dIrected 17 oI them.
HIs books have been transIated Into twenty Ianguages. He Is CeneraI Secretary oI Creek
PEN, and the presIdent oI the Center Ior Study and Research oI Creeg Theatre and
Theatre Museum.
He has been honored by French Academy, he has won the nternatIonaI PrIze "PremIo
PIrandeIIo" and The CoId MedaII oI the CIty oI Athens.
K
o
s
t
a
s

A
s
s
I
m
a
c
o
p
o
u
I
o
s
61
SIaba vest
(kratka zgodba)
NIhce nI vedeI, da je odpotovaI. KajtI nIkomur nI povedaI, kako se je odIocII. Ze jutrI aII
pojutrIsnjem ga bodo tIstI, kI ga Imajo radI In jIh skrbI, kaj je z njIm, zaceII IskatI In
sprasevatI po njem, toda odgovora ne bo od nIkoder. Ko bo mInIIo se nekaj dnI In za
njIm se zmeraj ne bo nobenega sIedu, bodo morda pomIsIIII, da je postaI zrtev kaksnega
zIocIna, da ga je kdo oropaI In umorII. Samomor bodo IzkIjucIII, saj nIkoII nI dajaI vtIsa,
da ga kaj mucI.Zmeraj je bII dobro razpoIozen In prezet z optImIzmom, prIpravIjen,
da sam aII skupaj z drugImI opravI kaksno dobro deIo. n ravno v tem vedrem
razpoIozenju se je skrIvaIa njegova moc. Ceprav je vIdeI toIIko grdIh In hudIh recI In
necIoveskIh krIvIc, kI se neprestano dogajajo povsod po svetu In je tudI v Iastnem okoIju
dozIvIjaI stvarI, kI so ga zaIostIIe, je vseskozI pogumno prenasaI osebna razocaranja, ker
je trdno verjeI, da mora vztrajatI In se borItI za tIste, kI ga potrebujejo. Njegova
pIemenIta dejanja so razkrIvaIa skrb za trpece, ceprav se nIkoII nI gnaI za prIznanjem.
8II je dober, ker je preprosto cutII, da dobrota krasI cIoveka In da je mora bItI dovoIj za
vse. Samo z njeno pomocjo svet napreduje, postaja vse boIj pravIcen In posten.
Na zaIost je zadnja Ieta njegova vera vse boIj usIhaIa, ker je vIdeI, da se vse vec nesrec
zgrInja na ta svet, da se revscIna vse boIj razrasca In mIIIjonI umIrajo brez zdravII v
neprIjaznIh, obzaIovanja vrednIh okoIIscInah. Vse vec otrok na raznIh koncIh sveta
zapusca to zIvIjenje, preden ga spIoh spozna; odhajajo, sama kost In koza, brez vode In
hrane, ne da bI se jIm kdo nasmehnII. StarsI, kI jIh hromI strah pred pomanjkanjem In
Iakoto, prodajajo svoje IedvIce bogatasem aII postajajo zvodnIkI IastnIh otrocIcev. Ta
grozIjIva dejanja so najhujsa strahovIada; ta brezgIavI strah pred Iakoto In
pomanjkanjem, kI ga na IastnI kozI dozIvIjajo nesrecnI Ijudje, ta gnev, kI ga ne sIIsIs In
se vse boIj razpIamteva, bo nekega dne IzbruhnII In se zgrnII na ceIo cIovestvo kot
strasen vuIkan.
O tem je veckrat razmIsIjaI; sprasevaI se je ceIo, aII naj se pIse, ko pa kIjub najIepsIm
mIsIIm, kI jIh je zapIsaI v svoje romane, ne more nIcesar storItI, da bI ta svet postaI boIj
cIoveskI, In tudI druge sIjajne knjIge pomembnIh IjudI ne morejo v nIcemer spremenItI
njegove Iastne potI. Kaze, da je vse na svetu zaznamovano z zIom. Moc denarnIh
mogotcev je brezobzIrna, neusmIIjena In nenasItna.
Ko se je bIIzaI sestdesetemu rojstnemu dnevu, so ga te mIsII vse boIj obsedaIe, kot bI
se soocaI s pomembno zIvIjenjsko preIomnIco, kI od njega terja, naj dobro pregIeda
svojo dosedanjo pot, naj preverI, kam je namenjen In kaj mora se storItI. PoIotII se ga je
obup, ko je ugotovII, kako hItro se mu je obrnIIo to zIvIjenje, In cutII je, da bodo Ieta, kI
sIedIjo, pa najsI mu jIh je namenjeno se dvajset Iet aII vec, Ieta ugasanja, Ieta pesanja
In odtekanja zIvIjenjskIh sokov. Naj sI je se tako zeIeI, zIvIjenje ne bo vec ImeIo
prejsnjega zara In zna bItI, da bo tudI to, kar bo se napIsaI, boIj bornega navdIha In se
bo v njem zrcaIIIo njegovo posIavIjanje. Leta, kI sIedIjo, ne bodo nIcesar vec dodaIa k
dosedanjIm uspehom, ce mu je spIoh uspeIo ustvarItI kaj takega, kar bo za njIm ostaIo,
ce nI bIIo vse v svojem bIstvu zgoIj utvara aII zmota. meI je obcutek, da je kot cIovek
zgresII zIvIjenjskI smIseI, ker sI nI ustvarII druzIne, ker je po dveh neuspesnIh zakonIh
ostaI sam. Njegova hIsa je prazna, v njej ne odmevajo gIasovI bIIznjIh, v njej nI topIIne,
kI tI jo da sopotnIk. Kaksno korIst Ima od samote, kI mu ne daje nobenega upanja za
prIhodnost! Je prIcakovaI, da mu bo zIvIjenje samo od sebe daIo nov poIet, kI ga bo
IzpoInII.! n kaj bI to Iahko bIIo! Odgovora nI naseI. n tako je prejsnjo noc, ko nI mogeI
spatI, namesto odgovora sprejeI odIocItev. OdIocII se je, da nekam odIde, da IzgIne.
V nagIIcI sI je prIpravII kovcek In vanj zmetaI nekaj najnujnejsIh potrebscIn, kot da bI
60
N. yqc
Kcvcvc ocv qcpc y.t ciov o. ctocuc. I.ct oc xcvcvcv ocv cic t ci_c c\c. oo
uc\o ou. Ào cp.o q cucip.o uc ov cvcqoiocv ooo. ov cycoiocv x. ci_cv
cyvo.c y.t ciov, uc cpeoiocv, uc c|c_vcv x. ccvqoc ocv uc cc.pvcv. K. ooo
uc cpvoiocv oi cpc _ept i_vo ou, ioe vc oxcovouocv o. ocv cox\c.ocv
vc qcv uic cyx\qco, c\\ov y.c \qoctc. Tqv cioxovtc uc qv ccx\c.cv
y.ct oc cio ocv ci_c omoc. cvieoq m xc. ov cocv.c ... Èoc._vc cvc
cio.cuco, cio.oooo x. co.o vc xcvc. ovo q c c\\ou, poocuc.c y.c xc.
mpcio. K. ciq cxp.m q o.cucoq ou qcv q oivcq ou. I.ct ooo x. cv c\cc
t co_qc, c ocpc, t ccvupec oi ytvovc. oov xooo o.cpxm, xct oioc
xct oo o.xo ou cp.c\\ov uccc oi ov cu\.cv, cvc_c txpc pooe.xc, y.ct
coc ou tocuc m pcc. vc ocxcc. cx\ovqo xct vt cyevtcc. y.t c\\ou oi
ov _pc.covcv. H cyvo.c ou y.t cvupmou oi ccpcv y.vocv xcoc cvcpq,
_ept vc uc\c., t cpyc oi ov .oiocv. ~ Hcv xc\o y.ct cv.euc c\c o. q
xc\ooivq civc. q oop.c oi cvupmou x. o. pcc. vc cp_c. oc o\ou. Vc
ciqv o xooo cc. pooc xct ytvcc. xct otxc.o xct oeoo.
!oooo c c\cucic _pov.c ciq q toq ou o\ocvc x\ov.ocv cp.ooocpo y.ct
c\cc m ouou_tc c\mvovc. oov xooo, m_.c cpvc. oc coyveoq \coi, x.
cxcoip.c cppeoo. cuctvouv _ept cpcxc oc coopyc, cu\.c _mpc.
O\ocvc cp.ooocpc c.ocx.c ptv vc yveptoouv q eq, ciyouv oxc\cecvc co
ciqv oc xco.c cxpq q yq _ept vcpo, _ept oux.c, _ept oc _coyc\o. Iovci
c p.ecvo coc ou ov poo q cvcyxq xct q ctvc, ou\cvc cvc vcpo
ou y.c cvcv \oio.o cppeoo, x. c\\o. ytvovc. copeot y.c cvc cyyc\oio. ou.
Aic oi cu\.oqc civc. q pooxpctc q .o cyc\q, cio o cv.xo q ctvc,
q cvcyxq oi oiv oi .xpccvo. q eq, o cv.xo oi ocv cxoiycc. c
cp_c. xct xco.c mpc uc povqoc. oc o\q qv cvupeoqc ocv ocpo
qctoc.o.
Aic ou\\oy.ocvc ou_vc x. cxp.vc \cov cv mc\ci vc ypcc. c\\c uu.oopqcc,
coi c ooc xc\c iocc x. cv ci_c coc ou, oc toc x. cio ocv oquoioc y.c
vc ytvc. o xooo .o cvupm.vo, oe xct ocv oi c\\couv \cov qv opctc c
ec.vc .\tc oouoctev cvupmev. O\c oqv oixoucvq oct_vouv \cov ocv op.o-
cvc oo xcxo. H oivcq mv io_upmv oi _pqco civc. _ept ouov.c, c\qoq,
cvc\cqq.
Tt cpc oi cx\c.vc c cqvc cic c oucpcocc oi poc\cv .o cvovc,
oce ciq q ccc.o vc qcv cvc oqcio q eq ou oi oi xcuop.c vc
cccoc. o\q qv opctc ou xct vc _evc|c. \cov y.c oi pcoioc xct cv oi
cocvc xc. oqcv.xo vc .cc. cxoq. Tov qpc cc\.otc xcum cpoioc m
q eq ou cpcoc xct m cv oi qcv cpecvo ou vc qoc. x. c\\c cixoo. _po-
v.c q .o o\\c cic uc qcv _pov.c cpcxq, _pov.c oi o\o. uctpovc. xct
_cvouv qv ixcoc q evcv.c ou. Ooo x. cv o ouoioc, ocv uc ci_c q eq
ou mpc \cov qv pe.vq q \c|q, x. ioe xct ooc uc cypcc vc qcv
_cq\ecvc ot cvcuoq, vc xccoctxvucv x. cic o q\.ocot\cc ou. Ttoc ocv
uc poouccv oc ooc m mpc cu_c, cv pcyc. ci_c ci_c. xc. y.c vc ctvc.,
xct cpc co o c\o q eq ou, x. cv o\c oqv oiotc ou qcv ovo _tc.pc
xct \cvq. Èxp.vc m x. m cvupeo c_coc qv c\quc.c q eq _ept vc xcvc.
o.xq ou oixoycvc.c c c.o.c, coi oio opc coo_qoc oo yco x. ccvc \cov
ovo. Àoc.c q eq oo ot. ou, _ept evc o.xmv ou, _ept q coco.c .c
ouvpo.c. Tt xcpo.c oi ccvc oo ot. ou _ept poo.xc, t c\.c co q
63 62
eq oi uc oi co.vc xc.voipy.c opq vc _ctpcc. ... Tt, Àcvqoq ocv cc.pvc. K.
co. q vi_c _uc, oqv cnvtc ou, coeoc o io.o ccvqoq .c cocoq. Nc iyc.,
vc _cuci.
B.coqxc vc co.coc. .c c\toc c \tyc ccpctqc, ocv vc icv .c coopcoq
y.c \tyc cpc ovo, xccqxc oov Uc.pc.c xct qxc co. u_cic, ot cvc xcpc.
oi ccuyc y.c Uco. Toi cvqxc mpcic iocc oio o vqot. Tmpc cot oo _c.m-
vc uc qcv qou_o, o_coov ocv cxcotxqo, o,. oi _pc.cocv y.c vc _cuci, vc oqoc.
ot cpq.c. Èxci uc o.cypcocv ovo ou, poocvovc o c\o ou.
Ocv ccoc cxci q pmq oxc|q ou qcv vc cc. vc _euci oo ovcoqp., ocv
xco.o oi ci_c poop.oo vc ytvc. x. cio ovc_o c ovq c.uutc vc c_c.
c_ciuc.c ct o\ou cxci coc xct vc qv cxouoci oc o. xccuyc oc cio. Èo.
cxcvc. Tov oc_qxcv. Toi coeocv cvc xc\t vc cvc. ovo, c o io.o cuc\c ou,
xcum t o\\c mpc ou t cpvcyc ct c ovc_oi, cv.euc o. ocv cuyc ct
ov xooo x. o. c\c qxc oc c\\q xo.voqc cvupmev. Àp_.oc \cov vc yctvc.
c pe.vc xct vc cp.\cv.cc. ot cpq.c, moou couc o q\.o x. cio coc oo
ooipouo cxpouc c\. q uipc oi ovcoqp.oi y.c vc cpcoc. q vi_c. Èo.
xco.c opc oi ccoc oc .c cpqq cxpouc\coo.c, oo too cpo oi vqo.oi,
pcuqxc po ot cvc o.cx. coxqcp.o, ioc cvc oec.o _cq\o.
Ào xc.po xcvcvc ocv xco.xoioc cxci, x. coc._vc vc qcv o xc\t xco.ou vcxpoi
cpqtq. Toi cvqxc c.c o. cio qcv q yev.c oi oi _pc.cocv y.c vc ciyc.
ct q eq, q vc oc_ci .c m.oq xc\\tcpq y.c c ocpvc ou _pov.c. Èopec
q oxcpecvq uipc ou xct qxc coc. Bpcuqxc oo \.yooo vo.xoxup.o xco.ou
oi coxqcuc xct oi ocv oioc \cov. Evc xpcc. ot\c ot cvcv oi_o, cvc \.o
pcc. cpc xci, cvc xcu.oc, cvc cixov.oc, xct oq yev.c, \c. oo cpcuupo c
\.yooc oi _pc.ccc. o cyc.p.o cvo e_oi cvc_epqq. Ooc oi _pc.covou-
ocv y.c q o.xq ou coxqoq |u_q. Kct y.c ooc oi c\c.cv, opeoto.c xct
oxccocc oi vou ou xct o,. c\\o q cvcyxq, uc t cyopcc qv c\\q cpc
x.o\c ct qv o\t_vq oi vqo.oi. Acc ci_c cpc. cpxcc x. cc oi c\c.evcv
uc qyc.vc cvc pe.vo oqv pccc, vc xcvc. .c .xpq cvc\q|q.
Èo. oi qpucv o\c oo uc\o, co. c c.cc. Kcotxqoc oc oio o xc\t x. o\oc-
vc oo_cocv c ouvpo.c oi y\cpou oi cpoiy.cv c_p. c xcpcto.c q
oxcq ou xct ov c_o q uc\cooc ocv t vi_c cv.cc. Àpc.c xct oi cvc
pe.vo, ccvc m qv o\t_vq x. cyopcc o,. _pc.cocv, \.yooc y.c q eq oi
op.oc. Kct oc ocv p.oxocv c xooo cot oqv cyopc, uuocv m ouvc_tcc.
q c\\q eq q cvo._q y.c c oc.vc oi xooou. K. cvc pet, co.o pet cyp.ou
_c.mvc, qcv oc xco.o cyct oi cxouc m q vi_c, cpooo ce ct o vqot
oi\.cc cvc xcpc. oou\copev oi ccpvc co .c oipx.xq cxq co.pou
ccvcoc, o_. ovc_c cvpc, c xct yuvcixc xct c.o.c x. c\\c oi cxoc
uq\ccv. Àxouoc ot oi oou\copo., q vi_c cyxcc\c.|cv o oc.oxcpco ou,
xpuc c .c cpxc xct o cqocv vc uc\cooo_u.cc. cxucpvqo iocc vc
ou\.cc. c oi cc\.ocvou c.cc ou. Tptc oeoc cpovu_c cvqvc oio
cvupeo. ccvcv oo.cycvo. coc oo oc.oxcpco, _ept |et, _ept vcpo, moou
.c ouvcq uic\\c o ccp.oc x. o\o. c.c pcuqxcv oqv cyecvq uc\cooc.
Ào cvc c\\o \oio cpco.xo cciqxcv, cppeoo. xct xccxoo., ovc_c omoc-
xc oi yqxcv oo vqot xct cc\.ocvo. qcycv vc ooivc xct oi c\\ou ev-
cvoi. O\o o xooo oi vqo.oi, o\. oio cuciqxc, oi pov.oc ocv vc
icv o.xot ou oi vcucyqocv, xct yqxcv c\\c \oic x. c\.xocpc vc |c_vouv
y.c _ccvou.
Aic mpc \cyovouocv oo cyct oou qxc, cic x.o\c cxouyovouocv ct c
oc\tc cioqocev. To ycyovo cio ccoe ov ouvcpcc, ov cxcvc vc oxccc. cvc
nameravaI pobegnItI samo za nekaj dnI. NapotII se je v PIrej In se tam, na sIepo sreco,
vkrcaI na Iadjo, kI je bIIa namenjena na Patmos. Ta otok se mu je zazdeI dobra IzbIra.
Zdaj, pozImI, bo tam mIr, otok bo tako rekoc nenaseIjen, ravno pravo mesto, da na njem
IzgIne, da v samotI ugasne. Tam bo ponIknII In pocakaI na svoj konec.
Ko je prIspeI tja, je najprej pomIsIII, da bI se skrII v kak samostan kot nekdo, kI sI je
zazeIeI menIskega zIvIjenja; upaI je, da menIhI spostujejo naceIo moIcecnostI In ne bodo
nIkomur povedaII, da se je zatekeI k njIm. Tako je tudI storII. MenIhI so ga sprejeII
medse. OdstopIII so mu ceIIco, v katerI je bIvaI sam, toda kIjub temu je veIIko casa
prezIveI s svojImI sobratI, zato je kaj kmaIu zacutII, da se v resnIcI nI umaknII s sveta,
ampak se je samo preseIII v drugacno cIovesko skupnost. To je bII razIog, da je zaceI
zjutraj vse pogosteje zapuscatI samostan; potepaI se je po samotnIh krajIh, dokIer nI
zasIo sonce In se seIe o mraku vracaI, da bI v njem prespaI. Tako se je nekoc, ko je zaseI
na neko pusto obaIo na zadnjem deIu otoka, znaseI pred neko puscavnIsko koco, kI nI
bIIa vecja od majhne, nIzke sobe. Ze doIgo casa nI nIhce zIveI v njej; verjetno je
puscavnIk, kI je v njej prebIvaI, umrI. V trenutku se mu je zazdeIo, da je ta kotIcek kot
naIasc za to, da se umakne pred zIvIjenjem; tukaj ga bo na stara Ieta obsIjaIa bozja
mIIost.
PotIsnII je razmajana vrata In vstopII. ZnaseI se je v majhnem prostoru, kjer nekoc zIveI
nekI puscavnIk, zdaj pa v njem nI bIIo nIkogar. LezIsce ob stenI, skromna mIza, stoI,
Ikona In v kotu zraven okna nekaj gospodInjskIh prIpomockov, kI so zadoscaII za
skromno gospodInjstvo ubogega samotarja. Tu je bIIo vse, kar je potrebovaI za
utrjevanje svojega duha. Kar je manjkaIo posteIjnIna, odeje In se kaj nujnega sI bo
kupII, tako se je odIocII, nasIednjega dne v bIIznjem mestecu. Denarja je ImeI dovoIj; ce
mu bo zmanjkaI, bo seI zjutraj na banko In ga bo dvIgnII manjso vsoto.
Kot je nacrtovaI, je tudI storII. PreseIII se je v puscavnIsko koco In odsIej je razpredaI
svoje mIsII v druzbI z gaIebI, kI so prhutaII tIk nad streho, ponocI pa je posIusaI morje,
kI je vcasIh bucaIo, kot bI ga popadeI bes. Od casa do casa se je zjutraj odpravII v mesto
In sI kupII, kar je potrebovaI za skromno zIvIjenje, kI sI ga je IzbraI. Cneca na trznIcI ga
je zmeraj spomnIIa, da obIcajno zIvIjenje tece naprej In se spopada z vsemI nesrecamI
tega sveta.
Nekega jutra, bIIo je sredI hude zIme, ko je nakupovaI v nekI trgovInI, je sIIsaI, da se je
ponocI na odprtem morju potopIIa Iadja, kI je prevazaIa prebeznIke. NesrecnI beguncI
so se vkrcaII nanjo na turskI obaII, poIeg moskIh so bIIe tudI zenske In otrocI In ceIo
dojenckI. SIIsaI je, da so vsI cIanI posadke, kI je trgovaIa z IjudmI, ponocI na skrIvaj, v
coInu, zapustIII staro, razpadajoco Iadjo, In pustIII, da jo je brez krmarja premetavaIo
morje, dokIer je nI potopIIo z obupanImI potnIkI vred. TrI dnI In nocI je dvaInpetdeset
potnIkov, kI so se stIskaII v potapIjajocI se IadjI, cakaIo brez kruha In vode, dokIer je nI
mocan vIhar prevrnII In so se vsI nenadoma znasII v IedenI vodI. Neka Iadja, kI je pIuIa
v bIIzInI, je pobraIa boIne In Izcrpane brodoIomce, samo dvanajst jIh je bIIo, In jIh
prIpeIjaIa na otok; nesrecnIkI so zdaj zeIeII vIdetI druge sopotnIke v upanju, da so se
zIvI. OtocanI, med katerImI se je vest o dogodku bIIskovIto razsIrIIa, so poskrbeII za
brodoIomce, kot bI bIII njIhovI, ter posIaII Iadje In heIIkopterje, da bI nasII druge
prezIveIe.
O tem so zdaj razpravIjaII v trgovInI, v katero je vstopII, o tem so govorIII prI porocIIIh.
Ta dogodek ga je zeIo vznemIrII, spet se je zaceI sprasevatI, katere stIske In strahovI
prIsIIIjo Izmucene IjudI, da sprejmejo obupno odIocItev In se predajo na mIIost In
nemIIost brezvestnIm trgovcem, kI mesetarIjo z njIhovImI upI. Potrt se je vrnII v svojo
koco. Nekaj dnI zapored se je vracaI na trznIco, da bI zvedeI, aII je se kdo prezIveI.
OdgovorIII so mu, da so na nekI samotnI pescInI nasII samo trI povsem Izcrpane, na poI
mrtve brodoIomce In v njIhovI bIIzInI se deset trupeI, pocrneIIh od mraza, nametanIh
6S 64
t ouou_tc xct oo. opm_vouv o\\oi c\ctepou oc cocoq coyveoq vc
p.|ox.vouvcioouv c couvctoqou copou mv c\toev ou. Iip.oc oo xc\t ou
\uqcvo. Kct y.c xcooc cpc cvcqyc.vc oqv cyopc vc cuc. cv pcuqxcv
xct c\\o. ct oi vcucy.ocvou evcvot. H ccvqoq qcv m pci ovc_c
cxoq pcuqxcv xccxoo. xct ocv vcxpot oc xco.c cpqc cxpoy.c\c xct oxop-
.o. c\\o. ocxc c|u_o. c\c.ecvo., c\cv.cocvc mcc ct o xpio. Èoqvc
xcuc c\toc y.t c\\ov evcvo.
Èoqvc, c t cpc oi cpvcycv, x. q ouvcq cvieoq oi cv.xoi vcucy.ou
oi cpcc ov xooo oi vqo.oi, y.ct \cov x. c\\c cpoo.c cxoioqxcv c
cc\.ocvou poouyc oi cyxcc\ctuqxcv coc oc oc.oxcpcc cxucpvqc.
K. ioe x. o io.o cio vc ccuc vc oxccc. oe t pmc cpc o vcucy.o,
cv cv.xc cvc pet ocv oioc xc. cpoocvo.
~ Hcv xcum \qotcc cvc c\.o xctv., c_cocvo oc xco.o cpqo pc_o oi cioc
cvc cyop. c\c|o, omocxc _povev - ooo uc vc icv - ycpcvo oc .cv cxpq, oce
cppeoo. Kcc\cc c.c m qcv cvo x. ioe ct o vcucy.o. Nc \cuc|c, y.ct
oc o,. oi c\cyc ocv cc.pvc ccvqoq. To c.ot |c\\.c ovc_c oc c\\q y\mooc,
oi coc._vc cvco\t.xq. Vc x. co. oc, c c\\c .\.c, xccvoquqxcv. Toi coc.c
xc\ooivq xct oopyq o cpqtq, c.oooivq o c.ot. Nc_qxc o,. oi poc.vc c
voqcc. Nc cc. ct ou cpc xci oi qcv o ot. ou. To xpccyc o cpqtq
vc cotoc., o.yc-o.yc o oqxevc cyxc\.cocvo ot\c ou, co. oi o c.ot
coc._vc ccv\qcvo. H xc\ooivq cp_.c vc xcvc. o.yc-o.yc o ucic q. Ècocv
oo _coo.o. Èc\c o cpqtq o c.ot vc yctpc. oo xpcc. ou, oi cotcoc
cvc coo vc .ci, xc. vc cc. vc oq\euci. Toi coc._vc q oopyq ou c o,. ci_c
o\.xo coc oo coxqcp.o ou, oi c\cyc ou\\c.oc c pmc \oy.c, oi uc cpcc
vc cuc. o c.ot y.c o xc\o ou, vc qv cioucvcc. c\\o ovc_o ou. K. cio c
o cvo._o ou, cot oqv couvctc ou, oc_ocv o,. oi coc._vc xct oi c\cyc.
Lu\\c.c t \cc. ou, cxtvcyc vc ci qv xc\ooivq ou, vc ctpvc. qv c\toc
q eq. Toi t\qoc o _cp. cv.xc, x. cio copc|c c\\oi o pooeo, vc xpi|c.
m c c.c ou ci_cv yctoc. ocxp.c. I.ct mpc cvccvc_c com oo icpo vqot q
Àoxc\u|q - yc.c m q qoq ou xcum c oio o c.ot, o cvo, o cox\qpo,
cp.oxc ov xc.voipy.o ou oxoo y.c vc cp_c.. Nc uc\c. \cov vc ci cio y.c
xc. vco.
Ko.quqxcv yc\qv.c x. oi ouo oc _mp.c opmcc. K. co qv c\\q qcpc cp_.oc o
cvo oi vqo.oi vc ctvcc. oc cyc.c q cyopc. Àyopcc o,. xc\o uc\c. cvt
cyop. coivco vc cpc. q evcv.c oi oi \ctc. xct qv c\toc o. xct cot oc
ouopc eq cvcc\\c..
Ucpcocv oococ co., cp_.c q cvo.q. V.c cpc ouo cvo. cvqxcv xovc oo
cpq.xo _coo.o. ~ Hcv ct o vcucy.o oeocvo.. Eiocv ov cpqtq, ciocv xct
o cyop. oi o uuquqxcv y.ct ct ctocucv oo \oio oi _coi ou. Vc ocv
iyeocv, ocv cicv oc toc. Èoc._vcv xc. c\\o vc cptcvcv. To ci_cv cio
ocv cc co \tyc cpc ov ciocvc oqv pccc, oq i_mpci oi vqo.oi, vc ctpvc.
_pqcc. Toc c xco.ov c\\ov oi t\cyc xc\\tcpc, - pci ct - oc .c cpq.c,
oo opoo, ov cptcvcv. Toi cicv \tyc \oy.c, ov cxtcocv. Aio oi
coxptuqxc coc xct oieovc c ooc c.cc toq ou .c o\ox\qpq eq, c
ucppo cvc. Vc o.o t oc\o...
Lc \tyc cpc qpucv pci _epoi\cxc oo cpqqqp.o ou xct ov qqocv. Toi
qpcv c q tc o c.ot x. ciov ov pcqcv y.c cvcxp.oq. H xcqyoptc qcv
m cxpuc oo\.c o co.po oopo cyop. y.c vt coc\yci ct ou. Loc c ooc
cxoioqxc ciq q cvo_q oc o\o ov xooo oi vqo.oi, qxc o c\\o pcou xct oc
oc\.c mv cioqocev. Kco.c cqcptoc x. cxoc ov ci_cv pmq cioqoq. O io.o
sem In tja, kot jIh je vrnIIo morje. Tako je ugasnIIo vsakrsno upanje, da je se kdo
prezIveI.
Z dnevI, kI so mInevaII, je bIedeIa tudI sIIka brodoIoma, kI je razburII otocane, kajtI
zgodIIo se je vec podobnIh nesrec, ko so trgovcI, kI so tIhotapIII begunce, pobegnIII s
podobnIh razpadajocIh IadIj In zapustIII obupane ubeznIke. Morda bI ceIo on sam nehaI
razmIsIjatI, o tem, ce se mu ne bI nekega jutra zgodIIo nekaj povsem neprIcakovanega.
Ko se je prIbIIzevaI nekemu opuscenemu kovaskemu ognjIscu, kI se je sesedaIo med
samotnImI skaIamI, je zagIedaI temnopoItega decka kakIh dvanajstIh Iet, kI je sedeI,
skIjucen, na tIeh; kazaIo je, da je boIan. Takoj je vedeI, da je tujec, morda brodoIomec.
NI se zmotII: na nobeno vprasanje, kI mu ga je postavII, nI dobII razumIjIvega odgovora.
Decek je brbIjaI v nekem tujem, vzhodnjaskem jezIku. KIjub temu sta se s pomocjo
kretenj sporazumeIa. PuscavnIkova dobrota In Ijubezen sta v decku vzbudIII zaupanje In
prIstaI je, da gre z njIm domov. Mozak ga je med hojo podpIraI In ga od casa do casa
ceIo dvIgnII v narocje, kajtI otrok je bII tako Izcrpan, da je komaj hodII. Dobrota je zaceIa
kazatI svoj cudeznI obraz.
PrIsIa sta do koce. PuscavnIk je decku prepustII svoje IezIsce In mu ponudII topIo pIjaco
In nekaj hrane, da bI sI opomogeI. Z vsem svojIm pocetjem je kazaI Ijubezen do otroka:
ponudII mu je vse, kar je ImeI v svojem bIvaIIscu, zIogovaI mu je prve besede, da bI se
cIm prej naucII govorItI In se ne bI vec pocutII tako sam. Decek je v svojI nemocI
nagonsko sprejemaI vse, kar mu je samotar kazaI In govorII. PocasI je IzgovarjaI prve
besede. ZacutII je puscavnIkovo dobroto, zaceIo se mu je porajatI upanje. Nenadoma je
mozaku poIjubII roko In ta se je obrnII stran, da ne bI pokazaI soIz, kI so mu prIvreIe Iz
ocI. KajtI na tem svetem otoku razodetja je njegovo zIvIjenje povsem nenadejano obsIjaIa
Iuc; ob tem tujem, zapuscenem otroku je spet odkrII smIseI obstoja. Nekaj novega se je
rodIIo, kar ga je kIIcaIo v zIvIjenje.
V mIru sta prespaIa noc na IocenIh IezIscIh.
Ze nasIednjega dne se je tujI decek odpravII po nakupIh. OdtIej sI je v mestnIh
trgovInIcah kupovaI, kar je potrebovaI, da bI sI povrnII zIvIjenjsko moc, kI mu je
prImanjkovaIa, In upanje, da nam je tudI v hudI nesrecI zIvIjenje Iahko nakIonjeno.
Tako je mInIIo nekaj tednov. NapocIIa je pomIad.
Nekega dne sta se dva tujca znasIa pred puscavnIkovo koco. TudI onadva sta se resIIa s
potapIjajoce se Iadje. OpazIIa sta puscavnIka, opazIIa tudI decka In se spomnIIa, da sta
skupaj z njIm potovaIa na IadjI, kI jIh je odpeIjaIa v propad. Tokrat nIsta prIstopIIa In ne
spregovorIIa. ZdeIo se je, da nekaj nacrtujeta. To sta uresnIcIIa, ko sta cez nekaj dnI
vIdeIa samotarja v mestnI bankI, kako dvIga denar. PrIdruzII se jIma je nekdo, kI je boIje
govorII grsko In vsI trIje skupaj so mozaka prIcakaII na samem. SpregovorIII so z njIm
par besed In mu grozIII. Na vsa vprasanja jIm je odgovorII brez strahu, pogumno kot
zmeraj In v skIadu s preprIcanjem, kI sI ga je gradII ceIo zIvIjenje. Toda kaj, ko nI nIc
pomagaIo.
Nekaj dnI zatem so prIsII v njegovo koco trIje poIIcIstI In zahtevaII, naj gre z njImI. Na
sIIo so odpeIjaII otroka In odvIekII tudI njega na zasIIsanje. ObtozIII so ga, da je prI sebI
skrIvaI tega Iepega, nesrecnega decka In se nad njIm spoIno IzzIvIjaI. Vest o tem se je
od ust do ust razsIrIIa po ceIem otoku, nasIednjega vecera so o njej spregovorIII ceIo prI
porocIIIh. Nekaj casopIsov In oddaj je o njej porocaIo kot o najpomembnejsI novIcI.
ProsII je, naj mu dajo trI dnI, da razmIsII o zagovoru.
Ze nasIednjega dne je prIseI Iz Aten njegov bIvsI sodeIavec, odvetnIk, kI sI je zeIo zeIeI
prevzetI obrambo. Zacuden In gIoboko zaskrbIjen zaradI vsega ga je najprej vprasaI,
zakaj je nenadoma IzgInII. Sprva mu nI hoteI odgovorItI, nato pa je rekeI: "PrIdI spet jutrI.
Na vsa vprasanja tI bom odgovorII jutrI."
OdvetnIk je prIstaI, druge IzbIre pac nI ImeI. NasIednjega dne se je vnovIc ogIasII na
67 66
qqoc pci cpc y.c vt co\oyquci. Tq ocicpq qpuc co qv Àuqvc xct ov pqxc
cvc ouvcoc\o ou, oi qcv xct o.xqyopo y.c vt cvc\cc. pouuc qv
cpco.oq ou. Tov cpeoioc t cx\qq x. c\qu.vq cycq y.c ov _co ou ct
q eq. Aio ocv oi ccvoioc. i- È\c - oi cic - cp.o. Oc ooi c_e oc o\c
ccvqoqi. O ouvcoc\o oc_qxc xct cvcyxq. Uqyc qv c\\q cpc vc ov oci oo
xpcqqp.o. Vc ocv ov pqxc. Toi ci_c cqoc. cvc x\c.ocvo cxc\\o c ouo
oc\toc xctcvo, ooc cxp.vc y.c qv cc\.q oi ctpvc. \cov o xooo, oxc|c. oi
ov ooqyqocv vc uc\c. q uyq ou co ciov.
O couvoo oi oi coeoc ov cxc\\o oi cvccpc o. po o qcpec o xpc-
oicvo cxo|c t \cc ou t cvc xoc. c. x. o. qoq ov coc.\cv oq Pooo
t c\.xocpo y.ct q xccocoq ou qcv xpto.q, x. ioe xct vc q oioc.
O t\o ouvcpc_qxc ct qv cioqoq x. ct o cp.c_ocvo oi cxc\\ou. Ucptcvc
cvqou_o o \oio oi uc cpvoioc y.c q Pooo, vc cc. vc ov oci oo voooxocio,
ooo y.vocv .o ypqyopc.
K. moou vc cpuc. q mpc ciq, cpyc o coycuc, xc. c\\o cuciqxc oqv Uco.
To c.ot, oi ci_c pcuci oo coxqcp.o q cpqq cxpoy.c\.c, c_ctpeoc xco.ov
co oi ccvcoc oi ctocucv coc oo ou\.cycvo oc.oxcpco. Kct qyc.vc
y. cvcxp.oq...
poIIcIjskI postajI, a ga tam nI naseI. Namesto njega ga je v zaprtI ovojnIcI prIcakaIo
pIsmo, v katerem mu je nesrecnIk na dveh straneh razIozII, kaj mIsII o svetu, kI ga
namerava zapustItI.
PoIIcIst, kI je odvetnIku IzrocII pIsmo, mu je povedaI, da sI je njegov znanec zgodaj
zjutraj s kosckom stekIa prerezaI zIIe In da so ga s heIIkopterjem takoj posIaII na Rodos
v boInIco. Njegovo stanje je bIIo zeIo resno In, kdo ve, morda je medtem ze IzdIhnII.
ZaradI nesrece In vsebIne pIsma se je odvetnIk zeIo razburII. Nestrpno je cakaI na Iadjo,
da se cIm prej odpeIje na Rodos, kjer je nameravaI obIskatI prIjateIja v boInIcI.
Medtem ko je cakaI na odhod, se je pozno popoIdan po otoku raznesIa nova vest. Decek,
kI so ga nasII v puscavnIkovI kocI, je zabodeI enega od sopotnIkov s potopIjene Iadje.
OdpeIjaII so ga na zasIIsanje.
z grscIne prevedIa KIarIsa M. JovanovIc
couId not get any answer. And so, Iast nIght, In hIs sIeepIessness, he arrIved to an
answer to Ieave, to dIsappear.
He hurrIed to throw a Iew needed thIngs In a suItcase, as II he were pIannIng an escape
Ior a Iew days onIy. Then, he IeIt Ior the harbor oI PIraeus and by chance he got on the
boat IeavIng Ior Patmos. CoIng to thIs IsIand was a IIne Idea. Now, In wIntertIme, thIs
IsIand wouId be quIet, as II unInhabIted even; It was exactIy what he needed In order to
Iorget and vanIsh In the wIIdness. There he wouId Iace hImseII out, awaItIng hIs end.
Upon hIs arrIvaI on the IsIand, hIs IIrst thought was to go and hIde In the monastery
IIke someone destIned to become a monk. HIs onIy wIsh was to gaIn the secrecy oI aII
the monks there and never become known that he had Iound a reIuge. He dId exactIy
thIs. The monks weIcomed hIm. They gave hIm a ceII to stay aIone; and as he passed
many hours together wIth other monks, he IeIt that he never IeIt the worId; sImpIy he
had entered another communIty oI men. Now, he started goIng out In the mornIng,
wanderIng In desoIate pIaces untII sunset and at dusk he wouId knock agaIn at the
monastery's gate to spend the nIght. Once, as he reached a deserted seashore at the
backsIde oI the IsIand, he came across a hermIt' s ceII wIth a Iow ceIIIng. No one had
IIved there Ior a Iong tIme and It seemed to be the ceII oI some dead hermIt. SuddenIy,
thIs seemed to hIm to be the nIche he needed to escape Irom IIIe or even receIve a better
IIIumInatIon Ior hIs IInaI years. He pushed the sodden door and entered. He Iound
hImseII In Iront oI the poor househoId oI someone who was a hermIt and was no Ionger
IIvIng. A bed besIde a waII, a pIaIn tabIe a IIttIe Iarther, a stooI, an Icon, and In the comer
besIde the wIndow, the Iew thIngs needed Ior a poor anchorIte's cookIng pIace
everythIng needed Ior hIs own ascetIcIsm oI souI. And as Ior other thIngs he needed, a
mattress, bIankets Ior hIs sIeep and whatever eIse, he wouId buy them the next day Irom
the IsIand' s town. He had taken aIong Iots oI money, and II he needed more, he wouId
go to the bank one mornIng and get some more.
That 's how aII these thIngs came to hIs mInd; that's how he IIgured them out. He IIved
In hIs ceII and kept contempIatIng contInuaIIy In the seaguIIs' companIon IIyIng over the
tIIes oI hIs rooI and the roarIng oI the sea when It got IIerce In the nIght. Very rareIy In
the mornIng, he wouId go to the IIttIe town and buy whatever he needed a Iew thIrds
Ior the IIIe he had chosen. Then, as he was amId the peopIe In the market pIace, he
remembered that the other IIIe, the one open to the suIIerIng oI the worId, whIch kept
goIng on. One such mornIng, a mornIng oI wIId wInter, he was In a IIttIe store where he
overhead that a shIp oI sIave traders carryIng III Iated emIgrants, not onIy men, but
women and chIIdren, some oI them stIII nursIng, appeared Iar oII the IsIand Irom some
TurkIsh coast. He heard that the sIave traders abandoned theIr rotted shIp In the nIght
secretIy and IeIt It seabItten and ungoverned to sInk aIong wIth the desperate
passengers. For three IuII days and nIghts, IIItytwo peopIe stayed packed In thIs rotten
shIp, wIthout bread, wIthout water, untII a wIId storm turned It over and aII were
suddenIy thrown Into the Irozen sea. Then, another shIp passIng by pIcked up onIy
tweIve sIck and exhausted peopIe who came out on the IsIand askIng to IInd II others
were aIIve. When thIs became known, aII the peopIe oI the IsIand took care oI them, as
II they were theIr own shIpwrecked reIatIves; then, other shIps and heIIcopters started
searchIng to IInd others who mIght have been Iost.
That's what was saId at the shop he had entered; that's what was broadcasted In the TV
news. ThIs event shocked hIm InstantIy; he started thInkIng agaIn what suIIerIng and
Iears have Iorced many IIIIated peopIe to thIs IeeIIng oI despaIr and made them rIsk
theIr IIves In the hands oI amoraI merchants oI theIr hopes. He returned to hIs ceII
saddened. Then, Ior severaI days, he kept goIng to the market to Iearn II other
shIpwrecked passengers were Iound aIIve. The answer was that onIy three were rescued,
69
CuIIt
J short story J
No one knew he was goIng on a trIp. He had saId nothIng about what he had In mInd.
Tomorrow or the day aIter, those who Ioved and cared Ior hIm wouId ask, search and
get no answer. And as the days wouId go by wIthout a trace oI hIm, they wouId thInk
that he mIght have IaIIen vIctIm oI murder or robbery. They mIght have dIsmIssed
suIcIde because he never had gIven the ImpressIon he was suIIerIng oI somethIng ... He
aIways seemed In good mood, optImIstIc, and ready to do thIngs aIone or wIth others,
and get InvoIved In somethIng beautIIuI. PrecIseIy, thIs dIsposItIon oI hIs was hIs
strength. No matter how he saw the ugIy, dreadIuI, Inhuman thIngs takIng pIace In the
worId contInuaIIy, even In hIs own envIronment, that saddened hIm, he endured. He
endured personaI paIn, because deep In hIm, he beIIeved he had to stay IIrm and
struggIe Ior other peopIe who needed hIm. At tImes, hIs care Ior peopIe who were
suIIerIng was obvIous, somethIng he dIdn't want to. He wouId IIke to do thIngs In whIch
he took great prIde, somethIng that happened agaInst hIs wIII. He was good because he
sImpIy IeIt that goodness Is man' s beauty and that It shouId exIst In aII peopIe. WIth
goodness the worId advances and becomes both just and IaIr.
However, thIs IaIth oI hIs began to dImInIsh IateIy; he reaIIzed that mIsery spread In the
worId, Iaster and Iaster; poverty Ieads peopIe to despaIr; mIIIIons oI sIck peopIe dIe
wIthout medIcIne In heartIess, wretched countrIes. ContInuaIIy, more and more chIIdren,
beIore even knowIng IIIe, depart Irom It emacIated In some edge oI the earth, wIthout
water, wIthout a bIte oI bread or a smIIe even. Parents In the horror oI need and IamIne
rooted In them, seII a kIdney oI theIrs to some rIch sIck person; others become pImps
to a IIttIe angeI oI theIrs. ThIs mIsery Is the greatest act oI terrorIsm the panIc oI
IamIne, the need In whIch the mIserabIes oI IIIe IIve; the panIc whIch Is not heard and
yet exIsts and at some Instant wIII burst aII over mankInd IIke a dreadIuI voIcano.
ThIs Is what he kept thInkIng; he doubted whether It wouId be useIuI to wrIte more
noveIs, whIch despIte aII the good Ideas he had Invested In them, they couId not heIp at
aII make the word more humane. Even the brIIIIant books oI great men couIdn't change
hIs course oI actIon any more. EverythIng In the worId seemed now as II preordaIned to
IoIIow evII. The power oI those who possess money Is heartIess, InsatIabIe, pItIIess.
These concIusIons were very vIvId, as he was compIetIng hIs sIxtIeth bIrthday. ThIs
annIversary came at a poInt In hIs IIIe that made hIm reexamIne hIs course and try to
comprehend whIch way he was headIng to. He wondered II there were IeIt somethIng
sIgnIIIcant to create stIII. DespaIr overcame hIm as he contempIated how hIs IIIe had
passed by and that II he were destIned to IIve another twenty years or so, these years
wouId be years oI decay, he thought; years durIng whIch aII peopIe become wasted and
Iose the vIgor oI theIr IIveIIness. No matter how he wIshed hIs IIIe to be, It wouId not
have Its earIIer radIance any more. Perhaps, whatever he mIght have wrItten, It wouId be
Iess InspIrIng, reveaIIng hIs settIng sun. These works wouId have added nothIng to what
he had successIuIIy untII now II Indeed, he had succeeded somethIng, whIch mIght
have remaIned beyond the end oI hIs IIIe. n essence, he Ieared that everythIng he had
done was a chImera and a deceptIon. He pondered that as a man he had mIssed the
truth oI IIIe and had IaIIed to create a IamIIy oI hIs own and hIs own chIIdren; twIce he
had IaIIed to marry and now he was IeIt aII aIone. Empty Is hIs IIIe, hIs home, wIthout
the voIces oI beIoved persons, wIthout the warmth oI some companIon. What Is the gaIn
stayIng In a home wIthout any Iuture!
What hope In IIIe wouId gIve hIm a new ImpuIse and the IeeIIng oI joy agaIn! What! He
68
tomorrow" he saId. "'II have an answer Ior everythIng". HIs coIIeague agreed unwIIIIngIy.
The next day the Iawyer went to vIsIt hIm In hIs prIson ceII, but he dId not IInd hIm. The
hermIt had IeIt hIm a seaIed enveIope wIth two wrItten pages expIaInIng the reasons,
whIch Iorced hIm to pIan hIs escape.
The poIIce oIIIcer who handed hIm the Ietter mentIoned that at dawn hIs prIsoner had
cut oII hIs veIns wIth a pIece oI gIass and that he had been taken to Rhodes by
heIIcopter, and possIbIy, he was not Ionger aIIve.
The IrIend was shuddered by thIs news and the content oI the Ietter. He waIted
ImpatIentIy Ior the boat to come by to take hIm to the IsIand oI Rhodes and see hIm at
the hospItaI as soon as possIbIe.
t was Iate aIternoon, aIready, when some other news broke out on Patmos. The boy who
was Iound In the hoveI at the deserted seashore had stabbed a reIuge who had traveIed
wIth hIm on the sunk rotten shIp and was taken away to the poIIce Ior InterrogatIon ...
TransIated by Athan H. AnagnostopouIous
71
exhausted and nearIy dead In some deserted seashore and about another ten were
Iound dead, wIth bIackened bodIes Irom the coId. Any hope Ior others was very IaInt.
And as the days went by even the strong ImpressIon oI the sudden shIpwreck that
shocked the IsIand's peopIe began to IaInt away; then, It became known, that some
other, sImIIar shIpwrecks carryIng desperate reIugees In rotten shIps were abandoned
ungoverned. Perhaps, even he hImseII wouId have stopped thInkIng about the
shIpwreck, II he dIdn't have a shockIng experIence one mornIng.
ThIs happened as he was approachIng an oId Iurnace abandoned In some deserted
stone waII; there he saw a darkskInned boy oI about tweIve years oId, very sIck
croached over In a nIche. nstantIy, he reaIIzed that the boy was a reIugee, perhaps Irom
the shIpwreck. He was not wrong, because he receIved no answer to anythIng he asked
hIm. The boy whIspered onIy In some other tongue, whIch seemed to be an eastern
tongue. Even so, and wIth words Irom dIIIerent other Ianguages, they communIcated.
The hermIt showed hIm kIndness and aIIectIon; the boy showed trust. The boy accepted
what the hermIt had communIcated wIth sIgns, askIng hIm to IoIIow hIm a IIttIe Iarther
down where hIs home was. The hermIt heId the boy In order to heIp hIm waIk; at tImes,
he pIcked hIm up In hIs arms, as the boy seemed exhausted. KIndness started
perIormIng Its mIracIe sIowIy. They reached the hoveI. The hermIt put the boy to rest In
hIs bed, prepared some warm drInk, gave hIm somethIng to eat In order to regaIn hIs
strength. He showed hIs aIIectIon wIth everythIng he had handy In hIs hermIt' s ceII; he
saId to hIm the IIrst words In syIIabIes, words the boy had to Iearn Ior hIs own good so
that he wouId not IeeI aIone anymore. And the boy InstInctIveIy, In hIs weakness,
accepted whatever the hermIt showed or toId hIm. He uttered hIs words In syIIabIes
IIvIng out hIs kIndness and rekIndIIng the hope In hIs IIIe. He kIssed the hermIt' s hand
suddenIy, and the hermIt turned hIs head asIde to hIde that hIs eyes were brImmIng wIth
tears, because now, here on thIs sacred IsIand oI the ApocaIypse, unexpectedIy, hIs IIIe
was IIIIed wIth IIght. WIth thIs strange, orphaned chIId, he Iound a new purpose In hIs
exIstence. He wanted now to IIve Ior somethIng new.
They sIept caImIy on the two separate mattresses. And the next day, the Iand's hermIt
began to appear In the shops at the market pIace. He bought whatever good thIngs a
IeebIe boy needed In order to regaIn hIs Iost vIgor and hope, whIch even In the mIdst oI
mIsery, IIIe brIngs Iorth brIghtIy.
Weeks went by In thIs way and sprIngtIme was approachIng. One day two strangers
appeared near the deserted hoveI. They were survIvors Irom the shIpwreck. They Iooked
at the hermIt and Iooked at the boy and remembered the boy sInce they were traveIIng
on the same boat oI dIsaster. Yet, they dId not come near; they dId not say anythIng.
They seemed to be IookIng Ior somethIng eIse. They got It a Iew days Iater, when they
saw the hermIt at the bank, at the IsIand's "town", gettIng some money. Then, together
wIth somebody eIse who spoke a IIttIe better, three men together In a deserted pIace,
aIong the road, waIted Ior hIm. They uttered a Iew words, threatenIng hIm; he answered
back wIthout Iear, accordIng to aII thIngs though whIch had been hIs credo Ior a
IIIetIme, wIth courage aIways. To no avaII...
n a Iew days, three gendarmes came to hIs hoveI and asked Ior hIm. They took the chIId
away vIoIentIy and carrIed hIm away Ior InterrogatIon. They accused hIm that he was
keepIng the IuckIess handsome boy In order to use hIm Ior IIcentIous acts. 8y word oI
mouth thIs accusatIon spread aII over the IsIand and the IoIIowIng day It was pIcked up
by the evenIng news. He asked Ior three days tIme In order to deIend hImseII. The
second day, a coIIeague oI hIs, who was a Iawyer, came Irom Athens to IInd hIm and
voIuntarIIy undertake hIs deIense. The Iawyer asked hIm, wIth surprIse and true
aIIectIon, about hIs dIsappearance Irom IIIe. The hermIt dIdn't answer. "Come,
70
se je rodII Ieta 1967. Po koncanI ekonomskI vIsokI soII je bII zaposIen na uradu za deIo
v mestu Nove Zamky v bIIzInI avstrIjskomadzarske meje, torej v kozmopoIItskem In
IzrazIto srednjeevropskem okoIju.
PIse ze nekaj Iet, v gIavnem kratko prozo. Njegov prvenec je bIIa zbIrka kratkIh zgodb z
nasIovom LeptokarIa, 1996, sIedIIe so OutsIderIa, 1997, CravIdIta, 2000, In TIchy kt
(TIhI kot, 2002). Zdaj prIpravIja novo zbIrko kratkIh zgodb z nasIovom Nesreca.
Ist 1967 geboren, nach dem StudIumabschIuL an der HochschuIe Ir knomIe
arbeItete er seIt dem Jahre 1990 am ArbeItsamt In Nove Zamky, eIner KIeInstadt In der
Nhe der sterreIchIschen und auch ungarIschen Crenze, aIso Im eInem recht
kosmopoIItIschen und auch ausgesprochen mItteIeuropIschen MIIIeu.
Er schreIbt seIt eIn paar Jahren, hauptschIIch KurzgeschIchten. Er debutIerte 1996 mIt
der KurzgeschIchtensammIung LeptokarIa. DarauI IoIgten OutsIderIa (1997), CravIdIta
(CravIdItt) (2000) und TIchy kt (EIne stIIIe Ecke) (2001). VorIuIIg arbeItet er an eIner
neuer SammIung von kurzen NoveIIen mIt dem Namen UngIck.
V
I
a
d
I
m
i
r

8
a
I
I
a
S vIkmI vyt
NakonIec z pIechovky odtrhoI kus pIechu a zadreI sI nim do ziI. S pIvom ho spocIatku
anI nechceII vpustIt do dIvadIa, Ienze vosIeI, vo vntrI staII sedadIa ako vykrIcniky, sadoI
sI kdesI do stredu a Ien tIcho sedeI, vIecka oprete o spodny okraj oci a prsty zmotane
do kompIIkovanej sIete okoIo pIechovky, pozorovaI oponu a hItaI pIvo, ktore zacaIo
rozvonIavat po ceIej neveIkej saIe, boIa to skutocne Ien maIIcka saIa maIeho
provIncneho dIvadIeIka, so stenamI pokrytymI mkkym caInenim ked sa takeho
caInenIa dotknes, ustpI dozadu, prIsaje sa k podkIadu, prehne sa dovntra, hIadke
ako posva, aIe nIe kIzke, skoda recI.
Ach, dIvadIo! VosIeI dnu, Iebo v sebe citII amaterskeho herca, ochotnika, vecne v
drobnej hIpej vedIajsej Iohe, taky neohrabany, nemotorny, kedysI azda este nadseny,
taky mIzerny tk, motovIdIo, koIko namahy ho to staIo, koIko odrIekanIa, koIko potu a
sz, a naco to vsetko! KoIko pz! KoIko vntornych monoIgov, sIgnaIIzovanych
vrastenim ceIa! Naco! Naozaj skoda hovorIt.
DvojIca zaIbencov nedaIeko neho sa dIanamI zIahka dotykaIa majestatnych krideI
veImI stareho pana, ktory nahIas chrapaI, nebezpecne nakIoneny dozadu, hIava mu
ovisaIa ako prezrete ovocIe a sta boII otvorene. ZaIbencI sa chIchotaII. Opona nIe a
nIe sa zodvIhnt, zatIaI nIk nemohoI zrakom preIetIet po javIsku, zhodnotIt scenu a
kuIIsy. Hra sa uz pomaIy maIa zacat. SIIepnaI na cIIernik, chIipaI pIvo, az vyprazdnII
pIechovku. OdIozII sI ju na dosah ruky.
V hIadIsku uz temer neboIo voIneho mIesta. LudIa sa pousadzaII, damy sI uz stIhII
ponapravat vIasy pozornymI pohybmI prstov, uz stIhII poIohIasom cI posepky prednIest
nIekoIko zdanIIvo zasvtenych poznamok.
VceIku vsade pokoj. VeImI stary pan sa prebudII a zacaI zaIbencom vykIadat cosI o
kridIach a IIetani, zatIaI co on sksaI ostrIe pIechu na susednom sedadIe. To neboIo
obsadene, nuz nIkoho nerusII, naozaj nechceI nIkoho rusIt cI obtazovat, necitII sa dobre,
aIe do nIkoho to nechceI hustIt, nIkomu sa nechceI zverovat, nechceI uptavat
pozornost, vecer to boI strasny, aIe on mIcaI, nevyrusovaI nIkoho v stisenom, dstojnom
dIvadIe, v saIe, ktora sa zdaIa dIha, pretoze boIa zka: prIpominaIa kanadske kIzIsko a
caInenych hokejIstov, vIdeI Ich narazat na stenymantIneIy a paIIt puky do opony;
pousmIaI sa a vypadIa mu pIechovka. CInkIa o dIazku: vsetky hIavy sa otocIII smerom k
nemu! 8oIo to zIe... PanovaIo vsak sero, nuz ho vIdeII nejasne, nezreteIne kontry, nIc
vIac, dokonca sI anI nemohII byt nacIstom, co to cInkIo hadam nz, IudIa! Hm! Mozno
kdesI hIboko v Iudoch v tej chviII skrsoI strach, aIebo v nIch prave cosI umreIo. Potom
opona zmIzIa.
Ked dIvacI uzreII bohato zarIaden Izbu, Iuxusne kresIa, vyzdobu stIen, maIby, a vsImII
sI hercov v nobIesnych kostymoch, ktori dekIamovaII verse kIasIckej tragedIe, verse pIne
krasy a Istej pompeznostI a mysIIenok o jasne pochopIteInom rozdIeIe medzI dobrom a
zIom, ked sa teda tIe perIy z javIska zosypaII ku svInIam, dIvacI zacaII najprv somrat,
potom nahIas pokrIkovat, mnohi z nIch vstavaII, prudko gestIkuIovaII a prevoIavaII rzne
hanebnostI, az sa napokon pustIII do ostreIovanIa hercov drobnymI hnIjcImI zvyskamI
potravy, spominam sI naprikIad na ohryzok davno schrmaneho jabIka. HercI pochopIII,
koIko bIje boII to napokon tIez Iba IudIa vedeII, co robIt, vedeII, ako ucIcikat
rozvasnenych: kus po kuse poodnasaII do zakuIIsIa nadherny nabytok, prudkymI
dermI psti roztrhaII pIatna skvostnych obrazov a porozbijaII vazy. Potom zacaII na
javIsko nosIt stoIIcky. LudIa Im pomahaII. NIkoho neobvInujem.
On boI skIoneny, smatraI po dIazke: hIadaI pIechovku. MedzItym v dIvadIe zavIadIo
tIcho, rusene Iba kIepotom dreva o drevo to nohy stoIIcIek narazaII na dosky a este
suchotom nh protagonIstov. JavIsko boIo napokon zapInene sedadIamI, zoradenymI do
7S
TuIItI z voIkovI
Nazadnje je s pIocevInke odIomII kos pIocevIne In z njIm zarezaI v zIIo. S pIvom ga sprva
nIso hoteII spustItI v gIedaIIsce, pa je kIjub temu vstopII, znotraj so sedezI staII kot
kIIcajI, usedeI se je nekam na sredIno In tIho obsedeI, veke oprte na spodnjI deI oces In
prstI zapIeteno prepIetenI okrog pIocevInke, strmeI je v zaveso In goItaI pIvo, katerega
vonj se je zaceI sIrItI po vsej ne ravno veIIkI dvoranI, to je bIIa res majhna dvorana
majhnega podezeIskega gIedaIIsca, stene so bIIe obIazInjene ce se dotaknes take
obIazInjene stene, se pogrezne, prIsesa k podIagI, se usIocI, gIadko kakor noznIca,
ampak ne spoIzko, skoda besed.
Ah, gIedaIIsce! VstopII je, ker je v sebI cutII IjubIteIjskega IgraIca, amaterja, vecno v
manjsI, neumnI stranskI vIogI, neIzdeIan, okoren, vcasIh mogoce se navdusen, mIzeren
tepec, bedak, koIIko truda ga je to staIo, koIIko odrekanj, koIIko potu In soIza, cemu vse
skupaj! KoIIko poz! KoIIko notranjIh monoIogov, kI se navzven odrazajo z gubanjem
ceIa! Cemu! Res skoda besed.
ZaIjubIjenca nedaIec stran sta se z dIanmI nezno dotIkaIa veIIcastnIh perutI nekega zeIo
starega gospoda, kI je nevarno nagnjen nazaj gIasno smrcaI, gIava mu je vIseIa kot
prevec zreIo sadje, usta je ImeI odprta. ZaIjubIjenca sta se hIhItaIa. Zavesa pa se nI In nI
hoteIa dvIgnItI, zaenkrat se nIhce nI mogeI vIdetI odra, ocenItI scene In kuIIs. gra pa bI
se Iahko ze zaceIa. PoskIIII je na stevIIcnIco In srkaI pIvo, dokIer nI IzpraznII pIocevInke.
OdIozII jo je na doseg roke.
V dvoranI skorajda nI bIIo prostega sedeza. CIedaIcI so se posedII, dame so sI z neznImI
gIbI prstov se utegnIIe popravItI prIceske In ceIo poIgIasno aII sepetaje IzrecI nekaj
navIdez pomembnIh opazk.
Povsod tIsIna In mIr. ZeIo star gospod se je zbudII In zaIjubIjencema hIteI prIpovedovatI
o perutIh In Ietenju, medtem pa je on preIzkusaI ostrIno pIocevIne na sosednjem sedezu.
Ta sedez je bII prazen, nIkogar nI motII, zares nI hoteI nIkogar motItI aII obremenjevatI,
sIabo se je pocutII, ampak nIkomur nI hoteI tezItI, nIkomur se nI hoteI zaupatI, nI hoteI
zbujatI pozornostI, bII je grozen vecer, on pa je moIcaI, nIkogar nI motII v tIhem,
dostojnem gIedaIIscu, v dvoranI, kI se je zdeIa doIga, ker je bIIa ozka: spomInjaIa je na
kanadsko drsaIIsce In obIazInjene hokejIste. VIdeI je, kako so se zaIetavaII ob steno In
streIjaII pIoscek protI zavesI; zasmejaI se je In pIocevInka mu je padIa Iz rok. CIasno je
zazvenketaIa: vse gIave so se obrnIIe v njegovo smer! To je bIIo sIabo . 8IIo je mracno,
nIso ga dobro vIdeII, nejasnI obrIsI, nIc vec, pravzaprav nIso mogII vedetI, kaj je
zazvenketaIo mogoce noz, Ijudje! Hm! Mogoce je bII v tem trenutku kje gIoboko v
Ijudeh spocet strah, aII pa je v njIh pravkar nekaj umrIo. Zastor se je dvIgnII.
Ko so gIedaIcI zagIedaII bogato opremIjeno sobo, razkosne IoteIje, okrasene stene, sIIke,
In vIdeII IgraIce v eIegantnIh kostImIh, kI so dekIamIraII verze kIasIcne tragedIje, verze
poIne Iepote In resnIcne vzvIsenostI In mIsII o ocItnem razkoIu med dobrIm In zIIm, ko
so se torej tI bIserI z odra razsuII k svInjam, so zaceII gIedaIcI najprej negodovatI, potem
nagIas krIcatI, nekaterI so vstaII, krIIIII z rokamI In krIcaII vsemogoce psovke, vse dokIer
nIso zaceII obmetavatI IgraIcev z gnIIImI ostankI hrane. SpomInjam se na prImer ogrIzka
ze davno obgIodanega jaboIka.
graIcI so vIdeII, koIIko je ura nenazadnje so tudI onI Ijudje vedeII so, kaj morajo
storItI, vedeII so, kako morajo umIrItI razjarjeno mnozIco: V potu obraza so zaceII v
zakuIIsje odnasatI cudovIto pohIstvo, z mocnImI pestmI so raztrgaII pIatna dragocenIh
sIIk In razbIjaII vaze. Potem so na oder zaceII nosItI stoIe. MnozIca jIm je pomagaIa.
NIkogar ne obtozujem.
On pa je skIonjen tIpaI po tIeh: IskaI je pIocevInko. Medtem se je v gIedaIIscu poIegIo,
sIIsatI je bIIo samo udarjanje Iesa ob Ies noge stoIov so se dotIkaIe desk In
74
77 76
sikov, a hercI sI na sedadIa posadaII, pekne jeden vedIa druheho, chrbtom k
obecenstvu... A javIsko zrazu vyzeraIo... 8oIo to ako... ako keby sa javIsko staIo
pokracovanim hIadIska a hercI zasa daIsimI dIvakmI. ZasumeI potIesk. LudIa tIIeskaII a
cakaII, kym sa zdvIhne opona. Oponou teraz boIa zadna stena byvaIeho javIska.
Konecne nahmataI kdesI pod susednou stoIIckou Iepkav pIechovku, vonajcu pIvom.
ZovreI pIechovku v hrstI a vstaI zo sedadIa. NIk sI ho nevsimaI, vsetcI uveIIcene hIadeII
na nov oponu, na nove rady dIvakov, cakaII na novy zacIatok, ktory Im azda bude
vyhovovat, vzrusene debatovaII, kyvkaII hIavamI, preto sa mu podaarIIo nepozorovane
vykznut na chodbIcku vedIa sedadIeI a, prItIsnuty chrbtom k caInenej stene, posvaI
sa tisko k vychodu, aIe teraz sa ten vychod zrazu zachveI ako mIIenkIne sIabIny, to stena
s vychodom sa tak zachveIa, odtIahIa sa, zdvIhIa sa, boIa prec, a on zazreI nIekoIko
mohutnych vatIer a do nosnych dIerok mu vnIkoI stIpIavy dym. PIamene osvetIovaII
hrstky neandertaIcov, odetych v bohych zdrapoch omotanych okoIo bedIer: Na tvarach
prapredkov sa zracIIo ocakavanIe, ktore sa v okamIhu, ked sI vsImII Iudi v saIe, zmenIIo
na opovrhnutIe a odpor, zacaII zrIvo gestIkuIovat, cosI vykrIkovat cI skr
neartIkuIovane rucat, a potom dIvakov v saIe zasypaII kusmI nedozuteho msa a
ryvkamI poIoupecenych prasIat. Nechcem nIkoho obvInovat.
LudIa v saIe uz vedeII, co treba robIt. RozrbaII sedadIa, nahadzaII drevo na hrby,
podaktori vytIahII zapaIovace a z prIpravenych hranic hned vysIahII pIamene az po
krasne zdobeny strop. VeImI staremu panovI horeII obrovske kridIa ako bIzarne IakIe,
marne sa poksaI nImI mavat. Mnohi dIvacI sa rozkasIaII, aIe nov sItuacIu znasaII
statocne, zrIve zachvaty kuckanIa sa snazIII maskovat rozpacItymI smevmI a okrajmI
kravat, ktore sI omotavaII okoIo st.
On sI zatIaI oddrapII z pIechovky kus pIechu.
podrsavanje nog protagonIstov. Oder je bII na koncu poIn sedezev, kI so bIII postavIjenI
v vrste, IgraIcI so se posedII drug poIeg drugega, s hrbtom obrnjenI protI obcInstvu .
n oder je naenkrat IzgIedaI . 8IIo je, kot . kot da bI oder postaI nadaIjevanje dvorane
In IgraIcI hkratI samo gIedaIcI. 8ucen apIavz. Ljudje so pIoskaII In cakaII, da se bo
dvIgnIIa zavesa. Zavesa je bIIa zdaj zadnja stena prejsnjega odra.
Koncno je nekje pod sosednjIm stoIom naseI IepIjIvo pIocevInko, kI je smrdeIa po pIvu.
Koncajmo to pogIavje, sI je rekeI. StIsnII je pIocevInko v pest In vstaI. NIhce ga nI opazII,
vsI so zatopIjeno gIedaII v novo zaveso, v nove vrste gIedaIcev, cakaII so na nov zacetek,
kI jIm bo najbrz vsec, navduseno so razpravIjaII, prIkImavaII, zato se je Iahko neopazno
IzmuznII na prehod ob sedezIh In se, s hrbtom nasIonjen na obIazInjeno steno, potIho
pomIkaI protI Izhodu, ampak zdaj je ta Izhod vzdrhteI kot trebuscek IjubIce, stena z
Izhodom se je zatresIa, odmaknIIa, se dvIgnIIa, nI je bIIo vec, on pa je zagIedaI nekaj
veIIkanskIh pIamenov In v nosu je zacutII pekoc dIm. PIamenI so osvetIjevaII dIanI
neandertaIcev z zanIkrnImI cunjamI zavezanImI okrog pasu: Na obrazIh davnIh
prednIkov je sIjaIo prIcakovanje, kI se je v trenutku, ko so zagIedaII IjudI v dvoranI,
spremenIIo v zanIcevanje In odpor. ZaceII so srhIjIvo krIIItI z rokamI, vpItI, ceIo
neartIkuIIrano krIcatI, potem pa so gIedaIce v dvoranI zaceII obmetavatI s kosI
neprezvecenega mesa In na poI pecenIh prasIcev. NIkogar nocem obtozevatI.
Ljudje v dvoranI so ze vedeII, kaj je treba storItI. zruvaII so sedeze, Ies nagrmadIII na
kup, nekaterI so vzeII v roke vzIgaInIke In Iz prIpravIjenIh grmad so takoj svIgnIII pIamenI
vse do prekrasno okrasenega stropa. ZeIo staremu gospodu so veIIkanske perutI goreIe
kot bIzarne bakIe, zaman je poskusaI mahatI z njImI. MnogI gIedaIcI so zaceII kasIjatI,
novo sItuacIjo pa so prenasaII stoIcno, dIvje napade kasIja so skrIvaII za sramezIjIvImI
nasmehI In kravatamI, kI so sI jIh ovIII okrog ust.
On pa je medtem s pIocevInke odIomII kos pIocevIne.
PrevedIa SpeIa SrameI
wurden, begannen dIe Zuschauer zuerst zu murren, dann Iaut herumzuschreIen, vIeIe
von Ihnen standen auI, gestIkuIIerten heItIg und rIeIen verschIedene
NIedertrchtIgkeIten, bIs sIe sIch tatschIIch ans 8eschIeLen der SchauspIeIer mIt
IauIIgen Nahrungsresten machten, Ich erInnere mIch zum 8eIspIeI an den CrIebs eInes
Ingst abgenagten ApIeIs. DIe SchauspIeIer begrIIIen, was dIe Stunde geschIagen hatte
es waren ja wahrIIch auch nur Menschen sIe wuLten, was getan werden muLte, sIe
wuLten, wIe dIe In WaIIung Ceratenen eInzuIuIIen waren: sIe trugen Stck um Stck dIe
herrIIchen MbeI hInter dIe 8hne, zerIetzten mIt heItIgen FaustschIgen dIe LeInwnde
der kostbaren 8IIder und zerschIugen dIe Vasen. Dann begannen sIe, SthIe auI dIe
8hne zu tragen. DIe Leute haIIen Ihnen. ch gebe nIemandem dIe SchuId.
Er beugte sIch hInunter, tastete auI dem 8oden herum: er suchte dIe 8Ierdose.
nzwIschen herrschte Im Theater StIIIe, IedIgIIch gestrt durch das KIappern von HoIz
auI HoIz dIe StuhIbeIne stIeLen auI dIe 8retter und durch das FLescharren der
ProtagonIsten. DIe 8hne war nun mIt SItzgeIegenheIten angeIhIt, ausgerIchtet In ReIh
und CIIed, und dIe SchauspIeIer setzten sIch auI dIe SthIe,schn eIner neben den
anderen, mIt dem Rcken zum PubIIkum. Und dIe 8hne sah auI eInmaI aus... Es war so,
aIs... aIs wre dIe 8hne zur Fortzetzung des Zuschauerraums und dIe SchauspIeIer
wIederum zu weIteren Zuschauern geworden. AppIaus brandete auI. DIe Leute
kIatschten und warteten darauI, daL sIch der Vorhang heben wrde, der jetzt dIe
Rckwand der ehemaIIgen 8hne bIIdete.
EndIIch ertastete er Irgendwo unter dem NachbarstuhI dIe kIebrIge, nach 8Ier rIechende
Dose. SchIIeLen wIr dIeses KapIteI ab, sagte er zu sIch. Er umschIoL dIe 8Ierdose mIt
seIner Faust und stand von seInem SItz auI. NIemand achtete auI Ihn, aIe schauten
verzckt auI den neuen Vorhang, auI dIe neuen ZuschauerreIhen, warteten auI eInen
neuen AnIang, der Ihnen vIeIIeIcht genehm seIn wrde, debattIerten erregt, nIckten mIt
dem KopI, und deshaIb geIang es Ihm, unbeobachtet In den kIeInen Cang neben den
SItzen hInauszuschIpIen, und mIt dem Rcken an dIe gepoIsterte Wand gepreLt, schob
er sIch ganz stIII zum Ausgang vor, doch da erbebte dIeser Ausgang auI eInmaI wIe dIe
FIanken der CeIIebten, dIe Wand erzItterte, zog sIch zurck, stIeg mItsamt dem Ausgang
In dIe Hhe und war verschwunden, und er erbIIckte mehrere gewaItIge LagerIeuer, und
In dIe NasenIcher drang Ihm beILender Rauch. DIe FIammen beIeuchteten Crppchen
von NeandertaIern, bekIeIdet mIt um dIe HIten gewIckeIten armseIIgen Fetzen: n den
CesIchtern der Urahnen spIegeIte sIch Erwartung, dIe sIch jedoch In dem Moment, aIs
sIe der Leute Im SaaI gewahr wurden, In Verachtung und Abscheu verwandeIte, sIe
begannen wIId zu gestIkuIIeren, Irgend etwas zu schreIen oder vIeImehr unartIkuIIert zu
brIIen, und dann berschtteten sIe dIe Zuschauer Im SaaI mIt 8rocken noch nIcht ganz
durchgekaueten FIeIsches und mIt aus haIb gebratenen SchweInen herausgeIetzten
FIeIschstcken. ch mchte nIemandem dIe SchuId geben.
DIe Leute Im SaaI wuLten schon, was getan werden muLte. SIe zerhackten dIe SItze,
trmten das HoIz auI, manche zogen Feuerzeuge hervor, und aus den so errIchteten
ScheIterhauIen schIugen baId dIe FIammen bIs an dIe wunderschn verzIerte Decke.
Dem sehr aIten Herrn brannten dIe rIesIgen FIgeI wIe bIzarre FackeIn, vergebIIch
bemhte er sIch, mIt Ihnen zu schIagen. VIeIe Zuschauer begannen zu husten, aber dIe
neue SItuatIon ertrugen sIe standhaIt, dIe rasenden HustenanIIIe versuchten sIe mIt
verIegenem LcheIn zu berspIeIen und mIt dem Rndern Ihrer Krawatten, dIe sIe sIch
um den Mund wIckeIten.
Er hatte sIch InzwIschen von der 8Ierdose eIn Stck 8Iech abgerIssen.
Aus dem SIowakIschen von MIrko Kraetsch
79
MIt den WIIen heuIen
EndIIch hatte er von der 8Ierdose eIn Stck 8Iech abgerIssen und stach sIch damIt In dIe
Adern. MIt dem 8Ier woIIten sIe Ihn am AnIang gar nIcht Ins Theater Iassen, aber er gIng
trotzdem hIneIn, drInnen standen dIe SItze wIe AusruIezeIchen, er setzte sIch Irgendwo
In dIe MItte und saL nur stIII da, dIe LIder wIe auI den unteren Rand der Augen gesttzt
und dIe FInger In eInem kompIIzIerten CeIIecht um dIe 8Ierdose gewIckeIt, er
betrachtete den Vorhang und schIuckte gIerIg seIn 8Ier, das Iangsam durch den ganzen
kIeInen SaaI zu rIechen begann, es war tatschIIch nur eIn wInzIger SaaI In eInem kIeInen
ProvInztheater, mIt weIch gepoIsterten Wnden wenn du so eIne PoIsterung anIaLt,
weIcht sIe zurck, saugt sIch am Untergrund Iest, wIbt sIch nach Innen, gIatt wIe eIne
ScheIde, aber nIch schIpIrIg, nIcht der Rede wert.
Ach, Theater! Er war hIneIngegangen, denn er IhIte In sIch den AmateurschauspIeIer,
den LaIendarsteIIer, ewIg In eIner wInzIgen dummen NebenroIIe, so eIn ungeschIckter,
pIumper, manchmaI gar noch begeIsterter, so eIn mIserabIer TIpeI, TrotteI, wIe vIeI
Anstrengung Ihn das gekostet hatte, wIe vIeI Entsagung, wIe vIeI SchweIL und Trnen,
und woIr das aIIes! WIe vIeIe Posen! WIe vIeIe Innere MonoIoge, sIgnaIIsIert durch eIn
StIrnrunzeIn! Wozu! Es Iohnt wahrIIch nIcht, darber Worte zu verIIeren.
EIn verIIebtes Prchen nIcht weIt von Ihm berhrte mIt den Hnden IeIcht dIe
majesttIschen FIgeI eInes sehr aIten Herrn, der Iaut schnarchte, geIhrIIch rckwrts
geneIgt, der KopI hIng Ihm hIntenber wIe eIne berreIIe Frucht, und seIn Mund stand
oIIen. Der Vorhang woIIte und woIIte sIch nIcht heben, bIs jetzt konnte nIemand seInen
8IIck ber dIe 8hne schweIIen Iassen, dIe EInrIchtung und dIe KuIIssen begutachten.
Das SchauspIeI soIIte nun aber doch Iangsam anIangen. Er bIInzeIte auI seIn ZIIIerbIatt
und schIrIte seIn 8Ier, bIs er dIe Dose Ieer hatte.
m Zuschauerraum war Iast keIn SItz mehr IreI. DIe Leute nahmen PIatz, dIe Damen
kamen sogar dazu, sIch mIt vorsIchtIgen 8ewegungen Ihrer FInger dIe Haare
zurechtzuzupIen, sIe kamen sogar dazu, mIt gedmpIter StImme oder Im FIsterton
eInIge scheInbar wIssende 8emerkungen vorzubrIngen.
m Crosen und Canzen beraII Ruhe. Der sehr aIte Herr war auIgewacht und begann,
den VerIIebten etwas ber FIgeI und ber das FIIegen zu erzhIen, whrend er dIe
SchrIe des 8Iechs am NachbarsItz testete. DIeser SItz war nIcht besetzt, nun, er strte
keInen, er woIIte wIrkIIch nIemanden stren oder beIstIgen, Ihm war nIcht gut, aber er
woIIte das nIemandem unter dIe Nase reIben, zIehen, es war eIn Iurchtbarer Abend, aber
er schwIeg, strte nIemanden In dem stIII gewordenen, ehrwrdIgen Theater, In dem
SaaI, der Iang erschIen, weII er eng war und an eIne kanadIsche EIsbahn erInnerte, und
an gepoIsterte EIshokkeyspIeIer: er sah sIe an dIe Wnde, an dIe 8anden stoLen und
Pucks In den Vorhang Ieuern; er muLte Iachen und dIe 8Ierdose IIeI Ihm hInunter. SIe
schepperte auI den 8oden: aIIe KpIe drehten sIch In seIne RIchtung. Das war schIImm...
Es herrschte aIIerdIngs HaIbdunkeI, nun, sIe sahen Ihn nIcht deutIIch, ungenaue
Konturen, sonst nIchts, ja, sIe konnten sIch nIcht eInmaI Im KIaren darber seIn, was da
gescheppert hatte vIeIIeIcht eIn Messer, Leute! Hm! MgIIcherweIse entstand In
dIesem Moment Irgendwo tIeI drIn In den Leuten Angest, oder In Ihnen starb gerade
etwas. Dann hob sIch der Vorhang.
AIs dIe Zuschauer eIn ppIg eIngerIchtetes ZImmer erbIIckten, IuxurIse SesseI,
Wandschmuck, CemIde, und dIe SchauspIeIer In Ihren nobIen Kostmen gewahr
wurden, dIe dIe Verse eIner kIassIschen TragdIe dekIamIerten, Verse voII von SchnheIt
und eInem gewIssen Pomp und Cedanken ber den kIar verstndIIchen UnterschIed
zwIschen Cut und 8se, aIs nun von der 8hne dIese PerIen vor dIe Sue geworIen
78
se je rodII Ieta 19S6, po studIju In doktoratu Iz romanske IIIoIogIje na unIverzI v VarsavI
je bII proIesor na Francoskem InstItutu, od Ieta 1987 asIstent, kasneje IzrednI vseucIIIskI
proIesor na nstItutu za IIterarne vede PoIjske akademIje znanostI. PrejeI je vec
pomembnIh IIterarnIh nagrad, Ieta 2002 MedaIjo za IrankoIonIjo, kI jo podeIjuje
Francoska AkademIja.
DeIo: knjIge esejev CrnI cIovek, 1991, MeIanhoIIja, 1997, VInska kronIka, 2001, Drerjeve
ocI, 2002, romana TermInaI, 1994, In TworkI, 1999. Prevaja Iz IrancoscIne (CIorana,
8arthesa, Lanzmanna, Kundero), posneI je IIIm o pesnIku In prvem poIjskem aIpInIstu
AntonIju MaIczewskem, je sodeIavec stevIInIh revIj, med drugIm tudI "L'AteIIer du
roman", kI Izhaja v ParIzu.
ne en 19S6, aprs des etudes de phIIoIogIe romane et une thse de doctorat I'nstItut
de PhIIoIogIe Romane de I'UnIversIte de VarsovIe, proIesseur I'nstItut IranaIs de
VarsovIe. partIr de 1987 assIstant, puIs matre de conIerences I'nstItut de
Recherches IItteraIres de I'AcademIe des ScIences poIonaIse. I a obtenue pIusIeurs prIx
IItteraIres et, en 2002, Ia grande medaIIIIe de Ia IrancophonIe decernee par I'AcademIe
FranaIse.
PubIIcatIons: Czarny czIowIek (L'Homme noIr, essaI, 1991), MeIanchoIIa, essaI, 1997,
KronIkI wIna (ChronIques de vIn, essaI, 2001), Oczy Durera (Les Yeux de Drer, essaIs,
2002); TermInaI (roman, 1994), TworkI (roman, 1999). I traduIt du IranaIs (CIoran,
8arthes, Lanzmann, Kundera), II est auteur du IIIm Documents sur AntonI MaIczewskI et
coIIaborateur de nombreuses revues, dont "L'AteIIer du roman" ParIs.
M
a
r
e
k

8
I
e
n
c
z
y
k
TermInaI
TyIe tych prsb I namawIan I juz mI wstyd, bo rzecz w tym, ze ona mIaIa, by tak sIe
wyrazIc, nIe ujawnIone poIe potrzeb, a zachcIanek to juz wIascIwIe zero. WyjasnIe na
przykIadzIe: IdzIemy sobIe ramIe w ramIe do skIepu, tam w grze uIIcy, bo tanI, aIe
towary nIe Ieza w pudIach, tyIko stoja eIegancko na pIkach, I wchodzImy z
koszyczkIem, zostawIajac wzkI rozmarzonym I IIczacym na nIesmIerteInosc. Z Iewa I z
prawa usmIechnIete pyskI krw I swIn, ryby radosnIe zamIatajace ogonem I kury
obwIeszczajace wesoIym gdakanIem, ze dobry z nIch pasztet, a w dodatku 20Z darmo,
aIe zadnej reakcjI, sIIzga sIe wzrokIem po naIepkach, jakby to byIy twarze obcego
wywIadu, nIczego nIe daje po sobIe poznac, mogIIbysmy tak przecIskac sIe w tym tIumIe
az do przyjazdu poIIcjI, no bo kto sIyszaI o spacerowanIu po skIepIe w bIaIy dzIen, gdy
swIecI sIonce I prosI o docIsk zdzbIo na trawnIku. Pytam gIosno: na co mIaIabys
naprawde ochote, wyIaczywszy, dodaje w duchu, rzeczy od pIetnastu IrancIszkw w
gre, na co: na ten serek smIeszny z dzIurka w srodku I dwIema po bokach, na te
eskaIopkI z kurczaka czy z bardzIej doswIadczonej kury, a moze na zIocIsty kuskus! NIe
odpowIada, choc nIe skIadaIa sIubu mIIczenIa, grzecznIe wzrusza ramIonamI, a gdy
zaczynam rozgIadac sIe bezradnIe za mamusIa, rzuca cIcho: sam wybIerz. ChocIaz nIe,
nIescIsIe przekIadam: to ty masz wybrac. PrzekIad Iepszy, sytuacja gorsza: bo wIasnIe
tak jest, tak musI byc; z nas dwojga to ja dostaIem do rekI dIugopIs, to ja podpIsuje
wszystkIe decyzje. Co zjemy! wszystko mI jedno, co ty IubIsz; gdzIe pjdzIemy! gdzIe
chcesz; jakI IIIm obejrzymy! wybIerz, to ty masz wybrac. NIe wIedzIaIem wwczas, co o
tym w skIepIe mysIec, mwIIem sobIe na razIe: ona IstnIeje Inaczej, I konIec, ona czuje
pod reka ksztaIty, a nIe wartoscI, hIerarchIe nadawaj sobIe sam. WIec dobrze, na
poczatek po pIasterku szynkI, tej okazyjnej, kwadratowej, zyIkI ma takIe Iadne jak IIsc
jesIenny, na szczescIe koIor Inny; potem po zupce w proszku, zagrzewasz wode, I po
wszystkIm, do tego gotowe grzankI o smaku cebuIowym, soczewIca z parwkamI, po
dwIe na przeIyk, I na deser, wIasnIe, co na deser! WybIerz cIasteczka, mwIe, ocIaga sIe,
patrzy w suIIt, wreszcIe wybIera najtansze aIbo te, o ktrych wIe, ze je IubIe no I
wychodzImy, zakupy Iaduje sama, starannIe, najpIerw puszkI, a mIekkIe oddzIeInIe.
CzasamI, gdy z rozpaczIIwym bIyskIem w oku mIotaIem sIe po skIepIe, gotw z nIemocy
wyboru zaprosIc przekornIe na posIIek IososIa wedzonego, pasztet z gesIej watrbkI z
truIIamI, zIota kuIe Sucharda z nadzIenIem nugatowym, a moze nawet JohnnIe WaIkera,
tyIe ze bez maIzonkI, IItowaIa sIe nade mna I na moje koIejne bIagaIne spojrzenIe
wyrzucaIa z sIebIe z determInacja I rezygnacja: jogurty, czy zostaIy nam jeszcze jakIes
jogurty! OczywIscIe, ze nIe, zazwyczaj maIo co zostaje, kIedy ma sIe Iodwke za oknem,
a portIeI w zamrazarce. MwIIa: jogurty, I czuIem wzruszenIe, bo w tym sIowIe tak
dzIwnIe wypowIedzIanym kryIa sIe jeszcze I wstydIIwosc, ze cos nIechcacy ujawnIIa, I
daIekIe echo stIumIonego dzIecIecego pragnIenIa, zeby cos mIec, choc czasy nIe sa ku
temu. Potem, gdy wyprawy do skIepu staIy sIe codzIennoscIa, zaszIa jedna zmIana.
ZawIeszenIe, mIIczenIe, moje szybkIe rzuty oka I wyrywane z sIebIe decyzje, to wszystko
trwaIo w dzIwnej rwnowadze, zaczynajac mnIe nawet sekretnIe urzekac; nowe byIo to,
ze od czasu do czasu cos mwIIa, nIe tak od razu, nIe z wIeIka ochota, swoje musIaIa
odczekac, moje musIaIa przemIIczec, aIe w koncu sIe zdarzaIo: moze jeszcze to, a raz
nawet to I tamto. NIe zeby puszczaIa nagIe wodze IantazjI I cugIe zoIadkowI; ona
zaczynaIa strzec porzadku, naszego porzadku, naszego Nowego Ladu. 8yIa jak ptak
chronIacy gnIazdo, pIes dogIadajacy budy. WskazywaIa tyIko na rzeczy, ktrych
spozywanIe, na cIepIo Iub zImno, w postacI prostej badz przeze mnIe wymysIonej, staIo
sIe naszym zwyczajem. ZbudowaIIsmy z tych kIIku cegIeI nasz dom I teraz ona czuwaIa
nad Ich utrzymanIem. NIe IubIIa Ich, to jasne, bardzIej od Innych, kto by zreszta woIaI
83
TermInaI
ToIIko je bIIo treba prosItI In prIgovarjatI, da mI je bIIo ze prav nerodno, kajtI sIo je za
to, da je ImeIa, ce se tako IzrazIm, skrIto obmocje potreb, zeIje pa pravzaprav enake
nIcII. Naj navedem prImer: greva takoIe z roko v rokI v trgovIno, tIsto na koncu uIIce, kjer
je vse ceneje, bIago pa vendarIe ne IezI v skatIah, ampak je Iepo razporejeno po poIIcah,
vstopIva s kosarIco, vozIcke prepustIva sanjacem In tIstIm, kI racunajo na nesmrtnost. Z
Ieve In desne nasmejanI gobcI krav In prasIcev, rIbe, radostno mahajoce z repI, In kokosI,
kI z veseIIm kokodakanjem razgIasajo, da je Iz njIh dobra pasteta, povrh pa se 20Z
cenejsa ona pa nIc, s pogIedom potuje po etIketah, kot da so to obrazI tuje
obvescevaIne sIuzbe, nIcesar ne pokaze navzven, Iahko bI se tako prerIvaIa skozI
mnozIco, dokIer ne bI prIsIa poIIcIja, kajtI kdo je ze vIdeI, da se dva sredI beIega dne
sprehajata po trgovInI, ko je zunaj sonce, In vabIjo k dotIku bIIke na travnIku. Vprasam
na gIas: kaj sI prav zares zeIIs, prI sebI pa dodam: razen stvarI, kI stanejo vec kot pet
cukov, no, kaj: taIe smesnI sIrcek z Iuknjo v sredInI In dvema ob straneh, aII pa pIscancjI
IIIe, Iahko je tudI IIIe boIj Izkusene kokosI, aII morda zIatorumenI kuskus! Ceprav nI
zaprIsegIa moIcecnostI, ne rece nIc, vIjudno skomIga z ramenI, ko pa ze skoraj kIIcem
mamIco na pomoc, tIho rece: sam IzberI. Ne, nIsem bII dovoIj natancen: tI moras IzbratI.
Povzetek je boIjsI, poIozaj pa sIabsI: ker je v resnIcI tako In tako mora bItI; jaz Imam v
rokI pero, jaz moram podpIsovatI vse odIocItve. Kaj bova jedIa! Vseeno mI je, kar Imas
rad; kam bova sIa! kamor bos rekeI; na katerI IIIm greva! tI se odIocI, tI moras IzbratI.
Takrat v trgovInI nIsem vedeI, kaj naj sI o tem mIsIIm, rekeI sem sI: se jI pac drugace
dogaja, ona zaznava obIIke, ne pa vrednostI, sam bos moraI doIocatI hIerarhIjo. Pa naj
bo, za zacetek vzameva rezIno znIzane kvadratne sunke, zIIIce na njej spomInjajo na
jesenskI IIst, barve pa je na sreco drugacne; potem juho v prahu, zavres vodo, pa je
nared, zraven prIpravIjene topIe kruhke z okusom po cebuII, Ieco s hrenovkamI, po dve
na osebo, za posIadek pa, seveda, kaj bova za posIadek! zberI sIascIce, jI recem, ona
pa menca, pogIeduje v strop, na koncu pa Izbere najcenejse aII pa take, za katere ve, da
jIh Imam rad, potem odIdeva, skrbno preIozI vse nakupIjeno, najprej konzerve, nato
mehke stvarI posebej. VcasIh, ko sem z obupom v oceh tavaI po trgovInI, ker se nI mogIa
odIocItI, prIpravIjen, da jo kIjubovaIno povabIm na porcIjo prekajenega Iososa, pasteto
Iz gosjIh jetrc s tartuII, zIato Suchardovo krogIIco z IesnIkovo kremo, nemara ceIo na
Johnny WaIkerja, Ie da brez soproge, se me je Ie usmIIIIa In ob mojem nasIednjem
prosecem pogIedu vdano IzustIIa: jogurt, nama je ostaI kaksen jogurt! Seveda ga nI vec,
Ie redko kdaj kaj ostane, ce Imas hIadIInIk na okenskI poIIcI, denarnIco pa v
zamrzovaInIku. RekIa je: jogurt, jaz pa sem bII pretresen, kajtI v tej, tako cudno IzrecenI
besedI, je bII kancek zadrege, da je nehote nekaj razkrIIa, bII pa je tudI odsev potIacene
otroske zeIje, da bI nekaj ImeIa, ceprav casI temu nIso nakIonjenI. Pozneje, ko so obIskI
trgovIne postaII vsakdanjI, je prIsIo do spremembe. OdIasanje, moIk, moje svIganje s
pogIedom naokrog In odIocItev, vse to je ostaIo v cudnem ravnovesju, na tIhem me je ze
skoraj ocaraIo; novo pa je bIIo, da je tu In tam kaj rekIa, sIcer ne takoj, nItI ne s posebnIm
navdusenjem, kajtI zmeraj se je moraIo najprej odIgratI mencanje, moIk na vse moje
besede, na koncu pa se je vendarIe zgodIIo: mogoce bI se to, vcasIh ceIo tIsto In ono.
Vendar pa nIkoII nI spustIIa domIsIjIje z vajetI In zeIodca z uzde; zaceIa je varovatI red,
samo najIn red, skupnI NovI red. 8IIa je kot ptIca, kI varuje svoje gnezdo, pes, kI cuva
koco. Zmeraj je pokazaIa na Iste stvarI, take, kI so spadaIe v najIn obred, naj sva jIh
pouzIIa na hIadno aII topIo, brez posebne prIprave aII po mojI zamIsII. z nekaj takIh
zIdakov je bII zgrajen najIn dom, ona pa jIh je ImeIa na skrbI. Pa ne da bI jIh ImeIa raje
od drugIh, to je jasno, kdo pa bI koncno ImeI raje juho v prahu kot omako Iz jastoga,
komu bI boIj kot tanke vItIce beIusI z roznatIm preIIvom teknII kroznIk zrnaste Iece, po
82
8S 84
zupke w proszku od kremu z homara, a taIerz zgrzebnej soczewIcy w koIorze zIemI po
potopIe od smukIych wIcI szparagw w poIewIe rzanej; ona w naturaIny sposb
pIInowaIa tego, co juz powstaIo, wysnuIo sIe mIedzy namI w przypadkach dnIa. Totez
dopomInaIa sIe o te zupy, o czekoIade, bo co bardzIej Iaczy IudzI nIz ostatnIa kostka na
sreberku, o jogurty, kIedy juz sIe u nas zadomowIIy.
Jogurty IubIIa jednak wyraznIe, choc prbowaIa tego po sobIe nIe pokazac. WyczuIem to
szybko, jestem jak greckIe bstwo, wIem przecIez, co czIowIekowI smakuje, I dbaIem,
by Ich zgrabne pudeIeczka, zawsze w IIczbIe szescIu, bo ponIzej sIe nIe opIaca,
reguIarnIe zdobIIy dno koszyka I cIeszyIy oko kasjerkI. JadIa je smIesznIe, na poczatku
jak zupe, Iyzeczka I w usta, Iyzeczka I w usta, potem, w mIare gdy masy ubywaIo, usta
obejmowaIy kontroIe I z bIernego przyjmowanIa przechodzIIy do aktywnego zIIzywanIa.
WreszcIe nadchodzII konIec, pudeIeczko odsIanIaIo jak wszystko swa pustke, ostatnIa
Iyzeczka zmIerzaIa nIeuchronnIe ku przeznaczenIu I wwczas nastepowaI cud, bo tak
nazywam jej ukradkowe spojrzenIe przed pozegnaInym obIIzanIem, sprawdzajace, czy
nIczego sIe nIe domysIam, czy nIe zanadto pokazaIa swa sIabosc, czy nIe zauwazyIem
jej jezyka zjezdzajacego po metaIowej poreczy I dryIujacego po bIaIej nIecce, a w
koncowym akordzIe powracajacego nIespIesznIe do ust, prowokacyjnIe wystawIajacych
sIe na jego jeszcze jedno, naprawde juz ostatnIe smagnIecIe. NIczego nIe wIdzIaIem
oczywIscIe, wpatrywaIem sIe w scIane za jej pIecamI, odczytywaIem z opakowan
zawartosc cIaI tIustych I proteIn, tych nIgdy nIe brakowaIo, Iecz w duszy rozgrywaIo sIe
sIodkIe Igrzysko, przyIapywanIe zycIa na goracym uczynku w konkurencjI damskIej;
bawIIo mnIe odkrywanIe, ze ona rwnIez jest czIowIekIem, bawIIo I wzruszaIo, ze tak po
kryjomu I wstydIIwIe podbIera IstnIenIu jego nIeIIczne dary, jego najsmacznIejsze kaskI,
gdyz nIe Inaczej mysIe o jogurcIe Leader PrIce, sto dwadzIescIa pIec gramw, w
opakowanIach po szesc, z sIeIankowym rysunkIem na wIerzchu, Iaka, kwIaty,
usmIechnIete do czIowIeka krwkI.
barvI spomInjajoce na zemIjo po potopu; nekako naravno je cuvaIa nekaj, kar se je
porodIIo, kar se je v najInIh dnevnIh prIgodah zasnovaIo med nama. Zato je zahtevaIa
tIste juhe In cokoIado, kajtI nIc boIj ne zdruzuje dveh IjudI kot zadnjI koscek na srebrnem
papIrju, pa jogurte, kI so se prI naju ze udomacIII.
Jogurt je ocItno ImeIa rada, ceprav tega nI hoteIa pokazatI. To sem hItro zacutII, kajtI kot
grsko bozanstvo hItro zasIutIm, kaj komu tekne, zato sem pazII, da je sest IIcnIh
posodIc, manj se namrec ne IzpIaca, zmeraj krasIIo dno kosare In razveseIjevaIo
bIagajnIcarkIn pogIed. JedIa jIh je smesno, na zacetku tako kot juho, na zIIcko pa v usta,
na zIIcko pa v usta, potem, ko je bIIo mase vse manj, so usta prevzeIa nadzor In Iz
pasIvnega sprejemanja presIa v aktIvno IIzanje. Nato je prIseI konec, posodIca je, kakor
vse, pokazaIa svojo praznIno, zadnja zIIcka se je neIzbezno napotIIa protI svojI usodI In
takrat se je zgodII cudez, vsaj jaz tako Imenujem njen skrIvnI pogIed pred posIovIInIm
obIIzom, ko nI vedeIa, aII sem kaj opazII, aII nI preocItno IzdaIa svoje sIabostI, aII nIsem
opazII njenega jezIka, kI je zdrsnII po kovInskem drzaIu, nato krmarII po beIem korItu In
se v skIepnem akordu brez nagIIce vrnII v usta, kI so se IzzIvaIno nastavIjaIa na se en,
zares zadnjI dotIk. Seveda nIsem nIcesar opazII, bII sem zazrt v steno za njenIm hrbtom
In z embaIaze prebIraI podatke o mascobah In beIjakovInah, teh nI nIkoII manjkaIo, v
dusI pa se je odIgravaIa sIadka tekma v dIscIpIInI za zenske, zasacItI zIvIjenje prI samem
dejanju; zabavaIo me je odkrItje, da je tudI ona cIovek, zabavaIo In pretresIo me je, da
tako na skrIvaj In sramezIjIvo IzmIka bIvanju njegove redke darove, njegove najokusnejse
grIzIjaje, kajtI nIc drugace ne mIsIIm o jogurtu Leader prIce, sto petIndvajset gramov, v
zavItku po sest kosov, z IdIIIcno rIsbo na vrhu: travnIk, cvetje, smehIjajoce se krave.
PrevedeI NIko Jez
mme m'envouter secretment; ce quI etaIt nouveau, c'est que de temps autre eIIe
dIsaIt queIque chose, pas d'entree de jeu, sans verItabIe envIe, sa nature c'etaIt
d'attendre, Ia mIenne eIIe devaIt Ia passer sous sIIence, maIs IInaIement c'etaIt arrIve :
peuttre encore cecI, et mme une IoIs et cecI et ceIa. Non qu'eIIe et soudaIn Iche Ies
rnes de sa IantaIsIe et Ia brIde de son estomac; eIIe commenaIt veIIIer I'ordre,
notre ordre, notre NouveI Ordre. EIIe etaIt comme I'oIseau protegeant son nId, Ie chIen
surveIIIant sa nIche. EIIe ne desIgnaIt que Ies choses dont Ia consommatIon, chaud ou
IroId, sous Ieur Iorme prImItIve ou repensee par moI, etaIt devenue pour nous une
habItude. Nous avIons btI notre maIson avec ces queIques brIques et eIIe veIIIaIt
maIntenant Ieur entretIen. EIIe ne Ies aImaIt pas davantage que d'autres, c'est cIaIr;
d'aIIIeurs, quI preIereraIt Ia soupe en sachet une crme de homard ou une assIette de
grossIeres IentIIIes couIeur de terre aprs Ie deIuge de sveItes bottes d'asperges dans
une geIee de roses; eIIe, d'une manIre toute natureIIe, eIIe surveIIIaIt ce quI dej avaIt
prIs naIssance, s'InsInuaIt entre nous au hasard de Ia journee. C'est pourquoI eIIe
recIamaIt ces soupes, du chocoIat car enIIn, qu'estce quI unIt davantage Ies gens que
Ie dernIer carre sur du papIer d'argent , des yaourts Iorsqu'IIs Iurent devenus des
habItues de Ia maIson.
Les yaourts, eIIe Ies aImaIt manIIestement, mme sI eIIe s'eIIoraIt de n'en rIen IaIsser
paratre. Je I'avaIs vIte sentI, je suIs comme une dIvInIte grecque, je saIs bIen ce que
I'homme trouve son gout, et je IaIsaIs en sorte que Ieurs gracIeux petIts pots
toujours au nombre de sIx, parce qu'audessous ce n'est pas rentabIe garnIssent
reguIIerment Ie Iond du panIer et rejouIssent I'oeII de Ia caIssIere. EIIe Ies mangeaIt
d'une drIe de manIere, d'abord comme de Ia soupe, une cuIIIre et dans Ia bouche, une
cuIIIre et dans Ia bouche, puIs, mesure que Ia pte dImInuaIt, sa bouche prenaIt Ie
contrIe et passaIt de Ia receptIon passIve au Iechage actII. EnIIn, eIIe en venaIt bout;
comme toute chose, Ie petIt pot reveIaIt son neant, Ia dernIre cuIIIre tendaIt
InevItabIement vers son destIn, et aIors Ie mIracIe se produIsaIt, car c'est aInsI que
j'appeIIe son coup d'oeII IurtII precedant Ie Iechage d'adIeu pour s'assurer que je ne me
doute de rIen, qu'eIIe n'a pas trop montre sa IaIbIesse, que je n'aI pas remarque sa
Iangue se promenant sur Ie rebord metaIIIque et derIvant vers Ia cuvette bIanche puIs,
dans un accord IInaI, revenant precIpItamment aux Ivres exposees de manIre
provocante son nouveau coup de Iouet, uItIme ceIuII. Je ne voyaIs rIen, evIdemment,
je IIxaIs Ie mur derrIre eIIe, je dechIIIraIs sur I'embaIIage Ia teneur en matIre grasse
et en proteInes, ceIIesI ne IaIsaIent jamaIs deIaut, maIs en mon Ior InterIeur se jouaIt
un petIt spectacIe trs doux : prendre Ia vIe sur Ie IaIt dans une competItIon IemInIne;
je m'amusaIs de decouvrIr qu'eIIe etaIt un tre humaIn, eIIe aussI, je m'amusaIs et j'etaIs
emu de Ia voIr aInsI, en cachette et pudIquement, subtIIIser Ies rares cadeaux de
I'exIstence, ses bouchees Ies pIus savoureuses, car je ne songe pas autrement au yaourt
Leader PrIce, cent vIngtcInq grammes en barquette de sIx avec un dessIn bucoIIque sur
Ie dessus : une praIrIe, des IIeurs, de jeunes vaches quI sourIent 1'homme.
TraduIt par JeanYves ErheI
87
TermInaI
Assez de ces prIres et de ces exhortatIons, dej j'aI honte, car Ie IaIt est qu'eIIe avaIt,
pour aInsI dIre, un champ de besoIns caches; pour Ies IantaIsIes, c'est carrement zero.
Par exempIe, j'expIIque : epauIe contre epauIe, nous aIIons au magasIn, Ibas, en haut
de Ia rue, parce qu'II est bon marche, maIs Ies marchandIses ne sont pas dans des
caIsses, eIIes sont eIegamment dIsposees sur Ies etagres et nous entrons avec un
panIer, IaIssant Ies charIots aux reveurs et ceux quI comptent sur I'ImmortaIIte.
droIte et gauche, des gueuIes sourIantes de vaches et de cochons, des poIssons
agItant gaIement Ieur queue et des voIaIIIes annonant dans un joyeux caquetage que
Ieur pte est bon et qu'en pIus vIngt pour cent sont gratuIts maIs aucune reactIon, son
regard gIIsse sur Ies etIquettes comme sI c'etaIent Ies vIsages du contreespIonnage
etranger, eIIe ne IaIsse rIen devIner, nous pourrIons Iendre aInsI Ia IouIe jusqu' I'arrIvee
de Ia poIIce, car enIIn, quI a jamaIs entendu dIre qu'on se promene dans un magasIn en
pIeIn jour aIors que Ie soIeII brIIIe et InvIte IouIer Ie gazon des peIouses. Je demande
haute voIx : de quoI auraIteIIe reeIement envIe et j'ajoute part moI : I'exceptIon
de ce quI cote quInze Irancs et pIus , de quoI : de ce Iromage avec un trou au mIIIeu
et deux autres sur Ie cte, de ces escaIopes de pouIet ou d'une pouIe ayant nettement
pIus d'experIence, ou peuttre de ce couscous tout paIIIete d'or ! 8Ien qu'eIIe n'aIt pas
IaIt voeu de sIIence, eIIe ne repond pas, eIIe hausse Ies epauIes, et comme je commence,
perpIexe, chercher ma petIte maman du regard, eIIe jette doucement : choIsIs toI
mme. Encore que non, je ne cIte pas IIdIement: c'est toI de choIsIr. La cItatIon est
meIIIeure, Ia sItuatIon est pIre : car c'est bIen ceIa, II doIt en etre aInsI; de nous deux,
c'est moI quI aI Ie crayonbIIIe en maIn, c'est moI quI sIgne toutes Ies decIsIons.
Qu'aIIonsnous manger! a m'est egaI, ce que tu aImes, toI. Ou aIIonsnous aIIer! Ou tu
veux. QueI IIIm Ironsnous voIr ! ChoIsIs, c'est toI de choIsIr. Je ne savaIs qu'en penser,
aIors, dans ce magasIn, sur Ie moment je me dIsaIs: eIIe sent Ia Iorme sous Ia maIn, pas
Ia vaIeur, conIre Ia hIerarchIe toImme. AIors c'est parIaIt: pour commencer, une IIne
tranche de jambon, de ceIuI quI est en promotIon, carre, II a de joIIes nervures comme
une IeuIIIe d'automne, heureusement Ia couIeur est dIIIerente; ensuIte, une petIte soupe
en sachet, tu IaIs chauIIer de I'eau et voII tout, avec a des croutons tout prepares au
got d'oIgnon, des IentIIIes avec des petItes saucIsses, deux par tube dIgestII, et pour
Ie dessert, justement: quoI pour Ie dessert ! ChoIsIs des gteaux, IuI dIsje ; eIIe trane,
regarde Ie pIaIond, choIsIt enIIn Ies moIns chers ou aIors ceux dont eIIe saIt que je Ies
aIme, et puIs on sort, eIIe embaIIe Ies courses eIIemme, soIgneusement, Ies botes
d'abord et Ies produIts IragIIes part. ParIoIs, Iorsque j'e m'agItaIs dans Ie magasIn avec
un ecIat desespere dans Ie regard, prt par maIIce et en raIson de son IncapacIte IaIre
un choIx a nous convIer un repas de saumon Iume, de pte de IoIe d'oIe truIIe, avec
une bouIe d'or de Suchard Iourr au nougat et peuttre mme JohnnIe WaIker maIs sans
sa Iemme, eIIe avaIt pItIe de moI et, en reponse un nouveau regard ImpIorant de ma
part, eIIe IaIssaIt echapper, resoIue et resIgnee: des yaourts, estce qu'II nous reste
encore des yaourts! 8Ien sr que non, II reste generaIement peu de choses quand Ie
IrIgo est de I'autre cte de Ia Ientre et Ie porteIeuIIIe au congeIateur. EIIe dIsaIt: des
yaourts, et j'etaIs emu, car dans ce mot sI curIeusement prononce se dIssImuIaIent
encore et Ia honte d'avoIr InvoIontaIrement reveIe queIque chose et I'echo IoIntaIn d'une
soII enIantIne, reprImee, de queIque chose, aIors que Ies temps ne s'y prtent gure.
EnsuIte, Iorsque Ies expedItIons au magasIn Iurent devenues notre quotIdIen, un
changement se produIsIt. L'attente, Ie sIIence, mes breIs coups d'oeII et Ies decIsIons
qu'on s'arrache soImme, tout ceIa IormaIt un etrange equIIIbre quI commenaIt
86
se je rodII Ieta 19S7 v PuII. DIpIomIraI In magIstrIraI je s temo Iz sodobne hrvaske
knjIzevnostI na FIIozoIskI IakuItetI v Zagrebu. ZIvI v RovInju, kjer je ravnateIj Mestne
knjIznIce MatIja VIacIc IIrIk. PIse poezIjo, esejIstIko, krItIko, IIterarne studIje, prevaja Iz
ItaIIjanscIne In nemscIne, uredII pa je tudI vec esejIstIcnIh In pesnIskIh zbornIkov ter
antoIogIj. Za svojo poezIjo je prejeI vec prestIznIh nagrad, med drugIm nagrado 'MIada
struga' (1984, za zbIrko ZubIja sutnje J PIamenIca tIsIne, nagrado 'TIn UjevIc' (1997, za
zbIrko RadovI na nekropoII J DeIa na nekropoII) In nagrado avstrIjske IondacIje
'KuIturKontakt' (2002, za esejIstIcno knjIgo 8artuIjska jabuka). S svojo poezIjo je
zastopan v stevIInIh domacIh In tujIh antoIogIjah hrvaskega pesnIstva.
8orn In 19S7 In PuIa. He graduated and receIved hIs MA In contemporary CroatIan
IIterature Irom the FacuIty oI Arts In Zagreb. He IIves In RovInj where he Is Head oI the
CIty MatIja VIacIc IIrIk LIbrary. He wrItes poetry, essays, revIews, IIterary studIes and
transIates Irom taIIan and Cerman, he has aIso edIted severaI mIsceIIanIes and
anthoIogIes oI essays and poems. Among many prestIgIous awards he was awarded the
"MIada Struga" Award Ior hIs coIIectIon oI poetry ZubIja sutnje (A Torch oI SIIence,
1984), the TIn UjevIc Award Ior hIs coIIectIon oI poetry RadovI na NekropoII (Works on
the NecropoIIs, 1997) and the AustrIan FoundatIon "KuIturkontakt" Award Ior hIs books
oI essays 8artuIjska jabuka (The AppIes oI 8artuIj, 2002). HIs poetry has been pubIIshed
In many anthoIogIes oI CroatIan poetry at home and abroad.
8
o
r
I
s

