Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Pristop Vegetarijancev in Veganov Do Karnistov

Pristop Vegetarijancev in Veganov Do Karnistov

Ratings: (0)|Views: 22|Likes:
Published by Veganska Iniciativa

More info:

Published by: Veganska Iniciativa on Mar 27, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/18/2012

pdf

text

original

 
 
1
PRISTOP VEGETARIJANCEV IN VEGANOV DO KARNISTOV: NA
Č
ELA INORODJA ZA U
Č
INKOVITO KOMUNIKACIJO IN STRATE
Š
KOZAGOVORNI
Š
TVO*
Tukaj so predstavljena na
č
ela in orodja, ki vegetarijancem in veganom omogo
č
ajou
č
inkovitej
š
e sporazumevanje s karnisti v razli
č
nih okoli
šč
inah. U
č
inkovita komunikacija pomaga pove
č
ati verjetnost, da je va
š
a interakcija s karnisti vzajemno zadovoljiva in da jeva
š
e sporo
č
ilo sprejeto tako, kot je bilo mi
š
ljeno.
 Upo
š
tevajte karnisti
č
no mentaliteto
 
V pogovoru s karnisti pri
č
akujte nekaj defenzivnosti.
Karnisti
č
na obramba jeobi
č
ajna in ima ve
č
opraviti s
š
ir 
š
im sistemom karnizma kot s posameznim karnistom.Karnizem je prevladujo
č
a ideologija, ki jo tisti, ki so rojeni v karnisti
č
ni kulturi,avtomati
č
no
 ponotranjijo
oziroma psiholo
š
ko prevzamejo. Tako je karnisti
č
namiselnost, kot ideologija, zgrajena na obrambi.
Č
e razumete, da je karnisti
č
nadefenzivnost obi
č
ajna, boste manj frustrirani in bolje pripravljeni na pogovore skarnisti.
 
Govorite karnistu, ne njegovim obrambam.
Ne zapletajte se, na primer, vutemeljevalne dvoboje (kjer porabite ves
č
as za nasprotovanje argumentom, ki jihljudje dajejo za prehranjevanje z
ž
ivalmi) ali v razprave o statistikah in hipoteti
č
nihsituacijah.
Č
eprav bo morda potrebno nasloviti nekaj karnisti
č
nih utemeljevanj, pa jeve
č
ina razlogov proti vegetarijanstvu iracionalnih, kar je jasen znak, da karniste
ž
enejo
č
ustva in ne razum. Razumsko utemeljevanje je lahko odvra
č
anje pozornostiod dejanskega problema - kadar ni nujno jesti
ž
ivali, da bi pre
ž
iveli, potem je to
izbira
. Izbira, ki povzro
č
a intenzivno, ekstenzivno in popolnoma nepotrebno trpljenjemilijardam
č
ute
č
ih bitij in od ve
č
ine ljudi zahteva, da se psiholo
š
ko in
č
ustveno lo
č
ijood resnice svojih izku
š
enj.
 
Zavedajte se, da dejstva ne utemeljujejo ideologije.
Karnizem je nelogi
č
en sistem,ki ustvarja nelogi
č
no vdanost prehranjevanju z
ž
ivalmi. Karnisti
č
na vzgoja izkrivlja
č
lovekovo dojemanje
ž
ivali in mesa, tako da karnisti selektivno sprejemajo inselektivno pomnijo dejstva o prehranjevanju z
ž
ivalmi.
 
Zavedajte se, da prositi nekoga, naj neha jesti
ž
ivali, ne pomeni le pro
š
nje zaspremembo vedenja, temve
č
za spremembo zavesti.
Edini razlog, da nekdo rajeizbere hamburger namesto skoraj identi
č
nega in enako dostopnega vegeburgerja je to,kar meso
 predstavlja,
in ne to, kar dejansko
 je.
Prositi nekoga, naj neha jesti meso, pomeni prositi ga, naj razveljavi programiranje, ki ga je prejemal vse
ž
ivljenje. Najspremeni svojo identiteto in iz “normalne” ve
č
ine prestopi v kulturno alternativno“manj
š
ino”, s
č
imer tvega nerazumevanje prijateljev in dru
ž
ine ter se, med drugim,za
č
ne zavedati bole
č
e resni
č
nosti trpljenja
ž
ivali. Za ve
č
ino ljudi se te spremembezgodijo postopoma in
š
ele tedaj, ko se po
č
utijo psiholo
š
ko dovolj varno, da se za
č
nejospra
š
evati o nekaterih vse
ž
ivljenjeskih predpostavkah in za
č
nejo spreminjati svojedotedanje vzorce.
Ustvarite varno okolje
 
Izogibajte se dr
ž
i moralne ve
č
vrednosti.
 
