PRISTOP VEGETARIJANCEV IN VEGANOV DO KARNISTOV: NAELA IN ORODJA ZA UINKOVITO KOMUNIKACIJO IN STRATEKO ZAGOVORNITVO* Tukaj so predstavljena naela in orodja, ki vegetarijancem

in veganom omogoajo uinkoviteje sporazumevanje s karnisti v razlinih okoliinah. Uinkovita komunikacija pomaga poveati verjetnost, da je vaa interakcija s karnisti vzajemno zadovoljiva in da je vae sporoilo sprejeto tako, kot je bilo miljeno. Upotevajte karnistino mentaliteto V pogovoru s karnisti priakujte nekaj defenzivnosti. Karnistina obramba je obiajna in ima ve opraviti s irim sistemom karnizma kot s posameznim karnistom. Karnizem je prevladujoa ideologija, ki jo tisti, ki so rojeni v karnistini kulturi, avtomatino ponotranjijo oziroma psiholoko prevzamejo. Tako je karnistina miselnost, kot ideologija, zgrajena na obrambi. e razumete, da je karnistina defenzivnost obiajna, boste manj frustrirani in bolje pripravljeni na pogovore s karnisti. Govorite karnistu, ne njegovim obrambam. Ne zapletajte se, na primer, v utemeljevalne dvoboje (kjer porabite ves as za nasprotovanje argumentom, ki jih ljudje dajejo za prehranjevanje z ivalmi) ali v razprave o statistikah in hipotetinih situacijah. eprav bo morda potrebno nasloviti nekaj karnistinih utemeljevanj, pa je veina razlogov proti vegetarijanstvu iracionalnih, kar je jasen znak, da karniste enejo ustva in ne razum. Razumsko utemeljevanje je lahko odvraanje pozornosti od dejanskega problema - kadar ni nujno jesti ivali, da bi preiveli, potem je to izbira. Izbira, ki povzroa intenzivno, ekstenzivno in popolnoma nepotrebno trpljenje milijardam uteih bitij in od veine ljudi zahteva, da se psiholoko in ustveno loijo od resnice svojih izkuenj. Zavedajte se, da dejstva ne utemeljujejo ideologije. Karnizem je nelogien sistem, ki ustvarja nelogino vdanost prehranjevanju z ivalmi. Karnistina vzgoja izkrivlja lovekovo dojemanje ivali in mesa, tako da karnisti selektivno sprejemajo in selektivno pomnijo dejstva o prehranjevanju z ivalmi. Zavedajte se, da prositi nekoga, naj neha jesti ivali, ne pomeni le pronje za spremembo vedenja, temve za spremembo zavesti. Edini razlog, da nekdo raje izbere hamburger namesto skoraj identinega in enako dostopnega vegeburgerja je to, kar meso predstavlja, in ne to, kar dejansko je. Prositi nekoga, naj neha jesti meso, pomeni prositi ga, naj razveljavi programiranje, ki ga je prejemal vse ivljenje. Naj spremeni svojo identiteto in iz normalne veine prestopi v kulturno alternativno manjino, s imer tvega nerazumevanje prijateljev in druine ter se, med drugim, zane zavedati bolee resninosti trpljenja ivali. Za veino ljudi se te spremembe zgodijo postopoma in ele tedaj, ko se poutijo psiholoko dovolj varno, da se zanejo spraevati o nekaterih vseivljenjeskih predpostavkah in zanejo spreminjati svoje dotedanje vzorce.