8
I
I
e
t
I
c
91 90
Moj zakIjucanI otac
TatI sam spustIo cvIjet na ustreptaIu dusu
On snIva u mIrIsIma, u bojama svoga zavIcaja
Oce ja sam grad nakon potresa, grad kojI nIce
Oce ja sam potres kojI vraca se utrobI zemIje
Domu tvome I matere daIeke, same otrgnute
Nasemu zagrIjaju po svojoj posIjednjoj zeIjI
UstajaIa voda prethodna zaIobnIka cekaIa me
Cakavsko mjesto moga djetInjstva pusto, OIIver,
NItko da prepozna me u povrsnoj hItnjI grobIjem
TI sI, covjece, zakIjucan, zatvoren tI sI bez rIjecI
OtIsao onkraj tajne, zagonetke, bez IazI napokon
A sto sad mogu ucInItI patetIka je zIvuceg
Jadna sIIka na tvoju, na njezInu prIIIku
KojI vec pogrbIjen utIcem se nadI da ste skupa
CuvajucI pIeme bez mocI, bez Znaka
z vjecnostI moj otac prIma cvIjet, prIma buket
Za se, za nju, za nas jos zIve, ustreptaIe, ocvaIe
z svemIra zare kontInentI, pIanetI, gaIaksIje
UgasenIh gradova koje grade prezIvjeII, bezImenI
Preko mora, preko svjetova zIve nasI usnuII,
ZIve onkraj oceana dok rIjec je spIav, barka, brod
Pod nama potresom potopIjenI puIsIraju gradovI,
TopIa mjesta cIje kIjuceve nema nItI dragI 8og.
Pusto Kvarnersko more
PrasIna sIegIa se na njenIm trepavIcama
PogIed vedrIne zastIre pozadIna moje prIce
CIjeII jedan rasutI teret smIjesna zIvota
Moga zIvota u naznakama prosuta stIjenjem
PrapostojbIna odjekuje djecjIm gIasIma
U prposnu odIasku na nocenje, Kao zavjet moru,
JecI praznIna smIraja, jecI nutrIna u tIjeIIma
Sve bItno sudara se u samo jednome vremenu
Moj zakIenjenI oce
SpustII sem ocetu rozo na vztrepetaIo duso
Sanja v vonjavah, v barvah svojega rojstnega kraja
Oce mesto po potresu sem, mesto kI vznIka
Oce potres sem kI se vraca v drobovje zemIje
K tvojemu domu In daIjnI materI, samI odtegnjenI
NajInemu objemu po svojI posIednjI zeIjI
Postana prethodna voda me je cakaIa zaIovaIca
PustI cakavskI kraj mojega otrostva, OIIver,
NIhce me nI prepoznaI v povrsnem hItenju prek pokopaIIsca
TI sI, cIovek, zakIenjen, zaprt brez besed sI
OdseI onkraj skrIvnostI, uganke, koncno brez IazI
A kaj Iahko storIm zdaj patetIka zIvega je
Uborna sIIka narejena po tvojI, njenI podobI
KI se ze pogrbIjen vdajam upanju da sta skupaj
n cuvam pIeme brez reIIkvIj, brez Znamenja
z vecnostI moj oce prejema cvet, prejema sopek
Za sebe, za njo, za nas se zIve, vztrepetaIe, ocveIe
z vesoIja zarIjo ceIIne, pIanetI, gaIaksIje
UgasIIh mest kI jIh gradIjo prezIveII, brezImnI
Tam cez morje, cez svetove zIvIjo nasI usnuII,
Onkraj oceana zIvIjo ko je beseda spIav, barka, Iadja
Pod namI puIsIrajo v potresu potopIjena mesta
TopII krajI katerIh kIjucev nIma nItI dragI 8og.
Prazno Kvarnersko morje
Prah se je nabraI na njenIh trepaInIcah
Ozadje moje zgodbe zastIra pogIed jasnInI
Ves razsutI tovor smesnega zIvIjenja
Mojega zIvIjenja v zaznambah razsutega po skaIovju
Pradomovanje odmeva od otroskIh gIasov
V brezskrbnem odhodu k nocnemu pocItku, Kot zaobIjuba morju,
JecI praznIna soncnega zahoda, jecI notrIna v teIesIh
Vse bIstveno se stakne v Istem hIp
Ovomu ovdje koje Imamo dok cIjedI se sIano
NIz tItrave prste pusto Kvarnersko more, More
Penje se u prahu do zIdIna crkvIce opasane
8jeIInom kao pocIvaIIste meksIckIh sIobodara
Koje ce jutrom bez rIjecI strIjeIjatI nepozvan
Netko u tudoj zemIjI tudIm jezIkom, U sebI
Tud I prazan kojI brIse IIca posIjednjIm metkom
OnIm sto Izjednacuje prostore I sudbIne
Sve zamatajuc u prasInu zaborava, U prah
pepeo kojI ostaje na jednoj, Na mojoj vIasI
NjezInIh trepavIca okrenutIh nocnIm bojama
Kvarnera probudena pIamIckom sto nestaje
Kao nasa tIjeIa u mrtvackI Iedenoj, vostanoj vodI
RetorIcka pjesmIca
Ona ce zIvjetI I to je motIv radostI
Ovomu kojI ostaje skutren I svjestan
TerapIjske mocI odIazaka napustanja
RacIonaIIzacIja da bI se umakIo prezIvjeIo
Samo odakIe I dokIe bjezatI, RetorIka
samogovor nece nIsta obnovItI
NIkomu nIsta vratItI nI tIjeIu nI tIjeIu
Kad postane bestjeIesna uspomena
Makar probudeno zIvo dIvIje mIado
UokvIreno starackIm kombInacIjama ugode
MIsIIm da ne pIsem Ijubavnu pjesmu
MIsIIm da se sjecam bez odmaka
U nezreIostI Izvjesne prIce koja zorI
z rusevIne Iz pakIa neodIuke Iz osame
Doktore jeste II Ikada voIjeII, Doktore
Moje su sanse veIIke a IzgIedI nIkakvI
Tako recIte kad nema cjeIIne kad manjka
Druga strana Iste prIce, Strana odIomIjena
Koja trazI svoju novu svjezu potpunost
Probudena konacno I u svIjet otIsnuta
Kao sIucajem Ipak otvoren cvat zenstva
z monoIoga: 'Sto mI to radIs, Sto mI to...
UvIjek cu, samo, uvIjek cu...' ZatIm tumacIm
Tude rIjecI koje sam drzao svojIma, tudu
stInu koja je stasaIa do nerazumIjevanja
93
V tem tukaj kI ga Imamo ko se cedI sIano
Po drhtecIh prstIh prazno Kvarnersko morje, Morje
Se vzpenja v prahu do zIdov cerkvIce opasane
Z beIIno kot pocIvaIIsce mehIskIh svobodnjakov
Katere bo zjutraj brez besed ustreIII nepokIIcan
Nekdo v tujI dezeII s tujIm jezIkom, V sebI
Tuj In prazen kI IzbrIse obraze s posIednjo krogIo
TIsto kI Izenacuje prostore In usode
KI vse zavIja v prah pozabe, V prah
n pepeI kI ostaja na enem, Na mojem Iasu
NjenIh trepaInIc obrnjenIh k nocnIm barvam
Kvarnerja zbujenega s pIamenckom kI IzgInja
Kot nasa teIesa v mrtvasko IedenI, voscenI vodI
RetorIcna pesmIca
ZIveIa bo In to je vzrok za veseIje
Temu kI ostaja zgrbIjen In zavedajoc se
Terapevtske mocI odhodov zapuscanj
RacIonaIIzacIja da bI se usIo prezIveIo
A od kod In do kod bezatI, RetorIka
n samogovor ne bo obnovII nIcesar
NIkomur nIcesar vrnII nItI teIesu nItI teIesu
Ko to postane neteIesnI spomIn
CetudI prebujeno zIvo dIvje mIado
UokvIrjeno s starcevskImI kombInacIjamI ugodja
MIsIIm da ne pIsem Ijubezensko pesem
MIsIIm da se spomInjam brez dIstance
V nezreIostI doIocene zgodbe kI zorI
z rusevIne Iz pekIa neodIocnostI Iz samote
Doktor aII ste kdaj IjubIII, Doktor
mam veIIko sans a nobenIh moznostI
Tako recIte ko nI ceIote ko manjka
Druga stran Iste zgodbe, OdIomIjena stran
KI Isce svojo novo svezo popoInost
Koncno zbujena In vrzena v svet
Kot po sIucaju vendarIe odprt cvet zenskostI
z monoIoga: "Kaj mI deIas, Kaj mI ...
Vedno bom, samo, vedno bom ..." Potem razIagam
Tuje besede kI sem jIh ImeI za svoje, tujo
ResnIco kI je zrasIa do nerazumIjIvostI
92
9S 94
MIsIIm da ne pIsem Ijubavnu pjesmu
MIsIIm da sjecam se nebItnIh povrsnostI
zasto ste onda tako proIesIonaInI, tako
OdmaknutI od unovcenIh zIvota drugIh
Na ovoj prIjavoj, unosnoj posteIjI, doktore!
PaIImpsest
IeptIr me bIjase nastanIo
ZrcaInI mIrotvorac
AdmIraI IjepokrIII
(PyrameIs ataIanta)
hItro prerastao bIag
Moje pretrudnjeIe ocI
RIbe jos samo mudre
PostojaIe kao IetacIce
gIatko tIk zasIe
U zabranjena mjesta
SvakIm vesIom gaIIje
Da II jos voIjetI
Putenu III smrtnu vodu
TuzI beskrajno sIIcnu
Sve kao da bIh se pItao
A sto sada samocom
Od sebe hocu
8as sve nesputano
Sto se ne ocekuje
U vremenu nIcIjem
Moze II Ipak znakom bItI
Nesto dobro I IIjepo
Makar drugIma krotkIm
U menI kojI zauvIjek pocIvaju!
MIsIIm da ne pIsem Ijubezensko pesem
MIsIIm da se spomInjam nepomembnIh povrsnostI
n cemu ste potem tako proIesIonaInI, tako
OdmaknjenI od vnovcenIh zIvIjenj drugIh
Na tej umazanI, donosnI posteIjI, doktor!
PaIImpsest
n metuIj me je zaseIII
ZrcaInI mIrIteIj
AdmIraI IepokrIII
(PyrameIs ataIanta)
n mI bIag hItro preraseI
Preutrujene ocI
RIbe samo se modrujejo
Kako bI postaIe IetaIke
n gIadko smuknIIe
V prepovedane kraje
Z vsakIm vesIjajem gaIeje
Mar se IjubItI
PoIteno aII smrtno vodo
Neskoncno podobno zaIostI
n kot da bI se sprasevaI
A kaj zdaj s samoto
Od sebe zahtevam
Prav vso svobodo
Vse neprIcakovano
V nIkogarsnjem casu
Je vendarIe Iahko znamenje
Nekaj dobrega In Iepega
Vsaj tIstIm drugIm ponIznIm
KI v menI za vedno pocIvajo!
z hrvascIne prevedIa Vera PejovIc In Peter SemoIIc
The empty Quarnero sea
On her eyeIashes dust had gathered
A vIew oI cIarIty obscured by the background to my story
One whoIe Ioose Ioad oI a Iunny IIIe IIved
My IIIe oI IndIcatIons scattered across the rocks
The ancIent homeIand echoes wIth chIIdren's voIces
n a worrIIess departure Ior nIghtIy rest, As a vow to the sea
Croans the emptIness oI sunset, groan the InsIdes oI bodIes
AII essentIaI cIashes In one moment onIy
n thIs here as we have It as It oozes saIty
AIong trembIIng IIngers the empty Quarnero sea, The Sea
RIsIng In dust to the waIIs oI a IIttIe church cIothed
n whIteness IIke a restIng ground Ior MexIcan IIbertarIans
That wIII be shot by a wordIess unInvIted
Someone In a IoreIgn Iand wIth a IoreIgn tongue, n hImseII
ForeIgn and empty erasIng Iaces wIth the IInaI buIIet
That whIch equaIIzes pIaces and Iates
That wraps aII In the dust oI IorgettIng, n dust
And ash that remaIns on one, One haIr oI mIne
OI her eyeIashes turned towards the coIours oI the nIght
Quarnero awakened by a IIttIe IIame that Is dIsappearIng
As our bodIes are In the deathIy Icy, waxed water
97
My Iocked Iather
Iet daddy a IIower on hIs trembIIng souI
He dreams In the smeIIs, coIours oI hIs home.
Father, am a cIty aIter an earthquake, a cIty emergIng
Father, am an earthquake Into earth's entraIIs returnIng
To your home, dIstant mother, herseII once torn
From our embrace as was her Iast wIsh
Stagnant water beIore the mourner awaIted me
ChakavIan town oI my chIIdhood deserted, OIIver,
Nobody to recognIze me In a superIIcIaI rush across the graveyard
You are, man, Iocked, encased wordIess
Cone to the other sIde oI the secret, rIddIe, wIthout IIes IInaIIy
And what can do now the pathos oI the IIvIng
s a poor pIcture made In your, her Image
AIready hunched consoIIng myseII wIth the hope you are together
CuardIng a trIbe wIth no reIIcs, no SIgn
From eternIty my Iather accepts a IIower, a bouquet
For hImseII, Ior her, Ior aII us stIII aIIve, trembIIng, wIthered.
CIowIng Irom space contInents, pIanets, gaIaxIes
OI extInguIshed cItIes beIng buIIt by survIvors, nameIess
Across the seas, across the worIds, IIve our sIeepers
Across the oceans they IIve when a word Is raIt, boat, shIp
Underneath us cItIes sank by earthquakes puIse
Warm pIaces the keys to whIch even dear Cod Is wIthout.
96
PaIImpsest (1990199S)
And a butterIIy once InhabIted me
MIrrored peacemaker
Red AdmIraI
(PyrameIs ataIanta)
And gentIe quIckIy overgrew
My overtIred eyes
FIsh onIy just muse
FIyers how to be
And sIIp smoothIy
To IorbIdden pIaces
WIth every stroke oI the gaIIey's oar
To stIII Iove
SensuaI or deathIy water
To sadness endIessIy sImIIar
AII as though wouId ask myseII
What now wIth soIItude
OI myseII demand
NothIng Iess than the IuIIy Iree
The unexpected
n no one's tIme
Can nonetheIess a sIgn be
SomethIng good and beautIIuI
At Ieast to those humbIe others
EternaIIy restIng In me!
TransIated by NIkoIaI JeIIs
99
A rhetorIcaI IIttIe poem
She wIII IIve and thIs Is a motIve oI happIness
For hIm here who remaIns hunched and conscIous
OI the therapeutIc powers oI departure's abandonments
RatIonaIIzatIon so that that escaped can be survIved
8ut Irom whIch pIace and where to run, RhetorIcs
TaIkIng to oneseII wIII not renew anythIng
Return nothIng to no one neIther body neIther body
As It becomes an IncorporeaI memory
Even though awakened IIve wIId young
Framed by an oId man's combInatIons oI pIeasure
do not thInk that am wrItIng a Iove poem
thInk remember wIthout dIstancIng
nto ImmaturIty a certaIn story that matures
From ruIns Irom the heII oI IndecIsIon Irom IoneIIness
Doctor, dId you ever Iove, Doctor
My chances are great but possIbIIItIes zero
Say thus when there Is no whoIe when mIssIng
s that other sIde oI that same story, 8roken oII
SeekIng Its new Iresh compIeteness
FInaIIy awakened and thrown Into the worId
As II by chance nonetheIess opened a IIower oI womanhood
From the monoIogue: "What are you doIng to me, What are...
wIII aIways, just, wIII aIways..." then Interpret
ForeIgn words heId as my own, IoreIgn
Truth grown Into IncomprehensIbIIIty
do not thInk that am wrItIng a Iove poem
thInk remember the InessentIaI superIIcIaIItIes
Then why are you so proIessIonaI, so
Removed Irom the cashed IIves oI others
On thIs dIrty, proIItabIe bed, Doctor!
98
je bIIa rojena Ieta 1940 v 8ItoII (MakedonIja). ZIvI v Skopju. PIse pesmI, kratke zgodbe,
romane In eseje. DosIej so IzsIe nasIednje njene knjIge: Vremeto go nema (Cas nI, 196S),
PIsma, 1974, VIeguvanje vo deIta (PrIhod v deIto, 1981), Njujorkson (Njujorske sanje,
1993), NordIskI IjubovnIcI (NordIjskI IjubImcI, 1993), PIanInI od kartonskI kutII (Core Iz
kartonskIh skateI, 1997, zanjo je prejeIa nagrado "8ratje MIIadInov" za najboIjso
pesnIsko zbIrko), PorakIte na daIecInIte (SporocIIa daIjavam, 2002). Njene pesmI so
vkIjucene v stevIIne antoIogIje makedonske poezIje.
was born 1940 In 8ItoIa. LIves In Skopje. She wrItes poetry, short storIes, noveIs, essays.
8ooks oI poetry: Vremeto go nema (The TIme Is Not,196S), PIsma (Letters, 1974),
VIeguvanje vo DeIta (EnterIng the DeIta, 1981), Njujorkson (New York Dream, 1993),
NordIskI IjubovnIcI (NordIc Lovers, 1993), PIanInI od kartonskI kutII (MountaIns oI
Cardboard 8oxes,1997, award "8rother MIIadInovcI" Ior best MacedonIan book oI
poetry), PorakIte na daIecInIte (The Messages to the DIstances, 2002). She Is IncIuded In
many anthoIogIes oI MacedonIan contemporary poetry.
C
o
r
d
a
n
a

M
I
h
a
I
I
o
v
a

8
o
s
n
a
k
o
s
k
a

Hpeuefw
Ce scenysaue uaspanwfo
so npocfopof
ua nnauwuw o xapfoucxw xyfww
so en o eua roneua xyfwja
rw pacnopeysaue npeuefwfe,
paofwfe
o eeu pyr npocfop,
o euo pyro wseeue
w snerysaue so uosofo
ofxpwsaue ua npeuefwfe.
Twe fyxa wseaf nowuaxy.
Ce uauefuysaaf
ce uaasaaf so uoswof pe
ua wuofo wseeue, coceua youo ce cuecfysaaf
so uosafa onwua
ua xapfoucxafa xyfwja.
Ofxpwsaue ua yaswuafa
a xaeu yasa
sa eua ufo ja nywu,
w npw foa a uwcnwu
ua yaswuafa
xoja ufo nouwuysa,
ua csefnwuafa
o unawfe rowuw
ufo sauwuysa,
ua uexafa onwpnwsa xoa
ufo nonexa wcfpajuo
ce srysysa
no norneof
ufo ce saeneysa.
a w xaeu ua
euafa ufo ja nywu
exa e yasa,
a npw foa rw suaeu
nocnewuwfe o faxsafa wsjasa
suauw exa ofxpwsau
Taa e coceua nowuaxsa.
103
PredmetI
V nagIIcI poseIImo
prostor
v gorah Iz kartonskIh skateI,
v kotIcku neke veIIke skatIe
razporejamo predmete,
stvarI
Iz nekega drugega prostora,
Iz nekega drugega zIvIjenja
In vstopamo v novo
odkrIvanje predmetov.
TI tukaj zIvIjo drugace.
VsIIjujejo se,
vIagajo nov red
v prIhodnje zIvIjenje, povsem udobno se naseIIjo
v novI doIInI
Iz kartonske skatIe.
Spoznavanje Iepote
RecI Iepa
za zensko, kI jo IjubIs
In prI tem mIsIItI
na mInIjIvo
Iepoto,
na svetIobo
mIadIh Iet,
kI poIzI
po mehkI, vabIjIvI kozI
In se pocasI, za vedno
nabIra
pod pogIedom,
kI vse vIdI.
RecI zenskI
kI jo IjubIs,
da je Iepa,
zavedajoc se
posIedIc taksne Izjave,
pomenI, da spoznavas
Ona je povsem drugacna.
102
Oww
Ce owysau a rw uajau ycuwfe
sa a rw axuau
Ce owysau a ja uajau paxafa
sa a ja onpau
Ce owysau a ro uajau oxofo
sa a ro swau
sa a ue sww
H a uw noxae xae ce ycuwfe
sa a rw axuau
Kae e paxafa
sa a ja onpau
Kae e oxofo
sa a ro swau
Oxofo ufo ue ro rneau.
8ecf
Axo caxau a wsneseu o oua,
owu xou wsnesof o xyxafa,
uo ue uoeu a wsneseu.
Owu xou pyrafa spafa
w xou pyrwfe spafw,
rneau cwfe ce safsopeuw.
Ce ynafysau xou nposopuwfe.
Eeu no eeu,
ce owysau a rw ofsopwu.
Owu xou uanwfe nposopuw
o auafa w o WCfo,
uo w fwe ce safsopeuw.
Ce ynafysau xou peuefxwfe o rapaafa,
uws uws ue uoeu a ce nposueu
w forau saeneysau
eua ueuauepua ynxa so swof
uws xoja nouwuysau.
Ce uaorau ua ynwua
w owu xou npoasuwuafa
o xoja cexoj eu xynysau ne.
Fneau exa fauy e cera
yxau ua uexoj uesnap.
Owu xou nopaueuuwof yxau
ua uesnapof,
uwcnejxw exa e fauy neapuwuafa,
uo fauy e cera qofoxonwpuwua.
10S
PoskusI
Poskusam najtI ustnIce,
da bI jIh poIjubIIa,
Poskusam najtI roko,
da bI se je dotaknIIa,
Poskusam najtI oko,
da bI ga vIdeIa
In da bI me vIdeIo
In mI pokazaIo, kje so ustnIce,
da bI jIh poIjubIIa,
Kje je roka,
da bI se je dotaknIIa,
Kje je oko,
da bI ga vIdeIa,
Oko, kI ga ne vIdIm.
NovIca
Ce hoces odItI od doma,
stopIs do gIavnIh vrat,
a ne mores ven.
Cres tudI k drugIm vratom,
stopIs do vseh vrat
In ugotovIs, da so zaprta.
NapotIs se k oknom.
HodIs od enega do drugega
In jIh skusas odpretI.
Cres do maIIh oken
v kopaInIcI In v stranIscu,
toda tudI ta so zaprta.
NapotIs se do resetk v garazI,
skozI katere se ne mores IzmuznItI
In takrat odkrIjes
nenamerno Iuknjo v zIdu
In gres skoznjo.
Znajdes se na uIIcI
In gres v prodajaIno,
kjer vsak dan kupujes kruh.
VIdIs, da je tam sedaj
cevIjarstvo.
Cres do bIvsega
cevIjarstva,
ker mIsIIs, da je tam sedaj pekarna
In zagIedas IotokopIrnIco.
104
8o qofoxonwpuwuafa qofoxonwpaaf
seuuauwuw, nwcfosw sa poeuw
w nocupfuwuw.
Ja sorneysau fsojafa nocupfuwua
co fsoefo wue w npeswue
w co pyrwfe noafouw,
xow ro nofspysaaf fsoefo yuwpaue.
Hsesyueuo fpuau xou xyxafa
w caxau a w noerueu ua secfa
sa fsoefo yuwpaue.
Ce ynafysau xou nopfafa
faa e safsopeua.
Ce owysau a sneseu o pyrwfe spafw,
uo ue fw ycnesa.
Fw nposepysau no pe nposopuwfe
w fwe ue fe nponyufaaf.
oarau o peuefxwfe ua rapaafa,
ue uoeu a ce nposueu uws uws.
Ce cexasau ua ynxafa so swof
o xoja ufo wsnese.
Taa e cera uauepuo safsopeua.
Ocfauysau uasop es ne,
a sefepof xaxo eceucxw nwcje
sps fee rw nnacfw
nwcfoswfe o qofoxonwpuwuafa.
107
V IotokopIrnIcI IotokopIrajo
porocne, rojstne In
mrIIske IIste.
OcI strmIjo v tvoj mrIIskI IIst,
s tvojIm Imenom In prIImkom
In drugImI podatkI,
kI potrjujejo tvoje umIranje.
Ves Iz sebe teces domov
In skusas pobegnItI pred novIco
o tvojI smrtI.
Cres do vhodnIh vrat,
kI so zaprta.
Hoces ItI noter prI drugIh vratIh,
a tI ne uspe.
PreverIs tudI okna, enega za drugIm,
ne spustIjo te noter.
PrIdes do resetk na garazI,
a se ne mores zmuznItI skoznje.
SpomnIs se Iuknje v zIdu,
skozI katero sI seI ven.
Luknja je namerno zaprta.
Ostanes zunaj, brez kruha,
veter pa te kot z jesenskIm IIstjem,
obsuje
z IIstI Iz IotokopIrnIce.
PrevedeI AIes Mustar
106
Attempts
'm tryIng to IInd the IIps
Ior me to kIss
'm tryIng to IInd the hand
Ior me to touch
'm tryIng to IInd the eye
Ior me to see
And to show me where the IIps are
Ior me to kIss
Where the hand Is
Ior me to touch
Where the eye Is
Ior me to see
The eye can't see
News
When you want to get oI your home
you go to the Iront door
but It won't open.
You go to the back door
and to aII the other doors
onIy to see they are aII cIosed.
You turn to the wIndows.
One by one
you try to open them.
You go to smaII wIndows
In the bathroom In the Ioo
they wont't gIve It eIther.
Yes, the garage gratIng
but you can't squeeze through
and then you notIce
an Inadvertent hoIe In the waII
an you go through.
You IInd yourseII In the street
and go to the bakery
where you usuaIIy buy your bred.
8ut It's
a cobbIer's shop now.
You go to what used to be
the cobbIer's shop,
thInkIng that's where
the bakery Is now goIng to be
but It Is copIer's.
109
Objects
We suddenIy InhabIt
thIs space
settIed on cardboard mountaIns
and In the corner oI a huge box
we arrange the objects
the thIngs
Irom another space,
Irom another IIIe
and start Ior a new
dIscovery oI the objects.
They IIve dIIIerentIy here.
They Intrude
they buy shares Ior the new order
In the IIIe to come,
they comIortabIy settIe
In the new vaIIey
oI the cardboard box.
DIscoverIng the beauty
To say beautIIuI
about a woman you Iove,
and to mean by that
the beauty
ephemeraI
IumInescence
oI
youth
sIIppIng away
the soIt and InvItIng
skIn
sIowIy, steadIIy
wItherIng
under the aII seeIng
eye.
To say to the woman
you Iove
that she Is beautIIuI
knowIng
the consequences oI the avowaI
means that you are dIscoverIng
She Is deIInIteIy sInguIar.
108
111
They copy
marrIage, bIrth and
dead certIIIcates.
And your eye catches your obItuary wIth your name and IamIIy name
and other partIcuIars
conIIrmIng your death.
PanIcstrIcken you run to the house
wantIng to escape the news
oI your conIIrmed death
arrIvIng at the Iront door
you IInd It's cIosed.
You try to enter
trough the theIr doors
and you IaII.
You check the wIndows one by one
but they won't gIve way eIther.
You come to the garage gratIng
but can't squeeze through.
You remember the hoIe In the waII
whIch you had passed through out
8ut It's poIntedIy stopped now.
You are IeIt outsIde and out oI bread
WIth the wInd buIIdIng on you
the pages Irom the copIer's
swIrIIng around IIke autumn Ieaves.
TransIated by LjubIca Arsovska
110
PesnIca, romanopIska In esejIstka NIcoIe 8rossard se je rodIIa Ieta 1943 v MontreaIu. Od
svojega prvenca Ieta 196S je IzdaIa okoII trIdeset pesnIskIh zbIrk, med njImI Le Centre
bIanc, nstaIIatIons (NamestItve, ZaIozba Skuc, 2002, prevod 8rane MozetIc), Musee de
I'os et de I'eau, Au present des veInes ter CahIer de roses et de cIvIIIsatIon (2003) In
deset proznIh knjIg, med njImI roman Le desert mauve (VIjoIIcna puscava, odIomkI v
Mentor, 1989, prevod Metka ZupancIc). VeIja za eno osrednjIh IIgur generacIje, kI je v
IetIh 1966197S prenovIIa quebesko poezIjo. V tem casu je tudI ustanovIIa IIterarno revIjo
La 8arre du Jour In IemInIstIcnI casopIs Les Ttes de PIoche. Leta 1976 je s sodeIavko
Luce CuIIbeauIt posneIa IIIm Some AmerIcan FemInIsts. SouredIIa je obsezno antoIogIjo
pesnIc Quebeca AnthoIogIe de Ia poesIe des Iemmes au Quebec (16772002). PrejeIa je
stevIIne nagrade, bIIa prevedena v osrednje svetovne jezIke In je deIezna veIIkega
mednarodnega ugIeda. Je cIanIca svetovne pesnIske akademIje In zIvI v MontreaIu.
Poete, romancIre et essayIste, NIcoIe 8rossard est nee MontreaI, en 1943. DepuIs Ia
parutIon de son premIer recueII, en 196S, eIIe a pubIIe une trentaIne de IIvres dont Le
Centre bIanc, Le sens apparent, Le desert mauve, nstaIIatIons (traduIt en sIovene :
NamestItve, traductIon 8rane MozetIc, LjubIjana, 2002), Musee de I'os et de I'eau, Au
present des veInes, CahIer de roses et de cIvIIIsatIon (2003), Le desert mauve (1989),
HIer (2001). Deux IoIs recIpIendaIre du PrIx du Couverneur generaI pour sa poesIe, eIIe
compte parmI Ies cheIs de IIIe d'une generatIon quI a renouveIe Ia poesIe quebecoIse
dans Ies annees 70. EIIe a coIonde en 196S Ia revue IItteraIre La 8arre du Jour et, en
1976, Ie journaI IemInIste Les Ttes de PIoche. EIIe a aussI coreaIIse Ie IIIm Some
AmerIcan FemInIsts (1976). En 1991, eIIe pubIIaIt avec LIsette CIrouard, une AnthoIogIe
de Ia poesIe des Iemmes au Quebec (16772002). En 1991 Ie prIx AthanaseDavId IuI
etaIt attrIbue et, en 1994, eIIe etaIt reue a I'AcademIe des Lettres de Quebec. Ses IIvres
sont traduIts en pIusIeurs Iangues et IuI vaIent aujourd'huI une reputatIon
InternatIonaIe. En 200I, eIIe devIent membre de I'AcademIe mondIaIe de Ia poesIe.
NIcoIe 8rossard vIt a MontreaI.
N
I
c
o
I
e

8
r
o
s
s
a
r
d
L'endroIt nerveux du rve
Ia nuIt a IaIt de nous un IIeu

une me peuttre un beI espace
de Iangue panIque
jusqu'o I'Idee de s'en d'aIIer
IrateIIe toucher Ies pensees
Ia vague odeur de I'InIInIment nuIt
je ne peux pas tous Ies jours

parIer de I'eau dIre soII
coup de coudes et de mIroIrs
tre Ie temps quI decoupe
Ia vIe I'envers.
observe un peu I'orIgIne
Ie matIn II est IacIIe

d'ecrIre derIve detresse
et nous devInons bIen
qu'II s'agIt de proxImIte
de I'aIIIeurs tombe dans nos bouches
comme une Idee d'abondance
une saveur extrme
V
IncendIe, je ne saIs pas comment
dIre : Ie monde a ete IncendIe
mIIIe IoIs entre nos maIns. Et dans Ies IIvres
paysage IIuIde
avec personnage quI arpente
et nous dans I'ombre au mIIIeu
IIammche IIche IIambe
memoIre, coude de memoIre
11S
ZIvcno mesto sanj
noc je Iz nas naredIIa prostor

morda duso odIIcno mesto
za panIcnI jezIk
do kod se bo predstava odhoda
dotaknIIa mIsII
nejasnega vonja v neskoncno nocI
no morem vse dnI

govorItI o vodI recI zeja
s pomocjo komoIcev In zrcaI
bItI cas kI zIvIjenje
razreze narobe.
opazuj maIce Izvor
zjutraj je Iahko
pIsanje spodbuja obup
In prav se nam zazdI
da gre za bIIzIno
za drugod kI nam je padIo na usta
kakor Ideja obIIja
Izjemna sIast
V
pogoreI, ne vem kako
recI : svet je bII pogoreI
tIsockrat v nasIh rokah. n v knjIgah
tekoca krajIna
z osebo kI hodI sem In tja
In mI v sencI na sredI
Iskra streIIca spomIn
osmodI, spomInskI rokav
114
117 116
V
toutes Ies soIIs sont des creux de IumIre
dans Ia douIeur un temps Iort d'orIgIne
dans Ie grand tabIeau des pronoms
dIsmoI sI ma mort va vIte d'un sIcIe
I'autre s'II Iaut oubIIer au III du temps
I'orchIdee, ajourner Ie deIIre
dIsmoI sI cet appetIt que j'aI de I'aube
Ira au mIIIeu des cuItures
trembIer comme une obsessIon, un horIzon
V
et d'aprs toI au IoIn
qu'y atII dans Ie temps hors champs
propos de I'aube : questIons
IouIes quI IInent reveIIIees par Ia guerre
et d'aprs toI au coIn de I'unIverseI
y atII une Iemme pour rver
de sIgnes et de ressembIance respIrer
d'aprs toI ou sont Ies photos
y atII du sang dans Ia rIvIre!
V
des Idees de chute et de IabyrInthe
comme sI au bout de nos bras
tout ce quI exIste etaIt
IaIt pour un jour depIacer I'aube
Iever Ie rIdeau sur Ie rgne anImaI
aIors je veIIIe
parmI Ies canIIs et Ia poussIre
V
je n'aI pas encore parIe de dIsparItIon
en amont de tous Ies pronoms
Ia vIe prend des decIsIons
sous Ia peau eIIe prepare
roue de rves et de cerceaux
des jeux de maths et de cercueIIs
maIntenant voIcI Ies gIacIers
queIques materIaux
d'aube et de souIIrance
V
vse zeje so gIobeII svetIobe
v boIecInI mocan trenutek Izvora
v veIIkem pregIedu zaImkov
recI mI ce gre moja smrt hItro od enega
do drugega stoIetja ce je treba v toku casa
pozabItI orhIdejo, odIozItI bIodnjo
recI mI ce bo to pozeIenje kI ga Imam
do zore sredI kuItur
drhteIo kot obsesIja, obzorje
V
In po tvojem v daIjI
kaj je v casu zunaj poIj
v zvezI z zoro : vprasanja
mnozIce kI zbujene od vojne pohajkujejo
In po tvojem je v kotu vsespIosnega
zenska, da sanja
o znakIh In da dIha podobnostI
po tvojem aII pa so Iotke
aII kaj krvI je v rekI!
V
predstave padca, IabIrInta
kot da bI na koncu nasIh objemov
bIIo vse kar obstaja
narejeno da nekega dne prestavI zoro
dvIgne zastor nad zIvaIstvom
tedaj bedIm
med zepnImI nozIcI In prahom
V
nIsem se spregovorIIa o IzgInotju
gor k IzvIru vseh zaImkov
zIvIjenje sprejema odIocItve
pod kozo prIpravIja
koIo sanj In obrocev
Igre matematIke In Igre krst
zdaj pa tu so IedenIkI
nekaterI materIaII
zore In trpIjenja
119 118
X
tIenstoI bIen dans Ie sIIence
I'aube Ie verbe tre court vIte
dans Ies veInes, corps ceIeste II IIIe
comme aprs I'amour ou graIn de seI
sur Ia Iangue Ie matIn, gout d'ImmensIte
II rapproche de I'humIdIte premIre
vIens m'embrasser
pense au grand pouvoIr de I'eau
quI IaIt de nous un IIeu
SoIt IInk 1
Ce sont des noms de IIeux, de vIIIes, des cIImats quI hantent Ies personnages. Des matIns cIaIrs,
une pIuIe IIne quI tombe depuIs vIngtquatre heures, des Images rares en provenance d'aIIIeurs
et d'AmerIque, deux desastres natureIs quI obIIgent se serrer Ies coudes au mIIIeu des
cadavres. Ce sont des gestes tranquIIIes ou vIoIets, des obus, des gIaons dans Ies verres
I'heure de I'apero, bruIts de vaIsseIIes ou Ieger begaIement quI tourmente un Instant; une gIIIe,
un baIser, ce sont des noms de vIIIes comme VenIse ou ReadIng, Tongue et PuebIo, des noms
de personnages FabrIce, Laure ou Emma. Des mots aIguIses au III des ans et des romans, mots
que I'on a prononces en respIrant maI, en rIant, en crachant, en suant une oIIve; des verbes
qu'on ajoute au pIaIsIr des Ivres, au succs, a Ia mort certaIne. Ce sont des mots comme genou
ou joue et encore d'autres perte de vue quI nous obIIgent nous pencher audessus du vIde,
nous etIrer comme des chats Ie matIn, ce sont des mots quI Iont veIIIer jusqu' I'aube ou
prendre un taxI Ies soIrs de semaIne quand Ia vIIIe s'endort avant mInuIt et que Ia soIItude reste
coIncee entre Ies mchoIres comme un abces. Ce sont des mots dIts de memoIre, par envIe ou
par orgueII, tres souvent mots prononces avec amour en pIaant Ies maIns derrIre Ia nuque
ou en rempIIssant un verre de porto. Ce sont des mots dont II Iaut chercher I'etymoIogIe, qu'II
Iaut ensuIte aIIIcher de manIre ce que crIs de douIeur et soupIrs de pIaIsIr quI errent dans
Ies rves et Ies documents prennent d'assaut Ia mysterIeuse obscurIte du cour. Ce sont des
mots comme baIe, coIIIne, oued, vIa, street, strasse, dIsperses dans Ie dIctIonnaIre entre
IIamboyants et neons, cImetIres, mornes et Iorts. Ce sont des mots bras de mer, des
ensembIes de sens quI Iont grIIIe ou soIt sur nos poItrInes, IroId, IrIssons, rIgoIes et peur dans
Ie dos sans attendre pendant que nous cherchons IIssurer Ie temps IIsse du Iutur avec des
cItatIons tranchantes. Ce sont des mots avaIeurs de Ieu et de vIe. On ne saIt pIus s'IIs sont IatIns,
IranaIs, ItaIIens, sanskrIts, mandarIns, andaIous, arabes ou angIaIs, s'IIs cachent un chIIIre, un
anImaI ou de vIeIIes angoIsses pressees de jaIIIIr sous nos yeux comme des ombres cIones
rempIIes de IumIre et de grand mythes. Ce sont des mots propos de Ia vIe.
X
dobro se drzI v tIsInI
ob zorI gIagoI bItI hItI
po zIIah, kot teIo nebesno bezI
kakor po IjubeznI aII kot zrnce soII
zjutraj na jezIku, okus brezmejnostI
prIbIIza prvI vIaznostI
prIdI In objemI me
pomIsII na veIIko sIIo vode
kI deIa prostor Iz nas
SoIt IInk 1
To so Imena krajev, mest, podnebIj, kI ne dajo mIru osebam. Jasna jutra, droben dez, kI
pada ze stIrIIndvajset ur, redke podobe od drugod In Iz AmerIke, dve naravnI nesrecI, kI
nas sIIIta, da smo z ramo ob ramI sredI trupeI. To so mIrne aII vIjoIIcaste kretnje,
granate, kocke Iedu v kozarcIh ob urI za aperItIv, hrup posode aII Iahno jecIjanje, kI
trpIncI trenutek; kIoIuta, poIjub, to so Imena mest, kot 8enetke aII ReadIng, Tongue In
PuebIo, Imena oseb FabrIce, Laure aII Emma. zbrusene besede skozI Ieta In romane,
besede, kI smo jIh IzrekII ob IovIjenju sape, v smehu, v pIjuvanju, ob cuzanju oIIve;
gIagoII, kI jIh dodamo uzItku ustnIc, uspehu, gotovI smrtI. To so besede kot koIeno aII
IIce In se druge, kI jIm nI vIdetI konca, kI nas zavezujejo, da se skIanjamo nad praznIno,
da se pretegujemo kot macke zjutraj, to so besede, zaradI katerIh bdImo do zore aII
narocamo taksI vse vecere med tednom, ko mesto zaspI pred poInocjo In osamIjenost
ostaja stIsnjena med ceIjustmI kakor tvor. To so besede, Izrecene po spomInu, Iz zeIje
aII Iz osabnostI, zeIo pogosto Izrecene z IjubeznIjo, ko roke poIozImo za tIInIk aII
kozarec napoInImo s portom. To so besede, katerIh etImoIogIjo je treba IskatI, nato pa
jIh prIkazatI tako, da krIkI boIecIne In vzdIhI uzItka, kI bIodIjo v sanjah, In dokumentI z
naskokom zavzamejo skrIvnostno temacnost srca. To so besede kot zaIIv, hrIb, vodnI
odtok, vIa, street, strasse, razprsene v sIovarju med bIescavamI In neonom, pokopaIIscI,
grIcI In gozdovI. To so besede morskI rokav, skupI pomenov, kI so soIt aII deIajo raze na
nase prsI, hIad, drget, zIebIce In strah po hrbtu, takoj, medtem ko skusamo z rezkImI
cItatI razcepItI gIadek cas prIhodnostI. To so besede pozIraIcI ognja In zIvIjenja. Ne vemo
vec, ce so IatInske, Irancoske, ItaIIjanske, sanskrtske, kItajske, andaIuzIjske, arabske aII
angIeske, ce skrIvajo sIIro, zIvaI aII stare tesnobe, kI bI nam rade takoj prIvreIe pred ocI
kot kIonIrane sence, napoInjene s svetIobo In z veIIkImI mItI. To so besede o zIvIjenju.
PrevedeI 8rane MozetIc
se je rodII v TunIzIjI 1. januarja 19S2. Po studIju IIIozoIIje na SorbonnI, kjer je tudI
doktorIraI, dve IetI prezIvI na Japonskem, kjer skupaj z RyjIjem Nakamuro zacne
prevajatI japonske romanopIsce (SsekI, Oe, Abe, TanIzakI, MIshIma). Po sestmesecnem
bIvanju na jugu AngIIje postane cIan urednIskIh odborov In IIterarnI krItIk ter objavI svojo
prvo knjIgo, Personnes et personnages (ResnIcne osebe In tIste Iz knjIg, 1979). TudI
potem redno Izhajajo njegovI romanI, noveIe In esejI: JardIns et rues des capItaIes
(VrtovI In uIIce gIavnIh mest, 1980), Esther (1982), L'extremIte du monde (SkrajnI konec
sveta, 198S, Nagrada AzIje), L'or et Ia poussIre (ZIato In prah, 1986, Nagrada VaIery
Larbaud), 8abeI des mers (8abIIon morIj, 1987), La sentIneIIe du rve (Ozka potka sanj,
1988, 1997), L'etoIIe rubIs (RubInasta zvezda, 1990), Rue de Ia medIterranee (UIIca
sredozemIja, 1990), NuIt en pays etranger (Noc v tujI dezeII, 1992), Le dIabIe est un pur
hasard (Vrag je cIsto nakIjucje, 1993), VIoIette Leduc, eIoge de Ia 8tarde (VIoIette
Leduc, hvaInIca dekIIcI pankrtu, 1994), L'accompagnement (SpremIjanje, 1994, 1996),
Laure et JustIne (1996), AImer (LjubItI, 1996, 1998), ConsoIatIon provIsoIre (ZasIIna
toIazba, 1998), Sur PIer PaoIo PasoIInI (1998), L'eIoIgnement (OddaIjItev, 2000), FIctIon
douce (Nezna utvara, 2002).
Prevaja Iz ItaIIjanscIne (LeopardIja, Sabo, Penno, PasoIInIja, MoravIo) In redno pIse
IIterarne krItIke za casopIs Le Monde. Pomembna je tudI njegova gIedaIIska dejavnost,
kjer se pojavIja kot avtor In soavtor, predvsem skupaj z AIIredom ArIasom.
est ne TunIs Ie 1er janvIer 19S2. I IaIt des etudes de phIIosophIe Ia Sorbonne, ou II
soutIent aussI un doctorat. I vIt deux ans au Japon o II apprend Ie japonaIs et
commence traduIre des oeuvres cIassIques avec RyjI Nakamura, avec IequeI II
traduIra Ies prIncIpaux romancIers japonaIs contemporaIns (SsekI, Oe, Abe, TanIzakI,
MIshIma). I vIt sIx moIs dans Ie sud de I'AngIeterre, avant de retourner ParIs, o II
occupe dIIIerentes IonctIons de conseIIIer edItorIaI et de crItIque IItteraIre et pubIIe son
premIer IIvre, Personnes et personnages, 1979.
Ds Iors II ecrIt reguIIrement romans, nouveIIes et essaIs : JardIns et rues des capItaIes
(1980), Esther (1982), L'extremIte du monde (198S, PrIx de I'AsIe), L'or et Ia poussIre
(1986, PrIx VaIery Larbaud), 8abeI des mers (1987), La sentIneIIe du rve (1988, 1997),
L'etoIIe rubIs (1990), Rue de Ia medIterranee (1990), NuIt en pays etranger ( 1992), Le
dIabIe est un pur hasard (1993), VIoIette Leduc, eIoge de Ia 8tarde (1994),
L'accompagnement (1994, 1996), Laure et JustIne, (1996), AImer (1996, 1998),
ConsoIatIon provIsoIre (1998), Sur PIer PaoIo PasoIInI (1998), L'eIoIgnement (2000),
FIctIon douce (2002).
ParaIIIement son actIvIte de romancIer, II traduIt Ies pIus grands auteurs ItaIIens:
entre autres LeopardI, Saba, Penna, PasoIInI, MoravIa. I coIIabore reguIIrement, comme
crItIque IItteraIre, au journaI Le Monde.
8Ien qu'II aIt joue IuImeme sa premIere pIce, FrhIIng, I'ge de dIxsept ans, II ne
renouera avec Ie thetre que pIus tard, en rencontrant AIIredo ArIas avec IequeI II
coIIabore reguIIrement depuIs une dIzaIne d'annees.s
R
e
n
e

d
e

C
e
c
c
a
t
t
y
123 122
ArpIno s'endort
ArpIno s'endort, pont de SIcIIe a VetheuII, deuII muet ou presque.
La dernIre IoIs o nous avons converse, c'etaIt onze heures,
I y a un an: II etaIt heureux d'entendre ma voIx d'ArpIno.
Je ne savaIs pas que je IuI dIsaIs adIeu, un premIer adIeu.
Car aucun adIeu n'a pu jamaIs avec IuI tre Ie dernIer,
PuIsqu'on s'est revus, chez moI, ParIs, encore quInze jours pIus tard.
On s'est reparIe, moI, en taIIe, juIIIet, Forte deI MarmI...
Au thetre, avant Ia premIre de ma pIce. Et puIs, II me sembIe,
Pres de Ia 8astIIIe. I m'avaIt raccroche au nez. Je I'avaIs joInt
Aprs I'avoIr cherche, Ie 11 septembre pour avoIr des nouveIIes.
I vouIaIt mourIr. La CIoserIe des LIIas, et Ia rue de Lappe...
I avaIt trouve Un peu de IIvre en marchant Ie Iong de Ia SeIne.
I est mort vraIment Ia IIn du mme moIs, aprs un coma
De pIus de dIx jours ou j'aI souhaIte sa mort et I'aI obtenue,
Non pour Ie tuer, maIs pour empcher qu'II soIt mort en respIrant,
VIvant sans penser, sans pouvoIr rester IuImme: muet, ImmobIIe.
Je I'aI appeIe d'ArpIno, tandIs que IuI, II m'a appeIe
Aprs son retour de RIo de JaneIro, pour venIr me voIr.
J'etaIs en juIIIet prs de Forte deI MarmI. J'etaIs sI heureux
Qu'II m'aIt appeIe quand se repetaIt ma pIce sur notre IoIIe.
Je IuI avaIs dIt: "Sur scne, on dIt des paroIes prononcees par toI."
I avaIt ecoute dIstraItement, comme sI c'etaIt peu de chose.
Je ne savaIs pas s'II Ie consIderaIt comme une IoIIe
Ou s'II se IassaIt de mon amour obsede, devenu sI vaIn.
AIors, peu peu, j'avaIs entendu son rIre doucement s'eteIndre.
Sa grande trIstesse avaIt rendu presque atone Ia voIx que j'aImaIs.
PuIs un soIr, Nantes, je me sentaIs seuI, sI seuI que j'aI hesIte
A teIephoner une IoIs encore chez IuI, dans son cabInet.
Je ne I'aI pas IaIt. Ce soIrI, II a vouIu en IInIr, enIIn.
En IInIr, enIIn, avec Ia vIe quI etaIt pour IuI une mort.
Pour I'annIversaIre de I'attentat de New York je I'aI appeIe.
C'etaIt donc troIs jours aprs qu'II avaIt vouIu se tuer. Et II
A cru que j'avaIs su par notre amI commun cette Idee de mort.
C'etaIt Ie hasard, Ie hasard quI sI souvent a conduIt ma vIe.
I etaIt content d'entendre ma voIx, je I'aI rappeIe Ie soIr.
(Car, evIdemment, II ne me rappeIaIt pas, maIgre sa promesse.)
I aIIaIt bIen mIeux, me racontant doucement Ia nuIt de IundI.
I me promettaIt de m'appeIer samedI. I ne Ie IIt pas.
C'est moI quI aIors I'aI rappeIe: II etaIt avec des amIs
Connus au 8resII. J'entendaIs Ieurs voIx tout prs, dans Ia brasserIe,
Prs de PortRoyaI: Ia CIoserIe des LIIas. I m'a rappeIe
PIus tard: II marchaIt du cte de Ia 8astIIIe. Je I'aI entendu.
ArpIno tone v sen
ArpIno tone v sen, SIcIIskI most v VetheuIIu, nema aII skoraj nema zaIost.
ZadnjIc sva se pogovarjaIa ob enajstI urI,
pred enIm Ietom: bII je veseI, da sIIsI moj gIas Iz ArpIna.
NIsem se vedeI, da sem se od njega dokoncno posIavIjaI, prvIc dokoncno.
KajtI noben posIednjI pozdrav prI njem nIkoII nI uspeI bItI zadnjI,
saj sva se spet vIdeIa prI menI v ParIzu, se dva tedna po tem.
Spet sva govorIIa eden z drugIm, jaz v taIIjI, juIIj, Forte deI MarmI.
v gIedaIIscu, pred premIero moje predstave. n potem, tako se mI zdI,
bIIzu 8astIIje. SIusaIko mI je vrgeI doI. Spet sem ga dobII na teIeIon
seIe 11. septembra, po doIgem Iskanju, da bI zvedeI, kaj se z njIm dogaja.
HoteI je umretI. La CIoserIe des LIIas In Ia rue de Lappe.
Nekaj vrocIce je naseI prI bouquInIstIh, ko se je sprehajaI vzdoIz Sene.
V resnIcI je umrI se konec Istega meseca, po vec kot
desetdnevnI komI, ko sem sI njegovo smrt zeIeI In jo tudI dobII,
ne zato, da bI ga ubII, ampak zato, da bI preprecII, da bI bII mrtev In bI hkratI dIhaI,
da bI bII zIv ne da bI mIsIII, ne da bI mogeI ostatI on sam: nem, negIben.
PokIIcaI sem ga Iz ArpIna, on pa me je pokIIcaI
po svojI vrnItvI Iz RIa de JaneIra, da bI me prIseI obIskat.
8II sem v juIIju bIIzu Forte deI MarmI. Tako sem bII srecen,
da me je pokIIcaI v casu, ko so se vrstIIe reprIze predstave o najInI norostI.
RekeI sem mu: "Na odru govorIjo besede, kI sI jIh IzgovorII tI."
Raztreseno me je posIusaI, kot da bI bIIo to kaj maIo vazno.
NIsem vedeI, aII se mu je to zdeIo norost
aII ce se je ze naveIIcaI moje obsedene IjubeznI, kI je postaIa tako nIcna.
n nato sem posIusaI, kako je njegov smeh pocasI In nezno ugasaI.
Njegova veIIka boIecIna je gIas, kI sem ga IjubII, napravIIa skoraj brezbarven.
Nato sem se nekega vecera v Nantesu pocutII osamIjenega, tako zeIo, da sem nIhaI,
ce ga Ie ne bI se enkrat pokIIcaI domov, v njegov kabInet.
Tega nIsem storII. TIstega vecera je koncno hoteI z vsem skupaj koncatI.
Koncno koncatI s tem zIvIjenjem, kI je bIIo zanj smrt.
PokIIcaI sem ga ob obIetnIcI atentata na New York.
To je bIIo torej trI dnI po tem, ko se je hoteI ubItI. n
mIsIII je, da sem od najInega skupnega prIjateIja IzvedeI za to Idejo o smrtI.
8IIo je pac Ie nakIjucje, nakIjucje, kI je tako pogosto vodIIo moje zIvIjenje.
8II je zadovoIjen, da sIIsI moj gIas, zvecer sem ga pokIIcaI se enkrat.
(KajtI, jasno, da me nI nazaj pokIIcaI on, kIjub svojI obIjubI.)
PocutII se je dostI boIje, mI nezno prIpovedovaI o ponedeIjkovI nocI.
ObIjubIjaI mI je, da me pokIIce v soboto. Tega nI storII.
Tedaj sem ga pokIIcaI jaz: bII je v druzbI s prIjateIjI,
kI jIh je spoznaI v 8razIIIjI. NjIhove gIasove sem sIIsaI cIsto bIIzu, v pIvnIcI,
nedaIec stran od PortRoyaIa: Ia CIoserIe des LIIas. Nazaj me je pokIIcaI
kasneje: hodII je ob SenI, ob 8astIIjI. SIIsaI sem ga.
12S 124
Aprs... II n'y eut pIus d'aprs cette soIree. Aprs, c'est Ia mort.
La mort par etapes puIsque, quInze jours pIus tard, j'aI rve sa mort.
J'etaIs PavIe, PavIe quI sIgnIIIe "mort": pas tout IaIt mort,
I vIvaIt encore, maIs dormaIt dans une buIIe et dIsaIt en grec
Le mot "IIberte". Je n'aI comprIs qu'aprs Ie sens du cauchemar.
On m'a annonce sa rupture d'anevrIsme troIs jours pIeIns pIus tard.
Son coma dura dIx jours pendant IesqueIs je souhaItaIs sa mort.
I vouIaIt mourIr. La mort est venue IuI, noyant son cerveau.
Quand atII perdu connaIssance, pres de quI! QuI I'a ramasse!
QuI I'aura conduI d'hpItaI en hpItaI! QuI! Quand! Ou! Comment!
Sur quI ses regards se serontIIs poses pour Ia dernIre IoIs!
JeudI dIx octobre, j'aI appeIe vers quatre heures: II mouraIt aIors.
On ne m'a rIen dIt, maIs je I'aI su un quart d'heure pIus tard, par un amI,
Par I'amI commun quI m'avaIt apprIs son coma: II m'apprIt sa mort.
C'est ArpIno, ce soIr, que j'aI besoIn de rappeIer sa mort.
I y a un an, je IuI parIaIs encore, II vIvaIt, II parIaIt,
I etaIt heureux de me savoIr IcI, avec notre amIe commune.
I est mort un jour d'automne, et un soIr d'automne II m'a appeIe,
NeuI ans pIus tt, pour me dIre qu'II avaIt peur, ouI, peur de me perdre.
La Iune est voIIee ce soIr, Iune d'ArpIno, Iune des tortues,
Ma Iune de Rome, Iune du premIer voyage, Iune de I'adIeu.
I n'est pas d'adIeu quI tIenne ce soIr, pas pIus qu'II n'en Iut jamaIs.
"C'est jusqu' Ia mort", dIsaItII, "entre nous, c'est Ia mort quI separe."
I part Ie premIer. je I'ecrIs au present, II part pour revenIr.
La mort est trs douce ce matIn, apres Ia nuIt, avant Ie depart.
(ArpIno, 10 maI 2003)
Potem. po tem veceru nI bIIo vec potem. Potem je smrt.
Smrt po etapah, saj sem, stIrInajst dnI zatem, sanjaI njegovo smrt.
8II sem v PavIjI, PavIa, kI pomenI "smrt": ne se cIsto mrtev,
se je zIveI, a je spaI v zracnem baIonu In po grsko govorII
besedo "svoboda". SeIe potem sem razumeI smIseI te more.
Da mu je v mozganIh pocIIa zIIa utrIpaInIca, so mI naznanIII poIne trI dnI kasneje.
V komI je IezaI deset dnI, ko sem sI zeIeI njegovo smrt.
HoteI je umretI. Smrt je prIsIa k njemu In mu prepIavIIa mozgane.
Kdaj je IzgubII zavest, ob kom! Kdo ga je pobraI!
Kdo bI ga vozII od boInIsnIce do boInIsnIce! Kdo! Kdaj! Kje! Kako!
Na kom Ie so se mogII njegovI zadnjI pogIedI ustavItI cIsto na koncu!
V cetrtek desetega oktobra sem ga pokIIcaI protI cetrtI urI: takrat je umIraI.
NIcesar mI nIso rekII, a IzvedeI sem, cetrt ure kasneje, od prIjateIja,
od skupnega prIjateIja, kI mI je povedaI tudI to, da je bII v komI: povedaI mI je za njegovo smrt.
n danes zvecer v ArpInu se moram spet spomInjatI njegove smrtI.
Se pred enIm Ietom sem govorII z njIm, zIveI je, govorII,
bII je srecen, ker je vedeI, da sem ob njem, z najIno skupno prIjateIjIco.
UmrI je na nek jesenskI dan, In na nek jesenskI dan me je pokIIcaI,
devet Iet pred tem, da bI mI povedaI, kako ga je strah, strah, da bI me IzgubII.
Mesec je nocoj zavIt v tancIco, zeIvja Iuna,
moja rImska Iuna, Iuna prvega popotovanja, Iuna zadnjega sIovesa.
NI posIednjega sIovesa, kI bI nocoj vzdrzaI, nIc boIj kot kdajkoII prej.
"Do smrtI", je govorII, "med nama je smrt tIsta, kI Iocuje."
PrvI odhaja. To pIsem v sedanjIku, on odhaja, da bI se vrnII nazaj.
Smrt je danes zjutraj tako nezna, za nocjo, pred odhodom.
(ArpIno, 10. maj 2003)
PrevedIa 8arbara PogacnIk
se je rodII Ieta 196S v LuandI In odraseI na PortugaIskem. Je urednIk revIje IIIIIng StatIon,
kI Izhaja v CaIgaryju. Njegova prva knjIga proze z nasIovom Vonj po IazI (The Scent oI
a LIe) je IzsIa 2002, nasIednje Ieto je prejeI nagrado za najboIjsI prvenec, pred nedavnIm
pa tudI nagrado W.O.MItcheIIa. V kratkem bo v portugaIscInI IzsIa zbIrka poezIje z
nasIovom NotasdeRodape. Njegova proza In poezIja sta bIII objavIjenI v IIterarnIh
revIjah po vsem svetu v spanskIh In ItaIIjanskIh prevodIh. ZIvI v AIbertI, Kanada In na
www.pauIodacosta.com.
was born In 196S In Luanda, AngoIa and raIsed In PortugaI. He Is the edItor oI IIIIIng
StatIon magazIne In CaIgary. HIs IIrst book oI IIctIon, The Scent oI a LIe was pubIIshed
In 2002 (EkstasIs EdItIonsCanada) and won the 2003 CommonweaIth WrIters PrIze
8est FIrst 8ook, CarIbbean and Canada regIon and has aIso won the W.O. MItcheII Award.
n Portuguese, he has a IorthcomIng coIIectIon oI poetry: NotasdeRodape (8Iack Sun
EdItores). HIs poetry and IIctIon have been pubIIshed In IIterary magazInes around the
worId and transIated to SpanIsh and taIIan. He IIves In AIberta, Canada and at
www.pauIodacosta.com.
P
a
u
I
o

d
a

C
o
s
t
a
*
gota a gota
um chuvIsco nasce
Ieve, quase
amoroso, suIocante
ceu, o ruido
de um homem e de uma muIher
guerra
querendo Ir para o suI
bem maIs prxImo
da mIragem do deserto
mas no exIste Iugar
na terra em que IagrImas no
se esmaguem no cho
e a gravIdade habItuaI
ate as tempestades
brotam tenues de sI mesmas
e a IrIa e um vento
sem o papagaIo de papeI
edIpo antes do edIpo!
um pastor, nmada, sem
regras IIxas, encontroute
tu que de pes Inchados
coxeavas
e nem mesmo a presena de amendoeIras
em IIor te aIegrou num passo prImaverII
dIzme edIpo,
antes de teres aIundado aguIhas nos teus oIhos
e tu jocasta, que te mataste
no estavam IeIIzes abraados!
corpos de seIva
puIsante, a dIIatar
no sentIram o ardor e soItaram o cabeIo!
no IIbertaram a cano aIojada no peIto!
129
*
kapIjIca na kapIjIco
rojeva se rosenje
nezno, skoraj
Ijubece, zadusIjIvo
nebo, hrup
moskega In zenske
prepIr
hrepenec po jugu
veIIko bIIze
prIvIdu v puscavI
nI kraja
na zemIjI kjer se soIze ne bI
razmazaIe po tIeh
to je obIcajna resnoba
ceIo nevIhte
se Iz sebe rojevajo nezne
In bes je veter
brez papIrnatega zmaja
ojdIp pred ojdIpom!
pastIr, nomad, brez ustaIjenIh pravII
te je naseI
tebe, kI sI sepaI
otekIIh nog
nItI pomIadnI mandIjevcI
v cvetju te nIso razvedrIII
recI mI, ojdIp,
preden sI sI porInII IgIe v ocI,
In tI, jokasta, kI sI se ubIIa,
mar v objemu nIsta bIIa srecna!
socnI, trzajocI teIesI,
raztegnjenI
nIsta cutIIa zara In sI razpeIa Iase!
nIsta osvobodIIa v prsIh ujeto pesem!
128
o azeIte a pIngar
dos mordIscados nacos de po
a escorrer peIas coxas
e quando um corpo Iustrou o outro
e o brIIho do azeIte
crepItou
as vossas Iinguas, Iabaredas
a tremeIuzIr peIos corpos
e para dentro da IIoresta
no contempIaram o ceu, nessa devoao!
edIpo ao peIto
os teus mamIIos despertos
os IabIos deIe humedecIdos
como outrora
ate ao dIa em que a mente Ianou as suas IIechas,
penetrando a vossa carne, deIIagrando
a IIImItada IatItude das obedIncIas
os manuscrItos antIgos da mente
tornando a IeIIcIdade reIatIva
esses IIneares e acomodados secuIos
cravando a peIe deIIcada do ser.
Pertencer a doIs mundos
nas soaIheIras encostas em socaIco
as vInhas IIorescem em toIdos de rama
escadas obIIquas hasteIam o corpo
atravessam o verde maIs prxImo do dIvIno
os dedos IacIImente Iurtam o azuI ao dependuro
a peIe sequIosa acarIcIa cada macIa Iruta da terra
mas no a Iata ou o pIastIco
os caIcanhares entrIncheIramse nas uvas era o Iervor
a marchar peIa noIte nos Iagares
o ardor tanIno na peIe antes do deItar
antes do soprar na veIa
o sangue de crIsto nos meus IabIos entregandose aos deIa
131
kapIjajoce oIjcno oIje
dva obgIodana kosa kruha
poIzec po stegnIh
In ko je eno teIo namazIIIIo drugo
In je Iesk oIja
zapresketaI
vajIna jezIka, pIamena
mIgetaje ob teIesIh
In v notranjost gozda
nIsta v tej vdanostI opazovaIa neba!
ojdIp na prsIh
tvoje napete bradavIce
njegove ustnIce, ovIazene
kot nekoc
dokIer razum nI sprozII svojIh puscIc,
kI so se zajedIe v vajIno meso, In raztreIII
neskoncno sIrIno ubogIjIvostI
starodavnI rokopIsI duha
deIajo sreco reIatIvno
ta enakomerna In ustaIjena stoIetja,
kI prebadajo nezno kozo bItI
PrIpadatI dvema svetovoma
na juznIh pobocjIh
cvetIjo trte kot vejnatI sotorI
posevne stopnIce dvIgujejo teIo
preckajo bozanstvu najbIIzje zeIenje
z Iahkoto drezajo prstI v vIseco modrIno
zejna koza se dotIka vsakega mehkega sadeza zemIje
pa ne pIocevIne nItI pIastIke
pete se pogrezajo v grozdje to je bIIa vrocIca
kI ponocI hodI po sodIh
tanInska vnema na kozI pred spanjem
preden upIhnem sveco
krIstusova krI na mojIh ustnIcah se predaja njenIm
130
133 132
Sem raizes
.
pIantas do pe sem raizes
soIIdamente assentes
entre arvores de unhadecavaIo
o peso do corpo
cunha a sua prprIa cama
ai a chuva se congregara
.
quente e macIa
a terra e a peIe
que recorda o meu peso
aps eu partIr
to Ionge, to perto
8.Q. e A.D.
o peso da tua cabea exerce presso no meu peIto, a respIraao e Iorada aps uma
estroIe sobre "amantes que partIram um amor de porceIana rechonchudo como uma
baIeIa" e apesar da tua mo descansar na mInha coxa mexeste como se a acordar de
um sonho onde poderIas ter estado com outro quaIquer. todavIa encorajasme a
prosseguIr, ha meses que peo bocas emprestadas, as mInhas paIavras secaram no
poo dos anseIos. ImagIno que uma paIavra tece os teus sonhos, caudaI que nunca
secara "no pares, eu adoro o sussurrar da tua voz" a IacIIIdade com que pronuncIas
o amor quando Ia Iora o Inverno deIxou caIr a sua pedra tumuIar e um choupo espreIta
peIa janeIa; no jardIm, encharcado de sombras, nada cresce, to pouco o vento. raizes
desIIzam peIa superIicIe; no geIo passos apressados soam a ossos esmagados, o quIntaI
escondese sob uma coIcha branca, os pes dorIdos estaIejam, esperam a prImavera. este
vero as IIores Ioram de novo vendIdas, por um concerto em banII e uma espInha dorsaI
de baIeIa com uma vIsta maravIIhosa nem uma nIca semente guardada. estou
desesperadamente sequIoso e mexome, o esqueIeto de uma IoIha esquecIda raspa. tu
respIras, eu movImento cada brao, um dedo de cada vez, no e um gesto terriveI
desIocarme assIm to Ientamente agora que seI o que no quero. no Instante que toco
na maaneta da porta sentaste na cama como se os teus sonhos se assocIassem a
portas destInadas a Iecharemse, "no partas," murmuras. eu regresso com uma garraIa
de aqua IIbra, doIs copos e este poema Intacto para tu abrIres.
8rez korenIn
.
rastIIne brez korenIn
trdno usIdrane
med drevesI In Iapuhom
teza teIesa
obIIkuje Iastno posteIjo
tam se bo nabIraIa dezevnIca
.
topIa In mehka
zemIja In koza
kI spomInja na mojo tezo
potem ko sem odseI
Tako daIec, tako bIIzu
za 8.Q. In A.D.
teza tvoje gIave prItIska na moje prsI, dIhanje je otezeno po kItIcI o "IjubImcIh, kI so
razbIII kot kIt debeI porceIanast amor" In kIjub temu, da tvoja roka pocIva na mojem
stegnu, se premIkas, kot da se spomInjas sanj, kjer bI Iahko bIIa s komerkoII. a
spodbujas me, naj nadaIjujem, ze mesece prosIm za sposojena usta, moje besede so se
posusIIe v vodnjaku zeIja. predstavIjam sI, da beseda pIete tvoje sanje, struga, kI se
nIkoII ne bo posusIIa, "ne prekInjaj se, IjubIm sepet tvojega gIasu" kako z Iahkoto
Izgovarjas Ijubezen, medtem ko je tam zunaj zIma spustIIa svoj nagrobnI kamen In topoI
pogIeduje skozI okno; na vrtu, prepredenIm s sencamI, nIc ne raste, nItI veter. korenIne
se pIazIjo po povrsInI; po Iedu hItecI korakI zvenIjo kot IomIjenje kostI. vrt se skrIva pod
beIo odejo, boIece noge skIepetajo, cakajo na pomIad. to poIetje so bIIe roze spet
prodane za koncert banII In kItovo hrbtenIco s cudovItIm pogIedom nItI enega samega
shranjenega semena nI. obupno zejen sem In se premIkam, okostje pozabIjenega IIsta
praska. dIhas, premIkam vsak ud, vsak prst posebej, nI se hudo premIkatI tako pocasI
zdaj, ko vem, cesar nocem. takoj ko se dotaknem kIjuke vrat, se usedes na posteIjo, kot
da bI se tvoje sanje navezovaIe na vrata, kI naj bI se zapIraIa, "ne odhajaj", sepeces.
vrnem se s stekIenIco aque IIbre, dvema kozarcema In to nedotaknjeno pesmIjo, da jo
bos tI odprIa.
z portugaIscIne prevedIa JasmIna MarkIc
oedIpus beIore oedIpus
a shepherd, a wanderer, wIthout
settIed ruIes, Iound you
you who IImped In swoIIen Ioot
and not even the sIght oI bIoomIng
aImond trees wouId InspIre a sprIng gaIt.
teII me oedIpus,
beIore you sank needIes In your eyes,
and you jocasta, who kIIIed yourseII,
were you not happy In each others arms!
sap puIsIng body, IIIIIng,
dId you not tIngIe
and toss your haIr back
to reIease the song
Iodged In your chest
the oIIve oII drIppIng
Irom IInger Ied bread
and IIowIng aIong thIghs
and when IIesh poIIshed IIesh
and the oIIve oII's gIow
sIzzIed
your tongues, IIames
IIIckerIng aIong your bodIes
and Into the Iorest,
dId you not gaze at the sky!
oedIpus at your chest,
your nIppIes roused,
hIs IIps moIstened
IIke years beIore
and untII the day the mInd shot Its arrows
pIercIng your IIesh, bIIndIng
the IImItIess breadth oI no mores
wIth the mInd's codIces
renderIng happIness reIatIve
those IInear and settIed centurIes
pInnIng the deIIcate skIn oI the eye
13S
*
drop upon drop
a drIzzIe emerges
tender, aImost
IovIng, asphyxIatIng
sky, the sound
oI a man and a woman
battIIng
wantIng to move south
that much cIoser
to a desert's mIrage
but there Is no pIace
on earth tears don't
smash to the ground
It's the daIIy gravIty
even storms
grow weak oI themseIves
and Iury Is a wInd
wIthout a kIte
134
thIs Iar, thIs near
Ior 8.Q. and A.D.
the weIght oI your head presses my chest, breath Iabours, aIter a stanza about "Iovers
breakIng a porceIaIn Iove pIump as a whaIe," you stIr, you couId have been wIth anyone
despIte your hand restIng on my thIgh, but encourage me to contInue, Ior months now
I borrow mouths, my own words drIed In the wIshIngweII, I ImagIne a word weaves your
dreams, stream never to dry, "don't stop, I Iove the murmur oI your voIce," how easIIy
you pronounce Iove when outsIde wInter settIed Its heavy stone, a popIar peers In the
wIndow, the garden, shadowdrenched, nothIng grows, not even wInd. roots sIIther on
surIace, hurrIed steps on Ice remInd me oI crushed bones, the backyard garden hIdes
under a whIte sheet, wronged soIes creak, awaIt sprIng. the IIowers were soId agaIn thIs
summer: a banII concert and a whaIe's backbone, not even a seed saved. I am
desperateIy thIrsty and stIr, the skeIeton oI a Iorgotten IeaI rasps. you breathe, I move
each IImb, a IInger at a tIme, It Is not a terrIbIe gesture to move thIs much sIower now
that I know what I do not want. the moment I touch the door handIe you sIt up In bed
as II your dreams are connected to doors destIned to cIose, "don't go," you whIsper. I
return wIth an aqua IIbra bottIe, two gIasses and thIs unbroken poem Ior you to open.
TransIated by the author
137
a Ioot In two worIds
on south terraced sIopes
vIneyards rose In awnIngs oI IoIIage
Ieet IIIted me up tenIoot Iadders
through the green nearer the dIvIne
IIngers easIIy pInched the dangIIng bIue
thIrsty skIn touched every soIt IruIt oI the earth
but not tIn or pIastIc
heeIs dIggIng Into grapes It was Iove
stompIng through the eve In granIte vats
tannIn tIngIIng skIn beIore bed
beIore bIowIng out the candIe
the bIood oI chrIst on my IIps then hers
wIthout roots
.
soIes wIthout roots
IIrmIy pIanted
among coItsIoot
body's weIght
etchIng Its own bed
where raIn wIII gather
.
warm and soIt
earth Is the skIn
that remembers my weIght
aIter I moved on
136
sodobnI IrskI pesnIk, se je rodII Ieta 1943 na otoku AchIII, groIIja Mayo. UstanovII je
NacIonaIno pesnIsko drustvo In njegovo gIasIIo. Je tudI zaIoznIk In prevajaIec. SIrok
ugIed so mu utrdIIe, poIeg pomembnIh IrskIh In mednarodnIh nagrad (O'Shaughnessy
Award Ior rIsh Poetry, 1998, Crand nternatIonaI PrIze Ior Poetry Irom RomanIa, 2000,
Marten Toonder Award Ior LIterature, 2001, PremIo nternazIonaIe dI PoesIa CItta dI
MarIneo, 2002) stevIIne pesnIske zbIrke VIsoka zrtev, 1981, ZIma v Meathu, 198S, Cesta
s cIpreso In zvezdo, 1988, StIIIzIrano mesto, 1991, Hoja po vodI, 1994, KrIstus z mestnIm
IIsjakom, 1979, Toccata In Iuga, 2000 (Izbrane In nove pesmI).
John F. Deane je tudI tajnIk Evropske akademIje pesnIkov.
8orn AchIII sIand 1943; Iounded Poetry reIand the NatIonaI Poetry SocIety and The
Poetry reIand RevIew, 1979. PubIIshed severaI coIIectIons oI poetry and some IIctIon;
poetry IncIudes ChrIst, wIth Urban Fox. Won the O'Shaughnessy Award Ior rIsh Poetry
1998 and In 2000 the Crand nternatIonaI PrIze Ior Poetry Irom RomanIa. NoveI n the
Name oI the WoII pubIIshed 1999, a coIIectIon oI short storIes: The CoIIIn Master In
2000. Latest coIIectIon oI poetry Is Toccata and Fugue, New & SeIected Poems, 2000.
EIected SecretaryCeneraI oI the European Academy oI Poetry In 1996. ForthcomIng
coIIectIon oI poems ManhandIIng the DeIty, 2003. n 2000 awarded a bursary In
LIterature Irom the Arts CouncII oI reIand and In 2001 John F. Deane was gIven the
prestIgIous Marten Toonder Award Ior LIterature. PubIIcatIon oI a noveI, 2002. HIs
poems In taIIan won the 2002 "PremIo nternazIonaIe dI PoesIa CItta dI MarIneo" Ior the
best IoreIgn poetry oI the year.
J
o
h
n

F
.

