Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
1Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Nosaci na sila

Nosaci na sila

Ratings: (0)|Views: 12|Likes:
Published by mikrokon2

More info:

Published by: mikrokon2 on Mar 27, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/04/2013

pdf

text

original

 
Nosa~i na sila
 Site sili koi vladeat vo na{iot univerzum mo`at da bidat klasificiranikako edna od ~etirite osnovni tipa: elektromagnetnata, silnata nuklearna,slabata nuklearna i gravitacionata. Ovie sili imaat vlijanie vrz se vouniverzumot.Sekoja sila poseduva odredeni karakteristiki i odreden polne` koj asocirana nejze, kako na primer: elektri~en polne` za elektromagnetnata sila.Elementarnite ~estici koi nemaat elektri~en polne`, kako neutronite, seelektroneutralni i na niv ne vlijae elektromagnetnata sila.Gravitacionata sila e sila koja {to se osvaruva bez kontakt (gravitacionopole).Teoriite za elementarnite ~estici baraat silite da bidat kontaktni, t.e.~esticite da si deluvaat so doa|awe vo kontakt. Nau~nicite do{le do ovaaidea pretstavuvaj}i ja teorijata za ~esticite kako nosa~i na silite od ednomesto do drugo. Eksperimentalno bilo potvrdeno postoeweto na mnogu odovie ~estici.Sekoja od ~etirite sili ima po eden ili pove}e nosa~i, kako na primerfotonot. Ovie nosa~i na silite se bozoni bidej}i ne se pokoruvaat naprincipot na isklu~uvawe, bilo kolku ~estici od istiot tip mo`at da giimaat istite karakteristiki. Za niv isto taka se veruva deka sefundamentalni, i nemo`at da bidat podeleni ponatamu.
Elektromagnetnata sila i fotoni
So vekovi elektricitetot i magnetizmot im bile dale~ni i nerazbirlivi nalu|eto. Vo devetnaesttiot vek eksperimentite poka`ale mnogu sli~nostipome|u ovie dve sili, za vo 1864 Maksvel da gi obedini i poka`e dekavsu{nost elektricitetot i magnetizmot se vsu{nost dva razli~ni aspektina istata elektromagnetna sila. Maksvel poka`al isto taka i dekasvetlinata e forma ne elektromagnetnata energija koja patuva. Osnova~itena kvantnata mehanika go odvele prou~uvaweto na Maksvel eden ~ekorponatamu. Vo 1925 Germansko-Britanski fizi~ar
Max Born
i Germanskiotfizi~ar
Ernst Pascual Jordan
i
Werner Heizenberg
matemati~ki doka`aledeka mali paketi vo koi e lokalizirana enerfija se emituvaat koga dvenaelektrizirani ~esti~ki se privlekuvaat ili odbivaat poradielektromagnetnata sila.Sekoja ~estca
 
 so elektri~en polne` e predmet na ili ja ~ustvuva elektromagnetnata sila.Elektroneutralnite ~esti~ki ne ja ~ustvuvaat. Elektri~niot polne` nahadronot e zbir od elektri~nite polne`i na kvarkite koi vleguvaat vonegoviot sostav. Ako zbirot e nula toga{ toj e elektro neutralen i na negone deluva elektromagnetnata sila, iako taa sepak deluva na kvarkite od koie sostaven hadronot. Fotonite ja nosat elektromagnetnata sia pome|u~esticite no nemaat masa ili elektri~en polne`. Bidej}i se elektroneutralni na niv ne deluva elektromagnetnata sila koja ja nosat.Za razlika od neutronite i nekoi drugi elektroneutralni ~estici, fotonotnema soodvetna anti ~estica. ^esticite koi imaat svoi anti~estici se kakopozitivni i negativni broevi sekoj ima svoj negativen (pozitiven) partner.Fotonite se kako nulata tie samite se svojot antipartner.Vo eden primer za elektromagnetna sila, dva elektrona se odbivaat bidej}ii dvata se elektro negativni. Edniot od niv osloboduva foton dodekadrugiot go apsorbira. Iako fotonite nemaat masa, energijata im davamoment, svojstvo koe gi onevozmo`uva da deluvaat na drugi ~estici.Momentot na fotonot gi otturnuva dvata elektrona eden od drug.
Silna nuklearna sila i gluoni
Kvarkite i ~esticite sostaveni od kvarki se privlekuvaat me|usebe so silanare~ena silna nuklearna sila. Silnata nuklearna sila gi dr`i kvarkite voprtonite i neutroite, i samite protoni i neutroni zaedno vo jadroto naatomot. Ako edinstvena koja deluva pome|u kvarkite be{eelektromagnetnata sila, dvete gore kvarki vo proton bi se odbivale poradiistoimeniot polne` koj go nosat, sepak silnata nuklearna sila e posilna odelektromagnetnata vo protonot pa taa gi prilepuva kvarkite zaedno.Soodvetni ~esti~ki nare~eni oboeni polne`i odreduvaat kako na niv }edeluva silnata nuklearna sila. Terminot oboeni polne`i nema nikakvavrska so vistinski boi tuku samo e izbran kako zgoden na~in nadeterminirawe na soodvetni ~esti~ki. Oboeniot polne` e sli~en soelektri~niot koj go odreduva elektri~niot polne` na ~esti~kata. Kvarkitemo`at da imaat oboen polne` na crveno, sino i zeleno. Antikvarkite mo`atda imaat polne` na anticrveno (cijan), antiplavo (`olto), antizeleno(magenta).
 
 
Site objekti koi gi nabquduvame nosat oboen polne` nula, pa kvarkite sekombiniraat da frmiraat hadroni koi se bezbojni ili oboeno neutralni.Oboenite polne`i na kvarkite vo hadronite se neutraliziraat edna sodruga. Mezonite sodr`at edna kvarka so oboen polne` i antikvarka so antioboen polne`. Oboenite polne`i se neutraliziraat eden so drug i go pravatmezonot bel ili bezboen. Baironite sodr`at tri kvarki, sekoja so razli~naboja. Kako i vo svetlinata boite crvena, sina i zelena se kombiniraat dasozdadat bela, pa baironot e bel ili bezboen.Bozonite koi gi nosat silnite nuklearni sili pme|u ~esticite se nare~enigluoni. Gluonite nemaat masa ili elektri~en polne` i kako i fotonite,tie se samite svoja anti~estica. Za razlika od fotonite, sepak gluoniteimaat oboen polne`. Tie nosat boja i antiboja. Mo`ni kombinacii na boi zagluonite se: crvena-antisina, zelena-anticrvena i sina-antizelena. Bidej}igluonite nosat oboen polne`, tie mo`at da se privlekuvaat eden so drug,dodeka bezbojnite, oboeno neutralnite fotoni nemo`at. Boite i antiboitese privlekuvaat pa taka i gluonite koi nosat edna boja }e se privlekuvaat sogluonite koi ja nosat soodvetnata antiboja.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->