Ž
ivali se ne morejo same zagovarjati, zatoso odvisne od predstavnikov oziroma zagovornikov. Ker ti zagovorniki niso sami
ž
rtve nasilja, proti kateremu se borijo, avtomati
č
no delujejo kot moralno vzvi
š
eni, saj
 
 
2njihovo po
č
etje v veliki meri,
č
e ne v celoti, temelji na njihovih moralnih na
č
elih.(Pomislite, kako razli
č
no se javnost odziva na proti-vojni govor veterana ali paaktivista, ki nikoli ni slu
ž
il v vojski.) Tako zagovorniki vegetarijanstva kot karnistilahko gledajo na vegetarijance kot moralno bolj
š
e. Vendar pa je tak 
š
na domneva poni
ž
ujo
č
a za karniste in jih neizogibno postavlja v obrambno dr 
ž
o.
 
Zavedajte se, da dobri ljudje lahko ravnajo
š
kodljivo in to tudi po
č
no.
Rajevzpostavljajte odnose s karnistom kot osebo, ne kot “meso-jedcem”. Vsi ljudjezaslu
ž
ijo spo
š
tovanje,
č
etudi se ne strinjamo s tem, kar po
č
no. Ko govorimo o prehranjevanju z
ž
ivalmi, se osredoto
č
imo na karnistova dejanja in ne na njegovzna
č
aj.
 
Na karniste glejte kot na
ž
rtve.
Karnizem je sistem viktimizacije, ki karniste prilagodi tako, da mislijo,
č
utijo in ravnajo proti lastnim interesom ter v nasprotju zinteresi drugih.
 
Ne ena
č
ite karnista z njegovimi dejanji.
Tako karnisti kot vegetarijaci sokompleksni
 posamezniki,
katerih ne dolo
č
a le en vidik njihovega
ž
ivljenja. Velikovegetarijancev ima ve
č
skupnega z nekaterimi karnisti kot z drugimi vegetarijanci.Pazite, da karnistov ne me
č
ete v en ko
š
in jih ne ozna
č
ujete s stereotipi.
 
Izogibajte se sramotenju in obto
ž
evanju.
Sram je manjvrednostno
č
ustvo, jedojemanje samega
 sebe
kot slabega
.
Sramota
č
loveka
š
ibi in ga demotivira. Ljudje seobi
č
ajno spremenijo takrat, ko se po
č
utijo
mo
č 
ni,
ne pa
osramo
č 
eni.
Krivda je slabob
č
utek o svojem
ravnanju
, ne o samem sebi; a krivda se pogosto sprevr 
ž
e v sram.Ker karnizem zahteva, da ljudje kr 
š
ijo svojo moralnost, verjetno mnogi – 
č
e ne vsi – karnisti nosijo nezavedno breme krivde. Karnisti
č
ne obrambe obstajajo zato, da sekarnisti te krivde ne bi za
č
eli zavedati.Ko razpravljate o prehranjevanju z
ž
ivalmi, pazite, da ne bi krepili karnistovegaob
č
utka krivde; sicer boste okrepili karnisti
č
no obrambo. Poleg tega je “obto
ž
evanje”kogarkoli samo po sebi nespo
š
tljivo. Poskusite poudariti pozitivne plati karnistovegaodnosa do
ž
ivali (morda ima ljubljeno spremljevalno
ž
ival ali pa nasprotujedolo
č
enim praksam intenzivne
ž
ivinoreje) in mu pomagajte graditi na njegovemobstoje
č
em so
č
utju. Ljudje so pogosto bolj motivirani s pohvalo in vzpodbudo - ki jim dajeta pogum, da ukrepajo - kot pa z obsojanjem in kaznovanjem, ki neizogibnosramotita.
Č
e se vegetarijanci zavedajo, da prehranjevanje z
ž
ivalmi ni preprosto zadeva osebneetike, temve
č
neizogibni rezultat splo
š
no raz
š
irjenega in utrjenega sistema prepri
č
anj, je ve
č
 ji del odgovornosti za karnizem la
ž
 je pripisati sistemu in ne posamezniku.
 
Na karnizem glejte kot na kontinuum.
Upo
š
tevajte, da je to, kje v kontinuumu senekdo nahaja, enako pomembno kot to, kam je usmerjen. Osredoto
č
enjevegetarijanskega zagovorni
š
tva ne sme biti na siljenju karnistov, da sprejmejoveganstvo (drugi konec kontinuuma), temve
č
na vzpodbujanju k razmi
š
ljanju osvojem polo
ž
aju v kontinuumu in k razumevanju tega, kaj vpliva na njihova dejanja,ter razumevanju posledic le-teh.
 