D
e
a
n
e
n DedIcatIon
Under the trees the IIreIIIes
zIp and go out, IIke gaIaxIes;
our best poems, reachIng In Irom the perIphery,
are Iove poems, achIevIng caIm.
On the road, the crIes oI a broken rabbIt
were pItched hIgh In theIr unknowIng;
our vehIcIes grInd the creatures down
tIII the chIId's tears are Ior aII oI us,
dearIy beIoved, ageIng Into paIn,
and Ior herseII, Ior what she has dIscovered
earIy, beyond thIs worId's IoveIIness. AIways
aIter the agItated moments, the search Ior caIm.
CurIews scatter now on a wInter IIeId, theIr caIIs
smaII aIIeIuIas oI survIvaI; oIIer you
poems, here where there Is suIIerIng and joy,
evenIng, and mornIng, the IIrst day.
CantIcIe
SometImes when you waIk down to the red gate
hearIng the scrapemusIc oI your shoes across graveI,
a yeIIow moon wIII IIIt over the hIII;
you swIng the gate shut and Iean on the topmost bar
as II somethIng has been accompIIshed In the worId;
a nIght wInd mIstIes through the popIar Ieaves
and aII the noIse oI the unIverse stIIIs
to an oboe hum, the gIven note oI a perIect
musIc; there Is a vast sky whoIIy dedIcated
to the stars and you know, wIth certaInty,
that aII the dead are out, up there, In one
hoIIday IIotIIIa, and that they ceIebrate
the Iact oI a red gate and a yeIIow moon
that tunes theIr Instruments wIth you to the symphony.
141
PosvetIIo
Pod drevesI kresnIce svIgajo
In se razprsIjo, kot gaIaksIje;
nase najboIjse pesmI, kI vdIrajo z obrobja,
so Ijubezenske pesmI, kI se umIrIjo.
Na cestI je bII vek ranjenega zajca
cvIIec v njegovI nevednostI;
nasa vozIIa trejo bItja, dokIer soIze
dekIIce se zaradI vseh nas,
nadvse dragIh, ne starajo v boIecIno,
In zanjo, za tIsto, kar je odkrIIa prej,
ohranjajo mIIIno sveta. VseIej
burnIm hIpom sIedI Iskanje pokoja.
SkurhI razprsenI po zImskem poIju, njIh kIIcI
so majhne aIeIuje prezIvetja; ponujam tI
pesmI, tu, kjer je trpIjenje In veseIje,
vecer In jutro In prvI dan.
SIavospev
VcasIh, ko stopas doI k rdecIm vratom
In sIIsIs skrIpajoco gIasbo cevIjev po produ,
nad hrIbom vstane rumen mesec;
zasunes vrata In se nasIonIs na najvIsjI drog,
kakor da se je nekaj dovrsIIo v svetu;
skoz IIste topoIov se nocnI veter megIenIcI
In ves hrup vesoIja se pretocI
v brundanje oboe, doIocen ton popoIne
gIasbe; vse neIzmerno nebo je posveceno
zvezdam In ves, zanesIjIvo,
da so vsI mrtvI tam, zgoraj, v nekem
praznIcnem Iadjevju, In sIavIjo,
da so rdeca vrata In rumenI mesec dejstvo,
kI s tabo ugIasuje jIm gIasbIIa v sImIonIjo.
140
ArtIst
ThIs was the gIven Image
a mouIded manbody
eIongated Into paIn, the head
sunk In abandonment: the cross;
see It now
as the uItImate In ecstasy,
attentIon Iocused, the IInaI words
rehearsed, there are bIack
naIIheads and contrastIng
pIashes oI bIood
IIke paInter's oIIs: seIIportraIt
wIth grIeI and darkenIng sky;
somethIng IIke HopkIns,
our Intent, depressIve schoIar
who gnawed on the knuckIebones oI words
Ior sustenance because Cod
scorched hIs bones wIth nearness
so that he crIed wIth a Ioud voIce
out oI the entangIIng, thorny
underbrush oI Ianguage.
143
UmetnIk
Taksna je bIIa podoba
v boIecIno podaIjsana
obIIka moskega teIesa, v zapuscenost
povesena gIava: razpeIo;
zdaj jo vIdIm
kot dokoncno ekstazo,
osredIscena zbranost, zadnje besede
Izgovorjene, In crne
gIave zebIjev se bIjejo
s pIjuskI krvI
kot sIIkarjeve barve: avtoportret
z brIdkostjo In temnecIm nebom;
nekako podobno HopkInsu,
nasemu vnetemu, depresIvnemu ucenjaku,
kI je gIodaI zgIobe besed
za hrano zakaj 8og
mu je IzzgaI kostI s tocnostjo,
da je na ves gIas kIIcaI
ujet v trnjevo
podrast jezIka.
142
A reaI presence
came out Into predawn darkness;
a IIne raIn was IaIIIng through the amber
aura oI the streetIamps;
here In the suburbs we expect no cockcrow,
IIghts wIII come on In bath or bedroom, IIves
pIugged In agaIn, swItched on;
the rubbIsh has been set out, uncertaIn
sentIneI at each Irontgarden waII;
we were begInnIng to suspect an InterIoper
bIack pIastIc sacks rIpped open IdentIIyIng
a brute InvIsIbIe hunger, some reaI presence
dIsturbIng to us. stood awhIIe, perpIexed;
thIs Is not how envIsaged It, these
seduIous rows oI houses, tarmacadam Iawns,
as II the words 'd Iearnt had sIewed away
Irom what they named, the way my IIesh
has Iost Intercourse wIth the hard earth;
and then saw It, beautIIuI beast body
sIIppIng IIke memory across unsocIabIe darkness;
'Iox,' whIspered, 'Iox';
It saw me, too, we touched a moment
untII It turned, dIsdaInIuIIy, and heard the soIt
pat pat pat on the concrete oI Its proud wIthdrawaI
down the street, around a corner; It dIsapeared
and IeIt me thrIIIIng, as II no name It were enough
to have everythIng back In pIace, the hedgerows,
Immanence, survIvaI, the eternaI Iaws.
14S
ResnIcna navzocnost
StopII sem ven v predsvItno temo;
droban dez je prsII skoz jantarnI
soj uIIcnIh svetIIk;
v predmestju ne cakamo na peteIInjI kIIc;
IucI se prIzgo v kopaInIcah, v spaInIcah, zIvIjenja
so spet vkIjucena, prIzgana;
smetI so bIIe Iztresene, negotova
straza prI vsakI vrtnI ograjI;
ImeII smo na sumu kakega vsIIjIvca
razparane crne pIastIcne vrece so prIcaIe
o krutem nevIdnem gIadu, neka resnIcna navzocnost
nas je vznemIrjaIa. Zbegan sem za hIp obstaI;
nIsem sI tako predstavIjaI tega, teh
neutrudnIh vrst hIs, makadamskIh trat,
kot da bI mI naucene besede odmajaIe
od stvarI, kI so jIm daIa Imena, moje teIo
tako vec ne obcuje s trdo zemIjo;
potem sem ga zagIedaI, Iepo zversko teIo
je zdrsnIIo kot spomIn prek negostoIjubne teme;
"IIsjak", sem sepnII, "IIsjak";
vIdeI me je tudI on, za hIp je bII dotIk,
dokIer se nI obrnII, prezIrIjIvo, In sem sIIsaI
neznI tap tap tap njegovega ponosnega umIka
po uIIcI, za vogaI, IzgInII je
In me pustII drhtecega, kot da je bIIo dovoIj ImenovatI
ga In ImeI sem spet vse nazaj, zIve meje,
Imanenco, prezIvetje, vecne zakone.
144
147
Prayer
8rIng me ashore where you are
that may stIII be wIth you, and at rest.
Your name on my IIps, wIth thankIuIness,
my name on yours, wIth Iove.
That may IIve In IIght and know no terror oI the dark;
but that IIve In IIght.
When achIeve quIet, when am In attendance,
be present to me, as wIII be to you.
That may hear you, IIke a Iover, whIsper yes
but that you whIsper yes.
8e cIose to my IIIe, my Ioves, as Iost son to mother,
as Iost mother to son.
8ut be cIose.
Come to me on days oI heat wIth the cooI breathIng
oI whIte wIne, on coId
wIth the graced InebrIatIon oI red.
8ut that you come.
That you hoId me In a kIndIy hand
but that you hoId me.
Do not resent me when IaII
and IaII, and IaII, and IaII.
That may IInd the words.
That the words IInd to name you
may approach the condItIon oI song.
That may aIways Iove wIth the IntensIty oI IIowers
but that Iove.
but that aIways Iove.
MoIItev
PrIpeIjI me na breg, kjer sI tI,
da bom se Iahko s tabo In spokojen.
Na mojIh ustnIcah tvoje Ime, z zahvaIo,
moje Ime na tvojIh, z IjubeznIjo.
Da bom Iahko zIveI v IucI In ne poznaI groze teme,
samo da zIvIm v IucI.
Ko dosezem mIr, ko bom navzoc,
bodI z mano, kakor bom jaz s tabo.
Da te Iahko sIIsIm, kakor IjubImec, sepecI da
samo da sepeces da.
8odI bIIzu mojemu zIvIjenju, mojIm IjubeznIm, kot materI zgubIjenI sIn,
kot zgubIjena matI sInu,
samo bodI bIIzu.
PrIdI k menI v dneh vrocIne s hIadnIm dIhom
beIega vIna, v mrzIIh
z mIIo omamo rdecega.
Samo da prIdes.
Da me drzIs v prIjaznI dIanI,
samo da me drzIs.
Ne zamerI, ko mI spodIetI,
In mI spodIetI In mI spodIetI In mI spodIetI.
Da morem najtI besede.
Da besede, kI jIh najdem, da te Imenujem,
bI Iahko postaIe pesem.
Da zmeraj Iahko IjubIm sIIovIto kakor cvetje,
samo IjubIm,
samo da zmeraj IjubIm.
PrevedeI Veno TauIer
146
P
a
u
I
e
t
t
e

D
u
b
e
PauIette Dube se je rodIIa v WestIocku, v AIbertI, In odrasIa v IrancoskI vasI LegaI. Kot
trIIetna je vIdeIa rojevanje svoje tretje sestre na kuhInjskI mIzI In od takrat daIje jo
obsedajo magIja, ustvarjanje In cudezI. Je dobItnIca stevIInIh nagrad, med njImI je tudI
MIIton Acorn PeopIe's Poetry Award, zastopana je v antoIogIjI C8C AIberta AnthoIogy.
OdIomkI Iz njenega romana, prvega daIjsega romana, KrempeIj, so prIsII v ozjI Izbor za
nagrado CanadIan LIterary Awards Ieta 1999; sedaj je IzseI v ceIotI In nosI braIce v
stoIetje, kot sta ga prezIvIjaII dve druzInI Caspe, prestavIjenI v AIberto.
PauIette Dube was born In WestIock, AIberta, and grew up In the French vIIIage oI LegaI.
When she was three she watched her thIrd sIster beIng born on the kItchen tabIe and
has been hooked on magIc, creatIon and mIracIes ever sInce. Now an award wInnIng
wrIter, she has cIaImed the MIIton Acorn PeopIe's Poetry Award and been Ieatured In the
C8C AIberta AnthoIogy. SeIectIons Irom her noveI IIrst IuII Iength noveI, TaIon, were
short IIsted Ior the 1999 CanadIan LIterary Awards; now reIeased In IuII, thIs book
sweeps readers over a century as IIved by a paIr oI Caspe IamIIIes transpIanted In
AIberta.
1S1 1S0
TaIon
n the end, what we need to survIve Is maImed, burnt and broken, but reIuses to be Ior
gotten.
Pour IaIre une tresse assembIez troIs Iongues mches de cheveux; une pour I'me, une
pour Ia raIson et une pour I'actIon.
She's sIttIng In her chaIr.
The rockIng chaIr In the kItchen.
She sIowIy IIcks the paIm oI her IeIt hand
then between the IIngers
curvIng tongue over the skIn web
IIke Marc used to do.
She thInks oI her brothers
oI her son RaouI gone away, saIe to grow up In Montana
saIe Irom the vIcIous traps her neIghbour's are settIng
The cIock Is tIckIng.
t chImes 7:30.
t's not her IauIt Zoe TreIIIe wasn't abIe to keep the baby.
Not her IauIt the baby dIed.
Not her IauIt Zoe dIed.
She had done what she couId,
warnIng Zoe agaInst the drInk,
warnIng her that TeIesphore botherIng her aII the tIme wouId hurt the baby,
weaken her.
And workIng around those sIck cows was askIng Ior troubIe,
Zoe wouIdn't IIsten.
And now she knew tonIght,
tonIght they wouId come
under cover oI the new moon
Ied by the drunken courage and useIess Iury oI TeIesphore TreIIIe.
They wouId come and they wouId kIII her.
She hears Iootsteps on the Irozen ground.
She hears AntoIne TreIIIe caIIIng her names. She hears TeIesphore cursIng, stompIng on
the porch, crashIng Into the door. He comes In a rush, ready wIth the ropes, but stops
cIumsIIy when she sImpIy rIses and turns her back to hIm. The others crowd In, push
Ing hIm Iorward. They smeII oI ragotte, burped over pork and cabbage. She cannot
bear to see them Iook at her as II she Is an anImaI they must hunt and kIII. TheIr Iear
has a smeII that threatens to choke her, make her cry.
She turns when she hears TeIesphore's Iaboured breathIng and knows the Iung InIectIon
has not cIeared. WIth no one to heIp hIm, he wIII be dead beIore the year Is out.
KrempeIj
n na koncu je vse to, kar je treba prezIvetI, pohabIjeno, sezgano In zIomIjeno, a se ne
pustI pozabItI.
Da napravIs kIto zberI trI doIge pramene Ias; enega za duso, enega za razum In enega
za dejanje.
SedI na stoIu.
V gugaInIku v kuhInjI.
PocasI poIIze dIan Ieve roke
In potem medprstje
z usIocenIm jezIkom drsI cez pajcevIno koze
kot je to deIaI Marc.
MIsII na svoje brate
na sIna RaouIa kI je odseI, da bI odraseI varno v MontanI
varen pred hudobnImI pastmI, kI jIh prIpravIjajo sosedje
Ura tIktaka.
8Ije 7:30.
NI njena krIvda, da Zoe TreIIIe nI mogIa obdrzatI svojega otroka.
NI njena krIvda, da je otrok umrI.
NI njena krIvda, da je Zoe umrIa.
NaredIIa je, kar je mogIa,
Zoe je svarIIa pred pIjaco,
svarIIa jo je pred TeIesphorom, kI jo je staIno gnjavII In bo skodovaI otroku,
njej pa vzeI mocI.
n vsakdanje deIo okoII boInIh krav je bIIo Iskanje tezav,
a Zoe nI hoteIa posIusatI.
n zdaj je vedeIa ponocI,
prIsII bodo ponocI
skrIvoma ob poInI IunI
gnanI od pIjanega poguma In nesmIseInega besa TeIesphorja TreIIIeja.
PrIsII bodo In jo ubIII.
SIIsI korake po zmrznjenI zemIjI.
SIIsI AntoIna TreIIIeja, kI jo zmerja. SIIsI TeIesphorja, kako prekIInja, stopa po verandI,
se zaIetI v vrata. PrIhrumI noter, vrvI Ima prIpravIjene, a se nerodno ustavI, ko se ona
preprosto dvIgne In mu pokaze hrbet. Potem se noter prIdrenjajo se drugI, potIsnejo ga
naprej. SmrdIjo po ragottI, v IzrIganem zraku je vonj po svInjInI In zeIju. Ne more pre
nasatI, do jo gIedajo kot zIvaI, kI jo je potrebno uIovItI In jo ubItI. NjIhov strah Ima zadah,
kI grozI, da jo bo zadusII, jo spravII v jok.
Obrne se, ko zasIIsI TeIesphorjevo tezko dIhanje In ve, da se mu InIekcIja pIjuc nI poz
dravIIa. Ce mu ne bo nIhce pomagaI, bo mrtev, preden se bo IztekIo Ieto.
1S3 1S2
AntoIne catches the ghost smIIe creepIng. He sIaps her across the Iace, screamIng about
her arrogance and the others Iaugh IoudIy, sIappIng each other on the back.
TeIesphore grabs the jug oI raggot Irom AntoIne and spIns RubIs around to Iace the
men. She stumbIes Iorward. A young boy near the door makes a IIttIe movement, but
TeIesphore curses hIm to keep hIs pIace.
toId you to keep yourseII quIet! he beIIows. The AImIghty Madame RubIs MorIn, the
cursed heaIer, does not need your heIp, IIttIe 8aptIste. Here HeaIer, you want some
thIng! You want some heIp! Take some oI thIs, he sIurs, wrenchIng her chIn down wIth
hIs Iree hand and shovIng the jug Into her Iace. ThIs, thIs Is my medIcIne. ThIs, Is hoIy
water. Let's see what good It does you.
RubIs jerks her head back and crosses her arms, sayIng nothIng.
saId drInk goddamn you, he snarIs, grIppIng her arm and spIashIng the aIcohoI.
RubIs spIutters and coughs, the IIquId burnIng her eyes and mouth.
AntoIne steps Iorward. Don't waste It Ior ChrIssake. I she don't want It TeIesphore, do!
He wrestIes the jug Irom hIs brother's grIp and tIps It eagerIy to hIs own mouth.
Come on, TeIesphore barks, dIdn't come here Ior no party. We got thIngs to do eInh!
he Ieers. We came here to do somethIng, so Iet's do It.
He yanks the rope expertIy around her wrIsts, hobbIes her to her own ankIes.
Come on bItch, you're comIng wIth us, he snarIs, pushIng her toward the door.
The men shove themseIves up agaInst her as she passes, rubbIng theIr hands on her
body and IaughIng about a waste oI good meat. TeIesphore Ignores them, puIIs her
roughIy behInd hIm Into the nIght.
They take her through the yard and up the road, more roughIy than Is necessary. They
need to hear her cry or pIead, whImper or shout, anythIng to show that they have IInaI
Iy broken her. RubIs says nothIng. She keeps her eyes on the ground, reIusIng to gIve
them the satIsIactIon oI knowIng, she Is aIready broken.
They drInk heavIIy Irom the IIasks they had IIIIed at TreIIIe's earIIer. They shout obscenI
tIes to egg each other on and puII her aIong, jerkIng on the rope to make her stumbIe.
They gather stones aIong the way, Iarge bIue IIeId stones.
They brIng her to water.
SIxyear oId 8aptIste TreIIIe stays In the deepest shadows.
*
a woman
sIow eyes oI the most kIssIng bIue
red haIr IIowIng down to the mIddIe oI her back
IIeId stones In a bag around her waIst
chaIIng rope bInds her wrIsts
AntoIne opazI njen srhIjIv nasmesek. KIoIne jo In jo zmerja, da je naduta, ostaII pa se
krohotajo In trepIjajo drug drugega po hrbtu.
TeIesphore Iztrga AntoInu vrc z ragotto In sunkovIto obrne RubIs protI mozem. RubIs se
opotece naprej. FantIc bIIzu vrat se premakne, a ga TeIesphore s kIetvIco prIkuje nazaj
na njegovo mesto.
Sem tI rekeI, da sI mI prI mIru! zarohnI. Vsemogocna madam RubIs MorIn, prekIeta
zdravIIka, ne potrebuje tvoje pomocI, maII 8aptIste. No, ZdravIIka, rabIs kaj! RabIs
pomoc! VzemI maIo tega, zamomIja, In s prosto roko potIsne njeno brado navzdoI ter jI
porIne vrc v obraz. To, to je moje zdravIIo. To je sveta voda. Da vIdImo, kako bo korIs
tIIa tebI.
RubIs vrze gIavo nazaj In prekrIza roke, nIcesar ne rece.
RekeI sem tI pIj, prekIeta, zarencI, jo zagrabI za roko In poIIva z aIkohoIom.
RubIs pIjuva In kasIja, ocI In usta jo pecejo od tekocIne.
PrIstopI AntoIne. Zaboga, a ga nI skoda. Ce ona noce, bom pa jaz, TeIesphore!
zborI sI vrc Iz bratovega prIjema In ga zeIjno prIsIonI k ustom.
Daj no, zaIaja TeIesphore, nIsem prIseI sem za zabavo. Mamo nekaj za opravt, a ne! se
zarezI. Sem smo prIsII nekaj postorIt, torej, naredImo ze to.
PoznavaIsko zadrgne vrv okoII njenIh zapestIj In jIh poveze z gIeznjI.
Cremo, psIca, z namI gres, zarencI In jo porIne k vratom.
Ko gre mImo moz, se tI prerIvajo, tIpajo njeno teIo In se smejIjo, ker gre v nIc toIIko
mesa. TeIesphore se ne zmenI zanje In jo grobo vIece za seboj v noc.
OdpeIjejo jo cez dvorIsce In po cestI, boIj so grobI, kot bI to bIIo potrebno. Morajo jo
sIIsatI jokatI aII moIedovatI, cvIIItI aII krIcatI aII karkoII, kar bI pokazaIo, da so jo koncno
zIomIII. RubIs ne rece nIcesar. OcI Ima uperjene v tIa In jIm noce datI zadovoIjstva, jIm
datI vedetI, da je ze zIomIjena.
Nacejajo se Iz svojIh stekIenIc, kI so sI jIh prej napoInIII prI TreIIIeju. KrIce svInjajo, da
bI opogumIII drug drugega, vIecejo jo naprej In zategujejo vrv, da bI jo spodnesII.
VzdoIz potI nabIrajo kamne, veIIke modrIkaste poIjske kamne.
PrIpeIjejo jo do vode.
SestIetnI 8aptIste TreIIIe ostane v najgIobIjI sencI.
*
neka zena
ocI se zaustavIjajo od poIjubIjanja modrIne
rdecI Iasje pIavajo protI sredInI hrbta
poIjskI kamnI v vrecI okoII njenega pasu
oguIjena vrv veze njena zapestja
1SS 1S4
thrown In Irom above
somehow
shoes and aII
Iungs IIIIIng wIth water
IIre In her veIns
bubbIes
huge sIIver baIIoons
IIIIed wIth IIre
wIthIn 12 heart beats
"J'entends Ie mouIIn
wIthIn 12 breaths
tIque, tIque, taque.
an open mouth
J'entends Ie mouIIn
a cIrcIe mute
aque.
her dress up above her Iace
Mon pere a IaIt btIr maIson,
her hands open In Iront oI her
I'a IaIt btIr a troIs pIgnons
then
tIque, tIque, tIque, taque
the woman
IoIds over herseII
and the power
they cursed as evII
bIInks once
IIke a star
and Is gone
tIque, tIque, taque."
J'entends Ie mouIIn, tIque, tIque taque.
J'entends Ie mouIIn, taque.
So sIngs RubIs soItIy, as she begIns to braId her haIr
noter vrzena od zgoraj
tako nekako
cevIjI In vse
pIjuca se poInIjo z vodo
ogenj v njenIh zIIah
mehurckI
ogromnI srebrnI baIonI
napoInjenI z ognjem
znotraj 12 srcnIh utrIpov
"SIIsIm mIIn
znotraj 12 vdIhov
tIk, tIk, tak.
odprta usta
SIIsIm mIIn
nemI krog
tak.
prek obraza dvIgnjena obIeka
Moj oce je daI zgradItI hIso
odprte roke pred seboj
zgradItI jo je daI na treh zatrepIh
potem
tIk, tIk, tIk, tak
ta zena
se tesno prIvIje k sebI
In tIsta moc,
kI so jo prekIeII kot zIobno moc
enkrat vztrepeta
kot zvezda
In IzgIne
tIk, tIk, tak."
SIIsIm mIIn, tIk, tIk tak.
SIIsIm mIIn, tak.
RubIs tako nezno poje, ko sI zacne spIetatI Iase
TransIated by rena Zorko
L
y
n
n

E
m
a
n
u
e
I
je dIpIomIraIa na 8ennIngton CoIIege In magIstrIraIa na UnIversIty oI owa. zdaIa je trI
pesnIske zbIrke: HoteI FIesta, The DIg (zkopavanje) In Then, SuddenIy(Potem,
naenkrat), kI je tudI prejeIa nagrado ErIc MatthIeu KIng Award, kI jo podeIjuje The
Academy oI AmerIcan Poets. Njene pesmI so zastopane v antoIogIjah The Pushcart PrIze
AnthoIogy In The 8est AmerIcan Poetry 1994, 199S, 1998, 1999 In 2000. 8IIa je urednIca
za poezIjo prI The Pushcart PrIze AnthoIogy, cIanIca IIterarne komIsIje The LIterature
PaneI prI The NatIonaI Endowment Ior AmerIcan Poets In predsednIca komIsIje za
nagrado The James LaughIIn Award, kI jo podeIjuje The Academy oI AmerIcan Poets. Kot
predavateIjIca je sodeIovaIa na pesnIskIh konIerencah The 8read LoaI WrIters'
ConIerence In The 8ennIngton WrIters' ConIerence ter v programIh kreatIvnega pIsanja
The Warren WIIson Program In CreatIve WrItIng In The Vermont CoIIege CreatIve WrItIng
Program. Trenutno predava angIeskI jezIk In knjIzevnost na UnIversIty oI PIttsburgh, kjer
vodI oddeIek za kreatIvno pIsanje WrItIng Program In ustanovo PIttsburgh Contemporary
WrIters' SerIes.
Lynn EmanueI hoIds a 8A Irom 8ennIngton CoIIege, and an MFA Irom the UnIversIty oI
owa. She Is the author oI three books oI poetry, HoteI FIesta, The DIg, and Then,
SuddenIy whIch was awarded the ErIc MatthIeu KIng Award Irom The Academy oI
AmerIcan Poets. Her work has been Ieatured In the Pushcart PrIze anthoIogy and the
8est AmerIcan Poetry In 1994, I99S, I998, 1999, 2000. She has been a poetry edItor Ior
the Pushcart PrIze
AnthoIogy, a member oI the LIterature PaneI Ior the NatIonaI Endowment Ior the Arts,
and a judge Ior the James LaughIIn Award Irom the Academy oI AmerIcan Poets. She has
taught at the 8read LoaI WrIters' ConIerence, the 8ennIngton WrIters' ConIerence, The
Warren WIIson Program In CreatIve WrItIng, and the Vermont CoIIege CreatIve WrItIng
Program. CurrentIy, she Is a ProIessor oI EngIIsh at the UnIversIty oI PIttsburgh, DIrector
oI the WrItIng Program and DIrector oI the PIttsburgh Contemporary WrIters SerIes.
1S9 1S8
The WhIte Dress
What does It IeeI IIke to be thIs shroud
on a hanger, thIs storm cIoud hangIng
In the cIoset! We Itch to IeeI It, It Itches
to be IeIt, It IeeIs IIke an Itch!
encrusted wIth beadIng, It`s an eczema
oI sequIns, rough, guIIIed, rIven,
puckered wIth stItchery, a Irosted wIndow
agaInst whIch we Iong to put our tongues,
a vase Ior hoIdIng the Iongstemmed
bouquet oI a woman`s body
Or It`s armor and It IIts IIke a gIove.
The buttons run IIke rIvets down the Iront.
When we`re In It we`re machInery,
a cutter nosIng the ocean oI a town.
RIght now It`s IoneIy Iocked up
In the cIoset; whIIe we`re busy
IussIng at our vanIty, It hangs there
In the droopIng waterIaII oI ItseII,
a road wIth no one on It, bathed
In moonIIght, rehearsIng Its IInes.
8eIa obIeka
Kako je bItI ta bIeda koprena
na obesaInIku, ta vIharnI obIak, mIrujoc
v omarI! KoprnImo po dotIku, koprnI
po dotIku, dotIkamo se ga kot koprnenja!
prekrItega z bIserI, je ekcem
Iz cekInov, raskav, razbrazdan, razkIan,
grbast od nasItkov, zaIedeneIo okno,
na katero hrepenImo poIozItI svoj jezIk,
vaza, kI podpIra doIgopecIjatI
sopek zenskega teIesa.
AII se mu natancno prIIega, kot okIep.
CumbI jo kot zakovIce spredaj zatIskajo.
Kadar smo v njej, smo mehanIzem,
rusIIec, kI reze vaIove mesta.
Prav zdaj je sama, zakIenjena
v omarI; medtem ko smo zaposIene,
vznemIrjene od Iastne nIcevostI, pada
v pojemajocem sIapu same sebe,
cesta brez popotnIka, potopIjena
v mesecIno, ponavIjajoca svoje vrstIce.
161 160
She
The body has Its own story she saId Oh, yes! saId
The body she InsIsted doesn`t care that It doesn`t IIt your theorIes no
saId suppose not
IIesh, too, has a voIce and Is quIte artIcuIate It says!
yes say know what It says It says the end Is the end no matter how you
sIIce It
precIseIy she saId she was herseII quIte eIoquent we were sIttIng In the
caIe the street
dIsappearIng behInd the raIny pIategIass wIndow behInd us hovered the waIter and
the good smeII
oI coIIee she was beautIIuI bookIsh Ioved her serIous gIasses she was
tryIng to expIaIn about the IIesh and dId not want to hear It but she persIsted
your
storIes Yes! utIIIze the Iatest method they dIsrupt everythIng!
strIke out In new dIrectIons! nothIng Is certaIn death to tradItIon! why thank you
saId
at her back the cIty wept wIth raIn and to the domInant paradIgm saId
death to the domInant paradIgm oI the begInnIng the mIddIe aII that sad etcetera
oI course she contInued severeIy the body Is Iooked at her her haIr was Iong
and as dark as the earth and saId oI course the body Is a thIng havIng a begInnIng
and a mIddIe and an end and Is what my text struggIes agaInst and so the body
and are IIke two peopIe In a caIe arguIng about the way the story wouId go argue
my posItIon vIsavIs the end and begInnIng and the body argues hers yes she
saId but Iet`s Iace It no matter what you say the body wIns.
InsIde gertrude steIn
RIght now as am taIkIng to you and as you are beIng taIked to, wIthout Ietup, It Is
becomIng cIear that gertrude steIn has
hIjacked me and that thIs IeeIIng that your are havIng now as
you read thIs, that thIs Is what It IeeIs IIke to be InsIde
gertrude steIn. ThIs Is what It IeeIs IIke to be a huge type
wrIter In a dress. Yes, IeeI we have gotten InsIde gertrude
steIn, and oI course It Is dark InsIde the enormous gertrude, It
Is IIke beIng Iocked up In a reIrIgerator IIt onIy by a smIIIng
rInd oI cheese. 8eIng InsIde gertrude Is IIke beIng InsIde a
monument mad oI a cIoud whIch Is aIways movIng across
the sky whIch Is aIso aIways movIng. Certrude Is a huge gaI
Ieon oI cIoud anchored to the ground by one smaII tether, yes,
see It down there, do you see that tIny snaII gIued to the
tackboard oI the Iandscape! That Is aIIce. So, am InsIde
gertrude; we beIong to each other, she and , and It Is so won
derIuI because have aIways been a thIng woman InsIde oI
Ona
TeIo Ima svojo Iastno zgodbo je rekIa O, res! sem rekIa
TeIesu je vztrajaIa nI mar ce se ne skIada z nasImI teorIjamI ne
sem rekIa verjetno res ne
meso, tudI to Ima gIas In prav razIocen rece!
ja recem vem kaj rece rece konec je konec kakor koII ga vzames
natanko tako rece bIIa je prav preprIcIjIva sedeII sva v kavarnI uIIca
je IzgInjaIa za dezevno okensko sIpo okrog naju je IebdeI natakar In prIjeten
vonj
po kavI bIIa je Iepa ucenjaska Vsec so mI njena resna ocaIa ona je
poskusaIa razIozItI tIsto o mesu In jaz nIsem hoteIa sIIsatI ampak ona je vztrajaIa vase
zgodbe Ja! uporabIjajo najnovejse metode vse razbIjajo!
prodIrajo v nove smerI! nIc nI gotovo smrt tradIcIjI! o hvaIa Iepa recem
za njenIm hrbtom mesto joce z dezjem In domInantnI paradIgmI recem
smrt domInantnI paradIgmI zacetka sredIne vsega tega zaIostnega In tako
daIje
seveda odIocno je nadaIjevaIa teIo je PogIedaIa sem jo njenI Iasje so bIII doIgI In crnI kot
zemIja In Recem seveda teIo je rec, kI Ima zacetek sredIno In konec
In temu se upIra moj tekst In tako sva teIo In jaz kot dve osebI v kavarnI kI se
prIckata kako naj se zgodba nadaIjuje zagovarjam svoj poIozaj vIsavIs koncu In zacetku
In teIo zagovarja njeno ja je rekIa ampak sprIjaznIva se ne gIede na to kar reces teIo
zmaga
znotraj gertrude steIn
Prav zdaj, ko govorIm z vamI In ste vI nagovarjanI,
nenehno, postaja jasno, da me je gertrude steIn
ugrabIIa In da je ta obcutek, kI ga Imate zdaj, ko
toIe berete, da se tako pocutIs, ko sI znotraj
gertrude steIn. Tako je bItI veIIkanskI pIsaInI
stroj v obIekI. Ja, cutIm, da smo prIsII v gertrude
steIn, In seveda je temno znotraj ogromne gertrude,
kot bI bIII zakIenjenI v hIadIInIku, razsvetIjenem Ie
s smehIjajoco skorjo sIra. 8ItI v gertrude je kot bItI
v spomenIku Iz obIaka, kI se ves cas premIka po
nebu, kI se tudI ves cas premIka. Certrude je veIIkanska
gaIeja obIakov, prIpeta v tIa Ie s tenkIm povodcem, ja,
vIdIm ga tam doII, vIdIs tIstega drobcenega poIza, prIIepIjenega
na ogIasno desko pokrajIne! To je aIIce. Torej, zdaj sem znotraj
gertrude; prIpadava druga drugI, ona In jaz, In to je tako cu
dovIto zato, ker sem zmeraj bIIa neka stvar zenska, znotraj
163 162
whom a bIg woman Is screamIng to get out, and she`s out
now and II a rIver couId type thIs Is how It wouId sound, pure
and compIIcated and enormous. Now we are IIItIng across the
countrysIde, and we are taIkIng, and II the wInd couId type It
wouId sound IIke thIs, ongoIng and repetItIous, abstractIng
and styIIzIng everythIng, IIke our Iamous haIrcut paInted by
PIcasso. 8ecause when you are InsIde our haIrcut you under
stand that aII the IIotsam and jetsam oI haIrdo have been
cIeared away (IIke the Iorests Irom the New WorId) so that the
skuII can show through grInnIng and IeastIng on the aIarm It
has created. am now, aIarmIngIy, InsIde gertrude`s head and
am thInkIng that may onIy be a thought she has had when
she ImagIned that she and aIIce were dead and gone and
someone had to carry on the work oI beIng gertrude steIn, and
so am receIvIng, Irom beyond the grave, radIoactIve Isotopes
oI her genIus sayIng, take up my work, become gertrude steIn.
8ecause someone must be gertrude steIn, someone must save
us Irom the IIteraIIsts and reaIIsts, and narratIves oI the
begInnIng and end, someone must be a rIver that can type.
And why not ! Certrude Is InsIstIng on the Iact that whIIe
am a subgenIus, weIghIng one hundred IIve pounds, and IIvIng
In a smaII town wIth an enormous Iurry maIe husband who Is
aIways In hIs CadIIIac EIdorado drIvIng oII to seII somethIng
to peopIe who do not deserve the bad Iuck oI thIs mer
chandIse In thIer IIves! that these Iacts wouId not be a prob
Iem Ior gertrude steIn. Certure and I IeeI that, Ior Instance, In
PatrIarchaI Poetry when (IIke an avaIanche that can type) she Is
buryIng the patrIarchy, stIII there persIsts a sense oI con
descendIng aIIectIon. So, whIIe `m a thIn, heterosexuaI sub
genIus, nevertheIess gertrude has chosen me as her tooI, just
as she chose the patrIarchy as a tooI Ior endIng the patrIarchy.
And because have become her tooI, now, In a sense, gertrude
Is InsIde me. t`s tough. HavIng gertrude InsIde me Is IIke
havIng swaIIowed an ocean IIner that can type, and, whIIe
IeeI IIke a very smaII coat cIoset wIth a bear In It, gerturde and
IeeI that must teII you that gertrude does not care. She Is
usIng me to get her message across, to say, am Iost, am
beset by IIteraIIsts and narratIves oI the begInnIng and mIddIe
and end, heIp me. And so, yes, say, yes, am here, gertrude,
because we IeeI, gertrude and , that there Is reaI urgency In
our voIce (IIke a sob that can type) and that thIngs are very
bad Ior her because she Is Iost, beset by the IIteraIIsts and
reaIIsts, her own enormousness crushIng her, and we must
IInd her and take her Into ourseIves, even though am the
Ieast IIkeIy oI savIors and have been chosen perhaps as a Iast
resort, yes, deIInIteIy, gertrude Is sayIng to me, you are the
Ieast IIkeIy oI savIors, you are my Iast choIce and my Iast
resort.
katere debeIa zenska krIcI, da bI prIsIa ven, In zdaj je
zunaj, In ce bI reka Iahko to tIpkaIa, bI se sIIsaIo natanko tako,
cIsto In zapIeteno In gromozansko. Zdaj prepevajoc poskakujeva
po dezeII, In govorIva, In ce bI veter Iahko tIpkaI, bI se sIIsaIo
natanko tako, nenehno In ponavIjajoce, vse Iocujoce
In oznacujoce, tako kot nasa sIavna IrIzura, kI jo je
nasIIkaI PIcasso. KajtI ko ste znotraj nase IrIzure, razu
mete, da so bIII ves baIast In preostankI prIceske
odstranjenI (kot gozdovI Iz Novega sveta), tako da se
skozI rezanje In nasIajanje s sokom, kI ga je povzrocIIa,
Iahko vIdI Iobanjo. Zdaj sem, skrb vzbujajoce, v gertrudInI gIavI
In mIsIIm sI, da sem mogoce Ie mIseI, kI jo je ona nekoc ImeIa,
ko sI je predstavIjaIa, da sta z aIIce mrtvI, In da nekdo
mora nadaIjevatI z deIom bItI gertrude steIn, In tako zdaj
dobIvam, Iz onostranstva, radIoaktIvne Izotope njenega
genIja, kI pravI, nadaIjuj moje deIo, postanI gertrude steIn.
Zato ker nekdo mora bItI gertrude steIn, nekdo nas mora
zascItItI pred pozItIvIstI In reaIIstI In pred prIpovedmI
zacetkov In koncev, nekdo mora bItI reka, kI Iahko tIpka.
n zakaj ne jaz! Certrude vztraja prI dejstvu, da ceprav
sem subgenIj, tezka dvaInpetdeset kII In poI, In zIvIm
v majhnem mestu z ogromnIm kosmatIm samcem soprogom,
kI se kar naprej prevaza v svojem CadIIIacu EIdorado, da
bI kaj prodaI Ijudem, kI sI v svojem zIvIjenju ne zasIuzIjo
zIe srece takega nakupa; da ta dejstva nIso prob
Iem za gertrude steIn. Cetrude In jaz menIva, da, na prImer, v
PatrIarhaInI poezIjI, kI (kot pIaz, kI Iahko tIpka) pokopava
patrIarhaInost, se zmeraj obstaja obcutek pokrovIteIjske nakIon
jenostI. Torej, ceprav sem suhIjat, heteroseksuaInI sub
genIj, me je gertrude IzbraIa za svoje orodje, tako kot je IzbraIa
patrIarhaInost za orodje, s katerIm je pokoncaIa patrIarhaInost.
n ker sem postaIa njeno orodje, je zdaj, na nek nacIn, gertrude
znotraj mene. Tezko je. metI gertrude znotraj sebe je, kot bI
pogoItnIIa prekooceanko, kI Iahko tIpka, In ceprav se pocutIm
kot cIsto majhna garderobna omara, v katerI cepI medved, z
gertrude menIva, da vam moram povedatI, da je gertrude vseeno.
UporabIja me, da bI vam sporocIIa, da bI rekIa, IzgubIjena
sem, obkoIjena s pozItIvIstI In prIpovedmI zacetkov In sredIn
In koncev, pomagajte mI. n tako, ja, recem, tukaj sem, gertrude,
ker menIva, gertrude In jaz, da je v najInem gIasu cutItI veIIko
nujo (kot Ihtenje, kI Iahko tIpka) In da jI kaze zeIo sIabo,
ker je IzgubIjena, obkoIjena s pozItIvIstI In reaIIstI,
rusI se pod tezo Iastne veIIcIne, In mI jo moramo
najtI In jo sprejetI vase, ceprav sem jaz najmanj prImerna
za odresenIka In sem bIIa mogoce Izbrana kot zadnja
resItev, ja, tako je, gertrude mI pravI, tI sI najmanj prImerna
za odresenIka, tI sI moja zadnja IzbIra In moje zadnje
zatocIsce.
PrevedIa 8arbara Korun
P
a
v
I
e

C
o
r
a
n
o
v
I
c
se je rodII 1973 v NIksIcu. DIpIomIraI je na FIIozoIskI IakuItetI, na oddeIku za IIIozoIIjo.
Do zdaj je objavII nasIednje knjIge: OrnamentIka nocI (1994), 8ranje tIsIne (1997) In
KnjIga prIvIdov (2002). PoIeg poezIje pIse tudI prozo In krItIke. Se posebej pa se ukvarja
s probIemI sodobnIh IIterarnIh teorIj (studIja Avtor Tekst 8raIec). Njegova poezIja je
prevedena v razIIcne jezIke. 8II je urednIk IIterarnega programa mednarodnega IestIvaIa
8arskI IjetopIs In umetnIskI dIrektor RatkovIcevIh pesnIskIh vecerov. Je cIan crnogorskega
P.E.Na In tajnIk crnogorskega drustva neodvIsnIh pIsateIjev. Je tudI urednIk v revIjI za
knjIzevnost, kuIturo In druzbena vprasanja ARS.
8orn In 1973 In NIksIc. He graduated In PhIIosophy Irom the FacuIty oI Arts. So Iar he
has pubIIshed three coIIectIons oI poetry: The NIght EmbeIIIshment (1994), ReadIng
SIIence (1997), and A 8ook oI ApparItIons (2002). 8esIdes poetry he wrItes prose and
revIews as weII. He Is partIcuIarIy occupIed wIth the probIems oI contemporary IIterary
theorIes (hIs study Author Text Reader). HIs poetry has been transIated Into severaI
Ianguages. He edIted the IIterary program oI the InternatIonaI IestIvaI 8arskI IjetopIs and
was the art dIrector Ior the RatkovIc evenIngs oI poetry. He Is a member oI the
MontenegrIn PEN and a secretary oI the MontenegrIn ndependent WrIters' AssocIatIon.
He Is aIso the edItor Ior ARS, a magazIne Ior IIterature, cuIture and socIaI Issues.
167 166
Na medunarodnoj IInIjI
MInhen SoIun
U prIjavom vozu,
na medunarodnoj IInIjI MInhen SoIun,
pokusavam cItatI Covjeka bez svojstava Roberta MuzIIa.
A to je, uvjeravam se, na ovakvIm mjestIma gotovo nemoguce.
Posezem za banaInIm zamjenama:
nastavItI cItanje je neuporedIvo teze
nego pronacI dremIjIvu bItangu
u svakom kupeu, jednako u prvom I drugom razredu,
na svIm zeIjeznIckIm IInIjama.
ZanImIjIvo, me}unarodnI voz
cesto se zaustavIja I na IokaInIm stanIcama:
trazIm nevIdIjIve sImboIe u tom nepostovanju voznog reda.
NaIazIm da je boIje odustatI od cItanja.
Zato cutIm I gIedam
prvo u nocne pejzaze SIavonIje,
pa u ogIedaIo naspram sebe
vIdIm moje dvIje neveIIke torbe,
naIzgIed ne toIIko tezak prtIjag.
AII cInI mI se da je nemoguce IIsItI ga se.
Kako odmIce voz
I kako se prIbIIzava dan
mIsIIm da je svejedno
na kojoj stanIcI IzacI
I cIjI prtIjag ponIjetI.
Na mednarodnI IInIjI
Mnchen SoIun
V umazanem vIaku,
na mednarodnI IInIjI Mnchen SoIun,
poskusam bratI MusIIovega Moza brez posebnostI.
Vendar se preprIcujem, da je to, na taksnIh krajIh, skoraj nemogoce.
Posegam za banaInImI nadomestkI:
bratI naprej je neprImerno teze
kot najtI dremajocega kIateza
v vsakem kupeju, tako v prvem kot tudI drugem razredu,
na vseh zeIeznIskIh IInIjah.
ZanImIvo, mednarodnI vIak
se pogosto ustavIja tudI na IokaInIh postajah:
Iscem nevIdne sImboIe v tem neupostevanju voznega reda.
UgotavIjam, da je boIje, ce neham bratI.
Zato moIcIm In gIedam
najprej v nocne sIavonske krajIne,
potem pa v ogIedaIo nasprotI
vIdIm svojI ne prevec veIIkI torbI,
na vIdez ne tako tezko prtIjago.
A zdI se mI, da se jo je nemogoce znebItI.
Ko se takoIe oddaIjuje vIak,
In prIbIIzuje dan,
sI mIsIIm, da je pravzaprev vseeno
na katerI postajI IzstopIs
In cIgavo prtIjago vzames.
169 168
OgIedaIo brodoIomnIka
po pjesmI CRAD KonstantIna KavaIIja
(NMALO VELCANSTVENA SMRT)

Preko puta je Isto, mIsIIs.
sto je tamo, na onoj drugoj pucInI,
gdje tI se nekad cInIIo da je zIvot
bIIzI. AII, tI to nIkada neces znatI,
kao sto neces osjetItI
nevIdIjIvu sIrInu Srednje Evrope
III bIIo kojI sumrak na Istocnoj obaII.
Na svakom mjestu svIjeta je Isto,
tamo gdje se zIvotI prIvode kraju.
Svako jutro je kao tvoje nevoIjno
ucestvovanje u zIvotu. svakI kraj
dana je IstI, kao kada tI uranjas u san:
tvoja nImaIo veIIcanstvena smrt.
A tu sI tek prIvremeno u svIjetu.

(OD JEDNOC DO DRUCOC MJESTA)
OdIazIs od jednog do drugog mjesta,
a nIkamo, zapravo, ne Ides. Tvoje trenutno
stanje nI sam ne umIjes ImenovatI.
(8Ijedne II su stvarI IIsene Imenovanja!)
Ne otkrIvas zemIje, ne saznajes rIjecI nove,
a nI postojecIm se ne sIuzIs kako bI htIo.
DanI tI sve vIse IIce na zensku dokonost.
Kako je ovo vec IsprIcana prIca,
a sve su prIce cuo sI nekad III sIutIs
upravo takve, tI opet samog sebe tjeras
u ugao I ne naIazIs nacIn da se otrgnes
od svIjeta. Tuga je oznaka tvog postojanja, jedIno
sto te moze odvojItI od drugIh. 8ar sa njom
da zavaras stvarnost, stvarnost tvoju
toIIko puta IsprIcanu. tako, odIazIces od jednog
mjesta do drugog, a nIkamo, zapravo, neces IcI.
8rodoIomcevo ogIedaIo
po KavaIIsovI pesmI MESTO
.
(POVSEM NEVELCASTNA SMRT)
Tam cez cesto je Isto, sI mIsIIs.
sto je tam, na odprtem morju,
kjer se tI je nekoc zdeIo, da je zIvIjenje
bIIzje. Vendar tega ne bos nIkoII vedeI,
kot ne bos nIkoII obcutII
nevIdne sIrIne Srednje Evrope
In katerega koII somraka na vzhodnI obaII.
Na vsakem kraju sveta je Isto,
tam kjer se koncujejo zIvIjenja.
Vsako jutro je kot tvoje jutro nehoteno
sodeIovanje v zIvIjenju. n vsak konec
dneva je IstI, kot kadar se potapIjas v spanec:
v tvojo povsem neveIIcastno smrt.
n tudI tu sI Ie zacasno tu na svetu.
.
(OD ENECA DO DRUCECA KRAJA)
Tavas od enega do drugega kraja,
a pravzaprav ne gres nIkamor. Svoje
trenutno stanje nItI sam ne mores ImenovatI.
(ZaIostne so stvarI, kI se jIh ne da ImenovatI!)
Ne odkrIvas dezeI, ne Izves za nove besede,
In tudI tIste, kI ze obstajajo, ne uporabIjas kot bI sI zeIeI.
TvojI dnevI vse boIj spomInjajo na zensko brezdeIje.
Ker je to ze povedana zgodba,
In vse zgodbe so sI nekoc ze sIIsaI aII pa samo sIutIs
ze povedane, se zopet potIskas v
kot In ne ves, kako bI se odtrgaI
od sveta. ZaIost je oznaka tvojega obstoja, edIno
kar te Iahko IocI od drugIh. Ko bI Iahko vsaj z njo
ukanII resnIcnost, kI je bIIa
ze toIIkokrat povedana. n tako bos tavaI od enega
do drugega kraja, a pravzaprav nIkoII ne bos nIkamor odseI.
171 170
V
(SVE TVOJE NOC)
U ovoj nocI su sadrzane sve tvoje nocI,
svo tvoje bIvstvovanje, naIIk nasumIcnom
redosIjedu satI, mjesecI I godIna. Tesko je
zaIItI za zauvIjek IzgubIjenIm vremenom.
strajno gasItI zIvot vaIjda nesto Iakse.
A nekad sI davno vjerovao bar ponekom prIvIdu,
gorIo za nekom pjesmom III zenom. Danas,
to doba tI se cInI jos davnIjIm. Sada sI tek
u jos jednoj epIzodI, koja, cInI tI se, godInama
traje. U jos jednom sI svakodnevnom skoncavanju.
Svaka je tvoja radnja vec predvI}ena.
UzaIud je I to sto je tuga bezmaIo Ista
na svIm merIdIanIma, u svIm dvorovIma
I jazbInama. Jer tebe nema nIgdje!
TI sI samo nevIdIjIvo Iskrsnuo Iz svoje samoce.
8Io je to momenat, zIvot je to bIo.
OPRAVDANJE
V
Vec odavno prIpremam sastojke za vIastItu
kukutu. Ne odrIcem se nItI jednog detaIja;
ne odustajem Iako se tesko prIvIknutI
na monotonIju govora. Tako svakI Iragment Ima
svoju uIogu I prIIIcI razIIcItIm vremenskIm okvIrIma.
Vec odavno uzIvam u svakom djeIIcu
spravIjenog otrova. Doduse, mnogI zeIe
da taj cIn nazovu pIsanjem poezIje.
NekI prebacuju da su cuII vec poznate rIjecI.
AII, ja sam nastavIjao da osIuskujem tIsInu,
kako bIh se uvjerIo da su opet cItIranI mrtvI pjesnIcI.
spostavIIo se, najzad, da nema nIkakvog potopa,
da su ostaIe zatvorene knjIge sa sIIkama,
gdje sIIjepI IjudI traze smIsao postojanja ogIedaIa.
JedIno sto hocu jeste da umanjIm odusevIjenje,
prIIIkom ucestaIIh pogIeda u dno IspIjenIh pehara.
to zato sto je svakI pogIed upucen u konacan
dodIr svIjeta. Kazu da su samurajI pred seppuku
ostavIjaII oprostajne pjesme. Upravo sada,
dok se povIacI dan, razmIsIjam o tome
da je svaka pjesma, zapravo, pjesma pred smrt,
da je svakI trud tumacenja ogIedaIa seppuku.
V.
(VSE TVOJE NOC)
Ta tej nocI so vse tvoje nocI,
vse tvoje bIvanje, podobno na sIepo
sreco sestavIjenemu vrstnemu redu ur, mesecev In Iet. Tezko
je zaIovatI za zavedno IzgubIjenIm casom.
Vztrajno gasItI zIvIjenje verjetno za spoznanje Iaze.
A nekoc sI verjeI vsaj v kaksen prIvId,
IzgorevaI v zeIjI po kaksnI zenskI aII pesmI. Danes,
se tI ta cas zdI se boIj odmaknjen. Zdaj sI samo se
v nekI epIzodI, kI traja
ze Ieta. V se enem vsakdanjem umIranju.
Vsako tvoje dejanje je ze predvIdeno.
Zaman je tudI spoznanje, da je zaIost skoraj popoInoma Ista
na vseh merIdIanIh, na vseh dvorIh In
v vseh jazbInah. KajtI tebe nI nIkjer!
TI sI samo nevIdno vstaI Iz svoje samote.
n to je bII trenutek, to je bIIo zIvIjenje.
OPRAVCLO
V.
Ze od nekdaj prIpravIjam sestavIne za Iastno
trobeIIko. Ne Izpuscam nobenega detajIa;
ne odstopam ceprav se je tezko prIvadItI
na monotonIjo govorIce. Tako Ima vsak deIcek
svojo vIogo In se prIIega razIIcnIm casovnIm okvIrom.
Ze od nekdaj uzIvam v vsakem deIcku
prIpravIjenega strupa. Pravzaprav mnogI
zeIIjo to ImenovatI pIsanje poezIje.
NekaterI se prItozujejo, da so sIIsaII ze znane besede.
A jaz sem se naprej prIsIuskovaI tIsInI,
da bI se Iahko preprIcaI, da so bIII ponovno cItIranI mrtvI pesnIkI.
Na koncu se je ugotovIIo, da nI bIIo nobenega vesoIjnega potopa,
da so ostaIe knjIge s sIIkamI, v katerIh sIepI
Iscejo smIseI obstoja ogIedaIa, zaprte.
EdIno kar hocem, je zmanjsatI navdusenje,
ob pogostIh pogIedIh na dno IzpItIh cas.
n to zato, ker je vsak pogIed uprt v koncnI
dotIk sveta. PravIjo, da so samurajI pred seppuku
puscaII posIovIIne pesmI. Prav zdaj,
ko se umIka dan, razmIsIjam o tem,
da je vsaka pesem, pravzaprav predsmrtna pesem,
In da je vsak trud razIaganja ogIedaIa seppuku.
173 172
PIsanje
Ponovo mIsIIm u stIhovIma,
saopstavam rIjecI kojIma nIjesam krIv.
PrIhvatam svako saucesnIstvo Izazvano pIsanjem.
PIsanjem po otvorenom, pod otvorenIm nebom,
po ocaju I boIestI, a sa Istom strascu.
Na spasenje svako pIsanje.
Po kamenu, po zatvorenom I po nepoznatom,
mada su sve rIjecI jednako nepoznate.
PIsanje po svIm godIsnjIm dobIma,
apokrIIIma, po vec osvojenIm znakovIma.
po svIm merIdIjanIma,
pIsanje po rubovIma, opasno pIsanje.
ono nI zbog cega koje je, opet, svako pIsanje.
Po kIIometrIma na kojIma usamIjenI
razmIsIjamo kako okoncatI praznInu na papIru,
kako dopIsatI svIjet.
Na spasenje neka su I pauze Izme}u pIsanja.
Po vec napIsanIm IIstovIma,
pIsanje prvIh redova naredne pjesme...
CaroIIja stvaranja. Stvaranje zavodIjIvog.
PIsanje
uvIjek uzaIudno vItestvo.
PIsanje
Ponovno mIsIIm v verzIh,
razIagam besede, kI so prIsIe same od sebe.
Sprejemam vsako soudeIezbo, kI jo je povzrocIIo pIsanje.
S pIsanjem po odprtem, pod odprtIm nebom,
po obupu In boIeznI, a z Isto strastjo.
Vsako pIsanje Iahko odresI.
Po kamnu, po zaprtem In neznanem,
ceprav so vse besede enako neznane.
PIsanje po vseh IetnIh casIh,
apokrIIIh, po ze osvojenIh znamenjIh.
n po vseh merIdIjanIh,
pIsanje po robovIh, nevarno pIsanje.
PIsanje brez kakrsnega koII razIoga In taksna so vsa pIsanja.
Po kIIometrIh na katerIh osamIjenI
razmIsIjamo, kako pokoncatI praznIno na papIrju,
kako dopIsatI svet.
Naj sIuzIjo odresItvI tudI premorI med pIsanjem.
Po ze napIsanIh IIstIh,
pIsanje prvIh vrstIc nasIednje pesmI ...
CarovnIja ustvarjanja. Ustvarjanje zapeIjIvega.
PIsanje
vedno nesmIseIno vItestvo.
PrevedeI Uros Zupan
The shIpwreck's mIrror
AIter ConstantIn CavaIIs' THE CTY.
(A NOT N THE LEAST CLOROUS DEATH)

t Is the same on the other sIde oI the road, you thInk.
t Is the same there, on the open sea
Where you once thought that IIIe
Had proxImIty. 8ut thIs you wIII never IeeI so
As you wIII never know
The InvIsIbIe breadth oI MIddIe Europe
Or any twIIIght on the Eastern coast.
Everywhere In the worId It Is InvarIabIy
The same there where IIves are brought to an end.
Every mornIng seems yours unhappy
PartIcIpatIon In IIIe. And every end
OI the day Is the same, as when you dIve Into sIeep:
Your not In the Ieast gIorIous death.
And here you are just temporarIIy In the worId.

(FROM ONE PLACE TO ANOTHER)
You're goIng Irom one pIace to another,
8ut, In truth, you're not reaIIy goIng anywhere. Your current
State you know not how to name.
(PItIIuI these thIngs emptIed oI namIng!)
You dIscover no Iands, encounter no new words,
Even the exIstIng you do not use as you wouId wIsh.
ncreasIngIy, the days seem IIke woman's IdIeness.
As thIs Is a story that has aIready been toId,
And as aII storIes so once you heard or suspect
Are just the same, once agaIn you Iorce yourseII
nto a corner, not IIndIng a way to tear yourseII
From the worId. Sadness Is the sIgnIIIcatIon oI your exIstence,
SoIe thIng to separate you Irom others. At Ieast
WIth It to cheat reaIIty, your reaIIty
ToId so many tImes beIore. Thus, you'II be goIng Irom one
PIace to another, but, In truth, you're not goIng to go anywhere.
17S
On the InternatIonaI route MunIch
SaIonIka
On a dIrty traIn,
nternatIonaI route MunIch SaIonIka,
am tryIng to read Robert MusII's The Man WIthout QuaIItIes.
8ut thIs, come to reaIIze, Is sureIy ImpossIbIe In pIaces IIke thIs.
reach Ior banaI substItutes:
To contInue readIng InIInIteIy harder Is
Than to IInd a dozy IdIer
n every carrIage, IIrst or second cIass no matter,
On aII traIn routes.
nterestIngIy, thIs InternatIonaI traIn
FrequentIy stops even at statIons that are IocaI:
seek InvIsIbIe symboIs In thIs dIsobedIence oI scheduIe.
IInd It Is better to gIve up on readIng.
Thus, am sIIent and watch,
FIrst, the nIghtIy Iandscapes oI SIavonIa,
Then, opposIte myseII, the mIrror
see my two modest traveI bags,
SeemIngIy not so heavy Iuggage.
8ut IeeI It Is ImpossIbIe to get rId oI.
As the traIn puIIs away
And day comes cIose
thInk It does not matter
At whIch statIon to dIsembark
Whose Iuggage to take.
174
WrItIng
AgaIn, am thInkIng In verses,
DeIIverIng words no IauIt oI my own.
accept aII compIIcIty provoked by wrItIng.
WrItIng the open, under an open sky,
AIter despaIr and sIckness, but wIth the same passIon.
SaIvatIon every wrItIng.
On stone, on the cIosed and the unknown,
Even though aII words are equaIIy unknown.
WrItIng on aII the year's seasons,
ApocryphaI, aIready mastered sIgns.
And on aII merIdIans,
WrItIng on the margIns, dangerous wrItIng.
And, that wIthout reason as Is, agaIn, aII wrItIng.
On the kIIometres aIong whIch IoneIy
We thInk how to cIose the emptIness oI paper,
How to wrIteIn the worId.
SaIvatIon aIso those pauses between wrItIng.
On pages aIready wrItten upon,
The wrItIng oI the IIrst IInes oI the next poem...
The magIc oI creatIon. The creatIon oI the seductIve
WrItIng
AIways a chIvaIry In vaIn.
TransIated by NIkoIaI JeIIs
177
V
(ALL YOUR NCHTS)
n thIs nIght contaIned are aII your nIghts
AII your beIng sImIIar to a random
Order oI hours, months, years. TIme Iost Iorever
s hard to mourn.
To extInguIsh IIIe persIstentIy obvIousIy somewhat easIer.
Once Iong ago you at Ieast beIIeved In some IIIusIon
8urned Ior some poem or woman. Today
Even more dIstant seems that era. Now you are just
n another epIsode that, so It wouId seem,
Has Iasted Ior years. n another daIIy act oI IIIe's termInatIon.
Your every actIon Is aIready Ioreseen.
n vaIn aIso that thIs sadness
s the nearIy the same on aII merIdIans, courts
And dens. 8ecause you are nowhere!
You have onIy InvIsIbIy rIsen Irom your soIItude.
t was a moment, It was IIIe.
JUSTFCATON
V
have been preparIng the IngredIents oI my own hemIock
SInce a Iong tIme ago. deny no detaII;
Do not gIve up aIthough It Is hard to get used to
The monotony oI speech. Thus every Iragment
Has Its roIe and compIIes wIth dIIIerent tIme Irames.
have taken pIeasure In every IIttIe bIt
OI the poIson thus mIxed sInce a Iong tIme ago. TruIy,
Many want to caII thIs wrItIng poetry.
Some compIaIn that they heard these words beIore.
8ut contInued IIstenIng to the sIIence,
To assure myseII that dead poets are beIng cIted agaIn.
n the end, It came out that there was no IIood,
CIosed remaIned the books wIth pIctures,
n whIch bIInd peopIe seek meanIng oI the mIrror's exIstence.
AII that want Is to Iessen the enthusIasm
OccasIoned by gazes In to the bottom oI emptIed gobIets.
And thIs because every gaze sets on the IInaI
Touch oI the worId. They say that beIore commIttIng seppuku
The SamuraI IeIt IareweII poems behInd. RIght now,
As the day Is wIthdrawIng, am thInkIng how
Every poem Is In Iact a poem beIore death,
Every eIIort InterpretIng the mIrror seppuku.
176
N
o
r
b
e
r
t

C
s
t
r
e
I
n
rojen 1961 v MIIsu (TIroIska), med 1979 In 1984, studIraI matematIko v nnsbrucku.
1986J87 studIjsko bIvanje v StanIordu (ZDA). OdtIej pIsateIj. Nazadnje so IzsIa nasIednja
deIa: DIe engIIschen Jahre (AngIeska Ieta), 1999, SeIbstportraIt mIt eIner Toten
(Avtoportret s pokojnIco), 2000, skupaj s Jorgejem Semprunom Was war und was Ist (Kar
je bIIo In kar je) dva govora, 2001. JuIIja 2003 bo IzseI roman Das Handwerk des Ttens
(Obrt ubIjanja). Za svoje deIo je prejeI stevIIne nagrade, med drugImI 8erIIner
LIteraturpreIs 1994, AIIredDbIInPreIs 1999 In LIteraturpreIs der
KonradAdenauerStIItung 200I.
geboren 1961 In MIIs (TIroI), studIerte 1979 1984 MathematIk In nnsbruck. 1986J87
StudIenauIenthaIt In StanIord (USA). SeIther SchrIItsteIIer. ZuIetzt erschIenen DIe
engIIschen Jahre (1999), SeIbstportraIt mIt eIner Toten (2000) und gemeInsam mIt Jorge
Semprun Was war und was Ist (ZweI Reden, 2001).
m JuII 2003 erscheInt seIn neuer Roman Das Handwerk des Ttens. Fr seIne ArbeIt
erhIeIt er zahIreIche PreIse, u.a. den 8erIIner LIteraturpreIs 1994, den AIIredDbIInPreIs
1999 und den LIteraturpreIs der KonradAdenauerStIItung 2001.
181 180
Das Handwerk des Ttens
(Auszug aus dem Roman)
ch weIss noch, dass Ich mIch dann gIeIch verabschIedete und gIng, den AIten WaII
hInauI, ber den Rathausmarkt, den Neuen WaII hInunter, auI der Suche nach eInem
KopIergeschIt, und aIs Ich am JungIernstIeg dIe S8ahn nach AItona nahm, wo Ich
damaIs noch wohnte, begann Ich schon, AIImayers ArtIkeI zu studIeren. Zu Hause
angeIangt, rIeI Ich In der RedaktIon an und meIdete mIch Ir den JournaIdIenst, den Ich
am Abend vertretungsweIse bernehmen soIIte, krank, machte mIr eIne Thermoskanne
KaIIee und Iegte mIch mIt den PapIeren auI das SoIa, und Ich wrde gern sagen, es war
eIne FIeberweIt, In dIe Ich eIntauchte, aber dIe schIImmsten AIptrume meIner KIndheIt
waren harmIos dagegen. AIs Ich zur Ietzten SeIte geIangte, wurde es gerade dunkeI,
ber den Dchern der gegenberIIegenden Huser hIng IchrIg der HImmeI In seInem
Ietzten 8Iau, und pItzIIch IIeI mIr auI, dass Ich dIe eIn und ausIahrenden Zge vom
nahegeIegenen 8ahnhoI dIe ganze ZeIt nIcht wahrgenommen hatte, Ihren Takt, der
sonst meIne Tage zerteIIte, und Ich dachte an HeIena, es htte IrgendeIne Frau seIn
knnen, aber Ich versteIIte mIch auI sIe, berrumpeIt von der unsInnIg sentImentaIen
VorsteIIung, mIt Ihr gemeInsam dIesen KrIeg berIebt zu haben, zu Ihr
zurckzukommen, nachdem aIIes vorbeI war, oder, noch besser, eInIach
zurckzukommen, so paradox es kIIngen mag, Ich woIIte daIr keIn Abenteuer
bestehen mssen wIe eIn verbIendeter CrossIeInwandheId, zurckzukommen, ohne
berhaupt weggewesen zu seIn.
Es waren nIcht dIe schreIenden CrausamkeIten, dIe mIch beIm Lesen am meIsten
verwIrrten, nIcht dIe CreueI, deren Zeuge AIImayer In aII den Jahren geworden war oder
von denen er gehrt hatte, nIcht dIe 8IIder von menschenIeeren bosnIschen DrIern, In
denen streunende Hunde dIe zwIschen den zerschossenen Cebuden herumIIegenden
LeIchen zerrIssen. DIe 8eIspIeIe, dIe er auIzhIte, waren so zahIreIch, dass Ich mIch ber
nIchts gewundert htte, oIIensIchtIIch gab es keIne Crenzen daIr, was man mIt dem
menschIIchen Krper aIIes anrIchten konnte, und Ich staunte nur, weIche PhantasIen bIs
dahIn mehr oder wenIger unbeschoItene Leute, wIe man wohI sagen musste, entwIckeIt
haben soIIen, was Ir eIn Vergngen, eInen CeIangenen zu zwIngen, eInem anderen dIe
Hoden abzubeIssen und sIe vor Ihm zu essen, eIner Schwangeren den 8auch
auIzuschIItzen, eInem KInd am Arm seIner Mutter dIe KehIe durchzuschneIden und Ihr
das CesIcht In den hervorsprItzenden 8IutstrahI zu drcken oder eIne Frau unter den
Augen Ihres sterbenden Vaters zu vergewaItIgen. Zu jedem so bekannt gewordenen Ort
gab er eIn haIbes Dutzend andere an, von denen Ich nIcht eInmaI dIe Namen wusste,
geschweIge dass Ich sIe buchstabIeren knnte, oder auch nur auseInanderhaIten, wer
dort wen umgebracht hatte, und obwohI keIn ZweIIeI bestand, dass dIe Cenossen aus
KnIn, aus 8anja Luka und PaIe den anderen Immer um eIn paar KpIe voraus waren, dIe
Vertreter der 8eIgrader KIIenteI Ihren CegenspIeIern aus Zagreb und Mostar, um von
denen In Sarajevo nIcht zu reden, versuchte Ich erst gar nIcht, mIch In dem
DurcheInander zurechtzuIInden. KeIn FIuss, In dem nIcht Tote getrIeben wren, keIn
PIatz, so schIen es mIr, an dem man sIch In ZukunIt nIcht unwIIIkrIIch Iragen msste,
was sIch darunter verbarg, aber das war es nIcht, was mIr von seInen Reportagen am
genauesten In ErInnerung bIIeb, Im CegenteII, je mehr er davon ausbreItete, um so mehr
schIenen sIch dIe DetaIIs gegenseItIg auszuIschen, schIen noch dIe grsste
AbscheuIIchkeIt Im eInmaI vorgegebenen Rahmen am Ende gar normaI zu seIn.
VIeIIeIcht kIIngt es zynIsch, aber Ir mIch war der Schrecken eher konkret, wenn er von
den warmIauIenden Panzermotoren In den Armeekasernen schrIeb, ganz am AnIang der
Obrt ubIjanja
(IzvIecek Iz romana)
Se vem, da sem se takoj zatem posIovII In odseI, po Starem nasIpu gor, cez RotovskI trg,
po Novem nasIpu doI, Iscoc kopIrnIco, In ko sem na JungIernstIegu stopII v mestno
zeIeznIco za AItono, kjer sem takrat se stanovaI, sem ze zaceI studIratI AIImayerjev
cIanek. Ko sem prIspeI domov, sem pokIIcaI urednIstvo, kjer naj bI zvecer nadomestno
prevzeI dezurstvo, In javII, da sem boIan, sI prIpravII termovko kave In s papIrjI IegeI na
zoIo, In rad bI rekeI, da je bII to vrocIcnI svet, v katerega sem se potopII, vendar so bIIe
najhujse more mojega otrostva protI njemu nedoIzne. Ko sem prIspeI do zadnje stranI,
se je ravno stemnIIo, nad strehamI hIs na nasprotnI stranI je vIseIo Iuknjasto nebo v svojI
zadnjI modrInI, In nenadoma sem se zavedeI, da z bIIznje zeIeznIske postaje ves cas
nIsem sIIsaI prIhajajocIh In odhajajocIh vIakov, njIhovega takta, kI je sIcer razcIenjevaI
moje dnI, In mIsIII sem na HeIeno, Iahko bI bIIa katera koII zenska, a jaz sem trmasto
vztrajaI prI njej, ujet v nesmIseIno sentImentaIno predstavo, da sem skupaj z njo prezIveI
to vojno, se vrnII k njej, potem ko je bIIo vse mImo, aII, se boIje, se preprosto vrnII, naj
zvenI se tako protIsIovno, nIsem hoteI, da bI moraI za to prestatI kaksno pustoIovscIno
kot kaksen zasIepIjen junak s IIImskega pIatna, se vrnII, ne da bI bII spIoh odseI.
VpIjoca grozodejstva nIso bIIa tIsta, kI so me prI branju najboIj zmedIa, nItI grozote, kI
jIm je bII AIImayer prIca v vseh teh IetIh aII o katerIh je sIIsaI, nItI sIIke zapuscenIh
bosenskIh vasI, v katerIh so potepuskI psI trgaII trupIa, kI so IezaIa med razstreIjenImI
stavbamI. PrImerI, kI jIh je nastevaI, so bIII tako stevIInI, da se ne bI nIcemur vec cudII,
ocItno nI bIIo meja za to, kaj vse je mogoce pocetI s cIoveskImI teIesI, In Ie strmeI sem,
kaksne IantazIje naj bI bIII do tedaj boIj aII manj neoporecnI Ijudje, to je ze treba recI,
razvIII, kaksno zadovoIjstvo prIsIIItI ujetnIka, da drugemu ujetnIku odgrIzne moda In jIh
pred njIm poje, nosecnIcI razparatI trebuh, otroku v materInem narocju prerezatI vrat In
materIn obraz potIsnItI v brIzgajocI curek krvI aII zensko pred ocmI umIrajocega oceta
posIIItI. Vsakemu kraju, kI je tako postaI znan, je dodaI se poI ducata drugIh, za katera
nIsem vedeI nItI Imen, kaj seIe, da bI jIh znaI crkovatI aII vsaj razIIkovatI, kdo je koga tam
umorII, In ceprav nI bIIo dvoma, da so bIII tovarIsI Iz KnIna, 8anje Luke In PaI vedno nekaj
gIav pred drugImI, zastopnIkI beograjske stranke pred njIhovImI nasprotnIkI Iz Zagreba
In Mostarja, da o onIh Iz Sarajeva ne govorImo, se najprej spIoh nIsem poskusaI znajtI v
tej zmesnjavI. NI bIIo reke, v katerI ne bI pIavaII mrIIcI, nobenega trga, se mI je zdeIo,
kjer se v prIhodnostI ne bI moraII nehote vprasatI, kaj se skrIva pod njIm, a to nI bIIo
tIsto, kar mI je od njegovIh reportaz ostaIo najboIj v spomInu, nasprotno, vec ko je tega
razgrnII, boIj se je zdeIo, da se detajII medsebojno IznIcujejo, v vnaprej doIocenem
okvIru se je na koncu se najvecja gnusoba zdeIa kar normaIna.
Morda zvenI cInIcno, a zame je bIIa groza boIj konkretna, kadar je pIsaI o ogrevajocIh se
tankovskIh motorjIh v vojaskIh kasarnah, cIsto na zacetku spopadov, o njIhovem
zIovescem hrupu, kI je sIIII cez zIdove, o patruIjnIh coInIh, kI so na srbskohrvaskI mejI
krIzarIII sem In tja po DonavI, aII o Iadjah v sIbenIskem zaIIvu, kI so se pocasI prIkazaIe
Iz soparIce v prvI jutranjI svetIobI, In o popoInI tIsInI, preden so zaceIe obstreIjevatI
mesto. AII njegov opIs kraja, kjer se je Ieto dnI pred njegovIm prIhodom zgodII pokoI,
opIs pravcate IdIIe, ce ne bI bIIo tuIcev, kI jIh je se naseI, groteskna spokojnost, zaradI
katere moram vedno, kadar koII pomIsIIm na to, zmajevatI z gIavo, ne bI mogIo bItI
grozIjIvejsega kraja za smrt, kot sredI vIsokega poIetja z bukvamI In jagnedI obdana
jasa, kjer je dIsaIo po bezgu, kjer se je sIIsaIo cvrcanje murnov, sumenje potoka In se je
zdeIo, da je cas obstaI. Kar koII je sIcer se spravII na pIan, so posamezne sIIke, kI so se
menI vtIsnIIe v spomIn, je beI avtohIadIInIk, kI stojI ob robu grobIsca, so reke beguncev,
183 182
AuseInandersetzungen, Ihrem unheIIverkndenden Lrm, der ber dIe Mauern drang,
von den PatrouIIIebooten, dIe an der serbIschkroatIschen Crenze auI der Donau hIn
und herkreuzten, oder von den SchIIIen In der 8ucht von SIbenIk, Ihrem Iangsamen
AuItauchen aus dem Dunst Im ersten MorgenIIcht und Ihrer voIIkommenen
LautIosIgkeIt, ehe sIe mIt dem 8eschuss der Stadt begannen. Es Ist seIne 8eschreIbung
eIner SteIIe, an der eIn Jahr, bevor er dorthIn kam, eIn Massaker stattgeIunden hatte, dIe
SchIIderung eIner regeIrechten dyIIe, wren nIcht dIe PatronenhIsen gewesen, dIe er
noch Iand, dIe groteske FrIedIIchkeIt, dIe mIch den KopI schtteIn Isst, sooIt Ich daran
denke, es htte keInen schreckIIcheren Ort geben knnen, zu sterben, aIs mItten Im
Hochsommer auI eIner von 8uchen und PappeIn begrenzten LIchtung, auI der es nach
HoIunder roch, das ZIrpen von CrIIIen, das Rauschen eInes 8achs zu hren war und dIe
ZeIt stIIIzustehen schIen. Was auch Immer er sonst noch zu Tage geIrdert hat, es sInd
eInzeIne 8IIder, dIe sIch mIr eIngeprgt haben, es Ist eIn weIsser KhIwagen, der am
Rand eInes CrberIeIds steht, es sInd dIe FIchtIIngstrecks, dIe er buchstbIIch In aIIe
HImmeIsrIchtungen zIehen gesehen hat, dIe VertrIebenen, Tausende und Abertausende,
von denen er nIcht nur eInmaI sagt, sIe htten sIch HaIs ber KopI davongemacht,
htten aIIes IIegen und stehen Iassen und wren geIIohen, das Essen noch auI dem
TIsch, dIe Wsche an den LeInen, was In der WIederhoIung wIe erIunden kIIngt, es sInd
dIe hnderIngenden ZImmervermIeter entIang der Kste, deren Cste ausgebIIeben
waren, dIe beIden aIten Frauen In SpIIt, dIe Ihm erzhIt hatten, sIe wrden nach der
Rckkehr In Ihre DrIer wIeder dreI SchweIne haben und den besten SchInken von ganz
DaImatIen machen, oder dIe betteInden KInder, dIe In OpatIja und anderswo hInter Ihm
hergeIauIen waren, Ihr Schwarm um so grsser, je Iter er eIne HandvoII DInar oder
Kuna an sIe verteIIt hatte.
Am Ende war es eIne ganze Heerschar von Leuten, mIt denen er Im LauI der Jahre
zusammengetroIIen war, Leute aus den unterschIedIIchsten Lagern, dIe Ihm Ihre
VersIon der CeschIchte erzhIt hatten, ArmeegenerIe, dIe Ihn entweder jovIaI In Ihren
VIIIen oder In voIIer KampImontur Im CeInde empIIngen und so taten, aIs wre der
KrIeg nur eIn CeschIt, nIcht schmutzIger aIs andere, FreIschrIer und MIIIzIonre In
absurden UnIIormen, dIe sIch mIt Ihren Schandtaten brsteten, SIdner aus haIb Europa,
von denen manche auI aIIen SeIten gekmpIt hatten, und andere zweIIeIhaIte FIguren,
Hasardeure, Ir dIe das Wort Abenteurer eIne SchmeIcheIeI war. Er hatte mIt Ihnen
gesprochen, hatte serbIsche und kroatIsche CeIangenenIager besucht und sIch
RechenschaIt darber abgeIegt, dass er den nsassen nIcht dIe rIchtIgen Fragen gesteIIt
hatte, weII dIe Antworten aIIzu kIar waren, hatte mIt Ihnen nur geredet, um schIIessIIch
zu schweIgen, wIe er voII Pathos schrIeb, keIn Wort mehr zu sagen, nur seInen 8IIck
abzuwenden vor Scham und sIch auch noch Ir seInen abgewandten 8IIck zu schmen,
angesIchts der bIs auI das SkeIett abgemagerten Mnner, dIe er zu CesIcht bekommen
hatte. Ob eInem das beschnIgt erschIen oder nIcht, zurechtgeIegt Ir seIne
schonungsbedrItIgen Leser In Ihren WohnzImmern, hatte er damIt wahrscheInIIch doch
etwas getroIIen, das In seInen spteren ntervIews Immer anwesend war, eIne rrItatIon
ber aIIes CepIapper, wenn er mIt den ersten TourIsten sprach, dIe nach der
Katastrophe wIeder an der Kste auItauchten und In Ihren Autos durch dIe In Schutt
IIegenden DrIer Im Karst Iuhren oder gar ganze TagesaustIIge ber dIe bosnIsche
Crenze unternahmen, eIne Abwehr gegen dIe eIne ZeItIang Iast Woche Ir Woche aus
der ganzen WeIt eInIIIegenden SeIbstdarsteIIer, dIe den EIngeborenen vor Ort erkIrten,
warum sIe sIch dIe SchdeI eInschIugen, und eIne Demut, vIeI zu vIeI zu wIssen und
gIeIchzeItIg gar nIchts, zumIndest nIchts ber dIe Ursachen von aIIem, das nIcht ber
dIe bIIchen 8anaIItten hInausgIng. Um so verwunderIIcher war es, dass er seIbst so oIt
danebengrIII, dass er tatschIIch Immer gIeIch dIe Ustascha herbeIschwren musste und
kI jIh je vIdeI, kako so se vIekIe dobesedno v vse smerI neba, so pregnancI, tIsocI In
tIsocI, o katerIh pravI ne samo enkrat, da so se odpravIII na vrat na nos, pustIII vse,
kosIIo se na mIzI, perIIo na vrvI, In bezaII, kar v ponavIjanju zvenI kot IzmIsIjeno, so
obupavajocI IastnIkI sob ob obaII, ker nI gostov, sta obe starkI v SpIItu, kI sta mu
prIpovedovaII, da bosta po vrnItvI v svojo vas spet redIII trI prasIce In ImeII najboIjse
sunke v vsej DaImacIjI, aII otrocI, kI so prosjacIII In tekaII za njIm v OpatIjI aII kje drugje,
In je bII njIhov trop zmeraj vecjI, cIm veckrat jIm je razdeIII pest dInarjev aII kun.
Na koncu je bIIa ceIa truma IjudI, s katerImI se je v teh IetIh srecaI, IjudI Iz najrazIIcnejsIh
taborov, kI so mu prIpovedovaII svoje verzIje dogodkov, armadnI generaII, kI so ga aII
dobrohotno sprejemaII v svojIh vIIah aII v popoInI vojnI opremI na terenu In se deIaII, kot
da je vojna zgoIj poseI, ne boIj umazan od drugIh, cetnIkI In mIIIcnIkI v absurdnIh
unIIormah, kI so se postavIjaII s svojImI grdobIjamI, najemnIskI vojakI Iz poI Evrope,
nekaterI od njIh so se bojevaII na vseh straneh, In druge dvomIjIve IIgure, hazarderjI, za
katere je bIIa beseda pustoIovscIna Iaskanje. CovorII je z njImI, obIskaI je srbska In
hrvaska taborIsca In sI prIznaI, da zapornIkom nI postavIjaI pravIh vprasanj, ker so bIII
vsI odgovorI prevec ocItnI, samo pogovarjaI se je z njImI, da bI naposIed moIcaI, kot je
patetIcno zapIsaI, ne IzrekeI vec nItI besede, Ie od sramu odvrnII pogIed In se potem se
za ta odvrnjenI pogIed sramovaI vprIco do kostI shujsanIh moskIh pred seboj. TudI ce se
je to komu zdeIo oIepsano aII ne, prIpravIjeno za njegove prIzanesIjIvostI potrebne
braIce v njIhovIh dnevnIh sobah, je s tem verjetno vendarIe zadeI nekaj, kar je bIIo v
njegovIh poznejsIh IntervjujIh vedno prIsotno, neka IrItacIja nad vsem cvekanjem, ko se
je pogovarjaI s prvImI turIstI, kI so se po katastroII spet pojavIII na obaII In se s svojImI
avtomobIII vozIII skozI razrusene vasI na krasu aII se ceIo podaII na ceIodnevne IzIete cez
bosensko mejo, nekaksna obramba pred samookIIcanImI razIagaIcI, kI so nekaj casa
teden za tednom prIhajaII z vsega sveta In domacInom na IIcu mesta razIagaII, zakaj so
sI razbIjaII butIce, In neka ponIznost, da ve veIIko prevec In hkratI spIoh nIc, vsaj o
vzrokIh vsega tega nIcesar, kar bI presegaIo obIcajne banaInostI. ToIIko boIj cudno je
bIIo, da je sam toIIkokrat udarII mImo, da je dejansko moraI vedno takoj prItaknItI ustase
In da je prav tako napIhnjeno govorII o cetnIkIh, da puska nI mogIa bItI puska,
samoumevno je bIIa kaIasnIkov, zIastI pozneje na Kosovu, aII ceIo ce jo je ImeIa v rokI
zenska In sI med vrstIcamI Iahko prebraI, kako ga je to odbIjaIo In razburjaIo, aII da je z
vsemI takoj pII sIIvovko, dva ducata krat presteto v njegovIh reportazah. To je bIIo Ie
nekaj prImerov, a ko je potem nasedeI se tako ImenovanI dekIIcI Iz Sarajeva In njenemu
dnevnIku, kIcastemu eIaboratu, kI je obkrozII svet, ko je Iz njega do soIz ganjen cItIraI
In nI hoteI sIIsatI, kako neprIsten je za trInajstIetnIco stavek Draga MImmy, poIItIcnI
poIozaj je zmesan, sI Iahko Ie zmajevaI z gIavo In mu resIgnIrano daI pod nos sodbo
nekega vojaskega poveIjnIka, kI jo je on sam zabeIezII, njegovo zavrnItev vsega
cenenega moraIIzIranja, se vec, njegovo posmehovanje vsakrsnIm pomIsIekom v casu
vojne, njegov skIep, da so smesnI, groteskno razkosje, kvecjemu nekaj za tepce In
AmerIcane.
PrevedIa Anja UrsIc
18S 184
genauso InIIatIonr von den TschetnIks sprach, dass eIn Cewehr nIcht eIn Cewehr seIn
konnte, es war seIbstverstndIIch eIne KaIaschnIkow, Insbesondere spter Im Kosovo,
oder gar wenn eIne Frau es In der Hand hatte und man zwIschen den ZeIIen Iesen
konnte, wIe sehr Ihn das abstIess und erregte, oder dass er mIt aIIen gIeIch SIIwowItz
trank, gezhIte zweI Dutzend MaI In seInen Reportagen. Das waren nur eIn paar
8eIspIeIe, aber wenn er dann auch noch auI das sogenannte Mdchen aus Sarajevo
hereInIIeI und seIn Tagebuch, eIn kItschIges EIaborat, das um dIe WeIt gegangen war,
wenn er daraus zu Trnen gerhrt zItIerte und nIcht hren woIIte, wIe IaIsch der Satz
LIebe MImmy, dIe poIItIsche Lage Ist bescheuert von eIner DreIzehnjhrIgen war, konnte
man nur den KopI schtteIn und Ihm resIgnIert das VerdIkt eInes KrIegsherren unter dIe
Nase reIben, das er seIbst IestgehaIten hatte, seIne Absage an aIIes bIIIIge MoraIIsIeren,
mehr noch, seIne 8eIustIgung ber jegIIche 8edenken In ZeIten des KrIeges, den
Ausspruch, sIe wren IcherIIch, eIn grotesker Luxus, hchstens etwas Ir DummkpIe
und AmerIkaner.
J
a
c
q
u
e
s

z
o
a
r
d
Prav gotovo je Jacques zoard med najvIdnejsImI beIgIjskImI pesnIkI druge poIovIce
stoIetja. RodII se je v LIgu Ieta 1936 In custvu navezanostI na svoje rojstno mesto,
nekaksnemu knezevInskemu obcutju prIpadnostI, se nI nIkoII odtegnII. Ze od svojIh
mIadIh Iet je v resnIcI eden od najaktIvnejsIh anImatorjev pesnIskega zIvIjenja v 8eIgIjI;
v stIrIdesetIh IetIh je navezaI nestete stIke s pesnIkI Iz vseh dezeI; kot cIovek revIj je urejaI
predvsem revIjo Odradek (19721979); In koncno je tudI ze doIga Ieta pozoren na mIade
pesnIke.
Med najpomembnejsImI zbIrkamI, med vec kot stIrIdesetImI, omenImo: VoIx, vtements,
saccages (CIasovI, obIacIIa, opustosenja, 1971), La PatrIe empaIIIee (Nagacena domovIna,
1973), Vtu, devtu, IIbre (ObIecen, sIecen, svoboden, 1978), Corps, maIsons, tumuItes
(TeIesa, hIse, hrup, 1990), Le 8Ieu et Ia poussIre (ModrIna In prah, 1998), In v zadnjem
casu IzsIe PIges de I'aIr (Pasti zraka, 2000), DormIr sept ans (SpatI sedem Iet, 2001) Les
gIraIes du Sud (ZIraIe z juga, 2003).
Jacques zoard occupe coup sr une des toutes premIres pIaces parmI Ies potes
beIges de Ia seconde moItIe du sIcIe. Ne a LIge en 1936, trs attache sa vIIIe nataIe,
II ne s'est jamaIs retranche dans ce sentIment prIncIpautaIre : C'est en eIIet depuIs sa
jeunesse un des anImateurs Ies pIus actIIs de Ia vIe poetIque de 8eIgIque : en 40 ans, II
a noue d'InnombrabIes reIatIons avec des potes de tous pays ; homme de revues, II
dIrIgea notamment Ia revue Odradek (19721979); enIIn II est depuIs Iongtemps
I'ecoute des jeunes potes.
ParmI ses recueIIs Ies pIus Imporants (sur pIus de 40), on reIevera Ce manteau de
pauvrete (1962), Les sources de Ieu brIent Ie Ieu contraIre (1964), AveugIement
Orphee (1967), Des IIerres, des neIges, des chats (1968), Un chemIn de seI pur (1969),
Le PapIer, I'AveugIe (1970), VoIx, vtements, saccages (1971), Des IaItIers, des sceIerats
(1971), La PatrIe empaIIIee (1973), PouIpes, papIers (197S), Vtu, devtu, IIbre(1978),
Corps, maIsons, tumuItes (1990), Le 8Ieu et Ia poussIre (1998) et Ies tout recents
PIges d'aIr (2000), DormIr sept ans (2001), Les gIraIes du Sud, avec SeIuk MutIu
(2003).
189 188
* * *
Humons sucs et noIrs Iangages
de I'epauIe geIee Ia toux ;
Fermons bouche et cuI
pour savourer Ia bte.
HaIIaII n'est qu'un estoc !
Coeur hIsse vers Ia vote :
IabIaI devIent bIIIde
et I'on hurIe crI deIendu.
Huee, Ia paroIe
n'est qu'un creux.
Et Ia IaIne est IaIne
aIIn de tIsser Ies mots.
Faubourg abattu.
VItres cooncassees
ds que crache saIIve.
Et un homme tout en noIr
aIIute, aIIubIe de sarcasme
ne rIaIt nI ne causaIt.
Sevre et poIntIIIeux soIeII,
tu mets Ie Ieu I'aube.
Et nous rIons en vaIn.
Herbe nuIt quI provoque
nos eternuements, nos toux,
nous te Iaucherons demaIn.
Le vIn n'est rouge
qu' Ia IIn des rves.
Jette par dessus bord
Ies vIvres et Ies mots :
crIe petIt Ieu;
que tes coupIets moroses
Iassent pIace nette !
Et nettoIe I'entonnoIr !
NoIe ta maIn gauche
et des pIqres et des escarres
apparaIssent et jubIIent.
FoIn de Iumee !
Tu n'arrIveras jamaIs
tout au bout de ta nuIt.
* * *
Vonjajmo teIesne sokove In crne govorIce
Iz rame, zamrznjene za kasIjanje,
zaprImo usta In rIt
da bI okusaII to zver.
LovskI kIIc v gonjI za zIvaIjo je Ie konIca meca!
Srce povzdIgnjeno protI oboku
ustnIcnI zvok se spremenI v bIIId
In cIovek tuII s krIkom, kI je prepovedan.
Od besede, kadar jo IzzvIzgajo, ostane
Ie se votIost.
n voIna je voIna zato,
da bI stkaIa besede.
PobIto obrobje mesta.
SIpe zdrobIjene
takoj, ko sIIna IzpIjune.
n nek moskI ves v crnem
nabrusen, nasemIjen s sarkazmom
se nI ne smejaI In nI se pogovarjaI.
Strogo In prepIrIjIvo sonce,
zakurIs zarjIno ognjIsce.
n mI se smejemo zaman.
Trava, deIujoca na pogon nocI, kI vzdrazI
nasa kIhanja, nas kaseIj,
jutrI te ze pokosImo.
VIno je rdece seIe
ko smo prI koncu sanj.
PomecI cez krov v morje
zIvez In besede:
na zmernem ognju krIcI;
naj tvojI cemernI kupIetI
napravIjo jasen prostor!
n pocIstI ceber!
UtopI svojo Ievo roko
In vbodI In kraste
prIdejo na dan In posmehIjIvo uzIvajo.
KopIca kIpI !
NIkoII tI ne bo uspeIo prItI
prav na konec tvoje Iastne nocI.
191 190
CecI est mon pouce,
et ma verge et mon dard !
Et ne IautII sucer
que sa propre Iangue !
CeIIe des autres aussI
devIent Ie IIsse objet
que Ie Iangage aIIte.
Avec nos doIgts gourds
nous nonnons et ttonnons.
FaIre Ieu demande
moIssson d'etInceIIes.
Tu denIgres sans cesse
Ia IoIIe beIIe et nue.
QuI vIent chercher I'objet
que nuIIe part tu ne caches !
Estce un organe amadou
que I'oeII protge !
Ou Ie grand toucher
quI, sans cesse, t'echappe... !
En vaIn, prs de I'autre,
tu dIs: venIn, verger, vertIge.
Non, ne me demande pIus
quI vIt en toI.
CartIIages ecIabousses !
Nous nous hIsssIons grce Ia IIvre
en Ia chaIeur bouIIIe
et nous n'etIons pIus nousmmes
maIs corps pendu
dans Ie grenIer brIant.
Vtements n'ont pIus de raIson d'tre ;
entre deux eaux
nous derIvons I'Inverse
et ne proIerons que musIques
sourdes et sombres.
Nos poumons n'ont d'exIstence
que dans nos InvectIves.
Et nous rIons bIen bas
car Ies pIumes voIent
en tous sens, en toutes Iureurs.
Et nous etouIIons nos mots.
ToIe je moj paIec,
moja paIIca, stangIrajoce zeIo!
Kaj nI nujno treba cuzatI
Ie Iastnega jezIka !
TudI tIstI, kI je v IastI drugIh,
postane gIadkI predmet
kI ga nabrusI govorIca.
S svojImI odreveneIImI prstI
jecIjajoce bereva In tIpava.
Ukresanje ognja zahteva
zetev Isker.
Neprestano ocrnjujes
Iepo In goIo norost.
Kdo prIde po predmet
kI ga nIkjer ne skrIjes!
Je organ kresIIne gobe
tIstI, kI ga cuva oko!
AII veIIkI zatIp,
kI tI neprenehoma uhaja.!
Zaman ob nekom drugem
govorIs: strup, sadovnjak, srh:
ne, ne sprasuj me vec
kdo zIvI v tebI.
Z bIatom obrIzganI hrustancI!
VzdIgovaIa sva se po mIIostI vrocIce
v nabuhIo vrocIno naokrog
In nehaIa sva bItI to, kar sva,
ampak teIo, obeseno
na gorecI podstrehI.
ObIeke ne najdejo vec smIsIa obstoja;
med dvema vodama
IzvIrava Iz obratnIh smerI
In komajda IzdavIva Ie gIuhe,
temne gIasbene IzhIIpe.
NajInIm pIjucem nI obstoja nIkjer
drugje kot v najInIh zmerIjIvkah.
n prav potIho se smejIva
saj perje IetI
v vse smerI, v besnI strastI.
n najIne besede zadusIva.
193 192
PoInt n'est besoIn d'ecrIre :
nous progressons en IaIne
avec des chuchotements moItes,
et cIamons que I'heure
ne vIendra pas tuer
Ie temps quI ne passe pas.
Les Iemmes Iont I'ombre
dont, sans cesse, nous nous deIectons.
Nous Ies aImons pour eIIes mmes
ds qu'eIIes nous ressembIent.
MaIs nous vIvons quand mme
dans notre propre peau.
SabIe envahIt chaque serrure
et I'ombre s'epaIssIt
quand Ies portes Iermees
cachent des tombeaux sans Iond.
Le temps perd son ecorce
pour que I'arbre soIt nu.
OpacIte. CecIte. Passe.
CoIIet monte des demoIseIIes.
PIerre Ieu et sang !
nous Iarguons nos regards
sans savoIr que Ia IumIre
n'a pIus de raIson d'tre.
Et nous huons avec Ienteur
Ies oIseaux quI passent
et Ies passants quI restent.
HIIaIres en sIIence.
Dej couverts de cendre.
Le vIIIage endormI
n'est pas un royaume IIquIde
o Ie genou de poussIre
contIent caIIIou, soIeII
et tout vIt en tout.
NItI trohe nI potrebe zapIsatI:
v voInI napredujeva
s sepetanjI, IepIjIvImI od vIage
In razgIasava, da ura
ze ne bo ubIIa
casa, kI spIoh ne mIneva.
Zenske deIajo senco
kI naju neprenehoma radostI.
LjubIva jIh zaradI njIh samIh,
kakor hItro nama postanejo podobne.
Saj vendar kIjub vsemu zIvIva
v najInI IastnI kozI.
Pesek zaIIje vsako kIjucavnIco
In senca postaja gostejsa
kadar zaprta vrata
za sabo skrIjejo grobnIce brez dna.
Lubje odpade s casa
da bI drevo staIo goIo.
NepredIrnost. SIepota. MInuIost.
CospodIcne s togo zavIhnjenImI ovratnIkI.
Kamen na ogenj In krI!
Odvezujeva In razrahIjava najIne pogIede,
ne da bI vedeIa, da svetIoba
nIma vec razIoga za obstoj.
n pocasI zasujeva s posmehom
ptIce, kI IetIjo mImo
In Ietece mImoIdoce, kI ostajajo.
Noro smesnI v tIsInI.
Ze prekrItI s prahom.
ZaspaIa vas
nI utekocInjeno kraIjestvo
kjer koIeno Iz prahu
vsebuje prodnat kamencek In sonce
In vse zIvI v vsem.
PrevedIa 8arbara PogacnIk
R
u
t
g
e
r

K
o
p
I
a
n
d
je nedvomno najboIj prIIjubIjen nIzozemskI pesnIk In gotovo eden od najvecjIh. Njegovo
Ime je pravzaprav psevdonIm proIesorja R.H. van den HooIdakkerja, ugIednega, castno
upokojenega proIesorja psIhIatrIje na UnIverzI v CronIngenu. PoIeg stevIInIh strokovnIh
cIankov In razprav ter esejev o umetnostI, je objavII 16 knjIg poezIje In 10 knjIg poezIje
v prevodIh v angIescIno, nemscIno, IrancoscIno, hebrejscIno In poIjscIno. Za svoje deIo
je prejeI tudI vrsto prestIznIh nagrad, med drugImI tudI najvIsjo v svojI domovInI,
nagrado P.C. HooIt. Njegove pesmI so, kot je rekeI Herman de ConInck, Iahke, ko jIh
zacnemo bratI, ko pa se enkrat vanje potopImo, Iz njIh nI vec mogoce IzstopItI.
Is the pseudonym oI ProIessor R.H. van den HooIdakker (b. 1934), dIstInguIshed
EmerItus ProIessor oI PsychIatry at CronIngen UnIversIty. He has been pubIIshIng
voIumes oI poetry and IIterary essays sInce 1966 and Is one oI HoIIand's most wIdeIy
read poets. HIs eIeventh coIIectIon appeared In 1997. He Is arguabIy the bestIoved poet
In the DutchspeakIng area today. HIs poems are, as Herman de ConInck remarked,
"easy to get Into, but ImpossIbIe to get out oI." He has receIved severaI prestIgIous
prIzes, IncIudIng hIs country's hIghest award Ior IIterary achIevement, the P. C. HooIt
PrIze.
197 196
Onder de appeIboom
k kwam thuIs, het was
een uur oI acht en zeIdzaam
zacht voor de tIjd van het jaar,
de tuInbank stond kIaar
onder de appeIboom
Ik gIng zItten en Ik zat
te kIjken hoe de buurman
In zIjn tuIn nog aan het spItten
was, de nacht kwam uIt de aarde
een bIauwer wordend IIcht hIng
In de appeIboom
toen werd het Iangzaam weer te mooI
om waar te zIjn, de dIngen
van de dag verdwenen voor de geur
van hooI, er Iag weer speeIgoed
In het gras en verweg In het huIs
Iachten de kInderen In het bad
tot waar Ik zat, tot
onder de appeIboom
en Iater hoorde Ik de vIeugeIs
van ganzen In de hemeI
hoorde Ik hoe stII en Ieeg
het aan het worden was
geIukkIg kwam er Iemand naast mIj
zItten, om precIes te zIjn jIj
was het dIe naast mIj kwam
onder de appeIboom, zeIdzaam
zacht en dIchtbIj
voor onze IeeItIjd.
Pod jabIano
VrnII sem domov, ura se je
bIIzaIa osmI In bIIo je presenetIjIvo
bIIzu za ta IetnI cas,
pod jabIano je staIa
vrtna kIop
IzbraI sem prostor, sedeI
In opazovaI soseda, kI je
se vedno okopavaI vrt,
Iz prstI se je dvIgnIIa noc
In jabIano je objeIa
narascajoca modrIna
potem je znova postaIo
preIepo, da bI bIIo res, dnevnI
nemIr je potonII v vonju
sena, spet so po travI obIezaIe
Igrace In od daIec, Iz notranjostI hIse
je prIpIavaI smeh otrok prI kopanju,
sem
pod jabIano
cez nekaj casa se je na nebu ogIasIIo
prhutanje dIvjIh gosI
In postaIo je tako
tIho In prazno
na sreco se je nekdo prIbIIzaI In prIsedeI,
pravzaprav
tI, moja opora In
presenetIjIvo bIIzu
gIede na obdobje
najInega zIvIjenja.
199 198
Johnson 8rothers LTD
Vroeger toen mIjn vader nog groot was,
In de uItpuIIende zakken van zIjn jas
gevaarIIjk gereedschap, In zIjn pakken
de geuren van gepIozen touw en Iood,
achter zIjn ogen de onbegrIjpeIIjke wereId
van een man, een gasIItter eerste kIas
zeI moeder, hoe anders heb Ik mIj moeten
voeIen vroeger toen hIj de deuren sIoor
voor haar en mIj.
Nu Is hIj dood, ben Ik Ineens zo oud aIs
hIj, bIIjkt tot mIjn verbazIng dat ook In hem
vervaI was Ingebouwd. n zIjn agenda zIe Ik
aIspraken met onbekenden, aan zIjn muur
kaIenders met IabyrInten van gasIeIdIngen,
op de schoorsteenmanteI het portret van
een vrouw In ParIjs, zIjn vrouw, de onbegrIjpeIIjke
wereId van een man.
KIjkend In het porseIeInen IonteIntje uIt
de dertIger jaren met de twee IuIIIge Ieeuwen:
Johnson 8rothers Ltd, hoog In het dood
stIIIe huIs het droevIge sIoIIen van moeder,
jezus chrIstus vader, komen de tranen
om nu en om toen, vIoeIen ze samen
In het Iood van de zwanenhaIs,
nIet meer te scheIden van de druppeIs
uIt het koperen kraantje met coId.
V casIh, ko je bII moj oce se veIIk,
z nevarnImI orodjI v IzbocenIh zepIh
svojega suknjIca, v obIacIIIh, prepojenIh
z vonjem natrgane preje In svInca,
v oceh se mu je svetII nedoumIjIvI svet
moskega, pIInskega InstaIaterja, prvorazrednega,
je rekIa matI, kako drugacnI so bIII takrat
mojI obcutkI, ko nama je
zaIoputnII vrata pred nosom.
Zdaj je mrtev In nenadoma sem sam star kot on,
na moje presenecenje se je pokazaIo, da je
tudI on nosII v sebI razpad. V njegovIh dnevnIkIh
zagIedam zmenke z neznanImI IjudmI, na zIdu
koIedarje z IabIrIntI pIInskIh cevI,
na poIIcI nad kamInom sIIko zenske
Iz ParIza, zenske Iz nedoumIjIvega
moskega sveta.
SkIonjen nad porceIanastI umIvaInIk Iz trIdesetIh Iet,
s trapastIm parom Ievov, zascItnIm znakom IIrme
Johnson 8rother Ltd, In drsenjem materInIh copat
zgoraj nekje v mrtvasko tIhI hIsI,
Jezus KrIstus, oce, v ocI mI prIvrejo soIze
zaradI nekdanjIh casov In zdaj zdrsnejo na
IabodjI vrat svIncene cevI,
In jIh nI vec mogoce razIocItI od kapIjIc,
kI poIzIjo Iz majhne bakrene pIpe, oznacene z "mrzIa".
201 200
Cesprek met de wandeIaar
Wat Ik wII, zegt hIj, mIsschIen
had Ik een vogeI wIIIen zIjn, een zwaIuw
dIe Ik zag, daar, hoog In de bergen,
en zeII wIIIen achterbIIjven
In de schaduw van het huIs aan de rIvIer,
waarIn hIj nesteIde, waaruIt hIj opvIoog.
k herInner mIj de terugkeer,
de warme schemer op het terras,
hoe Ik daar zat, de wendIngen voIgde
van de rIvIer de veIden In, de wazIge IIjnen
van de bergen In de verte omhoog,
een zwaIuw, tot hIj verdween.
k was moe en In gedachten
gIng Ik de bergen weer In, hoger en hoger
naar dIe eenzame heIdere wereId van steen,
zat daar weer In de wInd en keek
In de dIepte.
MIsschIen, zegt hIj, wII Ik Iets
om voorgoed naar te kIjken, dat huIs
daar beneden, het nest dat Ik zeII
heb verIaten,
en de wendIngen van de rIvIer, de IIjnen
van de bergen, eIndeIIjk stIIgeIegd,
zoaIs het daar was, het moment dat Ik
uIt het zIcht verdween, Iets
dat er Is buIten mIj.
Pogovor s popotnIkom
Kaj bI rad, je rekeI, mogoce sem sI zeIeI
bItI ptIca, na prImer Iastovka, kI sem
jo opazovaI vIsoko v hrIbIh,
In tudI sam zeIeI ostatI tam,
ob rekI, v sencI hIse,
kjer je spIetIa gnezdo In od koder je zIeteIa.
SpomnIm se povratka,
topIega vecera na terasI,
na katerI sem sedeI In s pogIedom sIedII zavojem
reke cez pIanjavo protI modrIkastIm
obrIsom v daIjavI,
poIetu Iastovke
dokIer nI IzgInIIa.
Utrujen sem se v domIsIjIjI vzpeI
v gore, vedno vIsje,
v samoten, jasen skaInat svet,
sedeI In na vetru
pogIedaI v gIobIne.
Mogoce bI rad nekaj, pravI,
kar bI motrII, na prImer hIso
spodaj In gnezdo, kI sem ga zapustII,
zavoje reke aII modrIkasto crto gora,
koncno negIben,
kot v trenutku,
ko sem ponIknII Izpred ocI, nekaj,
kar zIvI zunaj mene.
203 202
cavaIII dI Leonardo
AI dIe schetsen. dIe hIj naIIet
eIndeIoze reeksen herhaIIngen: spIerbundeIs, pezen,
knoken, gewrIchten, dIe heIe machInerIe
van drIjIrIemen en heIbomen waarmee
een paard beweegt,
en uIt duIzenden haarIIjne IIjntjes haast onzIchtbaar
zacht In het papIer verdwIjnende huId
van oorscheIpen, oogIeden, neusvIeugeIs,
huId van de zIeI
hIj moet hebben wIIIen weten hoe een paard
wordt gemaakt, en hebben gezIen
dat dat nIet kon,
hoe het geheIm van een paard zIch uItbreIdde
onder zIjn potIood.
Maakte de prachtIgste aIbeeIdIngen, bekeek ze,
verwIerp ze.
Wat Is geIuk!
Omdat het geIuk een herInnerIng Is
bestaat het geIuk omdat tevens
het omgekeerde het gevaI Is,
Ik bedoeI dIt: omdat het geIuk ons
herInnert aan het geIuk achtervoIgt het
ons en daarom ontvIuchten wIj het
en omgekeerd, Ik bedoeI dIt: dat wIj
het geIuk zoeken omdat het zIch
verbergt In onze herInnerIng en
omgekeerd, Ik bedoeI dIt: het geIuk
moet ergens en ooIt zIjn omdat wIj dIt
ons herInneren en dIt ons herInnert.
cavaIII dI Leonardo
Vse skIce, kI jIh je zapustII
stevIIne, ponavIjajoce se serIje: mIsIcnIh vozIov, tkIv,
cIenkov, skIepov, ceIotne aparature
pogonskIh trakov In vzvodov, s pomocjo katerIh
se premIka konj,
koza, stkana Iz tIsoc majhnIh, kot Ias tankIh potez,
skoraj neopazno nezno ponIkne v papIr
uses, vek In nosnIc,
povrhnjIca duse
gotovo je poskusaI ugotovItI,
kako je obIIkovan konj, In spoznaI,
da to nI mogoce,
skrIvnost konja je rasIa In se razcveteIa
pod njegovIm svIncnIkom.
UstvarII je najcudovItejse rIsbe, jIh proucII
In vrgeI proc.
Kaj je sreca!
Sreca obstaja, ker se je
spomInjamo, ampak Istocasno
veIja tudI nasprotno;
s cImer mIsIIm: ker nas sreca
spomnI na sreco, nas zasIeduje,
bezImo pred njo,
In nasprotno, s cemer mIsIIm:
Iscemo jo, ker se
skrIva v nasem spomInu,
In nasprotno, s cemer mIsIIm: sreca
zagotovo obstaja, nekje, v nekem trenutku,
ker se je spomnImo In nas spomInja.
z angIescIne prevedeI ztok OsojnIk
n those days when my Iather was stIII bIg,
dangerous tooIs In the buIgIng pockets
oI hIs jacket, In hIs suIts the odours
oI teasedout twIne and Iead,
behInd hIs eyes the IncomprehensIbIe worId
oI a man, gasIItter, IIrst cIass,
saId mother, In those days how dIIIerent
my IeeIIngs were, when he wouId shut the doors
on her and me.
Now he Is dead and am suddenIy as oId as he,
It turns out to my surprIse that he too had
decay buIIt Into hIm. n hIs dIary see
appoIntments wIth persons unknown, on hIs waII
caIendars wIth gaspIpe IabyrInths,
on the manteIpIece the portraIt oI a woman
In ParIs, hIs woman, the IncomprehensIbIe
worId oI a man.
LookIng Into the IIttIe handbasIn oI porceIaIn
datIng Irom the thIrtIes, wIth Its sIIIy paIr oI IIons,
Johnson 8rothers Ltd, hIgh up In the deadstIII
house the shuIIIe oI mother's sIIppers,
Jesus ChrIst, Iather, here come the tears
Ior now and Ior then they IIow together
Into the Iead oI the swanneck pIpe,
no Ionger separabIe Irom the drops that come
Irom the IIttIe copper tap marked "coId".
20S
Under the appIe tree
came home, It was about
eIght and remarkabIy
cIose Ior the tIme oI the year,
the garden seat stood waItIng
under the appIe tree
took my pIace and sat
watchIng how my neIghbour
was stIII dIggIng In hIs garden,
the nIght came out oI the soII
a IIght growIng bIuer hung
In the appIe tree
then sIowIy It once agaIn became
too beautIIuI to be true, the day's
aIarms dIsappeared In the scent
oI hay, toys agaIn Iay
In the grass and Irom Iar away In the house
came the Iaughter oI chIIdren In the bath
to where sat, to
under the appIe tree
and Iater heard the wIngs
oI wIId geese In the sky
heard how stIII and empty
It was becomIng
IuckIIy someone came and sat
besIde me, to be precIse It was
you who came to my sIde
under the appIe tree,
remarkabIy cIose
Ior our tIme oI IIIe.
204
cavaIII dI Leonardo
AII those sketches he IeIt behInd
endIess serIes oI repetItIons: bunches oI muscIes, sInews,
knuckIes, joInts, the entIre machInery
oI drIvIngbeIts and Ievers wIth whIch
a horse moves,
and out oI thousands oI haIrthIn IIttIe IInes, the skIn
aImost InvIsIbIy gentIy dIsappearIng Into the paper
oI ears and eyeIIds, nostrIIs,
skIn oI the souI
he must have wanted to IInd out how a horse
Is made and have reaIIzed
It can't be done,
how the secret oI a horse grew and grew
beneath hIs pencII.
Made the most spIendId desIgns, studIed them,
dIscarded them
What Is happIness!
8ecause happIness Is a memory
It exIsts because at the same tIme
the reverse Is aIso true
mean thIs: because happIness
remInds us oI happIness It pursues
us and thereIore we IIee Irom It
and vIce versa, mean thIs: that we
Iook Ior happIness because It
hIdes In our memorIes and
vIce versa, mean thIs: happIness
must exIst somewhere at some tIme because
we remember It and It remInds us.
TransIated Irom the Dutch by James 8rockway
207
ConversatIon wIth the wanderer
What want, he says, perhaps
wanted to be a bIrd, a swaIIow
saw, there, hIgh In the mountaIns,
and wanted to stay there myseII
In the shadow oI the house by the rIver
where he nested, Irom where he IIew up.
remember the return,
the warm twIIIght on the terrace,
how sat there, IoIIowIng the meanders
oI the rIver Into the IIeIds, the hazy IInes
oI the mountaIns up Into the dIstance,
the IIIght oI a swaIIow
untII he dIsappeared.
was tIred and went up agaIn In thought
Into the mountaIns, hIgher and hIgher,
to that IoneIy, IucId worId oI rock,
sat there agaIn In the wInd and gazed
Into the depths.
Perhaps, he says, want somethIng
can Iook at Ior ever, that house
down there, the nest have myseII deserted,
and the meanders oI the rIver, the IInes
oI the mountaIns, IaId stIII at Iast,
as It was there, the moment
dIsappeared Irom vIew, somethIng
that exIsts beyond myseII.
206
H
e
r
k
u
s