Ustvarite varno okolje Izogibajte se dri moralne vevrednosti. ivali se ne morejo same zagovarjati, zato so odvisne od predstavnikov oziroma zagovornikov. Ker ti zagovorniki niso sami rtve nasilja, proti kateremu se borijo, avtomatino delujejo kot moralno vzvieni, saj 1

njihovo poetje v veliki meri, e ne v celoti, temelji na njihovih moralnih naelih. (Pomislite, kako razlino se javnost odziva na proti-vojni govor veterana ali pa aktivista, ki nikoli ni sluil v vojski.) Tako zagovorniki vegetarijanstva kot karnisti lahko gledajo na vegetarijance kot moralno bolje. Vendar pa je takna domneva poniujoa za karniste in jih neizogibno postavlja v obrambno dro. Zavedajte se, da dobri ljudje lahko ravnajo kodljivo in to tudi pono. Raje vzpostavljajte odnose s karnistom kot osebo, ne kot meso-jedcem. Vsi ljudje zasluijo spotovanje, etudi se ne strinjamo s tem, kar pono. Ko govorimo o prehranjevanju z ivalmi, se osredotoimo na karnistova dejanja in ne na njegov znaaj. Na karniste glejte kot na rtve. Karnizem je sistem viktimizacije, ki karniste prilagodi tako, da mislijo, utijo in ravnajo proti lastnim interesom ter v nasprotju z interesi drugih. Ne enaite karnista z njegovimi dejanji. Tako karnisti kot vegetarijaci so kompleksni posamezniki, katerih ne doloa le en vidik njihovega ivljenja. Veliko vegetarijancev ima ve skupnega z nekaterimi karnisti kot z drugimi vegetarijanci. Pazite, da karnistov ne meete v en ko in jih ne oznaujete s stereotipi. Izogibajte se sramotenju in obtoevanju. Sram je manjvrednostno ustvo, je dojemanje samega sebe kot slabega. Sramota loveka ibi in ga demotivira. Ljudje se obiajno spremenijo takrat, ko se poutijo moni, ne pa osramoeni. Krivda je slab obutek o svojem ravnanju, ne o samem sebi; a krivda se pogosto sprevre v sram. Ker karnizem zahteva, da ljudje krijo svojo moralnost, verjetno mnogi e ne vsi karnisti nosijo nezavedno breme krivde. Karnistine obrambe obstajajo zato, da se karnisti te krivde ne bi zaeli zavedati. Ko razpravljate o prehranjevanju z ivalmi, pazite, da ne bi krepili karnistovega obutka krivde; sicer boste okrepili karnistino obrambo. Poleg tega je obtoevanje kogarkoli samo po sebi nespotljivo. Poskusite poudariti pozitivne plati karnistovega odnosa do ivali (morda ima ljubljeno spremljevalno ival ali pa nasprotuje doloenim praksam intenzivne ivinoreje) in mu pomagajte graditi na njegovem obstojeem soutju. Ljudje so pogosto bolj motivirani s pohvalo in vzpodbudo - ki jim dajeta pogum, da ukrepajo - kot pa z obsojanjem in kaznovanjem, ki neizogibno sramotita. e se vegetarijanci zavedajo, da prehranjevanje z ivalmi ni preprosto zadeva osebne etike, temve neizogibni rezultat splono razirjenega in utrjenega sistema preprianj, je veji del odgovornosti za karnizem laje pripisati sistemu in ne posamezniku. Na karnizem glejte kot na kontinuum. Upotevajte, da je to, kje v kontinuumu se nekdo nahaja, enako pomembno kot to, kam je usmerjen. Osredotoenje vegetarijanskega zagovornitva ne sme biti na siljenju karnistov, da sprejmejo veganstvo (drugi konec kontinuuma), temve na vzpodbujanju k razmiljanju o svojem poloaju v kontinuumu in k razumevanju tega, kaj vpliva na njihova dejanja, ter razumevanju posledic le-teh. Ne zaduite poslualca z resnico. Zadevo predstavite jedrnato in jasno ter posluajte vsaj toliko, e ne ve, kot govorite. Karnistu ni potrebno vedeti vsega o proizvodnji in konzumiranju mesa, da zane razmiljati o svojih izbirah. Preobremenjenost s podatki pogosto zaustavi sprejemanje in blokira komunikacijo. 2