Ne zadu
š
ite poslu
š
alca z “resnico”.
Zadevo predstavite jedrnato in jasno ter  poslu
š
ajte vsaj toliko,
č
e ne ve
č
, kot govorite. Karnistu ni potrebno vedeti vsega o proizvodnji in konzumiranju mesa, da za
č
ne razmi
š
ljati o svojih izbirah.Preobremenjenost s podatki pogosto zaustavi sprejemanje in blokira komunikacijo.
 
 
3
 
Osredoto
č
ite se bolj na
 potek 
kot
vsebino
pogovora
. Potek je dinami
č
en ("kako" se pogovarjamo) in vsebina je predmet ("kaj" se pogovarjamo). Zdrava, u
č
inkovitakomunikacija temelji na naboru na
č
el, ki v svojem poteku sogovorca krepi ne gledena vsebino pogovora. Torej je vseeno,
č
e se pogajate, ali bi
š
li ven v soboto zve
č
er ali bi dovolili meso v svojem domu; potek naj bi bil enak. Temeljno za zdrav potek je, dacilj komunikacije ni preprosto spremeniti prepri
č
anje drugega, temve
č
imeti spo
š
tljiv pogovor, ki vzajemno razsvetljuje. Bolj, ko se trudite “spreobrniti” sogovornika, manjverjetno je, da boste to dosegli. Odli
č
en vir za u
č
inkovite komunikacijske spretnostiin ustvarjanje procesa, ki krepi, je
 Messages
(avtor Matthew McKay).
 
Bodite so
č
utne pri
č
e.
Zave
ž
ite se, da boste drugim omogo
č
ili po
č
utiti se iskrenovidene, sli
š
ane in nepristransko razumljene. So
č
uten sogovornik je trdna podlagazdrave komunikacije in zdravih odnosov.
 
Poi
šč
ite in poudarite skupna stali
šč
a.
Zaradi medsebojnih razlik se lahko po
č
utimorazdeljeni, a prav povezanost je bistvena za oblikovanje in vzdr 
ž
evanje zdravekomunikacije. Razlike,
š
e posebej kadar so
č
ustveno obremenjene, nas pogosto vodijov prepri
č
anje, da moramo nasprotovati, in pozabimo na skupne to
č
ke. Ko pa najdemoskupna stali
šč
a, se lahko pove
ž
emo na osnovi na
š
ih podobnosti.Eno pomembnih sti
č
i
šč
, na katero se je dobro osredoto
č
iti med pogovorom ovegatarijanstvu, je prehranjevanje z
ž
ivalmi. Ve
č
ina vegetarijancev je odrasla kotkarnisti in spominjanje na to lastno izku
š
njo karnizma je bistveno za povezovanje zdrugimi. Seveda pa pri iskanju skupnih stali
šč
ni omejitev. Katerakoli skupna to
č
kanam lahko pomaga biti bolj so
č
utni in s tem bolj razumevajo
č
i ter u
č
inkoviti vkomunikaciji.
 
Pogovarjajte se o vpra
š
anju prehranjevanja z
ž
ivalmi tako, da delite lastneizku
š
nje.
Pojasnite, kaj vas je navdihnilo k prehodu s karnizma na vegetarijanstvo,kako se je va
š
pogled s
č
asoma spreminjal in kak 
š
ni so bili nekateri izzivi ter koristi.Govorite v prvi osebi namesto, da se osredoto
č
ate
na druge in dajate navodila, kako bi moral ravnati sogovornik.
 
Bodite tak 
š
ni, kot
ž
elite, da bi bili drugi.
Ko karnista pozivamo, naj se vpra
š
a osvojem u
ž
ivanju mesa, pozivamo k radovednosti, odprtosti, so
č
utju, empatiji,spo
š
tovanju, sposobnosti nestrinjanja brez obsojanja (sramotenja ali obto
ž
evanja) in k  pripravljenosti, da resni
č
no prisluhne in razmisli o svojem ravnanju. Bolj, kot ste vzor za lastnosti, h katerim pozivate, bolj verjetno je, da bodo drugi izpolnili va
š
a pri
č
akovanja. Ni po
š
teno, da bi druge pozivali k razmi
š
ljanju o svojih idejah invedenju,
č
e sami nismo pripravljeni storiti enako.
Poslu
š
alca vzpodbujajte k dejanjem
 
Ne predstavljajte vegetarijanstva kot
ž
ivljenjskega sloga "vse ali ni
č
".
Ve
č
inaljudi prehaja po
č
asi in lahko postanejo obupani in preobremenjeni,
č
e se jim zdi, damorajo spremeniti preve
č
in v prekratkem
č
asu.
 
Vzpodbujajte poslu
š
alca k posameznim spremembam, ki jih lahko naredi in so vskladu z njegovim lastnim
ž
ivljenjskim slogom.
Sicer lahko prehod k vegetarijanstvu deluje preve
č
abstraktno, zapleteno ali obremenjujo
č
e.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->