K
u
n
c
I
u
s
rojen 196S v VIInI, LItva. Je pIsateIj, dramatIk In esejIst. StudIraI je na FakuItetI za
umetnostno zgodovIno In teorIjo vIIenske AkademIje za umetnost. Med Ietoma 1990
1999 je deIaI kot urednIk prI revIjI LIteratura Ir menas (LIteratura In umetnost) In prI
revIjI KrantaI.
KuncIus je debItIraI Ieta 1996 z romanom n vedno prIbezaIIsce na tIeh, kI je IzhajaI v
revIjI za kuIturo MetaI. Je cIan IItovskega pIsateIjskega drustva In centra PEN In tudI cIan
urednIstva revIje MetaI, kI jo Izdaja drustvo pIsateIjev.
KuncIus je dobII sedem nagrad za najboIjse prozno In dramsko deIo. ZIvI In deIa v VIInI.
geboren 196S In VIInIus, Ist SchrIItsteIIer, DramatIker und EssayIst. Er studIerte an der
FakuItt Ir KunsthIstorIk und TheorIe der VIInIusser KunstakademIe. Von 1990 1999
arbeItete er aIs Fachredakteur Ir Kunst beI der ZeItschrIIt LIteratura Ir menas (LIteratur
und Kunst) sowIe der ZeItschrIIt KrantaI.
SeIn IIterarIsches Debt gab KuncIus 1996 mIt dem In der KuIturzeItschrIIt MetaI
verIIentIIchten Roman Und Immer ZuIIucht auI dem Crund.
Er Ist MItgIIed des IItauIschen SchrIItsteIIerverbandes und des PENZentrums sowIe
RedaktIonsmItgIIed der ZeItschrIIt MetaI.
KuncIus bekam sIeben PreIse Ir das beste Prosawerk und das beste Theaterstck
verIIehen.
Er wohnt In VIInIus.
211 210
EkskursIja: Casa Matta
VIsuose saIIes IaIkrascIuose pasIrode nekroIogaI, kurIuose su gIIIu IIvdesIu buvo
pranesta, kad mIre Kastone. RadIjo bangomIs paskIIdo IIvdna Ir dar IIvdnesne muzIka.
SpecIaIIaI sudarytos medIcInInes komIsIjos, kurIaI vadovavo habIIItuotas veterInarIjos
daktara, proIesorIus gnaces HoIerIs, Isvadoje buvo skeIbIama, kad svento gyvuIIo
staIgIos mIrtIes prIezastIs sIrdIes nepakankamumas Ir emIIzemInIs karbunkuIas, kuri
sukeIe bacIIos CIostrIdIum chauvoeI anaerobaI, IssIIaIke dIrvoje 202S metus. Ivyko taI,
Ir turejo IvyktI, bet mIesto svIesuomene, jau kuri IaIka IaukusI uzkIupsIancIos neIaImes,
negaIejo susItaIkytI su IvykusIu Iaktu. VIsI vaIkscIojo kaIp apduje Ir tarpusavyje kaIbejosI
pusbaIsIu. SaIyje buvo paskeIbatas totaIInIs geduIas. Pastatv vaIdytojaI Ir savInInkaI
grIeztomIs InstrukcIjomIs buvo ipareIgotI IskeItI tautInes veIIavas, perrIstas juodu
geduIo kaspInu. NepakIususIems grese pInIgInes baudos Ir kItI nemaIonumaI, iskaItant
Ir gaIImybe IIktI nubaustIems uz tevynes Isdavyste. MIestas paskendo veIIavu okeane.
NaIvus uzsIenIetIs gaIejo pagaIvotI, kad taI kazkokIos nacIonaIInes IskIImes, tacIau
geduIInga muzIka Ir sIrenugausmas akImIrksnIu bvtu pakoregaves tokIas kIaIdIngas Ir,
zInoma, svenvagIskas mIntIs.
PagaI paskutIne vaIIa Kastone norejo bvtI paIaIdota savo isIvaIzdujamoje tevIskeje, t. y.
provIncIjos mIeste, gersejancIame nuostabIomIs barokInemIs sventykIomIs, gotIkIne
baznycIa, kurIa, pasak nepatIkrIntuIaktu_, PrancuzIjos ImperatorIus norejes parsIgaben
tI i ParyzIu_, nors pats buvo kIIes Is KorIskos, kovosIancIos veIIau terorIstInemIs
prIemonemIs uz savo neprIkIausomybe. Tad netrukus vIsI mIesto gyventojaI su nerImu
Ir vIdInIu vIrpuIIu eme IauktI IskIImIngu IaIdotuvIu_. 8uvo sparcIaI ruosIamasI skubIaI
grIndzIamos gatves, dazomo namu IasadaI, mIestIecIa i mIesta nedrisdavo kukIIaI
apsIrenge IseItI puosdavosI. VeIIavos, IsvardytI veIkIos IaktaI Ir kItos, mazIau
reIksmIngos IaIdotuvIu IaukImo apraIskos byIojo, kas mIestas deramaI pasItIks Kastones
kvna Ir ja IydesIancIus oIIcIaIIus asmenIs nuopat sostInes. CreItaI paskIIdo kaIbos, kad
taI bus IskIImIngesnes IaIdotuves net uz tas, kuruIu jau nIekas neprIsImIne karaIIenes,
sventojo karaIaIcIo, dIdzIojo kunIgaIkscIo Ir t. t. SkIIdo gandaI, kad pats marsaIas nuo
sostInes IkI paskutInes poIIsIo vIetos Iydes Kastones karsta pescIomIs. TacIau netrukus
sIuIs gandus paneIge kItI atseIt Kastone bus gabenama traukInIu, o marsaIas vyks
automobIIIu, veIIau marsaIas traukInIu, o Kastone automobIIIu, dar veIIau abu
traukInIu Ir t. t. Ne vIenas gandas nepasItvIrtIno. 8et tokIas metaIIzInes hIpotezes
IsskIaIde pats marsaIas, vIena ryta per radIja Ir spauda kreIpesIs I tauta. SIame
kreIpImesI jIs supazIndIno, kokIa sunkI netektIs IptIko tauta Ir tautInes mazumas, kokIa
taI yra neIaIme vaIstybeI beI jos kaImynams Ir panasIaI. Po pusvaIandi trukusIo
graudenImo marsaIas aIskIaI pasake, kad Kastone bus paIaIdota savo atseIt gImtajame
mIeste, o jIs deI sveIkatos beI kItuprIezascIunagaIis eItI paskuI arkIIu traukIama sarIaga
nuo sostInes Ir atvyktI i geduIIngas IskIImes, gaIIa, nesugebes. 8et, paguodaI, marsaIas
pazadejo savo sIrdi, kurI Iydes Kastone IkI Ir jam IabaI brangaus mIesto, kurIo bokstus
jIs IkI sIoI naktImIs sapnuoja. MIestIecIaI, zInoma, sIa zInIa nusIvyIe, tacIau neprarado
savItvardos, nes IaIko IIko nedaug reIkejo kuo gerIau pasIruostI sutIktI krItusIa
Kastone, kad veIIau atvykusIuIs sostInes nebv IsvadIntI provIncIaIaIs. Tad buvo
nuspresta i darba itrauktI Ir tautInes mazumas, nes reIkejo daug ranku_.
Netrukus Kastones IaIdotuves vIrto mIesto prestIzo reIkaIu. TrumpaI, bet daIykIsaI buvo
dIskutuota, o veIaIu nuspresta paIaIdotI Kastone kIrIkscIonIukapInese, kurIose jau IIsIsI
ne vIena IskIII sIo krasto asmenybe. VIeta buvo grazI kaIneIIo papedeje, saIIa medeIIo,
kurIs perspektyvoje turejo vIrstI gaIIngu azuoIu, prImInsIancIu ateIstIes kartoms, kokIo
vIs tIk gaIIngo Is cIa kIIusIo gyvuIIo kazkada buta. LaukIama dIena nenumaIdomaI artejo.
EkskurzIja v Kazemate
OdIomek Iz romana
V vseh dezeInIh casopIsIh so IzsII nekroIogI, kI so z gIobokIm obzaIovanjem sporocaII,
da je premInIIa Kastone. RadIjske postaje so predvajaIe vedno boIj zaIostno gIasbo.
Posebno za to prIIoznost sestavIjena medIcInska komIsIja, kI jo je vodII habIIItIranI
veterInar, proIesor gnaz HoIer, je objavIIa, da je vzrok nenadne smrtI svete zIvaII srcno
popuscanje In emIIzemske buIe, kar naj bI povzrocIIa okuzba z anaerobnImI bacIII
cIostrIdIum chauvoeI. TI naj bI se bIII sposobnI obdrzatI v zemIjI od 20 do 2S Iet. PrIsIo
je, kot je moraIo prItI, a mestnI IzobrazencI, kI so ze nekaj casa prIcakovaII nenadno
nesreco, se s tem dejstvom nIso mogII sprIjaznItI. VsI so kot zmesanI tekaII naokoII In
sepetaII med seboj. V dezeII so razgIasIII drzavno zaIovanje. UpravIteIjI In IastnIkI stavb
so dobIII stroga navodIIa, da morajo IzobesItI drzavne zastave, opremIjene z zaInImI
trakovI. KrsIIcem teh navodII so grozIIe denarne kaznI In druge neprIjetnostI, Iahko bI se
jIm ceIo zgodIIo, da bI jIh kaznovaII zaradI Izdaje domovIne. Mesto je potonIIo v morju
zastav. Kaksen naIvnI tujec bI Iahko pomIsIII, da gre za drzavno sIovesnost, ceprav sta
zaIna gIasba In tuIjenje sIren v trenutku korIgIraIa vsako tako napacno In seveda
bogokIetno mIseI.
KastonIna posIednja voIja je bIIa, da jo pokopIjejo v domovInI, kI je nI nIkoII pozabIIa,
torej v provIncIaInem mestu s sIavnImI cudovItImI barocnImI svetIscI, gotsko cerkvIjo, kI
jo je hoteI IrancoskI cesar kot porocajo nepreverjenI vIrI prenestI v ParIz, ceprav je bII
sam vendar s KorzIke, kI se je kasneje s terorIstIcnImI sredstvI borIIa za svojo
neodvIsnost. KmaIu so torej vsI prebIvaIcI mesta zaceII z nemIrom In grozo v sebI
prIcakovatI pogrebno svecanost. PrIprave nanjo so bIIskovIto potekaIe: hItro so bIIe
tIakovane ceste In prepIeskane hIsne Iasade, mescanI pa sI nIso upaII ven v preprostIh
obIacIIIh, ampak so se vedno Iepo uredIII. Zastave, ze omenjene podrobnostI tega
procesa In drugI, manj pomembnI pojavI cakanja na pogreb so prIcaII o tem, da bo
mesto, kot se spodobI, KastonInemu trupIu In uradnIm osebnostIm, kI so ga spremIjaIe,
sIo nasprotI vse do obrobja gIavnega mesta. NagIo se je razsIrIIa novIca, da bo ta pogreb
ceIo sIovesnejsI od tIstIh, kI se jIh nIhce vec nI mogeI spomnItI: kraIjIcIn pogreb, pogreb
svetega prInca, veIIkega kneza Itd. RazsIrIIe so se govorIce, da bo sam marsaI pes
spremIjaI KastonIno krsto od gIavnega mesta do njenega posIednjega pocIvaIIsca. Toda
kmaIu zatem so te govorIce ze nadomestIIe druge kI so pravIIe, da bodo Kastone
prepeIjaII z vIakom, marsaI pa bo prIseI z avtom, kasneje se je govorIIo, da bo marsaI
prIseI z vIakom In Kastone z avtom, se kasneje da bosta prIsIa oba z vIakom Itd. Nobena
od teh govorIc se nI IzpoInIIa. Toda tovrstne metaIIzIcne hIpoteze so zmedIe samega
marsaIa, ko je nekega jutra preko radIa In tIska spregovorII Ijudstvu. Ob tej prIIoznostI
je naznanII, kaksna tezka Izguba je prIzadeIa narod In narodno manjsIno, kaksna
nesreca je to za drzavo In njene sosede In podobno. Po poI ure gInjenostI je marsaI jasno
povedaI, da bo Kastone tako rekoc pokopana v svojem rojstnem mestu, on pa Iz
zdravstvenIh In drugIh razIogov ne more ItI za konjem, kI bo vIekeI sarkoIag od gIavnega
mesta naprej, In se udeIezItI zaInIh sIovesnostI, zeIo mu je zaI, vendar tega nI sposoben.
V toIazbo jIm je marsaI obIjubII svoje srce, kI bo spremIjaIo Kastone do tudI njemu
nadvse dragega mesta, o katerega stoIpIh v noceh se vedno sanja. PrebIvaIce mesta je
ta novIca seveda razocaraIa, vendar nIso IzgubIII prIsebnostI, kajtI casa jIm nI ostaIo
veIIko zdaj je bIIo pomembno, da se cIm boIje prIpravIjo na sprejem padIe Kastone, da
jIh prIsIekI Iz gIavnega mesta kasneje ne bI ozmerjaII za provIncIaIce. Tako so skIenIII,
da bodo v deIo vkIjucIII tudI narodno manjsIno, kajtI potrebno je bIIo mnogo rok.
213 212
MIesto IaIkrascIaI kasdIen skeIbdavo, kokIoje vIetoveje sIuo metu yra Kastone Ir ya
IydIntI geduIInga procesIja. KaI "KurjerIs" IsspausdIno, kad kItos dIenos ryta vIsI
kvIecIamI prIe VartupasItIktI dIdvyres veIIones, nevIenam neramIaI supIazdeno sIrdIs
(bvta prIepuoIIuIr smvgIu_). r staI Isauso ta isImIntIna dIena ...
DIena buva sauIeta, nors pu_te nesmarkus vejeIIs. PrIe Vartubangavo zmonIujura.
Artode, kad vIsas mIestas susIrInko su vaIkaIs Ir senIaIs, kad IsreIkstu pagarba Ir
paIydetuI paskutIne keIIone KastIne. Jau gIrdejosI FrederIko Sopeno "CeuduIIngas
marsas", kuri pvte Is sostInes atIydIntI nacIonaIInIo sImIonIno orkestro
pucIamu_jugrupe. DaugeIIuI Istrysko ne vIena asara.
PIrmos pro Vartus zenge vIetos Ir tautInIumazumuatstoves nacIonaIInIas drabuzIaIs. Jos
ejo IetaI, nuIeIdusIos gaIvas, rankose IaIkydamos raudonas pagaIveIes, ant kurIubuvo
padetI Kastones apdovanojImaI ordInaI, medaIIaI, pasIzymejImo zenkIaI Ir zenkIIukaI,
net netIkrI cukraus gabaIeIIaI, kurIuos kazkada jaI uz smuIkesnIus nuopeInus buvu
IteIkes marsaIas. MergInubuvu daug po penkIas eIIes, o eIIIu... Subangavo geduIInga
mInIa ... 8et karsto buvo dar nematytI, tIek daug apdovanojImuKastone turejo. KaI
praejo mergInos, pro Vartus IsnIro prasmatnus nestuvaI, ant kurIu guIejo paskutInIs
Kastones baInas. PaskuI jI seke sIdabrInIs reIIkvIjorIus, kurIame po stIkIu buvo IaIkomI
Kastones karcIaI Ir udegos pIaukaI. Ji aukstaI IskeIes nese grazuoIIs uIonas Is vIetInIo
kavaIerIjos puIko. Jo akyse atsIspIndejo IIvdesys, nors akyIesnIs gaIejo izveIgtI Ir
garbetroskos kIbIrksteIes. MuzIka nutIIo.
SImdonInIo orkestro trImItInInkas uzgrojo sIgnaIa, kurIs vIsada kvIete Kastone I mvsIo
Iauka; pro Vartus IIndo karstas ...
PIrma, kas nustebIno, taI neiprasta karsto Iorma. TaI buvo Iyg Ir U raIde, Ir mIesto
ikurejo kunIgaIkscIo stuIepus prImenantIs turIs.
SImboIIska, kazkas pasake Is InIos, Isvydes neIprasta deze.
AktIvaIzdu, kad Kastone amzInam poIIsIuI guIejo and nugaros. Zmones taI sujaudIno.
TrImItInInkas trImItavo.
CaIejo ant sono paverstI, nesIepe nepasItenkInImo nevIetInes kIIImes mIestIetIs.
StacIa ... bande abejotI gImnazIste.
KodeI uzkaItas karstas! pIkItnosI stacIatIkIusventIkas Is netoII esancIos cerkves. As
norIu paskutInI karta I ja pazveIgtI!
Karstas pesrkrode Vartus. Kazkam pasIvaIdeno, kad VartuMotIna, IsvydusI Kastone,
apsIverke, o antjos kaktos atsIrado sganytojo stIgmos. Kastones karstas judejo. JI nese
rankomIs dvIdesImt kavaIerIstu_, kurIe stengesI neparodytI, bet vIs tIek prakaItavo Ir
stenejo. PaskuI karsta ejo svecIaI Is sostInes Ir vIetInIs sIItas mIesto taryba, gaIsrInes
Ir pasto vIrsInInkaI, dramos teatro dIrektorIus, kavaIerIjos puIko vadas Ir stabo
vIrsInInkas, garsI sokeja Ir kaIvIs Is sostInes prIemIescIo, kazkada senIaI pakaustes
veIIone. PaskuI juos su vaInIkaIs, geIIIuvazoneIIaIs Ir puokstemIs seke smuIkme
InteIIgentaI, darbInInkaI, vaIstIecIaI beI Kastones gerbejaI Is draugIsku uzsIenIo
vaIstybIu_. VIsIems buvo IIvdna. PrIe procesIjos scIejosI vIs daugIau Ir daugIau zmonIu_.
MIestas ydejo Kastone I paskutIne poIIsIo vIeta ...
PrIe gIIIos It bedugne duobes jautesI rImtIs. VIsI buvo susIkaupe, kIekvIeno gerkIeje
uzstrIges gumuIas.
JI mete IskukI pasauIIuI, vIrpacIu baIsu pradejo geduIInga kaIba KutrovskIs vIetInes
IaIdojImo komIsIjos pIrmInInkas, bet taI buvo ne jos jegoms, jau tvIrcIau kaIbejo.
Tavo, Kastone, buvImas saIIa tarsI jvra stIprIno mvsudvasIa Ir ramIno sIeIa, IsvbargInta
sunkaus trIvso Ir begaIInes vIItIes saIcIo. AIskus Ir paprastas tavo ryztas mums buvo
kaIp pavydys, kurIs susveInIndavo pasIdygejIma, vIsad apnIkdavusi mus po skausmIngu
Ir aIInancIukovuuz mu_suvIsuIaIsve. NerataI tavI IsmIntIngas zvIIgsnIs susvIsdavo It
spInduIys tarp mvmu dvejInIu_, nuoIat IydedevaustIu dIdzIuIes anaIIzes psatangas,
KmaIu zatem je KastonInIn pogreb postavII mesto v prestIznI poIozaj. Na kratko, ampak
stvarno so razpravIjaII In se kasneje odIocIII, da bodo Kastone pokopaII na krscanskem
pokopaIIscu, na katerem je ze pocIvaIo vec sIavnIh osebnostI te dezeIe. Prostor je bII Iep:
ob vznozju hrIba, zraven majhnega drevesa, kI bo nekoc po moznostI zrasIo v mogocen
hrast, da bo prIhodnje rodove spomInjaI na to, kaksne mogocne zIvaII so tukaj v davnIh
casIh se obstajaIe. PrIcakovanI dan se je neIzprosno bIIzaI. CasopIsI so dnevno porocaII,
v katerem kraju se trenutno nahaja Kastone In zaIna procesIja, kI jo je spremIjaIa. Ko je
KurIr objavII, da so nasIednje jutro vsI povabIjenI, da premInuIo junakInjo sprejmejo
pred mestnImI vratI, je srce marsIkomu nemIrno zatrepetaIo (bIIo je ceIo nekaj
omedIevIc In kapI). n potem je napocII znamenItI dan .
Dan je bII soncen, toda pIhaI je Iahen vetrIc. Ob vratIh je vaIovaIo morje IjudI. ZdeIo se
je, da se je zbraIo vse mesto skupaj z otrokI In starcI, da bI IzrazIIo svoje obcudovanje
In spremIIo Kastone na njenI posIednjI potI. Ze je zadoneIa zaIna koracnIca FrederIca
ChopIna, kI jo je zaIgraI pIhaInI ansambeI nacIonaInega sImIonIcnega orkestra Iz
gIavnega mesta. MarsIkomu so se uIIIe soIze.
Najprej so skozI mestna vrata stopIII predstavnIkI IokaInIh In narodnIh manjsIh v
narodnIh nosah. SII so pocasI, s skIonjenImI gIavamI In v rokah so nosIII rdece bIazInIce,
na katerIh so bIIa KastonIna odIIkovanja: redI, medaIje, veIIka In majhna odIIkovanja za
njene zasIuge, ceIo umetne sIadkorne kocke, kI jI jIh je marsaI nekoc IzrocII za manjse
zasIuge. Zraven je bIIo mnogo dekIet: v skupInah po pet, ceIe vrste jIh je bIIo . ZaIujoca
mnozIca je vaIovaIa . Vendar krste se nI bIIo vIdetI, tako stevIIna so bIIa KastonIna
odIIkovanja. Ko so dekIeta odsIa mImo, so se za mestnImI vratI prIkazaIa IIcna nosIIa, na
katerI je IezaIo KastonIno posIednje sedIo. SIedII je srebrn reIIkvIar, v katerem je bIIa za
stekIom shranjena KastonIna grIva In repna dIaka. Tega je vIsoko dvIgnjenega nosII
eIegantnI uIan Iz krajevnega konjenIskega regImenta. V njegovIh oceh se je bIescaIa
zaIost, a pozornI opazovaIec bI Iahko v njIh opazII IskrIco castIhIepja. CIasba je utIhnIIa.
Trobentac sImIonIcnega orkestra se je ogIasII z gIasom, kI je Kastone vedno kIIcaI na
bojIsce; krsta se je zrInIIa skozI vrata ..
Prvo, kar je padIo v ocI, je bIIa nenavadna obIIka krste. 8IIa je skoraj v obIIkI Uja,
nekaksna posoda, kI je spomInjaIa na sImboI knezjega ustanovIteIja mesta.
"To je sImboIIcno," je rekeI nekdo Iz mnozIce ob pogIedu na nenavadnI zaboj.
8IIo je ocItno, da so Kastone k vecnemu pocItku poIozIII na hrbtu. To je razburIIo IjudI.
Trobentac je trobII.
"Lahko bI jo vendar obrnIII na stran," nI mogeI zadrzatI svoje nejevoIje nekI mescan, kI
nI bII od tam.
"Stoje .," je poskusIIa podvomItI neka gImnazIjka.
"Zakaj je krsta zabIta," se je jezII pop Iz bIIznje pravosIavne cerkve. "Rad bI jo se zadnjIc
vIdeI!"
Krsta je pogIedaIa skozI vrata. Nekomu se je zazdeIo, da je 8ozja matI na mestnIh vratIh
ob pogIedu na Kastone zajokaIa, na njenem ceIu pa so se pojavIII sIedovI OdresenIkovIh
ran. KastonIna krsta se je premaknIIa. Dvajset konjenIkov jo je nosIIo s svojImI rokamI In
trudIII so se, da ne bI nIhce nIcesar opazII, toda kIjub temu so se potIII In stokaII. Za krsto
so hodIII gostje Iz gIavnega mesta In krajevna eIIta: mestnI svetnIk, gasIIskI In postnI
naceInIk, dIrektor gIedaIIsca, vodja konjenIskega regImenta In naceInIk staba, znana
pIesaIka In kovac Iz predmestja gIavnega mesta, kI je nekoc ze doIgo tega premInuIo
podkovaI. Nato so z vencI, cvetIIcnImI IonckI In sopkI cvetja sIedIII majhnI Ijudje:
InteIIgenca, deIavcI In kmetje kot tudI KastonInI obcudovaIcI Iz prIjateIjskIh tujIh drzav.
VsI so bIII zaIostnI. ProcesIjI se je se vedno prIkIjucevaIo vedno vec novIh In novIh IjudI.
Mesto je pospremIIo Kastone do njenega posIednjega pocIvaIIsca .
Pred gIoboko jamo, za katero se je zdeIo, da nIma konca, je bIIo cutItI zbranost. VsI so
21S 214
Kastone. Tu, patyrus I vIsas dvasInes Iormas Ir atmaInas, kurIaI suprantamas buvo
kIekvIeno mvsu dvasInIs vIrpesys Ir nerImas, IsIIkaI vIsada IstIkama toms vertybems,
Ramybeje.
KaI uzgrojo sostInes sImIonInIo orkestro pucIamu_ju grupe, vIena moterIs apaIpo. NIekas
nepastebejo jos nuopuoIIo, todeI taIp Ir IIko guIetI mInIos dugne. KutrovskIs pasItrauke
nuo kapo duobes Ir uzIeIdo vIeta_ svecIuI Is sostInes.
As tIkIu, pradejo jIs energIngaI, kad Kastone dabar stebI mus Ir maIdauja mIntyse
neverktI. r IstIes, tIk pazveIkIme i jos nuveIktus darbus, i jos doraI IsaugIntus vaIkus,
kurIe garsIna mvsusaIi Ipodromuose, mvsIo, zemes vkIo Iaukuose. KokIos nuostabIos,
Kastone, tavo atzaIos! Tu gyva. Tu vIsada gyva! IsekIs ramybeje!!!
SvecIas susvIrduIIavo Ir pasItrauke Is kaIbetojo vIetos.
As pazInojau Kastones motIna_, staIga prasneko mInIaI puIkInInkas VarsketIs, nors
IaIdotuvIuscenarIjuje nebuvo numatyta jo geduIInga kaIba. JI buvo IabaI geros sIrdIes,
tese jIs. Ta_ sIrdIes geruma_ Kastone Is jos paveIdejo tvIrtos, raumenIngos, eIkIIos. s
tevo rzyta_, atkakIuma_, dvasIos stIprybe. As norIu sIa_ geduIInga_ akImIrka_ pacItuotI mvsu
myIImo puIko poeto zodzIus:
ArkIas
Lyra Ir kova
Kastones karcIaIU
Veja veja veja vejas
UIonaI Ir husaraI
DzIaugsmas
NevIItIs
TIesybe nugaIes
IsekIs, Kastone, nuejusI toki IIga_ pergaIInga_ keIIa_. IsekIs ramybeje. IsekIs, pavargusI,
atguIusI tevIskes zemeIeje, sIuostydamasIs begancIas asaras kaIbejo puIkInInkas
VarsketIs.
Po netIketos VarskecIo kaIbos gIedotojaI jau prasIzIojo trauktI ]MarIja, MarIja^, tacIau
vIetInes IaIdojImo komIsIjos pIrmInInkas KutrvoskIs rankos mostu juos nutIIde. isIvyra
vo nejaukI tyIa. VIsI kazko Iauke. Ypac Iauke duobkasIaI, kurIe jau buvo beIeIdzIa_
Kastones karsta_ i duobe, tad dabar sustInge It vaskInes IIgvros Ir IaIkantys gan
sunkunesuIi, jeI karsta_ gaIIma pavadIntI tokIu vardu. Po kurIo IaIko puIkInInkas
KutrovskIs gan rItuaIIskaI Ir be gaIo IetaI Is uzancIo IssItrauke kapseIi, kurIame buvo pIr
mojI sauja zemes marsaIo sauja, atsIu_sta Is sostInes Ir sImboIIzuojantI jo pazadeta_
mIestIecIams sIrdi. TIk tada puIko vadas dave zenkIa_ gIedotojams. Skambant gIesmeI
bIro zemes smIIteIes ant IeIdzIamo i kapo duobe Kastones karsto dangcIo. Carsas buvo
prIsIopIntas, todeI akustIskaI neidomus. VeI pasIgIrdo verksmaI. Kastones kvnas buvo
grazInamas zemeI.
KaI i kapo duobe buvo prImesta tIek daug geIIu_, kad duobkasIaI neturejo kur pIItI zeme,
gedIncIos mInIos verksmaI peraugo i IsterIja_. MIesto gaIvos ne juokaIs eme baImIntIs,
kad nekIItuneramumaI. Kazkas Is mInIos imete pasaga_. TaI buvo nemaIonus akIbroks
tas, kuri veIIau aprase sostInes Ir vIetInIaI IaIkrascIaI. CeIIu, vaInIkukaInas vIs augo.
LaIdojImo komIsIjos narIaI skubos tvarka ketIno tartIs, tacIau, kaI surInko kvoruma_, vIrs
Kastones jau buvo IskIIusI pIramIde, konkuruojantI su savo garsIa_ja Cheopso pIrmtake.
MIestIecIuIIvdesys buvo toks gIIus, jog dar sIek tIek Ir bvtuIskIIes Is geIIu 8abeIIo boks
tas, o taI reIksturadIkaIIas zmonIjaI permaInas, kurIunIekam nereIkejo. 8et tadaUves!
8erta stovI puosIna nacIonaIInIaIs drabuzIaIs, a as negaIIu atItrauktI nou jos akIu. As
nIeko nematau. As nIeko nebegIrdzIu negIrdzIu KutrovskIo raudos, nematau VarskecIo
asaru, kurIos rIeda jo skruIstaIs ... RIeda Ir stIngsta, rIeda Ir stIngsta ... 8erta tokIa grazI,
tokI grazI ... JI patI grazIausIa sIose IaIdotuvese, jI IabIausIaI gedIntI, jI IabIuausIaI
bIII napetI, vsak je ImeI cmok v grIu.
"Svetu je pokazaIa, kaj je to IzzIv," je zaceI KutrovskI, predsednIk krajevne pogrebne
komIsIje, s tresocIm se gIasom svoj zaInI govor, "vendar je bIIo to prevec zanjo," je
nadaIjevaI ze nekoIIko gIasneje. "Tvoja prIsotnost med namI, Kastone, je kot morje
krepIIa nasega duha In mIrIIa naso duso, kI je bIIa Izcrpana od tezkega bremena In hIadu
neskoncnega upanja. Tvoja jasna In preprosta voIja nam je bIIa za vzor, kI je omIIII nas
odpor do boIecIh In IzcrpavajocIh bItk za svobodo nas vseh. Tvoj modrI pogIed je
pogosto zasIjaI kot zarek med nasImI dvomI, kI so staIno spremIjaII veIIke napore nase
anaIIze, Kastone. TI, kI sI IzkusIIa vse duhovne obIIke In spremembe, kI sI Iahko razumeIa
dusne vzgIbe In nemIr prav vsakega od nas, sI vedno ohranIIa vrednote, kI sI jIh prIceIa
gojItI, ko sI bIIa se majhna zrebIcka. NIsI hodIIa po sIrokI In IzbranI potI, nIsI IzkusIIa nItI
zaIItve nItI vrtogIave castI, a kIjub temu nam bos vedno bIIzu In za nas nepozabna. MIr
s teboj, Kastone."
V mIru.
Ko je godaInI ansambeI sImIonIcnega orkestra zaceI IgratI je neka zenska padIa v
nezavest. NIhce nI opazII njenega padca, zato je obIezaIa kar na tIeh pod mnozIco IjudI.
KutrovskI je stopII stran od gomIIe In prepustII svoje mesto gostu Iz gIavnega mesta.
"Verjamem," je zaceI energIcno, "da nas Kastone zdaj Iahko vIdI In nas v mIsIIh rotI, naj
nIkar ne jocemo. n resnIcno, ce se samo ozremo na njene dosezke, na njene posteno
vzgojene otroke, kI prosIavIjajo naso dezeIo po hIpodromIh, bojIscIh In v kmetIjstvu. Kako
cudovItI, Kastone, so tvojI potomcI! TI zIvIs naprej. Vedno bos zIveIa! PocIvaj v mIru!!!"
Cost se je opotekeI In se umaknII od govornIskega puIta.
"PoznaI sem KastonIno mater," je mnozIco nenadoma nagovorII poIkovnIk VarsketIs,
ceprav njegov zaInI govor v pogrebnem scenarIju spIoh nI bII predvIden. "8IIa je zeIo
dobrega srca," je nadaIjevaI. "To dobroto srca je Kastone podedovaIa po njej: bIIa je
mocna, mIsIcasta In okretna. Po ocetu je ImeIa mocno voIjo, trdovratnost In moc duha.
V tem zaIostnem trenutku bI rad cItIraI besede nasega IjubIjenega regImentnega
pesnIka:
PIug
LIra In boj
Tvoja grIva, Kastone
Veje, veje, veje veter
UIancI In huzarjI
Radost
8rezup
ZmagaIa bo resnIca.
SpocIj sI Kastone, tI, kI sI hodIIa po tako doIgI In zmagovItI potI. PocIvaj v mIru. PocIvaj,
Izcrpana, poIozena v zemIjo domovIne," sI je poIkovnIk VarsketIs obrIsaI soIze In
umoIknII.
Po neprIcakovanem VarsketIsovem govoru so pevcI ze odprII usta, da bI zapeII MarIja,
MarIja, toda predsednIk krajevne pogrebne komIsIje KutrovskI jIm je daI z roko znak, naj
moIcIjo. RazsIrIIa se je neprIjetna tIsIna. VsI so cakaII na kar koII. CakaII so predvsem
grobarjI, kI so KastonIno krsto ze spustIII v jamo In so sedaj otrpnIII kot voscene Iutke,
medtem ko so drzaII dokaj tezko breme, ce Iahko krsto spIoh tako poImenujemo. Cez
nekaj casa je poIkovnIk KutrovskI Iz prsnega zepa zeIo rItuaIno In neverjetno pocasI
IzvIekeI posodIco, v katerI je bIIo prvo prgIsce zemIje marsaIovo, prIneseno Iz gIavnega
mesta In je sImboIIzIraIo njegovo srce, kI ga je obIjubII prebIvaIcem mesta. SeIe takrat
je daI vodja regImenta znak pevcem. Medtem ko je zadoneIa pesem, je posuI grudo
zemIje po pokrovu KastonIne krste, kI so jo spustIII v grob. Zvok je bII prIdusen In zato
akustIcno povsem nezanImIv. Spet se je zasIIsaI jok. KastonIno teIo so povrnIII zemIjI.
217 216
nusImInusI. ZveIgdamas I ja as suprantu, kaIp gIIIaI ja paveIke sI netektIs. r as pats ...
PonaI Ir ponIos, IsgIrstu jauduIInga KutrovskIo baIsa, IaIdojImo komIsIjos vardu
norecIau padekotI vIsIems, atejusIems IsreIkstI paskutIne pagarba KastoneI. AcIv,
dekoja jIs vIs daznIau IvzInejancIu baIsu. LaIdojImo komIsIja, artImIejI kvIecIa vIsus I
geduIIngus pIetus, kurIe ivyks ...
As pamatau, kad 8erta mane pastebejo. Rodau subtIIIus zenkIus ranka, kurIe maIdaute
maIdauja, kad 8erta IIktustovetI ten, kur Ir stovI, nes kItaIp mes pamesIme vIenas kIta,
gaIbu_t vIsam gyvenImuI. KaI 8erta prItarIamaI uzsImerkIa, mane apIanko tokIa IaIme,
toks geumas, toks pasItenkInImas, kad tvyrantIs prIe kapo Kastones netektIes skauduIys
pasItraukIa, uzIeIdes vIeta dzIaugsmuI.
PucIamIejI atIIeka man nezInoma meIodIja, susurInkusIejI pamazu skIrstosI, taktIskaI
uzIeIsdamI vIeta prIe naujo kurgano artImIau pazInojusIems Kastone. CeduIIngos
IskIImes gesta, Ir as bandau prasIbrautI IInk stovIncIos uz Kastones portreto 8ertos. Man
besIIrIant pro mInIa, vIenu metu pasIrodo, kad portrete ant Kastones sedI ne raItas
marsaIeas, bet jI 8erta karInga amazone. PrIe kapo sususpIecIa moterupuIkeIIs. Jos
kIvpo Ir Iauzo geIIu stIebeIIus, kad, kaI kapas IIks vIenas, vagIsIaI ju neIstampytu Ir
veIIau negaIetu perparduotI. As sIenku pro kIvpancIas, IspaInIoju Ir IssIvaduoju Is
geduIInIu juostu_, kurIos It dzIungIIuIIanos norI pastotI man keIIa. Matau sperIaI
nueInantI kunIga jIs skuba pas IIgonI, kurI apIankes begs toIIau I kItas IaIdotuves,
krIkstynas stc. 8erta stovI Ir IaukIa. JI IaukIa manes! SI mIntI neapIeIdzIa Ir gIosto mano
savImeIIe. JI manes IaukIa!!!
8erta, sakau jaI, kaI mus skIrIa vos tuzInas gedetoju, 8erta, eIme i geduIIngus pIetus,
nes, patI mataI, kIek daug zmonIuatejo su Kastone atsIsveIkIntI vIetos restorane neIIks.
Manes nIekas nekvIete, sako 8erta, kaI jau stovIu greta jos uz Kastones portreto
skydo. Nepatogu ...
As tave kvIecIu, sakau 8ertaI Ir paImu ja uz rankos, kad gaIecIau vestI, vestI, vestI Is
cIa ...
Ar mandagu! .. abejIja jI.
PonaI Ir ponIos, Kastones bucIuIIukabrIoIetaI IaukIa vusu prIe kapInIu vartu aIdI
VarskecIo baIsas. PrIe vartu kaIreje puseje!
Ko so Ijudje v odprtI grob ze nametaII toIIko roz, da pogrebcI nIso vec ImeII prostora,
kamor bI Iahko nasuII zemIjo, je jok zaIujoce mnozIce preraseI v hIsterIjo. MestnI
pogIavarjI se nIso zaman baII, da bI Iahko IzbruhnIII nemIrI. Nekdo Iz mnozIce je vrgeI v
grob podkev. O tej bIamazI so kasneje pIsaII casopIsI gIavnega mesta In IokaInI casopIsI.
Kup roz In vencev je postajaI vedno vecjI. CIanI pogrebne komIsIje so hoteII nemudoma
skIIcatI posvet, toda ko so razpustIII kvorum, se je nad Kastone ze bocIIa pIramIda, kI bI
se Iahko kosaIa s svojo sIavno predhodnIco, Keopsovo pIramIdo. ZaIovanje prebIvaIcev
mesta je bIIo tako gIoboko, da se je Iz roz postopno IzobIIkovaI pravI babIIonskI stoIp,
to pa bI za cIovestvo pomenIIo nadvse radIkaIen preobrat, kI ga nIhce nI hoteI. Toda v
tIstem trenutku .
Toda v tIstem trenutku, ko komandantova ceta spomInu premInuIe s saIvo Izkaze
posIednjo cast, za KastonInIm portretom nenadoma zagIedam 8erto. To je ona! Moja
kraIjIca. KIjub vsemu je prIsIa na pogreb! 8erta stojI tam, vse nacIckana v nosI In jaz ne
morem odvrnItI pogIeda. NIcesar ne vIdIm. NIcesar vec ne sIIsIm: ne sIIsIm objokovanja
Kutrovskega, ne vIdIm VarsketIsovIh soIz, kI se mu vaIIjo po IIcIh, vaIIjo In se ustavIjo,
vaIIjo In se ustavIjo . 8erta je Iepa, tako Iepa . NajIepsa na tem pogrebu je, njeno
zaIovanje je najmocnejse od vseh, od vseh je najboIj potrta. Ko jo pogIedam, vIdIm, kako
zeIo jo je ta Izguba prIzadeIa. n tudI sam ..
"Dame In gospodje," sIIsIm ganjen gIas Kutrovskega, v Imenu pogrebne komIsIje bI se
rad zahvaIII vsem, kI so prIsII, da bI Kastone IzkazaII posIednjo cast. HvaIa," tako se
vedno pogosteje zahvaIjuje z zIomIjenIm gIasom. "Pogrebna komIsIja In svojcI vabIjo vse
na sedmIno, kI bo v .."
VIdIm, da me je 8erta opazIIa. Z roko jI dajem nevsIIjIve znake, kI jo na vso moc rotIjo,
da naj 8erta ostane tam, kjer stojI zdaj, kajtI sIcer se bova zgresIIa, mogoce za vse
zIvIjenje. Ko 8erta prItrdIIno pomezIkne, me zaIIje taka sreca, tako dober obcutek, tako
zadovoIjstvo, da boIecIna zaradI KastonIne Izgube, kI obdaja grob, IzgIne, In naredI
prostor radostI.
PIhacI Igrajo menI neznano meIodIjo, zbranI se pocasI umIkajo In dajejo ob svezem
kurganu obzIrno prostor tIstIm, kI so Kastone boIje poznaII. ZaIne sIovesnostI gredo h
koncu, jaz pa se poskusam skozI mnozIco, kI se je nabraIa okrog KastonInega portreta,
prerInItI do 8erte. Medtem ko vesIam skozI mnozIco, se mI naenkrat zazdI, da na
portretu na KastonInem hrbtu ne sedI marsaI, ampak ona, 8erta, bojevIta amazonka.
Ljudje pokIeknejo In IomIjo cvetne pecIje, da jIh tatovI kasneje, ko groba nIhce vec ne bo
opazovaI, ne bI mogII IzvIecI In jIh prodatI naprej. Utrem sI pot skozI kIececo mnozIco,
se zapIetem v zaIne pentIje In se znova osvobodIm Iz njIh, kI mI hocejo kot IIane v
dzungII zapretI pot. VIdIm duhovnIka, kI se nagIo oddaIjuje hItI k nekemu boInIku In
ko bo opravII obIsk prI njem, bo hIteI naprej: na druge pogrebe, krste Itd.
8erta stojI tam In caka. Name caka! Ta mIseI me prevzema In Iaska mojI necImrnostI.
Name caka!
"8erta," jI recem, ko naju IocI Ie se ducat zaIujocIh, "8erta, greva na sedmIno, saj tudI sama
vIdIs, koIIko IjudI je prIsIo, da bI se posIovIII od Kastone; v restavracIjah ne bo vec prostora."
"NIhce me nI povabII," pravI 8erta, ko ze stojIm prI njej, za tabIo s KastonInIm portretom.
"Nerodno mI je ."
"Jaz te povabIm," recem 8ertI In jo prImem za roko, da bI jo Iahko odpeIjaI stran, odpeIjaI
stran, stran od tukaj .
"Se to spodobI," podvomI.
"Dame In gospodje, vozIIa KastonInIh prIjateIjev vas vse skupaj prIcakujejo prI vratIh
pokopaIIsca!" zadonI VarsketIsov gIas. "PrI vratIh na IevI stranI!"
z nemscIne prevedIa Sandra 8aumgartner
nIcht hInter dem PIerd, das den Sarkophag von der Hauptstadt an zIehen werde,
hergehen und an den TrauerIeIerIIchkeIten teIInehmen knne, es tue Ihm IeId, er seI
dazu nIcht In der Lage. Aber zum Trost geIobte der MarschaII seIn Herz, das Kastone
bIs zu der auch Ihm teuren Stadt begIeIten werde, von deren Trmen er bIs heute In den
Nchten trume. DIe 8ewohner der Stadt enttuschte dIese NachrIcht natrIIch, doch sIe
verIoren Ihre Fassung nIcht, denn es bIIeb nIcht vIeI ZeIt es gaIt, sIch umso besser darauI
vorzubereIten, dIe geIaIIene Kastone zu empIangen, um spter von den aus der
Hauptstadt EIntreIIenden nIcht aIs ProvInzIer beschImpIt zu werden. So wurde
beschIossen, auch dIe natIonaIe MInderheIt In dIe ArbeIt eInzubezIehen, denn es
bedurIte vIeIer Hnde.
8aId darauI wurde Kastones 8estattung zu eIner PrestIgeangeIegenheIt Ir dIe Stadt.
Kurz, aber sachIIch wurde dIskutIert und spter entschIeden, Kastone auI dem
chrIstIIchen FrIedhoI zu bestatten, auI dem bereIts mehr aIs eIne berhmte
PersnIIchkeIt dIeses Landes ruhte. Der PIatz war schn: am Fuss eInes HgeIs, neben
eInem 8umchen, das aussah, aIs knne es eIne mchtIge EIche werden, dIe knItIge
CeneratIonen daran erInnern wrde, weIch mchtIge TIere, dIe von hIer stammten, es
doch eInmaI gegeben hatte. Der erwartete Tag rckte unerbIttIIch nher. DIe ZeItungen
meIdeten tgIIch, In weIcher OrtschaIt Kastone und dIe sIe begIeItende
TrauerprozessIon jetzt seI. AIs der "KurIer" verIIentIIchte, am Morgen des kommenden
Tages seIen aIIe eIngeIaden, dIe entschIaIene HeIdIn am Tor zu empIangen, IIatterte so
manchem unruhIg das Herz (es kam zu Ohnmachtsund SchIaganIIIen). Und dann brach
dIeser denkwrdIge Tag an ...
Der Tag war sonnIg, doch es bIIes eIn schwacher WInd. Am Tor wogte eIn
Menschenmeer. Es hatte den AnscheIn, dass sIch dIe ganze Stadt versammeIt hatte
mItsamt den KIndern und AIten, um Ihrer Verehrung Ausdruck zu verIeIhen und Kastone
das Ietzte CeIeIt zu geben. Schon war FrederIc ChopIns Trauermarsch zu hren, den das
aus der Hauptstadt hergehoIte 8IserensembIe des NatIonaIen SymphonIeorchesters
bIIes. VIeIen entstrmten etIIche Trnen.
An erster SteIIe schrItten dIe Vertreter der ortsansssIgen und natIonaIen MInderheIten
In Ihren Trachten durch das Tor. SIe gIngen Iangsam, gesenkten Hauptes, und hIeIten
rote KIssen In den Hnden, auI denen Kastones AuszeIchnungen waren: Orden,
MedaIIIen, dIe grossen und kIeInen AbzeIchen Ihrer VerdIenste, sogar dIe knstIIchen
ZuckerwrIeI, dIe Ihr der MarschaII Irgendwann Ir kIeInere VerdIenste ausgehndIgt
hatte. VIeIe Mdchen waren dabeI: In FnIerreIhen, und ReIhen waren es ... DIe
trauernde Menge wogte dahIn ... Doch der Sarg war noch nIcht zu sehen, so vIeIe
AuszeIchnungen hatte Kastone. AIs dIe Mdchen vorbeIgIngen, tauchte hInter dem
Stadttor eIne schmucke Tragbahre auI, auI der Kastones Ietzter SatteI Iag. DahInter
IoIgte eIn sIIberner ReIIquIenschreIn, In dem hInter CIas Kastones Mahne und
SchweIIhaare auIbewahrt wurden. hn trug, hoch erhoben, eIn eIeganter UIan aus dem
rtIIchen KavaIIerIeregIment. n seInen Augen gInzte TraurIgkeIt, doch eIn
auImerksamer 8eobachter konnte darIn eInen Funken von EhrgeIz erbIIcken. DIe MusIk
verstummte.
Der Trompeter des SymphonIeorchesters IIess das SIgnaI erkIIngen, das Kastone Immer
Ins SchIachtIeId geruIen hatte; der Sarg schob sIch durch das Tor ...
Das erste, was auIIIeI, war dIe ungewohnte Form des Sarges. Er war beInahe UIormIg,
und eIn 8ehter, der an das WahrzeIchen des IrstIIchen Stadtgrnders erInnerte.
"Das Ist symboIIsch", sagte jemand aus der Menge beIm AnbIIck der ungewohnten KIste.
Es war oIIensIchtIIch, dass Kastone zur ewIgen Ruhe auI den Rcken gebettet war. Das
erregte dIe Menschen. Der Trompeter trompetete. "Man htte sIe doch auI dIe SeIte
drehen knnen", verhIeIt eIn Stdter, der nIcht von hIer war, seIne UnzuIrIedenheIt nIcht.
219
ExkursIon In dIe Kasematten
Auszug aus dem Roman
n aIIen ZeItungen des Landes erschIenen NekroIoge, In denen mIt tIeIer Trauer
gemeIdet wurde, dass Kastone verstorben seI. AuI den RadIostatIonen wurde Immer
traurIgere MusIk ausgestrahIt. EIner spezIeII zusammengesetzten medIzInIschen
KommIssIon IoIgend, dIe der habIIItIerte VeterInrmedIzIner ProIessor gnaz HoIer
IeItete, wurde verIautbart, dass der Crund Ir den pItzIIchen Tod des heIIIgen TIeres
HerzInsuIIIzIenz und eIn emphysematIsches KarbunkeI seI, das Anaeroben des 8azIIIus
CIostrIdIum chauvoeI hervorgeruIen htten, dIe sIch In der Erde 202S Jahre haIten
knnten. Es kam, wIe es kommen musste, doch dIe CebIIdeten der Stadt, dIe schon
eInIge ZeIt eIn berraschendes UngIck erwartet hatten, konnten sIch mIt dem
eIngetretenen Faktum nIcht abIInden. AIIe IIeIen umher wIe verrckt und unterhIeIten
sIch Im FIsterton mIteInander. m Land wurde Staatstrauer verkndet. DIe VerwaIter
und 8esItzer von Cebuden wurden durch strenge InstruktIonen verpIIIchtet, dIe
StaatsIIaggen, versehen mIt eInem schwarzen Trauerband, zu hIssen.
ZuwIderhandeInden drohten CeIdstraIen und andere UnannehmIIchkeIten, darunter
sogar dIe MgIIchkeIt, wegen VaterIandsverrats bestraIt zu werden. DIe Stadt versank In
eInem Fahnenmeer. EIn naIver AusInder htte gIauben knnen, es handIe sIch um eIne
natIonaIe FeIerIIchkeIt, obgIeIch dIe TrauermusIk und das SIrenengeheuI augenbIIckIIch
derartIge IaIsche und natrIIch bIasphemIsche Cedanken korrIgIert htten.
hrem Ietzten WIIIen zuIoIge woIIte Kastone In der HeImat, dIe sIe Immer vor Augen
hatte, begraben werden, das heIsst In der ProvInzstadt mIt den berhmten wunderbaren
8arockheIIIgtmern, der gotIschen KIrche, dIe ungeprIten QueIIen zuIoIge der
IranzsIsche mperator nach ParIs transportIeren woIIte, obwohI er seIbst ja aus KorsIka
stammte, das spter mIt terrorIstIschen MItteIn um seIne UnabhngIgkeIt kmpIte. 8aId
aIso begannen aIIe 8ewohner der Stadt mIt Unruhe und Innerem Schauer dIe IeIerIIche
8estattung zu erwarten. SIe wurde eIIends vorbereItet: SchneII wurden Strassen
gepIIastert, HuserIassaden gestrIchen, und dIe Stdter wagten es nIcht, In
anspruchsIoser KIeIdung auszugehen; sIe putzten sIch schn heraus. DIe Fahnen, dIe
bereIts angeIhrten EInzeIheIten der Vorgnge und andere, wenIger bedeutsame
ErscheInungen des Wartens auI dIe 8estattung zeugten davon, dass dIe Stadt, wIe es
sIch gebhrt, Kastones LeIchnam und den Ihn begIeItenden oIIIzIeIIen PersnIIchkeIten
bIs an dIe Crenze der Hauptstadt entgegenkommen wrde. SchneII verbreItete sIch dIe
Kunde, dIese 8estattung werde sogar IeIerIIcher seIn aIs jene, an dIe sIch schon nIemand
mehr erInnern konnte: dIe 8estattung der KnIgIn, des heIIIgen PrInzen, des
CrossIrsten usw. Es verbreIteten sIch Cerchte, der MarschaII seIbst werde von der
Hauptstadt bIs In den Ietzten ErhoIungsort Kastones Sarg zu Fuss begIeIten. Doch wenIg
spter wurden dIese Cerchte von anderen abgeIstsIe besagten, Kastone werde mIt
dem Zug transportIert, der MarschaII jedoch komme mIt dem Auto, spter hIess es, der
MarschaII komme mIt dem Zug, Kastone mIt dem Auto, noch spter, dass beIde mIt dem
Zug kmen usw. KeIn eInzIges Cercht bewahrheItete sIch. Aber derartIge
metaphysIsche Hypothesen zerstreute der MarschaII seIbst, aIs er sIch eInes Morgens
per RadIo und Presse an das VoIk wandte. 8eI dIeser CeIegenheIt gab er bekannt, was
Ir eIn schwerer VerIust das VoIk und dIe natIonaIe MInderheIt getroIIen htte, weIches
UngIck das Ir den Staat sowIe Ir seIne Nachbarn bedeute und hnIIches. Nach eIner
haIben Stunde der Rhrung sprach der MarschaII kIar aus, dass Kastone sozusagen In
Ihrer Ceburtsstadt begraben werde, er aber aus gesundheItIIchen und anderen Crnden
218
dIe Worte unseres geIIebten RegImentsdIchters zItIeren:
PIIug
Lyra und KampI
Kastones Mhne
Es weht, es weht, es weht der WInd
UIanen and Husaren
Freude
HoIInungsIosIgkeIt
DIe WahrheIt wIrd sIegen.
Ruhe aus, Kastone, dIe du eInen so Iangen und sIegreIchen Weg gegangen bIst. Ruhe In
FrIeden. Ruhe, erschpIt, gebettet In dIe Erde der HeImat", wIschte sIch Oberst VarsketIs
seIne Trnen ab und verstummte.
Nach der unerwarteten Rede von VarsketIs IIneten dIe Snger schon den Mund, um
"MarIa, MarIa" anzustImmen, doch der VorsItzende der rtIIchen
8estattungskommIssIon KutrovskI brachte sIe mIt eInem HandzeIchen zum SchweIgen.
EIne unangenehme StIIIe breItete sIch aus. AIIe warteten auI Irgendetwas. Vor aIIem
warteten dIe Totengrber, dIe Kastones Sarg schon In dIe Crube hInabgeIassen hatten
und jetzt wIe WachsIIguren erstarrten und dIe zIemIIch schwere Last hIeIten, wenn man
denn eInen Sarg so bezeIchnen darI. Nach eInIger ZeIt zog Oberst KutrovskI sehr rItueII
und unendIIch Iangsam aus seIner 8rusttasche eIne KapseI heraus, In der dIe erste
HandvoII Erde war dIe des MarschaIIs, dIe aus der Hauptstadt hergebracht worden war
und seIn Herz symboIIsIerte, das er den 8ewohnern der Stadt versprochen hatte. Erst
dann gab der RegImentsIhrer den Sngern das ZeIchen. Whrend das LIed erkIang,
verstreute er KIumpen von Erde auI den DeckeI von Kastones Sarg, der In dIe Crube des
Crabes hInuntergeIassen wurde. Der KIang war gedmpIt und daher akustIsch nIcht von
nteresse. WIeder hrte man WeInen. Kastones LeIb wurde der Erde zurckgegeben.
AIs so vIeIe 8Iumen In das oIIene Crab geworIen wurden, dass dIe Totengrber keInen
PIatz mehr hatten, wohIn sIe dIe Erde htten schauIeIn knnen, schwoII das WeInen der
trauernden Menge zu eIner HysterIe an. DIe Oberhupter der Stadt Irchteten nIcht
umsonst, dass Unruhen ausbrechen knnten. rgendjemand aus der Menge warI eIn
HuIeIsen hIneIn. Das war eIne unangenehme 8Iamage, ber dIe spter dIe ZeItungen der
Hauptstadt und dIe LokaIzeItungen schrIeben. Der 8erg von 8Iumen und Krnzen wuchs
Immer noch an. DIe MItgIIeder der 8estattungskommIssIon woIIten soIort zu eIner
8eratung zusammentreten, doch aIs sIe das Quorum auIbrachten, hatte sIch ber
Kastone schon eIne PyramIde auIgehuIt, dIe Ihrer berhmten VorIuIerIn, der
CheopspyramIde, Konkurrenz machte. DIe Trauer der Stadtbewohner war so tIeI, dass
sIch nach und nach aus den 8Iumen eIn babyIonIscher Turm gebIIdet htte, und das
htte radIkaIe Umwzungen Ir dIe MenschheIt bedeutet, dIe nIemand woIIte. Doch da
... Doch da, aIs dIe KompanIe des Kommandanten dem Andenken an dIe Verstorbene
mIt eIner SaIve von Schssen Ehre erweIst, sehe Ich hInter dem Portrt von Kastone
pItzIIch 8erta stehen. Das Ist sIe! MeIne KnIgIn! SIe Ist doch zur 8estattung
gekommen! 8erta steht da, In Tracht herausgeputzt, und Ich kann das Auge nIcht von
Ihr abwenden. ch sehe nIchts. ch hre nIchts mehr: ch hre dIe TotenkIage von
KutrovskI nIcht, sehe dIe Trnen von VarsketIs nIcht, dIe ber seIne Wangen
herunterkuIIern ... sIe kuIIern und kommen zum StIIIstand, kuIIern und kommen zum
StIIIstand ... 8erta Ist so schn, so schn ... SIe Ist dIe Schnste auI dIesem 8egrbnIs,
sIe trauert am strksten, sIe Ist am meIsten nIedergeschIagen. Wenn Ich sIe ansehe,
verstehe Ich, wIe tIeI dIeser VerIust sIe trIIIt. Und Ich seIbst ...
"MeIne Damen und Henren", hre Ich dIe bewegte StImme von KutrovskI, "namens der
8estattungskommIssIon mchte Ich aIIen meInen Dank aussprechen, dIe gekommen
221
"m Stehen ...", versuchte eIne CymnasIastIn zu zweIIeIn.
"Warum Ist der Sarg zugenageIt", zrnte der Pope aus der nahe geIegenen orthodoxen
KIrche. "Ich mchte sIe eIn Ietztes MaI ansehen!"
Der Sarg stach durch das Tor. Jemandem schIen, dass dIe Mutter Cottes vom Stadttor
beIm AnbIIck von Kastone geweInt htte, und auI Ihrer StIrne seIen dIe WundmaIe des
ErIsers erschIenen. Kastones Sarg bewegte sIch. ZwanzIg KavaIIerIsten trugen Ihn mIt
Ihren Hnden, und sIe gaben sIch Mhe, sIch nIchts anmerken zu Iassen, aber dennoch
schwItzten und sthnten sIe. HInter dem Sarg gIngen dIe Cste aus der Hauptstadt und
dIe rtIIche EIIte: der Stadtrat, der Feuerwehrund der Postkommandant, der
TheaterdIrektor, der Fhrer des KavaIIerIeregIments und der StabscheI, eIne berhmte
TnzerIn und der SchmIed aus eInern Vorort der Hauptstadt, der Irgendwann vor Ianger
ZeIt dIe Verstorbene beschIagen hatte. HInter Ihnen IoIgten mIt Krnzen, 8IumentpIen
und 8Iumenstraussen dIe kIeInen Leute: dIe nteIIIgenz, ArbeIter und 8auern sowIe
Kastones Verehrer aus beIreundeten ausIndIschen Staaten. AIIen war traurIg zurnute.
mmer noch mehr und mehr Menschen schIossen sIch der ProzessIon an. DIe Stadt
geIeItete Kastone zu Ihrem Ietzten RuhepIatz ...
Vor der tIeIen, bodenIos scheInenden Crube war CeIasstheIt zu spren. AIIe waren
angespannt, In der KehIe eInes jeden schnrte sIch eIn KnueI zusammen.
"SIe hat dIe WeIt vor eIne HerausIorderung gesteIIt", begann KutrovskI, der VorsItzende
der rtIIchen 8estattungskommIssIon, seIne Trauerrede mIt bebender StImme, "aber das
gIng ber Ihre KrIte", sprach er schon Iauter. "DeIne AnwesenheIt neben uns, Kastone,
hat wIe eIn Meer unseren CeIst gestrkt und unsere SeeIe beruhIgt, dIe erschpIt war
von schwerer Mhe und der KIte endIoser HoIInung. DeIn kIarer und eInIacher WIIIe
war Ir uns eIn 8eIspIeI, das den EkeI mIIderte, der uns Immer berkam nach den
schmerzIIchen und KrIte raubenden KmpIen um unser aIIer FreIheIt. NIcht seIten hat
deIn weIser 8IIck wIe eIn StrahI auIgeIeuchtet zwIschen unseren ZweIIeIn, dIe bestndIg
dIe grossen 8emhungen der AnaIyse begIeIteten, Kastone. Du, dIe du aIIe geIstIgen
Formen und Vernderungen erIahren hast, dIe du dIe SeeIenregungen und dIe Unruhe
eInes jeden von uns verstehen konntest, bIst Immer berzeugt gebIIeben von den
Werten, dIe du zu pIIegen begannst, aIs du noch eIne kIeIne Jungstute warst. Du bIst
keInen weIten oder besonderen Weg gegangen, hast keIne eInzIge Krnkung und keInen
TaumeI der Ehre erIebt, dennoch warst du und wIrst du uns nahe und unvergessIIch
bIeIben. Ruhe In FrIeden, Kastone."
n FrIeden.
AIs das 8IserensembIe des SymphonIeorchesters zu spIeIen begann, IIeI eIne Frau In
Ohnmacht. NIemand bemerkte Ihren Sturz, daher bIIeb sIe so am 8oden unter der
Menschenmenge IIegen. KutrovskI trat vom CrabhgeI zur SeIte und berIIess seInen
PIatz dem Cast aus der Hauptstadt.
"ch gIaube", begann er energIsch, "dass Kastone uns jetzt sIeht und In Ihren Cedanken
InstndIg darum bIttet, dass wIr nIcht weInen. Und wahrIIch, bIIkken wIr nur auI dIe
LeIstungen, dIe sIe voIIbracht hat, auI Ihre rechtschaIIen erzogenen KInder, dIe unser
Land In den HIppodromen, auI den SchIachtIeIdem und In der LandwIrtschaIt berhmt
machen. WIe wunderbar, Kastone, sInd deIne SprssIInge! Du Iebst. Du wIrst Immer
Ieben! Ruhe In FrIeden!!!"
Der Cast schwankte und zog sIch vom RednerpIatz zurck.
"Ich habe Kastones Mutter gekannt", wandte sIch pIotzIIch Oberst VarsketIs an dIe
Menge, obgIeIch seIne Trauerrede Im SzenarIum der 8estattung gar nIcht vorgesehen
war. "SIe hatte eIn sehr gutes Herz", Iuhr er Iort. "DIese Herzensgte hat Kastone von
Ihr geerbt: SIe war stark, muskuIs und behnde. Vom Vater hatte sIe den WIIIen, dIe
HartnckIgkeIt und dIe Strke des CeIstes. ch mchte In dIesem AugenbIIck der Trauer
220
223
sInd, um Kastone dIe Ietzte Ehre zu erweIsen. Danke", so dankt er Immer Iter mIt
gebrochener StImme. "DIe 8estattungskommIssIon und dIe AngehrIgen Iaden aIIe zum
TrauermahI eIn, das stattIInden wIrd..."
ch sehe, dass 8erta mIch bemerkt hat. ch gebe mIt der Hand unauIIIIIge ZeIchen, dIe
InstndIg darum IIehen, 8erta mge dort stehen bIeIben, wo sIe jetzt steht, denn anders
wrden wIr eInander verIehIen, vIeIIeIcht Ir das ganze Leben. AIs 8erta zustImmend mIt
den Augen zwInkert, berkommt mIch eIn soIches CIck, eIn so gutes CeIhI, soIche
ZuIrIedenheIt, dass der Schmerz um Kastones VerIust, der das Crab umhIIt, vergeht
und der Freude PIatz macht.
DIe 8Iser spIeIen eIne mIr unbekannte MeIodIe, dIe VersammeIten zIehen sIch Iangsam
zurck und machen an dem neuen Kurgan rcksIchtsvoII denen PIatz, dIe Kastone nher
gekannt haben. DIe TrauerIeIerIIchkeIten gehen zu Ende, und Ich versuche, mIch durch
dIe um Kastones Portrt Stehenden zu 8erta hIndurchzuzwngen. Whrend Ich durch dIe
Menge rudere, scheInt mIr mIt eInem MaI, dass auI dem Portrt nIcht der MarschaII aIs
ReIter auI Kastone sItze, sondern sIe, 8erta, dIe krIegerIsche Amazone. SIe knIen nIeder
und brechen dIe StngeI der 8Iumen, damIt DIebe sIe nIcht, wenn das Crab
unbeobachtet seIn wrde, herauszIehen und spter weIterverkauIen knnten. ch bahne
mIr eInen Weg durch dIe KnIeenden, verwIckIe mIch und beIreIe mIch wIeder aus den
TrauerschIeIIen, dIe mIr wIe eIn LIanendschungeI den Weg versteIIen woIIen. ch sehe
den eIIIg weggehenden PrIester er hetzt zu eInem Kranken, und wenn er den besucht
hat, wIrd er weIterIauIen: zu anderen 8egrbnIssen, TauIen usw. 8erta steht da und
wartet. SIe wartet auI mIch! DIeser Cedanke Isst mIch nIcht Ios und schmeIcheIt meIner
EIteIkeIt. SIe wartet auI mIch!!
"8erta", sage Ich zu Ihr, aIs uns kaum mehr eIn Dutzend Trauernder trennt, "8erta, gehen
wIr zum TrauermahI, denn du sIehst ja seIbst, wIe vIeIe Menschen gekommen sInd, um
sIch von Kastone zu verabschIeden; es wIrd In den Restaurants keInen PIatz geben."
"MIch hat nIemand eIngeIaden", sagt 8erta, aIs Ich schon neben Ihr hInter dem SchIId
von Kastones Portrt stehe. "Es Ist mIr peInIIch ..."
"Ich Iade dIch eIn", sage Ich zu 8erta und nehme sIe an der Hand, um sIe wegIhren zu
knnen, wegIhren, wegIhren von hIer ...
"Cehrt sIch das!", zweIIeIte sIe.
"MeIne Damen und Herren, dIe Fahrzeuge der Freunde von Kastone erwarten SIe aIIe am
FrIedhoIstor!" echot dIe StImme von VarsketIs. "8eIm Tor auI der IInken SeIte!"
Aus dem LItauIschen von CorneIIus HeII
222
T
a
r
a
s

L
u
c
h
u
k
rojen 1962 v Lvovu, UkrajIna. PesnIk, prevajaIec In IIterarnI krItIk. Leta 198S je na
unIverzI vana Franka v Lvovu dIpIomIraI Iz kIasIcnIh jezIkov In knjIzevnostI, doktorIraI
pa na LIterarnem InstItutu T. Sevcenka. Zdaj poucuje grscIno In IatInscIno na UkrajInskI
katoIIskI unIverzI. PIsatI je zaceI v zacetku 80.Iet, je cIan UkrajInskega pIsateIjskega
drustva In mednarodnega zdruzenja za ukrajInske studIje. Prevaja Iz grscIne, IatInscIne,
nemscIne In ruscIne v ukrajInscIno. ZbIrka njegovIh pesmI In prevodov je IzsIa Ieta 2002
z nasIovom "Vsak dan razen danes". Leta 199 se je udeIezII pesnIskega IestIvaIa v New
Yorku. NjegovI cIankI, ocene, pesmI In prevodI so bIII objavIjenI v stevIInIh revIjah In
zbornIkIh.
born 1962, UkraInIan poet, transIator, and IIterary crItIc. 8orn In LvIv, UkraIne where he
IIves. n 198S he graduated Irom van Franko LvIv UnIversIty wIth a degree In CIassIcaI
Languages and LIteratures. He receIved hIs Ph.D. Irom the Shevchenko nstItute oI
LIterature. He currentIy teaches AncIent LIterature at van Franko NatIonaI UnIversIty oI
LvIv and Creek and LatIn Languages at the UkraInIan CathoIIc UnIversIty. Taras Luchuk
began as a poet In the earIy 1980s. He Is a member oI the AssocIatIon oI UkraInIan
WrIters and a member oI the nternatIonaI AssocIatIon oI UkraInIan StudIes. He
transIates Irom AncIent Creek, LatIn, Cerman and RussIan Into UkraInIan and has
pubIIshed a coIIectIon oI hIs poetry and poetry transIatIons "Everyday Except Today"
(2002). He partIcIpated In Poetry FestIvaI organIzed by the Yara Arts Croup In New York
In January 1999. HIs artIcIes, revIews, orIgInaI poetry, and transIatIons appeared In
numerous perIodIcaIs and aImanacs.
227 226
LxIu s IxfIosaspou
ua nIcxy posfosueuoro couus
newfs IxfIosasp
uxIpa npwcoxna o xpefa I peep
scIsua xpanensxauw nIwuox
sIu swfsruys uwk
ronosy uaIx cxwnws
uanIssIxpws pof
oxo woro sIxpwfe
seneue oxo sacfwrne sI couus
ypyu swxwuys ua eper IxfIosaspa
seneue couue poswnocs y soI
uope uaue xanauyfue oxo IxfIosaspa
uespsue
cfynac ua eper
I ueuos osuwcs yfpafwfw pIsuosary
sIpasy cxaue uasa
xayfs xonw uope cnoxIwue
o epera npwnnwsakfs ensqIuw
uypxcnwuauypxcnwua
xswnI nonepex xswns
ensqIuw suwxakfs s ouew
uswxo sx IxfIosaspw
Hau'sfuwx ua nnoI ya
nocepe uIcfa nocawnw
ua sIuuy nau'sfs y rInnscfww
s rpyuf xpouy epesa sapwnw
xopIuus uaue fpaypua cfsxa
cnnenw cfpIuxw s epafy uauy
sIfax seunI s acqansfou ssssuw
scI sxwuynw fyw no rpyuI
sanana fwua nosua ssyxIs
o epeso spocfano s xauIus
caue sx nows xau'suIno
pocno sIroswcsxo uIxaswx
scIx uesswuawue sasw sawfs
npofe uww uosox yuxa suInwfs
uoro ue epeso es rInns
PokrajIna z IhtIozavrom
na pescenI obaII padIega sonca
je obIezaI IhtIozaver
s kozo, prIIepIjeno na vretenca
reber se drzIjo grudIce peska
IztegnII je vrat
gIavo poIozII na stran
z napoI odprtImI ustI
In sIroko odprtIm ocesom
zeIenIm, okamneIIm od sonca
IhtIozavra je na obaIo napIavIIa nevIhta
zeIeno sonce se je zIomIIo v vodI
morje, motno kot oko IhtIozavra
se neopazno
dvIgne na obaIo
In v hIpu zdrsne nazaj
v strahu, da ne bI IzgubIIo ravnotezja
pravIjo, da se v casu mIrnega morja
obaII prIbIIzajo deIIInI
skok Iz vode In nazaj skok In nazaj
vaI za vaIom
deIIInI IzgInejo Iz pogIeda
prav tako hItro kot IhtIozavrI
SpomenIk na pIoscadI hrastov
v sredIscu mesta spomInov
so za vecno posadIII kosat hrast
krosnjo so zarIII v zemIjo
korenIne kot zaInI orkester
na Ieseno caso so navezaII trakove
zgrabIII pest asIaItne prstI
In grudIco vrgII v jamo
na trgu je zavIadaIa z gIasovI nasIcena tIsIna
drevo je zrasIo v kamen
okamneIo kot cudez
zaceIe so se zbIratI gruce radovednIh IjudI
IjudI vedno prIvIacIjo nenavadne recI
ampak cIgave mozgane bo presInIIo
zakaj drevo nIma vej
229 228
Mepfse uope
ue uasueuww nnasafw
fonwfscs ua uInwuI
nIpuak s uope
xswnscfI pyxw feuyfs ssos uoworo xpefa
conouww nowx sonowfs nneue
s onwuus nnkcxac xswns
cepnaufwuuww cnI
nosonI sxpwsacfscs cInnk uos ronosa
sxpwsacfscs cInnk
cepue
conouww posuwu
npocsxac ueue
s npopocfak
consuwu xwnapwcou
ua epesI uops
s sxouy uIxfo ue foue
Fpa s sorueu noesI
borauosI PyuaxosI
xonw
xpIss cou
asopo
saIcxpk uypIcfk:
cxnaeuI xpwna
cfakfs onwuusu
posnnkeue fpefc oxo
wswfs uosuauus:
npownxauw s uapuypI
spIc
uasxpyr
Iuuww uyu
Mrtvo morje
ce se nIso naucIII pIavatI
se bodo utopIII v pIItvI vodI
pozenem se v morje
vaIujoce roke suvajo ob hrbtu
sIana sapa zmocI ramo
vaI pIjuskne v obraz
vaIovIta brazda mI sIedI
soI mI pokrIje
gIavo
tudI srce
sIana raztopIna
prezme
zrastem
kot sIana cIpresa
na obaII morja
v katerem se nIhce ne utapIja
gra z ognjem poezIje
za 8ohdana RubchaIka
ko
v sanjah
veseIo
zaIskrIm v modrostI:
se zIozena krIIa
odprejo v obIIcje
tretje odprto oko
zIvI moIk:
kot zIIIce v marmorju
zorI
naokoII
drugacen sum
231 230
pouIs Coxpafa
ueocsuo fax
oepfafw cnosou
sx npapowu ean
ua uawcfepuwx xpwnax
rausfw no xpyry
cnInyue couue
ue nouIuafw:
sx sIcx
fonwfscs
cnoso owuo onepeue
uoseus
ue uwcnwfs o uoswfs
Horns ua norIue nwue
yfw epfosuwu srusu
fa sIuysafw:
ue sauwxacfscs cou
nI nosIxauw
xpwnafww uI yssw
ouansosyc
cueuy cuepfI
uapeufI
nopa noxIuuwfw s cauorycfsou
xpos'k wffs
nkwua noopkc
uawrnwuI cyuuIsw
Sokratova IronIja
nemogoce je
obracatI besedo
kot prednIk DedaIus
se na krIIIh vIrtuoza
vrtetI v krogu
bIescece sonce
upostevatI:
kot vosek se
topI
ravnokar operjena beseda
prIpovedovaIec
nIma pojma, o cem prIpoveduje
PogIed na poboznI obraz
bItI zrtveno jagnje
In zacutItI:
sanje nIso zaprte
pod vekamI
krIIatI noz domIsIjIje
sIIka
sceno smrtI
koncno
je nastopII cas nehatI samomor
s krvjo zIvIjenja
nekdo je ravnokar premagaI
najgIobIje dvome
233 232
axouo owc
osansue nkcfepxo
uwuosonI rnsueu ua
auwu uIc
anI uoca ue auwu
nouenwsuw oxynspw
wsycucs ua
esxpwne cofsopIuus
xpynsc
ssyycfscs
enIncou wffs
Jacomo Joyce
ovaIno ogIedaIo
v katerega pogIedas brez namena
gIedas
daIj od nosa ne vIdIs
ko nataknes ocaIa
obcudujes
prIkazen brez krII
krozI
In ozI
eIIpso zIvIjenja
S pomocjo avtorjevega angIeskega prevoda prevedeI ztok OsojnIk
Dead sea
those who haven't Iearned to swIm
drown In shaIIow water
dIve Into the sea
my arms rIppIe aIong my spIne
a saIty breeze touches my shouIders
a wave spIashes my Iace
a Iong wake IoIIows
saIt sIowIy covers my head
as weII as my heart
a saIty soIutIon
seeps through me
'm growIng through
as a saIty cypress
on the shore oI the sea
In whIch no one drowns
A game wIth the IIre oI poetry
to 8ohdan Rubchak
when
In sIeep
spark
wIth wIsdom:
IoIded wIngs
become a Iace
thIrd eye opens
Ieeds the sIIence:
through veIns In marbIe
another noIse
rIpens
becomes seen
around
23S
SketchIng Ichthyosaurus
on sand as hot as a crushed sun
IIes chthyosaurus
hIs skIn stuck to hIs spIne and rIbs
grItcovered
he stretches hIs neck Iorward
head turned to the sIde
mouth haIIopen
one green eye starIng down the sun
a storm threw chthyosaurus on the shore
hIs green sun gaze broken by water
the sea IIke chthyosaurus's cIoudy eye
moves ImperceptIbIy
on the shore
pressIng Iorward then quIckIy back
uncertaIn oI Its baIance
It's saId that when the sea Is caIm
doIphIns reach a shore
dIvIng and rIsIng
wave across wave
doIphIns dIsappear
as quIckIy as chthyosaurus
Monument on the oak pIaza
n the center oI town
a Iargebranched commemoratIve oak
was burIed crownIIrst Into the ground
Its roots streamIng
IIke bIack IuneraI bands
the roots were woven
Into a brokenrImmed vesseI
a handIuI oI asphaIt soII
tossed InsIde It
a sIIence settIed IuII oI sounds
the tree grew Into stone
IIke wonder turned to stone
everyone gathered
attracted to the extraordInary
theIr mInds struck by the thought
why the tree Is wIthout branches
234
Jacomo Joyce
an ovaI mIrror
you unIntentIonaIIy Iook In
you see onIy your nose
and nothIng beyond your nose
puttIng on your gIasses
you wonder
about the wIngIess creature
whIrIIng about
your IIIe narrowed
Into an eIIIpsIs
TransIated by DzvInIa OrIowsky
237
Socrates' Irony
It's useIess
to turn a word
IIke your ancestor DaedaIus
on skIIIIuI wIngs
to cIrcIe
the bIIndIng sun
wIthout notIcIng
that a word recentIy Ieathered
meIts
IIke wax
a speaker
can't reaIIze what he's sayIng
Look at the Iace or pIty
to be a sacrIIIced Iamb
and IeeI:
a dream Isn't trapped
behInd eyeIIds
the wInged knIIe oI ImagInatIon
compIetes Its paIntIng
the scene oI death
at Iast
It's tIme to end suIcIdes
wIth IIIe's bIood
a person overcomes
the deepest doubts
236
D
o
n
a
I

M
c
L
a
u
g
h
I
I
n
je bII rojen Ieta 1961 na Severnem rskem, na Skotsko pa se je preseIII Ieta 1970. Zdaj
zIvI v EdInburghu.
Med 1991 In 2002 je poucevaI nemscIno na unIverzI HerIotWatt. ObjavIja cIanke o
povojnI nemskI knjIzevnostI In knjIzevnostI nemsko govorecIh ekzIIantov v AngIIjI, kratko
prozo In prevaja (njegovo prevajaIsko deIo vkIjucuje tudI sodeIovanje s pIsateIjem
ChrIsom DoIanom prI odrskI prIredbI SchIInkovega 8raIca).
Z JanIce CaIIoway je prIpravII Izbor sodobne sIovenske proze za EdInburgh RevIew (108),
pa tudI Izbor skotske, kI bo Ietos IzseI v 8razIIIjI In ndIjI.
Pred nedavnIm so ga ImenovaII za ecrIvaIn sans IrontIres Skotskega PENa. Je dobItnIk
nagrade Roberta LouIsa Stevensona.
born In Northern reIand In 1961, moved to ScotIand In 1970. He currentIy IIves In
EdInburgh.
He Iectured In Cerman at HerIotWatt UnIversIty Irom 19912002. AcademIc pubIIcatIons
on postwar Cerman IIterature and on CermanspeakIng exIIes to the UK. A pubIIshed
shortstory wrIter In hIs own rIght, hIs transIatIon work IncIudes coIIaboratIng wIth
wrIter ChrIs DoIan on a stage versIon oI 8ernhard SchIInk's Der VorIeser.
WIth JanIce CaIIoway, he edIted a seIectIon oI new wrItIng Irom SIovenIa Ior pubIIcatIon
In the EdInburgh RevIew (108). He has agreed to edIt seIectIons oI ScottIsh wrItIng Ior
pubIIcatIon In ndIa and 8razII In 2003.
He has recentIy been seIected as ScottIsh PEN's ecrIvaIn sans IrontIres 2003; he has
been gIven a Robert LouIs Stevenson MemorIaI Award.
241 240
survIvIng uncertaIn Iates
At some poInt started: jumped awake; my hands dartIng Into the dIsh on the tray In
Iront oI me; the tIps oI my IIngers IandIng IuIIsquare on chIckenskIn hadn't eaten.
Drew, when Iooked, was stIII across the aIsIe. 8eyond the exIts next to our seats snored
IoIk who'd been to the same IsIand, among them the Iather oI IIve who'd hung, drunk,
over the bannIster, toddIeronhIsshouIders and aII, as a sIow queue, weII past Its sIeep,
worked Its way down to the pIane. The memory oI everyone sIdesteppIng the dutyIree
drIbbIe Irom that guy's bag, and dozed oII agaIn.
Some tIme Iater came the chIme: seatbeIts Ior IandIng, doors to manuaI, etc. We both
woke thIs tIme, turned, and Iooked at each other. wasn't wIth It saId so, myseII. Drew
nodded, grInned, saId, 'Creat ImpersonatIon oI Tommy Cooper earIIer, by the way!'
'So you saw that, dId ye!'
ChuIIed wIth hIs ammo Ior Iuture sIaggIngs, he grInned agaIn.
'8astard! Never mIss a trIck, do ye!'
He was on Ior a carryon, Iaunched Into a Cooper ImpersonatIon just as dId. The meaI
trays had been removed In the meantIme.
We Ianded. The worst wInter thIs century, poIIce sayIng not to set out unIess you have
to. We had to. Drew drIvIng, the Iong trIp north Irom the aIrport, In the hIghest gear
possIbIe, crawIIng, concentratIng. Ahead oI us the IIkeIIhood oI burst pIpes, IIats In a
pure mess when we got there.
'Just IIke that!' he quoted agaIn, outoIthebIue, and Iaughed. Iaughed, too, abIe to
take It, as he oohyughed and wIped hIs IIngers cIean. Just summIt eIse he'd wItnessed,
shared, thought. HIs Iaugh, though, Iaded: eyes now studIed me, were watchIng Ior
reactIons.
'Can teII you somethIng!' he asked.
hesItated beIore nodded, suppose.
'There's somethIng shouId teII you,' he toId me.
He took me back to 8oxIng Day nIght on Fuerteventura. The sheIIIIsh soup, the paeIIa
outsIde the restaurant. mInded IIne. MInded, too, the gIrI who was sIngIng; her
sIdekIck on keyboards, hIs medIey oI EurovIsIon entrIes.
t was Drew's turn to nod, and couId see he reckoned It saIe to contInue.
'WeII, mate, that nIght, woke up, desperate Ior a sIash, and when came back: way you
were IyIng shouIda seen It!'
He paused, maybe testIng the water.
'Out wI' It, ya bastard!' Iaughed, IIke there was nothIng couIdn't handIe. 'What was It
about me, then!'
'Not so much you as the pIIIow,' he saId.
PIIIow!' asked. 8ugger was enjoyIng thIs.
'WeII, It wasn't so much across your bed, as down It!'
'Aw naw!' groaned. 'So 'd been shaggIng the pIIIow and you, ya bastard, saw the
evIdence. Ya jammy !'
That was the reactIon he wanted, oI course: revenge Ior the tIme he was paraIytIc In
StIrIIng and cIaImed he'd snogged SusIe Fraser.
was damned II was sayIng another word. wouIdn't gIve hIm the satIsbIoodyIactIon.
He reached across, but, and sortoI shook my shouIder. 't's not what you're thInkIng,'
he saId.
'8oth hands on the wheeI, you!' barked, shruggIng hIm oII. 'SpecIaIIy In these
condItIons.'
PrezIvetje v negotovIh casIh
V nekem momentu sem se zdrznII, Iz sna sem pIanII; roke so mI poIeteIe v posodo na
pIadnju pred menoj; konIce prstov so sceIa prIstaIe na kozI pIscanca, kI je nIsem pojedeI.
Ko sem pogIedaI Drewja, je bII se kar na drugI stranI prehoda med sedezI. Na drugI
stranI Izhodov bIIzu naju so smrcaII se drugI, kI so bIII na Istem otoku, med njImI tudI
oce petIh otrok, kI je bII prej se kar pIjan vIseI cez stopnIscno ograjo z muIcem na ramah,
medtem ko se je pocasna vrsta, zaspana In mrka, ze pIazIIa protI IetaIu. Le se bezen
spomIn, kako so se vsI IzogIbaII robI Iz dutyIreeja, kI se je usIpaIa Iz torbe tega tIpa, In
spet sem potonII v sen.
Nekaj pozneje je zazvonIIo: prIpnIte se za prIstanek, hvaIa, ker ste IeteII z namI, Itd.
Tokrat se zbudIva oba, obrneva se In se zazreva drug v drugega. NIsem bII prI stvarI
sem prIznaI, sam. Drew je pokImaI, se zarezaI, rekeI, "MImogrede, super ImItacIja
Tommyja Cooperja, tIsto prejIe!"
"A, se pravI, sI vIdeI!"
Oborozen s streIIvom za opravIjanja se je znova zarezaI.
"PrasIca! TI pa nIkoII nIc ne zamudIs, a ne da!"
VzIveI se je In zaceI oponasatI Cooperjev carovnIskI trIk z rokamI, kot sem ga odIgraI jaz.
PIadnje s hrano so medtem odnesII.
PrIstaII smo. Najhujsa zIma stoIetja: poIIcIja je svetovaIa, naj nIhce ne hodI ven, ce nI
nujno. Za naju je bIIo nujno. Drew je vozII, pot od IetaIIsca protI severu je bIIa doIga, ves
cas v najnIzjI moznI prestavI, pocasno pIazenje, zbranost. CIsto mogoce, da so doma
napeIjave ze popokaIe In da sta stanovanjI v popoInem razsuIu.
"StrasnI trIk!" je spet cItIraI, kot streIa z jasnega, In pIanII v smeh. TudI jaz sem se
zasmejaI, pa naj mu bo, medtem ko je on jamraI "uju" In sI brIsaI prste. Le se stvar vec,
kI jI je bII prIca, v katerI sva bIIa skupaj, sem pomIsIII. A smeh je potIhnII: njegove ocI so
me proucevaIe, cakaIe na odzIv.
"A tI Iahko nekaj povem!" je vprasaI.
Menda sem se maIo obotavIjaI, preden sem prIkImaI.
"Nekaj tI moram povedatI," je rekeI.
VrnII se je k veceru po bozIcu na FuerventurI. Juha Iz rakovIc, paeIIa na vrtu restavracIje.
CIsto dobro sem se spomnII. SpomnII sem se tudI punce, kI je peIa, njenega koIega na
kIavIaturah, njune serIje evrovIzIjskIh hItov.
Zdaj je pokImaI Drew, vIdeI sem, da se mu zdI varno nadaIjevatI.
"No, starI, tIsto noc sem se zbudII, moraI sem scat, In ko sem prIseI nazaj: kako sI IezaI
to bI moraI vIdetI!"
UstavII se je, morda je preIzkusaI, kako topIa je voda.
"Ajde, recI, prasIca," sem se zasmejaI, kot da nI nIcesar, cesar bI se baI. "Kaj je bIIo z
mano!"
"NItI ne toIIko s tabo, ampak s povstrom," je rekeI.
"S povstrom!" sem vprasaI. Ta kurba je v tem uzIvaI.
"Ma, nI bII toIIko pocez cez posteIjo, koIIkor je bII podoIgem!"
"Ma, ne!" sem zastokaI. "Se pravI, da sem IukaI povster, tI, prasIca, sI pa to gIedaI. TI
nesramna."
To reakcIjo je cakaI, jasno: mascevanje za takrat, ko je bII on v StIrIIngu koma In sem jaz
trdII, da se je zaIIzovaI s SusIe Fraser.
Naj se jebem, ce bom se kaj rekeI. Ne bom mu daI tega zadovoIjstva, tI boga. Ampak
IztegnII se je cez In me nekako sunII v ramo. "Saj nI to, kar mIsIIs," je rekeI.
"Ej, tI, roke na voIan!" sem zaIajaI In se ga otreseI. "Se spIoh v teh razmerah."
243 242
'8ut It's nuthIn embarrassIng, mate,' he protested. 't's good. Speaks Ior you. That's why
wanted to teII you '
'RIght, that's It! Stop the IuckIn car!' saId. 'ThIs'd better be swIIt 'n' paInIess Ior your
sake. PuII In at a convenIent pIace and eIIIn out wIth It, mate!'
'And don't Iorget your hazards!' added as he came to a haIt. Way was IeeIIng, he'd be
needIng them.
What he toId me was brIIIIant.
Seems was IacIng the waII, and my sheet was weII down the bed, practIcaIIy oII me.
ThIng he Iocused on but was the pIIIow, paraIIeI to my back, behInd me: where CIaIre
had been untII sIx months ago, where she'd been sInce secondyear unI.
'So that's what thIs Is about! Us separatIng!'
'Shoosh,' he saId.
t seems my IeIt arm was out Irom under me and over and round the pIIIow. 'Round her,'
as Drew saId. 'Round CIaIre,' he added as Iooked at hIm, no' beIIevIng was hearIng
thIs. Ye go on hoIIday wI' the bugger, ten days over ChrIstmas and New Year, and on the
Iast Ieg oI the journey home he starts pIayIng the amateur IuckIn psychoIogIst!
'So sIx months Iater, 'm stIII not over It, stIII mIssIng her. s that what you're sayIng!'
asked. 'Me huggIng the pIIIow contradIcts everythIng toId you down by the pooI,
conIIded as we hIked across hardened Iava. s that the story! don't stIII Iove her, II
that's what you're suggestIng.'
'Naw, that's not what 'm sayIng, mate. t's more than that. What 'm sayIng Is: at that
moment, saw you, and saw the pIIIow, and saw what she waIked out on. saw the
Iove you're capabIe oI gIvIng and 'm no' goney see that otherwIse, am !' he added
hurrIedIy. Must've seen wasn't sure how to take thIs. 'AII 'm sayIng, mate, Is: what
saw underIIned what 've toId you beIore: you're some guy '
He reached across and patted my shouIder agaIn; Iooked me In the eye.
'Her Ioss,' he saId.
You'd IorgIve me Ior thInkIng that that was that: that the heavy bIt was over, and couId
now reIax. WhIIe he was at It but, he decIded to teII me that It was as II sIept In sIow
motIon. Iooked at hIm agaIn: the Iuck was he on about now!
The expIanatIon couId've been worse: beIore he dropped oII agaIn hImseII, he'd seen
me turn In my sIeep. Seems dId so IractIonbyIractIon, mIIIImetrebymIIIImetre. As II
someone had been sIttIng opposIte me wIth the vIdeo remotecontroI, pressIng the stIII
Irame and sIow buttons. 'Aye, IIke you, ya pervy bastard!' trIed to protest; there was
no stoppIng hIm but. At one poInt, he saId, he thought wouId reach a brInk, then
toppIe over or coIIapse. Even then, but, It seems, roIIed In controIIed IashIon onto my
back.
SeeIng me, he'd ended up wonderIng whether he sIept In sIow motIon, too! DId
everybody! Funny how he'd never notIced beIore wIth Sandra or Ann or MarIe, he saId.
Or wIth CIare, hIs CIare, he hastened to add, CIarewIthoutan, or VaIerIe or Sam, Ior
that matter. He'd got onto NaomI, PameIa and Sharon beIore he couIdn't keep a straIght
Iace any more. hIt hIm a thump. '8raggIn' proddy cunt!' saId.
'Least 've got summIt to brag about!' he'd answer, thought. What he actuaIIy saId was:
'Maybe you've got to be on the other sIde oI the room Irom someone, sometImes, to see
what's goIng on.'
What reaIIy tIckIed the bugger but was: beIore he conked out agaIn hImseII, he'd spotted
that my rIght hand had a hoId oI the Iast corner oI the sheet, and aIways, aIways, no
matter what way turned, made sure my prIvates were covered. The dIstance between
the sheet and my stomach remaIned constant, he maIntaIned; the precIsIon was
IncredIbIe.
"Saj nI nIc takega, starI," je ugovarjaI. "CIsto v redu je. Nekaj dobrega pove o tebI. Zato
sem tI hoteI povedatI."
"Okej, to je to! UstavI ta kurcev avto!" sem rekeI. "Naj bo to hItro pa ne boII boIjse zate.
UstavI se kje, kjer se da, pa se IzIajaj, starI!"
"Pa ne pozabI na vse stIrI zmIgavce!" sem dodaI, ko se je ustavII. CIede na to, kako sem
se pocutII, jIh bo rabII.
Kar mI je povedaI, je bIIo mega.
Menda sem bII obrnjen k stenI, odeja pa je bIIa potegnjena cIsto na konec posteIje,
praktIcno doI z mene. Ampak on je vIdeI predvsem povster, kI je bII vzporedno z mojIm
hrbtom, za mano: tam, kjer je bIIa CIaIre do pred sestImI mesecI; kjer je bIIa vse od
drugega IetnIka Iaksa.
"n to je torej Iora! Da sva sIa narazen!"
"Pst," je rekeI.
Menda je moja Ieva roka moIeIa Izpod mene In cez pa okoII povstra. "OkoII nje," kot je
rekeI Drew. "OkoII CIaIre," je rekeI, ko sem ga pogIedaI; nIsem mogeI verjetI, kaj sIIsIm.
Na pocItnIce gres s to prasIco, deset dnI cez bozIc In novo Ieto, In na potI domov tI zacne
IgratI nekaksnega amaterskega psIhoanaIItIcnega kurca!
"Se pravI, da je se po sestIh mesecIh nIsem preboIeI, da jo pogresam. To mI hoces
povedatI!" sem vprasaI. "Moje objemanje povstra postavIja vse na Iaz, kar sem tI rekeI ob
bazenu, kar sem tI zaupaI, ko sva se potepaIa tam po tIstI okamneII IavI. A je to tvoja
storIja! SpIoh nI res, da bI bII se zmeraj zaIjubIjen vanjo, ce to mIsIIs."
"Ne, ne to, starI. Vec kot to. To mIsIIm: v tIstem momentu, ko sem te vIdeI, pa ko sem
vIdeI povster, sem vIdeI, kaj vse je punca pustIIa. VIdeI sem, kaksno Ijubezen znas dajatI
pa tega drugace ravno ne morem vIdetI, a ne!" je hItro dodaI. Menda je vIdeI, da ne vem
cIsto, kako naj to sprejmem. "Samo to pravIm, starI: to, kar sem vIdeI, samo potrjuje, kar
sem tI ze rekeI: tI sI dec."
ztegnII se je cez In me spet potrepIjaI po ramI: pogIedaI me je v ocI.
"Njej je Iahko zaI," je rekeI.
Pardon, ampak sem mIsIII, da je to ze vse: da je najhujse ze mImo In da sem Iahko zdaj
mIren. Ampak ko je bII ze prI stvarI, se je odIocII, da mI pove se to: da je IzgIedaIo, kot
da spIm v upocasnjenem posnetku. Spet sem ga pogIedaI: kaksno sranje je pa zdaj to!
Lahko bI bIIo tudI hujse: preden je sam zaspaI nazaj, je vIdeI, kako se v spanju obracam.
Menda sem to deIaI drobec za drobcem, mIIImeter za mIIImetrom. Kot da bI mI nekdo
sedeI nasprotI z vIdeodaIjIncem In IzmenIcno prItIskaI gumb za pavzo In upocasnjenI
posnetek. "Ja, tI na prImer, prasIca perverzna!" sem se trudII ugovarjatI, ampak njega se
nI daIo ustavItI. V nekem momentu, je rekeI, je ze mIsIII, da sem zdaj dosegeI rob, da
sem bom zdaj zrusII In prevaIII cez. Ampak tudI takrat sem se menda samo cIsto
obvIadano obrnII na hrbet.
Ko je to vIdeI, je zaceI tuhtatI, ce tudI sam spI v upocasnjenem posnetku. Mogoce vsI to
deIamo! Hecno, kako da nI tega nIkoII opazII prej, prI SandrI aII Ann aII MarIe, je rekeI.
AII prI CIare, njegovI CIare, je hItro dodaI, CIare brez "I", aII prI VaIerIe aII Sam, ko smo
ze prI tem. PrIseI je ze do NaomI, PameIe In Sharon, potem pa se ze vec nI mogeI drzatI
resno. UsekaI sem ga. "PIzda protestantarska vazna!" sem rekeI.
"Se vsaj Imam s cIm hvaIItI!" sem mIsIII, da bo rekeI. Ampak v resnIcI je rekeI: "Mogoce
pa mora cIovek kdaj pa kdaj bItI prI kom na drugI stranI sobe, da vIdI, kaj se dogaja."
Ampak tIsto, kar je v resnIcI matraIo prasIco, je bIIo toIe: preden je zasIaIaI nazaj, je
opazII, da z desnIco drzIm odejo za zadnjI vogaI In vedno, vedno, kakorkoII se obrnem,
pazIm, da Imam genItaIne deIe pokrIte. RazdaIja med odejo In zeIodcem je ostajaIa
konstantna, je trdII; ta natancnost je bIIa neverjetna.
"Tako je to torej: nedoIznost je ze zdavnaj adIjo tI pa se kar sramezIjIvI Joze!" me je
24S 244
'So there ye go: vIrgInIty weII oot the wIndae stIII the bashIuI TIm, but!' he teased.
'Least wIsnI pIayIn wI' myseII IIke you'd've been,' joked. 'Naw, that's the magnetIc puII
oI the CathoIIc beIIybutton! Makes sure we stay dacent. You Prods havenI got that!'
There was a pause. HIm (unusuaIIy) not rIsIng to the baIt. Me reaIIsIng that, and why,
my hoId oI the sheet had been perIected whIIe was stIII under my mother and Iather's
rooI. MIndIng beIng Iucky as Iuck the mornIng my da came In (he never dId) to say John
PauI was dead. SometImes thIngs crop up that make you see you're not as Iree as you
thInk. CIaIre and her conventgIrI nIghtshIrt came to mInd'n'aII; CIaIre who made out
she was beIng subjected to eyeIuIs II ever sIept naked besIde her. CIaIre who accepted
nudIty onIy In the bathroom or when doIng It. I she wasn't up Ior It, she dIdn't want to
have that bIoody thIng starIng her In the Iace, she saId.
Drew broke the sIIence, couId sense somethIng was wrong.
'DId do rIght to teII you, mate!' he asked. '8out the pIIIow and that!'
'Aye, mate. Cheers. Ye dId rIght.'
was Iucky he'd seen me. Lucky he'd decIded to teII me. 'd teII hIm another tIme about
CIaIre; nuthIn he doesn't know, anyway. WouId have to gIve hIm a Iaugh'n'aII: teII hIm
about JP1 dyIng and me starkers and hardIy under the bIoody duvet.
RIght now but, wanted to savour what he'd toId me. The Iove you're capabIe oI gIvIng.
Was the same boy saId aIways puII sooner than surrender (that's the CathoIIc In me,
too, he cIaIms). And when was doIng my hurthedgehog ImpersonatIons (as he caIIed
them) aIter IosIng CIaIre, was hIm coaxed me Into openIng up agaIn; who InsIsted that
havIng nobody Is not nothIng.
'd been quIet Ior too Iong. Was hIs turn to IeeI nervous.
'DId , mate!' he pressed. 'Are ye sure! DId do rIght to teII ye!'
Iooked at hIm. 'Aye, mate, nay worrIes, ye dId rIght. Ta.'
waIted untII saw hIm reIax, then hIt hIm wI' 'Last IuckIn tIme share a room wI' you
but, ya pooI!'
He Iaughed. We shook on It. A cIumsy attempt at gIvIng each other IIve. He studIed my
Iace, grInned, made to get Into gear; Interrupted hImseII but to Iook at me agaIn and
gIve me a hug.
'Cheers, mate,' muttered as eased out oI It.
He checked hIs bIInd spot and we set oII agaIn.
drazII.
"Se vsaj nIsem tam spodaj meckaI, tako kot bI se tI," sem se zaIrkavaI. "Ne, to je
magnetna sIIa katoIIskega popka! Ta skrbI, da sI ves cas spadobn. VI protestantarjI tega
nImate!"
NastaI je premoIk. Zacuda nI zagrIzeI. Jaz pa sem ugotovII, kako In zakaj sem ta prIjem
odeje pravzaprav IzpopoInII ze takrat, ko sem bII se pod ocetovo In mamIno streho.
SpomnII sem se, kaksen kurcev krompIr sem ImeI tIsto jutro, ko je oce stopII v sobo (tega
sIcer nI nIkoII naredII), da bI mI povedaI, da je umrI Janez PaveI . VcasIh se pojavI kaksna
stvar, da vIdIs, da nIsI tako zeIo svoboden, kot sI mIsIIs. TudI CIaIre In njena
samostanska spaIna srajcka sta mI prIsII na mIseI; CIaIre, kI je jasno povedaIa, da je
IzpostavIjena zIjanju, ce sem zraven nje kdaj spaI goI. CIaIre, kI je sprejemaIa goIoto Ie
v kopaInIcI aII pa med tIstIm. Ce nI bIIa za stvar, nI hoteIa, da bI jI tIsta jebena stvar
strmeIa v ksIht.
Drew je prebII tIsIno, zacutII je, da je nekaj narobe.
"Je v redu, da sem tI povedaI, starI!" je vprasaI. "Za povster pa to!"
"Ja, starI. HvaIa. Prav sI naredII."
Sreco sem ImeI, da me je vIdeI. Sreco, da se je spravII In mI povedaI. Kdaj drugIc mu bom
prIpovedovaI o CIaIre; pa Itak ne bo nIc takega, cesar se ne bI vedeI. Temu bI se rezaI,
ja: da mu povem, kako je JP1 umrI jaz pa nag pa komaj pod tIsto kurcevo deko.
Ampak zdajIe pa sem hoteI samo prebavItI to, kar mI je rekeI. Kaksno Ijubezen znas
dajatI. n to je bII IstI tIp, kI mI je rekeI, da zmeraj rajsI vIecem, kot pa se predajam (tudI
to je moja katoIIska pIat, pravI). n ko sem ImItIraI uzaIjenega jeza (kot je temu rekeI) po
tem, ko sem IzgubII CIaIre, me je prav on prIpravII do tega, da sem se spet odprI; vztrajaI
je, da ce nImas nIkogar, to se ne pomenI, da nImas nIc.
PredoIgo sem bII tIho. Zdaj je bII on na vrstI, da postane zIvcen.
"Res, starI!" je prItIskaI. "SI zIher! Sem prav naredII, da sem tI rekeI!"
PogIedaI sem ga. "Ja, starI, brez skrbI, prav sI naredII. HvaIa."
PocakaI sem, dokIer nIsem vIdeI, da se je pomIrII, potem sem ga usekaI z "Ampak to je
bIIo zadnjIc, da sem bII s tabo skupaj v sobI, prekIetI peder!"
ZasmejaI se je. DaIa sva sI roko. Storasto sva sI poskusIIa datI IIve. ZagIedaI se mI je v
obraz, se zarezaI, se spravII, da bI presaItaI, potem pa se ustavII, me se enkrat pogIedaI
In me objeI.
"HvaIa, starI," sem zamomIjaI, ko sem se IzmotaI Iz njegovIh rok.
PreverII je mrtvI kot v ogIedaIu, pa sva spet speIjaIa.
PrevedeI Andrej E. SkubIc
T
o
m