Osredotoite se bolj na potek kot vsebino pogovora. Potek je dinamien ("kako" se pogovarjamo) in vsebina je predmet ("kaj" se pogovarjamo). Zdrava, uinkovita komunikacija temelji na naboru nael, ki v svojem poteku sogovorca krepi ne glede na vsebino pogovora. Torej je vseeno, e se pogajate, ali bi li ven v soboto zveer ali bi dovolili meso v svojem domu; potek naj bi bil enak. Temeljno za zdrav potek je, da cilj komunikacije ni preprosto spremeniti preprianje drugega, temve imeti spotljiv pogovor, ki vzajemno razsvetljuje. Bolj, ko se trudite spreobrniti sogovornika, manj verjetno je, da boste to dosegli. Odlien vir za uinkovite komunikacijske spretnosti in ustvarjanje procesa, ki krepi, je Messages (avtor Matthew McKay). Bodite soutne prie. Zaveite se, da boste drugim omogoili poutiti se iskreno videne, sliane in nepristransko razumljene. Souten sogovornik je trdna podlaga zdrave komunikacije in zdravih odnosov. Poiite in poudarite skupna stalia. Zaradi medsebojnih razlik se lahko poutimo razdeljeni, a prav povezanost je bistvena za oblikovanje in vzdrevanje zdrave komunikacije. Razlike, e posebej kadar so ustveno obremenjene, nas pogosto vodijo v preprianje, da moramo nasprotovati, in pozabimo na skupne toke. Ko pa najdemo skupna stalia, se lahko poveemo na osnovi naih podobnosti. Eno pomembnih stii, na katero se je dobro osredotoiti med pogovorom o vegatarijanstvu, je prehranjevanje z ivalmi. Veina vegetarijancev je odrasla kot karnisti in spominjanje na to lastno izkunjo karnizma je bistveno za povezovanje z drugimi. Seveda pa pri iskanju skupnih stali ni omejitev. Katerakoli skupna toka nam lahko pomaga biti bolj soutni in s tem bolj razumevajoi ter uinkoviti v komunikaciji.

Pogovarjajte se o vpraanju prehranjevanja z ivalmi tako, da delite lastne izkunje. Pojasnite, kaj vas je navdihnilo k prehodu s karnizma na vegetarijanstvo, kako se je va pogled sasoma spreminjal in kakni so bili nekateri izzivi ter koristi. Govorite v prvi osebi namesto, da se osredotoate na druge in dajate navodila, kako

bi moral ravnati sogovornik.

Bodite takni, kot elite, da bi bili drugi. Ko karnista pozivamo, naj se vpraa o svojem uivanju mesa, pozivamo k radovednosti, odprtosti, soutju, empatiji, spotovanju, sposobnosti nestrinjanja brez obsojanja (sramotenja ali obtoevanja) in k pripravljenosti, da resnino prisluhne in razmisli o svojem ravnanju. Bolj, kot ste vzor za lastnosti, h katerim pozivate, bolj verjetno je, da bodo drugi izpolnili vaa priakovanja. Ni poteno, da bi druge pozivali k razmiljanju o svojih idejah in vedenju, e sami nismo pripravljeni storiti enako.

Poslualca vzpodbujajte k dejanjem Ne predstavljajte vegetarijanstva kot ivljenjskega sloga "vse ali ni". Veina ljudi prehaja poasi in lahko postanejo obupani in preobremenjeni, e se jim zdi, da morajo spremeniti preve in v prekratkem asu. Vzpodbujajte poslualca k posameznim spremembam, ki jih lahko naredi in so v skladu z njegovim lastnim ivljenjskim slogom. Sicer lahko prehod k vegetarijanstvu deluje preve abstraktno, zapleteno ali obremenjujoe.