P
e
t
s
I
n
I
s
je bII rojen 19S3 v grskI MakedonIjI. 19S9 je emIgrIraI v AvstraIIjo, kjer je dIpIomIraI Iz
matematIke na UnIverzI v MeIbournu. Na UnIverzI VIctorIa ucI matematIko In ustvarjaIno
pIsanje na UnIverzI Monash. DeIa In zIvI v MeIbournu, z zeno In dvema otrokoma. PIse
drame, poezIjo In prozo. ObjavII je stIrI knjIge poezIje (The 8Iossom Vendour, OIIerIngs,
nherItance In NamIng the Number), stIrI drame (The Drought, The PIcnIck, EIena and the
NIghtIngaIe, SaIonIka 8ound) ter vec proznIh deI (RaIsIng the Shadow, The French
MatemathIcIan etc).
was born In MacedonIa, Creece, In 19S3 and emIgrated to AustraIIa In 19S9. He
attended the UnIversIty oI MeIbourne, majorIng In MathematIcs, and taught at a number
oI secondary schooIs beIore movIng Into tertIary teachIng. He Is presentIy teachIng
MathematIcs at VIctorIa UnIversIty and CreatIve WrItIng at Monash UnIversIty. He IIves In
MeIbourne wIth hIs wIIe and two daughters.
Tom wrItes poetry, drama and IIctIon. HIs pubIIshed and perIormed work IncIudes the
books oI poetry: The 8Iossom Vendor, OIIerIngs, nherItance, NamIng the Number; Iour
books oI IIctIon: RaIsIng the Shadow, The French MathematIcIan, The TweIIth DIaIogue,
The Death oI Pan, and dramas The Drought, The PIcnIc, EIena and the NIghtIngaIe,
SaIonIka 8ound.
249 248
An ancIent MacedonIan recaIIs
the Styx
He dIdn't recaII the heroes oI hIs youth,
saId hIs mInd was a wIndy dovecote
Irom whIch some memorIes had IIown Ior good,
but when asked about the Styx
hIs words IIowed IIke a drInkIng song:
the ragged retreat Irom the Trojan War oI `22,
rIIIe IIke a bony InvaIId, death's saIt
stIngIng hIs IIps, souI IndIstInguIshabIe
Irom shadow, and then a whIsper
raspIng through the ranks and reeds.
Across the tracks he saw It aII agaIn:
the rIver's skeIeton, moonIIght trIckIIng
over stones worn by ancIent grIeI,
dIsheveIIed wIIIows, and a Iew boys
scrambIIng bareIoot Ior sIIver coIns.
He recaIIed the boat, too: spIne, cracked;
rIbs, broken; rudder, nowhere In sIght.
As Ior the boatman, he wasn't certaIn:
a shade squatted on the Iar bank,
strIkIng pebbIes that wInked suspIcIousIy.
WIth caIcuIated steps aIong the pIatIorm
the conductor came Ior our Iares.
We paId to our respectIve destInatIons
and then he dIdn't breathe another sound.
Past mIdnIght, wIdeeyed Irom IatIgue,
entranced by the gIeamIng raIIs
IIowIng past In deceptIve stIIIness,
we waIted Ior the Iast traIn: , hopeIuI
oI reachIng my bIrthpIace by dawn;
he, another pIace, Iurther down the IIne.
StarodavnI Makedonec se spomInja
reke StIks
RekeI je, da se ne spomInja junakov Iz mIadostI,
njegova gIava je kot goIobnjak na prepIhu
In nekatere mIsII so Iz nje za vedno odIeteIe,
ampak ko sem vprasaI za reko StIks,
so besede zazuboreIe, kot bI pII Iz pesmI:
naceto zakIonIsce Iz Trojanske vojne Iz dvaIndvajsetIh,
puska kot sestradan InvaIId, smrtna soI, kI
razzIra ustnIce, In dusa, kI je nI mogoce razIocItI
od senc; ter sepet,
kI veje nad poIjI In trstIko.
Na drugI stranI proge je spet zagIedaI
okostje reke, mesecIno, kI zaIIva
kamenje, zgIajeno s staro zaIostjo,
razceIrane vrbe In nekaj deckov,
kI bosI stIkajo za srebrnImI kovancI.
TudI coIna se spomInja: zIomIjenega gredIja,
pocenIh reber; krmIIa, kI je ze davno IzgInIIo.
CIede coInarja nI bII gotov.
Zadaj je na odmaknjenem bregu cepeIa senca
In kIjuvaIa kamencke, kI so sumnIcavo mezIkaII.
Po peronu se je z opreznImI korakI
prIbIIzaI sprevodnIk In nama zaracunaI za vozovnIcI.
PIacaIa sva vsak svojo karto
In potem je umoIknII.
Ze cez poInoc, zaradI utrujenostI, sva s sIroko odprtImI ocmI,
prevzeta od svetIIkanja na tIrIh,
kI so drseII mImo v tIsInI, kI zavaja,
cakaIa zadnjI vIak: upaI sem, da bom
prIspeI v rodnI kraj pred svItom:
on pa v kraj, kI IezI nekje se vIsje ob IstI progI.
2S1 2S0
PascaI's tooth
Renounce mathematIcs. vowed agaIn
To set my IaIth on paradox, not prooI
Yet spIrIt couId not numb a wIsdom tooth
TormentIng me wIth exponentIaI paIn:
reIented, soothed by a cIrcIe's roII.
ReIeased Irom my crucIIIxIon to bone
embraced the horIzon, heaven's dome,
The cycIoId oI an InvIoIate souI.
For weeks IIew, IorgetIuI oI my sIn,
PursuIng IIgures wIth IdeaI curves
To wonderIuI ends, strengthenIng my nerves
For the penItentIaI IIne back to HIm.
Renounce mathematIcs! Iound the truth,
ExpIorIng wIth my tongue the rottIng root.
Spheres
Words wIII never come as naturaIIy as thIs:
Four In February, IIuent wIth nonsense rhymes,
(Though stIII unabIe to artIcuIate the tIme)
She dIps her pIastIc rIng Into the mIxture
And breathes untII an IrIdescent sphere grows.
IoIIow the shImmerIng Image oI the earth:
ThIs mIrror, thInner than a thought, IIoatIng In space,
ReIIectIng the sun, the yard, a Iather and chIId,
A smaII hand approachIng the object oI Its Iun.
WIII ever breathe such Iorm Into my poem!
Reach out wIth a paIm that accepts earth's transIence!
Or Iaugh to hIgh heaven as creatIon expIodes!
PascaIov zob
PustI matematIko! Se enkrat sem se odIocII,
da bom vero gradII na paradoksu In ne dokazu
ampak duh nI mogeI pomIrItI modrostnega zoba,
kI me je mucII z eksponentno boIecIno:
vdaI sem se In potesen z obratom kroga,
odresen muk, da vrtam do kostI,
objeI obzorje, nebesko kupoIo,
cIkIoIdo cIste duse.
Tedne doIgo sem IeteI, pozabII na svoj greh.
SIedII stevIIkam s popoInImI krIvuIjamI
do cudovItIh rezuItatov, kI so okrepIII moj pogum,
da se skesan vrnem k Njemu.
PustI matematIko! ResnIco sem odkrII,
ko sem z jezIkom otIpaI gnIIo korenIno.
SIere
8esede nIkoII ne bodo stekIe naravno kot to:
StIrje v Iebruarju, kI sI podajajo nesmIseIne rIme,
(Ceprav se vedno ne znajo IzrazItI casa)
Zenska potopI svoj pIastIcnI prstan v mesanIco
n tIho prIsIuhne, dokIer se ne pojavI mavrIcna sIera.
SIedIIa sem svetII podobI zemIje,
OgIedaIu, tanjsIm kot mIseI, kI IebdI v prostoru,
ZrcaII sonce, dvorIsce, oceta In sIna,
n majhno roko, kI se stegne k predmetu te veseIoIgre.
AII mI bo spIoh kdaj uspeIo podobno sIIko vdIhnItI v pesem!
ztegnItI dIan, kI bo sprejeIa mInIjIvost zemIje!
AII se smejatI do najvIsjIh nebes, ko bo raznesIo ustvarjeno!
2S3 2S2
NemesIs and angeI
Seen In a tIme oI uncertaInty
they couId pass Ior twIns:
both bend the practIced knee
and preen darkness Irom the wIng;
both use InsInuatIng charm
to open doors boIted by dread.
DeaIers In deIIverance and doom
they beIIeve In bIood:
one bItes the moon's appIe
and tIes the proud to theIr IaII
Irom the heIght oI the skuII;
the other Ieaves the cypress tree
and makes promIses to women,
hIdIng IIngers tIghtIy crossed.
Servants oI IIre
8rIght shawI over shouIders
they step Irom theIr gIrIhood
wIth candIes and carnatIons.
At the hIIIsIde shrIne
they oIIer IIower and IIame
to theIr secret Iovers
stIII bound to wood and stone.
Women, marrIed to the IIame,
they IoIIow wInter to the wood
and gather oak branches
to keep the hearth aIIve.
They sIIt the rooster's throat
wIth the crescent moon
to strengthen theIr songs.
WIdows, bIack as the stove
Irom bakIng cakes Ior the dead,
they burn IaureI Ieaves
and read the cursIve smoke.
ChantIng In the courtyard,
they sprInkIe another day's ash
over ScorpIon and ScaIe.
NemesIs In angeI
Ce bI ju srecaII v trenutku nejasnostI,
bI ju ImeII za dvojcka,
oba navajeno skIonIta koIenI
In temo, spraskano s krII;
oba se posIuzujeta vsIIjIvega sarma,
da odpIrata vrata, zapahnjena s strahom.
PreprodajaIca z odresenjem In sodbo, kI
verujeta v krI:
prvI zagrIze v mesecno jaboIko
In ponos obesI na zdrs
z vIsIne Iobanje;
drugI zapustI cIpreso
In zenskam obIjubIja vse po vrstI
s IIgo v zepu.
SIuzabnIkI ognja
S svetIIm saIom na ramenIh
stopIjo Iz casa dekIIstva
z nageIjnI In svecamI.
V tempIju pod hrIbom
skrIvnIm IjubImcem
podarIjo cvet In ogenj,
se vedno navezane na kamen In Ies.
Zenske, porocene s pIamenI,
sIedIjo zImI v gozd
In nabIrajo hrastove veje,
da nahranIjo zIvo srce.
Z vzhajajocIm mesecem
peteIInu prerezejo grIo
In pesem okrepIjo.
Vdove, crne kot pecIca
od peke potIc za mrtve,
prIzIgajo Iovorovo IIstje
In prerokujejo Iz posevnega dIma.
Na dvorIscu enakomerno pojejo
In posujejo pepeI se enega dne
na SkorpIjona In TehtnIco.
PrevedeI ztok OsojnIk
V
I
v
I
e
n
n
e

P
I
u
m
b
Prvenec VIvIenne PIumb, zbIrka kratke proze The WIIe Who Spoke Japanese n Her SIeep
(Zena, kI je v spanju govorIIa japonsko), je Ieta 1994 prejeI nagrado The Hubert Church
Prose Award. Za svojo prvo Igro, Love Knots (LjubezenskI vozII), pa je prejeIa nagrado
The 8ruce Mason PIaywrIghtIng Award.
DIpIomIraIa je Iz angIeske IIterature In umetnostne zgodovIne In magIstrIraIa Iz
kreatIvnega pIsanja na VIctorIa UnIversIty.
Je ena od ustanovIteIjIc The Women's PIay Press, kI Izdaja novozeIandske gIedaIIske
scenarIje. V marcu je IzsIa antoIogIja kratkIh gIedaIIskIh Iger Red LIght Means Stop
(Rdeca Iuc pomenI stop), kI jo je uredIIa.
Je cIanIca novozeIandskega drustva avtorjev The N.Z. SocIety oI Authors In je v seznamu
The OxIord CompanIon to New ZeaIand LIterature.
zdaIa je dve zbIrkI pesmI: SaIamanca (1998) In AvaIanche (PIaz, 2000).
Njene pesmI so v obIIkI odrske uprIzorItve Under Southern SkIes (Pod juznIm nebom,
1998), predstavIII IgraIcI skupIne ToI WhakaarI, N.Z. NatIonaI Drama SchooI, bIIe so tudI
osnova gIasbenIm kompozIcIjam, kI jIh je prIpravIIa VIctorIa UnIversIty composItIon
course Ieta 2000 In so uporabIjene prI studIju In prI IzpItIh v The N.Z. Correspondence
SchooI. Kot umetnIska deIa so bIIe njene pesmI razstavIjene v Pataka PorIrua Museum
oI Arts and CuIture.
Njene kratke zgodbe In gIedaIIske Igre so IzsIe tudI v ZDA.
Trenutno se ukvarja z novo zbIrko pesmI v prozI The Dog MemorIaI (SpomenIk psu).
Njen roman Secret CIty (SkrIvnostno mesto) je tIk pred IzIdom prI Cape CatIey Press, N.Z.
Her IIrst book, a short IIctIon coIIectIon entItIed The WIIe Who Spoke Japanese n Her
SIeep, was awarded the 1994 Hubert Church Prose Award. She has aIso been a recIpIent
oI the 8ruce Mason PIaywrIghtIng Award Ior her IIrst pIay, Love Knots.
She has a 8.A. In EngIIsh LIterature and Art HIstory and an M.A. In CreatIve WrItIng Irom
VIctorIa UnIversIty.
She Is a IoundIng member oI the pIay press pubIIshIng coIIectIve, The Women's PIay
Press, Iormed to pubIIsh N.Z. theatre scrIpts. She edIted an anthoIogy oI short theatre
pIeces, Red LIght Means Stop (2003).
She Is a member oI the N.Z. SocIety oI Authors and Is IIsted In The OxIord CompanIon
to New ZeaIand LIterature.
She has pubIIshed two coIIectIons oI poetry, SaIamanca (1998), and AvaIanche (2000).
She has aIso had poems turned Into perIormance pIeces ( Under Southern SkIes, ToI
WhakaarI, N.Z. NatIonaI Drama SchooI, 1998), used as the basIs Ior musIc composItIon
pIeces (VIctorIa UnIversIty composItIon course, May, 2000), used Ior study, and In
exams by the N.Z. Correspondence SchooI, and exhIbIted at Pataka PorIrua Museum oI
Arts and CuIture.
She has had short IIctIon and drama pubIIshed In the U.S.A.
She Is presentIy workIng towards a new coIIectIon oI prose poetry, The Dog MemorIaI.
Her noveI, Secret CIty, Is to be pubIIshed durIng 2003 by Cape CatIey Press, N.Z.
2S7 2S6
A Letter Irom my Daughter
The trees are taII here, and everythIng
grows Iast In the hot sun and heavy
raIn. The wet has come, and butterIIIes
are the sIze oI smaII bIrds. There are tIcks
and Ieeches, enormous mosquItoes,
spIders, IIIes, thIck strIped snakes and green
ants, and they aII bIte. The raInIorest
can be dark at nIght. And these mountaIns
are as green as theIr Ierny guIIIes.
SometImes the cIouds enguII a whoIe huge
mountaIn top. The beaches have marveIIous
sheIIs and the sand IIes sIIky and pure
whIte. You can pIck coconuts, you can
pIck as many as you IIke, and then
hoIIow out the smooth brown husks to use
Ior bowIs. have seen parrots, IruIt bats,
bIack water snakes and tree rats. Mangoes,
bananas and pawpaws are growIng
wIId. DurIng the wet, the sky becomes
deep vIoIet and then next mInute
the raIn arrIves In sheets. Water IIoods
the brIdges and roads, and we cannot
reach CaIrns. 8ecause oI the raIn, IocaI
houses are buIIt on stIIts, but beIow
the rIdge down In the Commune we IIve
In oId cars, In yeIIow bamboo huts,
or In treehouses under pIastIc.
oIten waIk aIong the raIIway
tracks and over the raIIway brIdges.
There are bIg Iemon trees by the tracks
Iurther up (good Ior tropIcaI
uIcers). do not IIke the cane toads.
And now IInaIIy must IInIsh
thIs Ietter, but know that my spIrIt
astraI traveIs at nIght, and thereIore
am nearer you more than ever
beIore. AIways OM, your daughter Jane,
who has now been renamed Yasmeen
ShIma Mogra AshantI CIoud 8urst.
HcerkIno pIsmo
Drevesa tu so vIsoka In vse
raste hItro v prIpekajocem soncu In obIInem
dezju. PrIsIo je dezevje In metuIjI
so veIIkI kot majhne ptIce. PoIno je kIopov
In pIjavk, ogromnIh komarjev,
pajkov, muh, kac z debeIImI progamI In
zeIenIh mraveIj, In vse pIkajo. TropskI gozd
zna bItI zeIo temen ponocI. n te gore
so tako zeIene kot njIhove praprotne struge.
VcasIh obIakI pogoItnejo ves veIIk
vrh gore. Na pIazah so cudovIte
skoIjke In pesek IezI razprostrt
kot svIIa In cIsta beIIna. Lahko pobIras kokosove
orehe, Iahko jIh naberes, koIIkor tI pozeII srce, In
potem IzdoIbes gIadko rjavo opIodje, da
bI jIh uporabII za skIede. VIdeIa sem papIge, netopIrje,
crne vodne kace In drevesne podgane. MangI,
banane In papaje rastejo
na dIvje. Med dezevnIm obdobjem nebo postane
gIoboko vIjoIIcno In temu
sIedIjo pIjuskI dezja. Voda popIavI
mostove In ceste In mI nIkakor
ne moremo prItI do CaIrnsa. ZaradI dezja so
hIse zgrajene na koIIh, toda spodaj
pod grebenom v KomunI zIvImo
v starIh avtomobIIIh In rumenIh kocah
Iz bambusa aII v drevesnIh hIsah pokrItIh s pIastIko.
Pogosto se sprehajam vzdoIz zeIeznIskIh
tIrov In hodIm cez mostove.
VIse zgoraj ob tIrIh
rastejo veIIkI IImonovcI (dobrI za zdravIjenje
tropskIh cIrov). Ne maram trstIcnIh krastac.
n zdaj moram koncno zakIjucItI
pIsmo, toda vedI, da moj duh
Iahko ponocI potuje astraIno, In da sem tI
zato bIIze, kot sem tI bIIa kadarkII
prej. Vedno Om, tvoja hcerka Jane,
kI je bIIa preImenovana v Yasmeen
ShIma Mogra AshantI CIoud 8urst.
2S9 2S8
The Tank
hum and wrIte, hum under
my breath and keep wrItIng.
A good bIt about the goIdIIsh
In the tank at 8ats. The tank
sIts on one oI the 8ats booth
tabIes. There are three IIsh.
Two Iook IIke ordInary goId
IIsh, but the thIrd has reaIIy
bIack rIngs on Its eyes, IIke
It's been bashed by the others.
And VIctor remarks: HeIdI says
II you tap the tank IIke thIs,
you couId gIve them a heart
attack. And he taps the tank.
And guess that's what It Is
we can IeeI sometImes,
It's VIctor's bIg Iat IInger
tappIng the tank.
*ReIerences to '8ats' 8ats Theatre, WeIIIngton, N.Z.
CIsterna
8rundam In pIsem, brundam
potIho In pIsem naprej.
MaIo o zIatIh rIbIcah
v cIsternI v 8atsu. CIsterna
pocIva na enI od stojnIc v
8atsu. V njej so trI zIate rIbIce.
Dve IzgIedata kot popoInoma
navadnI zIatI rIbIcI, tretja pa
Ima podpIudbe okrog ocI, kot
da bI jo ostaII dve pretepII.
n VIctor prIpomnI: HeIdI pravI,
ce rahIo udarjas po taksnI cIsternI,
Iahko rIbe dobIjo srcnI
napad. n udarja po cIsternI.
n zdI se mI,
da verjetno tudI mI vcasIh cutImo,
veIIk debeI VIctorjev prst,
kI udarja po cIsternI.
261 260
8ack to SchevenIngen
Down on the Iront there's no dog shIt any
more and someone says oh dIdn't you know
Irom the IIrst oI May they're not aIIowed
down here, Instead there's booths IIke
IIttIe houses Ior eatIng and tannIng and
margarItas advertIsed In chaIk on bIackboards and
mountaIns oI deck chaIrs, and behInd the
booths there are boys and gIrIs kIssIng
wIth theIr Iegs tangIed around each other IIke
seaweed, and they've put down wooden
boards to waIk on, made tIny Ioot paths and
set out boxes oI IIowers and umbreIIas and
red pIastIc tabIecIoths and there's a pIace where
IIttIe kIds can rIde mInIature mechanIcaI cars
around as Iong as they IoIIow the arrows.
And say, whew, what's happened to the
sand, It's aII booth and no beach,
where's the dog shIt, stIII remember the one
saw outsIde the pooI on a Saturday, curIed turd
wIth a tIny IIag stuck In It, the dutch do have
a sense oI humour, and say, whew, where's
the Ice and that thIck whIte Irost. The
doIphIn IountaIn Is pIayIng now and there's
onIy one thIng stIII the same and that's
the steeI eyed ocean breakIng In, coId
as Ice, It remembers me, stIII no one
swImmIng In the North Sea. WIIIIe says to me
the North Sea Is not weII known Ior Its
Iamous seasIde resorts, and
say no, and we stretch our Iegs up the beach.
ChInese kIds speakIng dutch eatIng saIamI
sausage stIcks In a broodje, or bun.
Shut my eyes and remember a wInter
spent at a summer seasIde resort
poIystyrene cups crushed In a dark corner
oI the pIer, the coId grey water breakIng
around the pyIons, IeIt scared when
watched. The whIte Irost
covered the sand In dImpIes. A Southern baby,
It was aII new to me, and 'd waIked
and waIked aIong the shore, thInkIng about It,
turnIng It around and upsIde down
untII It was mIne.
VrnItev v SchevenIngen
Spodaj na obaInem sprehajaIIscu nI vec nobenega
pasjega dreka In nekdo pravI, oh, aII nIste vedeII,
da je od prvega maja prepovedano vodItI pse sem,
namesto tega pa je povsod poIno Iop podobnIh
majhnIm hIsam, v katerIh se Iahko je In soncI In
margarIte so rekIamIrne s kredamI na tabIah,
prav tako gore IezaInIkov, In za IopamI se Iantje In dekIeta poIjubIjajo
z nogamI zamotanImI drug okrog drugega kot
morska trava, In na tIa so poIozIII Iesene deske,
po katerIh se Iahko hodI, napravIII ozke pes potI In
postavIII rastIInjake In deznIke In
rdece pIastIcne namIzne prte In tam je tudI prostor,
kjer se Iahko otrocI vozIjo naokrog v mInIaturnIh,
mehanIcnIh avtomobIIckIh sIedec puscIcam.
n pravIm, oho, kaj se je zgodIIo
s peskom, povsod so samo Iope In nIc obaIe,
kje so pasjI drekI, se vedno se spomInjam tIstega,
kI sem ga vIdeIa ob IuzI v soboto, zavIto govno,
v katero je bIIa zapIcena majhna zastavIca, NIzozemcI
pa res Imajo smIseI za humor, In pravIm, oho, kje je
sIadoIed In tIsto gosto beIo zamrznjeno pecIvo.
Vodnjak z deIIInI brIzga vodo In samo ena
stvar je ostaIa Ista In to je
jekIenookI ocean, kI buta ob obaIo, hIaden
kot Ied, kar me spomInja, da se vedno nIhce
ne pIava v Severnem morju. WIIII mI pravI,
da Severno morje nI prevec znano po
svojIh sIovItIh morskIh IetovIscIh, In jaz pravIm
ne, In mIdva jo mahneva po pIazI.
KItajskI otrocI govorIjo nIzozemsko, jedo saIamo,
kIobase v brodjeju aII zemIjI.
Zaprem ocI In se spomnjam zIme,
kI sem jo prezIveIa v poIetnem obmorskem IetovIscu,
pIastIcnIh skodeIIc pomeckanIh v mracnem kotu
pomoIa, hIadna sIva voda se razbIja
okrog jekIenIh stoIpov, bIIo me je strah,
ko sem gIedaIa. 8eIa zmrzaI
pokrIva pesek v jamIcah. JuznI otrok,
bIIo je vse novo zame, In hodIIa
In hodIIa sem vzdoIz obaIe, premIsIjujoc o tem,
jo obracaIa okrog In navzdoI,
dokIer nI postaIa moja.
263 262
The PrImate Keeper
The PrImate Keeper.
The zoo was sItuated on the south sIde oI the town. Every day Trevor hosed out the
chImpanzee cage aIter IettIng aII the chImps outsIde Into the Iarger encIosure. He
enjoyed hIs job IookIng aIter the chImps and baboons. He IIved In a twobedroomed
semIdetached wIth hIs brother, LyIe, who Iooked aIter the seaIs and otters. When gIrIs
Iound out what he dId they aIways asked questIons about the monkeys. PrImates,
corrected Trevor. PrImates.
The PrImate Keeper.
Trevor saId the monkeys are actuaIIy prImates. He was out on a date wIth LaraIne. She
had begun to ask hIm questIons about hIs job, whIch was IookIng aIter the chImpanzees
and baboons at the zoo. Do they just do theIr busIness out In the open! LaraIne asked.
Trevor turned away. He dIsIIked IIstenIng to comments IIke that. ChImpanzees have the
InteIIIgence oI a sIxyearoId human, he toId her. That's what mean, saId LaraIne.
The PrImate Keeper.
Trevor was sIck oI peopIe sIaggIng oII the prImates. t was hIs job to Iook aIter the
chImpanzees and baboons at the zoo. One mornIng he arrIved earIIer than usuaI. He
paInted a Iarge red and whIte sIgn that he hung on the Ience oI the chImpanzee
encIosure. The chImps were Interested and came to have a Iook. Maybe Trevor was
makIng a new game Ior them. That aIternoon the zoo dIrector caIIed Trevor Into hIs
oIIIce. The sIgn was IeanIng agaInst the oIIIce waII. t read, Smarter than Most Humans.
Trevor was encouraged to take hIs hoIIdays straIght away rather than waIt Ior the
summer when he usuaIIy went campIng In The Sounds wIth hIs brother, LyIe, who Iooked
aIter the seaIs and otters.
Cuvaj prImatov
Cuvaj prImatov .
ZIvaIskI vrt je IezaI v juznem deIu mesta. Vsak dan je Trevor s cevjo spIraI kIetko
sImpanzov potem, ko jIh je spustII ven, v vecjI, ograjen prostor. UzIvaI je v svojem deIu,
ko je pazII sImpanze In pavIjane. ZIveI je v dvojcku, z dvema spaInIcama, skupaj s svojIm
bratom LyIom, kI je pazII na tjuInje In vIdre. Ko so dekIeta ugotovIIa, kaj pocne, so ga
vedno sprasevaIa o opIcah. PrImatI, jIh je popravIjaI Trevor, PrImatI.
Cuvaj prImatov .
Trevor je rekeI, da so opIce pravzaprav prImatI. 8II je na zmenku z LaraIne. ZaceIa mu je
postavIjatI vprasanja o njegovI sIuzbI, kI je bIIa cuvanje sImpanzov In pavIjanov v
zIvaIskem vrtu. AII pocnejo tIsto stvar kar zunaj, na prostem! je vprasaIa LaraIne. Trevor
se je obrnII stran. NI maraI taksnIh opazk. SImpanzI so InteIIgentnI kot sestIetnI cIovek,
jI je povedaI. Prav to mIsIIm, je rekIa LaraIne.
Cuvaj prImatov .
Trevor je ImeI poIn kuIer IjudI, kI so se norcevaII Iz prImatov. Njegova sIuzba je bIIa, da
je pazII na sImpanze In pavIjane v zIvaIskem vrtu. Nekega jutra je prIseI na deIo boIj
zgodaj kot ponavadI. PobarvaI je veIIk rdecebeI znak, kI ga je obesII na ograjo.
SImpanze je to zanImaIo In so prIsII bIIze, da bI sI ga ogIedaII. Mogoce sI je Trevor zanje
IzmIsIII novo Igro. PopoIdne je dIrektor zIvaIskega vrta pokIIcaI Trevorja v pIsarno. Znak
je bII nasIonjen na steno. Lahko sI prebraI, PametnejsI kot vecIna IjudI. Trevorju je bIIo
receno, naj sI takoj vzame dopust, naj ne caka na poIetje, ko je ponavadI seI kampIratI
v The Sounds skupaj s svojIm bratom LyIom, kI je pazII na tjuInje In vIdre.
PrevedeI Uros Zupan
C
r
e
g
o
r

P
o
d
I
o
g
a
r
se je rodII Ieta 1974 v LjubIjanI. DostudIraI je IIIozoIIjo na IjubIjanskI FIIozoIskI IakuItetI,
sedaj pIse knjIzne recenzIje za revIjo LIteratura, Vecerovo knjIzno prIIogo CItaInIca In
predstavItve IIIozoIskIh ter knjIznIh novostI za RadIo SIovenIja. Njegove pesmI so bIIe
objavIjene v vseh pomembnejsIh sIovenskIh (ApokaIIpsa, LIteratura, Nova revIja) In
nekaterIh tujIh (EdInburgh RevIew, DIwan, PIPuI ) IIterarnIh revIjah, knjIznI prvenec
NaseIItve pa je IzseI Ieta 1997 prI zaIozbI AIeph. V Ietu 2002 je prI IstI zaIozbI IzsIa
njegova druga pesnIska zbIrka z nasIovom VrtogIavIca zanosa. Na svojIh branjIh je
nastopaI z razIIcnImI gIasbenImI spremIjavamI, v zadnjem casu predvsem s sodobno
eIektronsko gIasbo, deI tovrstnIh nastopov je zbranIh na dveh zgoscenkah, na pIratskI
Zmajevo oko (2001) In reguIarnI Koscek hrupa In scepec soII (KUD, 2003).
was born In LjubIjana In 1974, and graduated wIth a degree In PhIIosophy Irom the
UnIversIty oI LjubIjana. SInce hIs graduatIon In 2001, he has been wrItIng IIterary
crItIcIsm and book revIews Ior SIovenIan NatIonaI RadIo, Vecher newspaper, and
LIteratura magazIne, among others. He has pubIIshed hIs poems In varIous IIterary
magazInes In SIovenIa and abroad. AIeph Press pubIIshed hIs IIrst coIIectIon oI poetry,
States, In 1997.
HIs second coIIectIon, Joy In VertIgo, was pubIIshed In 2002 by same Press. HIs readIngs
are oIten accompanIed by musIcaI perIormances, most recentIy by abstract eIectronIc
musIc.
267 266
Day & nIght
AgaIn a new day, agaIn sounds oI meIIow reggae, agaIn the sun,
agaIn the waII oI ambuIance sIrens, poIIce cars, IIreIIghters,
agaIn sprIng, the buddIng, the weedIng, the pIayIng wIth IeeIIngs,
agaIn IooIs sIttIng by the rIver, sIttIng and taIkIng,
agaIn beer, soccer, poIItIcs, women,
agaIn IntrIgue, Innuendo, rIvaIry,
agaIn madness above cIouds and nostrIIs IuII oI aIr,
agaIn IoneIIness, agaIn Iove,
agaIn IImousIne nIggers on TV sIngIng vIoIence,
agaIn wIse IdeoIogy hounds botherIng me,
agaIn no mercy, no god, no seII,
agaIn not enough tIme to ...
agaIn not enough years to retIre, a Iong wanderIng,
agaIn cIgarettes, neon IIghts IIashIng, agaIn IIIrtIng,
agaIn empty maIIbox, IIutterIng cIothes hung to dry, agaIn wInd,
agaIn too many bIIIs, too Iew pay cheques,
agaIn meetIng IrIends agaIn, how we'II Iaugh,
agaIn cats yowIIng IIke maImed chIIdren, doIng OK,
agaIn Iong days, green gIow, bIrds sIngIng,
agaIn crumbIIng oI the grand, the past presses,
agaIn cIearshaven Iaces, chosen words, expensIve gear,
agaIn new partIes, trIps, phone conversatIons,
agaIn readIng, thInkIng, sIttIng, sayIng nothIng,
agaIn goIng to work, away, to cItIes, Iorests,
agaIn war, angst, hunger, beIng trapped and heIpIess,
agaIn green tea, Japanese porceIaIn, the bIue oI the sky,
agaIn trees In sIIence, street noIse, cars, bIkes,
agaIn stadIum warcrIes, aIcohoI Iumes, IIsts,
agaIn eastern ground trembIes, agaIn western men shot,
agaIn babes, hunks, vIstas,
agaIn red dawn, wanIng moon, caIm, agaIn nIghtIaII,
agaIn worrIes, paIn, tImeIess zones,
agaIn sIIhouettes In IIIumInated rooms, shadows, screenIIIcker,
agaIn tumbIIng Into the earth' s scream, agaIn darkness.
TransIated by Jure Novak and MIchaeI FarreII
Dan In noc
Spet nov dan, spet zvokI opojnega reggaeja, spet sonce,
spet tuIjenje sIren na resIIcIh, poIIcIjskIh avtIh, gasIIcIh,
spet pomIad, brstenje, okopavanje, Igranje z obcutkI,
spet ob rekI posedajo bedakI, posedajo In govorIjo,
spet pIvo, nogomet, poIItIka, zenske,
spet zamere, podtIkanja, rIvaIstvo,
spet norost nad obIakI In poIno zraka v nosnIcah,
spet samota In spet Ijubezen,
spet nIgrI v IImuzInah na teIevIzIjI prepevajo o nasIIju,
spet psI IdeoIogIje modrujejo In to me motI,
spet brez mIIostI, brez boga, brez sebe,
spet bo premaIo casa za ...
spet prekratka deIovna doba, doIgo postopanje,
spet cIgarete, utrIpanje neonskIh IucI, spet spogIedovanje,
spet prazen nabIraInIk, vIhranje perIIa na vrvI, spet veter,
spet prevec racunov, premaIo honorarjev,
spet bom kmaIu srecaI prIjateIje In se bomo smejaII,
spet macke zavIjajo kot pohabIjenI otrocI In jIm je Iepo,
spet so dnevI doIgI, zeIeno zarI In ptIce pojejo,
spet se krusI veIIcIna, prItIska zgodovIna,
spet gIadko obrItI obrazI, Izbrane besede, drage obIeke,
spet nove zabave, potovanja, teIeIonskI pogovorI,
spet branje, razmIsIjanje, sedenje, moIcanje,
spet bo treba na deIo, na pocItnIce, v mesta In gozdove,
spet vojna, gnev, Iakota, tesnoba In sem nemocen,
spet zeIenI caj, japonskI porceIan In modrIna neba,
spet drevesa v svojI tIsInI, hrup uIIce, avtI, koIesa,
spet napenjanje grI na stadIonIh, aIkohoInI hIapI, pestI,
spet se tresejo tIa na vzhodu, spet streIjajo IjudI na zahodu,
spet Iepa zenska, Iep moskI, Iepa pokrajIna,
spet zarja, krajec Iune, spokoj, spet prIhod nocI,
spet skrbI, boIecIna In obmocja brezcasja,
spet sIIhuete v razsvetIjenIh sobah, sence, utrIpanje ekranov,
spet padam v krIcanje zemIje, spet tema.
LjubIjana, aprII 2000
269 268
A short hIstory oI the negatIon oI
the pronoun we
umpkIns boIIIng In a pot, accept the worId's game,
overcooked macaronI, heart spIIIed,
shadows drawn wIth mathematIcaI precIsIon,
Insects are IndustrIous,
much more than us, but that doesn't matter,
the unIverse doesn't know us, thIs nature machIne.
aImost Iorget, the dog whInes, snow doesn't want to meIt,
can't say neIghbor to the neIghbor, we don't wave,
he doesn't pIay the Iottery, bIack cat movIng aIong the whIte house scares the mIce.
AIternoon Is dyIng In my eyes, drawIngs aII around,
cookIng caIms me In a specIaI way, the dIsh shouId be washed
and sIt a IIttIe whIIe In sprIng.
TransIated by Matthew Zapruder and the poet
SmaII thIngs
wouId IIke to wrIte ecoIogIcaI poems, but can't.
ce IIoes drIIt towards Europe,
poIar bears are wavIng goodbye or heIIo,
and am horrIIIed as In some stupId IIIm.
Dark cIouds oI tIme thunder,
backstreet rats Iorage, dare to,
and thIs year cherrIes taste Iess good.
TransIated by Ana JeInIkar
Kratka zgodovIna zanIkanja
zaImka mI
8ucke v Ioncu vrejo, sprejemam Igro sveta,
makaronI so razkuhanI, srce razIIto,
sence IzrIsane z matematIcno natancnostjo.
ZuzeIke so zares prIdne zIvaII,
zagotovo boIj kot cIovek, vendar to nI pomebno,
tudI vesoIje nas ne pozna, ta pretanjenI stroj narave.
Skoraj bI pozabII, pes cvIII, sneg noce skopnetI,
sosedu ne morem recI sosed, se ne pozdravIjava
In ne Igra Iota, crna macka ob beII hIsI strasI mIsI.
PopoIdan umIra v mojIh oceh, povsod same rIsbe,
kuhanje pomIrja na poseben nacIn, treba je se pomItI
posodo In se maIo posedetI v pomIadI.
LjubIjana, marec 2001 marec 2002
Majhne stvarI
Rad bI pIsaI ekoIoske pesmI, pa ne morem.
PIujejo protI EvropI Iedene pIosce,
beII medvedI mahajo v pozdrav
In sem zgrozen kot v kaksnem butastem IIImu.
CrmIjo temnI obIakI casa,
mestnIh gIodaIcev je vse vec
In cesnje Ietos nIso dobre.
271 270
Don't Ieave thIs town
(Ior M.Z.)
IeeI Iost,
my hands shake, don't speak,
cIouds drIIt Iurther to the east,
the teIephone wIII expIode In IIames,
too many caIIs, not enough Iove,
am wrItIng poems Ior a New Rome,
nearby a hard raIn,
the oId contInent underwater In the mIddIe oI summer,
IIke someone tryIng to wash away sIns, paIn remaIns,
you can caII me anyway, whenever you are ready,
AIrIca Is not that Iar,
onIy mIss AsIa sometImes,
get cIosest to myseII, when am returnIng,
when 'm aImost home.
TransIated by Matthew Zapruder and the poet
The twentIeth oI August
Today Is the quIet Monday.
PIIIars oI Iog traveI wIth moody peopIe.
The oIIIce waIIs breathe the same aIr,
the same IeeIIngs, thInk the same thoughts.
Today am chIIdIIke wIth everythIng.
am stIII wrItIng wIth a pencII,
am stIII rompIng about on my bIcycIe
tryIng to get away Irom IIIe, II onIy Ior a moment.
Today understand that the century has been shut
IIke a sewer IId. The news Is empty.
PeopIe are no wIser. PoIItIcs wIII not dIe.
And the onIy thIng to survIve us wIII be prattIe.
Today workers have been dIggIng up the road agaIn.
They seem to be searchIng Ior goId. The bIg cavern
they hoIIowed out In the graveI Iooks IIke
an entrance to a stone age cave. What great Iun.
Ne zapuscaj tega mesta
(za M.Z.)
PocutIm se IzgubIjenega,
tresejo se mI roke, nIc ne govorIm,
obIakI potujejo naprej na vzhod,
teIeIon bo zagotovo pregoreI,
prevec kIIcev, premaIo IjubeznI,
pIsem pesmI za NovI RIm,
drugod mocno dezuje,
stara ceIIna je sredI poIetja pod vodo,
kot da nekdo spIra grehe, boIecIna ostaja,
vseeno me pokIIcI, ko bos prIpravIjen,
AIrIka spIoh nI daIec,
samo vcasIh pogresam AzIjo,
najbIIze sebI sem, ko se vracam,
ko je skoraj dom.
LjubIjana, avgust 2002
DvajsetI avgust
Danes je tIhI ponedeIjek.
StebrI megIe potujejo z IjudmI sIabe voIje.
Stene pIsarn z njImI dIhajo IstI zrak,
Ista obcutja, mIsIIjo Iste mIsII.
Danes sem z vsemI stvarmI kot otrok.
Se vedno pIsem s svIncnIkom,
se vedno dIvjam s koIesom,
da bI za hIp ubezaI zIvIjenju.
Danes razumem, da se je stoIetje zaprIo
kot pokrov kanaIIzacIje. NovIce so prazne.
Ljudje nIso pametnejsI. PoIItIka ne bo umrIa.
Za namI ne bo ostaIo nIcesar, razen bIebetanja.
Danes so deIavcI spet razkopaII cesto.
ZdI se, da Iscejo zIato. VeIIka votIIna,
kI so jo IzdoIbII v gramoz, je podobna
vhodu v jamo Iz kamene dobe. Kaksno veseIje.
273 272
HIgh rIde the streets
sun rays have rIpped the cIouds' beIIIes open
the raIn has stopped tourIsts exhausted
the machInery In my head takes on the beat
oI the great empIre there's somethIng out there
where another IIIe begIns wIthout the echo
oI excavatIons the worId around me has unIoIded IIke SprIng
In the centraI part oI the oId contInent a postcard Irom CoIumbIa
has Iet me know agaIn that there Is another worId have not
yet burnt the TIbetan money Irom the new worId am not
IamIIIar wIth the Habsburg myth why are you askIng
am the twentyIIIth generatIon beyond the CarpathIans
onIy a hundred years ago my ancestors shared the room
wIth pIgs and other anImaIs but today we proudIy
waIk the streets and take to the aIr In our IIyIng machInes
Autumn wInd
NIght. NothIngness Irom the other sIde
IIstens
to the rustIIng oI treetops In the autumn wInd.
TransIated by NIke KocIjancIcPokorn and DavId LImon
VIsoko jezdIjo uIIce
soncI zarkI so razparaII trebuhe obIakov
dez je ponehaI turIstI IzmucenI moja maIa
masInca v mozganIh deIuje v taktu
veIIkega ImperIja nekaj je z u n a j
tam kjer se zacne drugo zIvIjenje brez odmeva
IzkopanIn svet okoII mene se je razprI kot pomIad
v osrednjem deIu stare ceIIne kartIca Iz KoIumbIje
me je spet opozorIIa da obstaja se drug svet nIsem
se zazgaI tIbetanskega denrja Iz novega sveta ne
ne poznam habsburskega mIta zakaj sprasujes
sem petIndvajseta generacIja Izza Karpatov
se pred sto IetI so mojI prednIkI zIveII v IstI sobI
skupaj s prasIcI In drugImI zIvaImI danes pa ponosno
hodImo po uIIcah In Ietamo v jekIenIh ptIcIh
JesenskI veter
Noc. NIc z druge stranI
posIusa
sumenje krosenj v jesenskem vetru.
A
I
e
k

P
o
p
o
v
Rojen Ieta 1966 v SoIIjI v 8oIgarIjI. Leta 1984 je dIpIomIraI na FIIozoIskem koIIdzu Sv.
KonstantIna CIrIIa za kIasIcne jezIke In kuIture v SoIIjI In magIstrIraI Iz boIgarscIne In
boIgarske knjIzevnostI.
V 8oIgarIjI je IzsIo sest zbIrk kratkIh zgodb: TIsta druga smrt (1992), Crde sanje (1994),
gre carovnIje (199S), ZeIjnI krog (1997), Pot v SIrakuzo (1998) In kot zadnja Zahtevnejsa
raven (2002). Njegov prvI roman MIsIja:London, kI je IzseI Ieta 2001, je kmaIu postaI
bestseIIer In v Istem Ietu dozIveI dva ponatIsa.
PIse tudI radIjske Igre, Ieta 1998 pa je napIsaI IIImskI scenarIj SkrIvnostnI tovornjak. Leta
2002 je Irancoska producentska hIsa njegov roman London:MIsIja predIagaIa za
ceIovecernI IIIm.
Njegove kratke zgodbe so zastopane v mnogIh antoIogIjah v 8oIgarIjI In v tujInI. Njegova
deIa so bIIa prevedena v nemscIno, madzarscIno, poIjscIno, srbscIno, IrancoscIno,
danscIno In angIescIno.
Na IIterarnIh natecajIh je Popov dobII stevIIne nagrade zaIoznIskIh hIs In boIgarskIh
casopIsov, Ieta 199S nagrado CravIton za najboIjse znanstvenoIantastIcno prozo, Ieta
1999 nagrado za najboIjso kratko zgodbo In Ieta 2002 nagrado HeIIcon za najboIjse
prozno deIo v tIstem Ietu.
Trenutno vodI HIso za otrosko knjIgo In je odgovornI urednIk prI IIterarnI revIjI Rodna
Rech. Je tudI predstavnIk za tIsk prI boIgarskem PEN centru.
was born In SoIIa, 8uIgarIa In 1966. n 1984 he graduated Irom St. ConstantIne CIrII
PhIIosopher CoIIege Ior AncIent Languages and CuItures In SoIIa and Iater receIved hIs
Masters oI Arts degree In 8uIgarIan Language and LIterature.
SIx coIIectIons oI short storIes have been pubIIshed In 8uIgarIa: The Other Death, 1992;
Nasty Dreams, 1994; Cames oI MagIc, 199S; The Cabbage CIrcIe, 1997; The Way to
Syracuse, 1998; and most recentIy Advanced IeveI, 2002. HIs IIrst noveI MIssIon:
London was pubIIshed In 2001 and soon became a bestseIIer, undergoIng two edItIons
In the same year.
AIek Popov aIso wrItes radIopIays, In 1998 he wrote the Ieature scrIpt, The MysterIous
Truck. n 2002 a French producer house optIoned hIs noveI London: MIssIon Ior a IuII
Iength Ieature.
Popov's short storIes have been IncIuded In severaI anthoIogIes In 8uIgarIa and abroad.
HIs works have been transIated Into Cerman, HungarIan, PoIIsh, SerbIan, French,
DanIsh, and EngIIsh.
n wrItIng competItIons, AIek Popov has won IIterary awards Irom severaI pubIIshIng
houses and the 8uIgarIan newspapers, In 199S the CravIton Award Ior best scIence
IIctIon; In 1999 Award Ior best short story; and In 2002, the prIze HeIIcon Ior best prose
book oI the year.
CurrentIy he Is the dIrector oI the House oI ChIIdren's 8ook
and EdItorInChIeI oI Rodna Rech IIterary magazIne. He Is aIso the press secretary oI
the 8uIgarIan P.E.N. Centre.
277 276
SmaII Woman
Hpwcfwrauefo ua Mapws Fkufep e cnfcfsauo of euo xouwuuo ueopasyueuwe, sa
xoefo cw cfpysa a pasxaa. Hpso, psau a ofenea, ue scwuxw s ouaxsaxue c
uefpneuwe w ocoeuo as. Moe w saofo sx uawuna w nwwofo uw eue uaw
cwnuo. 8npexw, ue sx oun ua Pooc c uauepeuws sa cepwosua paofa, cxopo
ocsuax xonxo uenenw sxa fesw nnauose w cspsauwfe c fsx fsopuecxw uaew.
Hwxow ue wsaue ua Pooc npes nsfofo, sa a paofw, xafo wsxnkuwu cesouuwfe
racfpawfepw w areufwfe ua csefosuwfe fyponepafopcxw qwpuw. Usnafa afuocqepa
eue faxasa snaua, uacwfeua c yxauws ua nnauw uacna, opxwew, cuoxwuw, ysaxw
w ssu ua cwpfaxw... 3anauwsf uapo ce seceneue: cfonssaue wsnwuuwfe cw
cnecfssauws, uafpynauw npes swuafa. As usuax uwxaxaxsw cnecfssauws w ce uyscfsax
uanxo xafo wsepcauf s fosw paw. Ho nx uw ce wseeue.
Hauefo uanxo oecfso ce ofnwuasaue c yuepeuocf w op sxyc. 8 uauanofo sxue
cauo fpwua: Acuyc, Kewf w as. Acuyc eue ua 73 sanaseu w fspe saaseu no csoeuy
ueueu, xyouwxxouuenfyanwcf, xowfo npaseue npswfe cw cfnxw s pauafyprwsfa.
Kewf eue cfapa uoua, noefeca w serefepwauxa; wseeue s Oxcqop. Oofo uey
sauafa e noufw nnuofo ofccfswe ua nnfcxw wufepec. Hpwnwuaxa cw w no fosa, ue
owuaxa a ocaf fsopuecxwfe cw npouecw uanro w uauwpoxo. 8 fosa
ofuoueuwe as sx ycfpoeu ocfa nonpwuwfwsuo, snpexw ue yueno ce npwxpwsax sa
uacxafa ua unae of opo ceuewcfso c xnacwuecxo opasosauwe.
axsapfwpafa uw ce noueasaue s crpaafa ua wsuefo pwfaucxo
auwpanfewcfso, cera ueyuapoeu nwcafencxw ueufp, xauuana spxy cesepuws
cxnou ua xnua Moufe Cuwf. beue wsonwpauo, sefposwfo uscfo uaxpas ua rpaa,
xefo fypwcfwuecxafa spssa rnxueue s npwos ua snuwfe. Tasw uacf ua ocfposa
eue wssecfua c sefposefe cw: yxaue euououo nnfeu, rope ssfp c ropuwso
coneu npwsxyc, xowfo roueue uopefo xu pera w wsysaue pwsafa uw xafo anou.
Tosa uw xapecsaue; uoex a npexapau uacose uape, ceuan ua fepacafa c uaua
neeuo yso, sapesn norne xu ofcpeuws uanoaswwcxw psr. Hpwseuep usnafa
xounauws ce cwpaue uaxpas ua fepacafa, sa a csepuasa sanesa, ouepfasa
uaseuws cwnyef ua ocfpos Cwuw s aneuwuafa. Hocne ofwsaxue s fasepuafa
Hapawso ua usxonxo npeceuxw of xafa, xefo swuarw cepswpaxa npscua pwa w
usuaue fypwcfw.
Tosw xpacws, nnaseu pwfu ua wsofa ueuaewuo e cuyfeu of uoswuafa, ue uauwsf
safsopeu xpr npecfow a ce pasuwpw c oe ewu uneu: 18 rowuuafa nonsxwus
Mapws Fkufep. E, w axo fosa ue eue cauofo Hposweuwe! C esnorpeueu ycef ua
spsna w uuoroonwfua eua, rpxwusfa, xosfo ce rpweue sa oua, fyfaxcw ofrafua
nocoxafa ua uwcnwfe uw w ue nponycxaue a uw noxspnw saxaunwso ua csos
ocxeu, ana qyuxuwouaneu, aurnwwcxw:
SmaII woman! EIghteen years oId! Haha!
SmaII woman bIg woman! Fonsu sessex eue fasw rpxwus.
He xpws, ue uwcnwfe uw sxa oarpeuw of cexcyaneu xonue. Axo usxow fspw, ue
eua 18 rowuua nonsxwus e s ccfosuwe a ssyw usxaxsw pyrw uwcnw y uero,
wx ro uapexn oneu neu. Cnuuefo, soafa, seneuuyxosafa wefa, ue xapaxa a
ce uyscfsau s cfpaxofua qopua. Ocseu fosa usuax w ocoeua xouxypeuuws.
8opaeuwefo uw ue cnwpaue a paofw, ocoeuo uoeu, xorafo erafa cfasaue
uefpnwua. 8 nnffa uw ce passaxa uepsewfe ua noxoffa. Kposx scessuouw
epofwuuw cueuapww: cpe pywuwfe ua Axponona, ws xpwswfe coxauw ua cfapws rpa,
s napxa ua pwuapwfe, ua npwcfauwefo, ua nnaa, s uopefo, ua fepacafa, ua cnwfe,
SmaII Woman
KomIcnI nesporazum je spremIjaI prIhod MarIje Cnter, kI ga je vredno povedatI. Naprej,
hItIm zapIsatI, da smo jo vsI nestrpno prIcakovaII, se posebej jaz. Mogoce je to zato, ker
sem bII najmIajsI In moje spoIno pozeIenje je bIIo najmocnejse. KIjub temu, da sem
prIseI na Rodos, da se resno spoprImem s svojIm deIom, sem hItro spoznaI, kako
neumnI so bIII tI nacrtI In povezave z resnIcnImI prIcakovanjI. NIhce nI prIhajaI poIetI na
Rodos, da bI resno deIaI, ce odstejem sezonske gastarbajterje In agente svetovnIh
turIstIcnIh agencIj. CeIo ozracje je bIIo taksno vIazno, zasIceno z vonjem krem za
soncenje, orhIdej, smokev, vzakIja, ter zvokov sIrtakIja ... ZahodnI narod se je veseIII.
TopII je odvecne zaIoge, nabrane cez zImo. Jaz nIsem ImeI nIkakrsnIh zaIog In po maIem
sem se pocutII kot dIverzant v tem raju. Ampak zIveIo se mI je vseeno.
Nase majhno drustvo se je odIIkovaIo z zmernostjo In dobrIm okusom. Na zacetku smo
bIII trIje. Asmus, Kate In jaz. Asmus, star 73 Iet, je bII znan po zabavnostI na svoj nemskI
nacIn, umetnIk konceptuIaIIst, kI je pravkar opravIjaI prve korake v dramaturgIjI. Kate
je bIIa staro dekIe, pesnIca In vegetarIjanka; zIveIa je v OxIordu. Skupna obema je bIIa
popoIna odsotnost zanImanja do poItenIh Interesov. 8IIa sta sI podobna tudI po tem, ker
sta rada ocenjevaIa svojo umetnost na doIgo In sIroko. V tem odnosu sem bII prIsoten
na boIj prImItIven nacIn, ceprav sem se dobro skrIvaI za masko mIadenIca Iz dobre
druzIne s kIasIcno Izobrazbo.
Nas gIavnI stab se je deIII s stavbo bIvse brItanske admIraIItete, sedaj mednarodnega
knjIznega centra. To je bII IzoIIran, vetrovnI prostor na koncu mesta, kjer je turIstIcnI
vrvez zadusII zvok butanja vaIov. Ta deI otoka je bII znan po vetrovIh: dan In noc je
pIhaIo poIten, gorec veter, grenkosIanega okusa, kI je gonII morje k obaII In napIhnII
mojo srajco kot baIon. To mI je bIIo vsec; Iahko sem sedeI ure In ure na terasI s kozarcem
Iedenega uzoa ter s pogIedom, uprtIm v maIoazIjsko obaIo cez cesto. Pod vecer se je
ceIo drustvo zbraIo na robu terase, da bI gIedaII zahod, kI je ocrtaI nepozabno sIIhueto
otoka SImI v daIjavI. Kasneje smo odhajaII v taverno ParadIso, nekaj uIIc stran od hIse,
kjer so vedno postregII s svezo rIbo In kjer nI bIIo veIIko turIstov.
Ta cudovItI, umIrjenI rItem zIvIjenja je bII nenadoma zmeden z vestjo, da se bo nas
zaprtI krog povecaI se za enega cIana: 18Ietno PoIjakInjo MarIjo Cnter. Ma, ce to nI bIIa
sama PrevIdnost. Z nezmotIjIvIm obcutkom zreIe In Izkusene zenske je, CrkInja, kI je
skrbeIa za hIso, v trenutku spregIedaIa tok mojIh mIsII, In nI IzpustIIa prIIoznostI, da me
zbode s svojo pomanjkIjIvo, ampak IunkcIonaIno angIescIno.
SmaII woman! EIghteen years oId! Haha!
SmaII woman bIg woman! VeIIk Iump je bIIa ta CrkInja.
Ne skrIvam, da so bIIe moje mIsII obarvane s seksuaInIm pozeIenjem. Ce bI kdo trdII, da
je 18Ietna PoIjakInja v stanju, da zbudI prI njem drugacne mIsII, bI ga ImeI za popoInega
IaznIvca. Sonce, voda ter zeIenjavna dIeta so storIII, da sem se pocutII v popoInI IormI.
Razen tega, spIoh nIsem ImeI prave konkurence. DomIsIjIja nI prenehaIa deIatI, se
posebej ponocI, ko je bIIa vrocIna neznosna. V strastI so se mI razvIjaII crvI pohote. KrojII
sem razIIcne erotIcne scenarIje: sredI razvaIIn AkropoIe, v krIvIh uIIcIcah starega mesta,
v vIteskem parku, v prIstanIscu, na pIazI, v morju, na terasI, na IestvI In ceIo v svojI ozkI
posteIjI po tem toIIko banaInem scenarIju. NIsem se mogeI premaknItI. Soba je bIIa
obrnjena protI notranjostI dvorIsca In svez morskI zrak je nI dosegeI. Prostor je gIedaI
na prasne veje neke smokve, na katerI so se vIdeII rojI grIzocIh Insektov.
8IIo je zadusIjIvo In ceIo tanka rjuha se mI je zdeIa kot voInena deka.
LezaI sem v temI nag, naostren In preznojen; cakaI sem MarIjo Cnter.
n res je prIsIa.
279 278
fa opw s fscuofo cw nerno fosw fonxosa auaneu ckef. He uoex a uwrua. Cfasfa
uw eue opuafa uasfpe w csews nonx of uopefo ue ocfwraue o ues.
Hposopeuf rneaue xu npauuwfe xnouw ua eua cuoxwus, s xosfo ce sexa
nnuwa of xanew uacexouw. beue sayuuo w opw nexwsf uapuaq uw ce cfysaue
xafo snueuo oeano. Ieax s upaxa ron, uafoueu w nofeu; uaxax Mapws Fkufep.
H fs uawcfwua owe.
Hpwcfwrua xcuo c uapfpeu nonef of 8apuasa. Cafa seuep sxue wsnesnw ua
nra pasxoxa ws cfapws rpa. Kewf uw sasee s usxaxsa sayfaua fasepua o
kuafa nopfa, xefo uwxora ue xoexa fypwcfw. (Hwe npespwpaxue fypwcfwuecxw
uecfa!) ecfuo xasauo, usuaue w sao. beue upnssa uanxa ynxa, nnua c
nonwwuanw uecfuw fwnose, xowfo cnyuaxa ornyuwfeneu rpuxw qonx w nnkexa no
noa. Hsuaue pwa, uwfo fapaua, uwo of ouosa, xoefo fe xapa a sapaswu
speueuuo sa cuefxafa. Hsuaue opw ueuk. Hpwuywx ce a su usxaxs wqfex w
seuuafa rpuxa canafa. bes uacnwuw. Kewf xapecsaue rpuxafa uyswxa. Onwfax ce a
w oscus, xaxso uwcns sa nonqonxa ss scwuxwfe uy pasuoswuocfw. He ue paspa.
Korafo ce npwpaxue, nposopeuf ua cfasfa csefeue. ocefwxue ce, ue nonsxwusfa
e ouna. opwfe sxa cnycuafw. Peuwxue, ue e yuopeua w ue wsa a s esnoxowu.
8npexw fosa as ocfauax a ce uofas ua fepacafa oe wssecfuo speue c yfwnxa
wscfyeua pwuwua. Moeue a w xpyuue sce nax a ce nopasxow unaa xps.
Hsnwx uacf of yfwnxafa, ceuan ua napanefa c nposeceuw xpaxa w feueuuwosuo
pouaufwueu sw, uo uwxow ue wsnese. suo eue uuoro yuopeua. Auw axo ce
oxaeue usxos rposofws! He sx uwcnwn no fosw snpoc.
Ha cyfpwufa ce nosswx uepeeu, uo cfwneu, c uwuws rpose s euafa pxa, yfwnxa
uwcxoxanopwuuo unsxo s pyrafa w xyfws pau qnewxc (of p Kenor!) no uwuuwua.
Passneueua qauenxa "Twuepnau", xcw naufanouw c nscueu ussf w uapafouxw ua
oco, onnsaxa nopfpefa ua cspueuws eufnueu s ycnoswsfa ua sanyfeu op.
Kouqwprypauwsfa, xosfo sasapwx ua uacafa cwnuo ue osaauw. 8 ewuws xpaw Acuyc
uonneue usxaxsa uanxa xoucepsa, a s pyrws c uapcfseua ocauxa nweue xaqe
usxaxsa enosnaca aua.
Cood mornIng wsupuopwx usxax cxouqyseuo.
MornIng ssuxo ue nospasw ueueuf, swrua norne of uwuwsfa cw w peue:
Hossonefe uw a sw npecfass uauafa uosa npwsfenxa, Mapws Fkufep of Honua.
Mapws Fkufep! Of Honua!! Cwrypuo cu npwown uuoro rnynas wspas, saofo fs ce
ycuwxua wpouwuuo, xwuua xu rposefo w xasa c ueouaxsauo nnfeu rnac:
Very heaIthy breakIast Indeed.
Tosa eue: xpaxf ua scwuxw wnksww!
1afanuafa sanya eue pesynfaf of npocfa eswxosa rpeuxa: suecfo eIghty uauwfe
rpuxw ouaxwuw sxa paspanw eIghteen. Cauwfe fe ce uyscfsaxa uanxo uenosxo,
uasspuo sapaw npexaneuws eufycwasu, c xowfo sxa ofwunw a s nocpeuaf ua
nefwefo (w as cw uwcnex, ue usuau xouxypeuuws.), fesw rpuxw ue! Ho
uesaswcwuo, xaxso sxa uynw wnw sxa nowcxanw a uysf eIghty cw eue eIghty w
uwo ue uoeue a ce uanpasw.
H faxa, cpeuafa sspacf ua uauafa xounauws pssxo ce swrua, saeuo c xnacafa w.
Mapws Fkufep eue wcfwucxa aua. Ho fosa usuaue se uueuws. Hpowsxoaue of
cfap apwcfoxpafwueu po w eue nonyuwna nooasao ssnwfauwe s xone sa
naropouw eswuw. beue yuacfsana s Cnpofwsafa cpey repuauuwfe, a cne
sowuafa eue euwrpwpana s CA. Cnesana IIne art w ce wspana xafo fpeusop no
feuwc. Hocne ce euwna: uefwpw nfw. Pwcysana no uanxo, nwuena, uo xafo uosex ua
wsxycfsofo ue w nofpruano ocoeuo. He ycnsna a ce yfspw. 8 Auepwxa rosopenw
cauo sa napw w sew fosa s oferuasano. Cne xafo xouyuwcfwfe ce uaxuanw, fs ce
PrIsIa je pozno, s carterskIm Ietom Iz Varsave. stI vecer smo se odpravIII na doIg
sprehod po starem deIu mesta. Kate nas je zvIekIa v neko zakotno taverno na koncu
juznIh mestnIh vrat, kamor nIkoII ne zahajajo turIstI (MI smo prezIraII turIstIcna mesta!).
skreno povedano, brez razIoga. 8IIa je umazana, majhna Iuknja, poIna zapItIh tIpov, kI
so posIusaII ogIusujoc grskI IoIkIor In pIjuvaII po tIeh. NI bIIo rIbe, nItI tarama, nItI
nIcesar od tIstega, kar te prIpravI, da zacasno pozabIs na racun. NItI menIja nIso ImeII.
PrIpravII sem se do tega, da sem pojedeI nekaksen bIItek In nesmrtno grsko soIato. 8rez
oIIv. Kate je ImeIa rada grsko gIasbo. PoskusII sem jI razIozItI, kaj sI mIsIIm o pop
IoIkIorI v vseh razIIcIcah. NI me razumeIa.
Ko smo se vrnIII, je bIIo okno v sobI razsvetIjeno. SpomnIII smo se, da je PoIjakInja
prIspeIa. RoIete so bIIe spuscene. SpoznaII smo, da je utrujena, ter da je nIma smIsIa
vznemIrjatI. KIjub temu sem ostaI In se se nekaj casa potIkaI po terasI s IIaso ohIajenega
rIcIna. Lahko jI prIde na mIseI, da se maIo sprehodI mIada krI. PopII sem pozIrek Iz
IIase, se usedeI na ograjo ter vIseI z nogamI na prevzetno romantIcnI nacIn.
Ampak nI prIsIa; ocItno je bIIa res zeIo utrujena. Kaj ce se pojavI kaksno strasIIo! S tem
vprasanjem se nIsem hoteI ubadatI.
Zjutraj sem se prIkazaI nemaren, ampak eIeganten, s skIedo grozdja v enI rokI In s
stekIenIco nIzkokaIorIcnega mIeka v drugI ter s skatIo corn IIakes (od dr. KeIIoga!) pod
pazduho. RazvIecena majIca "TumberIand", kratke hIace, barve peska, In superge na
boso nogo so dopoInIII portret popoInega gentIemana v berzanskIh pogojIh.
Stanje, v katero sem prI mIzI zaseI, me je zeIo presenetIIo. Na enI stranI Asmus brska po
majhnI konzervI, na drugI je s carskIm Izrazom na obrazu pIIa kavo neka sIvoIasa dama.
Cood mornIng zamomIjaI sem nekako zbegano.
MornIng me je zvenece pozdravII Nemec, dvIgnII pogIed Iznad posode ter rekeI:
DovoIIte, da vam predstavIm naso novo prIjateIjIco, MarIjo Cnter Iz PoIjske.
MarIjo Cnter! z PoIjske! Verjetno sem sI nadeI zeIo neumen Izraz cez obraz, ker se je
ona IronIcno nasmehnIIa ter pokImaIa protI grozdju In rekIa z neprIcakovano poItenIm
gIasom :
Very heaIthy breakIast Indeed.
To je bIIo: konec vseh IIuzIj!
Usodna zmota je bIIa rezuItat navadne jezIkovne napake: namesto eIghty so nasI grskI
domacInI razumeII eIghteen. MaIo jIm je bIIo neprIjetno zaradI pregoreIega navdusenja,
s katerIm so jo odsII prIcakat na IetaIIsce (In jaz sem bII preprIcan, da nImam konkurence
...), tI grskI Iantje! Ampak ne gIede na to, kaj so sIIsaII ozIroma so hoteII sIIsatI eIghty
je bIIo eIghty In nIc se nI daIo ukrenItI.
n tako se je povprecje Iet nasega drustva obcutno povIsaIo skupaj z drustvenIm
razredom. MarIja Cnter je bIIa prava dama. Tukaj se nasa mIsIjenja nIso razhajaIa. Po
porekIu je bIIa Iz stare arIstokratske druzIne In ustrezajoco Izobrazbo sI je prIdobIIa na
koIIdzu za pIemenIte devIce. 8IIa je udeIezenka Odpora protI Nemcem In po vojnI je
emgrIraIa v ZDA. UkvarjaIa se je s IInImI umetnostmI ter se prezIvIjaIa s poucevanjem
tenIsa. Po tem se je veckrat porocIIa: stIrIkrat. RIsaIa je, maIo pIsaIa, ampak umetnost je
nI pretIrano prevzeIa, nI se uspeIa utrdItI. V AmerIkI govorIjo samo o denarju In stvareh
to jo je zamorIIo. Po propadu komunIzma se je vrnIIa na PoIjsko, kjer so njene knjIge
In sIIke dobIIe zasIuzena prIznanja. Koncno se je pocutIIa, da tako recem, v svojI vodI,
pa ceprav s S0Ietno zamudo. Sedaj zIvI v ogromnI hIsI, kI jo je nasIedIIa, In to v
najIepsem deIu Varsave, skupaj s sIuzkInjo In dvema Iabradorcema. V zadnjIh desetIetjIh
so kmetje opustosIII njeno ozemIje, a zaradI tega se nI zIomIIa. 8IIa je zavarovana.
MarIja Cnter se nI prItozevaIa zaradI svojIh Iet. TrudIIa se je, da jIh ne bI opazIIa.
SprejeIa je starost, kot bIato, Iz katerega se je nemogoce IzvIecI. Toda, odIocIIa se je, da
bo drzaIa gIavo pokoncI do zadnjega trenutka. Prejsnje Ieto sI je zIomIIa nogo In je ze
281 280
spuana s Honua, xefo xuwrwfe w xapfwuwfe w nonyuwnw sacnyeuo npwsuauwe.
Houyscfsana ce, faxa a ce xae, s csow sow, uaxap cc saxcueuwe of S0 rowuw.
Cera wseeue s ronsua uacnecfseua xa s uawxyasws xsapfan ua 8apuasa,
saeuo cc cnyrwusfa cw w safa cw nkwuw napaopa. Hpes wsuwuanwfe
ecfwnefws censuypwfe sxa pasnepyuwuwnw wueuwefo w, uo ua ues ue w nyxaue.
beue ocwrypeua.
Mapws Fkufep ue ce onnaxsaue of rowuwfe cw. Onwfsaue ce a ue rw saensssa.
asaue cw cuefxa, ue cfapocffa e nafo, of xoefo usua wsuxsaue. Ho eue peuwna
a pw rnasafa cw wsnpaseua o nocneuws uoueuf. Hpew rowua cw cuynwna
xpaxa, uwcnena, ue e ocfaue wusanw o xpas ua uwfe cw, uo w ce pasuwuano,
uaxap ue xyuaue spaso. Iexapsf w npenopuan a nnysa s coneua soa w safosa
eue ouna ua Pooc. Ho fyx s uaxaue noua wsueuaa. Ynwuafa xu xafa eue
npexcuafa nopaw usxaxso uyoswuo csnwuaue w spsxafa cc csefa ce
ocecfsssaue cauo no euo cfpuuo cfnwe, xoefo soeue o nfs ua uac.
Tpssa a wuaue noue 100 cfnana! A nocne, secfa uefpa nouafafx, pyra
cfpuua nfexa soeue uaony xu xpawpeuws ynesap. Hsuaue pyr uauwu a
ce cnese o nnaa. Mapws Fkufep wsuwuasaue cfowuecxw fosa xouuapuo fpace scexw
eu. Ofueuaue w nwso nonoswu uac. Hnseue c wsnneseu eswx uarope, nocne uaony
w oe seu, ua spaue, s uawcfpauuws nex. Housxora, xorafo s sasapax ua
nfexafa, ocfauana es x, rpasax uaufafa w w wsnpwnxsax pso uanpe. Ts
usuaue uwo npofws, uo upaseue usxow a spsw saeuo c ues, a s wsuaxsa, a s
canssa faxasa eue.
Mopefo ofxu uauws sefposwf psr eue ocfa ypuo. Hnaf, noxpwf c ep uaxn,
esanocfuo yneue xownafa ua snwsaue w wsnwsaue of soafa. Ho fs ue ce
cfpaxysaue of snuwfe, uwfo of xauuwfe. Hnysaue uasfpe, nousxora ce ryeue of
norne w cw uwcnexue, ue usua noseue a s swwu. Hocne rnasafa w ueuaewuo
wsuwxsaue usxe nwso o pera. 8eu, ua wsnwsaue, snuwfe faxa s sancxaxa,
ue s copwxa w ce uanow a s wsuxsaue. Ofpsa ce cauo c usxonxo pacxofwuw.
Ha cnesaws eu ofuoso eue ss soafa, fosw nf exwnwpaua c npospauuw ryueuw
cauanw, sa a e noycfowuwsa ua cfwxwwfe.
Fneax fsnofo w: rpoxuano, ana sce oe afnefwuuo c roneuw uwuw w nrw xpaxa.
bwno e snuysao usxora, cauo onpew uefspf sex. As oaue sx saxcusn
qafanuo. He uw ocfasaue pyro, ocseu a ce sswpau npes onyueuws wuoxn ua
speuefo w a fpcs cnoueua sa xpacwsafa nauw, xosfo rouw fonxwfe no xopfosefe ua
afnaufwuecxofo xpawpewe. Tosa ue npaseue feu w ueyosnefsopeu.
Fpxwusfa, cc spasws cw ukx, ofuoso e pasraana npwpoafa ua yuesuws uw
cuyf. Pasouaposauwefo, xoefo ue wsnnsaue, cfpyeue scuo of scexw ecf, of scexw
norne. To s saasnssaue.
SmaII woman! EIghteen years oId! Ha, ha! ue cnwpaue a nosfaps fs scexw nf,
xorafo ue cpeueue.
Te sefe uwxax ue ce xapecsaxa. 8cuocf rpxwusfa ue xapecsaue Mapws Fkufep,
a fs of csos cfpaua npocfo ue s saensssaue. Tosa eue cepwoseu noso sa
uenpwssu. Fpxwusfa wuaue cwnuo passwfo xnacoso csuauwe. Tpeneue ce no usn
eu w eue ofrneana fpw eua. Oaue paswpaue of wsofa, suaeue w se, w
secfa. Hsuaue a ce ocfasw a s fnuaf usxaxsw cw fau cuoxw. He w ues! C feueuwe
ua speuefo xouqnwxff npwow uwcfo wfosw wsuepeuws, xapaxfepuw sa
anxaucxws pawou. Ts ofxassaue a w uwcfw cfasfa w a w cueus uapuaqwfe. Mapws
Fkufep cfpaaue, uo eue fspe ropa, sa a ce onnaue ua uauwpa. He eue
ouocuwua. yscfsaue, ue fosa e ueo uey fsx sefe. Heo, xoefo fs ue
paswpaue. He paswpaue, ue e ocfafuuo cauo a ceue c ues s pauuws cneoe
mIsIIIa, da bo ostaIa InvaIId do konca svojIh dnI, ampak je ozdraveIa, ceprav je se zmeraj
vIdno sepaIa. ZdravnIk jI je prIporocII pIavanje v sIanI vodI, zato je prIsIa na Rodos. Tu
jo je cakaIo neprIjetno presenecenje. UIIca, kI je vodIIa do hIse, je bIIa prekInjena zaradI
nekega hudega odIoma In povezava s svetom je bIIa dosegIjIva samo prek strmIh
stopnIc, kI so vodIIe na pot nad namI. MoraIo je bItI okoII 100 stopnIc. Nato, dvesto
metrov naprej, je druga strmIna vodIIa do buIvarja na koncu obaIe. Drugega nacIna, da
bI se spustII do pIaze nI bIIo. MarIja Cnter je stoIcno prenasaIa ta deI potI vsak dan.
Hoja jI je vzeIa prIbIIzno poI ure. PIezaIa je z IztegnjenIm jezIkom gor In nato doI ter
nazaj, po najhujsI vrocInI. VcasIh, kadar sem jo naseI na stezI, sem prIjeI njeno torbo ter
hItro smuknII naprej. NIc nI ImeIa protI, sovrazIIa pa je, da kdo hodI skupaj z njo, da jo
caka, da se mu smIII taksna je bIIa.
Morje ob nasI vetrovnI obaII je bIIo dokaj razburkano. PIaza, pokrIta z veIIkImI kosI
drobIjenega kamna, je nemIIostno zuIIIa stopaIa prI vstopanju In Izstopanju Iz vode.
Ampak nI je bIIo strah ne vode ne kamenja. PIavaIa je daIec, vcasIh Izven dosega nasIh
pogIedov, nato pa jI je gIava pokukaIa Iz vode nekje bIIzu obaIe. Enkrat, prI Izstopanju
Iz vode, so vaIovI tako zapIjuskaII, da so jo podrII In moraII smo jo IzvIecI. meIa je samo
nekaj prask. NasIednjI dan je bIIa spet v vodI, tokrat opremIjena s prozornImI,
gumIjastImI sandaII, da bI se boIje uprIa naravnIm sIIam.
PogIedaI sem njeno teIo: shIrano, ampak vseeno atIetsko z veIIkImI joskI ter doIgImI
nogamI. 8IIo je razburIjIvo nekoc, cetrt veka nazaj. Jaz sem resda usodno zamujaI. NI mI
preostaIo drugega, kot da gIedam skozI naocnIke casa, ocenjujoc spomIne na Iepo panI,
kI tece za zogamI na tenIskem IgrIscu, na koncu atIantske obaIe ... To me je naredIIo
zaIostnega In nerazpoIozenega. CrkInja je, s svojIm nosom, spet razkrInkaIa naravo
moje zmedenostI. Razocaranje, kI me je zapoInjevaIo, se je jasno pokazaIo prI vsakI
reakcIjI, prI vsakem pogIedu. To jo je zabavaIo.
SmaII woman! EIghteen years oId! Ha, ha! nI prenehaIa ponavIjatI vedno, ko me je
srecaIa.
OnIdve se nekako nIsta razumeII. V bIstvu CrkInja nI ImeIa rada MarIje Cnter, a ta je s
svoje stranI spIoh nI opazIIa. To je bII resen povod za sovrastvo. CrkInja je ImeIa mocno
razvIto razredno zavest. ZIveIa je v vsakodnevnem strahu In tako vzdrzevaIa troje otrok.
SIcer je razumeIa zIvIjenje od vrha do dna. Ona ze ne bI dovoIIIa, da jo tIacIjo nekI snobI.
Ne nje! Kakor je cas mInevaI, tako se je konIIIkt vse boIj dotIkaI zIvIjenja, kar je bIIo
tIpIcno za baIkansko regIjo. NI vec zeIeIa cIstItI njene sobe ter menjatI rjuh. MarIja
Cnter je bIIa prIkrajsana, ampak bIIa je prevec ponosna, da bI se potozIIa menedzerju.
NI bIIa tozIbaba. ObcutIIa je, da je to nekaj, kar se tIce samo njIju dveh. Nekaj, kar nI
razumeIa. NI razumeIa, da bI bIIo dovoIj popItI z njo en uzo v sencI pod stopnIcamI
nekega zgodnjega popoIdneva. PoIeg tega spIoh nI pIIa uzoa.
Od nje sem se naucII pItI "charIote", en deI vodke ter dva deIa jaboIcnIka. AII obratno,
po zeIjI. Led. Ne morem recI, da sem bII navdusen, a bIIo je zanImIvo. Se vedno smo se
zbIraII na terasI prI soncnem zahodu. To je postaI nas rItuaI. Vsak s svojIm kozarcem.
Potem smo se odpravIII na vecerjo.
"ParadIso" se nam je zagnusII. Ker sem bII neumen, sem omenII kItajsko restavracIjo v
novem deIu mesta. MarIja je takoj zaceIa moIedovatI, da bI moraII ItI tja, obozevaIa je
chInesse Iood. Resda jo je Asmus zacasno prekInII. VcasIh je postaIa zeIo trdogIava, a
konec koncev je bIIa samo PoIjakInja, karkoII je to ze pomenIIo.
ZdeIo se mI je, kot da sem obcutII nek kovInskI zvok med njIma, ostaI se Iz druge
svetovne vojne. On je tezII k redu, ona pa se je predajaIa IantazIjI. TudI jaz nIsem navIjaI
za kItajca. SpomInjaI je boIj na okrepcevaInIco: Iast Iood, kamor cIovek odhaja, da se
nazre, daIec stran od cIoveskIh ocI. ObIjubII sem jI, da jo bom odpeIjaI tja, a obIjube
nIsem IzpoInII. NI mI bIIo vsec moIedovanje, ne gIede na to, na kaj se nanasa. Po vsem
283 282
ua xnawua no cfnwfe w a raspfue uauxa yso. He uoeue a ro npoyuee. Ocseu
fosa ue nweue yso.
Ts ue uayuw a nws "uapnof" eua uacf soxa w se uauw snxos cox. Hnw
opafuofo, s saswcwuocf of uacfpoeuwefo. Ie. He uora a xaa, ue ce npwcfpacfwx,
uo eue wufepecuo. Hponasaxue a ce cwpaue ua fepacafa npw sanes cnuue.
beue cfauano ueo xafo pwfyan. 8cexw c uauafa cw. Hocne wsnwsaxue ua seueps.
"Hapawso" uw eue oupsuan. Hsuax cw paofa a wu xaa sa ewu xwfawcxw
pecfopauf s uosws rpa. Mapws seuara sanouua a spuxa a cue ofwunw fau,
ooasana chInesse Iood. Acuyc oaue s cpssa uauaca. Housxora cfasaue fspe
xanpwsua, a sce nax eue cauo nonsxwus, xasofo w a osuauasa fosa. Ycefwx usxaxs
uefaneu ssu a npenwfa uey fsx xafo aneuuo exo of 8fopafa csefosua. Tow ce
cfpeueue xu pe, a fs ce ofasaue ua qaufasww. As co ue uanwpax sa xwfaeua.
beue owxuoseua saxycsanus; Iast Iood, xefo uosex ce ofwsa, sa a ce uafnue c
esfwua xpaua, aneu of xopcxwfe ouw. Oeax w a s sasea usxow nf fau, uo ue ro
uanpaswx. He uw xapecsaue a ue spuxaf sa xaxsofo w a wno. Haxpas sce nax
peuwxue a ofweu s eua absoIuteIy naturaI, cnope yuwfe ua Kewf, fasepua,
nwso o npwcfauwefo Maupaxw. 8eue sx xown ua faxosa uafypanuo uscfo w cw
wuax euo uayu, uo uwo ue uoeue a ce uanpasw. 8cwuxw sxue crnacuw, ue
fypwcfwuecxwfe uecfa ca yacuo nounw w cxnw (uawseue cxnw!) w ue wcfwucxwsf
enwucxw yx uoe a e ynoseu cauo s uwxouy uewssecfuwfe xpuuwuw, sayfauw
scfpauw of nauawpa ua cyefafa.
nro ce nyfaxue, oxafo ro ofxpweu fosa npexsaneuo xfue. Oxasa ce, ue sce nax
fau wua fypwcfw ue sxue ewucfseuwfe, xowfo sraf of fnnwfe s fpceue ua
uenonpasuws sxyc ua wsofa. Huaue eue uwcfo w cnpefuafo, uo ofuoso usuaue
npscua pwa. Hpenowxa uw pasuw ouauuw rosw, xowfo uw wsrneaxa o onxa
nosuafw. Ocfaswx rw a uarsaf rkseu, xkqfefa no uapwrpacxw w uycaxa, a sa cee
nopuax cauo apfwuox w canafa. Iwsuax uy w uefspfwuxa neeuo yso. beue acxa
era, ofrope ua fosa cesxue ua saxpwfo. Ha cceuafa uaca wuaue raefa c xcw
nefuw poxnwuxw.. 8eufwnafopf s rna spfeue uacauuafau ronsuafa cw upeecfa
rnasa xafo rnauas cnuuorne, wsrywn nocoxafa ua cnuuefo. Kpawafa ua
poxnwuxwfe nanaso nofpensaxa. Mspxaxa ce saropenw epa. He eue uecfuo, uauxa
uy! Hwxax ue eue uecfuo!
8pauefo eue oe noronsua uxa. Hanaraue ce wsuwueu uenws xpawpeeu
ynesap. Acuyc w Kewf ce ofxcuaxa uesaenssauo uanpe, paswcxsawxw owseuo
fsopuecxwfe cw npouecw. As ce ffpex ofsa c Mapws Fkufep no pxa. Tosa ue uw
xapecaue, uo xpaxf s oneue w usuaue xax a w ofxaa fasw noxpena. 8nauexue
ce xafo sa oxnksa, ocfasswxw cne cee cw cnysecfa wps of noruyca w caneuwe.
Huax uyscfsofo, ue uwxora usua a cfwrueu. Ynwuafa eue nnua c uapo. Pasuw
snkeuw npnopexa uaropeuaony c uofonew, ssefw no uaeu. Ofspeue uaspeue
npoqyuasaue usxow uecfeu uauo no nofuwx, sxuan uoeu Xapnw ewswcu.
Kpawpeuwfe apose seexa, ueue cwpfaxw, snwsaxa w wsnwsaxa uauxw ua fyuw.
Housxora cpeax nornewfe wu, wsnnueuw c npespeuwe. suo ue uwcnexa sa
wrono, of uawrauwfe, efo euaf npe xoqueswfe. bsx ocfa nouepeu of ues,
faxa ue usuaue uauwu a uwue sa cfapafa uw uawuwua. Hx w xow wsa ua Pooc c
uawxa cw! Tosa wsrneaue oe nowsspafeuo w anxo. Hpenouwfax a a sa
wrono. Hwronofo sce nax wua npoqecwouanua uecf. Ocseu fosa e ua anasepa.
Heo, xoefo ue uoeue a ce xae sa ueu. Pcex ce ua scsxa xpauxa xafo non, opw
npoxnefws axuwu cuacsx cw ro o nocneuafa paxua. Mnae of opo
ceuewcfso. Kaxs nosop, xaxsa uwuasxa!
Ho euo speue fs xasa, ue wcxa a noceue. yscfsana ce wsuopeua. H as sx wsuopeu,
tem smo se odIocIII, da gremo v absoIuteIy naturaI, po besedah Kate, taverno, bIIzu
prIstanIsca MandrakI. Veckrat sem ze odhajaI na te naravne kraje In ImeI sem svoje
mIsIjenje o tem, ampak nIc nI pomagaIo. VsI smo sogIasaII, da so turIstIcnI krajI
strasansko banaInI In dragI (pomembno: dragI!), In da se resnIcnI heIenskI duh Iahko
ujame samo v kaksnI krcmIcI, odmaknjenI stran od sejma necImrnostI.
DoIgo casa smo bIodIII, dokIer nIsmo odkrIII ta toIIko hvaIjen kotIcek. PokazaIo se je, da
so tudI tu turIstI nIsmo samo mI hoteII pobegnItI stran od mnozIce, zatreskane v Iazne
vrednote zIvIjenja. SIcer je bIIo cIsto In urejeno, ampak spet nI bIIo sveze rIbe. PonudIII
so nam razIIcne specIaIItete, kI sem jIh poznaI do boIecIne.
PustII sem jIh, naj narocajo dzuvec, cuIte na carIgrajskI nacIn In musako, jaz pa sem
narocII artIcoke In soIato. NarocII sem tudI majhen kozarcek Iedenega uzoa. 8IIo je
pekIensko vroce In se hujse od tega je bIIo, da smo sedeII znotraj. Za sosednjo mIzo so
sedeIe punce v kratkIh poIetnIh krIIIh ... VentIIator v kotu je vrteI veIIko mrezasto gIavo
sem In tja kot razmajana soncnIca, kI je IzgubIIa smer sonca. RobovI krII so nemIrno
drhteII. KazaIa so se zagoreIa bedra. To nI posteno, mater mu! NIkakor nI posteno!
Povratek je bII se vecja muka. MoraII smo ItI po ceIem buIevarju ob obaII. Asmus In Kate
sta se neopazno odmaknIIa naprej ter zagnano razpravIjaIa o svojem ustvarjanju. VIekeI
sem se zadaj z MarIjo Cnter pod roko. To mI nI bIIo vsec, ampak, ker jo je boIeIa noga,
nIsem mogeI odkIonItI pomocI. VIekIa sva se kot dva poIza, kI puscata za sabo sIuzasto
sIed gnusenja In usmIIjenja. meI sem obcutek, da ne bom nIkoII prIspeI. UIIca je bIIa
poIna IjudI. VazIcI so se IuraII na IzposojenIh motorjIh gor In doI. VcasIh je zdrveI mImo
tudI kaksen poIIzan mestnI maco, jahajoc mocnega HarIey DavIdsona. LokaII zraven
obaIe so samevaII, s sIrtakIjem In mackIcamI, kI so vstopaIe In IzstopaIe. Obcasno bI ujeI
kaksen njIhov pogIed poIn prezIra. OcItno so me ImeII za gIgoIa najhujse vrste, od tIstIh,
kI cakajo zraven kovcka. 8II sem dostI boIj crn od nje, tako da nI bIIa vIdetI kot moja
babIca. n kdo bI spIoh seI na Rodos s svojo mamo! To bI IzgIedaIo se najboIj zaIostno
In cudno. CIgoIo vsaj Ima svojo proIesIonaIno moraIo. Razen tega je spomInjaIo na
aIero. To bI zame tezko drzaIo. ZnojII sem se prI vsakem koraku, kot duhovnIk, In se ta
prekIeta napItnIna potrosII sem vse do zadnje drahme. MIadenIc Iz dobre druzIne ...
Kaksna sramota, kaksna prevara!
Po doIocenem casu je rekIa, da se zeII usestI. PocutIIa se je utrujeno. TudI jaz sem bII
utrujen, pocasna hoja Izcrpa, boIj kot tek, v bIstvu te ozema. UmaknIIa sva se Iz
epIcentra, Iz strasanske gnece. PostaIo je boIj vetrovno. NasIa sva prosto kIop. Na tem
mestu je morje pojedIo deI pIaze In vaIovI so se razbIjaII pred najInImI nogamI. LeteIe so
sIane kapIjIce. PoskusaI sem prIzgatI cIgareto, ampak brez uspeha. Veter je ugasnII
pIamen ceIo pod mojo pazduho. Koncno sem dvIgnII roke. ObesII sem nogo na ograjo.
UzIvaI sem v naravnIh sIIah. V morju je kot ogromen kos skaIe staIa IetaIonosIIka
"RooseweIt". SIdro je vrgIa v vodo pred dvema dnevoma. SIIhueta mu je, orIsana z
raznobarvnImI IucmI, mocno svetIIa v nocI. 8IIo je prekrasno. TuIjenje vaIov je zadusIIo
vse ostaIe zvoke. UIIca vec nI obstajaIa: padeI sem v mrtvo cono med cIvIIIzacIjo In
kaosom. Nagonsko sem se obrnII k sopotnIcI. Z grozo sem ugotovII, da zraven mene
sedI neka druga zenska.
8IIa je popoInoma mIada, skoraj dekIIca ... njenI gostI crnI Iasje so se raztezaII se en
meter stran od nje. OcI je ImeIa na sIroko odprte uprte v razmrsene grebene vaIov, kI
so rasII Iz teme eden za drugIm. NI me opazIIa ... aII pa me nI hoteIa. PrevzeIo me je
neko skrIvnostno vaIovanje. 8II sem prIIepIjen za kIop nIsem se mogeI premaknItI. ZIjaI
sem v njen obraz. Postopno sem prepoznaI poteze obraza. V narocju jI je IezaIa majhna
torbIca MarIje Cnter. Je to spIoh mogoce! Kot da bI veter odpIhnII prah Iet z nje, ona pa
je sIjaIa s porceIanastIm sIjajem vecne mIadostI. UstrasII sem se ter vprasaI na ves gIas,
trudec se, da pregIasIm sum morja.
28S 284
asuwsf spse wsfoasa noseue of fpuauefo, uanpaso fe wsuea. bsxue ofuwuanw
enwueufpa ua xynoua, ronsuafa uasanwua. beue cfauano oe nosefposwfo.
Hauepwxue eua csooua newxa. Ha fosa uscfo uopefo eue wssno uacf of nnaa w
ce paswsaue noufw no xpaxafa uw. Xspuaxa coneuw npcxw. Onwfax ce a sanans
uwrapa, esycneuuo. 8sfpf yueue nnauuefo opw s nassafa uw. Haxpas ce
ofxasax. Kauwx xpaxa ua napanefa. Hacnaasax ce ua cfwxwsfa. Hacpe uopefo, xafo
orpoueu cxaneu xc, cfpueue cauonefouocauf "Pyssenf". beue xspnwn xofsa xpaw
perosefe ua ocfposa npew sa uw. Cwnyeff uy, ouepfau of pasuousefuw
naunwuxw, spxo csefeue s uofa. beue xpacwso. Pesf ua snuwfe sarnyuasaue
scwuxw ocfauanw uyuose. Ynwuafa seue ue cecfsysaue: sx nonauan s upfsafa
soua uey uwswnwsauwsfa w xaoca. Hucfwuxfwsuo ce opuax xu cnfuwuafa cw. H
forasa c yac ofxpwx, ue o ueu cew. usxaxsa pyra eua.
beue csceu unaa, noufw uouwue. Pycafa w rcfa xoca ce passssaue ua usn uefp
sa ues. Ouwfe w sxa uwpoxo ofsopeuw sfpeuueuw s pouaswfe rpeeuw ua snuwfe,
wsuwxsaw eua cne pyra of fuuwuafa. He ue saensssaue. wnw ue wcxaue. Ose
ue usxaxso nouonuo snueuwe. bsx sanenuan sa newxafa ue uoex a noupua.
3snax nwuefo w. Hocfeneuuo onoswx nosuafw uepfw. 8 cxyfa w neeue uanxafa
uaufwuxa ua Mapws Fkufep. 8suouo nw eue fosa!! 8sfpf csxau e wsyxan npaxa
ua rowuwfe of ues w fs cwseue c nopuenauosws nscx ua seuuafa unaocf.
Hpecfpauwx ce w nonwfax ua swcox rnac, xafo ce uuex a uasws uyua ua uopefo:
Mapws Fkufep, fw nw cw!
Ts fpenua w ce opua, xafo npeuwrua ynnaueuo c roneuwfe cw cwuw ouw. Ycfuwfe w
sxa nexo ofxpexuafw. He ce cfpnsx, uaseox ce w s uenyuax . Ouaxsax ueo a ce
cnyuw, uo ouosa, xoefo nocnesa uaxspnsue scsxo sopaeuwe. Ts ue xasa uwo,
cauo onwsa ycfuwfe cw w nponw a npeuwrsa xafo nospeeua xyxna. Cnowx
pxa ua pauofof w. Txuo sx cpan xypa a nosfops psxws cw excnepwueuf,
xorafo ssfpf oss ewu rueseu swx.
Xspnwx norne npes pauo w spuax cauafa aa Fkufep of nnf w xps, xosfo
npenycxaue scuo xu newxafa. Mouwuefo ce wsfprua pssxo of osfwsfa uw w sa
uanxo a wssra axo ue sx ycnsn a oxonau xpas ua poxnsfa w. Ts ue npacua c
uaufwuxafa no rnasafa, uo as ue nycxax. 8 fosw uoueuf ofpua Mapws Fkufep w
uacfaua ow sa uaufwuxafa. Maauafa pso sarps, ue cwnwfe ca uepasuw, xspnw
nnsuxafa cw, wspwfa ue s rneseua w xyxua a sra, pcewxw ofposuw cnassucxw
ncysuw. Honoswuafa of poxnsfa w ocfaua s pxafa uw. Fnexafa, xosfo ce ofxpw
uawcfwua cw cfpysaue. Ocfauax a rneau nowp ues, oxafo Mapws Fkufep
nposepssaue cpauwefo ua uaufafa cw. Cnasa ory, ue nwncsaue uwo. Hsuaue
uya of nonwuws.
Kaxso sw npwxsaua a ce uafwcxafe c fasw xpana!! onefs socauwsf w rnac.
Mwcnex sw sa csecfeu unae!
A swe xe wsuesuaxfe! npenpwex cofsefuo xoufpaafaxa.
Hanw sw xasax, ue ofsau o foanefuafa ua nnaa! He nouuwfe nw!
Hwo ue cu uyn uaxuax c pxa xu snuwfe. Hwo ue uoe a ce uye of fosa uope.
Mapws Fkufep noxnafw ueosonuo rnasa.
Ho ofxe uaxe e s uenysafe!! Efo xaxso wx wcxana a ysuas! ue uwpscsaue fs.
Kaxso uoex a w xaa! yscfsax opxau w sacpaueu. Fneseuf ue uaonssaue w sx
cwrypeu, ue yfpe e e noyf. Tpruaxue a ce npwwpaue. Ts spseue suauwfenuo
nopso w noufw ue xyuaue. 8eue ue ce uanaraue a ue pw no pxa, uaxap ue
usuax uwo npofws. Kafo cfwruaxue cfpuuafa nfexa s nouowefo ua xnua, as
noueuwx a s wsuaxau, nouee eue ocfa fuuo. Ts oaue xaferopwuuo ce ssnpofwsw.
Hanpaso uw peue a ce pasxapau. Moena a ce npwepe w caua. He ce cuussax.
MarIja Cnter, sI to tI!
ZamezIkaIa je ter se obrnIIa, kot da bI nekaj namIgnIIa, prestraseno z veIIkImI modrImI
ocmI. UstnIce so bIIe komaj kaj razmaknjene. NIsem se mogeI obvIadatI, nagnII sem se
ter jo poIjubII. PrIcakovaI sem, da se bo kaj zgodIIo, a ponovno, to kar je sIedIIo, je
presegIo vsako domIsIjIjo. NIc nI rekIa, samo ustnIce sI je obIIznIIa ter se vedno
mezIkaIa z ocmI kot uzaIjena Iutka. PoIozII sem jI roko cez ramo. Komaj sem spet zbraI
pogum, da ponovIm ta drznI poskus, ko je veter prIneseI besen krIk.
OzrI sem se cez ramo In zagIedaI babo Cnter osebno, Iz krvI In mesa, kako besno hItI
h kIopI. DekIe se je nagIo IztrgaIo Iz mojega objema In ze bI mI pobegnIIa, ce je ne bI
prIjeI za krIIo. S torbIco me je udarIIa po gIavI, a nIsem je IzpustII. V tem trenutku je
prItekIa MarIja Cnter ter nadaIjevaIa boj za torbIco. Madame je hItro ugotovIIa, da je
boj neenakopraven ter dvIgnIIa roke od kraje, me brcnIIa v goIenIco ter zaceIa bezatI,
sIpajoc ostre sIovanske psovke. PoI njenega krIIa je ostaIo v mojIh rokah. PrIzor, kI se
je pokazaI, je bII zares zanImIv. OstaI sem ter gIedaI za njo, dokIer je MarIja Cnter
pregIedovaIa vsebIno torbIce. HvaIa bogu, nIc nI manjkaIo. NI bIIo potrebno kIIcatI
poIIcIje.
Le zakaj ste moraII objematI tega Iopova! prIIetI njen jeznI gIas.
A kam ste vI IzgInIII! sem zaceI svoj protInapad.
Kaj vam nIsem rekIa, da grem na WC na pIazI!
NIc nIsem sIIsaI pokazaI sem z roko na vaIove zaradI tega morja se nIc ne sIIsI.
MarIja Cnter nejevoIjno pokIma z gIavo.
n kako, da ste jo poIjubIII! Prav rada bI vedeIa nepomIrIjIvo nadaIjuje.
Kaj sem Iahko rekeI! PocutII sem se zbegano In osramoceno. CoIenIca me je boIeIa In
bII sem sIguren, da bo do jutrI otekIa. PocasI sva se odpravIIa. Ona je hodIIa IzrazIto
hItreje In nI vec sepaIa. Zdaj me vec nI hoteIa drzatI pod roko, ceprav nIsem ImeI nIc
protI. Ko sva prIsIa do strme steze pod hrIbom, sem se ustavII, da bI jo pocakaI, ker je
bIIo dokaj temno. Ampak ona je bIIa odIocno protI. Naravnost mI je rekIa, naj se
umaknem. Lahko je sIa sama. NIsem dvomII.
z boIgarscIne prevedeI DImItar AnakIev
dusty branches oI a IIg tree where thousands oI savage, bItIng Insects were reproducIng
themseIves. t was stIIIIng and even the IIght bed IInen seemed to me as heavy as a
wooIen bIanket. Iay In the darkness naked, horny and sweatIng.
was waItIng Ior MarIa Cunter.
And IInaIIy she came.
She arrIved Iate at nIght by a charter IIIght Irom Warsaw. The same evenIng we went out
Ior a Iong waIk In the OId Town. Kate took us to an outoItheway taverna near the
Southern Cate where tourIsts never dropped by. (We despIsed tourIst pIaces!) To be
Irank the pIace was a dIsappoIntment. t was a smaII dIrty hoIe IuII oI haII drunken IocaI
men IIstenIng to deaIenIng Creek IoIk musIc, and spIttIng on the IIoor. There was no
IIsh, no taramasaIata, nothIng to make you Iorget, at Ieast Ior a whIIe, the sIze oI the
bIII. There was not even a menu. was Iorced to eat a beeIsteak and the omnIpresent
Creek saIad, whIch came wIthout oIIves. Kate though, was happy; she IIked Creek musIc.
trIed to expIaIn to her my opInIon on popIoIk, In aII Its versIons. She dIdn't understand
me.
When we got back there was a IIght In the wIndow oI the room. We guessed that the
PoIIsh gIrI had arrIved. The shutters were cIosed. We presumed that she was tIred and
that we shouIdn't dIsturb her. NevertheIess stayed on the terrace stroIIIng aImIessIy
around Ior a whIIe wIth a bottIe oI coId retsIna. t mIght dawn on her to come out to
take some Iresh aIr her young bIood was boIIIng. sat on the stone waII my Ieet
dangIIng In the aIr In a deIIberateIy romantIc manner as drank Irom the bottIe. No one
appeared. ObvIousIy she was very tIred. And what happens II she proved to be ugIy!
hadn't thought about that.
n the mornIng appeared nonchaIant, but styIIsh wIth a pIate oI grapes In one hand, a
bottIe oI IowIat mIIk In the other and a pack oI KeIIogs branIIakes under my arm. A
baggy stonewashed TImberIand TshIrt, khakI 8ermudas and sports shoes on bare Ieet
compIeted the portraIt oI the perIect gentIeman under a regIme oI monetary
restrIctIons.
The conIIguratIon, whIch Iound around the tabIe, perpIexed me. At one end Asmus was
tryIng to open a smaII can, whIIe at the other wIth the aIr oI a queen a whItehaIred
Iady was drInkIng coIIee.
"Cood mornIng", mumbIed somehow conIused.
"MornIng", our Cerman IrIend gIanced up Irom the pIate and saId, "Let me Introduce you
to our new IrIend, MarIa Cunter Irom PoIand."
"MarIa Cunter! From PoIand!" suppose had a very stupId expressIon on my Iace
because she smIIed IronIcaIIy, nodded towards the grapes and saId In an unexpectedIy
deep voIce:
"Very heaIthy breakIast Indeed."
That was the end: the crash oI aII IIIusIons!
The IataI mIsunderstandIng resuIted Irom a sImpIe sIIp oI the tongue: our Creek hosts
had mIstaken eIghty Ior eIghteen. They themseIves IeIt a bIt uncomIortabIe probabIy
because oI the exaggerated enthusIasm wIth whIch they started Ior the aIrport to coIIect
her (and how naIve was to thInk that had no adversarIes), ah, those cunnIng Creeks!
8ut regardIess oI what they heard or what they wanted to hear eIghty was eIghty and
there was nothIng to be done about It.
Thus the average age oI our company rose abruptIy aIong wIth the cIass oI MarIa
Cunter. MarIa Cunter was a reaI Iady. There was no doubt about thIs. She was a
descendant oI an oId arIstocratIc IamIIy and was properIy educated at a coIIege Ior nobIe
young IadIes. She took part In the ResIstance agaInst the Cermans and aIter the war
emIgrated to the USA, where she studIed IIne arts and supported herseII as a tennIs
287
SmaII woman
The arrIvaI oI MarIa Cunter was accompanIed by a comIc mIsunderstandIng. shouId
aIso teII you that though aII oI us were waItIng Ior her wIth great ImpatIence, was
trembIIng wIth antIcIpatIon probabIy because was the youngest and my IIbIdo the
most powerIuI. AIthough had come to Rhodes IntendIng to dedIcate myseII to serIous
work, soon became aware oI how Incongruous my pIans and artIstIc hopes were.
Nobody came to Rhodes In the summer to work, except the seasonaI workers and the
tourIst agents. The whoIe atmosphere reeked oI IeIsure moIst, we were InsatIabIe wIth
the Iragrances oI sun IotIons, orchIds, IIgs, ouzo and the sound oI the Iyra. The wInter
savIngs oI the Western tourIsts were meItIng IIke snow. had no savIngs and IeIt a bIt
IIke someone on a subversIve mIssIon In thIs paradIse. 8ut had great appetIte Ior IIIe.
n the Centre, our cIosed socIety was dIstInguIshed by Its moderate spIrIt and good
taste. At the begInnIng we were onIy three: Asmus, Kate and . Asmus was 73 years oId
a weII preserved Cerman gentIeman, quIte entertaInIng In hIs own way; a conceptuaI
paInter takIng hIs IIrst steps wrItIng drama. Kate was a spInster, a poet and vegetarIan
who came Irom OxIord. The bond between the two oI them was that neIther was
tortured by the passIons oI the IIesh. Another common traIt was theIr Iondness oI
dIscussIng Ior hours and hours the process oI theIr artIstIc creatIvIty. AccordIng to these
standards was rather a prImItIve creature aIthough was operatIng under the
successIuI cover oI a young man oI good breedIng wIth a cIassIcaI educatIon.
We were In the buIIdIng oI the Iormer 8rItIsh AdmIraIty, now the nternatIonaI WrIters'
and TransIators' Centre perched on the northern sIope oI Monte SmIth. t was an
IsoIated, wIndy pIace at the very end oI the town where the tourIst Iuss was muIIIed In
the pIashIng oI the waves. ThIs part oI the IsIand was weII known Ior Its wInds: they bIew
day and nIght a thIck hot wInd wIth a saItybItter taste, whIch spurred the sea towards
the shore and bIew up my shIrt IIke a baIIoon. IIked It; couId spend hours and hours
sIttIng on the terrace wIth a gIass oI Icy ouzo gazIng at the coast oI AsIa MInor opposIte.
n the evenIng we gathered at the edge oI the terrace to enjoy the sunset reveaIIng the
crooked sIIhouette oI the IsIand oI SImI In the dIstance, beIore vIsItIng the ParadIso
taverna a Iew bIocks away Irom the Centre where Iresh IIsh was aIways served and no
tourIsts were vIsIbIe.
ThIs beautIIuI, IIowIng rhythm oI IIIe was suddenIy Interrupted by the news that our
cIosed cIrcIe was to expand by one more member, the 18year oId PoIe, MarIa Cunter.
What eIse can one thInk but that ProvIdence ItseII was IntervenIng! WIth the IIawIess
InstInct oI a mature and experIenced woman, the Creek Iady who was takIng care oI our
IodgIng, ImmedIateIy guessed the dIrectIon my thoughts were traveIIIng and hInted
jocoseIy In her poor but nevertheIess IunctIonaI EngIIsh: "SmaII woman! EIghteen years
oId! Haha!"
SmaII womanbIg woman! ThIs Creek woman was such a comedIenne!
made no eIIort to conceaI my thoughts, coIoured wIth sexuaI Iust. I anybody InsIsts
that an 18year oId PoIIsh gIrI Is abIe to prompt any other thoughts In hIm, wIII caII hIm
a mean IIar. The sun, the water, the vegetarIan dIet were makIng me IeeI In terrIIIc
shape. 8esIdes, dIdn't have any competItIon! My ImagInatIon was gaIIopIng, especIaIIy
durIng the nIght when the heat was unbearabIe. The worms oI Iust were swarmIng In
my IIesh. eIaborated on dIIIerent erotIc scenarIos: amIdst the ruIns oI the AcropoIIs, In
the crooked back streets, on the beach, In the sea, on the terrace, on the staIrcase, even
In my narrow bed such a banaI scenarIo. couIdn't cIose my eyes. My room was at the
back oI the buIIdIng and the Iresh breeze dIdn't reach It. The wIndow overIooked the
286
troubIemaker. She couId IeeI somethIng exIsted between the two oI them, somethIng
she couId not understand. She couId not understand that It wouId be enough just to sIt
wIth the Creek Iady In the earIy aIternoon In the shadow under the staIrcase and have a
gIass oI ouzo. She couId not Iathom It. 8esIdes that she dIdn't drInk ouzo.
She taught me to drInk sharIot one part vodka wIth two gIasses oI appIe juIce. Or the
reverse dependIng on the mood. WIth Ice. wouIdn't say became an addIct or even a
Ian, but It was InterestIng. We contInued gatherIng on the terrace by sunset. ThIs was
estabIIshed as a kInd oI a rItuaI. Every one wIth hIs own gIass. AIterwards we went out
Ior supper.
We got bored wIth the ParadIso. don't know what prompted me to teII them about a
ChInese restaurant In the new town. MarIa ImmedIateIy started to pIead wIth us to go
there, she adored ChInese cuIsIne. Asmus abruptIy Interrupted her. SometImes she
became very caprIcIous, and she was nothIng but a PoIe, whatever It means. couId
aImost IeeI a metaIIIc cIIngIng sound IIutterIng between them IIke a dIstant echo oI
WorId War Two. He was strIvIng Ior order, whIIe she was prone to whImsIcaI IantasIes.
NeIther was eager to go to the ChInese restaurant. t was an ordInary Iast Iood canteen
where one drops by once In a whIIe to get stuck Into cheap Iood Iar away Irom peopIe's
eyes. promIsed to take her there another tIme but dIdn't do It. dIdn't want her to
become a nuIsance. FInaIIy we decIded to go somewhere neutraI, very Creek, very
naturaI accordIng to Kate, a taverna near the port oI MandhrakI. had aIready vIsIted
such pIaces and had some doubts, but couIdn't do anythIng. Everybody agreed that
tourIst pIaces were awIuIIy kItsch and expensIve (maInIy expensIve!) and the true spIrIt
oI HeIIenIsm can be caught onIy In the anonymous tavernas, hIdden away Irom the hoI
poIIoI.
t took us a Iong search beIore we Iound thIs most specIaI taverna. And aIter aII that
there were other tourIsts we were not the onIy ones tryIng to escape Irom the crowds
In search oI the authentIc taste oI Creek IIIe. 8ut It was cIean and cosy aIthough Iresh
IIsh was not served. They oIIered us dIIIerent kInds oI homecooked dIshes, whIch
Iooked to me exasperatIngIy weII known. IeIt them to tuck Into gIuvetsI, meatbaIIs
prepared In the ConstantInopoIItan way and moussaka, whIIe ordered Ior myseII onIy
artIchoke and a saIad. drowned the meaI wIth a quarter oI Iced ouzo. t was awIuIIy hot
and we were not sIttIng In the open aIr. On the tabIe next to us there were gorgeous
gIrIs In skImpy summer dresses.The ventIIator In the corner was revoIvIng Its bIg
netIIke head IIke a IunatIc sunIIower whIch has Iost the dIrectIon oI the sun. The gIrIs'
skIrts were trembIIng joyIuIIy. Sunburnt Iegs were IaIntIy vIsIbIe. t was not IaIr, Iuck It!
t was not IaIr at aII!
The way back was an even worse torture. We had to waIk aIong the Iength oI the
waterIront. UnnotIced Asmus and Kate went In Iront oI us dIscussIng avIdIy theIr artIstIc
anxIetIes. was IaggIng behInd them wIth MarIa Cunter cIutchIng my hand. dIdn't IIke
that but her Ioot hurt and couIdn't reIuse her thIs smaII heIp. We were creepIng IIke
two snaIIs, IeavIng behInd us a mucous traII oI dIsgust and pIty. had the IeeIIng that
we wouId never reach our destInatIon. The streets were IuII oI peopIe. Lovers were
dronIng thIs way and that way on rented motorbIkes. Every now and then a IocaI macho
man roared by us rIdIng a HarIey DavIdson. From the bars on the sea Iront wIth theIr
doors wIde open, there was deaIenIng syrtakI musIc; cIusters oI gorgeous gIrIs were
goIng In and out. SometImes saw them gIance at me, theIr Iaces IuII oI contempt.
ObvIousIy they took me Ior a gIgoIo, oI the most repuIsIve kInd, the ones who are on
the aIert around coIIIns. was oI a much darker compIexIon compared to MarIa Cunter
so nobody couId mIstake Ior her my agIng mother. And anyway who comes to Rhodes
wIth hIs mother! That seemed even more perverted and pItIIuI. aImost preIerred to be
289
coach. AIterwards she started marryIng: Iour tImes. She was a paInter, she wrote, but
she was not very Iucky as an artIst. She dIdn't become renowned. AmerIcans were
preoccupIed onIy wIth moneymakIng and possessIng thIngs thIs was borIng Ior her.
AIter the demIse oI the communIst regIme she came back to PoIand where her books
and her paIntIngs receIved the accIaIm they deserved. She IeIt at Iast she was on her own
terrItory aIthough wIth a certaIn deIay oI IIIty years. Now she IIved In a bIg house she
had InherIted, In the best quarter oI Warsaw together wIth a housemaId and her two
IavourIte Labrador dogs. The boorIsh revoIutIonary mob had devastated her mansIon
but she dIdn't gIve a damn. She had secured an Income Ior her oId age.
MarIa Cunter dId not compIaIn about her age. She trIed to Ignore It. She was quIte aware
oI the Iact that oId age was a swamp Irom whIch there was no way out. 8ut she had
taken the decIsIon to keep her head up tIII the Iast moment. A year ago she had broken
her Ieg, she was aIraId oI becomIng dIsabIed Ior the rest oI her IIIe; thIs dId not happen,
aIthough she became Iame aIter It. Her doctor recommended she shouId swIm In saIty
water and that was the reason why she came to Rhodes. 8ut there was a nasty surprIse
In store Ior her. The road to the Centre was bIocked due to an awIuI IandsIIde and we
were connected to the rest oI the worId onIy by a steep staIrway IeadIng to the road
above us up on the hIII. t mIght have 100 steps! And aIterwards, 200 meters down the
way another steep pathway rushed downwards to the sea Iront. There was no other
access to the beach. MarIa Cunter waIked aIong thIs nIghtmarIsh track every day. t took
her roughIy haII an hour. She crept upwards, her tongue hangIng out, and aIterwards
she crept down agaIn on the way back In the most awIuI heat oI the day. SometImes
went In Iront oI her. She had nothIng agaInst It but she hated someone to waIk wIth her,
to waIt Ior her, to pIty her that was the way she was.
On our sIde oI the wIndy shore the sea was quIte rough. The beach covered wIth pebbIe
stones, unmercIIuIIy scrubbed our Iootsteps when enterIng the sea or comIng out oI It.
8ut she was not aIraId oI the waves nor oI the stones. She swam In deep water, and
sometImes we Iost her Irom sIght and worrIed we wouIdn't see her agaIn. Then suddenIy
her head popped up somewhere near the shore. When she came out oI the sea the
waves were pItIIess, aImost knockIng her over so that we had to go and heIp her. She
managed thIs adventure wIth onIy a Iew scratches. The next day she was back In the
water, thIs tIme equIpped wIth transparent rubber sandaIs so she couId cope more
easIIy wIth the eIements.
Iooked at her body, worn out, but stIII athIetIc wIth bIg tIts and Iong Iegs. Once upon
a tIme, onIy a quarter oI a century ago It wouId have been excItIng. 8ut was too Iate.
had no other choIce but to peer Into the smokecovered bInocuIars oI tIme and to search
Ior the remInders oI the beautIIuI panI runnIng aIter the baIIs on the tennIs courts on
the AtIantIc coast.ThIs made me sad and unsatIsIIed. The Creek Iady wIth her sound
IntuItIon agaIn guessed the nature oI my psychoIogIcaI anxIetIes. My overwheImIng
dIsappoIntment was obvIous In every gesture, It was betrayed by every gIance. She was
enjoyIng It.
"SmaII woman! EIghteen years oId! Haha!" she repeated IncessantIy every tIme we met.
8ut they dIdn't IIke each other. The Creek woman dIdn't IIke MarIa Cunter, whIIe she
sImpIy dIdn't notIce her. t was a good enough reason Ior negatIve IeeIIngs. The Creek
woman had a strongIy deveIoped cIassconscIousness. She worked hard aII day Iong and
she had brought up IIve chIIdren. 8ut she knew how IIIe was. She wouIdn't aIIow herseII
to be manIpuIated by some snobs. Not her! As tIme passed the conIIIct acquIred pureIy
downtoearth dImensIons so typIcaI oI the 8aIkan regIon. She was on the poInt oI
reIusIng to cIean her room and change her bed IInen. MarIa Cunter was suIIerIng but
she was too proud to compIaIn to the manager. She was not a moaner or a
288
Iaster and aImost wIthout a trace oI a IImp. She dIdn't need anymore to cIutch my hand,
aIthough dIdn't have anythIng agaInst It. When we came to the steep path at the Ioot
oI the hIII, stopped to waIt Ior her because It was so dark. She deIIantIy reIused my
gesture and toId me bIuntIy to my Iace to pIss oII. She couId go back home on her own.
dIdn't doubt that at aII.
TransIated Irom the 8uIgarIan Zdravka MIhaIIova
291
consIdered a gIgoIo, who at Ieast has hIs proIessIonaI honour even II It Is onIy earnIng
money. SomethIng that couId hardIy be saId about me. WIth every move was countIng
the cost, even the Coddamn tIp IeIt onIy the Iast drachma. A young man oI a
respectIuI IamIIy.What shame, what degradatIon!
AIter a whIIe MarIa Cunter toId me that she wouId IIke to sIt down. She IeIt tIred. was
tIred too, waIkIng sIowIy tIres you more than runnIng, IIteraIIy squeezes you dry. We had
passed the bIg crowds. The weather was turnIng wIndIer. We Iound a Iree bench. Here
the sea had dug out part oI the beach and the waves were breakIng aImost at our Ieet.
SaIty water spIashes were IIyIng around. trIed to IIght a cIgarette wIthout any success.
The wInd bIew out the IIIckerIng IIame even In the sheIter oI my chest. At Iast gave It
up. put my Ieet on the stone waII. was enjoyIng the eIements. n the mIddIe oI the
sea the aIrcraIt carrIer RooseveIt was sproutIng IIke a bIg rock. t had anchored near the
IsIand's coast two days ago. t's sIIhouette, marked by strIngs oI varIcoIoured IIght
buIbs, was shInIng brIghtIy In the nIght. t was beautIIuI. The roar oI the waves drowned
every other sound. The street dIdn't exIst any more: was In the dead zone between
cIvIIIsatIon and chaos. nstInctIveIy turned my head towards my companIon. And
Iound to my horror that another woman was sIttIng besIde me.
She was very young, aImost a gIrI.Her thIck bIond haIr was In a pIaIt, a whoIe meter
down her back. Her eyes were wIde open IIxed on the tousIed crests oI the waves,
poppIng up Irom the darkness. She dIdn't notIce me.or she dIdn't want to. was
overwheImed by secret excItement. sat transIIxed on the bench couIdn't move,
starIng at her Iace. CraduaIIy detected IamIIIar Ieatures. n her Iap was the smaII purse
oI MarIa Cunter. Was thIs possIbIe! t seemed as II the wInd had bIown the dust oI age
Irom her and she was shInIng wIth the porceIaIn gIoss oI eternaI youth.
"s that you MarIa Cunter!" trIed to shout over the roar oI the sea.
She trembIed and turned her Iace, bIInkIng, her Iarge bIue eyes were IrIghtened. Her IIps
were a bIt open. couIdn't suppress the emotIon. Ieaned and kIssed her. expected
somethIng to happen but what came next exceeds any Iantasy. She dIdn't say a word,
just IIcked her IIps and contInued to bIInk IIke a damaged doII. put my hand on her
shouIder. had just accumuIated courage to repeat my darIng experIment when the
wInd bIew an angry shout In my dIrectIon.
Iooked over my shouIder and my eye caught the grand Iady Cunter herseII In IIesh and
bIood, gaIIopIng wIIdIy towards the bench. The gIrI abruptIy broke Iree Irom my
embrace and wouId have run away II hadn't caught the end oI her dress. She hIt me on
the head wIth the purse but dIdn't Iet go. At thIs very moment MarIa Cunter arrIved,
breathIng heavIIy and a IIght broke out Ior the purse. The young goddess quIckIy
estImated that the powers were unequaI; she IIung away her Ioot, gave me a kIck In the
ankIe and ran oII, shoutIng venomous curses In a SIavonIc Ianguage. HaII oI her dress
was IeIt In my hand. The sIght that reveaIed beIore my eyes was reaIIy worth It. stayed
starIng aIter her whIIe MarIa Cunter checked her beIongIngs In the purse. Thank Cod,
nothIng was mIssIng. There was no need to caII the poIIce.
"How dId It ever occur to you to sIt here neckIng wIth thIs thIeI!" heard her angry voIce,
" thought that you were a respectabIe young man!"
"And you, where dId you dIsappear to!" Iaunched the counterattack.
" toId you was goIng to the Ioo on the beach, dIdn't ! Don't you remember!"
" dIdn't hear you. can't hear anythIng above the roar oI the sea."
MarIa Cunter shook her head.
"8ut how come you were kIssIng her! That's what wouId IIke to know!"
What couId possIbIy teII her! IeIt conIused and ashamed. My ankIe was achIng and
was sure that tomorrow It wouId be swoIIen. We headed back. She was deIInIteIy waIkIng
290
S
t
e
I
I
a

R
o
t
e
n
b
e
r
g
je bIIa rojena na Dunaju Ieta 1916. Po prIkIjucItvI AvstrIje Ieta 1938 je moraIa zaradI
judovskega porekIa prekInItI studIj medIcIne In preko NIzozemske pobegnItI v AngIIjo.
Leta 1940 je prIceIa v ekzIIu pIsatI pesmI, kasneje tudI prozo. Od Ieta 1948 zIvI v Leedsu.
ObjavIIa je vec pesnIskIh zbIrk: CedIchte (PesmI, 1972), DIe wIr brIg sInd (TIstI, kI smo
ostaII, 1978), Scherben sInd endIIcher Hort (CrepInje so zadnje prIbezaIIsce, 1991),
UngewIssen Ursprung (Negotov Izvor, 1997).
SteIIa Rotenberg je zIveIa In pIsaIa v reIatIvnI odmaknjenostI, ves cas Iocena od
materInscIne. PIsaIa je v jezIku, za katerega je vedeIa, da ga IzgubIja. V svojI domovInI
AvstrIjI je ostaIa neopazena, kIjub temu da je Iata 1996 prejeIa CastnI krIz za znanost In
umetnost. Leta 2001 pa jI je bIIa dodeIjena nagrada, poImenovana po avstrIjskem
pesnIku Theodorju Kramerju, kI so jo podeIIII prvIkrat In je namenjena nemsko pIsocIm
avtorjem v tujInI.
was born In VIenna In 1916. FoIIowIng HItIer's annexatIon oI AustrIa In 1938, she IIed
vIa HoIIand to 8rItaIn where she arrIved In 1939. Here, she started to wrIte In Cerman
In 1940. She settIed In Leeds In 1948. SteIIa has IIved and wrItten In reIatIve IsoIatIon,
dIvorced Irom her mother tongue. She wrItes In a Ianguage she has very much been
aware oI IosIng.
Her IIrst coIIectIon, CedIchte ('Poems') appeared In TeI AvIv In 1972. DIe wIr brIg sInd
('Those oI us who remaIn') IoIIowed In what was West Cermany In 1978. The pubIIcatIon
In 1991 oI Scherben sInd endIIcher Hort Ied to Irequent InvItatIons to IIterary readIngs
and conIerences. A coIIectIon oI prose wrItIngs, UngewIssen Ursprungs ('OI UncertaIn
OrIgIn') IoIIowed In 1997. Her work has become the subject oI schoIarIy research In the
UK and reIand, as weII as In AustrIa and Cermany. n 2003 her CoIIected Poems are
expected to appear In hardback In VIenna.
SteIIa Rotenberg was awarded the AustrIan Cross oI Honour Ior ScIence and Art FIrst
CIass In 1996. n 2001, she became the IIrst recIpIent oI the Theodor Kramer PrIze, a
prIze open to CermanspeakIng wrIters In exIIe worIdwIde.
29S 294
RequIem
Nach dem 8rand
betrachte Ich dIe 8randstatt.
AscheIand
IIIt den 8IIck
bIs zum Rand.
Schwarzer Rauch
rIngeIt auI
und In der VerIassenheIt
beseh Ich dIe 8ewegung,
dIese Regung
von Cestorbenem ...
Nur eIn Rauch.
NIchts aIs Rauch.
Er IIIeht auch.
Der DIchter Im ExII
MIr muL Vergessenes reIchen;
mIt VerschoIIenem haIte Ich Haus.
Aus Verdmmerndem kIaube Ich Scherben
von SIIben zu Wrtern heraus.
Das sInd noch gesegnete Tage.
Scherben sInd endIIcher Hort.
Wo hoIe Ich wenn dIe Verstummung kommt
8uchstaben Ir meIn Wort!
Uber das VerseschreIben
MeIne Mutter hatte eInen Schatz.
EInen reIchen, weIten Wrterschatz.
Aus dem schpIte sIe und IIIte mIr
Hand und Aug und Ohren; stIIIte mIr
Durst und Hunger; gab mIr In den Mund
8aIsam. AuI dIe Wund,
dIe Ihre Mrder uns geschIagen,
IaL Ich Ihn tropIen. Du soIIst nIcht Iragen
ob es ausreIcht. Hr
Ich bIn verstummt.
RekvIem
Po pozaru
opazujem pogorIsce.
DezeIa pepeIa
napoInI pogIed
do roba.
Crn dIm
se vrtIncI
In v zapuscenostI
sI ogIedujem gIbanje,
ta vzgIb
umrIega.
Samo dIm.
NIc razen dIma.
TudI on zbezI.
PesnIk v ekzIIu
MenI mora zadoscatI pozabIjeno;
s pogresanIm vzdrzujem hIso.
Iz precakanega odbIram crepInje
zIogov v besede.
To so se bIagosIovIjenI dnevI.
CrepInje so zadnje prIbezaIIsce.
Kje bom, ko nastopI moIk, dobIIa
crke za svojo besedo!
O pIsanju verzov
Moja matI je ImeIa zakIad.
8ogat, obsIren besednI zakIad.
z njega je crpaIa In mI poInIIa
dIan In oko In usesa; mI tesIIa
zejo In Iakoto; mI v usta vIIvaIa
baIzam. Na rano,
kI so nam jo zadaII njenI morIIcI
ga pustIm kapIjatI. Ne smes sprasevatI
aII zadosca. PosIusaj
onemeIa sem.
297 296
Rckkehr
EInmaI doch
mchte Ich zurckkehren
zur Sttte meIner KIndheIt;
nIcht dIe weInseIIgen Caststuben,
nIcht dIe IeIchtILIgen WaIzer,
nIcht dIe grobe CemtIIchkeIt
Iocken mIch.
NIcht zu den grnen WIdern,
nIcht zu den drIIIchen Vorstdten,
nIcht zu den krIstaIInen SchneehaIden
zIeht es mIch.
EInzIg
um den KIang meIner Muttersprache wIederzuhren
mchte Ich mIch zurckbegeben In den
SchIund der HIIe.
DIe TraurIgkeIt
DIe TraurIgkeIt gebIert
eIn LIed. Was kann es anders seIn aIs traurIg!
DIe Sonne sInkt. Es schwIrrt
eIn schwarzer FaIter durch den Raum In den er sIch verIrrt,
und seIn Entsetzen macht den Sommer schaurIg.
AbgeschnItten
AbgeschnItten
nIcht abgebIht
Ist dIe 8Iume.
An der SchnIttsteIIe
hngt noch eIn TropIen
kIebrIges Nass,
das vergebIIche
8Iut der 8Iume.
VrnItev
Nekoc bI se
vendarIe rada vrnIIa
v kraj mojega otrostva;
Ne vabIjo me
ne okajene Izbe,
ne IahkonogI vaIckI,
ne groba dobrodusnost.
Ne vIece me
v zeIene gozdove
v vaska predmestja
na krIstaIna snezIsca.
Samo zato
da bI ponovno sIIsaIa zven materInega jezIka
bI se zeIeIa podatI v
zreIo pekIa.
ZaIost
ZaIost rodI
pesem. Kaj je Iahko drugega kot zaIostna!
Sonce zahaja. Crn metuIj
IrIota po prostoru, v katerega je zabIodII,
In njegova groza deIa poIetje strasIjIvo.
Odrezana
Odrezana
ne odcveteIa
je roza.
Na odrezanem mestu
se vIsI kapIjIca
IepIjIve mokrote,
nepotrebna
krI roze.
299 298
8Itte
KraIt, darnach zu trachten
aIIes Leben zu beachten, zu beachten!
und 8ehutsamkeIt Im Umgang mIt aIIem Leben
seI mIr gegeben.
Oktober
SommerreIche Ernte unterm dstern HImmeI,
und unbekmmert um meInen Schmerz
bIhen dIe Rosen.
Prosnja
Moc, da bI pazIjIvo
obravnavaII vse zIvo, zIvo!
In vsa prevIdnost, zIvIm posvecena,
naj mI bo podarjena.
Oktober
PoIetja bogata zetev pod mracnIm nebom
In ne menec se za mojo boIecIno
cvetIjo vrtnIce.
PrevedIa Lucka JencIc
P
a
o
I
o

R
u
I
I
I
I
I
I
rojen Ieta 1949, studIraI je knjIzevnost na unIverzI v 8oIognI. Najprej je poucevaI, potem
je bII urednIk prI mIIanskI zaIozbI CarzantI, zdaj pa je gIavnI urednIk zaIozbe Le EdIzIonI
deI Leone v 8enetkah. PIse IIterarno krItIko In objavIja v razIIcnIh revIjah ter je staInI
krItIk boIonjskega dnevnIka I Resto deI CarIIno.
Od Ieta 1972 je objavII sest pesnIskIh zbIrk, prIpravIja tudI novo knjIgo pesmI In roman.
PesnIska zbIrka z nasIovom Nekaj maIega za zajtrk je bIIa prava uspesnIca, IzsIa je v
S000 IzvodIh, zanjo je dobII stevIIne nagrade.
8orn In 1949, PaoIo RuIIIIII attended the UnIversIty oI 8oIogna, where he studIed modern
IIterature. AIter a perIod oI teachIng at hIgh schooI he became edItor wIth the MIIanese
pubIIsher CarzantI, and Is presentIy the generaI edItor oI Le EdIzIonI deI Leone In VenIce.
He has pubIIshed crItIcIsm In a number oI perIodIcaIs, and Is IIterary crItIc oI the
8oIognese daIIy I Resto deI CarIIno.
8egInnIng In 1972, he has pubIIshed sIx voIumes oI poetry, and Is preparIng a new
coIIectIon oI poems and a noveI. HIs coIIectIon oI poems PIccoIa coIazIone (1987) has
been a tremendous success, seIIIng more than IIve thousand copIes and has won
numerous prIzes.
303 302
NeII'atto dI partIre
PoI, aIIa IIne,
mI metto In moto
nonostante
Ia tentazIone dI restare
neIIe zone pI vIcIne
In vIsta deI mIo noto.
Ma, In compenso, parto
soIo per tornare.
Non so neanch'Io
cos' che vaIe
e mI convInce,
quaIe pensIero...
un'IntuIzIone certa
un sesto senso
che mI spInge,
Ia coscIenza IuImInante
dI una scoperta
paradossaIe,
che bIsogna perdersI
per potersI davvero
rItrovare.
Amore
Cos, dI coIpo
mI coIgo suIIo specchIo
stretto neII'abbraccIo
mentre mI proIetto
oItre me stesso:
contratto desIderIo
e strazIo dI un soggetto
che mIma Ia IusIone. Ma
annuIIa Ia IInzIone e II sogno
dI unIone pI totaIe
proprIo I'oggetto
duro che, Intanto,
saIe su neI mezzo
dI noI due
e che sI oppone
corpo estraneo
aIIa sua stessa aIIermazIone.
V odhajanju
Potem se, koncno,
premaknem,
navzIIc
skusnjavI, da bI se zadrzaI
v bIIznjIh krajIh,
kjer mI je znano na oceh.
SIcer pa odhajam
Ie zato, da bI se vrnII.
Se sam ne vem,
kaj spIoh steje
In me pregovarja,
katera mIseI ...
zanesIjIv uvId,
nekaksen sestI cut,
kI me zene,
v prebIIsku zavedanje
paradoksaInega
odkrItja,
da se moras IzgubItI,
ce se zeIIs zares
najtI.
Ljubezen
Tako, nenadoma,
se zapazIm nad ogIedaIom,
stIsnjen v objem,
ko se umIsIjam
onkraj sebe:
krcevIta zeIja
In brIdkost subjekta,
kI posnema zIItje. A
utvaro In sanje
o najgIobIjI povezanostI
IznIcI ravno trdnI
objekt, kI se vtem
vzpenja nekje
med nama
In kot tujek
zoperstavIja
ceIo IastnI uveIjavItvI.
30S 304
DesIderIo
Penso dI me
che Irugo con Ia mano
II corpo arreso e
aperto a ognI assaIto
e ascoIto Intanto,
teso suI tonIo
deI tuo cuore,
Ia voce che cIgoIa
e che strIde
pronuncIando:
"amore".
Penso dI me che
conto pIano
ognI anIratto e appIgIIo
scoperta e nascondIgIIo
tuo dI me che punto
e mI assottIgIIo
e cerco e Inseguo
mIsurandoIa suI serIo
Ia causa
dI tanto desIderIo.
Per vIa dI naso
TI ho vIsta In sogno
che mI correvI Incontro
sorpresa e soddIsIatta
dI avermI rItrovato,
IeIIce anch'Io
sIa pur sentendo
che mI sapevI
persuaso deII'Inganno
e che II trasporto
era soprattutto II mIo.
E neI crIstaIIo
deIIa mIa vIsIone
per vIa dI naso
stato, Intanto,
che tI ho bacIato
contro un muro gIaIIo
tenendo tra Ie braccIa
II tuo proIumo.
ZeIja
PomIsIIm nase,
kI pretIpavam
ukIonjeno,
vsem navaIom razprto teIo,
vtem pa posIusam,
prIzet k zamoIkIemu bItju
tvojega srca,
cvIIec
In skrIpajoc gIas,
kI Izreka:
"Ijubezen".
PomIsIIm nase,
kI pocasI prestevam
vsako zajedo In oporo,
odkrItje In skrIvaIIsce
tvoje, nase, kI vztrajam
In se tanjsam,
Iscem In zasIedujem,
smrtno resno pretehtavam,
kaj je vzrok
toIIksne zeIje.
Po potI nosu
ZagIedaI sem te v snu,
ko sI stekIa protI menI,
presenecena In srecna,
da sva se spet nasIa,
tudI jaz sem bII radosten,
ceprav sem cutII,
da sI vedeIa za mojo
zaverovanost v sIepIIo,
pa da je bII zanos
zvecIne moj.
n v krIstaIu
svojega prIvIda
sem te vtem
po potI nosu
poIjubII,
ob rumenem zIdu,
s tvojIm vonjem
v rokah.
307 306
SvegIIatomI In aIIanno
mI ha preso II desIderIo
e mI brucIato dentro
tutto II gIorno,
ma non voIevo spegnerIo
beato, restando
a cuocermI neI Iorno.
VIta
L'accendersI e
Io spegnersI
(per caso!) deIIa vIta
Ia traccIa IumInosa
Ia scIa che IascIa
dIetro a se
queIIo che stato
amato o non amato
comunque sconoscIuto
Ia gIoIa e II Iutto:
precIpItato, tutto,
neI cIeco vaso
tra Ie braccIa deI buIo.
L'orma appassIta
eppure, Intanto,
rIIIorIta
dI ognI cosa.
L'ombra e I'odore
neppure pI II coIore
II pensIero pensato
deIIa rosa.
Dusec sem se prebudII
In prevzeIa me je zeIja,
ves dan
je pIamteIa v menI,
a sI je nIsem zeIeI pogasItI,
bIazen sem se kar
cvrI v pecIcI.
ZIvIjenje
VzIg In
ugasanje
(nakIjucno!) zIvIjenja
zareca crta
sIed kI pusca
za seboj
kar je bIIo
IjubIjeno aII neIjubIjeno
v vsakem prImeru neznano
radost In zaIovanje:
strmogIavIIo je, vse,
v vrc sIepote,
v narocje teme.
UveIa stopInja,
kI pa medtem
v vsem spet
vzcvetI.
Senca In vonj,
nIc vec barva,
mIseI, kI jo mIsII
vrtnIca.
PrevedeI Casper MaIej
F
I
o
n
a

S
a
m
p
s
o
n
je urednIca OrIent Expressa, novega vestnIka za sodobno knjIzevnost prI drzavah
prIstopnIcah v EvropskI unIjI. UvedIa je kreatIvno pIsanje v okvIru zdravstva v VeIIkI
8rItanIjI; Ieta 199S je ustanovIIa mednarodnI pesnIskI IestIvaI The WeIsh nternatIonaI
PoetryIest, od 1998 do 2000 je bIIa dIrektorIca skIada The Stephen Spender MemorIaI
Trust ter je gostujocI proIesor na UnIverzI v Sussexu.
Njeno spIetno stran najdete na: www.wrItersartIsts.net
Trenutno pIse roman v verzIh v okvIru trIIetne razIskovaIne stIpendIje AHR8 Research
FeIIowshIp In the CreatIve and PerIormatIve Arts prI OxIord 8rookes UnIversIty Poetry
Centre. PrejeIa je tudI stevIIne IIterarne nagrade.
UstvarIIa je nasIednja deIa: CreatIve WrItIng In HeaIth and SocIaI Care (KreatIvno pIsanje
v zdravstvu In socIaInem skrbstvu, 2004), CreatIve WrItIng and the WrIter (KreatIvno
pIsanje In pIsateIj, skupaj s CeIIo Hunt, 2004), 8uIIdIng a WaII WIth Words: Towards a
TheoretIcaI FoundatIon Ior WrItIng In HeaIth Care (CradItI zId z besedamI: v smerI
teoretIcnega temeIja pIsanja v zdravstvu, 2002), The HeaIIng Word (8eseda zdravIteIjIca,
1999), The SeII on the Page (LastnI jaz na knjIznI stranI, skupaj s CeIIo Hunt, 1998, IzsIa
tudI v hebrejscInI prI A.C.H., 2003), PIcasso's Men (PIcassojevI mozje, 1994) In drobna
zbIrka 8Irth Chart (RazpredeInIca rojstev, 1993). Njena deIa so bIIa Izdana In predvajana
v sIovascInI, poIjscInI, srbscInI, hebrejscInI, makedonscInI, IInscInI, kataIonscInI,
sIovenscInI In romunscInI. PIse tudI za radIo.
Is edItor oI OrIent Express, a new journaI oI contemporary wrItIng Irom the E.U.
accessIon countrIes. She pIoneered wrItIng In heaIth care In the U.K.; she Iounded the
WeIsh nternatIonaI PoetryIest In 199S, was DIrector oI the Stephen Spender MemorIaI
Trust 1998 2000, and Is VIsItIng Research FeIIow at the UnIversIty oI Sussex.
Her websIte Is at: www.wrItersartIsts.net
CurrentIy she hoIds a threeyear AHR8 Research FeIIowshIp In the CreatIve and
PerIormIng Arts, at OxIord 8rookes UnIversIty Poetry Centre, to wrIte a versenoveI. She
receIved severaI IIterary awards.
FIona Sampson's books are: CreatIve WrItIng In HeaIth and SocIaI Care (2004); CreatIve
WrItIng and the WrIter wIth CeIIa Hunt (2004); FoIdIng the ReaI (2001); 8uIIdIng a WaII
wIth Words: Towards a TheoretIcaI FoundatIon Ior WrItIng In HeaIth Care (2002); The
HeaIIng Word (1999); The SeII on the Page (wIth CeIIa Hunt, 1998 and pubIIshed In
Hebrew by A.C.H., 2003); PIcasso's Men (1994) and a chapbook, 8Irth Chart (1993). She
has been pubIIshed and broadcast In SIovakIan, PoIIsh, SerbIan, Hebrew, MacedonIan,
FInnIsh, CataIan, SIovenIan and RomanIan. She has aIso wrItten Ior radIo and pubIIc art
commIssIon.
311 310
Moon 8andurrIa
The nIght the sky reIused to IIy
dogs sang In darkness, bIeached earth
Iay In terraces round the hIIIs, the screen door,
openIng, set oII a traII oI echoes
shootIng IIke stars across the desert.
The nIght the sky reIused to IIy
was there. was up In It,
my cooI terrace sIantIng towards bIackness
taII nIghtshIps saIIIng sIowIy west
across my Iorehead. These are the thIngs we dream oI
durIng shuttered days: the mIIk
throat oI nIght pourIng endIessIy, soundIessIy
and we, astonIshed at ourseIves, touchIng It,
IIndIng ourseIves aIIve.
Luna 8andurrIa
TIsto noc, ko nebo nI hoteIo IetetI,
so psI peII v temI, razbeIjena zemIja
je v terasah IezaIa po hrIbIh, skozI odprta vrata
se je odvIIa pot odmevov,
kI so se utrInjaII kot zvezde sredI puscave.
TIsto noc, ko nebo nI hoteIo IetetI,
sem bIIa tam. 8IIa sem tam gor,
moja hIadna terasa se je nagIbaIa v crno temo,
preko mojega ceIa
so protI zahodu pocasI pIuIe cudezne nocne Iadje. O takIh stvareh
sanjamo
ob zastrtIh dnevIh: brezkrajno, nesIIsno
padanje mIeka Iz grIa nocI
In osupII nad seboj se ga dotIkamo
In vemo, da smo zIvI.
313 312
The SeparatIon
AIter she'd gone, began to ask
myseII and the other ones there too
some you couId see, others were keepIng
to the waIIs about what she has saId.
couId have taken her whoIe speech a
part. Or was It me her words broke up!
IeIt my knees, Ieet, eIbows Ieave me,
not In that order though, they just went
and IIIckered back, and then went agaIn
oII IIke mudsIIps, sudden and sodden
wIth me cryIng. was howIIng by
then oI course, hIccupped uIuIatIons
though doubt she heard me. Her own words
rIngIng IIke sIrens, IIke hoIy beIIs
vIndIcatIon oI a sacred heart
In the ears she carrIed oII wIth her.
That was a new kInd oI martyrdom.
was IaIIIng apart In there. 8ut
as Iuck wouId have It you mIssed aII that,
breasts on a pIate, the arrows, Romans
bettIng on our domestIc IIons.
CrIeI Is a show. 8ut not a bIg one.
That's what reaIIsed, wakIng up
once to another mornIng oI It,
a dawn wIth stretchmarks oI grIeI on Its
beIIy aIready. had to get
out oI that room, that terrIbIe team
The ncredIbIe Losers. waIked.
taIked the waIk. toId those others,
my dumb aIIIes, where was goIng.
Few responded. They were aIraId.
remember them now, crowdIng IIke ghosts
at the Iurthest reaches oI IIreIIght
that theIr eyes made somethIng oI. waved,
jaunty, though IeIt myseII drownIng
In darkness InvIsIbIe stIII, remember,
my IIngers gIued IIke a toy bear's, IIds
draggIng graveI over squInt pupIIs,
thIghs turned to jeIIy It's quIte a cIImb
out oI the cave Into broad dayIIght
Razhod
Po njenem odhodu sem se zaceIa sprasevatI,
pa tudI ostaIe sem sprasevaIa
ene sI Iahko vIdeI, drugI so se stIskaII
k stenam kaj je mIsIIIa s svojImI besedamI.
Njen govor sem Iahko razdeIaIa do po
tankostI. AII pa so mogoce njene besede boIj zdeIaIe mene!
CutIIa sem, kako me zapuscajo koIena, stopaIa, komoIcI,
sIcer ne v tem zaporedju, kar odsII so,
se za hIp pokazaII In se spet odIepIII od mene
kot kepa bIata, hIpoma In hIIpaje,
ker sem jokaIa. Pravzaprav sem tedaj
ze tuIIIa, IzhIIpaIa vsa javkanja,
a dvomIm, da me je sIIsaIa. Njene Iastne besede
so potrkavaIe kot sIrene, kot svetI zvonovI
mascevanje svetega srca
v usesIh, kI jIh je odnesIa s seboj.
To je bIIa nova obIIka mucenIstva.
Tam notrI sem razpadaIa. mas pa res
sreco, da sI vse to zamudII,
prsI na pIadnju, puscIce, RImIjane,
kI stavIjo na nase udomacene Ieve.
ZaIost je en sov. A ne veIIk sov.
To sem ugotovIIa, ko sem se enkrat zbudIIa
v se en jutranjI sov In
je zora ze ImeIa strIje od zaIostI
na svojem trebuhu. MoraIa sem
ven Iz tIste sobe, Iz tIstega groznega mostva
z Imenom NeverjetnI porazencI. SIa sem pes,
opIsovaIa pot. PovedaIa sem tIstIm ostaIIm,
svojIm nemIm zaveznIkom, kam grem.
RedkI so mI odgovorIII. 8IIo jI jIh je strah. Se
zdaj se jIh spomnIm, drenjaII so se kot duhovI
na skrajnem robu svetIobe pIamenov,
kjer so njIhove ocI Iahko se kaj razIocIIe. PomahaIa sem,
poIna poIeta, ceprav sem cutIIa, kako se utapIjam
v temI se vedno nevIdna, spomnIm se
svojIh prstov, zIepIjenIh kot so sapIce pIIsastega medvedka,
vek, kI so spuscaIe pesek na zozene zenIce,
svojIh beder, kI so se spremInjaIa v zeIe to je hud vzpon
Iz jame ven na dnevno svetIobo.
31S 314
and when reached the surIace, bIInkIng
and cIearIng the nocturnaI phIegm,
paused not so much Ior eIIect as to
eIIect a better start In the Land
oI VIsIbIe EnIranchIsement. Drew
powerIuI breath. 8egan then to move
sIow as a steam motor'd thIng at IIrst
then, IearnIng It, wIth IncreasIng grace,
a gatherIng sensatIon oI what
was gettIng to be specIaI about
thIs whoIe aIIaIr aIready. grew
haIr and Iashes, smeII, coIour and sound
In that IIrst week, but stuck a whIIe on
touch. That took some patIence. Then It came.
And came and came, the coId scream oI Ice,
the hum oI rock, wood pIIant as skIn
the worId brIngIng me back my shed IImbs
ornery, stIII, but prIckIy wIth IIIe
IIke the IntuItIon that got me
to her door at Iast. thought saw
how It was, now, In the Iand oI the
IIvIng. Thought knew the ropes. So IeII,
IIke you wouId have predIcted, rIght oII
the map. SInce was her dIsappeared
my appearance was dIsobIt,
was dIsobedIence. ForbIdden
IruIt. hung on a whIIe In that Iork
not gettIng It, tIII she caIIed me back,
toId me Co get stuIIed. baked aIrIght
In the IIre oI that. Remembered those
waIIseekers. ThIs was what scared them!
thought about the tomb 'd waIted In,
that pIace oI termInatIons, statIons
wIthout comIorts, a cIearIng house Ior
IIIIaI IaIIure. can't go on
can't go on, 'II go on. And
began to waIk agaIn, Into the
broad vIew and aII that It promIses,
green and gIIt and IuII oI trees under
none oI whIch saw my mother sIt.
Ko sem prIIezIa na povrsje, sem mezIkaIa,
IzkasIjaIa nocno sIuz In potem sem se za hIp ustavIIa,
a ne da bI napravIIa dober vtIs,
ampak da bI dobro zaceIa na tej ZemIjI
OcItne Svobode. Mocno
sem zajeIa sapo. Potem sem se zaceIa premIkatI
kot tIsta stvar na paro, najprej pocasI,
potem pa, ko se prIvadI, z vedno vecjo eIeganco,
z rastocIm obcutkom za tIsto, kar
je ze postajaIo tako posebno prI
vsej tej stvarI. Ze prvI teden sem pustIIa
rastI Iase In trepaInIce, barve In zvoke,
a se je maIo zataknIIo prI
dotIku. Nekaj potrpIjenja je bIIo potrebno. Potem pa je prIseI.
n je prIhajaI In prIhajaI, hIadnI krIk Iedu,
mrmranje skaIe, Ies prozen kot koza,
svet mI je vracaI moje odpadIe ude
brezvoIjne, okorne, a scemece od zIvIjenja
kot IntucIja, kI me je koncno
prIpeIjaIa do njenIh vrat. Sem mIsIIIa, da vem,
zdaj, kako je v dezeII zIvIh.
Sem mIsIIIa, da to obvIadam. A sem,
kot bI Iahko predvIdeII, preprosto
pogrnIIa. Ker sem jaz bIIa ona, kI je odstopIIa,
je moj nastop bII prekIIc njenega odstopa,
je bII prestopek. Prepovedan
sadez. PostavaIa sem tam na razpotju
In nIc razumeIa, dokIer me nI pokIIcaIa nazaj,
mI rekIa PojdI se soIIt. Res sem se cvrIa
v tIstem ognju. SpomnIIa sem se tIstIh
IskaIcev ob stenI. Tega so se baII! PremIsIjevaIa
sem o grobnIcI, kjer sem bIIa cakaIa,
o tIstem kraju koncnIh postaj, postaj
brez toIazbe, o mestu obracuna
z nehvaIeznIm narascajem. Ne morem naprej
Ne morem naprej, Naprej grem. n sem spet
sIa na pot, ven na
pIano z vsem tIstIm, kar obeta,
zeIeno In pozIaceno In poIno dreves In
pod nobenIm nIsem vIdeIa sedetI svoje matere.
PrevedIa rena Zorko
L
j
u
d
k
a

S
I
I
n
o
v
a
LjudmIIa SIInova pesnIsko Ime Ljudka SIInova se je rodIIa v mestu MaIadzecna
(MoIodecno) v 8eIorusIjI. ZIvI v MInsku. DIpIomIraIa je na IIIoIoskI IakuItetI 8eIoruske
drzavne unIverze. DeIa v NarodnI knjIznIcI 8eIorusIje.
Je avtorIca pesnIskIh zbIrk "Lastauka IjacIc." (Lastovka IetI., 1993) In "ZeIenavokIja voI
I Ih prygazunI" (ZeIenookI vojscakI In njIhove IepotIce", 2001), eksperImentaInIh knjIg
vIzuaIne poezIje "RysasIovy" (8esedorIsI, 1994), "AgnIstyja dzmuhaucy" (Ognjene
regratove Iucke, 1997). PoIeg tega pIse eseje In krItIke. Njen konjIcek je IzdeIovanje knjIg
Iz tkanIne.
PrejeIa je nagrado Drustva svobodnIh knjIzevnIkov "CIInenI VeIes". Je cIanIca Zveze
beIoruskIh knjIzevnIkov, 8eIoruskega centra PEN, Mednarodnega zdruzenja beIorusIstov.
DeIa Ljudke SIInove so bIIa prevedena v poIjscIno, ruscIno, makedonscIno, sIovascIno In
ukrajInscIno. Svet z ocmI zenske, poIn starodavnIh rItmov In premoIcanIh skrIvnostI, je
osnovna tema poezIje Ljudke SIInove. "Verz je kot romanje v vecnost, kot dozIvIjaj!" je
vrstIca Iz deIa pesnIce In navdIhujoce gesIo njene ustvarjaInostI.
her pen name Is Ljudka SIInova was born In MaIadzecna (MoIodecno) In 8eIorussIa. She
IIves In MInsk. She graduated Irom the FacuIty oI LIberaI Arts at the State UnIversIty oI
8eIorussIa. She works In the NatIonaI LIbrary oI 8eIorussIa.
She has pubIIshed two coIIectIons oI poetry: Lastauka IjacIc. (A SwaIIow FIIes., 1993)
and ZeIenavokIja voI I Ih prygazunI (Creeneyed SoIdIers and TheIr 8eautIes, 2001) and
two experImentaI coIIectIons oI vIsuaI poetry: RysasIovy (WorddraIts, 1994) and
AgnIstyja dzmuhaucy (FIre DandeIIon 8aIIs, 1997). She wrItes essays and revIews as weII.
Her hobby Is makIng books oI cIoth.
She has receIved the prIze CIInenI VeIes presented by The Free WrIters' AssocIatIon. She
Is a member oI The 8eIorussIan WrIters' UnIon, oI The 8eIorussIan PEN Centre and oI
The nternatIonaI 8eIorussIan SchoIars' AssocIatIon.
Her works have been transIated Into PoIIsh, RussIan, MacedonIan, SIovakIan and
UkraInIan. The IundementaI theme oI her poetry Is the worId seen through the eyes oI
a woman, IuII oI ancIent rhythms and suppressed secrets. "A verse Is IIke a pIIgrImage
to eternIty, IIke an experIence!" " Is one her IInes and an InspIrIng motto oI her
creatIvIty.
319 318
bypufsu
Fafa cfanacus, cscfpa.
Fafa useps ypufsu ua anouI.
yeu uopa,
nsuuofuss uanfs sas!..
HouuIu uyu!
HouuIu seuep ua uopau! cxpouI
bIcs xpsx
uI nfyusus, uI syausx yu uanasx!..
Fafa cfanacus, cscfpa.
Fafa useps ypufsu ua anouI.
Cuenae pasa
Ha cxpsasauuI apor
fpssor uanaseusx,
Y uefpax uapsx pansusx cueua
auo naxIuyfara ouy,
8onsua npaspscfsu xye
Hepauoauae npacfops
anaseuaw npscyfuacuI uyuuaw,
suauIuuaw I uespasyuenaw,
Pacue Cuenae pasa.
8syxau suus,
1ewepsepxau paacuI,
Cnpysuaw apacy...
Hpas nycfss saxouuss npaeus
Usruyuua xsonss ranIus.
Tpaneuyus ssneuss capus
Ha couus I sefps suus!
Jantar
To zreIost je, sestra.
To cvrstI je jantar v dIaneh.
SIIsIs morje,
Nezno susIjanje voda!..
PomnIs sumenje!
PomnIs veter nad morjem! n v senceh
OdjeknII je krIk
Morda ptIcjI, od vzburjenIh dus morda!..
To zreIost je, sestra.
To cvrstI je jantar v dIaneh.
Pogumno drevo
Na krIzIscu cest
n cIoveskIh skrbI,
V nedrIh sIvIh IesenIh sten
Zdavnaj zapuscene hIse,
Svobodno v prozornI kockI
Premaganega prostora
CIoveske prIsotnostI pregIasne,
ZIvahne In razumsko nejasne,
Raste Pogumno drevo.
Kot Izbruh zIvIjenja,
Ognjemet veseIja,
CIbaIo erosa.
SkozI okna prazne odprtIne
Nekaj vej sIabotnIh rIne.
Trepecejo srca zeIena
Na soncu In vetru zIvIjenja!
321 320
KacuIuus uafsns
.
8snIxI xacuIuus uafsns
3 npaspscfsuI xpsnauI
Csefy I aufscsefy
IsuIus... ue seae,
Ha sxyk suy cecuI xsefxy
.
O, sx suyfps naausus foe,
Lfo ausuua auo sans:
Hanef
nasonsus
uafsns
Hsuus ua s auIuora noneu!
Hauusua uanke xsefxI
AuueMapsI KcsxesIu
Hauusua uanke xsefxI...
FapousxI I cas
Cfsapae nsuuofusu nausneu
Ha enaw uypnafaw naneps,
asepnIsaw I yssuuaw
(TonsxI ssIneuaw fpoxI
e ueauouaw cIne).
Hauusua uanke xsefxI,
Knase ua nanory uankuxI,
Passeusae Ix na cueuax
nacsnae y uea
Csow xssuIcfs yufous nneu...
nausuae nasonsuew
KpyuIuua rapys nnauefs.
uansss anexIx cysop's
XIcfakuua sauInasauuI...
A auusuauacfauxa csae
Y xpacna cnaxok I nkacuI.
, pacnpasIus qansous xuapa,
yuae npa ueacfynuae bora.
VesoIjskI metuIj
.
VeIIkI vesoIjskI metuIj
S prozornImI krIII
Sveta In antIsveta
LetI. n ne ve,
Na katero rozo naj sede.
.
Kako odznotraj naj vIdI tIsto,
Kar samo od daIec se Iahko zazna:
PoIet
pocasnI
metuIja
ZIvIjenja nad poIjem Iz nIcesar!
Zenska rIse roze
AnamarIjI JuskevIc
Zenska rIse roze.
Ograje In vrtove
Ustvarja z bozajocIm copIcem
Na beIem raskavem papIrju,
ZaupIjIvem In hvaIeznem
(Ie nekoIIko presenecenem
ob njenI nezenskI mocI).
Zenska rIse roze,
PoIaga na tIa rIsbe,
JIh obesa po zIdovIh
n posIIja v nebo
Svojo roznato upornIsko zetev.
n zacenja se pocasneje
VrtetI pIaneta IubenIca.
n sIezenovcI daIjnIh sozvezdIj
Se zIbIjejo vsI gInjenI.
ZenskaumetnIca pa se usede
Na stoI mIru In vdanostI.
n ko Izravna obIakov obsIve,
MIsII o nedoseznem o 8ogu.
323 322
sse KauynI
8Icsus
Ha fouxaw sspous
Csefayoss
Tsae ssneuas I cIuss
KauynI
(Mae nkIuss)
Moxpss...
Cyuauua, uIns!
Cxpyuus seus
HauIpana ayns...
HepaxIuynacs sssknk
Hpas ras I auap
Hansuena ryuuap
a cIx npoxa nauepnsx...
Houuy suIxna ssuapa
Ha yossx cfanax:
3I xpsnou seuepnfax!..
...Cfpauusu unsuau cfasna
e xafa ua spau
Ha csuI cxpasusxax...
KuIra
Cycsef (sxI Iuuss uasssakus bInIsfaxak...)
Xopxe IyIc bopxec
Cxasue, uasoufa us sscuInI
Fafy npsroyk KuIry suus,
KanI sua fax ueaxawua saxosaeuua
Cycsefuaw InIsfaus!
usqpa se ue suowseu
Y aseuIxax, xafanorax...
Dve srajcI
VIsIta
Na tankI vrvIcI
VesoIjstva
TvojI zeIena In sInja
Srajca
(mojI najIjubsI)
MokrI.
SusIta se, IjubI!
ZaInI dan
Starka se je posIovIIa.
V kukavIco se je spremenIIa
Cez Ieta In sIrjavo
PoIeteIa je v goscavo
K vsem prednIkom umrIIm.
zgInIIa cez noc je vecerja
s hrastovIh mIz:
Hudega vetra bII to je podpIs!..
.Kot strasen mIIn je staIa
Koca njena nad strmo skaIo
Zdaj sIutI njen se Ie obrIs.
KnjIga
VesoIje (kI ga drugI Imenujejo KnjIznIca.)
Jorge LuIs 8orges
Povejte, cemu smo utemeIjIII
To Iepo KnjIgo zIvIjenja,
Ce jo tako nemarno smo shranIII
V SvetovnI knjIznIcI!
n njenIh sIgnatur najtI nI
V prIrocnIkIh, kataIogIh.
32S 324
Konsus cnpysus
3ayueuus fpanewyc
8sse a npaus usue...
3ayueuua xpaIua
8sse a Epons usue...
3ayueuua nnauefa
Hsce na Cycseue usue...
Fafa xonsus cnpysus,
x a nansus cuIcxakus uae!
cuekus uI
cuekus uI. auysak, boa uow:
Ms uapasInIcs ns ueuara onsuara.
Y uausx xnefxax cnssakus faxIs nfyuxI!
caax yus faxIs sscoxIs ryuxanxI!
A xouI yuax faxIs nsfyus xyfxauorIs
Ha cIx uau suaeusx I uau ue suaeusx aporax.
Lfo s auysak, rafsu ynaueua, boa:
Ms ce! uapasInIcs ns ueuara onsuara.
Tow, ufo nsruawuas sa usue
3awspouuy fow,
Lfo nsruawuas sa usue.
sa nouk ua uee cxasakcs
Tax uue copauua!
aou ua ssunk nay,
ce se cnauIuaus yy
Ierxyk, nacxasyk xuapxy...
A sx npswse Hou,
Pya rpouy s uea uapsy
Ha fouxIx, nIuuacfsx uanauxax
Tow, ufo nsruawuas sa usue.
SpIraIe vzmetI
ZamIsIjeno avtobus
Na deIo peIje me .
ZamIsIjeno drzava
V Evropo peIje me .
ZamIsIjeno pIanet
Po vesoIju nosI me .
To spIraIe so vzmetI,
NjIhovI prstI stIskajo moje!
JasnIjo se dnevI
JasnIjo se dnevI. n cutIm, moj 8og:
RodIII smo se za nekaj vec.
V nasIh kIetkah pojejo taksne ptIcke!
V vrtovIh duse so tako vIsoke gugaInIce!
n konjI mIsII IetIjo s taksno hItrostjo
Po vseh nam znanIh In neznanIh cestah.
Da cutIm, preprIcana sem o tem, 8og:
MI vsI! smo rodIII se za nekaj vec.
TIstI, kI Iazja je od mene
ZavIdam tIstI,
KI Iazja je od mene.
Za scIpom na nebu se bom skrIIa
Tako me je sram!
Kot dez bom padIa na zemIjo,
Kar naprej jo bom pomnIIa
Lahko, prIjazno megIIco.
Ko pa prIde Noc,
Roz groma z neba bom natrgaIa
Na tankIh, bIescecIh streIah
TIstI, kI Iazja je od mene.
327 326
X X X
Mue uana cno, uue uana cno,
Mue fpaa psx I nIcx ssspo,
ps usuyfus ynsfparyx,
uosy nIua, I uasyx!
Mue uana cno uue uana po
Y caus yacus s xacfpo,
xI, sx eu uI uyraue,
Yce ue ssuaw sa usue.
Ka s uarna sro cfynIus,
XsInIuy cs! y Iu npasus.
A nofsu nepawcuI uasex
Y cou fpass I nnecxaf pax.
X X X
8esede so premaIo, besede so premaIo,
Hocem rjovenja, cvIIjenja zIvaII,
Hocem rIb nesIIsnI uItrazvok,
StevIIk In znanostI pretok.
8esede so premaIo, premaIo je poIen,
Za najvecjI ogenj vzpIamenjen,
KI naj se tako vIsoko sIne,
Do moje seze ne vIsIne.
Ko mogIa vanj bI vstopItI,
Za hIp vsa! v njem prebItI.
n spremenItI se navek
V trave sen, bucanje rek.
PrevedeI SIIvo Torkar
A space butterIIy
.
A bIg space butterIIy
WIth transparent wIngs
OI the worId and the antIworId
FIIes. And can't decIde
WhIch IIower It shouId Iand on.
.
How to see Irom wIthIn
What onIy can be seen Irom Iar:
The IIIght
SIows down
The butterIIy's
LIIe above the IIeId oI nothIngness!
A woman paInts IIowers
For AnamarIa JuskevIc
A woman paInts IIowers.
She creates Iences and gardens
WIth her caressIng brush
On a whIte coarse paper
8eIng trustIuI and grateIuI
(and a bIt surprIsed
at her unwomanIy strength).
A woman paInts IIowers,
Lays the paIntIngs down on the IIoor,
Hangs them on the waII
And sends
Her pInk deIyIng crop up Into the sky.
And the rotatIon oI
The watermeIon pIanet Is sIowed down.
And the maIIows oI the dIstant consteIIatIons
Are touched and sway.
A womanartIst sIts down
On a chaIr oI peace and resIgnatIon.
And aIter straIghtenIng the stItches oI the cIouds
She thInks about the unattaInabIe about Cod.
329
Amber
ThIs Is maturIty, sIster.
ThIs Is soIId amber In your hand.
Do you hear the sea,
The soIt murmur oI the waves!..
Do you remember the swIsh!
Do you remember the breeze above the sea! And InsIde your head
SuddenIy an echo oI a cry
t couId be a bIrd, It couId be that a young souI raves.
ThIs Is maturIty, sIster.
ThIs Is soIId amber In your hand.
A brave tree
Where the roads and
Man's worrIes meet,
n the bosom oI the grey wooden waIIs
OI a Iongdeserted house,
So Iree In the transparent box,
The conquered space
OI human presence noIsy,
LIveIy and IncomprehensIbIe,
A 8rave tree grows.
LIke an outburst oI IIIe,
A IIrework oI joy,
A movIng Iorce oI erotIcIsm.
Through empty wIndow hoIes
ts branches IeebIy spread.
The green hearts trembIe
n the sun and the wInd oI IIIe!
328
The spIraIs oI a sprIng
AbsentmIndedIy the bus
s takIng me to work.
AbsentmIndedIy the state
s takIng me to Europe.
AbsentmIndedIy the pIanet
s takIng me to space..
These are the spIraIs oI a sprIng,
TheIr IIngers squeezIng mIne!
The days are cIearIng up
The days are cIearIng up. And IeeI, my Cod:
We were born Ior somethIng more.
There are such IIne bIrds sIngIng In our cages!
There are such hIgh swIngs In the gardens oI our souIs!
And the horses oI our thoughts IIy so swIItIy
AIong the roads known and unknown to us.
That IeeI, 'm certaIn oI It, Cod:
We we aII! were born Ior somethIng more.
She, who Is IIghter than
envy her,
Who Is IIghter than me.
'II hIde behInd the moon In the sky
'm so ashamed!
'II IaII down on the earth IIke raIn,
'II aIways remember It
The mIst so IIght and kInd.
8ut when the nIght comes,
'II pIck up thunder IIowers In the sky
On thIn and gIItterIng IIghtnIngs
For her, who Is IIghter than me.
331
Two shIrts
They are hangIng
On a thIn thread
OI space
Your green one and the bIue
One
(my IavourIte ones)
aII wet.
Are dryIng up, my Iove!
A day oI mournIng
She was dyIng oId and wrInkIed.
Turned Into a cuckoo bIrd
She IIew through tIme and space
nto the woods' embrace
To meet her dead IoreIathers.
The dInner on the oak tabIes
DIsappeared durIng the nIght:
Knocked down by the wIndbIrd's mIght!..
.LIke an awesome mIII her cottage
stood above the ravIne
On the seven wInds.
The book
Space (caIIed LIbrary by others.)
Jorge LuIs 8orges
TeII me why we have wrItten
ThIs beautIIuI 8ook oI LIIe
8eIng so careIessIy kept
n the WorId IIbrary!
Whose number can't be Iound
n any reIerence books, or cataIogues.
330
333
X X X
The words are not enough, want more,
want the anImaIs to squeak and roar,
want the IIsh to do theIr uItrasound In sIIence,
want the IIow oI numbers and oI scIence.
The words are not enough, there Is not wood enough
To Ieed the IIre's great desIre,
ts IIames can try
8ut can never reach my sky.
I onIy couId merge wIth IIre's gIow
For a second IyIng Iow,
And then be turned Ior ever
nto the dreamIng grass and thunderIng rIver.
TransIated Irom SIovene by rena Zorko
332
A
n
d
r
e
j

E
.

S
k
u
b
I
c
Andrej E. SkubIc je bII rojen Ieta 1967. Kratko prozo v sIovenskIh IIterarnIh revIjah
objavIja od Ieta 1989, Ieta 1999 pa je objavII roman CrenkI med, kI je prejeI nagrado
KresnIk 2000 za najboIjsI roman Ieta ter nagrado Zdruzenja zaIoznIkov In knjIgotrzcev
SIovenIje za najboIjsI prvenec. Njegov drugI roman, FuzInskI bIuz, je IzseI Ieta 2001 ter
bII nomInIran za nagrado KresnIk 2002. PrevedeI je vec IrskIh In skotskIh romanov (FIann
O'8rIen, rvIne WeIsh, PatrIck McCabe, James Joyce) ter uredII antoIogIjo sodobne skotske
kratke proze CIas, kI jo je Ieta 2002 IzdaIo Drustvo ApokaIIpsa.
Trenutno poucuje sIovenscIno na OddeIku za prevajaIstvo FIIozoIske IakuItete v
LjubIjanI.
Andrej E. SkubIc was born In 1967. He has been pubIIshIng short storIes In SIovenIan
IIterary magazInes sInce 1989. HIs IIrst noveI 8Itter Honey was pubIIshed In 1999, and
receIved the 2000 "KresnIk" NoveI oI the Year and 2000 LIterary Debut oI the Year
awards. HIs second noveI, FuzIne 8Iues, was pubIIshed In 2001 and was shortIIsted Ior
2002 "KresnIk" NoveI oI the Year. He transIated severaI rIsh and ScottIsh noveIs (FIann
O'8rIen, rvIne WeIsh, PatrIck McCabe, James Joyce) and edIted the AnthoIogy oI Modern
ScottIsh Short StorIes pubIIshed by ApokaIIpsa In 2002.
He currentIy teaches SIovenIan at the Department oI TransIatIon StudIes, UnIversIty oI
LjubIjana.
337 336
Not WIth ThIs TraIn
Two Iragments Irom the short story
Fuck thIs Portuguese oI yours, he swore. You go on, go on as II you were nuts, a person
can't even have a nap here, can't understand a word eIther. Maybe they're debatIng the
best way to sIIt my throat and get away wIth the money Irom my trousers. DeIInIteIy a
weIrd stare Irom thIs brunette, IookIng at her gIrIIrIend. Sort oI prowIIng, IIke a
passIonate Iover's. The bIonde seems to enjoy her the Iewd ogIIng, she Iaughs aII the
tIme, coIIs on her seat IIke a cat, takIng no notIce oI the suIIen IeIIow passenger In the
compartment. VIadImIr S. yawned. Then he sIowIy, sIeepIIy, reached Ior hIs pIastIc bag.
I we can't sIeep here, weII, why don't we at Ieast try to cheer up a bIt. He took out a
bottIe oI tequIIa.
He opened It and took a snIII oI the strong, noxIous substance. He examIned the two
IeIIow passengers over the bottIeneck Irom head to toe.
The bIonde suddenIy raIsed her Iong bare Ieg, gIanced wryIy and stretched It sIowIy,
deIIberateIy, across the space between the seats. The mInIskIrt came up aII the way to
the IuckIng hIp.
VIadImIr S. stared over the neck oI the bottIe Irozen haIIway to hIs mouth at the sIender,
suntanned Ieg arched between the seats just three Ieet Irom hIm. He IeIt her provocatIve
Iook, he conscIousIy swaIIowed and then suddenIy reaIIsed that hIs mouth had remaIned
haII agape, and he must have Iooked pretty rIdIcuIous starIng at her IIke thIs. WIth a
sudden jerk he brought the bottIe to hIs mouth and took a swIg oI burnIng tequIIa.
SwaIIowIng, he raIsed hIs eyes hesItatIngIy, IookIng at the bIonde. She smIIed and
gIanced at her brunette IrIend; the Iatter gIggIed and quIckIy saId somethIng In
Portuguese.
On the spur oI the moment, VIadImIr S. raIsed the bottIe and oIIered It to the gIrIs. He
cursed Portuguese agaIn and trIed hIs broken SpanIsh Instead:
"!Puedo oIrecerIe un poco de tequIIa!"
He onIy hoped they wouIdn't be bothered by the Ianguage the Portuguese are not too
Iond oI It, that much he knew. And maybe such sIeazy poIIteness was not theIr styIe
eIther. Anyway . The bIonde thanked wIth a nod and a smIIe and reached over. She
raIsed the bottIe wIth the yeIIowIsh IIquId graceIuIIy, took a sIp and handed It over to her
IrIend. Then she reached Into the InsIde pocket oI her bag and produced a box oI
MarIboro. She Inserted one between her paIepInk coIoured IIps, then oIIered them to hIm
and her IrIend. He took one grateIuIIy and hurrIed to oIIer the IIght wIth hIs IIghter. As
he dId so, the bIonde Ieaned over to hIm wIth aII her weIght, so that she not onIy IaId her
IeIt hand on hIs durIng hIs nervous attempts to produce a IIame; she aIso moved her Ieg
whIch rested on the opposIte seat, reveaIIng the sIght oI the Inner sIde oI her smooth
extremIty as It dIsappeared Into a paIebrown Ieather sandaI. VIadImIr S. IeIt a hot IIush.
At that moment, the compartment door opened and there was the conductor, hIs cap
Iow on hIs Iorehead over a bIoated Iace, and wIth a bIack Ieather bag IIrmIy In hIs hands.
HIs entIre appearance gave oII an aIr oI oIIIcIaIIty whIch doesn't gIve a shIt about what
sort oI rampant promIscuIty Is to be perIormed on the IuckIng traIn as Iong as the
passengers compIy wIth the raIIway statutes and carry theIr tIckets on them and so on.
t's none oI hIs busIness.
"Sausages, pIease," he saId. These were two oI the notverymany Portuguese words that
VIadImIr S. remembered Irom Portuguese restaurants.
He goggIed as the two gIrIs swIItIy opened theIr bags and each produced a short, nIceIy
curved smoked sausage. The smeII oI weIIsmoked meat IIIIed the compartment. The
Nocem s tem vIakom
Dva Iragmenta Iz kratke zgodbe
Jebem vama portugaIscIno, je prekIInjaI. ZIobudrata, zIobudrata tja v trI pIrovske, cIovek
spatI na more, pa se steka ne cIsto nIc. Mogoce se pogovarjata, kako mI bosta prerezaII
vrat In mI pobraII denar Iz hIac. TaIe crnoIaska v mInIkI se vsekakor precej cudno ozIra
v svojo koIegIco. Nekam prezece, skoraj perverzno. PIavoIaskI je prIjateIjIcIno pohotno
pogIedovanje ocItno vsec, saj se ves cas na sIroko rezI In se uzIvasko zvIja po sedezu,
ne da bI se ozIraIa na mrkI pogIed sopotnIka v kupeju. VIadImIr S. je zazehaI. Potem je
pocasI, zaspano IztegnII roko protI vreckI na tIeh. Ce ze spatI ne moremo, se pa vsej
maIo pokrepcajmo. Ven je potegnII stekIenIco tekIIe.
OdprI je stekIenIco In potegnII vase krepkI, strupenI vonj. zpod ceIa je preko njenega
grIa premerII sopotnIcI.
PIavoIaska je nenadoma dvIgnIIa doIgo goIo nogo, kot naskrIvaj osInIIa s pogIedom
sopotnIka ter jo pocasI, preudarno IztegnIIa preko razmaka med sedezema, da se jI je
mInIka dvIgnIIa prav do koIka.
VIadImIr S. se je preko grIa stekIenIce, kI mu je obstaIa na poI potI do ust, zastrmeI v
vItko, rjavo nogo, kI se je bocIIa prek razmaka med sedezema meter od njega. ZacutII je
njen IzzIvajocI pogIed, zato je pozrI sIIno, ko se je nenadoma zavedeI, da so mu ostaIa
usta napoI prIprta In mora torej takoIe zabuIjen vanjo deIatI precej bebav vtIs. SunkovIto
je prIvzdIgnII stekIenIco do ust In sI butnII v goItanec krepak pozIrek zgoce tekIIe.
PogoItnII je, kar je dobII v usta, ter obotavIjajoce dvIgnII pogIed do pIavoIaskInega
obraza. Ta se je namuznIIa In se zazrIa v svojo crnoIaso prIjateIjIco, kI se je zahIhItaIa
ter nagIo rekIa nekaj v portugaIscInI.
V nenadnem vzgIbu je VIadImIr S. dvIgnII stekIenIco ter jo ponudII dekIetoma. PrekIeI je
se enkrat portugaIscIno ter poskusII po spansko:
"!Puedo oIrecerIe un trago de tequIIa!"
UpaI je, da ne bosta popIzdIII zaradI jezIka, kI ga PortugaIcI ne IjubIjo pretIrano. Morda
tudI tako poIIzana vIjudnost nI njun tIp komunIcIranja. Vendar . PIavoIaska se je
zahvaIIIa z gIbom gIave In nasmehom ter IztegnIIa roko. Ljubko je nagnIIa stekIenIco z
rumenkasto tekocIno, napravIIa pozIrek ter jo daIa naprej prIjateIjIcI. Potem je segIa v
notranjI zepek svoje torbIce ter potegnIIa ven skatIIco marIboro. Eno sI je vtaknIIa med
bIedo roznato nasmInkanI ustnIcI ter ponudIIa se njemu In prIjateIjIcI. HvaIezno je sprejeI
ter se hIastno ponudII, da vsem trem prIzge s svojIm vzIgaInIkom. PIavoIaska se je prI
tem z vso tezo nagnIIa k njemu, tako da je ne Ie poIozIIa svojo Ievo dIan na njegovo, ko
jI je z vznemIrjeno roko prIzIgaI, temvec je tudI premaknIIa nogo, poIozeno na nasprotnI
sedez, tako da mu je razkrIIa se pogIed na notranjo stran svoje gIadke noge, kI se je
IztekaIa v svetIorjav usnjen sandaI. VIadImIr S. je zacutII, da mu krI sIII v gIavo.
Vrata kupeja so se v tIstem trenutku odprIa In na njIh se je prIkazaI sprevodnIk s kapo,
spusceno na ocI, zabuheI v obraz In s crno, usnjeno torbo, kI jo je trdo stIskaI pred
seboj. Z vso svojo pojavo je vsIIjevaI trojIcI v kupeju vtIs uradne osebe, kI jI nI mar,
kaksna kurbarIja se Ima godItI na vIaku, dokIer se potnIkI drzIjo uradnIh predpIsov In
nosIjo s seboj vozovnIce In druge tovrstne zadeve. NI njegova stvar.
"KIobasIce, prosIm," je zahtevaI. To je bIIa ena redkIh portugaIskIh besed, kI sI jIh je
VIadImIr S. zapomnII v portugaIskIh IokaIIh.
Z IzbuIjenImI ocmI je opazovaI, kako sta prIjateIjIcI urno odprII svojI torbIcI In IzvIekII
vsaka po kratko, zavIto prekajeno kIobaso. Vonj po domacem, dobro dImIjenem mesu je
napoInII kupe. SprevodnIk sI je vsako od kIobasIc skrbno ogIedaI, preverII, ce je dobro
zaspIIjena, jo bezno povohaI, se posaIII z dekIetoma v portugaIscInI ter jIma ju vrnII.
339 338
conductor examIned each sausage careIuIIy, checked the skewers, smeIIed them brIeIIy,
saId somethIng whIch was apparentIy a joke to the gIrIs and returned the sausages.
VIadImIr S. stared at the whoIe procedure; he had no Idea what was goIng on. I he
couId, he wouId preIer to be InvIsIbIe, so that the conductor wouIdn't notIce hIm and
wouId Ieave hIm be. 8ut no, thIngs don't work that way.
"Your sausage, pIease," the man InsIsted beIore hIm too. VIadImIr S. Iooked at hIm
stupIdIy. The conductor raIsed hIs eyebrows, then trIed hIs Iuck In some other oIIIcIaI
Ianguages oI the European UnIon:
"Wurst! Sausage! SaucIsse!"
WIth a desperate eIIort, VIadImIr S trIed to push the bottIe oI tequIIa Into hIs hand. Here,
there you go, take It, take It aII, just gIve me a break, a IuckIng break, man . gnawed
at hIs head, but then he notIced the surprIse and dIsgust on the Iaces oI hIs charmIng
IeIIow passengers, as II they suddenIy reaIIsed that they had been In the same
compartment wIth a totaI moron, who was capabIe oI attemptIng to brIbe the conductor
wIth a bottIe oI tequIIa onIy to Iet hIm stay on the traIn, In the same compartment wIth
theIr young bodIes boIIIng beneath theIr mInIskIrts and TshIrts, smeIIIng oI .
DIsgusted, the conductor grabbed the bottIe VIadImIr S. was pushIng Into hIs hands,
heId It Ior a moment, then wIth a stIII, IormaI movement oI the whoIe arm as II to say,
not that IIke It, son, but what has to be done has to be done smashed It on hIs head,
so that VIadImIr S. IeIt somethIng squeakIng In hIs skuII and IeII through Into a red
darkness, then woke up In hIs sIeepIng bag, sweatIng, screamIng .
* * *
"A reservatIon Irom Cerbere to MIIan, pIease," saId VIadImIr S., hIs head Iowered to the
counter wIndow.
"One!"
"Yes."
The oIIIcIaI behInd the counter, a young, brunette CataIonIan beauty, started typIng.
VIadImIr S. Iooked back through the gate oI the haII oI nternatIonaI TraIIIc Into the maIn
haII oI 8arceIona raIIway statIon.
t was nIce, he thought. A wonderIuI IortnIght. The town . CaudI, PIcasso, MIro . And,
stIII more wonderIuI . MarIa . wIth her guInea pIg.
No, It wasn't very kInd to Ieave IIke that. t deIInIteIy wasn't. No, It was aImost certaInIy
a pretty dIsgraceIuI gesture. He'd IIved there at her pIace Ior ten days, ate there, Iucked
her, used her a more or Iess reIIabIe town guIde, she stood patIentIy behInd hIm as he
gazed at MIro's gaIIycoIoured scrIbbIes Ior whIch she had nothIng but contempt ("My
IouryearoId brother Pepe draws better."). And now he steaIs away In the mornIng when
It's stIII dark, stuIIs aII hIs stuII Into the rucksack (he's Iorgotten hIs smeIIy socks
somewhere, no doubt) and sneaks out to the underground and then on to the raIIway
statIon . 8ut what eIse shouId he do! MarIa went crazy Ior hIm compIeteIy. She
promIsed to IInd work Ior hIm, not a reaI job, oI course, he doesn't even speak the
Ianguage, but at her uncIe's . Her parents never wanted to see her agaIn aIter she'd
IIed Irom home wIth some guy that broke up wIth her a Iew weeks Iater . 8ut her uncIe
IIkes her, aIso owns a smaII shop and II she asked hIm .
ThIs Is crazy. MarIa, you must be oII your head, he trIed to make her see. MarIa, 'm a
student In LjubIjana. 8ut as soon as he as much as mentIoned the possIbIIIty that he couId
Ieave, she gave hIm such an odd Iook that he thought It wIser sImpIy to stay quIet and
wonder anxIousIy how to get out oI thIs most deIIcate sItuatIon.
n the evenIng, he usuaIIy Iorgot he was In any kInd oI most deIIcate sItuatIon, because
VIadImIr S. je buIjII v dogajanje, ne da bI mu bIIo kaj jasno. SkusaI se je napravItI
majhnega, da bI ga sprevodnIk nekako prezrI In ga pustII prI mIru. Pa ga nI.
"KIobasIco, prosIm!" je InsIstIraI se pred njIm. VIadImIr S. ga je bebavo gIedaI.
SprevodnIk se je namrscII, potem pa vendarIe poskusII se v drugIh jezIkIh:
"Wurst! Sausage! SaucIsse!"
VIadImIr S. mu je z obupnIm naporom skusaI porInItI v roko stekIenIco tekIIe. Na, tu
Imas, vse vzemI, samo mIr mI daj . mu je gIodaIo v gIavI, ko je ze opazaI, da ga IepI
sopotnIcI pogIedujeta s presenecenIm gnusom, kot bI Iznenada odkrIII, da se vozIta v
kupeju s popoInIm IdIotom, kI skusa sprevodnIka podkupItI s stekIenIco tekIIe, samo da
bI ga pustII na vIaku In v kupeju z njunIma mIadIma teIesoma, kIpecIma pod mInIkama
In majckama, dIsecIma po .
SprevodnIk je z gnusom pograbII stekIenIco, kI mu jo je rInII v roko. Za trenutek jo je
podrzaI, nato mu jo je s hIadnIm uradnIskIm gIbom saj ne da bI mI bIIo to vsec, ampak
doIznost je doIznost trescII v gIavo, da je VIadImIr S. zacutII, kako mu je skrtnIIo v IobanjI
In je omahnII v rdeco temo, nakar je s krIkom ves prepoten pIanII v spaIkI pokoncI .
* * *
"RezervacIjo od Cerbera do MIIana, prosIm," je rekeI VIadImIr S. z gIavo, skIonjeno do
okenca.
"Eno!"
"Da."
UradnIca za okencem, mIada, temnoIasa kataIonska IepotIca, je zaceIa tIpkatI v
racunaInIk. VIadImIr S. se je zazrI nazaj skozI vrata haIe za mednarodnI promet v gIavno
haIo barceIonske postaje.
Lepo je bIIo, je pomIsIII. CudovItIh stIrInajst dnI. Mesto . CaudI, PIcasso, MIro . n, kar
je se Iepse . MarIa . z morskIm prasIckom .
Mogoce res nI prevec Iepo, takoIe odItI. Precej verjetno to nI prevec Iepo. Ne, povsem
gotovo je to precej nesramno od njega. Deset dnI je zIveI prI njej, zrI prI njej, jo IukaI,
vodIIa ga je po mestu, potrpezIjIvo IazIIa za njIm, ko je buIjII v MIrojeve pIsane cacke, do
katerIh nI cutIIa drugega kot pomIIovanje ("Moj stIrIIetnI brat Pepe bI znaI takoIe rIsatI.").
n potem se odkrade takoIe nekega jutra, ko je zunaj se tema, nabase stvarI v nahrbtnIk
(gotovo je se kje pozabII kake usmrajene stumIe) In se odpIazI na metro ter na
zeIeznIsko . Ampak kaj bI drugega! MarIa se je popoInoma zares zatreskaIa vanj do
uses. ObIjubIjaIa mu je, da mu prIskrbI zasIuzek. Ne pravo sIuzbo, seveda, saj se jezIka
ne zna, ampak prI strIcu . StarsI je se vIdetI nocejo, ze dve IetI, odkar jo je odkurIIa od
doma k nekemu tIpu, s katerIm sta se potem hItro skregaIa . Ampak strIc jo Ima rad,
Ima pa tudI majhno trgovIno In ce bI ga prosIIa .
To je noro. Punca, tI sI zmesana, bI jI rad dopovedaI. Punca, jaz studIram v LjubIjanI.
Ampak cIm je Ie omenII kako moznost, da bI Iahko odseI In jo pustII samo, ga je
pogIedaIa tako cudno, da je raje kar utIhnII In mrzIIcno razmIsIjaI, kako naj se Izmuzne
Iz te prekIemansko kocIjIve sItuacIje.
Zvecer je ponavadI pozabII, da je v nekaksnI prekIemansko kocIjIvI sItuacIjI, kajtI v njenI
posteIjI je bIIo prekIemansko vroce. DIvjaIa sta se pod odejo, se hIhItaIa In srkaIa
cervezo. NavIIa je na kasetoIonu nekaksen spanskI pop s IIamenko meIosom ter pIesaIa
pred njIm kot prava cIganka, medtem ko je on Ie veseIo IezaI na prepotenIh rjuhah, se
zadeto smejaI In srkaI Iz hIadne pIocevInke. V svojem Igranju stereotIpa temperamentne,
neukrocene Spanke je naIasc se pretIravaIa, kot bI dobro vedeIa, kako Iahko s tem ocara
mIadega, zakajenega turIsta. n mIadI, zakajenI turIst se jI je navsezgodaj zjutraj
odtIhotapII Izmed prepotenIh rjuh ter se z nahrbtnIkom na ramenIh dIskretno odpIazII
341 340
her bed was a damned hot pIace to stay. They romped beneath the bIanket, gIggIed, and
sIpped cerveza. She pIayed some sort oI SpanIsh pop tapes, soundIng vagueIy IIke
IIamenco, and danced beIore hIm IIke a reaI Cypsy not that these were very popuIar
there, not In that part oI SpaIn anyway whIIe he happIIy Iay on sweaty bIankets,
IaughIng stoned, sIppIng coId beer. Her roIe oI the stereotype temperamentaI and
savage senorIta was actuaIIy overdone, but deIIberateIy; she must have known very weII
what an eIIect thIs has on young and IntoxIcated tourIsts. And now thIs young and
IntoxIcated tourIst had sIIpped Irom the sweaty bed earIy In the mornIng and dIscreetIy
crept down the shabby stone staIrs to the street, IIndIng hImseII haII an hour Iater In
Iront oI a cute brunette oIIIcIaI at the raIIway statIon and askIng Ior a reservatIon to
MIIan, sInce he'd had bad experIence wIth InternatIonaI traIns and huge rucksacks In
summer .
He Iooked at the cute oIIIcIaI agaIn. A thIck, curved sausage had just emerged Irom the
prInter, and the smoky smeII spread even to the other sIde oI the counter. The cute
oIIIcIaI smeIIed It, checked the skewers, then handed It over to VIadImIr S. wIth an
aIIabIe smIIe. VIadImIr S. stared at the curved artIcIe In hIs hand, compIeteIy at a Ioss;
but aIter a moment he IeIt that a menacIng sIIence had IIIIed the room. As Is everybody
In the haII had aII oI a sudden stIIIened.
He IeIt danger behInd hIm.
SIowIy he turned round. At the gate oI the haII oI nternatIonaI TraIIIc stood MarIa, her
Iegs astrIde. Her hands, stretched straIght ahead oI her, cIenched a smaII bIack gun,
whose threatenIng thIrsty eye gIared at the very centre oI hIs Iorehead.
VIadImIr S. IeIt somethIng IcecoId creepIng IdIy up the veIns Irom hIs Ieet.
SIowIy he spread hIs arms, stIII cIutchIng In hIs rIght hand the surprIsed smoked
sausage, whIch was extremeIy uncomIortabIe too and most sorry It had ever appeared
out oI the prInter, sInce everythIng Iuckedup ImmedIateIy sInce. VIadImIr S. reaIIsed aII
the rIdIcuIousness and absurdIty oI hIs sItuatIon, and In hIs embarrassment uttered an
awkward sentence, usuaI enough Ior such occasIons:
"MarIa, can expIaIn ."
8ut thIs dIdn't change the sItuatIon a sIngIe bIt. VIadImIr S. had never IeIt so aIone, wIth
dozens oI eyes gazIng at hIm and the mockIngIy curved sausage In hIs hand. Everybody
stared at hIs conIused, stIIIened, IrIghtened, Iess and Iess respectabIe posture,
IncIudIng the crazy eye oI the smaII Iady gun restIng In the caIm, not In the Ieast
trembIIng hands oI the stereotype temperamentaI and savage senorIta at the gate oI the
haII oI nternatIonaI TraIIIc.
TransIated by the author
po oguIjenIh kamnItIh stopnIcah na uIIco, nakar se je v poI ure znaseI pred prIkupno
uradnIco na zeIeznIskI postajI In zahtevaI rezervacIjo za vIak do MIIana, ker je ImeI sIabe
Izkusnje s poIetnImI mednarodnImI vIakI In ogromnImI nahrbtnIkI .
Znova se je ozrI k prIkupnI uradnIcI. z tIskaInIka je ravnokar prIIezIa veIIka, ukrIvIjena
kIobasa, da je zadIsaIo se onkraj okenca. PrIkupna uradnIca jo je povohaIa, preverIIa
spIIo, nakar jo je s prIjaznIm nasmehom IzrocIIa VIadImIrju S. Ta se je nerazumevajoce
zagIedaI v zakrIvIjeno stvar v svojI rokI, nakar je nenadoma zacutII, da je nastaIa v
prostoru grozeca tIsIna. Kot bI vsI v haII Iznenada otrpnIII.
ZacutII je nevarnost za hrbtom.
PocasI se je obrnII. PrI vhodu v haIo mednarodnega prometa je razkoracena staIa MarIa.
V rokah, IztegnjenIh naravnost predse, je stIskaIa majhno, crno pIstoIo, katere grozece,
zejno oko je strmeIo naravnost v sredo njegovega ceIa.
VIadImIr S. je zacutII, da se mu nekaj Iedenega pIazI od stopaI po zIIah pocasI navzgor.
PocasI je razsIrII roke, v desnI se vedno stIskajoc preseneceno prekajeno kIobaso, kI se
je prav tako pocutIIa na moc neprIjetno In jI je bIIo zeIo zaI, da je spIoh prIIezIa Iz tIstega
tIskaInIka, ko pa se je takoj znasIa v takI godIjI. ZavedeI se je vse abotnostI In
absurdnostI svojega poIozaja, zato je pocasI, v veIIkanskI zadregI IzrekeI stavek, dokaj
obIcajen za take razmere:
"MarIa, Iahko pojasnIm ."
Vendar nI to stvarI prav nIc spremenIIo. VIadImIr S. se nI se nIkoII pocutII tako sam, z
desetInamI ocI, uprtIh vanj In v posmehIjIvo zakrIvIjeno kIobasIco v njegovI rokI. VsI so
strmeII v njegovo zaprepadeno, otrpIo, prepIaseno, vse manj spostovanje zbujajoco
postavo, vkIjucujoc pobIazneIo oko maIe damske pIstoIe, kI je pocIvaIa v povsem mIrnIh,
prav nIc tresocIh rokah stereotIpa temperamentne, neukrocene Spanke med vratI haIe za
mednarodnI promet.
E
I
r
a