Pojasnite, da postati vegetarijanec osebno opogumlja, pa eprav samo to ne bo reilo neobvladljivega problema izkorianja rejenih ivali. Kot pravi aktivist Eddie Lama, ivali bodo e naprej trpele in umirale, "a ne zaradi mene."

Poskrbite za lastne potrebe Poskrbite zase. Kot prie trpljenja ivali so zagovorniki vegetarijanstva lahko travmatizirani. Ne izpostavljajte se prekomerno travmatizirajoemu gradivu (ko enkrat poznate resnico, se ve ni potrebno izpostavljati dodatnim skrb vzbujajoim podobam) in ne prenaprezajte se tako, da vas to izrpa. Bolj vzdrno, kot je vae ivljenje aktivista, bolj prizemljeni in uinkoviti boste kot zagovorniki. (Knjiga Melanie Joy Strategic Action for Animals prinaa inormacije o samopomoi za aktiviste). e ste preobremenjeni in travmatizirani, boste te obutke verjetno projicirali na karniste, s katerimi se v stiku, in v njih videli "sovranike," oni bodo pa posledino postali defenzivni in se bodo zaprli za vae sporoilo. Ne dovolite, da so karnisti v svoji obrambni dri nespotljivi do vas. Mnogo karnistov se brani, ne da bi bili nespotljivi. Vendar pa nekateri karnisti napadajo vegetarijance, na primer z aljivimi komentarji ali pripovedovanjem aljivih "al" o vegetarijancih ali vegetarijanstvu. Nikoli ne smemo dopustiti, da ljudje obsojajo, sramotijo ali zasmehujejo na ivljenjski slog ali nae odloitve. e niste prepriani, ali je mnenje nespotljivo, si poskuajte predstavljati isti komentar, podan nekomu zaradi njegovih verskih preprianj ali dejanj. Ali bi na primer bilo sprejemljivo rei katoliku, ki se na Veliki petek vzdri uivanja mesa, da je "samo izbiren"? Ali, da bi skuali prepriati muslimana, ki ne j pujsov, da je njegovo obnaanje nerazumno? (Kot primer, "Krave so prav tako neiste kot pujsi, pa jih vseeno je...") e kadarkoli utite nespotovanje s strani karnista, vljudno poudarite, kaj tono vas je zmotilo, nato pa se umaknite iz pogovora, e se tako nespotovanje nadaljuje. Messages (avtor Matthew McKay) poda ve odlinih komunikacijskih strategij za reevanje konfliktov. Ne verjemite negativnim sporoilom, ki jih morda sliite o sebi kot vegetarijancu. Prevladujoa karnistina kultura pogosto predstavlja vegetarijance kot izbirne ali "teavne" jedce, kot osebe s prehranskimi motnjami, kot hinavce, e nosimo usnje, in skrajnee, e ga ne nosimo; kot pretirano ustvene, udake in militantne ljudi. Prepoznajte te predsodke o vegetarijancih kot to, kar so. Tako jim boste lahko nasprotovali, e jih bodo projicirali na vas, in jih ne boste ponotranjili ter se slabo poutili. Nauite se imve o vegetarijanstvu in karnizmu. Bolj kot razumete svojo lastno in tudi nasprotujoo ideologijo, manj verjetno je, da vas bodo karnistini obrambni kometarji ujeli nepripravljene. e ste pripravljeni na karnistino defenzivnost, boste sposobni nanjo odgovoriti premiljeno, ne zgolj obrambno. V znanju je mo.

*Nekateri deli besedila so povzeti iz knjige Strategic Action for Animals, Melanie Joy, in iz lanka Understanding the Mindset of Meat Eaters, prav tako avtorice Melanie Joy (objavljeno v reviji Vegetarian Voice, poleti 2009).

Z dovoljenjem avtorice Prevod: Veganska iniciativa, spomladi 2012 Vir: http://www.carnism.com/caan-vegetarians-and-vegans-relating-to-carnists.pdf 4