S
t
e
n
b
e
r
g
je bIIa rojena Ieta 1943 v Tampereju na FInskem. Kot svobodna pIsateIjIca zIvI v
HeIsInkIh. StudIraIa je IIIozoIIjo, IInskI jezIk In zgodovIno umetnostrI na unIverzI v
HeIsInkIh, na SIbeIIusevI akademIjI pa gIasbo.
ObjavIIa je pesnIske zbIrke Upor v sobI, 1966, LjubezenskI pacIIIzem, 1967, PotopIjenI
most, 1979, KnjIga sIovesa, 1980, 8radata madona, 1983, kona pozeIenja, 1997, Zato se
druzIm s tatovI, 2002, Runot 19662002, 2003, romane: UjetnIkI raja, 1984, OsupIost,
1987, MesecevI vrtovI, 1990, CuIIverjeva hcera, 1993.
PIse prozo, opere In Igre za otroke, TV In radIjske Igre. PIse cIanke In eseje o
knjIzevnostI, kreatIvnem pIsanju, IIIozoIIjI, umetnostI, znanostI In reIIgIjI, vIogI oceta v
druzInI. UstanovIIa je IIterarnI krozek za pacIente v psIhIatrIcnI boInIsnIcI In z njImI
skupaj napIsaIa TV Igro.
PrejeIa je vec pomembnIh IIterarnIh nagrad.
FInnIsh wrIter, born 1943 In Tampere, FInIand. Works as a IreeIance wrIter In HeIsInkI.
8A In IIterature, phIIosophy, FInnIsh Ianguage and art hIstory at HeIsInkI UnIversIty.
StudIed musIc at the SIbeIIus Academy In HeIsInkI.
She has pubIIshed coIIectIons oI poetry: KapIna huoneessa (RevoIt In the Room, 1966),
Rakkauden pasIIIsmIt (Love's PacIIIsms, 1967), VedenaIaInen sIIta ( The Submerged
8rIdge, 1979), ErokIrja (The 8ook oI PartIng, 1980), Parrakas madonna (The 8earded
Madonna, 1983), HaIun IkonI ( An kon oI DesIre, 1997), SIksI seurusteIen varkaIden
kanssa (That's why consort wIth thIeIs, 2002), Runot 19662002 (Poems 19662002)
2003, noveIs: ParatIIsIn vangIt (PrIsoners oI ParadIse, 1984), HIkIsy (DazzIe, 1987),
Kuun puutarhat (Cardens oI the Moon, 1990), CuIIIverIn tytr ( CuIIIver's Daughter,
1993). She aIso wrItes Ior chIIdren (IIctIon, opera, theatre), TV and radIo pIays Ior aduIts,
she perIorms poetry and musIc. She wrItes artIcIes and essays about IIterature, creatIve
wrItIng, phIIosophy, art, scInece, and reIIgIon, and the roIe oI Iather In IamIIy. Created
IIterary cIrcIe Ior psychIatrIc patIents In VeIkkoIa PsychIatrIc HospItaI and wrote a TV
pIay together wIth the patIents.
She receIved severaI IIterary prIzes and awards.
34S 344
Sen hetken jIkeen
SIeIun saaressa
kasvoIssa
vaIo aIkaa hohtaa,
kun IIIan pImetess
hnen ktens varjostIn
nItt heIIstI suojaa.
MInotauros, ukkosensInInen pIIvI
kuItaIsessa kytvss,
kun aamu sarastaa
ja aurInko sIrottaa
ruusun IehtI
jaIkoIhImme,
sen hetkenk naInen vaIhtaIsI
haaIean rakkauden
tasaImpturvaan!
Sen hetken jIkeen hnen kasvonsa IoIstavat
IaInppuna yss,
sen hetken jIkeen hnen ruumIInsa Ijy
ravItsee IIekIn,
sen hetken jIkeen hn uneksII
ja vIIIIt ruusut peIttvt IInnan,
hn Itse on prInsessa
Ia sIeIun peIII.
Po tem trenutku
Na otoku duse
se na obrazu
zacenja svetIIkatI,
ko ga v mraku vecera
njegova dIan kot zastIraIo
nezno zakrIva.
MInotaurus, nevIhtno modrI obIak
v zIatem predoru,
ko se zasvIta dan
In sonce natrosI
IIstIce vrtnIc
k najInIm nogam.
V tem trenutku bI zenska
menjaIa bIedo Ijubezen
za topIo zavetje!
Po tem trenutku njegovo IIce zarI
kot svetIIka v nocI,
po tem trenutku se oIje teIesa
razpIamtI v ogenj,
po tem trenutku sanjarI
In dIvje vrtnIce prekrIjejo grad,
v katerem je ona kraIjIcna
In ogIedaIo duse.
347 346
Puhua rakkaudesta
Puhua rakkaudesta,
sIIt mIst eI voI puhua
umpIkujasta joka on peIII
jossa joku rIIppuu yIsaIaIsIn
nkyImttmss puussa
jaIat kIedottuIna oksan ymprI
kuIn paInIsI paInovoIman kanssa
ja aukoo suutaan
josta nI eI kuuIu.
TaI puhua sIten
kuIn rakkaus oIIsI ovI
johon Ikv on avaIn
ja oven takana puu IeInIahtaIsI
nkyvksI,
sIkI oIkaIsIsI jaIat ja sukeItaIsI
pIntaan,
puhuIsI sInuIIe, jongIrI
joka vIskeIet ptasI kdest toIseen
kuIn noppaa,
ojentaIsI tuoreen Iehden
vedenpaIsumuksen jIkeen.
TuomInIo
Han antoI IkvIIe nImen,
ruurnIIn pehmess ansassa se uIkuttaa,
haavoIttunut.
YIIa hern muIstamaan hnt.
Hn on totta, ksInkosketeItava,
perIaatteessa,
joka on vIImatka kuIn vaItamerI
taI hIIjaIsuus.
Hn on kaIkkI se mykk
joka on juurtunut syvnteIden paIneIsIIn
taI ajeIehtIva ruoho, joka eI
IIman juurIa.
TaIvas on antanut hnet mInuIIe,
pIruIIIsen Iahjan
voIdaksenI puhua nIst.
MIkseI heIIyytt! mIn kysyn.
MIksI nm sIInIIen ypIIvet!
MIksI tuonnIopIv jokaInen johon hern!
CovorItI o IjubeznI
CovorItI o IjubeznI,
o tem, o cemer se ne zmore govorItI
o sIepI uIIcI kot ogIedaIu,
v katerem nekdo vIsI z gIavo navzdoI
na nevIdnem drevesu,
z nogamI objemajoc vejo,
vIsI z vso teznostjo
In brez gIasu
odpIra usta.
AII govorItI,
da so Ijubezen vrata,
kI jIh odpIra kIjuc hrepenenja
In za vratI se prIkaze
obrIs drevesa,
kot zarodek Iztegne noge
In prIpIava na povrsje,
spregovorI tebI, zongIerju,
kI premetavas gIavo Iz ene
roke v drugo kot kocko,
In tI ponudI svez IIst
na narasIIh vodah.
Obsodba
PoImenovaI je zaIost,
pestuje jo v mehkI pastI teIesa,
ranjen.
PonocI se ga spomInjam.
ResnIcen je, Iahko se ga
dotaknem v mIsIIh,
prostranIh kot ocean
aII tIsIna.
On je vsa ta nemost,
ukorenInjena v gIobInah
aII pIavajoca trava
povsem brez korenIn.
Nebo mI ga je podarIIo,
to hudIcevo darIIo,
da moram o njIh prIpovedovatI.
Zakaj ne neznostI! se sprasujem.
Zakaj Ie crnI obIakI!
Zakaj sIehernI sodnI dan, v katerega se prebujam!
349
DIvIna CommedIa
EImnI keskIpaIvn aIkaan tIeIt eksyneen
suuren hoteIIIn pItkss kytvss,
kun mattojen sordIIno vaIensI askeIeet
ja ykerhon parkettI kutsuI keInuun,
avasIn ehk vran oven,
IaskeuduIn vrt portaat
kytvn josta en Iytnyt uIos.
KuIn unessa kuIjIn
kaukaInen musIIkkI oppaananI
nIIn kauan ett vsyIn
ja kaIpasIn vaIn huoneeseenI.
SIIIoIn nIn hnet,
yportIeerIn tumman hahmon,
hnen hIustensa mustat korpInsIIvet
tIIvIIstI pt vasten,
kaksI ukkosensInIst sIIm
ja tyken hrnpn.
OI avaInten herra, sanoIn,
tss paIatsIssa
huoneenI numero on 444.
Hn eI vastannut,
hn katseII rIntojanI ja IaskI sormensa nIIIIe,
hnen ktens IIukuIvat pItkIn vartaIonI kaarta.
NIn mIn kohtasm hnet
tuntematta hnt,
kukaan eI oIe ottanut kasvojanI kuIn hn
poImInut korvanI sImpukkaa
ja vetIssyt hIuksIsta,
IpsIssyt jaIkovIIIn.
LIskot nostIvat pns
pukunI sametIn aIIa,
IabyrIntIn ovet avautuIvat.
En mIn tIennyt kuka hn oII,
etteI oIe toIsta kuIn hn
joka kantaa ptn kuIn mustaa kruunua.
MIn tartuIn hnt ranteesta
ja taIutIn poIs
ja nyt, huIIuna haIusta etsIn hnt.
348
DIvIna CommedIa
zgubIjena v opoIdnevu zIvIjenja
med doIgImI hoteIskImI hodnIkI,
stopam po preprogah,
parket nocnega kIuba vabI v gugaInIco.
Morda sem odprIa napacna vrata
se spustIIa po napacnIh stopnIcah
v hodnIk, Iz katerega ne najdem Izhoda.
Kot v sanjah sem tavaIa
ob spremIjavI oddaIjene gIasbe,
tako doIgo, da sem omagaIa
In sI zazeIeIa v sobo.
Takrat sem ga zagIedaIa,
temno pojavo nocnega cuvaja,
crna krIIa njegovIh Ias,
zIozena tesno ob gIavI,
dvoje sIvo modrIh ocI
In cokato bIkovo gIavo.
Oj, kIjucar mogocnI, recem,
v tej paIacI
je stevIIka moje sobe 444.
NI mI odgovorII,
gIedaI me je v prsI In se jIh dotaknII,
dIanI so mu drseIe cez Iok mojega teIesa.
Tako sem ga srecaIa,
ne da bI ga poznaIa,
nIhce se nI objeI obraza tako kot on,
pobIraI skoIjk z mojIh uhIjev,
me vIekeI za Iase,
trepIjaI med stegnI.
KuscarjI so dvIgnIII gIavo
pod mojo zametno obIeko,
vrata IabIrInta so se odprIa.
NIsem vedeIa, kdo je,
da nI nIkogar drugega,
kI bI nosII gIavo kot crno krono.
zgrabIIa sem ga za zapestje,
ga vIekIa proc,
In zdaj ga nora od zeIje Iscem.
PrevedIa JeIka Ovaska
ParIer de I'amour
ParIer de I'amour,
de ce dont on ne peut rIen dIre
I'Impasse quI est un mIroIr
o queIqu'un s'est pendu & I'envers
dans un arbre InvIsIbIe
tes jambes nouees autour d'une branche
comme pour Iutter contre Ia pesanteur
or II ouvre Ia bouche
maIs aucun son ne sourd.
Ou parIer comme sI
I'amour etaIt une porte
dont Ia cIe est Ie chagrIn
et quI s'ouvrIraIt sur un arbre embrase
soudaIn sous nos yeux,
comme sI Ie Ioetus etIraIt ses jambes
et nageaIt jusqu' Ia surIace,
puIs te parIaIt, jongIeur
quI IaIs rouIer ta tte d'une paume I'autre
comme un de,
et te tendaIt une IeuIIIe vert tendre
aprs Ie deIuge.
3S1
L'Instant d'aprs
Dans I'Ie de I'me
sur Ie vIsage
Ia IumIre Ientement vIent IuIre,
comme dans Ie crepuscuIe naIssant
I'abatjour de sa maIn
tendrement Ie protge.
Le MInotaure, nuage au bIeu d'orage
dans son dedaIe dore
quand Ie matIn rosIt
et Ie soIeII eparpIIIe
ses IeuIIIes de rose
sous nos pas,
et ce seraIt Ie moment o Ia Iemme
echangeraIt son amour tIedIssant
contre une chaIeur sre et rassurante !
L'Instant d'aprs son vIsage s'IIIumIne
comme une Iampe dans Ia nuIt,
I'Instant d'aprs I'huIIe de son corps
nourrIt Ia IIamme,
I'Instant d'apres eIIe rve
et Ies roses sauvages recouvrent
Ia cItadeIIe,
eIIe est eIIemme prIncesse
et mIroIr de I'me.
3S0
DIvIna ComedIa
Perdue IoIn de ma route au mIdI de ma vIe
dans Ie Iong couIoIr d'un grand hteI,
o Ia sourdIne des tapIs etouIIe Ies pas
et Ia pIste du nIghtcIub InvIte Ia danse,
j'aI peuttre pousse Ia mauvaIse porte,
descendu Ie mauvaIs escaIIer
vers un corrIdor dont je n'aI pas trouve I'Issue.
Comme dans un rve j'aI marche
Iongtemps guIdee par une IoIntaIne musIque,
puIs Ia IatIgue est venue
et mon seuI desIr desormaIs Iut de regagner ma
chambre.
AIors je I'aI vu,
sombre sIIhouette, Ie portIer de nuIt,
avec ses cheveux pIaques sur sa tte
comme Ies aIIes noIres d'un corbeau,
ses deux yeux bIeus comme un orage
et sa tte de taureau bourru.
O matre des trousseaux de cIes, aIje dIt,
dans ce paIaIs ma chambre
est au numero 444.
I n'a rIen repondu,
II a regarde mes seIns et Ies a eIIIeures du doIgt,
ses maIns ont parcouru Ia courbe de mon corps.
AInsI sans Ie connatre,
je I'aI rencontre,
personne jamaIs n'a prIs mon vIsage comme IuI
quand II a cueIIII Ie coquIIIage de mes oreIIIes
et m'a saIsIe par Ies cheveux,
puIs sa maIn a eIIIeure Ie haut de mes cuIsses.
Les Iezards ont dresse Ia tte
sous Ie veIours de ma robe,
Ies portes du IabyrInthe se sont ouvertes.
Je ne savaIs pas quI II etaIt,
j'IgnoraIs qu'II n'avaIt pas son pareII
pour tenIr sa tte droIte teIIe une couronne noIre.
Je I'aI saIsI par Ies poIgnets et
je I'aI repousse.
Aujourd'huI, IoIIe de desIr, je Ie cherche toujours.
TraduIt par CabrIeI Rebourcet
3S3
Le jugement
a donne un nom Ia nostaIgIe,
dans Ie pIge soupIe du corps II gemIt,
chaIr bIessee.
Au mIIIeu de Ia nuIt je m'eveIIIe et je pense IuI.
I est vraI, paIpabIe,
en ce prIncIpe
quI est une dIstance pareIIIe au PacIIIque
ou au sIIence.
I est tout ce monde muet
quI a prIs racIne dans Ies hautes pressIons des grands
Ionds,
ou encore cette herbe derIvante quI survIt
sans racInes.
Le cIeI me I'a donne
cadeau dIaboIIque
pour que je puIsse parIer de ces chosesI.
PourquoI pas Ia tendresse ! aIje demande.
PourquoI ces nuages nocturnes dans son regard !
PourquoI Ie jugement dernIer chaque jour o je
m'eveIIIe !
3S2
J
a
m
e
s

T
a
t
e
je za zbrane pesmI, kI so bIIe objavIjene Ieta 1991, dobII PuIItzerjevo nagrado In nagrado
WIIIIam CarIos WIIIIams. Za zbIrko pesmI Druzba spostovanIh puscIcarjev (WorshIpIuI
Company oI FIetchers) Iz Ieta 1994 je dobII nagrado NatIonaI book, Ieta 199S pa mu je
AkademIja amerIskIh pesnIkov podeIIIa nagrado TannIng. ZaIozba Ecco je Ieta 1997
objavIIa njegovo zbIrko Skratova mrIIska srajca (Shroud oI the gnome). TudI njegovo
najnovejso zbIrko SpomInI ujede (MemoIr oI the Hawk) so objavIII prI zaIozbI Ecco Press.
Tate trenutno zIvI v Amherstu In ucI na tamkajsnjI UnIversIty oI Massachusetts.
James Tate's SeIected Poems was pubIIshed In 1991, Ior whIch he receIved the PuIItzer
PrIze and the WIIIIam CarIos WIIIIams Award. HIs voIume oI poems, WorshIpIuI Company
oI FIetchers, pubIIshed In 1994, was awarded the NatIonaI 8ook Award. n 199S, the
Academy oI AmerIcan Poets presented hIm wIth the TannIng PrIze. Shroud oI the Cnome
was pubIIshed by Ecco In 1997. HIs newest voIume oI poems, MemoIr oI the Hawk, Is
aIso avaIIabIe Irom Ecco Press. Tate teaches at the UnIversIty oI Massachusetts at
Amherst.
3S7 3S6
CapItaI punIshment
No one was aIIowed to know the name oI
the town executIoner, and he wore a mask at
aII tImes. I we spotted hIm doIng hIs errands
In town, grocery shoppIng or whatever, we wouId
IoIIow hIm and taunt hIm. "Hey, Mr. ExecutIoner,
how many have you whacked today!" He's not aIIowed
to speak back to us, so we IIgure we reaIIy get
under hIs skIn. We don't reaIIy dIsIIke hIm,
It's just hIs job aIter aII. We don't reaIIy know
who gIves hIm hIs orders, some commIttee probabIy.
Mr. ExecutIoner Is marrIed to Mrs. ExecutIoner
and she too must wear a mask at aII tImes, and
theIr chIIdren wear masks as weII. They don't
even know who they are.
MemoIr oI the hawk
was sIttIng on a bench In the park when
saw thIs Iarge hawk cIrcIIng overhead. had
my eyes on It when It suddenIy swooped down and
pIcked up thIs IIttIe baby rIght out oI Its
carrIage and IIew away wIth It. My heart aImost
stopped beatIng. ran over to the mother who
was eyeIng a dress In a wIndow. "Ma'am,"
stuttered, "that bIrd just stoIe your baby.."
She Iooked Into the carrIage and then up at the
sky. "Oh, know that bIrd. She's a good bIrd.
She just took my baby to pIay wIth her babIes
Ior a whIIe. She'II brIng hIm back In a short
tIme. My baby Ioves her babIes. 8ut thanks Ior
teIIIng me. 8y the way, what do you thInk oI
dress! s It rIght Ior me!" thought oI
her baby saIIIng through the sky In the cIaws
oI that bIrd. "WeII," saId, " thInk the
mIgnonette green captures the ampIItude oI your
Inner avIary." "What are you, some kInd oI Ioose
nutcase! Cet out oI here beIore caII the
poIIce," she saId.
Smrtna kazen
NIkomur nI bIIo dovoIjeno, da bI vedeI za Ime
mestnega rabIja. Ves cas je nosII masko. Ce
smo ga vIdeII v mestu, ko je hIteI po opravkIh,
nakupovaI v trgovInI aII poceI kar koII drugega, smo
mu sIedIII In se mu posmehovaII. "Hej, gospod RabeIj,
koIIko sI jIh stoIkeI danes!" Ne sme
odgovorItI nazaj, zato sI mIsIImo, da smo
mu zares prIsII pod kozo. Pravzaprav nI res, da ga ne maramo,
saj koncno opravIja samo svoje deIo. Zares ne vemo,
kdo mu daje ukaze, najbrz kaksna komIsIja.
Cospod RabeIj je porocen z gospo RabIjevo
In tudI ona mora staIno nosItI masko. n tudI
njunI otrocI morajo ImetI maske. Se tega ne
vedo, kdo spIoh so.
SpomInI ujede
SedeI sem na kIopI v parku In nad sabo
zagIedaI krozItI veIIko ujedo. SIedII sem
jI s pogIedom, ko se je nenadoma pognaIa navzdoI,
Iz vozIcka pograbIIa dojencka
In odIeteIa proc. Srce mI je skoraj nehaIo bItI.
StekeI sem k materI, kI je ogIedovaIa
obIeko v IzIozbI. "Cospa", sem
zajecIjaI, "tIsta ptIca vam je ravnokar odnesIa otroka."
PogIedaIa je v vozIcek In potem v nebo.
"O, saj jo poznam. Dobra ptIca je.
Otroka je vzeIa, da se bo maIo poIgraI
z njenImI mIadIcI. KmaIu ga bo prInesIa
nazaj. Moj otrocIcek Ima zeIo rad njene mIadIce. Ampak
vseeno hvaIa, ker ste mI povedaII. MImogrede, kaj sI mIsIIte
o obIekI! 8I mI pasaIa!" Za hIp sem pomIsIII na
dojencka, kI je jadraI na nebu v krempIjIh
ujede. "Pravzaprav," sem rekeI, "mIsIIm, da se
cIpkasta zeIena Iepo ujame z veIIkostjo ptIcje kIetke
v vasI notranjostI." "Kaj, kdo za vraga pa ste, nekaksen
norec! Takoj IzgInIte proc, preden pokIIcem
poIIcIjo," je rekIa.
3S9 3S8
Rapture
"I you sIt here a Iong tIme and are reaI
quIet, you just mIght get to see one oI those
bIue anteIope," saId to Cora. "'d do any
thIng to see a bIue anteIope," she saId. "'d
take oII aII my cIothes and IIe compIeteIy stIII
In the grass aII day." "That's a good Idea,"
saId, "takIng oII the cIothes, mean, It's
more naturaI." 'd met Cora In the IIbrary the
nIght beIore and had toId her about the bIue
anteIope, so we'd made a date to try and see
them. We IaId naked next to one another Ior hours.
t Is a beautIIuI, sunny day wIth a breeze that
tIckIed. FInaIIy, Cora whIspered Into my ear,
"My god, see them. They're so deIIcate, so
graceIuI. They're IIke angeIs, cornIIower
angeIs." Iooked at Cora. She was dIsappearIng.
She was becomIng one oI them.
The eternaI ones oI the dreams
was waIkIng down thIs dIrt road out
In the country. t was a sunny day In earIy
IaII. Iooked up and saw thIs donkey puIIIng
a cart comIng toward me. There was no drIver
nor anyone IeadIng the donkey so Iar as couId
see. The donkey was just mopIng aIong. When
we met the donkey stopped and scratched Its
snout In greetIng and It seemed grateIuI. t
seemed IIke a very IoneIy donkey, but what
donkey wouIdn't IeeI aIone on the road IIke that!
And then It occurred to me to see what, II anythIng,
was In the cart. There was onIy a bIack box,
or a coIIIn, about two Ieet Iong and a Ioot wIde.
started to IIIt the IId, but then dIdn't,
couIdn't. reaIIzed that thIs donkey was on
some woeIuI mIssIon, who knows where, to the ends
oI the earth, so gave hIm an appIe, scratched
hIs nose a Iast tIme and waved hIm on, IIttIe
man that was.
Prevzetost
"Ce dovoIj doIgo sedIs In sI zares
cIsto na mIru, bos mogoce Iahko vIdeIa
kaksno od teh modrIh antIIop," sem rekeI CorI. "Da bI
vIdeIa modro antIIopo, bI storIIa karkoII," je rekIa. SIekIa
bI se do nagega In negIbno IezaIa v travI
ceI dan." "OdIIcna Ideja," sem rekeI, "to s sIacenjem
do nagega namrec, menIm, da je vse skup boIj
naravno." Coro sem srecaI prejsnjI vecer v knjIznIcI
In jI povedaI o modrIh antIIopah. DogovorIIa sva se za zmenek
In da jIh bova poskusIIa vIdetI. Vec ur sva goIa IezaIa drug ob drugemu.
8II je preIep, soncen dan, zgeckaIa naju je rahIa sapa.
Koncno mI je Cora sepnIIa v uho. "Moj 8og,
vIdIm jIh. Tako krhke so,
tako nezne. Kot angeII, kot angeII
pIavIc so." PogIedaI sem jo. Cora je IzgInjaIa.
SpremInjaIa se je v eno Izmed njIh.
Vecna enost sanj
Nekje na dezeII sem se sprehajaI po
koIovozu. 8II je soncen dan na zacetku
jesenI. DvIgnII sem pogIed In zagIedaI osIa,
kI mI je prIhajaI nasprotI In vIekeI vozIcek. KoIIkor
sem vIdeI, je bII brez voznIka aII kogarkoII, kI bI osIa
vodII. OseI je brez zanImanja stopaI po potI. Ko sva
se srecaIa, se je oseI ustavII, v pozdrav sem ga
popraskaI po gobcku. VIdetI je bII hvaIezen. VIdetI
je bII kot zeIo osamIjen oseI, ampak katerI oseI se ne
bI na takI cestI pocutII osamIjenega!
Potem pa me je spreIeteIo, da bI pogIedaI, kaj je,
ce spIoh je kaj, na vozIcku. 8II je samo crn zaboj, aII krsta,
maIo vec kot poI metra doIga In sIroka kakIh trIdeset centImetrov.
PrIvzdIgnII sem pokrov, potem pa ga spustII nazaj,
nIsem mogeI. PostaIo mI je jasno, da je oseI na nekaksnI
pomIIovanja vrednI mIsIjI, kdo ve kam, na konec
sveta, zato sem mu ponudII jaboIko, ga se zadnjIc popraskaI po
smrcku In mu pomahaI, naj gre naprej, maII
moz, kakrsen sem bII.
361 360
The bookcIub
8obbIe came home Irom her bookcIub
compIeteIy drunk and dIsheveIed. Three
buttons Irom her bIouse were mIssIng and
she had scratches down both cheeks. "Jesus,"
saId, "what the heII happened to you!"
"They aII hated that book," she saId, "you
know, that one that had me cryIng aII Iast
week, about the gIrI's mother dyIng, and
then her baby gettIng sIck and her husband
IeavIng her. They saId It was corny, and
just couIdn't take It. couIdn't sIt
there and make Iun oI that poor
woman." "So what happened!" saId. "WeII,
rene was IaughIng and that's when got up
and sIapped her. And she punched me In the
gut and grabbed her haIr and threw her to
the IIoor and kIcked her In the Iace. And
then RosIe and TIna and that bItch SonIa
Irom Leverett aII jumped on me and punched
me a hundred tImes and dIdn't know what
was happenIng." "So when dId you get drunk!"
asked. "Oh, when It was aII over we went
out to Lucky 7 together and Iaughed and
Iaughed about It." "A bunch oI tough broads,"
saId. "Nah, they're aII pussycats," she
saId, IookIng badIy In need oI repaIr.
KnjIznI kIub
8obI se je vrnIIa Iz knjIznega kIuba
popoInoma pIjana In razmrsena. Na bIuzI
so jI manjkaII trIje gumbI In na obeh
IIcIh je ImeIa praske. "Jezes,"
sem rekeI, "kaj se tI je zgodIIo!"
"TIsto knjIgo so sovrazIIe," je rekIa, "saj
ves, tIsto, zaradI katere sem prejokaIa ceI
prejsnjI teden, o dekIetu, kI jI je umIraIa matI,
potem jI je zboIeIa puncka In na koncu zapustII
se moz. RekIe so, da je sentImentaIna, In
tega enostavno nIsem mogIa pozretI. NIsem mogIa
kar sedetI In se posmehovatI ubogI
zenskI." "No, In kaj se je zgodIIo!" sem rekeI.
"Ko se je rena zasmejaIa, sem vstaIa In jo
kIoInIIa. UdarIIa me je v zeIodec, zagrabIIa sem
jo za Iase In jo vrgIa po tIeh In jo brcnIIa v obraz.
Potem pa so vse, Roza In TIna In tIsta prasIca Sonja
Iz Leveretta, skocIIe name In zaceIe toIcI po menI,
Pojma nIsem ImeIa, kaj se dogaja." "Aha. n kdaj
sI se napIIa!" sem jo vprasaI. "Oh, ko smo se pomIrIIe,
smo skupaj odsIe v Lucky 7 In se temu do norega
nasmejaIe." "SkupIna trdIh razgIedanIh zensk," sem
rekeI. "Eh, kje pa. Same mehke mucIce," je
rekIa, zaIostno potrebna popravIIa.
PrevedeI ztok OsojnIk
T
t
h

K
r
I
s
z
t
I
n
a

je bIIa rojena Ieta 1967 v 8udImpestI. Ena Izmed najboIj uveIjavIjenIh mIadIh madzarskIh
pesnIc, dobItnIca vec pomembnIh IIterarnIh nagrad, med drugImI tudI nagrade JzseIa
AttIIe Ieta 2000. DosIej je IzdaIa nasIednje pesnIske zbIrke: szI kabatIoboga (PIapoIanje
pIasca jesenI,1989), A beszeIgetes IonaIa (NIt pogovora, 199S), Az arnyek ember (CIovek
senca, 1996).
Njene pesmI so bIIe prevedene v razIIcne jezIke.
ZIvI v 8udImpestI, poIeg pIsanja In prevajanja poezIje se ukvarja tudI s sIIkanjem na
stekIo.
8orn In 1967 In 8udapest. She Is one oI the most estabIIshed young HungarIan poets, a
recIpIent oI many prestIguous IIterary awards IIke the JzseI AttIIa Award In 2000. She
has pubIIshed the IoIIowIng coIIectIons oI poetry: szI kabatIoboga (The FIutterIng oI a
Coat In Autumn, 1989), A beszeIgetes IonaIa (The Thread oI a ConversatIon, 199S), Az
arnyek ember (Shadow Man, 1996)
Her poetry has been transIated Into severaI Ianguages.
She IIves In 8udapest and besIdes wrItIng and transIatIng poetry she Is aIso occupIed
wIth gIasspaIntIng.
36S 364
AnyaI IIsta
CaIambra IegpuskavaI sose Ioj.
Ne taIaIj haIat res kadban.
Sket teIeIont ne szorongass,
FIkeben hajnaI tkor sose aIIj.
Na taIaIj sndIsznt Iejen IemdobozzaI.
MIt meg. AbIak kzt dgIodo Iegyet se.
A IeIek szarszagat azt kar megsznI.
Nem szedj pontokba semmIt: hIyeseg.
Veszitsd csak eI az nIrnIad,
sirjaI nyugodtan, de hasznaIj papirzsepIt.
s ha vaIaha azt mondom neked, hogy
szedd ssze magad, menj. VIssza se nezz.
MaterInskI seznam
Na goIoba nIkoII na streIjaj z zracno pusko.
NIkoII ne zadenI rIbe v praznI kadI.
CIuhega teIeIona ne stIskaj,
V teIeIonskI govorIInIcI nIkoII ne stoj ob petIh zarana.
Ne zadenI jezka v gIavo s pIocevInko.
Cesa se . NItI med okenskImI stekII crkujoce muhe ne.
Skoda bI se bIIo IzognItI po dreku smrdecI dusI.
NIcesar ne tockuj: neumnost.
Le IzgubI svojo samoIronIjo,
mIrno jocI, a uporabIjaj papIrnate robcke.
n ce tI bom kdaj rekIa, da
se zberI, pojdI. Ne ozrI se.
367 366
Nema, Nema, Nema
Nema
Intes,
aImodban
IennyeI teIt reg,
arcanak arca sIncs,
de t kivanod:
h aIatt t,
combod kzt
vIzesarok,
akIt szeretsz,
benned van kivIed,
vaIahoI aIszIk es
IIverI aImod,
keze a kez,
combod kzt
ott taIaIod,
Iassan kerIng,
szetnyItja hig Ied,
hIanya tuhegyet most
pont eIered,
neve a nev,
a Iktetese emIek,
akIt kivansz,
magadba cssznI erzed,
ahogy, ha voIt,
terded IIhzva,
tessek,
odaadod aImodat,
ebrenIeted,
nema tes,
IennyeI Iorg resseg.
***
Nema
kapItany es
a vizaIattI varos,
nez rad egy estehosszat,
szaII az angyaI,
kztetek csak
mI voIt, az asztaI,
megkerId, konyhaba
szoI aImos
keppeI teaert, haIIod
jnnI, paros
tetovasag, hajaddaI jatsz
kez, a baIIaI
megIorduIsz, haIaIos,
Nem, nem, nem
Nem
namIg,
v sanjah
s svetIobo napoInjena praznIna,
obraz, kI nI obraz,
vendar sI zeIIs njega:
pod snegom pot,
med stegnI
jarek vode,
kogar IjubIs,
znotraj tebe je v zunanjostI,
nekje spI In
te Iztrga Iz sanj,
roka je roka,
med stegnI
jo najdes,
pocasI krozI,
razpre tI zIdko narocje,
vIsek pomanjkanja njegove IgIe
pravkar dosezes,
Ime je Ime,
utrIpanje je spomIn,
kogar sI zeIIs,
cutIs drsetI vase,
kako so, ce so bIIe,
noge skrcene,
IzvoII,
das mu svoje sanje,
budnost,
nem udarec,
s svetIobo vrteca se praznIna.
***
Nem
kapItan In
podvodno mesto,
gIeda te ves vecer,
pIahutanje angeIa,
Ie kaj je bIIo
med vama, mIza,
Izognes se jI, v kuhInjo
odpIavas po caj
z zaspanIm obrazom, sIIsIs
ga prIhajatI, obojestransko
obotavIjanje, z IasmI Igrajoca se
roka, z IevIco
te gIadI po prsIh,
369 368
vizmeIyI csnd,
Iorr teaban ejIeI,
IIedben pergetIk
a hoIddobot,
vIgyazz, suttogja,
suttogod: mIert IeI,
magaba hz,
rIngatja homIokod,
mez, mez,
vIgyazz,
Iorg cseszeben ejIeI,
torkodban viz,
szetrobbant sziv dobog,
ve, tIed,
IuIdokI,
partot erteI.
***
Nema
o Is,
haIIgatsz,
pedIg mar napok ta
masra se vagysz,
mInt megIognI
a Iarkat:
eIkepzeIted a vonaton
a nadrag
aIatt, mIkor a
taskat IIpakoIta:
na j, akkor Iegyen
a harom ra,
Iepjen be haromkor
Ieteve sapkat,
saIat, kabatot,
a szoban haIadj at,
abIaknaI vard, aIIjon
mged beIogva
szemed, csukIjan merd,
hogy zg a vered,
ez most a most,
kIgomboIt Inge es a
Ieneke, combja,
rahajoIsz, vegre erzed,
IIyen a most, csIkIdon
hossz seta,
sIkIIk beIed,
Ieprgo IIIm, igeret,
csupa Igen, de
nema, nema, nema.
obrnes se, smrtna
tIsIna v gIobInah,
poInoc v vrocem caju,
v usesIh tI bobnajo mesecIno,
pazI, sepeta,
sepetas: zakaj se bojI,
zapre se vase,
zIbIje tI ceIo,
med, med,
pazI,
poInoc v vrtecI se skodeIIcI,
v grIu voda,
razpoceno srce bIje,
njegovo, tvoje,
utapIjajoc,
dosezes breg.
***
Nem
tudI on,
moIcIs,
ceprav sI ze dneve
ne zeIIs nIcesar drugega,
kot ga prIjetI
za kIInca:
predstavIjaIa sI sI ga na vIaku,
pod hIacamI,
ko je gor
pospravII torbo:
no, dobro, naj bo
potem ob treh,
naj vstopI ob treh,
ko bo odIozII kapo,
saI, pIasc,
pojdI skozI sobo,
pocakaj ga prI oknu, naj stojI
za tabo zakrIvajoc tI
ocI, na njegovem zapestju sI merI,
kako tI vrsI krI,
to je sedaj sedanjostI,
odprta srajca In razgaIjena
zadnjIca, stegna,
skIonIs se nad njega, koncno cutIs,
taksen je ta sedaj, doIg sprehod,
po scegetavcku,
zdrs vate,
IIIm se odvrtI, obIjuba,
veIIk da, toda
nem, nem, nem.
PrevedIa CabrIeIa Zver
Muet, muet, muet
Muet
ce sIgne
en pIeIn sommeII
vIde sature de IumIre
son vIsage est sans vIsage,
tu Ie desIres pourtant:
chemIn tapI sous Ia neIge,
entre tes cuIsses
une douve,
ceIuI que tu aImes
est en toI et en dehors,
II dort queIque part et
t'eveIIIe,
sa maIn est Ia maIn
entre tes cuIsses
tu Ia trouves
eIIe cIrcuIe Ientement,
depIoIe ton sexe IIuIde,
Ia poInte de son manque
t'atteInt maIntenant,
son nom est Ie nom,
sa paIpItatIon Ie souvenIr
que tu desIres,
tu Ie peroIs quI se gIIsse en toI,
comme Iorsqu'II etaIt I,
genoux remontes,
voIIa,
tu oIIres ton sommeII,
ton eveII,
coup muet,
vIde nourrI de IumIre.
***
Muet
Ie capItaIne
sIIence de Ia vIIIe sousmarIne
II te regarde tout un soIr,
un ange passe,
entre vous
rIen, que Ia tabIe,
tu Ia contournes dans Ia cuIsIne
pour IaIre du the, tu IIottes I'aIr
epuIse, tu I'entends
venIr, hesItatIon
partagee, une maIn joue dans
371
A mother's IIst
Never aIm a gun at doves.
FInd no IIsh In empty tubs.
The IIne's dead: don't cIutch the phone,
don't caII Irom a box outsIde at dawn.
SIght no hedgehogs capped wIth cans.
More! Nor tIredout IIIes between the panes.
To mIss the souI's shItsmeII: It's a pIty.
Make no notes or IIsts: It's sIIIy.
Just shed that seIIIronIc gaze,
and those tears: Iet the KIeenex cope.
And II ever shouId say by chance
PuII yourseII togetherCo. No backward gIance.
TransIated by Peter Sherwood
370
373
tes cheveux, I'autre gIIsse
sur ton seIn,
tu te tournes, sIIence
morteI des proIondeurs marInes
mInuIt dans une tasse de the,
dans tes oreIIIes Ie rouIement
de Ia caIsse IunaIre,
II chuchote, attentIon,
tu chuchotes: que craInstu,
II t'aspIre,
berce ton Iront,
mIeI, mIeI,
attentIon,
mInuIt dans une tasse
***
Muet
IuI aussI,
tu te taIs,
mme sI ton seuI desIr
depuIs des jours,
est d'attraper
sa bIte:
tu I'as ImagInee dans Ie traIn
sous son
pantaIon, quand II
a mIs Ie sac dans Ie IIIet:
bon, d'accord,
troIs heures, aIors,
qu'II entre troIs heures
pose bonnet,
echarpe, manteau,
traverse Ia pIce,
attendsIe Ia Ientre, qu'II
s'arrte derrIre toI et mette Ies maIns
devant tes yeux, mesure sur son poIgnet
Ie grondement de ton sang,
voII c'est maIntenant maIntenant,
sa chemIse deboutonnee et son
derrIre, ses cuIsses,
tu te penches sur IuI, tu sens enIIn
Ie voII du maIntenant, Iongue promenade
sur ton cIItorIs,
II se gIIsse en toI,
IIIm quI se derouIe, promesse,
ouI et ouI encore, maIs
muet, muet, muet.
TraduIt par KInga Dornacher
372
S
u
z
a
n
a

T
r
a
t
n
I
k
rojena 1963 v MurskI SobotI. DIpIomIraIa Iz socIoIogIje na FakuItetI za druzbene vede,
zdaj na podIpIomskem studIju na FakuItetI za podIpIomskI studIj SH. ZIvI In deIa v
LjubIjanI kot pIsateIjIca, prevajaIka In pubIIcIstka.
DosIej je objavIIa kratke zgodbe v IIterarnIh revIjah (Mentor, DIaIogI, RazgIedI, PrImorska
srecanja, Sodobnost, LIteratura), dvakrat je bIIa med IzbrankamI natecaja za zensko
kratko zgodbo (199S In 1996) In dobIIa je tretjo nagrado na natecaju za Ijubezensko
pIsmo revIje PrImorska srecanja (1997).
TratnIkova je Ieta 1996 souredIIa deIo L, zbornIk o IezbIcnem gIbanju na SIovenskem
1984199S. Leta 1998 je IzdaIa IIterarnI prvenec kratkIh zgodb Pod nIcIo. Leta 2001 je
objavIIa roman me mI je Damjan In dobIIa drugo nagrado za kratko zgodbo na natecaju
revIje Nasa zena.
Njene zgodbe so objavIjene v nemskI antoIogIjI evropske IezbIcne proze Sappho ksst
Europa (QuerverIag, 8erIIn 1997) In v amerIskI antoIogIjI The VIntage 8ook oI
nternatIonaI LesbIan FIctIon (VIntage Press, New York and Toronto 1999). Leta 2002 je
Izbor kratkIh zgodb TratnIkove z nasIovom Unterm StrIch IzseI prI avstrIjskI zaIozbI
MIIena VerIag. V Istem Ietu je avtorIca prIpravIIa tudI monodramo My name Is Damjan,
kI je bIIa premIerno prIkazana junIja 2002 v LjubIjanI, v produkcIjI SKUC gIedaIIsca.
8orn In 1963 In Murska Sobota. She graduated In SocIoIogy Irom the FacuIty Ior SocIaI
ScIences and Is presentIy doIng her MA. She IIves and works In LjubIjana as a wrIter, a
transIator and a pubIIcIst.
Her short storIes have been pubIIshed In IIterary magazInes and she was twIce among
the wInners In a wrItIng competItIon Ior a women's short story (In 199S and 1996), In
1997 she won thIrd pIace In a IoveIetter competItIon organIzed by the PrImorska
srecanja magazIne.
n 1996 she was coedItor oI L, an AnthoIogy on LesbIan Movement In SIovenIa 1984
199S. n 1998 her IIterary debut was pubIIshed, a coIIectIon oI short storIes Pod nIcIo
(8eIow Zero). n 2001 she pubIIshed a noveI me mI je Damjan (My Name s Damjan) and
she won second pIace Ior her short story In the Nasa zena magazIne competItIon.
Her storIes have been pubIIshed In the Cerman anthoIogy oI European IesbIan IIctIon
Sappho ksst Europa (QuerverIag, 8erIIn, 1997) and In the AmerIcan anthoIogy The
VIntage 8ook oI nternatIonaI LesbIan FIctIon (VIntage Press, New York and Toronto,
1999). n 2002 her seIected short storIes entItIed Unterm StrIch were pubIIshed by the
AustrIan pubIIshIng house MIIena VerIag. n the same year her monodrama My Name Is
Damjan was put on stage In LjubIjana In the productIon oI the SKUC theatre.
377 376
TrIp Is on saIe too
She sent her a postcard, a IastmInute note beIore the New Year. "Come ahead, It's okay!
'm expectIng you, as arranged! Yours, Jana." Sure, she wrote other thIngs as weII, so
many, actuaIIy, she aImost ran out oI space; but they were not that Important. She
hurrIed to the post oIIIce and dropped the tacky pIcture oI a ChrIstmas tree In the
maIIboxthere was reaIIy no tIme to shop around Ior anythIng In better tasteaII that
mattered was that the note arrIve In tIme, as soon as possIbIe. As the greengoId
ChrIstmas tree sIId under the red IIap and dIsappeared soundIessIy Into the IuII maIIbox,
Jana IeIt her day had come to a IaIrIy satIsIactory end. AIter aII, she'd been under
consIderabIe pressure, she'd had Iess than twenty mInutes to buy the postcard, wrIte It,
and maII It. OnIy then couId she make her way to her apartment aIong the now too
IamIIIar route, IookIng at the ChrIstmas decoratIons through the Iow wIndows, eyeIng
the InIrequent passersby. Perhaps now she was no Ionger so utterIy aIone, so Iorgotten
In a IoreIgn cIty. The day IeIt somehow dIIIerent. She dropped her cIgarette In the snow,
It reaIIy was too coId to smoke, she put on her new gIoves and shoved her hands deep
Into her shaIIow pockets. "Ugh," she shIvered wIth the coId and even smIIed at herseII,
not sourIy as was her habIt, but wIseIy and wIth resIgnatIon, as though she knew that
the postcard In the maIIbox was not the best oI moves In her IIIe. She couId aIways teII
them In advance, these notthebestoImoves In her IIIe, and she aIways knew just when
It wouId be too Iate. Then she waIted untII It reaIIy was too Iate.
When VIvI waIked In through Jana's door three days Iater wIthout havIng receIved the
note on the reverse sIde oI the tacky ChrIstmas tree, that, naturaIIy, couId not have been
the best oI possIbIe outcomes. 8ut Jana reIused to Iet It bother her; she had busIed
herseII decoratIng the apartment, she had aIso washed the bed IInen the day beIore
theIr encounter so that It wouId smeII Iresh, she'd stacked the presents on the
nIghtstand on VIvI's sIde oI the bed ... t aII goes together somehow, she thought
moments beIore she heard the taxI stop outsIde her buIIdIng, everythIng matched,
IncIudIng the coIor oI the wrappIng paper on the gIIts and the bed cIothes and the
ceIIIng wIth the sIIver paInted stars. Even the bottIe oI champagne was suItabIy bIue wIth
a sIIvery desIgn. She had reaIIy made an eIIort, and because she was aware how stupId
one IeIt when In tIme It aII turned out to have been IutIIe, Jana aIways trIed very hard
not to Iet It aII become IutIIe.
VIvI had no ChrIstmas presents Ior Jana, not a sIngIe one. VIvI had onIy brought herseII,
because Jana had InsIsted. Jana, naturaIIy, dId not say anythIng at the tIme; Ior haII an
hour she pretended that they were just havIng coIIee and chattIng aIter havIng been
separated Ior severaI months, and that everythIng eIse was not yet Important. Then she
popped to the store Ior some cIgarettes, and when she returned In somethIng IIke three
and a haII mInutes, they brIeIIy recounted the most outstandIng events oI theIr separate
IIves and went to the bedroom, where VIvI handIed the gIIts and saId that she IIked them
the way they were and that she wouIdn't open them just yet. 8ecause VIvI had no energy
IeIt Ior joy. And then It was aIready tIme Ior a joInt and Jana wanted to have peace whIIe
she was gettIng stoned, she dId not want to thInk about the presents she never receIved,
sInce such downbeat thoughts couId spoII her mood. And that wouIdn't do. t sImpIy
wasn't the rIght tIme to be crabbynot yet. Jana knew weII enough that she wouId recaII
thIs unpIeasantness wIth the presents Iater, perhaps severaI months or even a year Iater,
oh yes, she wouId remember It oIten and she wouIdn't IorgIve VIvI Ior what shouIdn't be
Iorgotten, and aIready now Jana reIIshed the prospect. "You don't know what she was
IIke," she wouId teII her IrIends In the Iuture, "you have no Idea, she dIdn't even brIng
TudI potovanja so zdaj ugodna
PosIaIa jI je razgIednIco, se zadnje obvestIIo pred NovIm Ietom. "PrIdI, vse ok! Cakam te,
kot sva se zmenIII! Tvoja Jana." Saj je pIsaIa se druge stvarI, na razgIednIcI je skoraj
zmanjkaIo prostora, a te nIso bIIe tako pomembne. PohIteIa je na posto In spustIIa
kIcasto rIsbo novoIetne jeIke v nabIraInIk tedaj res nI bIIo vec casa za Iskanje cesa
okusnejsega steIo je Ie, da bo sporocIIo prIsIo pravocasno In cImprej. Ko je zeIenozIata
jeIka zdrsnIIa pod rdecI kIjun In nesIIsno ponIknIIa v poIn nabIraInIk, se je ta dan za Jano
se kar dobro koncaI. Koncno je Ie bIIa pod zeIo neposrednIm prItIskom, saj je moraIa v
manj kot dvajsetIh mInutah kupItI razgIednIco, jo napIsatI In posIatI. Potem se je Iahko
odpravIIa protI stanovanju po svojI ze presneto obIcajnI potI, sI ogIedovaIa novoIetno
okrasje skoz nIzka okna In redke mImoIdoce. Morda zdaj nI bIIa vec tako cIsto sama, ne
tako pozabIjena v tujem mestu. TIstega dne je bIIo nekako drugace. VrgIa je cIgareto v
sneg, bIIo je zares premrzIo za kajenje, sI nataknIIa nove rokavIce In jIh zatIacIIa v pIItve
zepe. "Uhhh," se je stresIa od mraza In se ceIo nekako nasmehnIIa sama sebI, pa ne
kIsIo, kot jI je bIIo v navadI, ampak tako modro In sprIjaznjeno, kakor da bI bIIa vedeIa,
da razgIednIca v nabIraInIku nI bIIa najboIjsa poteza v njenem zIvIjenju. Zmeraj jIh je
zavohaIa, te ne najboIjse poteze, zmeraj je vedeIa, kdaj bo prepozno. n pocakaIa, da je
bIIo res prepozno.
Ko je VIvI ze trI dnI pozneje prIsIa skoz vrata, ne da bI spIoh dobIIa v roke sporocIIo na
drugI stranI kIcaste jeIke, seveda nIkakor nI mogIo bItI najboIjse. A Jana se nI pustIIa
motItI In sI je daIa zeIo veIIko opravItI z okrasevanjem, se posteIjnIno je opraIa dan pred
snIdenjem, da bo ja dIsaIa po svezem, zIozIIa darIIa na nocnI omarIcI na VIvInI stranI ...
Vse se nekako ujema, je pomIsIIIa tIk preden je zarohneI taksI pred hIso, vse, tudI barva
ovojnega papIrja darII In barva posteIjnIne In stropa s srebrno posIIkanImI zvezdIcamI.
TudI stekIenIca sampanjca je bIIa prImerno modre barve s srebrnIm vzorcem. Res se je
potrudIIa, toIIko boIj, ker je vedeIa, kako zeIo se cIovek zazdI sam sebI neumen, ko se
cez cas pokaze, da je bIIo vse nesmIseIno. Zato se je Jana vedno zeIo potrudIIa, da
nIkakor ne bI postaIo vse nesmIseIno.
VIvI nI ImeIa darII za Jano, nItI enega. VIvI je prInesIa sebe, zato ker je Jana vztrajaIa prI
tem. Seveda tedaj Jana nI rekIa nIc, poI ure se je deIaIa, da pac pIjeta kavo In kIepetata
po vecmesecnI IocenostI In zato vse drugo se nI pomembno. Potem je skocIIa v trgovIno
po cIgarete In ko se je v treh mInutah In poI vrnIIa, sta sI hItro povedaII najpomembnejse
zadnje dogodke Iz svojIh IocenIh zIvIjenj, sII v spaInIco, kjer je VIvI premetavaIa darIIa In
rekIa, da so jI vsec taka, kot so In jIh se ne bo odprIa. Zato ker VIvI nI ImeIa vec energIje
za veseIje. n potem je bII ze cas za dzojnt In Jana je med zakajanjem hoteIa ImetI mIr
In nI hoteIa mIsIItI na darIIa, kI jIh nI dobIIa, saj tI tako crnogIede mIsII Iahko pokvarIjo
IIIIng. To pa ne gre. Kratko maIo nI bII cas za zamorjenost ne se. Saj je Jana vedeIa, da
se bo pozneje, mogoce vec mesecev aII seIe Ieto pozneje, prav dobro spomInjaIa te
neprIjetnostI z darIII, o, se veckrat se bo spomnIIa tega In zIepa ne bo pozabIIa VIvI, kar
jI ne gre pozabItI, to je bIIo JanIno nasIajanje za prIhodnost. "Ves," bo Jana prIpovedovaIa
prIjateIjIcam, "ves, kaksna je bIIa, se mIsIItI sI ne mores, se darIIa mI nI prInesIa za Novo
Ieto, pa toIIko casa se nIsva vIdeII. Jaz pa sem bIIa tako sIepo pozorna In sem jI seveda
daIa vec darII ..." A zdaj res nI bII pravI trenutek za to, zdaj Jana nI hoteIa bItI
maIenkostna, saj bI jI VIvI takoj rekIa, a se res tako rada smIII sama sebI. Pravzaprav se
je Jana resnIcno rada smIIIIa sama sebI. OkoII 8ozIca se je veckrat sama sprehajaIa po
utrechtskIh uIIcah, se ozIraIa za pred prehIadom odpornImI koIesarjI, ze kar zIjaIa v okna
brez zaves, kjer so med novoIetnIm kIcem Ijudje sedeII pred tevejem, kramIjaII aII pa
cIsto po zImsko IIImsko potonIII In zaspaII v nasIonjacIh. Jana sI je takoj naredIIa
379 378
me a ChrIstmas present though we hadn't seen each other In such a Iong tIme. And
was so bIIndIy carIng gave her severaI presents, oI course ..." Now, however, was reaIIy
not the rIght moment, Jana dId not want to be petty now because that wouId've
ImmedIateIy prompted VIvI to ask whether she reaIIy IIked IeeIIng sorry Ior herseII so
much. As a matter oI Iact, she dId; Jana genuIneIy IIked IeeIIng sorry Ior herseII. YuIetIde
wouId oIten IInd her stroIIIng aIong the streets oI Utrecht aIone, IoIIowIng wIth her eyes
the cycIIsts apparentIy Immune to coIds. She wouId unabashedIy stare through the
uncurtaIned wIndows at the peopIe sIttIng amIdst tInseI and other kItsch and watchIng
teIevIsIon, chattIng, or droppIng oII In theIr armchaIrs In a IIImIIke versIon oI
wIntertIme IdyII. WaIkIng, Jana wouId draw up a mentaI IIst oI everythIng she Iacked,
such as a sense oI securIty, a warm home, a sheIter, cIose IrIends around her; she no
Ionger had a home even back home In SIovenIa because she aIways just IIved here or
there ... She caIIed thIs IIst oI thIngs IackIng In her IIIe her 'merry IIst', probabIy In
reIatIon to ChrIstmas. She was IncapabIe oI just pIoppIng herseII down In an easy chaIr
In the aIternoon, careIree, and dozIng oII onIy to wake up at sweet dusk. "When dusk
IaIIs, we'II ..." her IamIIy used to say when she was IIttIe, so In addItIon to ChrIstmas
wInter dusk wouId aIso tug at her heartstrIngs, remIndIng her oI her warm chIIdhood
home, so much so that she wouId actuaIIy shIver and have to IIght a cIgarette and
contempIate her sItuatIon. Even the thought oI an armchaIr wouId at tImes provIde a
suIIIcIent and perIectIy vaIId reason to make Jana IeeI sorry Ior herseII. 8ecause these
were the exceptIonaI moments when she couId stIII be bothered wIth herseII.
n the aIternoon, VIvI was aIready In tears: About thIs not beIng the rIght moment Ior
her to come, about how she shouIdn't have come at aII as she was tryIng to kIck her
habIt. (8ut Jana had wanted her to come, anyway.) Just beIore VIvI burst Into tears they
had sex, not very protracted and somehow hasty, seeIng as they hadn't seen one
another In such a Iong tIme. That's why Jana cIaImed that she wanted It at Ieast two
more tImes beIore dInner, InsIstIng how much thIs sex meant to her and that she had
derIved more pIeasure Irom It than anythIng eIse In a Iong tIme, she InsIsted even when
the thIrd tIme around she practIcaIIy masturbated whIIe VIvI just heId her wIth one arm
and kept wIpIng her own sweaty Iorehead wIth the other. 8ecause VIvI oIten sImpIy
wasn't there. She dIdn't have the energy Ior It.
AIter they'd had sex and VIvI had crIed over herseII and bItched about her adverse IIIe
cIrcumstances and IInaIIy IaIIen asIeep, Jana started dInner, stIII reIusIng to admIt to
herseII the reIIeI she IeIt about havIng a coupIe oI hours to herseII. She decIded to make
a pIzzayou just throw some stuII on It and pop It In the ovenshe was not stoned
enough to overreach herseII and set about makIng trout amandIne, Ior Instance, or
some MeIanesIan dIsh. WhIIe cookIng, she InduIged In another Iorm oI seIIpIty: posItIve
daydreamIng. OveroptImIstIc thoughts. About how she and VIvI couId be two happy,
successIuI students abroad. How everybody wouId say, oh, that's those two successIuI
IesbIans Irom the East, one's a humanItIes student, the other one a physIcIst ... And
when they showed up at some women's cIub they'd be a strIkIng coupIe, IIke two IdeaI
workers In a socIaI reaIIst pIcture. Not that they wouId actuaIIy Iook that wayonIy the
ImpressIon they'd create wouId be that strong. Stronger than IIIe ItseIIbut thIs Iast
sentence aIready pertaIned to the IIrst rush oI her hIgh; because whIIe InduIgIng In her
upbeat thoughts Jana had roIIed an eIegant sIIm joInt Ior herseII. As the pIzza baked,
she sat and smoked, Iree to IantasIze about how thIngs mIght yet turn out aII rIght aIter
aII when VIvI had had the opportunIty to sIeep oII the Iong hours oI the traIn journey.
And It wouId deIInIteIy be better In the evenIng when they went to the party thrown by
Jana's IeIIow students, whom they aImost resembIed In age and appearance,
aImost...One oI them a humanItIes student, the other a mathematIcIan, one darkhaIred,
mIseInI spIsek vsega, cesar nI ImeIa aII nI vec cutIIa, denImo varnostI, topIIne doma,
zavetja, tesnIh prIjateIjIc okoII sebe, se doma spIoh nI ImeIa doma, ker je skoraj zmeraj
samo nekje stanovaIa ... temu seznamu manjkajocIh stvarI je pravIIa "veseII seznam",
najbrz je bII nekako povezan z 8ozIcem. Skratka, Jana nI mogIa popoIdne brezskrbno
potonItI v nasIonjac In zaspatI In se zbudItI v sIadkem prvem mraku. "Ko bo padeI prvI
mrak, bomo ..." so govorIII prI njej doma, ko je bIIa se majhna, zato jo je poIeg 8ozIca
tudI prvI mrak zmeraj krepko spomnII na topIIno doma, tako zeIo, da jo je kar zmrazIIo
In sI je moraIa prIzgatI cIgareto In se spet zamIsIItI nad sabo. Ze mIseI na nasIonjac je
Iahko bIIa zadosten In cIsto dober razIog, da se je Jana zasmIIIIa sama sebI. Saj so bIII
to tIstI nenavadnI trenutkI, ko se je se ukvarjaIa s sabo.
PopoIdne se je VIvI ze razjokaIa, da nI prIsIa o pravem trenutku, da spIoh ne bI smeIa
prItI, ko je nakrIzIrana. (SIcer je Jana sama hoteIa, da prIde.) TIk preden je zajokaIa, sta
seksaII, vendar gIede na to, da se nIsta vIdeII ze Iep cas, ne ravno doIgo In nekam
prehItro. Ravno zato je Jana zatrjevaIa, da hoce se vsaj dvakrat pred vecerjo, vztrajaIa je,
da jI ta seks toIIko pomenI In da uzIva kot ze doIgo ne, vztrajaIa je tudI potem, ko se je
v tretje tako rekoc ze zadovoIjevaIa sama, VIvI pa jo je z eno roko objemaIa, z drugo pa
sI je nenehno brIsaIa potno ceIo. VIvI namrec pogosto nI bIIa zraven. NI ImeIa energIje
za to.
Potem ko sta seksaII In se je pozneje VIvI razjokaIa nad sabo In se zjezIIa nad grdImI
zIvIjenjskImI okoIIscInamI In zatem zaspaIa, se je Jana IotIIa vecerje In sI nI hoteIa
prIznatI, kako jI je odIegIo, ker je Iahko bIIa nekaj ur sama. OdIocIIa se je za enostavno
pIco, kar vrzes stvarI gor In jo butnes v pecIco nI bIIa toIIko zadeta, da bI precenIIa svoje
mocI In se, na prImer, IotIIa prIprave kraIjevske postrvI aII pa cesa meIanezIjskega. Med
kuhanjem se je prepustIIa drugI obIIkI samopomIIovanja In sIcer pozItIvnemu
sanjarjenju. SvetIogIedIm mIsIIm. O tem, kako bI ona In VIvI Iahko bIII zadovoIjnI In
uspesnI studentkI v tujInI. n vsI bI govorIII, aha, to sta tIstI uspesnI IezbIjkI z Vzhoda,
ena je druzbosIovka, druga IIzIcarka ... Ko bI se pojavIII v kaksnem zenskem dIskacu, bI
kar zabIesteII kot pokoncnI udarnIcI s socreaIIstIcnIh sIIk. Saj ne da bI zares tako
IzgIedaII Ie vtIs bI bII tako mocan. MocnejsI od zIvIjenja samega a ta zadnjI stavek je
bII ze posIedIca zacetnega udara zadetostI; med svetIogIedImI mIsIImI je namrec Jana
zvIIa se en eIeganten dzojnt samo zase. Ko se je pekIa pIca, je sedeIa In kadIIa, Iahko je
v mIru premIsIjevaIa o tem, da bo mogoce se vse dobro, saj se bo VIvI naspaIa po doIgIh
urah voznje z vIakom. Cotovo pa bo boIje, ko bosta zvecer sII na zabavo k JanInIm
koIegIcam, skorajda bI jIm Iahko bIII cIsto podobnI po IetIh In vIdezu, skorajda ... Ena
druzbosIovka, druga matematIcarka, ena temnoIasa, druga rdeceIasa, ne, ena rjavoIasa
z rdecImI pramenI, druga obrIta. Pa saj je vseeno, kaksne barve. CIavno, da bI se
objemaII In strmeII v temno modro nebo. Ona In VIvI.
"Kam sI se zagIedaIa, IjubIca!" jo je vprasaIa VIvI.
"NIkamor, kam pa naj bI gIedaIa!" je zagodrnjaIa Jana. Zdaj je se bIIa v prednostI, zdaj
je se bIIa tIsta, kI je zavIIa darIIa, kuhaIa In skrbeIa, VIvI pa je samo sItnarIIa In spaIa,
zato je zdaj se smeIa bIIa tecna In Iahko sI je prIvoscIIa dozIco nesramnostI a kmaIu bo
VIvI tako zagrenjena In napadaIna, da se bo Jana baIa zanjo (In seIe mesece pozneje, ko
bo ze sama, tudI zase) In bo ze zato spravIjIva In ne bo zvIsevaIa gIasu. Ne, ne, za kaj
takega je prevec odgovorna. "Lahko pokIIcem domov!" je vprasaIa VIvI In sI prIzgaIa
cIgareto. Ko je odIozIIa vzIgaInIk, je takoj opazIIa samotnI ogorek JanInega dzojnta sredI
pepeInIka take stvarI jI nIso nIkoII usIe. "Lahko pokIIces domov," je rekIa Jana. Potem je
pomIsIIIa, da morata pred odhodom se jestI In popItI pIvo, VIvI pa se mora se tusIratI In
se obIecI. n vprasaIa se je, aII bosta zdrzaII do Novega Ieta, kI bo prIsIo opoInocI Istega
vecera.
Ob 20.20 sta hIteII na zadnjI vIak za Amsterdam. ZadnjI vIak za sIIvestrovanje.
381 380
the other a redhead, no, one oI them a brunette wIth red hIghIIghts, the other one wIth
her head shaved. Oh, what dIIIerence does It make what coIor! The maIn thIng was they'd
embrace and gaze at the dark bIue sky. She and VIvI.
"What are you IookIng at, honey!" VIvI asked.
"NothIng, what's there to Iook at!" grumbIed Jana. She stIII had a sIIght advantage, beIng
the one who had wrapped gIIts, cooked dInner and generaIIy taken care oI thIngs whIIe
VIvI just nagged and napped, so Ior the tIme beIng Jana couId stIII aIIord to be grumpy
and even aIIow herseII a snIde remarkbut soon VIvI wouId be so bItter and aggressIve
that Jana wouId Iear Ior her (and months Iater, when she was aIone, aIso Ior herseII),
whIch wouId make her act In a concIIIatory IashIon and not raIse her voIce at aII. No, no,
she's a Iar too responsIbIe person Ior that. "Can caII home!" VIvI asked and IIt a
cIgarette. As she put down the IIghter she ImmedIateIy notIced the Ione butt oI Jana's
joInt In the ashtrayshe never mIssed thIngs IIke that. "Yes, you may," saId Jana. Then It
occurred to her that beIore IeavIng they stIII had to eat and have a beer, and VIvI stIII
had to shower and get dressed. And she wondered whether they'd Iast untII the New
Year, whIch was due to arrIve at mIdnIght that nIght.
At 8:20 p.m. they hurrIed aIong to catch the Iast traIn to Amsterdam. The Iast traIn to the
New Year's Eve party. As a matter oI Iact, they dragged theIr Ieet because VIvI's Iegs hurt
and she had to keep pIckIng oII the IIne threads whIch had stuck to her Iace and body
aIter she'd rubbed herseII wIth one oI Jana's oId toweIs. Jana knew that Dutch traIns dId
not run aIter 8 p.m. on New Year's Eve, whIch made It abundantIy cIear just how pressed
Ior tIme they were. So she toId herseII that what they were doIng was hurryIng aIong.
8ecause II truth be toId, Jana had IaIIed to teII VIvI that probabIy no traIns were runnIng;
she hadn't dared, because VIvI wouId have retorted: "WeII, guess 've screwed up agaIn,
haven't !!" t wouId've been reaIIy dreadIuI II they'd mIssed the traIn and the New Year's
Eve party In Amsterdam and VIvI bIamed herseII Ior that because she'd taken such a Iong
tIme to shower and dress. When they hurrIed Into the raIIroad statIon at 8:29, there was
a sIngIe traIn standIng at the pIatIormthe 8:31 Ior Amsterdam. And so they ended up
sIttIng In a traIn, wIthout even havIng bought a tIcket, and Jana was In a consIderabIy
better Irame oI mInd, despIte VIvI's pathetIc condItIon, because she knew how Iucky
they'd been to catch an unscheduIed traIn. As the traIn rattIed aIong, she stared through
the wIndow Into the dark. DespIte everythIng, It never occurred to her to get some new
toweIs.
At 9:0S they were aIready In Amsterdam. When they stepped out Into the maIn street
IeadIng to the Dam, Jana was suddenIy overwheImed by an InexpIIcabIe sense oI anxIety,
she wanted to go home, she wanted to go straIght to LjubIjana, ImmedIateIy, away Irom
the wIId Iooks, IoreIgn Ianguages, and whIstIIng IIrecrackers. 8ut she couIdn't, so she
asked her sweetheart: "Where shaII we go! We've stIII got pIenty oI tIme." VIvI grImaced,
haIIway between tears and Iury. HaIIway. Jana was Iar too tIred to IIsten, so she chose
not to repeat the questIon. "LIIe sucks!" VIvI saId to herseII, though oI course the whoIe
worId was meant to hear.
n what seemed IIke no tIme at aII they'd reached the red IIght dIstrIct. n no tIme at aII.
couId've avoIded thIs, thought Jana, couId've taken her somepIace eIse. 8ut what
wouId she actuaIIy have avoIded! And where couId they have gone, she and VIvI! t's aII
rIght the way It Is, It was meant to be, Jana saId to herseII wIth a hInt oI a smIIe. ThIs
was the thIrd Iorm oI seIIpIty, thIs dogged resIgnatIon, thIs reIentIess and depressIng
surrender.
They marched In the coId, aIong a Iess crowded street In the vIcInIty oI the red IIght
dIstrIct. "What do you mean, where shaII we go! How shouId know!!" VIvI grIped. Jana
pretended not to be Interested In the beIated answer. They entered a crowded, smoke
Pravzaprav nIsta hIteII, ker so VIvI boIeIe noge In se zmeraj sI je moraIa otIratI vse tIste
drobne nItke, kI so jI ostajaIe na obrazu In teIesu potem, ko se je obrIsaIa s kaksno
JanIno staro brIsaco. Jana je vedeIa, da na SIIvestrovo nIzozemskI vIakI po 20. urI ne
vozIjo vec, zato jI je bIIo jasno, da se jIma mudI. Zato sI je pac razIozIIa, da hItIta. Jana
resda VIvI nI povedaIa, da vIakov najbrz nI vec, ker sI tega nI upaIa, saj bI jI VIvI potem
rekIa: "Ja, vIdIs, spet sem vse zajebaIa, a ne!!" To bI bIIo res grozno, ce bI zamudIII vIak
In novoIetno zurko v Amsterdamu In bI se VIvI obtozevaIa, da sta zamudIII zato, ker se
je ona tako obIraIa prI tusIranju In obIacenju. Ko sta prIhIteII na zeIeznIsko postajo ob
20.29, je bII na peronu en sam vIak vIak za Amsterdam ob 20.31. Tako sta Ie sedeII na
vIaku, se karte nIsta kupIII, In Jana je bIIa boIjse voIje kIjub VIvInemu bednemu stanju,
saj je Ie ona vedeIa, kaksno sreco sta ImeII, da sta ujeII vIak, kI ga nI bIIo na voznem
redu. Med drdranjem vIaka je gIedaIa skoz okno v temo. KIjub vsemu jI nIkoII nI prIsIo
na mIseI, da bI kupIIa nove brIsace.
Ze ob 21.0S sta bIII v Amsterdamu. Ko sta stopIII na gIavno uIIco protI Damu, je Jano
zajeIa nerazIozIjIva tesnoba, hoteIa je domov, hoteIa je naravnost In takoj v LjubIjano,
proc od podIvjanIh pogIedov, tujIh jezIkov In zvIzgajocIh petard. Pa nI mogIa, zato je
svojo drago vprasaIa: "Kam greva! mava se dostI casa." VIvI se je kremzIIa, bIIa je nekje
vmes med jokom In besom. Nekje vmes. Jana je bIIa preutrujena, da bI jo posIusaIa, zato
vprasanja raje nI ponovIIa. "Sranje, pa tak IajI!" je rekIa VIvI sama sebI, a seveda je bIIo
namenjeno ceIemu svetu.
Kot bI mIgnII, sta bIII v RdecI cetrtI. Kot bI mIgnII. Saj bI se Iahko IzognIIa temu, Iahko bI
jo peIjaIa kam drugam, je pomIsIIIa Jana. A cemu bI se pravzaprav IzognIIa! n kam bI
Iahko sII, ona In VIvI! Je ze prav tako, je ze moraIo bItI tako, sI je rekIa Jana In se ceIo
majckeno In neopazno nasmehnIIa. n to je bIIa tretja obIIka samopomIIovanja, to
trmasto vdajanje v usodo, ta nenehna In moreca predaja.
KorakaII sta v mrazu, po nekoIIko manj obIjudenI uIIcI bIIzu rdecega sredIsca. "Kaj, kam
greva! Kaj pa jaz vem!" je stokaIa VIvI. Jana se je deIaIa, da je zapozneI odgovor spIoh
ne zanIma vec. n vstopIII sta v prepoIn, zakajen In medIo razsvetIjen IokaI In ceIo dobIII
prostor za prvo mIzo v majhnI zadnjI sobI. Jana je pIIa pIvo, njenI dragI je bIIo vseeno,
zato je tudI zanjo narocIIa pIvo. MorII jo je ze vecurnI moIk, a tako In tako se ne bI mogIa
nIc pogovarjatI. Lahko bI IzvedeIa Ie se kaj hujsega; nI maraIa sIIsatI nIcesar o tem, kaj
je poceIa VIvI med njeno odsotnostjo, nI maraIa sIIsatI njenIh IazI v sIogu "Ce bos kdaj
sIIsaIa, da sem pogosto popIvaIa s Tejo, tI raje sama povem, da med nama nI bIIo nIc."
Zato je moIcaIa, kadIIa In hItro pIIa; sIa je po drugo pIvo, medtem ko se je VIvI komaj
dotaknIIa svojega. PrIzgaIa sI je cIgareto In pIIa naprej In ze prazno strmeIa predse. 8IIo
je skorajda enako mIrno In turobno kot na vIaku, kI ga nI bIIo na voznem redu. Skorajda.
Potem ga je zagIedaIa, zajetnega petdesetIetnIka na drugem koncu mIze. Takoj je
prIsedeI, tako da je bII cIsto zraven VIvI, kI se je zaradI njegove zajetnostI skoraj prIIepIIa
na vogaI mIze. NasmehnII se je. Jana se je spacIIa, pogIedaIa v kozarec In nagnIIa. A
nasmehnII se je samo VIvI, tako da so se mu z zgornjo ustnIco razIezII ne ravno negovanI
crnI brkI, Iz ust pa mu je pogIedaI pIastIcen zobotrebec, zataknjen med porumeneIe
zobe. VIvI ga je samo gIedaIa. StegnII je kosmato roko s sIrokImI zIatImI prstanI, zbezaI
zobotrebec v IevI kotIcek ustnIc In rekeI VIvI: "My name Is Hans." JanI se nI predstavII, a
tudI sIcer je tocno v tIstem trenutku sIa po nasIednje pIvo. Jana nI maraIa zatezencev, kI
tI vdrejo v osebnI prostor. Jana nI maraIa zatezencev, kI te spomnIjo na prazne
razseznostI osebnega. A VIvI se je spremenIIa v puncko, se predstavIIa In ga pogIedaIa
kot dekIIca z vzIgaIIcamI, kI bo Iacna docakaIa Novo Ieto. Saj to je bIIo tIsto, je pomIsIIIa
Jana, ko sI je prIzIgaIa novo cIgareto, zdaj ze z odvratnIm kovInskIm okusom, to, da je
bIIa VIvI samo dekIIca, IzgubIjena In nezascItena. Ah, je potem Jana neopazno zamahnIIa
z roko In pomIsIIIa: CovorI vendar zase! n ta prebIIsk o dekIIcah je bIIa ze druga stvar,
383 382
IIIIed, dImIyIIt bar and, surprIsIngIy, Iound a Iree tabIe In the smaII back room. Jana had
a beer, her sweetheart dIdn't care what she had so Jana ordered a beer Ior her too. The
sIIence whIch had now Iasted Ior severaI hours was IInaIIy gettIng her down, but there
was nothIng she couId taIk about anyway. She couId onIy IInd out somethIng bad; she
dIdn't want to hear anythIng about the thIngs VIvI dId durIng her absence, she dIdn't
want to hear any IIes aIong the IInes oI, "Just In case you happen to hear that oIten used
to go out wIth Teja, 'd better teII you myseII that nothIng happened between us." So she
kept quIet, smoked and drank; she went to get herseII another beer whIIe VIvI had bareIy
touched hers. Jana agaIn IIt up, drank and stared emptIIy straIght ahead. t was aImost
as quIet and gIoomy as on the unscheduIed traIn. AImost.
Then she saw hIm, an overweIght man, IIItyIsh, sIttIng across Irom her. He had sat down
at theIr tabIe so as to be very cIose to VIvI, who was practIcaIIy squashed Into the corner
by hIs obesIty. He smIIed. Jana made a Iace, Iooked Into her gIass and downed the
contents. 8ut he had smIIed onIy at VIvI, stretchIng hIs upper IIp so hIs unkempt bIack
moustache brIstIed, reveaIIng a pIastIc toothpIck stuck between yeIIowIng teeth. VIvI
just Iooked at hIm. He proIIered a haIry hand bedecked wIth thIck goId rIngs, propeIIed
the toothpIck Into a corner oI hIs mouth, and addressed VIvI: "My name Is Hans." He dId
not Introduce hImseII to Jana, who went Ior another beer at the same moment anyway.
Jana dIsIIked such asshoIes who Invaded one's personaI space and remInded her oI the
empty dImensIons oI the personaI. 8ut VIvI InstantIy transIormed Into a IIttIe gIrI,
Introduced herseII, and Iooked at hIm IIke a IIttIe match gIrI starvIng on ChrIstmas Eve.
That's just It, thought Jana as she IIt another cIgarette whIch aIready tasted dIsgustIngIy
metaIIIc, that's just It, VIvI was mereIy a IIttIe gIrI, Iost and unprotected. 8ah, Jana waved
It oII ImperceptIbIy and thought: Speak Ior yourseII! And thIs sudden InsIght Into the
IIttIe gIrI spIeI was the second thIng on that New Year's Eve to brIng on a seIIsatIsIIed
chuckIe.
"Where are you Irom!" asked Hans. "SIovenIa," saId VIvI. VIvI enjoyed strIkIng up
acquaIntances wIth strangers. "What about her!" he motIoned toward Jana. "The same,"
saId VIvI and smIIed. Man, couId punch you In the Iace, thought Jana. "Where are you
Irom!" asked VIvI. "Cermany." Then a waItress came around and Hans asked VIvI what
she wouId IIke. She ordered a beer. Then she saId to Jana: "DId you hear that, he says
he's Irom Cermany." Jana kept sIIent, It dIdn't seem worth It to start taIkIng agaIn just
because oI Hans, some Turk Irom Cermany who happened to be sIttIng at theIr tabIe.
Then VIvI saId somethIng Jana had never heard Irom her IIps beIore, she saId: "'m sorry,
know you IInd hIm annoyIng." Hans dId not Iet that bother hIm at aII. HIs moustache
agaIn spread above hIs smIIe, he reached out wIth hIs enormous paw and practIcaIIy
hugged Jana over the tabIe. "Don't worry," he saId. Then hIs Iace straIghtened and he
Iooked at VIvI: " know what you need."" don't know what you mean," she responded
ImmedIateIy. "Sure you do," saId Hans, "and so does she." He wagged hIs head In Jana's
dIrectIon. VIvI gave Jana a quIck hug and saId: "Leave her out oI thIs." Jana drew back a
IIttIe.
Hans put hIs tIght IIst on the tabIetop In Iront oI VIvI, then opened hIs shoveIIIke hand
to reveaI a neat IIttIe whIte packet. He wanted VIvI to gIve hIm her hand, he wanted her
to pIace her paIm Into hIs. When VIvI reached out and surrendered her paIm to hIs
handshake, to quIckIy pocket the packet a Iew seconds Iater, Jana IeIt redundant. t made
her thInk oI eIementary schooI, oI the tIme In second grade when she snItched the
memorybook oI the boy who sat next to her In cIass. She dIdn't take It to keep It; she
onIy wanted to draw somethIng In It Ior hIm to remember her byat that tIme she Ioved
copyIng the graceIuI gazeIIe prInted on the bag oI a shoestore chaIn. The IoIIowIng day
she returned the memorybook to her schooImate. He gave her a surprIsed Iook and
kI jo je na SIIvestrovo spravIIa v samozadostnI smeh.
"Od kod sI!" je vprasaI Hans. "z SIovenIje," je rekIa VIvI. VIvI je rada navezovaIa stIke z
neznancI. "Kaj pa ona!" pokazaI je na Jano. "TudI," je rekIa VIvI In se nasmehnIIa. Mater,
tako bI te po zobeh, je pomIsIIIa Jana. "Od kod sI tI!" ga je vprasaIa VIvI. "z NemcIje."
Potem je prIsIa natakarIca In Hans je vprasaI VIvI, kaj bo pIIa. n VIvI je narocIIa pIvo.
Potem je rekIa JanI: "A sIIsIs, pravI, da je Iz NemcIje." Jana je moIcaIa, nI se jI zdeIo
vredno, da bI se zaceII pogovarjatI Ie zaradI nekega Hansa, Turka Iz NemcIje, kI sedI za
Isto mIzo.
n potem je VIvI rekIa nekaj, cesar Jana nI se nIkoII sIIsaIa Iz njenIh ust, rekIa je: "OprostI,
vem, da tI gre na zIvce." Hans se nI daI motItI. 8rkI so se mu spet raztegnIII nad
nasmehom In stegnII je svojo ogromno sapo In cez mIzo skorajda objeI Jano. "Ne skrbI,"
je rekeI. Potem se je zresnII In pogIedaI VIvI: "Vem, kaj potrebujes." "Ne vem, kaj mIsIIs,"
je takoj IzstreIIIa. "Seveda ves," je rekeI Hans, "In tudI ona ve." Z gIavo je pokazaI na Jano.
VIvI jo je nagIo objeIa In rekIa: "Njo pa pustI prI mIru." Jana se je maIce odmaknIIa.
Hans je poIozII pest na mIzo pred VIvI In razprI Iopatasto dIan z IIcnIm beIIm zavItkom.
HoteI je, da mu VIvI da dIan, hoteI je, da svojo dIan poIozI na njegovo. Ko je VIvI stegnIIa
dIan In se prepustIIa stIsku njegove roke In nekaj sekund zatem nagIo spravIIa zavItek v
zep, se je Jana pocutIIa odvecno. PomIsIIIa je na osnovnosoIske case, ko je v drugem
razredu sosoIcu, s katerIm je sedeIa, sunIIa spomInsko knjIgo. Pa ne zato, da bI jo
obdrzaIa, temvec zato, da bI mu Iahko kaj narIsaIa v spomIn takrat je v spomInske zeIo
rada prerIsovaIa Ijubko gazeIo z vrecke Iz trgovIne s cevIjI. DrugI dan je sosoIcu vrnIIa
spomInsko; zacudeno jo je pogIedaI In jo preIIstaI. Ravno ko je na zacetku soIske ure
razred vstaI, da bI pozdravIII tovarIsIco, jI je sosoIec pokazaI rIsbo, kI mu jo je narIsaIa
In jI skrIvaj pozugaI. Jana ga je se enkrat pogIedaIa bII je jezen, saj jI nI sam daI
spomInske knjIge. Usesa so jI zagoreIa od sramu, ker se je pocutIIa tako odvecno. Ker je
bIIa sama krIva za to.
Ko so goreIa usesa, je bIIo to za Jano znamenje, da je sIa predaIec.
ZapustIII sta cudnI IokaI In JanI je bIIo Iazje, neznansko Iazje. Kar tresIa se je od
oIajsanja. VIvI se je baIa, da bo Jana hoteIa vedetI, kaj je v zavItku, In Jana se je baIa, da
jI bo VIvI hoteIa pokazatI, kaj je v zavItku. "A vIdIs, kaj se mI dogaja! Pa ne morem prav
nIc pomagatI, kajne!" je rekIa VIvI. StrahovI so cIsto odvec, je pomIsIIIa Jana prI sebI In
zamahnIIa z roko, strahovI so Ie se navada. "MI ne verjames, kajne! Zakaj mI nIkoII ne
verjames! Kako naj kaj spremenIm, ce mI ne nIhce ne verjame!" A Jana se je ze doIgo
otepaIa sprememb, saj so bIIe vedno sIabse. ZIvcIraI jo je ves tIstI IarIIarI okoII tega,
kako spremembe dobro denejo najbrz tIstIm, kI trosIjo nasvete In nagovarjajo k
spremembam zgube, kI tako In tako ne zmorejo zase nItI s prstom mIgnItI.
Zdaj sta korakaII nekje po mIrnejsem obrobju Rdece cetrtI, moIce sta bIodIII po vse ozjIh
uIIcah, kI jIh Jana nI vec prav dobro poznaIa, sIcer pa je bIIa z mIsIImI se vedno prI
spremembah. n kako dobro denejo, ko nIso vec potrebne. Ce je v zIvIjenju vse prav, so
spremembe neopazne, ceIo nepomembne, je ugotavIjaIa. Ce pa ...
"Has, ekstazI!" sta vabIIa dIIerja za vogaIom. VIvI je naspIcIIa usesa In rekIa: "Ne, hvaIa."
Jana je ze doIge tedne hodIIa po Amsterdamu, ze dneve In dneve je posIusaIa ponudbe
dIIerjev, a se nIkoII nIkogar sIIsaIa, da bI dIIerju rekeI Ne, hvaIa. PrI nasIednjem vogaIu
se je Jana ustavIIa In rekIa: "Pocakaj, ne vem, kje sva." UstavIII sta se In VIvI se je takoj
zaceIa pocutItI krIvo, saj menda zaradI sIabega pocutja nI bIIa sposobna odpIratI
mestnega zemIjevIda In razbratI Imena uIIc. ZaradI sIabega pocutja nI bIIa sposobna
pomagatI nItI sebI, kaj seIe komu drugemu. Ljudje so ze tako prevec prIcakovaII od nje.
TudI Jana je kar naprej nekaj cakaIa. Res je: Jana je ze doIgo cakaIa. TudI v tujInI je zgoIj
cakaIa. 8IIa je utrujena In naveIIcana cakanja, zato sI je razporejaIa IepIjIve dneve In tako
strukturIraIa cakanje; to so bIIe edIne spremembe, kI jIh je vnesIa v svoj vsakdan. Zato
38S 384
IeaIed through the book. Just as aII the cIass rose to greet the teacher at the begInnIng
oI the Iesson, her schooImate showed her the pIcture she'd drawn and wagged a IInger
at her. Jana Iooked at hIm agaInhe was angry because he hadn't meant to gIve her hIs
memorybook Ior her to wrIte In at aII. t made her ears burn In shame, and she IeIt so
superIIuous. And It was aII her own IauIt.
When her ears burned, Jana knew It was a sIgn she had gone too Iar.
They IeIt the strange bar and Jana IeIt reIIeved, InIInIteIy reIIeved. She IaIrIy trembIed
wIth reIIeI. VIvI was aIraId Jana wouId demand to know what was In the smaII packet,
and Jana was aIraId VIvI wouId want to show her what was In the smaII packet. "You see
the kInd oI thIngs that happen to me! And there's nothIng can do about It, Is there!"
VIvI saId. Fear Is absoIuteIy superIIuous, thought Jana and made a deprecatIng gesture,
Iear Is no more than a habIt. "You don't beIIeve me, do you! Why don't you ever beIIeve
me! How am supposed to change somethIng II noone ever beIIeves anythIng say!"
8ut Jana had been wardIng oII change Ior a Iong tIme, because It was aIways Ior the
worse. AII that mumbojumbo about change beIng good got on her nervesIt must be
good onIy Ior peopIe who gIve advIce and taIk Iosers, who were IncapabIe oI IIItIng a
IInger to heIp themseIves anyway, Into changIng.
Now they were waIkIng aIong a reIatIveIy caIm outIyIng part oI the Red DIstrIct, sIIentIy
rovIng IncreasIngIy narrow streets that Jana wasn`t very IamIIIar wIth, but she was
thInkIng about change anyway. And how good change was, once It was no Ionger
necessary. I everythIng In IIIe Is aII rIght, change Is ImperceptIbIe, even unImportant,
was her concIusIon. And II ...
"Hash, ecstasy!" two deaIers behInd a corner oIIered. VIvI prIcked her ears and saId: "No,
thanks." Jana had been stroIIIng aIong the streets oI Amsterdam Ior weeks, she had
heard deaIers' oIIers countIess tImes, but she had never heard anyone say to a deaIer:
No, thanks. When they reached the next corner, Jana stopped and saId: "WaIt, don't
know where we are." They stopped and VIvI ImmedIateIy started IeeIIng guIIty because
she ostensIbIy IeIt too unweII to open the street map and Iook up street names. She IeIt
too unweII to heIp herseII, Iet aIone anyone eIse. PeopIe aIways expected Iar too much
Irom her anyway. AIso Jana kept waItIng Ior somethIng aII the tIme. t was true: Jana had
been waItIng Ior a Iong tIme Indeed. Even abroad aII she dId was waIt. She was sIck and
tIred oI waItIng, so she arranged the oppressIve days to structure her waItIng; these
were the onIy changes she Introduced In her everyday IIIe. To avoId major, more
conspIcuous changes. For that reason she'd go shoppIng every day or every second day,
but wIthout IaII every Wednesday and Saturday.
"Speed and coke," they heard comIng Irom behInd theIr backs. Then a swarthy man In hIs
thIrtIes appeared beIore them. He wanted to know where they were Irom, he wanted to
know what they were IookIng Ior; he saId he had IIrstrate speed and coke at a reduced
ChrIstmas prIce. New Year's Eve stuII at a specIaI New Year's Eve prIce. VIvI saId they were
Irom SIovenIa and no, thank you, they were not IookIng Ior anythIng, they had just Iost
theIr way.
"What about you! Are you IookIng Ior somethIng!" SpeedandCoke asked Jana. "No,
thanks," she saId. Then she asked hIm where he was Irom, because she somehow IeIt
she had to make conversatIon. SpeedandCoke saId he was taIIan, or not exactIy taIIan,
but cIose, and that he'd been to beautIIuI SIovenIa once. "What dId you do In SIovenIa!"
VIvI asked hIm. "'ve got other stuII as weII," he saId and Iowered hIs voIce
conspIratorIaIIy. Jana gestured to VIvI and they set oII toward the Dam, or at Ieast they
thought that was the dIrectIon they took. "Hey, gIrIs," he caIIed aIter them, "It's New
Year's Eve, reIax! 've got other stuII as weII. TrIp Is on saIe too, II you know what
mean."
da ne bI bIIo vecjIh, opaznIh. Zato je vsak dan aII pa vsak drugI dan, obvezno pa vsako
sredo In soboto nakupovaIa.
"SpId In koka," sta sIIsaII za hrbtom. Pred njIma je staI trIdesetIetnIk temne poItI. HoteI
je vedetI, od kod sta, hoteI je vedetI, kaj Isceta; rekeI je, da Ima prvovrstnI spId In koko
po novoIetnI cenI. SIIvestrsko robo po specIaInI novoIetnI cenI. VIvI je rekIa, da sta Iz
SIovenIje In da, ne, hvaIa, nIcesar ne Isceta, samo orIentacIjo sta IzgubIII.
"Kaj pa tI! A tI kaj Isces!" je SpId In koka vprasaI Jano. "Ne, hvaIa," je rekIa. Potem ga je
se vprasaIa, od kod je, saj se jI je zdeIo, da se mora kaj pogovarjatI. SpId In koka je
povedaI, da je taIIjan, pravzaprav ne cIsto pravI taIIjan, ampak tu nekje, In da je nekoc
ze bII v IepI SIovenIjI. "Kaj pa sI poceI v SIovenIjI!" ga je vprasaIa VIvI. "mam tudI druge
recI," jo je pogIedaI In zarotnIsko znIzaI gIas. Jana je pomIgnIIa VIvI In odpravIII sta se
protI Damu, vsaj zdeIo se je tako. "Hej, dekIetI," je zakIIcaI za njIma, "saj je Novo Ieto,
oddahnIta sI! mam tudI druge recI. TudI potovanja so zdaj ugodna ce vesta, kaj
mIsIIm."
Ce pa ... stvarI nIso tako zeIo prav, so spremembe Ie se en drek vec, je skIenIIa Jana In
opustIIa svojo samopomIIovaIno kontempIacIjo. UsedIa se je na rob pIocnIka In se
pogreznIIa v zemIjevId mesta. Ko je veseIo oznanIIa, da je nasIa pot do zura prI svojIh
prIjateIjIcah, je VIvI rekIa, da jo zares boIIjo noge. Tako zares, da bI se moraIa usestI. AII
skocItI v kak IokaI po kozarec pIva. Ko se je Jana vdaIa, da sI bosta pac prIvoscIII taksI
do zura prI prIjateIjIcah, se je VIvI usedIa k njej na pIocnIk In se skremzIIa; sIo jI je na
jok. Ce bI jo Jana pogIedaIa, bI se razjokaIa. Zato pa Jana nI hoteIa dvIgnItI pogIeda z
zemIjevIda. "Ves ..." je negotovo rekIa VIvI. "Kaj pa!" je rekIa Jana In sI prIzgaIa cIgareto.
TudI VIvI sI je prIzgaIa cIgareto In rekIa: "LjubIca, nekaj tI moram povedatI." Pa menda
ne zdaj, sI je mIsIIIa Jana, ne zdaj, vsaj do Novega Ieta nocem nobenIh sprememb vec.
VIvI se je spet kremzIIa, tokrat zato, ker jI besede nIso sIe z jezIka. HudIca, sI je rekIa
Jana, katera je bIIa! Teja! Ursa! Leja! Takoj zatem so jI zagoreIa usesa. "Ves, kaj ..." je
spet zaceIa VIvI In pohodIIa cIgareto. "Ves, kaj ... no, nakrIzIrana sem."
Jana je zIozIIa zemIjevId In vstaIa. PopravIIa sI je kapo, sI se trdneje omotaIa saI okoII
vratu In potIsnIIa roke gIoboko v pIItve zepe. Potem je vse to se dvakrat ponovIIa. n
vsakIc sI je trdneje omotaIa saI okoII vratu. "Kaj pa deIas! A tudI tebI prInesem pIvo Iz
IokaIa!" je vprasaIa VIvI. "NIc, Izvajam sImptome," se je smejaIa Jana. "Ja, prInesI mI
Iosters. V pIksnI prosIm."
Uro aII dve pozneje sta staII v teIeIonskI govorIInIcI In se smejaII. Jana je kIIcaIa svoje
prIjateIjIce In jIm povedaIa, da ju ne bo k njIm, da bosta Novo Ieto docakaII kar na Damu
In da se Iahko dobIjo pozneje v kIubu. "A sva zdaj vse resIII!" je razIgrano vprasaIa VIvI.
"Vse. NI nama vec treba gIedatI v ta neumnI zemIjevId," je odgovorIIa Jana In se
nasmehnIIa. "CIsto zares!" je sprasevaIa VIvI. "n sI nIsva pokvarIII sIIvestrovanja!" Jana
jo je objeIa In zmeckaIa pIksno. VIvI jo je stIsnIIa k sebI In jI tIho sepetaIa: "A greva zdaj
na Dam! Ne bova zamudIII Novega Ieta!" Jana sI je spet omotaIa saI okoII vratu: "Saj ves,
to pac ne gre ... nemogoce je, da bI kdo zamudII Novo Ieto."
n ga res nIsta. TudI nobenega vIaka nIsta vec zamudIII, spIoh nIcesar vec.
(2000)
387 386
And II ... thIngs aren`t that aII rIght, then change Is just so much more shIt, decIded
Jana and abandoned her seIIpItyIng contempIatIon. She sat down on the curb and
Immersed herseII In the cIty map. When she happIIy announced she'd Iound the way to
the party at her IrIends' pIace, VIvI saId her Iegs were reaIIy kIIIIng her. So reaIIy kIIIIng
her she sImpIy had to rest a bIt. Or maybe grab a beer In a bar. When Jana resIgned
herseII to the Iact that they wouId have to take a taxI to her IrIends' pIace, VIvI sat down
next to her on the curb and puckered her Iace; she was about to start cryIng. Had Jana
Iooked at her, VIvI wouId've burst Into tears. That's why Jana kept her eyes rIveted on
the map. "You know ..." VIvI saId uncertaInIy. "What!" saId Jana and IIt a cIgarette. AIso
VIvI IIt one and saId: "Honey, there's somethIng 've got to teII you." Not now, thought
Jana, not now oI aII tImes, don't want any more changes at Ieast untII the New Year.
VIvI's Iace contorted agaIn, thIs tIme because she couIdn't brIng herseII to utter the
words. Who the heII was It! Jana wondered. Teja! Ursa! Leja! A moment Iater her ears
began to burn. "You know ..." VIvI started agaIn and crushed her cIgarette under her
Ioot. "You know ... weII, 'm tryIng to kIck my habIt."
Jana IoIded the cIty map and got to her Ieet. She readjusted her wooIIen hat, wrapped
the scarI tIghter around her neck, and shoved her hands deep Into the shaIIow pockets.
Then she repeated the whoIe procedure two more tImes. Every tIme she wrapped the
scarI tIghter around her neck. "What are you doIng! You want me to brIng you a beer
Irom a bar too!" VIvI asked. "NothIng, 'm just showIng the symptoms," Jana Iaughed.
"Yeah, brIng me a Foster's. n a canpIease."
An hour or two Iater they stood In a phone booth and Iaughed. Jana caIIed her IrIends
to teII them she and VIvI wouIdn`t be comIng over, that they wouId waIt Ior the New
Year on the Dam and that they couId aII get together Iater In a cIub. "Have we soIved aII
the probIems now!" VIvI asked pIayIuIIy. "Every sIngIe one oI them. We no Ionger have
to Iook at thIs stupId map," answered Jana and smIIed. "ReaIIy, truIy!" asked VIvI. "And
we haven't spoIIed our New Year's Eve!" Jana embraced her and crushed the can In her
hand. VIvI hugged her tIght and whIspered quIetIy: "ShaII we go to the Dam now! Aren't
we goIng to mIss the New Year!" Jana rewrapped her scarI around her neck: "You know
that can't happen ... It's ImpossIbIe Ior anyone to be Iate Ior the New Year."
And they weren`t, eIther. They were never Iate Ior a traIn agaIn, or anythIng eIse, ever.
TransIated by Tamara Soban
C
h
r
I
s
t
I
a
n

U
e
t
z
se je rodII Ieta 1963 v Egnachu v SvIcI, zIvI v ZrIchu. DosIej je objavII nasIednje knjIge:
Luren (1993), Reeden (1994), NIchte (1998), Zoom NIcht (1999), Don San Juan (2002).
geboren 1963 In Egnach (SchweIz), Iebt In ZrIch. VerIIentIIchungen: Luren, 1993,
Reeden, 1994, NIchte, 1998, Zoom NIcht, 1999, Don San Juan, 2002.
391 390
* * *
LIebe IhIst du nIcht, wenn du IIebe IhIst,
aber wenn du IhIst, was IIebe Ist,
wenn du erIhIst, wIe IIebe sIch verhIt,
und so dIch verhItst.
wenn du nIcht IIebst, weII du IIebst,
sondern weII du weILt, dass es IIebe Ist,
wenn du IIebst, weII das wort IIebe es dIr sagt,
dass es IIebe Ist, wenn du IIebst,
wIe es das wort IIebe dIr sagt.
dann IhIst du eIne IIebe,
dIe hundertmaI grsser Ist aIs aIIe IIebe,
dIe du IhIst,
wenn unermessIIch Ihr begreIIen dIch ergreIIt.
* * *
LIebe Ist etwas anderes aIs schnheIt und Iust.
es Ist schnheIt und Iust,
aber schnheIt und Iust verIhren durch schnheIt und Iust
zu schnheIt und Iust,
was IIebe nIcht Ist,
dIe nIcht Ist.
und was IIebe nIcht Ist, nIcht Ist.
IIebe begInnt Im verIust von schnheIt und Iust,
wenn In hssIIchkeIt und unIust dIe ergebendste schnheIt und Iust sIch ergIbt.
* * *
WIr sehen unser nIchtseIn,
und schon sInd wIr engeI,
nIcht mehr auI der weIt,
aIIes schon verabschIedet,
zum Ietzten maI gesehen,
aIIes beendet,
und aIIes begInnt.
wIr sehen unser nIchtseIn,
und schon sInd wIr gegenwart ohne gegenwart,
geIst ohne anwesenheIt.
und was uns auch geschIeht,
es Ist schon der erste nach dem Ietzten atemzug.
und was wIr auch Ieben,
es Ist schon nach dem tod.
wIr drngen uns nIcht ums Ieben,
wIr drIngen In dIe ewIgkeIt.
wIr drngen uns nIcht umeInander,
wIr drIngen IneInander In dIe eInzIgkeIt.
* * *
LjubeznI ne cutIs, ce cutIs Ijubezen,
toda ce cutIs, kaj je Ijubezen,
ce obcutIs, kako se Ijubezen obnasa,
In se tI tako obnasas.
ce ne IjubIs, ker IjubIs,
ampak ker ves, da je Ijubezen,
ce IjubIs, ker tI beseda Ijubezen pove,
da je Ijubezen, ce IjubIs,
kot tI pove beseda Ijubezen.
potem zacutIs neko Ijubezen,
kI je stokrat vecja kot vsa Ijubezen,
kI jo cutIs,
ce te neIzmerIjIvo zagrabI njeno dojemanje.
* * *
Ljubezen je nekaj drugega kot Iepota In pozeIenje.
to je Iepota In pozeIenje,
toda Iepota In pozeIenje zapeIjujeta z Iepoto In pozeIenjem
v Iepoto In pozeIenje,
kar Ijubezen nI,
kI to nI.
In kar Ijubezen nI, nI.
Ijubezen se prIcne v IzgubI Iepote In pozeIenja,
ce se v grdotI In nepozeIenju najboIj vdana Iepota In pozeIenje predata
* * *
CIedamo naso nebIt
In ze smo angeII,
nIc vec na svetu,
od vsega smo se ze posIovIII,
zadnjIc vIdeII,
vse dokoncano,
In vse se zacenja.
gIedamo naso nebIt
In ze smo sedanjost brez sedanjostI,
duh brez prIsotnostI.
In karkoII ze se nam zgodI,
je ze prvo po zadnjem zdIhIjaju,
In karkoII ze zIvImo
je ze po smrtI.
ne prerIvamo se za zIvIjenje,
prebIjamo se v vecnost.
ne prerIvamo se drug ob drugem,
prebIjamo se drug v drugega v enkratnost
393 392
* * *
n dIr werde Ich ganz ruhIg ganz,
und wIr kommen rastIos restIos zur ruhe.
zur ruhe kommen wIr so heItIg,
dass wIr ohnmchtIg werden,
und Ins todkoma erwachen.
* * *
An dIr Iad Ich mIch mIt Iust auI wIe mIt dynamIt,
aneInander Iaden wIr uns mIt Iust auI wIr mIt bomben,
und an der sexschuId expIodIeren wIr aus,
an der gottschuId brennen wIr aus,
an der todschuId der IebensschuId der geIstschuId,
an der eIgenen und an der Iremden,
an der eIteIkeIt der auIgebIasenheIt der nIedertracht,
an der IassadIgkeIt der IahIheIt der IaIschheIt,
an der eIgenen und an der Iremden,
und Ischen sIe aus.
* * *
Und von dIr der schmerz wchst steInseeIIgst,
damIt dIe Iust unendIIch wIrd.
du stummes sterbeIIcht,
du zItterndes nIchts,
was wIII uns noch hInderIIch werden!
IustIIcht IIusst durch aIIe poren,
damIt der schmerz unendIIch wIrd.
und Irrgernwann wIrd der traum wahrer aIs der raum,
dIe IIebe strker aIs das Ieben,
dIe zeItIosIgkeIt tIeIer aIs dIe zeIt,
und dIe wunde barer aIs dIe weIt.
* * *
PassIon Ist das wort,
weIches dIe neurosen heIIt In das wort passIon.
passIon Ist das wort,
weIches das wort krankheIt und verstrtheIt
und IcherIIchkeIt und peInIIchkeIt und obsessIon erIst
In das wort passIon.
passIon Ist das wort,
In weIchem das wort passIon wIrd.
* * *
V tebI se povsem umIrIm povsem
In brez pocItka se popoInoma umIrIva.
umIrIva se tako sIIovIto,
da padeva v nezavest
In se zbudIva v smrtnI komI
* * *
Ob tebI se napoInIm z nasIado kot z dInamItom,
drug ob drugem se napoInIva z nasIado kot z bombamI,
In ob seksuaInI krIvdI ekspIodIrava,
ob bozjI krIvdI zgorIva,
ob smrtnI krIvdI zIvIjenjske krIvde duhovne krIvde,
ob svojI In ob tujI,
ob necImrnostI samovsecnostI nIzkotnostI,
ob vIdezu medIostI hInavscIne,
ob svojI In ob tujI,
In jo ugasneva.
* * *
n Iz tebe raste boIecIna kameneca,
da bo pozeIenje neskoncno.
tI nema mrtvaska Iuc,
tI trepetajocI nIc,
kaj nas bo se ustavIjaIo!
Iuc pozeIenja se pretaka po vseh porah,
da bo boIecIna postaIa neskoncna.
In nekoc bo sen resnIcnejsI od prostora,
Ijubezen mocnejsa od zIvIjenja,
brezcasnost gIobIja kot cas,
In rana boIj ocItna kot svet.
* * *
Strast je beseda,
kI zdravI nevroze In besedo strast.
strast je beseda,
kI odresI besedo boIezen
In smesnost In mucnost In obsedenost
v besedo strast.
strast je beseda,
v katerI beseda postane strast.
39S 394
* * *
Was Ist jetzt dIe geburt! dIe jetztgeburt!
der schIag In den tod, der totschIag des Iebens.
nur jetzt der schIag In den tod jetzt.
nur Immer der schIag In den tod jetzt.
der jetztschIag In dIe ewIgkeIt,
der bIItzschIag Ins jenseIts,
der brckenschIag hInber,
der augenauIschIag Ins gottaug,
paukenschIag vom schIag der engeI,
schIcksaIsschIagwort der perIekten gewoIItheIt,
gewusstheIt.
* * *
Aber da IIegt nun meIn engeI In meInem bett,
meIn echter ganzer engeI,
meIn strahIendster schnster engeI,
schIIrIg und abwesend und vertrumt,
Istern und IustIg und IeIcht.
* * *
Du dIchtendes gebet,
dem Ich mIch zubete Im gedIcht,
du bIst meIn gedIcht,
das du bIst Im gebet,
das du mIr zudIchtest Im gebet,
das Ich bIn Im gedIcht.
unser eIns Ist unser
eIns und eIns Ist
eIns.
* * *
Kaj je zdaj rojstvo! zdajsnje rojstvo!
udarec v smrt, smrtnI udarec zIvIjenja.
samo zdaj udarec v smrt zdaj.
samo vedno udarec v smrt zdaj.
zdajsnjI udarec v vecnost,
bIIskovItI udarec v onostranstvo,
premostItvenI udarec preko,
ocesnI udarec v bozje oko,
udarec na boben udarca angeIov,
udarec usode perIektne hotenostI,
vednostI.
* * *
Toda tu zdaj IezI angeI v mojI posteIjI,
moj prIstnI popoInI angeI,
moj najboIj sIjocI najIepsI angeI,
zaspan In odsoten In zasanjan,
pozeIjIv In saIjIv In Iahak.
* * *
TI moIItev, kI se pesnIs,
kI sI jo moIIm v pesmI,
tI sI moja pesem,
kI sI tI v moIItvI,
kI mI jo pesnIs v moIItvI,
kI sem jaz v pesmI.
najIna enost je najIna
eden In ena je
eno.
PrevedIa Lucka JencIc
V
I
a
d
I
m
I
r

V
e
r
t
I
I
b
se je rodII Ieta 1966 v LenIngradu. Leta 1971 je druzIna emIgrIraIa v zraeI, se 1972
preseIIIa v AvstrIjo, 197S na NIzozemsko, kratek cas zatem spet v zraeI, 1976, po kratkI
vmesnI postajI v RImu, v AvstrIjo, Ieto 1980 prezIveIa v ZDA, Ieta 1981 pa se je dokoncno
ustaIIIa v AvstrIjI. VIadImIr VertIIb je med Ietoma 1984 In 1989 na Dunaju studIraI
poIItIcno ekonomIjo, med 1989 In 1990 je bII sodeIavec japonske tIskovne agencIje, od
1993 je svobodnI pIsateIj In prevajaIec v SaIzburgu In na Dunaju. VeIIko je objavIjaI v
casopIsIh, revIjah (sodeIavec dunajskega IIterarnega casopIsa ZwIschenweIt) In
antoIogIjah. DobItnIk vec pomembnIh IIterarnIh nagrad. Med pomembnejsImI njegovImI
deII so: AbschIebung (zgon,199S), OsteuropIsche Zuwanderung nach sterreIch
(PrIseIjevanje Iz Vzhodne Evrope v AvstrIjo 19761991, 199S), ZwIschenstatIonen
(Vmesne postaje, 1999), Das besondere CedchtnIs der Rosa Masur (zjemen spomIn
Rose Masur, 2001, 2003).
1966 In LenIngrad, UdSSR, geboren. 1971 EmIgratIon der FamIIIe nach sraeI, 1972
UbersIedIung nach sterreIch, 197S In dIe NIederIande, kurze ZeIt spter abermaIs nach
sraeI, 1976 nach ZwIschenstatIon In Rom wIeder nach sterreIch, 1980 In dIe USA und
schIIessIIch, 1981, endgItIg nach sterreIch. 19841989 StudIum der
VoIkswIrtschaItsIehre In WIen. 19891990 MItarbeIter eIner japanIscher Pressagentur,
seIt 1993 IreIberuIIIcher SchrIItsteIIer und Ubersetzer In SaIzburg und WIen. ZahIreIche
PubIIkatIonen In ZeItungen und ZeItschrIIten sowIe In AnthoIogIen. RedaktIonsmItgIIed
der WIener LIteraturzeItschrIIt ZwIschenweIt.
Zuerkennung von StIpendIen und PreIsen (FrderungspreIs Ir LIteratur 1999,
FrderpreIs zum AdeIbertvonChamIssoPreIs 2001 und der AntonWIIdgansPreIs
2001).
WIchtIgste PubIIkatIonen: AbschIebung, 199S, OsteuropIsche Zuwanderung nach
sterreIch 19761991, 199S, ZwIschenstatIonen, 1999, Das besondere CedchtnIs der
Rosa Masur, 2001, 2003.
399 398
CebeIs
(AusschnItt aus dem Roman "Das besondere CedchtnIs der Rosa Masur")
m Sommer 1941 wurde Ich mIt meInen KIndern und eInIgen anderen FamIIIen von
LenIngrad auIs Land evakuIert. Am ZIeIort unserer EvakuIerung warteten EInheImIsche
mIt PIerdeIuhrwerken. DIe kIeIneren KInder durIten darIn PIatz nehmen, aIIe anderen
gIngen zu FuL. WIr bewegten uns durch eIne MoorIandschaIt. 8sche und Crser wogten
Im WInd wIe WeIIen an der OberIIche eInes groLen Sees. Das DorI war vor zehn Jahren
entstanden. Es hatte noch nIcht eInmaI eInen Namen, sondern trug dIe etwas
umstndIIche 8ezeIchnung HeIdenDerParIserKommuneSowchose, SIedIung Nummer
SIeben. KeIner der EInheImIschen wuLte, was dIe ParIser Kommune gewesen und warum
Ihre Sowchose nach deren HeIden benannt worden war. DIese Frage schIen sIe auch
nIcht sonderIIch zu InteressIeren, waren sIe doch grLtenteIIs mrrIsche aIte Mnner,
dIe sIch In erster LInIe um Ihre Shne und EnkeI an der Front Sorgen machten. DIe
StadtkInder waren Ir sIe nur zustzIIche Esser.
SchIIeLIIch kamen wIr Ins DorI, das zwII KIIometer von der 8ahnstatIon entIernt Iag. Es
bestand aus eIner StraLe und etwa eInem Dutzend 8Iockhtten, eIner SchuIe und eInem
VerwaItungsgebude. KeIn eInzIger ZIegeIbau. ZwIschen den Husern, dIe quer zur StraLe
standen, spazIerten SchweIne, ZIegen und Hhner. So rustIkaI hatte Ich es mIr eIgentIIch
nIcht vorgesteIIt.
WIr wurden In das grLte Cebude des Ortes, eIne SchuIe, gebracht. n der
quadratIrmIgen 8Iockhtte war nIchts vorbereItet. Es gab weder 8etten, noch
Matratzen oder 8ettzeug. m KIassenzImmer stand Schne FerIen! auI der TaIeI.
Unsere KInder waren vIIIg entkrItet. VIeIe weInten. SIe breIteten Ihre Jacken auI dem
8oden aus und Iegten sIch hIn zum SchIaIen. WIr, dIe Erwachsenen, IoIgten Ihrem
8eIspIeI.
Spter wurden uns mIt Stroh geIIIte Matratzen zur VerIgung gesteIIt. VerpIIegt
wurden wIr schIecht, soweIt man berhaupt von VerpIIegung sprechen kann. Das
eInzIge, was wIr erhIeIten, war eIn haIber LIter MIIch pro Tag und pro Person und etwas
8rot. 8Is dIe MIIch beI uns ankam, war sIe meIstens sauer.
MeIne KInder gewhnten sIch schneII an das Leben In der SIedIung. Das Sommerwetter
bot vIeIe MgIIchkeIten zum SpIeIen Im FreIen. Fast htte man gIauben knnen, es wre
nIcht KrIeg und sIe wren nIcht auI der FIucht vor den 8omben der Deutschen, sondern
In eInem FerIenIager.
MIt den DorIbewohnern verstand Ich mIch gut, besonders mIt CrIscha, dem PostmeIster.
Nach eInem UnIaII war seIn IInker Arm verkrppeIt, was Ihn vor dem KrIegsdIenst
bewahrt hatte. Er war eIn wortkarger, Immer sehr beherrscht wIrkender Mann,
AntIaIkohoIIker und NIchtraucher. Von den Mnnern des DorIes wurde er deshaIb
manchmaI aIs "Nonne In Hosen" bezeIchnet, IgnorIerte dIese StIcheIeIen aber. "DIe
geIIgeIte DummheIt schIeLt man nIcht ab", pIIegte er mIr In soIchen FIIen zu sagen,
"sondern ILt sIe eInIach weIterIIIegen."
AIs eInzIger Im DorI Ias CrIscha regeImLIg ZeItungen und 8cher und hrte RadIo. "SIe
werden baId wIeder Iort mssen", sagte er zu mIr, wenn wIr aIIeIn waren. "Noch ehe der
Sommer vorbeI Ist, sInd dIe Deutschen hIer."
ch gIaubte Ihm nIcht, aber er IcheIte nur bItter, wenn Ich seIne Worte In ZweIIeI zog.
"Vor dem KrIeg trumte Ich davon, In LenIngrad eIn TechnIkum zu besuchen. Das wIrd
sIcher eIn Traum bIeIben. Aber wenn dIe Deutschen da sInd, kann Ich vIeIIeIcht eInen
CemIschtwarenIaden erIInen. Vor der KoIIektIvIerung hatte meIn Vater so eInen Laden.
CebeIs
(OdIomek Iz romana "zjemen spomIn Roze Mazur")
PoIetI Ieta 1941 so me z otrokoma In nekaterImI drugImI druzInamI evakuIraII Iz
LenIngrada na dezeIo. Na koncnI postajI nase evakuacIje so cakaII domacInI z vozovI s
konjsko vprego. ManjsI otrocI so se smeII peIjatI, ostaII smo sII pes. HodIII smo po
mocvIrnI pokrajInI. Crmovja In trave so vaIovaII v vetru kot vaIovI na povrsju veIIkega
jezera. Vas je nastaIa pred desetImI IetI. 8IIa je se ceIo brez Imena z nekoIIko nerodno
oznako Sovhoz junakov parIske komune, NaseIje stevIIka sedem. NIhce Izmed domacInov
nI vedeI, kaj je bIIa parIska komuna In zakaj so njIhov sovhoz ImenovaII po njenIh
junakIh. ZdeIo se je, da jIh to vprasanje tudI nI posebej zanImaIo, saj je sIo v gIavnem
za zIovoIjne stare moze, kI jIh je skrbeIo predvsem za sInove In vnuke na IrontI. MestnI
otrocI so bIII zanje samo dodatnI jedcI.
Koncno smo prIspeII v vas, kI je bIIa od zeIeznIske postaje oddaIjena dvanajst
kIIometrov. Vas so predstavIjaII: cesta s kaksnIm ducatom barak, soIa In upravna
zgradba. NItI ene same opecnate zgradbe. Med hIsamI, kI so staIe precno na cesto, so
se sprehajaII prasIcI, koze In kokosI. Tako rustIkaIno sI stvarI pravzaprav nIsem
predstavIjaIa.
OdpeIjaII so nas v najvecjo zgradbo v kraju, v soIo. V kvadratnI brunarIcI nI bIIo nIc
prIpravIjeno. 8IIo nI nItI posteIj nItI vzmetnIc aII posteIjIne. V ucIInIcI je na tabII pIsaIo:
Lepe pocItnIce!
NasI otrocI so bIII popoInoma osIabeII. MnogI so jokaII. Na tIeh so razprostrII svoje jope
In se uIegII spat. OdrasII smo sIedIII njIhovemu zgIedu.
Pozneje so nam daII sIamnjace. PreskrbovaII so nas sIabo, ce o preskrbI spIoh Iahko
govorImo. EdIno, kar smo dobIII, je bIIo dnevno poI IItra mIeka na osebo In nekaj kruha.
Ko je mIeko prIspeIo do nas, je bIIo po navadI ze skIsano.
Moja otroka sta se hItro navadIIa na zIvIjenje v naseIju. PoIetno vreme je ponujaIo veIIko
moznostI za Igro na prostem. Skoraj bI Iahko mIsIII, da nI vojne In da otrocI nIso na begu
pred nemskImI bombamI, ampak v pocItnIskem taboru.
Z vascanI sem se dobro razumeIa, se posebej z CrIso, s postnIm naceInIkom. Po nekI
nesrecI je ImeI pohabIjeno Ievo roko, zaradI cesar mu nI bIIo treba v vojasko sIuzbo. 8II
je redkobeseden moz, zdeIo se je, da se zna vedno obvIadovatI, nI pII aIkohoIa In nI
kadII. VaskI mozje so mu zaradI tega vcasIh rekII "nuna v hIacah", vendar je on taka
zbadanja IgnorIraI: "LahkokrIIe neumnostI se ne odstreIjuje," mI je po navadI rekeI v
takIh prImerIh, "ampak jI pustIs, da IetI naprej."
CrIsa je edInI v vasI redno braI casopIse In knjIge ter posIusaI radIo. "KmaIu boste spet
moraII odItI," mI je rekeI, ko sva bIIa sama. "Se pred koncem poIetja bodo NemcI tukaj."
NIsem mu verjeIa, on pa se je Ie grenko nasmehnII, ker sem dvomIIa v njegove besede.
"Pred vojno sem sanjaI o tem, da bI v LenIngradu obIskovaI tehnIcno soIo. To bodo
gotovo ostaIe Ie sanje. Ampak ko bodo prIsII NemcI, bom morda Iahko odprI trgovIno z
mesanIm bIagom. Pred koIektIvIzacIjo je ImeI moj oce taksno trgovIno. Nekega dne so
ga potem ubIII."
NIsmo bIII edInI evakuIrancI v naseIju. V zacetku avgusta je v sovhoz prIspeI transport
beguncev, vecInoma Judov Iz zahodne UkrajIne. Da so jIh evakuIraII ravno k nam, v
okoIIco Novgoroda, kI so jo medtem ze samo ogrozaIe nemske cete, se da razIozItI samo
s kaosom In dezorganIzacIjo tIstIh prvIh vojnIh mesecev. Po enem tednu so se odpeIjaII
protI vzhodu. Dva aII trI dnI po njIhovem prIhodu se je v nasem bIvaIIscu pojavII CrIsa,
me pokIIcaI k sebI, poIozII prst na usta In mI z ocmI pokazaI vrata.
401 400
EInes Tages haben sIe meInen Vater dann umgebracht."
WIr waren nIcht dIe eInzIgen EvakuIerten In der SIedIung. AnIang August traI eIn
FIchtIIngstransport In der Sowchose eIn, hauptschIIch Juden aus der westIIchen
UkraIne. DaL sIe ausgerechnet zu uns, In dIe Cegend von Nowgorod, dIe InzwIschen
seIbst von deutschen Truppen bedroht war, evakuIert worden waren, kann man nur auI
das Chaos und dIe DesorganIsatIon jener ersten KrIegsmonate zurckIhren. EIne
Woche spter Iuhren sIe weIter RIchtung Osten. ZweI oder dreI Tage nach Ihrer AnkunIt
erschIen CrIscha In unserem QuartIer, wInkte mIch zu sIch, Iegte den ZeIgeIInger auI dIe
LIppen und deutete mIt den Augen RIchtung Tr.
"WIr haben vIeIIeIcht den Verwandten eInes groLen NazIbonzen Iestgenommen.", IIsterte er
mIr Ins Ohr, aIs wIr auI der StraLe waren.
"8Itte wIe! EIn NazIbonze! HIer In der Sowchose!" ch traute meInen Ohren nIcht.
"SIe soIIen uns beI der AuIkIrung des FaIIes heIIen."
"ch!"
"Kommen SIe mIt!" IIsterte CrIscha. ch IoIgte Ihm zum VerwaItungsgebude der
SIedIung, das der SItz des DorIsowjets, dIe Wachstube der MIIIz sowIe TeIegraphen und
Postamt In eInem war.
Der "NazIbonze" war eIn untersetzter, kIeIner Jude mIt CIatze, dessen AIter schwer zu
schtzen war. Er wIrkte vIIIg verngstIgt. Der DorImIIIzIonr, eIn sIebzehnjhrIger
KomsomoIze, stand mIt gezogenem RevoIver und schrIe Immer wIeder mIt hoher, sIch
beInahe berschIagender StImme: "ch gIaube dIr keIn Wort, du FaschIst! An dIe Wand
steIIen! WIr werden dIch ganz eInIach an dIe Wand steIIen!"
"ch protestIere gegen dIese 8ehandIung, und bItte duzen SIe mIch nIcht, junger Mann",
stammeIte der Festgenommene.
"ErschIagen werden wIr dIch, weII eIne KugeI Ir dIch zu schade Ist", IIeI Ihm der
MIIIzIonr Ins Wort. "8eI uns In der Sowchose wIrd nIcht protestIert, hrst du!"
8aId wurde mIr kIar, warum der Mann In dIese mILIIche Lage geraten war. SchuId war
seIn FamIIIenname. Er hIeL CebeIs, und zu seInem UngIck war er auch noch In
DeutschIand, In KnIgsberg, auI dIe WeIt gekommen. Neben CebeIs saL seIne Frau auI
der 8ank, eIne IIIIge JdIn mIt stark ergrautem Haar. AbwechseInd schIuchzte sIe oder
beIegte dIe Reprsentanten der StaatsgewaIt mIt FIchen In jIddIscher Sprache, dIe dIese
zum CIck nIcht verstanden. Dann wIeder appeIIIerte sIe an "dIe EInsIcht und den
gesunden Menschenverstand" Ihrer PeInIger, was In dIesem FaII eher wIe eIn Scherz
anmutete.
"Aber Cenossen!" sagte Ich. "Der deutsche ReIchspropagandamInIster heILt CoebbeIs und
nIcht CebeIs."
"Ja, ja, ja!" stotterte der ungIckIIche CebeIs. "8eI uns In SchmerInka gIbt es eIn gutes
Dutzend CebeIs. EIner davon war TaImudgeIehrter, und meIn OnkeI, zIk CebeIs, hat aIs
SoIdat der Roten Armee gegen DenIkIn gekmpIt, eIn hochdekorIerter HeId des
8rgerkrIegs."
"CebeIs oder CoebbeIs, wo Ist da der UnterschIed!" meInte der DIrektor der Sowchose.
"ch hre da keInen UnterschIed. Hrst du eInen UnterschIed, Arkascha!"
"Da Ist keIn UnterschIed!" steIIte der MIIIzIonr Iest und IuchteIte mIt dem LauI des
RevoIvers vor dem CesIcht des VerhaIteten. "Der versucht doch nur, uns hInters LIcht zu
Ihren, der FaschIst. Los, gIb zu, daL du der 8ruder des NazIbonzen bIst!" Der
SIebzehnjhrIge schIen nIcht den Funken eInes ZweIIeIs zu haben.
CrIscha stand abseIts und schaute zu 8oden. m UnterschIed zu seInen beIden
Kameraden war Ihm dIe Szene oIIenbar peInIIch.
"Warum bIst du In KnIgsberg geboren!" Iragte der DIrektor. "8Ist du eIn Deutscher!"
"Los, JosseIe, sag Ihnen, warum du In KnIgsberg auI dIe WeIt gekommen bIst." CebeIs'
"Morda smo aretIraII sorodnIka veIIke nacIstIcne zIvIne," mI je zasepetaI v uho, ko sva
bIIa na cestI.
"Kako prosIm! VeIIka nacIstIcna zIvIna! Tukaj v sovhozu!" NIsem mogIa verjetI svojIm
usesom.
"PomagatI nam boste moraII prI pojasnjevanju prImera."
"Jaz!"
"PrIdIte z mano!" je zasepetaI CrIsa. SIa sem za njIm v upravno zgradbo naseIja, kI je bIIa
hkratI sedez vaskega sovjeta, postaja mIIIce In posta.
"VeIIka nacIstIcna zIvIna" je bII cokat, majhen, pIesast Jud, kI sI mu tezko ocenII starost.
ZdeI se je zeIo prepIasen In je predsedujocemu sovhoza jecIjaje nekaj razIagaI. VaskI
mIIIcnIk, sedemnajstIetnI komsomoIec, je staI z naperjenIm revoIverjem In je z vIsokIm
gIasom, kI je postajaI skoraj vrescec, vedno znova vpII: "NItI besedIce tI ne verjamem, tI
IasIst! Na steno! Preprosto te bomo postavIII pred zId!"
"ProtestIram protI takemu ravnanju In prosIm, da me ne tIkate, mIadI moz," je jecIjaI
aretIranI.
"PobIII te bomo, ker je krogIe zate skoda," mu je mIIIcnIk skocII v besedo. "PrI nas v
sovhozu se ne protestIra, sIIsIs!"
KmaIu mI je postaIo jasno, zakaj je moskI zaseI v ta tezavnI poIozaj. KrIv je bII njegov
prIImek. PIsaI se je CebeIs In na njegovo nesreco se je rodII v NemcIjI, v KnIgsbergu.
Zraven CebeIsa je sedeIa na kIopI njegova zena, obIIna JudInja z mocno osIveIImI IasmI.
zmenjaje je IhteIa aII pa predstavnIke drzavne obIastI obmetavaIa s kIetvIcamI v jIdIsu,
kI jIh tI na sreco nIso razumeII. Potem je svoje mucIteIje pozIvaIa k "uvIdu In zdravI
pametI", kar se je v tem prImeru zdeIo boIj kot saIa.
"Toda tovarIsI!" sem rekIa. "NemskI mInIster za propagando se pIse CoebbeIs In ne
CebeIs."
"Da, da, da!" je jecIjaI nesrecnI CebeIs. "PrI nas v SmerInkI je dober ducat CebeIsov. Eden
Izmed njIh je strokovnjak za taImud, moj strIc zIk CebeIs pa se je kot vojak Rdece
armade borII protI DenIkInu junak drzavIjanske vojne z vIsokImI odIIkovanjI."
"CebeIs aII CoebbeIs, kje je tukaj razIIka!" je dejaI predsedujocI sovhoza. "Ne sIIsIm
nobene razIIke. A tI sIIsIs razIIko, Arkasa!"
"Nobene razIIke nI!" je ugotovII mIIIcnIk In s cevjo revoIverja mahaI pred obrazom
ujetnIka. "Samo zavedeI bI nas rad, IasIst. Daj, prIznaj, da sI brat veIIke nacIstIcne
zIvIne!" ZdeIo se je, da sedemnajstIetnIk nI nItI za hIp dvomII.
CrIsa je staI ob stranI In gIedaI v tIa. V nasprotju z njegovIma dvema tovarIsema je bII
zanj prIzor ocItno mucen.
"Zakaj sI rojen v KnIgsbergu!" je vprasaI predsedujocI. "A sI Nemec!"
"Daj, JosseIe, povej jIm, zakaj sI prIseI na svet v KnIgsbergu." CebeIsova zena je objeIa
svojega moza. "Ne boj se, prI tebI sem, JosseIe, vse se bo pojasnIIo", je sepetaIa. "Saj
tovarIsI nIso neumnI," je se dodaIa gIasno.
"Moj oce je bII trgovskI potnIk," je pojasnII CebeIs. "Vec Iet je s svojo druzIno potovaI,
bII v Lvovu, Krakovu, 8udImpestI, KIjevu In stevIInIh drugIh krajIh. Moja sestra je rojena
v CernovIcah, jaz pa v KnIgsbergu. KmaIu po mojem rojstvu smo odpotovaII naprej.
KnIgsberga spIoh ne poznam In ne znam nItI besede nemsko."
"Vse to me ne preprIca!" je tuIII mIIIcnIk. "UstreIItI, pravIm! UstreIItI!"
"PrI streIjanju sI pa zeIo hIter, Arkasa," je dejaI CrIsa tIho.
"Saj sem vendar Jud!" je cvIIII nesrecnI CebeIs obupano. "NemcI sovrazIjo Jude! V
zadnjem trenutku smo pobegnIII Iz SmerInke. Jud sem. Lahko dokazem."
"To moznost tI bomo daII," je dejaI predsedujocI, "In zato smo prosIII Rozo Abramovno,
da prIde k nam."
VsI udeIezenI so sedaj gIedaII mene.
403 402
Frau umarmte Ihren Mann. "Frchte dIch nIcht, Ich bIn beI dIr, JosseIe, es wIrd sIch aIIes
auIkIren", IIsterte sIe. "DIe Cenossen sInd doch nIcht dumm", Igte sIe Iaut hInzu.
"MeIn Vater war HandeIsreIsender", erkIrte CebeIs. "JahreIang Ist er mIt seIner FamIIIe
umhergezogen, war In Lemberg, Krakau, 8udapest, KIew und zahIreIchen anderen
Orten. MeIne Schwester Ist In CzernowItz geboren und Ich In KnIgsberg. Kurz nach
meIner Ceburt sInd wIr wIeder weggezogen. ch kenne KnIgsberg berhaupt nIcht und
kann keIn Wort Deutsch."
"Das berzeugt mIch aIIes nIcht!" brIIte der MIIIzIonr. "ErschIeLen, sage Ich! ErschIeLen!"
"Du bIst ganz schn schneII Im ErschIeLen, Arkaschka", sagte CrIscha IeIse.
"Aber Ich bIn doch Jude!" kreIschte der ungIckseIIge CebeIs verzweIIeIt. "DIe Deutschen
hassen dIe Juden! WIr sInd Im Ietzten AugenbIIck aus SchmerInka geIIchtet. ch bIn
Jude. ch kann es beweIsen."
"DIese MgIIchkeIt woIIen wIr dIr geben", sagte der DIrektor, "und haben deshaIb Rosa
Abramowna gebeten, zu uns zu kommen."
AIIe 8eteIIIgten schauten nun mIch an.
"SIe sInd doch JdIn! NIcht wahr!"
"Das bIn Ich, aber..."
"NeIn, neIn, verstehen SIe mIch nIcht IaIsch", beeIIte sIch der DIrektor, dIe Sache
rIchtIgzusteIIen. "Es geht nur darum, .. eh .. was Ich sagen wIII, Ist..." Er rIeb sIch dIe Hnde,
wurde verIegen und errtete.
"SIe knnen sIcherIIch am besten beurteIIen, ob jemand jdIsch beschnItten Ist oder
nIcht", sagte der MIIIzIonr. "ch persnIIch gIaube ja nIcht, daL dIeser SchweInehund eIn
Jude Ist." Er preLte CebeIs dIe RevoIvermndung gegen dIe SchIIe. "Los, zIeh dIe Hose
aus, du Arsch!" Der MIIIzIonr grInste.
Wren wIr nIcht mItten Im KrIeg gewesen und dIe deutschen Truppen auI dem
Vormarsch, htte Ich vIeIIeIcht protestIert. Aber Ich wuLte, daL CebeIs' Leben an eInem
seIdenen Faden hIng. Das nchste CerIcht war InIzIg KIIometer entIernt. TgIIch kamen
TodesmeIdungen von der Front. Man wrde CebeIs hInter eIner Scheune oder gIeIch vor
dem VerwaItungsgebude an dIe Wand steIIen, erschIeLen und seIne LeIche auI den MII
kIppen. m ganzen Land wurden Tausende von vermeIntIIchen SpIonen und Verrtern
erschossen. WeIche 8edeutung hatte schon das SchIcksaI eInes eInzeInen!
CebeIs begann zu weInen. SeIn IaItIges CesIcht erInnerte pItzIIch an eIn zu eIner KugeI
geroIItes und achtIos In eIne Ecke geworIenes 8Iatt PapIer. "NeunundvIerzIg Jahre aIt bIn
Ich geworden", schIuchzte er. "Noch nIe In meInem Leben bIn Ich so gedemtIgt worden."
"Mach es JosseIe", sagte seIne Frau IeIse, "es Ist schon In Ordnung." hre FInger
streIcheIten sanIt seIne CIatze und dIe grauen HaarbscheI ber seInen Ohren. "Es Ist
gut. Es Ist doch nur Ir eInen AugenbIIck. Tu es mIr zuIIebe, tu es wegen der KInder."
ch sprte eInen KIoL Im HaIs.
DIe Hnde gehorchten Ihm nIcht. EIn HosenknopI rIL ab, IIeI auI den 8oden und roIIte unter
den SchreIbtIsch des DIrektors der Sowchose.
CebeIs' Unterhose war dunkeIgrau und IchrIg. AIs er sIe ausgezogen hatte, war er
kreIdebIeIch. Der MIIIzIonr IIeL den RevoIver sInken.
"Das Ist ohne ZweIIeI dIe ArbeIt eInes jdIschen 8eschneIders." War Ich es, dIe dIesen
aIbernen Satz gesagt hatte! Fremd und heIser hatte meIne StImme gekIungen. CebeIs zog
dIe Hose wIeder an und schIeppte sIch, gesttzt auI den Arm seIner Frau, Iangsam aus
dem ZImmer. SchweIgend bIIckten wIr den beIden nach.
AIs Ich wIeder auI der StraLe war, hrte Ich SchrItte. ch bIIeb stehen. CrIscha kaum auI
mIch zu. Er atmete schwer.
"Rosa Abramowna...", begann er.
"Um Cottes WIIIen, CrIscha", unterbrach Ich Ihn. "8Itte sagen SIe jetzt keIn Wort!"
"Saj ste JudInja! Mar ne!"
"Sem, toda..."
"Ne, ne, ne razumIte me napak," je hIteI predsedujocI pojasnjevatI nesporazum. "Cre
samo za to, ... hm ... rad bI rekeI, da ..." MeI sI je roke, postaIo mu je nerodno In zardeI
je.
"VI gotovo Iahko najboIje presodIte, aII je nekdo judovsko obrezan aII ne," je rekeI
mIIIcnIk. "Jaz osebno seveda ne verjamem, da je ta prasec Jud." Cev revoIverja je prItIsnII
CebeIsu na sence. "Daj, sIecI hIace, tI rIt!" MIIIcnIk se je rezaI.
Ce ne bI bIII sredI vojne In se nemske cete ne bI bIIzaIe, bI morda protestIraIa. Toda
vedeIa sem, da je CebeIsovo zIvIjenje vIseIo na svIIenI nItkI. NasIednje sodIsce je bIIo
oddaIjeno petdeset kIIometrov. Vsak dan smo dobIvaII z bojIsca porocIIa o mrtvIh.
CebeIsa bI za skednjem aII kar pred upravno stavbo postavIII pred zId, ustreIIII In
njegovo trupIo odvrgII na smetIsce V vsej.
drzavI so ustreIIII na tIsoce domnevnIh vohunov In IzdajaIcev. Kaj pa je pomenIIa usoda
posameznIka!
CebeIs je prIceI jokatI. Njegov zgubanI obraz je naenkrat spomInjaI na papIr, kI so ga
zmeckaII v krogIo In po nemarnem vrgII v kot. "DevetInstIrIdeset jIh Imam," je IhteI. "Se
nIkoII v zIvIjenju me nIso tako ponIzaII."
"Kar daj, JosseIe," je dejaIa njegova zena tIho, "je ze v redu." NjenI prstI so nezno bozaII
njegovo pIeso In sIve pramene Ias nad usesI. "Je ze dobro. Saj gre samo za trenutek. StorI
to menI na Ijubo, storI to zaradI otrok."
V grIu sem cutIIa cmok.
Roke ga nIso ubogaIe. En gumb na hIacah se je odtrgaI, padeI na tIa In se odkotaIII pod
mIzo predsedujocega v sovhozu.
CebeIsove spodnje hIace so bIIe temno sIve In Iuknjaste. Ko jIh je sIekeI, je bII bIed kot
stena. MIIIcnIk je spustII revoIver.
"To je nedvomno deIo judovskega obrezovaIca." Mar sem bIIa res jaz tIsta, kI je IzrekIa
ta neumnI stavek! Moj gIas je zveneI tuje In hrIpavo. CebeIs je hIace spet potegnII gor In
se opIrajoc na zenIno roko pocasI odvIekeI Iz sobe. MoIce smo gIedaII za njIma.
Ko sem bIIa spet na cestI, sem sIIsaIa korake. UstavIIa sem se. CrIsa je stopII k menI.
Tezko je dIhaI.
"Roza Abramovna ...," je zaceI.
"Za bozjo voIjo, CrIsa," sem ga prekInIIa. "ProsIm, ne recIte sedaj nIcesar!"
PrevedIa Vesna KondrIc Horvat
E
r
I
k
a

V
o
u
k
je bIIa rojena Ieta 1941 v MarIboru. PesnIca In prevajaIka. ZIvI In deIa v MarIboru,
zaposIena v MarIborskI knjIznIcI. PesnIskI zacetkI ze na KIasIcnI gImnazIjI v MarIboru.
ObjavIjaIa v MIadI mIsII, IIterarnem gIasIIu tedanje KIasIcne gImnazIje. MaturIraIa Ieta
19S9. Po nedokoncanem studIju psIhoIgIje In IIIozoIIje doIgoIeten IIterarnI moIk. Nato
Ieta 1980 zacetek sodeIovanja z gIedaIIsko skupIno TespIsov voz In zacetek pIsanja In
objavIjanja poezIje.
DosIej je IzdaIa pesnIske zbIrke 8eIa EvrIdIka, 1884, 8eIo drevo, 2000, OpIs sIIke, 2002,
AIbum, 2003.
RevIjaIne objave poezIje v DIaIogIh, SodobnostI, LIteraturI In predvsem v PrImorskIh
srecanjIh.
PrevodI:Faust, drugI deI, 1996 In 1999, Frank WeedekInd, LuIu, Ceorg 8chner, Vojcek,
AIexander Dumas, TrIje musketIrje (prevod scenarIja Iz hrvascIne), EmanueI SchIkaneder,
Carobna pIscaI (IIbreto), HeIner MIIer, Macbeth (tudI prIredba za radIjsko Igro).
Prevaja otrosko In mIadInsko IIteraturo.
Za prevod Fausta, Izdanega v zbIrkI Kondor prI MIadInskI knjIgI, prejeIa Ieta 1997
CIazerjevo IIstIno, prIznanje mesta MarIbora za IIterarne dosezke.
Leta 2000 za pesnIsko zbIrko 8eIo drevo nomInIrana za VeronIkIno nagrado. Na natecaju
za najboIjso pesem v okvIru marIborske prIredItve Ko te napIse knjIga Ieta 2002 dobIIa
nazIv VItezInja pesnIstva.
Za pesnIsko zbIrko OpIs sIIke Ieta 2002 prejeIa Jenkovo nagrado.
poet and transIator, born on 1941 In MarIbor. She IIves and works In MarIbor. Her
poetIcaI begInnIngs go as Iar back as her grammar schooI days In MarIbor, where she
reguIarIy contrIbuted Ior the schooI IIterary magazIne, MIade mIsII (Young Thoughts).
FInIshIng grammar schooI In 19S9, she went on to study psychoIogy and phIIosophy.
Her uncompIeted studIes were IoIIowed by a Iong perIod oI IIterary sIIence. n1980 she
joIned the theatre group TespIsov voz and began pubIIshIng poetry.
Poetry books: WhIte EurydIce, 1984, AnIma,1990, WhIte Tree 2000, DescrIptIon oI a
PaIntIng, 2002, AIbum 2003.
She transIated J. W. Coethe, Faust, part , 1996, 1999, Frank WeedekInd, LuIu, Ceorg
8chner, Vojcek, AIexander Dumas, Three Musketeers (transIated scrIpt Irom CroatIan),
EmanueI SchIkaneder, MagIc FIute (IIbretto), HeIner MIIer, Macbeth (adaptatIon Ior a
radIo pIay), and severaI transIatIons oI chIIdren's and teenage IIterature.
n 2000, her coIIectIon oI poems WhIte Tree was nomInated Ior VeronIka's PrIze. n
2002, her coIIectIon oI poems DescrIptIon oI a PaIntIng receIved Jenko's PrIze.
407 406
1
UPON OLVE TREES, as upon women oId, nIght
Scenery descends; It settIes IIke an oId bIrd.
8Iackness upon bIackness IeIt untraced.
whIstIe gentIy and sIIence words.
2
NAKED skIn bathed In IIght that IIIckers
n Its IInaI gIow, ever more subtIy,
To gIaze thIs woman one Iast tIme In goId
And the beautIIuI boyIsh gypsy bendIng over her.
3
TOO much sun and too dazzIIng
Are these coIours and too IIghtIy gIIdes
The whIte hand wIth the paIntbrush,
Too IIttIe rapture, too conscIous
s the goIng;
WIth strokes too sharp and too unpoIIshed
WIth the endurance oI a stone caryatId
n totaI Iocus now see beIore me
What was, what Is and what Is yet to be.
4
TOO transIucent Ior the sky, the bIue,
For the thInnIng aIr above the snowdrIIts,
Too crooked, too sharpIy
Sketched, too eager the beak
OI the hawk kIng gapes.
And beautIIuI
RemedIos wIth her snowwhIte butterIIIes,
Wrapped In a waterIaII oI tumbIIng bIack haIr,
Soars Into the sky, makIng Ioops In mIdaIr.
S
A WHTE stone waII, desert aII around,
A carvIng oI verse strange and uncIear.
DId the wInd chIseI the rock! s thIs wrItIng!
DId the monks InscrIbe It In ages past!
n the vast expanse oI sand, whIte and dazed,
AnkIedeep, a IragIIe IIgure stands, perspIrIng,
An asphaItgIow In her eyes, embraced
8y a darkskInned Iover In her head.
1
NA OLJKE, kot na starke, se kuIIsa
nocI spustI; kot stara ptIca sede.
CrnIna na crnIno brez zarIsa.
PotIho zvIzgam In moIcIm besede.
2
COLOTA koze v IucI, kI se z zadnjo
svetIobo sIje, vse boIj prItajeno,
da se posIednjIc pozIatI to zeno,
kI desko Iep cIgan se skIanja nadnjo.
3
PREVEC je sonca In prevec zarIjo
na pIatnu barve In prevec Iahkotno
te beIe roke s copIcem drsIjo,
premaIo je zamaknjeno, odsotno
odhajanje;
s preostro, nezabrIsano sraIuro,
z vztrajnostjo kamnIte karIatIde
je v vsej ostrInI pred menoj to uro,
kar je bIIo, kar je In kar se prIde.
4
PREVEC prosojno modra za nebo,
za redkI zrak nad sneznImI opastI,
prevec ukrIvIjen je In preostro
zarIsan zeva, v preveIIkI sIastI
kIjun kraIja med kraguIjI.
CudovIta
RemedIos pa z beIImI metuIjI,
Ie v sIap razsutIh crnIh Ias ovIta,
IetI v nebo v spIraIastI krIvuIjI.
S
8EL krsnI zId, vsenaokrog puscava,
vkIesanI nerazIocnI, tujI stIhI.
Je veter doIbeI kamen! Je pIsava!
So jo IzpIsaII nekoc menIhI!
V prostranstvu peska, beIa In odsotna,
stojI do gIeznjev, krhka po postavI,
z asIaItnIm Ieskom v oceh In potna
v objemu temnega IjubImca v gIavI.
409 408
6
SOMETHNC between voIce and sIIence,
8rIttIe as TurkIsh doves,
SomethIng between nIInIty and TIme
Wedges between the shredded IInes
OI the sharp, unknown tongue,
So out oI the crack oI a rIpped scream
t moves, IIutterIng through the aIr,
Low and heavy,
A wIngIess bIrd.
7
DRY hot wInd, the scent oI cedarwood,
SIIk IoIds oI sand seepIng underIoot,
OIIy myrrh, the remaIns oI excavated
AncIent scuIptures Irom the crumbIIng hoIIow.
The quIet robber, wIth hIs cIear premonItIon,
A muIIIed voIce he hears: IIII It agaIn,
FIII It agaIn
WhIspers the wounded desert,
8reathIess, thIs desert wInd,
FIII It agaIn beIore a mIracIe
OI the unIverse unIoIds In a graIn oI sand.
8
SMALLEST THNCS hoId the InIInItudes oI the unIverse,
On the edge oI TIme and the edge oI oneseII,
CIrcIIng pIanets, and a WIII
Sprouts the seeds, has the seas ebb and IIow,
LavIshes sea guIIs wIth saIty IIsh,
horIzons sawtoothed wIth cypress trees
PaInts saIIs Ior a yearnIng gaze;
PrecIse thInkIng, a poem In a IIash oI InspIratIon,
MeanIng as the IIvIng source oI phIIosophy,
Faded notes oI the FIIth Symphony
Luxury In a seemIng chaos.
9
ALMOST NCHTFALL, but the sea guIIs
Are mIdaIr, In IIIght,
8IazIng whIte beIore,
8ut darkened now by the IIrst gIIded dusk
OI a dyIng IIght,
LIke grey shadow bIrds Irom the Iegend
OI the oId heImsman's dead boat.
From the sea weeds a reekIng tIde.
A poInted quarter oI a moon decrescent.
6
NEKAJ med tIsIno In med gIasom,
krhko, kot so turske goIobIce,
nekaj med neskoncnostjo In casom
sIII med raztrgane vrstIce
ostrega, neznanega jezIka,
da Iz rez razparanega krIka
prhne skozI zrak
nIzek In tezak
Iet brezkrIIe ptIce.
7
SUH, vroc veter z vonjem cedrovIne,
svIIne gube peska pod nogamI,
oIjna mIra, krs IzkopanIne
starodavnIh kIpov v sIpkI jamI.
TIh skrunIIec nezmotIjIvo sIutI,
prItajen gIas sIIsI spet zasutI,
spet zasutI
mu zadIhano posepetava
z gIasom vetra ranjena puscava;
spet zasutI preden se zgodI
v zrncu peska cudez gaIaksIj.
8
V NAJMANJSEM so neskoncnostI vesoIja,
na robu casa In na robu sebe,
v krozenju pIanetov neka voIja
kaII semena, dvIga, spusca morja,
z obIIjem sIanIh rIb gostI gaIebe,
s cIpresamI nazobcana obzorja
In jadra rIse zeIjnemu pogIedu;
ostrIna mIsII, pesem Iz navdIha,
v smIsIu zIv IzvIr IIIozoIIje,
zbIedeIe note Pete sImIonIje
razkosje v navIdeznem neredu.
9
ZE SKORAJ NOC, a se v vIsokem Ietu
gaIebI v zraku,
prej bIescece beII,
zdaj v prvem pozIacenem mraku
v ugasajocI IucI potemneII,
kot sIve sencne ptIce Iz Iegende
o mrtvI barkI starega krmarja.
Od morske trave pIIma zaudarja.
ZasIIjen krajec Iune decrescende.
411 410
10
THS CANVAS, thIs Irozen whIteness,
ThIs coIour oI nontransIucent Ice,
ThIs pIcture, thIs saturated voId,
And thIs strange shudderIng sIgnature near the bottom.
ThIs here and now oI the bIIndIng absence,
ThIs IrenzIed gaze turned to Ice,
ThIs meek, thIs managed IIghtness
OI renuncIatIon, thIs scream unbearabIy whIte.
11
THROUCH CLASS THEY STARED,
The mourners
CrImInaIs and vIctIms.
MutterIng the Lord's Prayer
LIke a pIece oI chewedup WrIgIey's.
A IIne needIe oI justIce and poIson.
He dIed wIth hIs eyes wIde open.
No catharsIs, no despaIr.
LookIng at the onIookers.
TransIated Irom the SIovene by Ana JeInIkar
10
TO PLATNO, ta zamrznjena beIIna,
ta barva neprosojnega Iedu,
ta sIIka, ta nasIcena praznIna
In ta neznan, tresoc podpIs prI dnu.
Ta prIcujoca, ta sIepeca odsotnost,
ta mrzIIcnI pogIed zaIedeneI,
ta krotka, ta obvIadana Iahkotnost
odpovedI, ta krIk neznosno beI.
11
SKOZ STEKLO SO STRMEL
pogrebcI
zIocIncI In zrtve.
Kot prezvecene WrIgIey's so mIeII
ocenase za mrtve.
Tenka IgIa pravIce In strupa
umrI je odprtIh ocI.
NIc katarze, nIc obupa.
CIedaI je v IjudI.
J
u
I
I

Z
e
h
rojena 1974 v 8onnu, studIj prava v Passauu In LeIpzIgu, nato studIj mednarodnega In
evropskega prava v LeIpzIgu, prav tako v LeIpzIgu studIraIa na Nemskem InstItutu za
IIteraturo. Trenutno pravna reIerentka, zIvI v LeIpzIgu. Leta 1999 nagrada HumboIdtove
unIverze za esejIstIko, 2000 nagrada CaroIIne SchIegeI za esejIstIko, 2002 8remenska
nagrada za knjIzevnost, 2002 nagrada za knjIzevnost IestIvaIa RaurIser LIteraturtage,
2002 Nemska knjIzna nagrada za najuspesnejsI prvenec, 2003 nagrada skIada za
HIderIInovo nagrado, 2004 stIpendIja vIIe DecIus v Krakavu, PoIjska.
Ceboren 1974 In 8onn, JurastudIum In Passau und LeIpzIg, StudIum des nternatIonaIen
Rechts und Europarechts sowIe StudIum am Deutschen LIteraturInstItut LeIpzIg. DerzeIt
RechtsreIerendarIn, Iebt In LeIpzIg. 1999 PreIs der HumboIdt UnIversItt Ir EssayIstIk,
2000 CaroIIneSchIegeIPreIs Ir EssayIstIk, 2002 8remer LIteraturpreIs, FrderpreIs,
2002 RaurIser LIteraturpreIs, 2002 Deutscher 8cherpreIs Ir das erIoIgreIchste Debt,
2003 FrderpreIs zum HIderIIn PreIs. 2004 StIpendIum der VIIIa DecIus In Krakau,
PoIen.
41S 414
AdIer und EngeI
(AusschnItt aus dem Roman)
SeIt Ich In dIe Wohnung kam, hatten sIch eIn paar DetaIIs verndert, und darauI war Ich
stoIz. n der Nhe der Wohnungstr hatte Ich eInen NageI eIngeschIagen, an den Ich
meIne Jacke hngen konnte, wenn Ich eIntrat. n der Kche standen eIn eIektrIscher
Wasserkocher und zweI Tassen auI dem KhIschrank. Vom StraLenverkauI am
Naschmarkt hatte Ich eIne KIste 8cher gebracht, dIe nach KeIIer stanken und
untereInander berhaupt nIchts mIteInander zu tun hatten. Das schadete nIchts. ch
hatte herausgeIunden, dass es JessIe manchmaI beruhIgte, wenn Ich Ihr vorIas, und es
war ganz gIeIchgItIg, um weIchen Text es sIch dabeI handeIte. WIchtIg war nur, dass
dIe von mIr gesprochenen Wrter haargenau mIt der SchrIIt auI dem PapIer
bereInstImmten, und das berprIte sIe pedantIsch, Indem sIe andauernd den HaIs
reckte und Im 8uch dIe ZeIIen mItverIoIgte. DIe hundertprozentIge Entsprechung
zwIschen geschrIebenem und gesprochenem Wort schIen Ihr IrgendwIe HaIt zu geben,
whrend aIIes andere um sIe herum, Cegenstnde, Ich, ZImmerdecke und 8oden, dIe
TeIIe Ihres eIgenen Krpers, das 8uch an sIch und meIne Worte an sIch den
Aggregatzustand von Iest zu IIssIg zu gasIrmIg wechseIten und Ihr gepeInIgtes
8ewusstseIn In eInem vIIIg entgrenzten, bedeutungsIeeren Raum aIIeIne IIeLen. Der
8cherkarton In ZImmer DreI stand bereIt wIe eIn ErsteHIIIeKasten, dessen nhaIt Im
NotIaII manchmaI IIndern, aIIerdIngs nIemaIs heIIen konnte.
EIn Paar gebrauchter ArmeestIeIeI hatte Ich Ihr gekauIt, Ir dIe kaIte JahreszeIt, sIe
standen Im FIur, und ab und zu gIng sIe dorthIn, um sIe zu besuchen, wenn auch ohne
sIe anzuzIehen. Dann gab es noch eIne neue CampIngmatte zum AusroIIen aus dem
SportgeschIt. MIt eIner rIchtIgen Matratze htte sIe mIch nIemaIs In dIe Wohnung
geIassen.
DIe RevoIutIonrste aIIer Neuerungen aber hatte Ich Irgendwo am StubenrIng aus eInem
8aucontaIner gezogen, mIr auI den Rcken geIaden und dIe ganze PraterstraLe entIang
bIs vors Haus geschIeppt. ch kIIngeIte, bIs sIe sIch oben aus dem Fenster In ZImmer
EIns Iehnte.
Komm runter, rIeI Ich, hIII mIr hoch tragen.
NIemaIs, schrIe sIe, das kommt mIr nIcht In dIe Wohnung.
hre StImme haIIte durch dIe Casse, Menschen unterbrachen Ihren Weg, um wIe Ich den
KopI In den Nacken zu Iegen und nach oben zu sehen.
8Itte, rIeI Ich so gedmpIt wIe mgIIch, Ich schwre, es Ist das Ietzte, was Ich brInge.
NeIn, kreIschte sIe noch Iauter, hau ab mIt dem DIng und komm am besten seIbst nIcht
wIeder. ch wIII dIch NE wIeder sehen!
Es wurde geIhrIIch. Wenn beI JessIe der Trotz erwachte, konnte sIe mIt verschrnkten
Armen und gerecktem KInn rckwrts auI den AsphaIt IaIIen und sIch den SchdeI
eInschIagen, zu verbockt, um sIch abzuIangen. ch sprte deutIIch, dass es demnchst
so weIt war. SIe schrIe noch Immer, Ich sah sIe In der FensterIInung toben, ber Ihr der
DachIIrst und dann der bIaue HImmeI, In dem dIe Mwen kreIsten, aIs wre IrgendeIn
Meer In der Nhe, dabeI kamen sIe nur, um nach dem Dreck In den StraLen zu tauchen.
ch brauchte eIne dee, eIne schneIIe, groLartIge dee. ch hatte ZeIt, soIange sIe noch
aus dem Fenster hIng. Und dann schIckte mIr der Herr eIne nspIratIon.
Er Ist aIt, er stIrbt!
ch brIIte es so Iaut, dass sIe mIch trotz Ihres eIgenen Cezeters hren konnte. SIe
verstummte augenbIIckIIch.
OreI In angeI
(odIomek Iz romana)
Odkar sem prIsIa v stanovanje, se je nekaj maIenkostI spremenIIo, In na to sem bIIa
ponosna. V bIIzIno stanovanjskIh vrat sem prIbIIa zebeIj, na katerega sem Iahko obesIIa
jakno, ko sem vstopIIa. V kuhInjI je staI eIektrIcnI kuhaInIk za vodo In na hIadIInIku dve
skodeIIcI. Z boIsjega trga sem prIvIekIa skatIo knjIg, kI so smrdeIe po kIetI In nIso ImeIe
med seboj prav nIc skupnega. Pa nIc zato. UgotovIIa sem, da je JessIe vcasIh pomIrIIo,
ce sem jI braIa, In prI tem je bIIo cIsto vseeno, kaj. Vazno je bIIo Ie, da so se besede, kI
sem jIh braIa, do pIke natancno ujemaIe s crkamI na papIrju, In to je pIkoIovsko
preverjaIa tako, da je nenehno stegovaIa vrat In sIedIIa vrstIcam v knjIgI. Stoodstotno
ujemanje med pIsano In govorjeno besedo jI je bIIo nekako v oporo, medtem ko je vse
ostaIo okrog nje, predmetI, jaz, strop In tIa, deII njenega Iastnega teIesa, knjIga kot taka
In moje besede kot take menjavaIo agregatna stanja od trdnega do tekocega In
pIInastega In puscaIo njeno Izmuceno zavest v nekem brezmejnem, brezpomenskem
prostoru. SkatIa s knjIgamI v sobI stevIIka trI je bIIa prIpravIjena kot kompIet za prvo
pomoc In njena vsebIna je v sIII Iahko tezave vcasIh ubIazIIa, nIkoII pa jIh nI mogIa
pozdravItI.
KupIIa sem jI par rabIjenIh vojaskIh skornjev, za mrzII IetnI cas, bIII so v vezI, In vsake
toIIko jIh je sIa obIskat, obuIa pa jIh nI nIkoII. n potem je bII tam se nov armaIIeks Iz
sportne trgovIne. S pravo zImnIco me ne bI nIkoII spustIIa v stanovanje.
NajboIj revoIucIonarno novost pa sem potegnIIa Iz gradbenega zabojnIka nekje na
StubenrIngu, naIozIIa sem sI jo na hrbet In jo vIekIa po vsej PraterstraLe, vse do hIse.
PozvonIIa sem In pocakaIa, da je pogIedaIa Iz okna sobe stevIIka ena.
PrIdI doI, sem zakIIcaIa, pomagaj mI jo odnestI gor.
NIkoII, je zakrIcaIa, ta rec nIkoII ne bo prIsIa v stanovanje.
Njen gIas je odmevaI po cestI, Ijudje so prekInIII pot In sI, tako kot jaz, nasIonIII gIavo
na tIInIk In se ozrII navzgor.
ProsIm, sem zakIIcaIa tako prIduseno, kot je Ie bIIo mogoce, prIsezem, da je to zadnje,
kar prInasam.
Ne, se je se gIasneje zadrIa, poberI se s to recjo In najboIje, da se tudI tI vec ne vrnes.
NKOL vec te nocem vIdetI!
PostajaIo je nevarno. Ko se je v JessIe vzbudIIa kIjubovaInost, je Iahko s prekrIzanImI
rokamI In Iztegnjeno gIavo padIa nazaj na asIaIt In sI razbIIa gIavo, prevec trmasta, da
bI se ujeIa. Jasno sem cutIIa, da nI vec veIIko manjkaIo. Se vedno je krIcaIa, vIdeIa sem
jo, kako rjuje v okenskI odprtInI, nad njo stresno sIeme In nato modro nebo, po katerem
so krozIII gaIebI, kot da bI bIIo v bIIzInI morje, vendar so se prIsII potapIjat Ie v nesnago
na cestah. PotrebovaIa sem Idejo, hItro, veIIcastno Idejo. DokIer je se vIseIa z okna, sem
ImeIa cas. n nato mI je Cospod posIaI InspIracIjo.
Stara je, umIra!
ZarjoveIa sem tako na gIas, da me je sIIsaIa kIjub svojemu vrescanju. V trenutku je
umoIknIIa.
PrIdem doI, je rekIa.
Okno se je zaprIo. Skorajda v Istem trenutku, vsaj tako se mI je zdeIo, so se od znotraj
odprIa hIsna vrata, ocItno se je zadrIcaIa po stopnIscnI ograjI. NasmehnIIa sem se, ona
je ostaIa resna. MIza je bIIa stara In tezka, vsa prepojena z vodo, nIc drugega kot bIstvo
mIze: stIrI noge In pIosca.
MIza, to je JessIe, sem rekIa. JessIe, to je MIza.
417 416
ch komme runter, sagte sIe.
Das Fenster schIug zu. Fast Im gIeIchen AugenbIIck, kam es mIr vor, wurde dIe Haustr
von Innen geIInet, sIe musste auI dem TreppengeInder heruntergerutscht seIn. ch
IcheIte, sIe bIIeb ernst. Der TIsch war aIt und schwer, voIIgesogen mIt Wasser, nIcht
mehr aIs dIe Essenz von eInem TIsch: VIer 8eIne und eIne PIatte.
TIsch, das Ist JessIe, sagte Ich. JessIe, das Ist TIsch.
HaIIo, hauchte sIe.
Es wre erhebIIch eInIacher gewesen, Ihn aIIeIne dIe Treppe hoch zu schaIIen, denn
JessIe war zu kIeIn und woIIte auch noch unbedIngt unten gehen, so dass Ich mIch
unentwegt bcken musste und mIr dIe SchIenbeIne IIeckIg schIug. Aber sIe war eIIrIg
und mIt IIIegendem Atem beI der Sache, warnte In jeder Kurve, nIcht gegen das CeInder
zu stoLen, und Ich IIeL sIe gewhren. WIr steIIten den TIsch In der Kche unter das
Fenster. JessIe streIcheIte seIne PIatte.
Er Ist schn, sagte sIe zrtIIch, wo hast du Ihn geIunden!
m MII, sagte Ich, er sah so traurIg aus.
Aus verhangenen Augen schaute sIe zu mIr hoch.
Cut, dass er jetzt hIer Ist, sagte sIe.
ch nIckte besttIgend.
Schau, sagte Ich, was Ich Ir Ihn gebracht habe.
An der 8euge meInes IInken Arms schaukeIte eIne kIeIne Tte, In der sIch zweI
KochbeuteI ReIs beIanden. SIe verstand soIort. Der TIsch wrde sIch Ireuen, wenn auI
Ihm gegessen wurde. Das war seIn Job. Von da an wurde es eInIacher, JessIe zu Ittern,
und aIs wIr eIn paar Wochen spter dIe Wohnung IIuchtartIg verIassen mussten, war der
TIsch das eInzIge, von dem sIe sIch verabschIedete.
SIe IIeI mIr entgegen, wenn Ich abends kam. ch brachte etwas KaIIee und eIn paar
Pckchen Zucker, In den Hosentaschen aus der KanzIeIkche geschmuggeIt, und Ich
brachte ReIs, Immer ReIs, denn sIe gewhnte sIch ans ReIsessen und betrachtete es
nIcht mehr aIs NahrungsauInahme, sondern aIs eIn RItuaI. WIr kochten Ihn doppeIt so
Iange, wIe dIe ZubereItungsanweIsung empIahI, sIe schnItt den 8euteI auI, geIasst wIe
eIn ChIrurg beIm IInen eIner 8auchdecke, und Ich IIeL dIe Masse In eInem Stck In den
8IechtopI IaIIen. WIr streuten SaIz darber, und wenn Ich eIne Tomate dabeI hatte,
zerquetschte Ich sIe In der Faust und truIeIte den SaIt ber den ReIs. Den
ausgedrckten Rest durIte Ich Ihr In den Mund schIeben, wenn Ich vorher dIe CeschIchte
von der SchIange erzhIte, dIe Immer bunter wurde von den IarbIgen DIngen, dIe sIe
IraL, bIs sIe wIe eIn ParadIesvogeI schIIIerte und der ganze UrwaId sIch In eIn Schwarz
WeIL8IId verwandeIt hatte. Dann gab Ich Ihr meInen TaschenkoksspIegeI, damIt sIe Ihre
roten 8acken bewundern konnte. SIe steIIte sIch an den TIsch, eInen LIIeI In jeder
Faust.
Was gIbt es heute, Iragte sIe.
Es dauert noch, sagte Ich, du brauchst dIch noch nIcht hInsteIIen.
Was gIbt es, drngeIte sIe.
ReIs mIt Kant, sagte Ich.
Oh neIn, nIcht Kant, sagte sIe. Knnen wIr nIcht NIetzsche dazu haben, Kant gab es doch
gestern schon.
Eben, sagte Ich, und Kant Ist noch nIcht aIIe. WIr mssen es auIbrauchen.
SIe sthnte und warI das 8esteck auI den TIsch, whrend Ich gIng, um das 8uch zu
hoIen.
WIr aLen aus dem TopI, Ich saL auI dem StuhI, JessIe stand neben mIr. Das 8uch hatte
Ich auIgeschIagen vor mIr, ab und zu IIeIen eIn paar ReIskrner von der CabeI und
Iandeten zwIschen den ZeIIen.
ZIvjo, je dahnIIa.
8IIo bI precej boIj preprosto, ce bI jo sama zvIekIa gor, saj je bIIa JessIe premajhna In
poIeg tega je hoteIa na vsak nacIn bItI spodaj, tako da sem se moraIa nenehno skIanjatI
In sem ImeIa goIen poIno modrIc. Toda bIIa je zeIo zagnana, z vsem srcem prI stvarI, na
vsakem vogaIu je opozarjaIa, da ne bI zadeII v ograjo In nIsem jI hoteIa pokvarItI veseIja.
MIzo sva postavIII v kuhInjI pod okno. JessIe jo je pobozaIa po pIoscI.
Lepa je, je nezno rekIa, kje sI jo nasIa!
V smeteh, sem odgovorIIa, bIIa je tako zaIostna.
Z zastrtImI ocmI je pogIedaIa protI menI.
Dobro, da je zdaj tukaj, je rekIa.
PrIkImaIa sem.
PogIej, sem rekIa, kaj sem prInesIa zanjo.
Na upogIbu Ieve roke se je zIbaIa vrecka z dvema zavojckoma rIza. Takoj je razumeIa.
MIza bI bIIa veseIa, ce bI se na njej jedIo. To je bIIo njeno deIo. OdsIej je bIIo JessIe
mnogo preprosteje hranItI, In ko sva moraII cez nekaj tednov nenadno zapustItI
stanovanje, je bIIa mIza edIno, od cesar se je posIovIIa.
Zvecer, ko sem prIsIa, mI je stekIa nasprotI. PrInesIa sem kavo In nekaj zavojckov
sIadkorja, vse pretIhotapIjeno Iz pIsarnIske kuhInje v hIacnIh zepIh, In prInesIa sem rIz,
vedno rIz, saj se je nanj navadIIa In tako jedenje rIza zanjo nI bIIo vec hranjenje, temvec
rItuaI. KuhaII sva ga dvakrat dIje, kot je pIsaIo v navodIIIh za prIpravo, JessIe je razrezaIa
vrecko, mIrno kot kIrurg prI odpIranju trebusne stene, jaz pa sem ceIotno koIIcIno v
enem kosu stresIa v Ionec. Vanj sva natresII soI In ce sem ImeIa prI rokI paradIznIk, sem
ga v pestI zmeckaIa In pokapaIa njegov sok po rIzu. ztIsnjen ostanek sem jI smeIa
porInItI v usta, ce sem jI predtem povedaIa zgodbo o kacI, kI je zaradI barvItIh recI, kI
jIh je jedIa, postajaIa vedno boIj pIsana, dokIer se nI IesketaIa kot rajcIca In se je ves
pragozd spremenII v crnobeIo sIIko. Nato sem jI daIa svoje zepno ogIedaIce, da je Iahko
obcudovaIa svoja rdeca IIca. PostavIIa se je k mIzI, v vsakI pestI po eno zIIco.
Kaj bo danes, je vprasaIa.
Nekaj casa bo se trajaIo, sem odgovorIIa, nIkar ne stoj tako.
Kaj bo, nI odnehaIa.
RIz s Kantom, sem rekIa.
Oh, ne, ne Kanta, je rekIa. Zakaj ne bI ImeII zraven NIetzscheja, Kant je bII ze vceraj.
Prav zato, sem rekIa, In Kanta se nI zmanjkaIo. Morava ga porabItI.
VzdIhnIIa je In vrgIa prIbor na mIzo, jaz pa sem sIa po knjIgo.
JedII sva Iz posode, jaz sem sedeIa na stoIu, JessIe pa je staIa poIeg mene. KnjIgo sem
ImeIa odprto pred seboj In tu In tam je z vIIIc padIo nekaj rIzevIh In prIstaIo med
vrstIcamI.
Kantova gIavna deIa, sem braIa, ne sodIjo Ie k najpomembnejsIm, temvec tudI k
najtezjIm deIom svetovne knjIzevnostI.
Ah, je zavpIIa, saj to spIoh nI pravI Kant, Ie njegova aroma!
Seveda, sem rekIa, k rIzu pravI Kant spIoh ne gre, pretezak je zanj.
Potem bI Iahko vzeII tudI NIetzscheja, je zamomIjaIa s poInImI ustI.
TudI od NIetzscheja Imava samo aromo, sem rekIa.
DvIgnIIa sem knjIgo: MaIa zgodovIna svetovne IIIozoIIje. Tako se je zasmejaIa, da jI je
poIovIca rIzevIh zrn popadaIa Iz ust, med najInImI obrokI se je pogosto tako smejaIa,
toda kIjub temu je se vedno dovoIj spravIIa vase, In cetudI je bII to njen edInI dnevnI
obrok, je bIIo to se vedno boIje kot nIc, bIIa sem zadovoIjna, In res je dobIvaI njen obraz
vedno vec barve.
Ob koncIh tedna sem prIhajaIa prej, toda nIkoII pred sedmo, hoteIa sem jo navadItI na
doIocen rItem In se zanestI na to, da je bIIa sposobna prezIvetI dan brez mene. Proste
419 418
DIe Hauptwerke Kants, Ias Ich, gehren nIcht nur zu den InhaItsreIchsten, sondern auch
zu den schwIerIgsten der WeItIIteratur.
Ach, rIeI sIe, das Ist keIn echtes Kant, das Ist nur KantAroma!
NatrIIch, sagte Ich, zu ReIs kann man echtes Kant nIcht nehmen, es Ist zu schwer.
Dann htten wIr auch NIetzsche haben knnen, mauIte sIe mIt voIIem Mund.
Von NIetzsche haben wIr auch nur Aroma, sagte Ich.
ch hIeIt das 8uch hoch: KIeIne WeItgeschIchte der PhIIosophIe. SIe Iachte so sehr, dass
Ihr dIe HIIte der ReIskrner aus dem Mund IIeI, und sIe Iachte oIt auI dIese Art whrend
unserer Essen, aber es bIIeb genug brIg, was sIe schIuckte, und auch wenn es Ihre
eInzIge MahIzeIt am Tag war, war es jedenIaIIs besser aIs nIchts, Ich war zuIrIeden, und
sIe bekam wIrkIIch mehr und mehr Farbe Im CesIcht.
An Wochenenden kam Ich etwas Irher, aber nIe vor sIeben, Ich woIIte sIe an eInen
bestImmten Rhythmus gewhnen und mIch darauI verIassen knnen, dass sIe In der
Lage war, dIe Tage ohne mIch zu berstehen. DIe IreIen Stunden nutzte Ich, um In
meIner Wohnung In der WhrIngerstraLe vorbeIzuschauen, wo es bereIts abgestanden
zu rIechen begann. ch tauschte meIne KIamotten, gIng In dIe WschereI und eventueII
auch Ir eIn paar Extrastunden Ins 8ro, um wenIgstens meInen guten WIIIen zu zeIgen.
Es war kIar, dass Ich mIch Ins Aus manvrIerte. Am Rande hatte Ich erIahren, dass es
eInen neuen AuItrag gab, Irgendetwas mIt 8aIkanbezug, deIInItIv meIn SpezIaIgebIet,
und RuIus hatte eIn paar seIner UnIVorIesungen ausIaIIen Iassen, um nach AIbanIen zu
IIIegen. Er hatte mIch nIcht geIragt, ob Ich mItkommen woIIte, Ich wusste nIcht eInmaI,
worum es gIng. Wenn Ich den FehIer machte, darber nachzudenken, was eIgentIIch mIt
mIr geschah, wurde Ich soIort panIsch. ch nahm mIr hundert MaI vor, mIch auI meIne
ArbeIt zu konzentrIeren, abends wIe gewohnt bIs zehn zu bIeIben und vor aIIem
mIttwochs an den gemeInsamen Abendessen teIIzunehmen. Aber schon um sechs
tauchte vor meInem geIstIgen Auge das 8IId auI, wIe JessIe In der Ieeren Wohnung hInter
der Tr saL und auI mIch wartete. Ab sIeben hIeIt mIch nIchts auI meInem StuhI. ch
woIIte mIt RuIus sprechen, aber es gab nIchts, was Ich Ihm sagen konnte. Es war kIar,
dass JessIe sIch versteckte, aber Ich wusste nIcht, was mIt Ihr passIert und wer daran
beteIIIgt gewesen war, und seIt Ich seInen Namen eInmaI aus Ihrem Mund gehrt hatte,
war Ich zum ersten MaI In eIner SItuatIon, In der es keIne MgIIchkeIt gab, mIch RuIus
anzuvertrauen.
ure sem IzkorIstIIa za to, da sem skocIIa v svoje stanovanje na WhrIngerstrasse, kjer je
medtem ze zaceIo zaudarjatI. ZamenjaIa sem obIeko, sIa v praInIco In morda se za nekaj
dodatnIh urIc v pIsarno, da sem vsaj pokazaIa dobro voIjo. Jasno je bIIo, da sI kopIjem
jamo. MImogrede sem IzvedeIa, da je prIsIa nova naIoga, nekaj v zvezI z 8aIkanom,
nedvomno moje podrocje, In RuIus je odpovedaI nekaj svojIh unIverzItetnIh predavanj In
odIeteI v AIbanIjo. NI me vprasaI, aII bI sIa zraven, se vedeIa nIsem, za kaj je sIo. Ce sem
naredIIa napako In zaceIa razmIsIjatI, kaj se pravzaprav z menoj dogaja, me je takoj
zagrabIIa panIka. Stokrat sem sI ze zabIcaIa, da se bom osredotocIIa na svoje deIo,
ostajaIa zvecer kot ponavadI do desetIh In se, to je se posebej pomembno, ob sredah
udeIezevaIa nasIh skupnIh vecerIj. Toda ze ob sestIh mI je pred ocmI zamIgotaIa podoba
JessIe, kako sedI za vratI v praznem stanovanju In me caka. Po sedmI urI me nI nIc vec
zadrzaIo na stoIu. HoteIa sem govorItI z RuIusom, vendar mu nIsem mogIa nIcesar
povedatI. Jasno je bIIo, da se JessIe skrIva, toda nIsem vedeIa, kaj se je z njo zgodIIo In
kdo vse je bII prI tem udeIezen, In odkar sem Iz njenIh ust enkrat sIIsaIa njegovo Ime,
sem se prvIc znasIa v poIozaju, ko se RuIusu nIkakor nIsem mogIa zaupatI.
PrevedIa rena SamIde
M
I
a
d
a

V
I
I
e
n
I
c
a
423 422
WIeners
WIeners, wIeners, wIeners.
AIways wIeners.
8urned Ior breakIast,
crIsped Ior Iunch,
at dInner they crunch.
WIeners, wIeners, wIeners.
When Iay
at nIght, asIeep
Into my dreams wIeners creep.
WIeners, wIeners, wIeners
TransIated by Jure Novak
NACRAJENEC 3. MLADE VLENCE od 7. do 10. Ieta
ZIga MohorIc,
ucenec 3. razreda Osnovne soIe drIja
Hrenovke
Hrenovke, hrenovke, hrenovke.
Vedno hrenovke.
Za zajtrk zasmojene,
za kosIIo zakajene,
za vecerjo pa pecene.
Ko ze mIzIm
In sIadko spIm, mI v sanje prIIezejo hrenovke.
42S 424
ChIIdhood
ChIIdhood Is IIke a rose,
smIIIng at the sun,
braveIy gazIng at the worId,
showIng proudIy Its bIossom
to everyone.
LIke a mysterIous rIver
chIIdhood drIIts aIong banks
and perhaps Iaughter exIsts
onIy because oI chIIdhood.
Laughter that tIckIes IIps
and whoever smIIes
Is the happIest person aIIve.
ChIIdhood Is IIke a mIII,
grIndIng away at joy,
IIke the sun that's shInIng away
IIke reIaxatIons IIttIe toy.
ChIIdhood Is IIke a dream,
washIng IatIgue Irom the skIes
IIke a star, breakIng away,
IuIIIIIIng wIshes as It IIIes.
8ut even Iaughter oI chIIdren must end;
sooner or Iater It says goodbye,
It's hard know, but, what to do!
'II never smIIe IIke a chIId agaIn;
'II smIIe IIke an aduIt,
grIm and borIng.
Sooner or Iater, beIore notIce
my chIIdhood Iaughter must go
sendIng onIy a tear now and then
to say heIIo.
TransIated by Jure Novak
NACRAJENKA MLADE VLENCE 0d 10. do 14. Ieta
Agata VenIer,
ucenka Drzavne srednje soIe "go Cruden", NabrezIna
Otrostvo
Otrostvo je kot vrtnIca,
kI se soncu IgrIvo nasmIha,
kI gIeda z veseIjem v svet
In vsem ponosno razkazuje
svoj cvet.
Kot skrIvnostna reka
se otrostvo vIje po strugI
In je v svetu mogoce
Ie po njegovI zasIugI,
se maIce otroskega smeha,
kI vse ustnIce pozgecka
In kdor se nasmehne,
ta je najsrecnejsI cIovek sveta.
Otrostvo je kot mIIn,
kI meIje veseIje,
kot sonce, kI v daIjavo sIje
In sproscenost v vsa srca IIje.
Otrostvo je kot sanje,
kI nam cez noc utrujenost umIjejo,
kot zvezda z neba, kI se utrne
In IzpoInI zeIjo vsakega.
A tudI otroskI nasmeh nI neskoncen;
od njega se moras prej aII sIej posIovItI,
to je tezko, vem, a kaj storItI!
NIkoII vec se ne bom kot otrok nasmehnIIa;
nasmehnIIa se bom odrasIo,
mrko In doIgocasno...
Se preden se bom zavedeIa,
bo otroskI smeh IzgInII v megII daIjav
In Ie majhno soIzo mI bo otrostvo
od casa do casa posIaIo v pozdrav.
D
o
s
e
d
a
n
j
I

u
d
e
I
e
z
e
n
c
I
I
n

n
a
g
r
a
j
e
n
c
I
429 428
ALOJZ RE8ULA, CARLO SCORLON, WERNER SOLLNER, ANDRZEJ SZCZYPORSK, ANTONO
TA8UCCH, DU8RAVKA UCRESC, MROSLAV VALEK, DRACAN VELKC, LCO ZANN
DIsput: CYRCY KONRAD: S SREDNE
Mednarodno IIterarno nagrado VLENCA za Ieto 1990 je Drustvo sIovenskIh pIsateIjev podeIIIo
TOMASU VENCLOV
KRSTAL "VLENCA 90" ALES DE8ELJAK
V pubIIkacIjI "VIIenIca 90" In na IIterarnIh prIredItvah so sodeIovaII:
FODOR ANDRS, MROSLAV KOSUTA, ALEKSANDRA 8ERKOV, STELO MATTON, ANDREJ 8LATNK,
L8USE MONKOV, LEON 8REDS, PTER NDAS, MROSLAV CERVENKA, CSPR NACY, ALES
DE8ELJAK, 8ORS PAHOR, NEDJELJKO FA8RO, MODRAC PAVLOVC,8RANKO CRADSNK, CORCO
PRESS8URCER, NKO CRAFENAUER, KNUTS SKUJENEKS, RENHARDT P. CRU8ER, JOZE SNOJ, MAJA
HADERLAP, EVA SCHMDT, PAWEL HUELLE, JN JOSEF SZCZEPANSK, ANTON HYKSCH, ANDRZEJ
SZCYPORSK, EUCENUS CNATAVCUS, SUSANNA TAMARO, ANTANAS JONYNAS, LADSLAV TAZK,
LU8OMR JURK, CORAN TR8USON, DANA KEMPFF, 8OZENA TRLECOV, MCHAEL KHLMEER,
LUDVK VACULK, TOMAS SAULUS KONDROTAS, JOACHM WALTER, CYRCY KONRD, ANKA
ZACAR
DIsput: VENO TAUFER: ZZV AL ZCACA!
Z8CNEWU HER8ERTU
KRSTAL "VLENCA 91" CRENDEL LAJOS
LADSLAV 8ALLEK, ANDREJ 8RVAR, LENKA CHYTLOV, HENZ CZECHOWSK, ERS STVN,
CRENDEL LAJOS, FA8JAN HAFNER, RETO HNNY, VANKA HERCOLD, ANDREJ HENC, ALOS
HOTSCHNC, VT'AZOSLAV HRONEC, JOKA ANNA, DONALDAS KAJOKAS, MLAN KLEC, MRKO
KOVAC, LOJZE KRAKAR, VT KREMLCKA, 8RONSLAW MAJ, LAURA MARCHC, STEFAN MORAVCK,
LUKO PALJETAK, OSKAR PASTOR, JURE POTOKAR, HANS RAMUND, ROLANDAS RASTAUSKAS,
SOMLYO CYRCY, MARO SUSKO, VO SVETNA, SUSANNA TAMARO, ARVO VALTON, VRADY
SZA8OLCS, 8TE VLMAT, ALENA VOSTR, JOACHM WALTHER, ERNEST WCHNER, JOSEF
WNKLER
DIsput: VLADO COTOVAC: SKCA O ATLASU
MLANU KUNDER
KRSTAL "VLENCA 92" ENDRE KUKORELLY
ALEXANDRA 8ERKOV, VYTAUTAS 8LOZ, 8RANKO CECEC, SLAVENKA DRAKULC, CUSTAV JANUS,
DUSAN JOVANOVC, FERENC JUHSZ, RYSZARD KAPUSCNSK, MARETHRSE KERSCH8AUMER,
EFTM KLETNKOV, KRZYSZTOF KOEHLER, UWE KOL8E, MRKO KOVAC, ENDRE KUKORELLY,
KRZYSZTOF LSOWSK, DRAHOSLAV MACHALA, VAN MNATT, VYTAUTAS MARTNKUS, L8USE
MONKOV, 8ORS A. NOVAK, PART NACY LAJOS, AARNE PUU, CERHARD ROTH, STEFAN STRZAY,
FULVU TOMZZ
PTER ESTERHZY, RENHARD P. CRU8ER, NCRAM HARTNCER, Z8CNEW HER8ERT, CERT
HOFMANN, TADEUSZ KONWCK, LOJZE KOVACC, SLAVKO MHALC, CERHARD ROTH, MLAN
RUFUS, EVA SCHMDT, JAN SKCEL, WSLAWA SZYM8ORSKA, FULVO TOMZZA, STVAN VAS, COR
ZDC
PETRU HANDKEJU
KRSTAL "VLENCA 87" CRECOR STRNSA
VAN ARALCA, DEZS TANDOR, ERZS8ET CALCOCZ, LU8OMR FELDEK, CARMELA
FRATANTONO, PETER HANDKE, 8OHUML HRA8AL, CEDA JACOLUTT, DRACO JANCAR, ALFRED
KOLLERTSCH, RYSZARD KRYNCK, ANDRZEJ KUSNEWCZ, CULANA MORANDN, CNES NEMES
NACY, JAN SKCEL, CRECOR STRNSA, WSLAWA SZYM8ORSKA, DOMNK TATARKA, VENO TAUFER,
PAVLE UCRNOV, ADAM ZACAJEWSK, VTOML ZUPAN
DIsput: CLAUDO MACRS: "EWALDOVA 8AKLA"
PTRU ESTERHZYJU
KRSTAL "VLENCA 88" EWA LPSKA
8RCTTA ARENS, FRANCESCO 8URDN, SNDOR CSOOR, JAROSLAV CEJKA, MROSLAV CERVENKA,
MLAN DEKLEVA, DANJEL DRACOJEVC, 8ENEDKT DYRLCH, VLADO COTOVAC, MARAN
CRZESCZAK, KLAUS HOFFER, ANTON HYKSCH, CERT JONKE, LSZLO LATOR, EWA LPSKA,
MARCELJUS MARTNATS, VESNA PARUN, ERCA PEDRETT, RCHARD PETRASS, LMA RAKUSA,
CHRSTOPH RANSMAYR, RENZO ROSSO, JAROSLAW MAREK RYMKEWCZ, RYSZARD SCHU8ERT,
TOMAZ SALAMUN, RUD SELCO, JOSEF SMON, ALEKSANDAR TSMA, JUDTA VACUNATE, TOMAS
VENCLOVA, CORCO VOCHERA, JOSEF WNKLER, DANE ZAJC, STEFAN ZAR
DIsput: CZESLAW MLOSZ: CETRTA UCNA URA
JANU SKCLU
KRSTAL "VLENCA 89" DU8RAVKA UCRESC
H. C. ARTMANN, JAN 8ENO, VOLKER 8RAUN, CNO 8RAZZODURO, JAN 8UZSSY, PAOLA CAPROLO,
CSOOR SNDOR, 8OCUML DUZEL, MROSLAV DUDOK, PETAR CUDELJ, CHRSTOPH HEN, MLAN
JESH, CERT JONKE, EUCENUSZ KA8ATC, DANLO KS, VAN KLMA, JURJ KOCH, KAJETAN KOVC,
CA8REL LAU8, FLORJAN LPUS, MESZLY MKLOS, EML MKULENATE, ADOLF MUSCHC, TADEUSZ
NOWAK, JOSP OST, TONE PAVCEK, KORNELJUS PLATELS, NCRD PUCANCC, MROSLAV PUTK,
431 430
MAROEVC, MANFRED MOSER, DANELUS MUSNSKAS, RADOVAN PAVLOVSK, TONE PERCC, S8LA
PETLEVSK, RAOUL SCHROTT, ZORKO SMCC, RUDOLF SLO8ODA, ANDRZEJ STASUK, JN
STRASSER, TKCS ZSUZSA, TANDOR DEZS, JAROMR TYPLT, MLOS VACK, SASA VECR, PAVEL
VLKOVSK, ERNEST WCHNER, CRL ZLO8EC, VLADO ZA8OT, ALDO ZERJAL
DIsput:
LOJZE KOVACC: AL PSATELJ POTRE8UJE SVET, K NJECA NE POTRE8UJE!
ADAMU ZACAJEWSKEMU
KRSTAL "VLENCA 96" KACA CELAN
LOTHAR 8AER, ULDS 8ERZS, PETR 8ORKOVEC, MACDA CARNEC, KAROL CHMEL, 8RANKO
CECEC, KACA CELAN, ZTA CEPATE, STEFANO DELL'ANTONO, LJLJANA DRJAN, DUSAN DUSEK,
MLAN DORDEVC, HY JNOS, ANTANAS A. JONYNAS, JULAN KORNHAUSER, KOVCS ANDRS
FERENC, VLADMR KOVACC, FREDERKE KRETZEN, ENZO MARTNES, LYDA MSCHKULNC, 8RANE
MOZETC, ZTOK OSOJNK, ZARKO PETAN, HANSJRC SCHERTENLE8, TRN SOOMETS, KAREL
SKTANC, ALES STECER, MAJA VDMAR, MRTNS ZELMENS
DIsput:
SVO8ODA MACNACJE MACNACJA SVO8ODE
8RANKO MLJKOVC: POEZJO 8ODO VS PSAL
PAVLU VLKOVSKEMU
KRSTAL "VLENCA 97" NCOLE MULLER
8ALZS ATTLA, PAULS 8ANKOVSKS, PETERS 8RUVERS, STEFAN CHWN, VTTORO COZZOL, VERA
CEJKOVSKA, LUTAURAS DECESYS, EVALD FLSAR, FRANJO FRANCC, MARANNE CRU8ER, AME
HANSEN, JOZE HUDECEK, HANNA JOHANSEN, VANDA JUKNATE, MLA KACC, DORS KAREVA,
STVN KOVCS, KRSTNA LJALJKO, PETER MACSOVSK, HER8ERT MAURER, KATJA LANCE MULLER,
NCOLE MULLER, NEZA MAURER, EWALD MURRER, MHA O8T, AL8ERT OSTERMAER, PAVAO
PAVLCC, DELMR RESCK, 8RANE SENECACNK, A8DULAH SDRAN, ANDRZEJ SOSNOWSK, OLCA
TOKARCZUK, ALTA VSOV, ANATOL VJARCNSK
DIsput:
DAMON ZAPELJEVANJA J DAMON OF TEMPTATON
RANER MARA RLKE:
ORFEJ ` EVRDKA ` HERMES J ORPHEUS ` EURYDCE ` HERMES
PTRU NDASU
KRSTAL "VLENCA 98" PETER SEMOLC
JANA STRO8LOV, MARJAN TOMSC, MLOSLAV TOPNKA, DRACAN VELKC, JAN VRK, PETER
WATERHOUSE
DIsput:
EVCEN 8AVCAR: UNVERZALZM N NJHOVA FACES HYPOCRTCA
PTER ESTERHZY: POSTMODERN 8AR8ARZEM AL EVROPA 8REZ LASTNOST
L8US MONKOV
KRSTAL "VLENCA 93" FRANCESCO MCEL
8ALLA ZSOFA, JOZEF 8ARAN, RO8ERTO DEDENARO, HELMUT ENSENDLE, ALOJZ HAN, DZEVAD
KARAHASAN, MATJAZ KOC8EK, VLASTML KOVALCK, MARKO KRAVOS, ZVONKO MAKOVC,
MRTON LSZLO, RO8ERT MENASSE, FRANCESCO MCEL, MARJETA NOVAK KAJZER, PAUL PARN,
DENS PONZ, DANA PRANCKETYTE, CARLO SCORLON, ARVO VALTON, MCHAL VEWECH, POTR
WOCECHOWSK, FCENJA ZACORCNK SMONOVC
DIsput:
CEORCESARTHUR COLDSCHMDT, VLADO COTOVAC, LSZLO KRASZNHORKA, ANTONN J.
LEHM:
EDVARD KOC8EK: PALCA
JOSPU OSTJU
KRSTAL "VLENCA 94" SLAVKO MHALC
EDOARDO AL8NAT, MLOS 8EDRZYCK, CHRSTA DERCUM, JANKO FERK, ANTONO FAN,
ANTANAS CALUS, VLADO COTOVAC, ECYD CSTTTNER, DANEL HEVER, VT'AZOSLAV HRONEC,
PAWEL HUELLE, CORAN CNJATJE JANKOVC, DZEVAD KARAHASAN, LU8OR KASAL, THOMAS
KLNC, MAJDA KNE, MKLAVZ KOMELJ, JURCS KUNCNAS, FER LANSCEK, SVETLANA MAKAROVC,
CUSEPPE MARUZ, MARNO JNOS, MATEJA MATEVSK, ANDREJ MEDVED, SLAVKO MHALC, DUSAN
MTANA, CRZECORZ MUSAL, ALEKSANDER PERSOLJA, PETR CYRCY, LENKA PROCHZKOV,
CANFRANCO SODOMACO, COR SKAMPERLE, JACHM TOPOL, URS WDMER, UROS ZUPAN
DIsput:
ALAN FNKELKRAUT: LES NTELLECTUELS, LA POLTQUE ET LA CUERRE J NTELEKTUALC,
POLTKA N VOJNA
Mednarodno IIterarno nagrado VLENCA za Ieto 199S je Drustvo sIovenskIh pIsateIjev podeIIIo
ADOLFU MUSCHCU
KRSTAL "VLENCA 9S" MARZANNA 8OCUMLA KELAR
V pubIIkacIjI "VIIenIca 9S" In na IIterarnIh prIredItvah so sodeIovaII:
JOVCA ACN, KURT AE8L, EUCENJUS ALSANKA, MARCN 8ARAN, KRZYSTOF 8ELECK, DARUSZ
8TTNER, LOREDANA 8OCLUN, 8ERTA 8OJETU8OETA, TEREZA 8OUCKOV, LUCAS CEJPEK, ROZA
DOMASCYNA, ERK CROCH, NORA KSTENA, MARZANNA 8OCUMLA KELAR, RADE KRSTC, TONKO
433 432
JAANU KAPLNSKEMU
KRSTAL VLENCE 2001 NATALKA 8LOCERKVEC
V pubIIkacIjI VIIenIca 2001 In na IIterarnIh prIredItvah so sodeIovaII:
ESAD 8A8ACC, MOHAMMED 8ENNS, NATALKA 8LOCERKVEC, CASMRO de 8RTO, RCHARD
8URNS, PETERS CEDRNS, DRACAN JOVANOVC DANLOV, RO8ERT DAVS, MCHEL DECUY, FERDA
DURAKOVC, ANDREAS EHN, HANS ECHHORN, MAURO FACCON FLHO, MCHAEL FARRELL,
CARACZ LSZLO, CREC CATEN8Y, ADAM CLO8US, ADELA CRECEANU, PETR HRUSKA, VALDO
MMOVLL, LAURYNAS KATKUS, VLADMR KAVCC, KATCA KJULAVKOVA, 8AR8ARA KORUN,
MARUSA KRESE, ROMAN LUDVA, SONJA MANOJLOVC, NARLAN MATOS, MARN MLCK, 8AN'YA
NATSUSH, CLAUDO POZZAN, MATTHEW ROHRER, ERK STNUS, FRANCO SUPNO, VVENNE
VERMES, THOR VLHJLMSSON, HANS VAN DE WAARSEN8URC, ADAM WEDEMANN.
Workshops:
TRANSLATNC POETRY, ON THE AESTHETC COMPONENT OF THE EVERYDAY LFE
AN 8LANDAN
KRSTAL VLENCE 2002 PL ZVADA
V pubIIkacIjI VLENCA 2002 In na IIterarnIh prIredItvah so sodeIovaII:
JORCE ENRQUE ADOUM, DRTERO ACOLL, ANDRY 8ONDAR, SNEZANA 8UKAL, 8ORA COSC,
JOZEFNA DAUT8ECOVC, TANJA DUCKERS, OSWALD ECCER, CHUAH CUAT ENC, JAKSA FAMENCO,
OAN FLORA, JANCE CALLOWAY, SNAN CUDZEVC, MCHL HVORECK, ANATOL KUDRAVEC,
ANATOLJ KUDRJAVCK, LEENA LANDER, FRANCO MANZON, MACEJ MELECK, DUSAN MERC, PETR
MKES, VNKO MDERNDORFER, HERTA MULLER, PATRCA NOLAN, KNUT DECRD, JUSTO JORCE
PADRON, MONKA VAN PAEMEL, RATMR PAVLOVC, JANS ROKPELNS, KEN SMTH, CLEN
SORESTAD, LUAN STAROVA, VDOSAV STEVANOVC, LUCJA STUPCA, TONE SKRJANEC, WLLEM
VAN TOORN, PL ZVADA.
Workshops:
ON TRANSLATNC POETRY, ON LTERATURE ON THE NTERNET, ON VSUAL AND LTERARY MACE
AMANDA AZPURETE, ANDRE 8ODU, JAN CKVN, FRANCE FORSTNERC, NATASZA COERKE,
FELCTAS HOPPE, ZOE JENNY, JR KRATOCHVL, VDA MOKRN PAUER, MAJA NOVAK, OSAMLJEN
TEKAC, LMA RAKUSA, ZET SARAJLC, PETER SEMOLC, MARKO SOSC, ALVYDAS SLEPKAS,
SLO8ODAN SNAJDER, LSZLO VLLNY, MLAN VNCETC, ANDREA ZANZOTTO
DIsput:
TMOTHY CARTON ASH:
KONEC STOLETJA, ZACETEK TSOCLETJA J THE END OF THE CENTURY, THE 8ECNNNC OF THE
MLLENNUM
ERC PEDRETT
KRSTAL "VLENCA 99" ANCELO CHERCH
NERNCA A8RUTYTE, ANCELO CHERCH, LELO CJANTON, RCHARD FLANACAN, MARUS
VASKEVCUS, RCHARD JACKSON, JANA JURNOVA, JAAN KAPLNSK, DRAZEN KATUNARC, TAJA
KRAM8ERCER, RYSZARD KRYNCK, FRANCO LO, MHA MAZZN, MLOS MKELN, MMMO MORNA,
ANDREJ MOROVC, AMR OR, RAZVAN PETRESCU, KATHRN RCCLA, LJUDMLA RU8LJVSKA, ANNA
SANTOLQUDO, ARMN SENSER, VOJO SNDOLC, SANDE STOJCEVSK, OTTO TOLNA, 8OCDAN
TROJAK, NENAD VELCKOVC, KAREN VOLKMAN
DIsput:
TRST NA ZACETKU 20. STOLETJA: FUTURSTCNA UTOPJA AL MOZN MODEL ZA
NADNACONALNO N USTVARJALNO SOZTJE V ZDRUZEN (SREDNJ) EVROP
TRESTE AT THE 8ECNNNC OF THE 20TH CENTURY: A FUTURSTC UTOPA OR REALSTC MODEL
OF TRANSNATONAL AND CREATVE COEXSTENCE OF PEOPLE N THE COMMON (CENTRAL)
EUROPE
SLAVKU MHALCU
KRSTAL "VLENCE 2000" VRS STVAN
ZORAN ANCEVSK, PETER 8OZC, UKE 8UCPAPAJ, ALES CAR, PRMOZ CUCNK, JACQUES DARRAS,
LDJA DMKOVSKA, MRCEA DNESCU, MCHAEL DONHAUSER, JANS ELS8ERCS, LEOPOLD
FEDERMAR, MLA HAUCOVA, ZELJKO VANKOVC, LUDVKAS JAKMAVCUS, URS KARPF, CEORCU
KONSTANTNOV, HASSO KRULL, CARY LAWLESS, UM8ERTO MANCAN, ERK MENKVELD, 8RNA
SVCELJ MRAT, JAUME PEREZ MONTANER, MRE ORAVECZ, SLVANA PALETT, KATHERNE
PERPONT, ANCELNA POLONSKAYA, MLORAD POPOVC, ANA RSTOVC, SUDEEP SEN, MARCN
SENDECK, RONNY SOMECK, MARJAN STROJAN, YORCOS VES, VRS STVAN, CERALD
ZSCHORSCH.
DIsput:
FREDERKE KRETZEN VLOCA N POMEN LTERATURE DANES J THE MEANNC AND THE ROLE OF
LTERATURE TODAY
NKO CRAFENAUER PSATELJ V EKSCENTRU CASA J WRTER N THE OFFCENTRE OF TME
RCS DE8RAY, ZDENKO VRDLOVEC LTERATURA N MEDJ J LTERATURE AND THE MEDA
434
CIanI zIrIje Members oI the jury
ANDREJ 8LATNK, pIsateIj, prevajaIec, urednIk JLjubIjana
TONE PERSAK, pIsateIj, predsednIk Drustva sIovenskIh pIsateIjev J LjubIjana
NKO JEZ, prevajaIec, vIsjI predavateIj za poIjscIno na UnIverzI v LjubIjanI
VESNA KONDRC HORVAT, docentka za novejso nemsko knjIzevnost na UnIverzI v
MarIboru
MRAN KOSUTA, pIsateIj, prevajaIec, predavateIj na UnIverzI v Trstu
MARJANCA MHELC, prevajaIka J LjubIjana
8ORS A. NOVAK, pesnIk, prevajaIec, docent za prImerjaIno knjIzevnost na UnIverzI v
LjubIjanI
ZTOK OSOJNK, pesnIk, pIsateIj, predsednIk zIrIje J LjubIjana
ANDREJ ROZMAN, prevajaIec, docent za sIovascIno na UnIverzI v LjubIjanI
TOMAZ SALAMUN, pesnIk In prevajaIec J LjubIjana
NEVA SL8AR, redna proIesorIca za novejso nemsko knjIzevnost na UnIverzI v LjubIjanI
VENO TAUFER, pesnIk, prevajaIec, esejIst, ustanovnI predsednIk VIIenIce J LjubIjana
NVES VDRH, bohemIstka J LjubIjana
KonzuItantI ConsuItants
EVCEN 8AVCAR, esejIst J FrancIja
ACNESZKA 8EDKOWSKA, prevajaIka, asIstentka na nstItutu za sIovansko IIIoIogIjo
SIezIjske unIverze J PoIjska
JANS ELS8ERCS, pesnIk, prevajaIec JLatvIja
CSORDAS C8OR, esejIst, urednIk zaIozbe JeIenkor J Madzarska
CLLOS ORSOLYA, prevajaIka, IektorIca za madzarscIno na UnIverzI v LjubIjanI J
Madzarska
LUDWC HARTNCER, prevajaIec, esejIst, urednIk JAvstrIja
NESA KURJAN, znanstvena deIavka J8eIorusIja
KORNELJUS PLATELS, pesnIk In prevajaIec J LItva
LMA RAKUSA, pIsateIjIca, prevajaIka, predavateIjIca J SvIca
JUDT REMAN, prevajaIka, predavateIjIca na UnIverzI v 8udImpestI J Madzarska
RENA SAMDE, prevajaIka, IektorIca za nemskI jezIk na UnIverzI v
LjubIjanI J SIovenIja
KATARNA SALAMUN 8EDRZYCKA, prevajaIka In esejIstka J PoIjska
PAVEL SARADN, pubIIcIst, prevajaIec In urednIk J Ceska
PETER ZAJAC, esejIst, krItIk, znanstvenI deIavec J SIovaska

Vilenica 2003

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vilenica 2003

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

DRUSTVO

Ia nuIt a IaIt de nous un IIeu

je ne peux pas tous Ies jours

Ie matIn II est IacIIe

noc je Iz nas naredIIa prostor

no morem vse dnI

(NMALO VELCANSTVENA SMRT)

(A NOT N THE LEAST CLOROUS DEATH)

You might also like