1.

1 Programski paket Abaqus

1 Navodila
1.1 Programski paket Abaqus

Standard, CAE

1.1.1
1.1.1.1

Abaqus CAE
Zagon programa Abaqus CAE

V opravilni vrstici operacijskega sistema kliknite Start Vsi Programi (All Programs) Abaqus 6.10-1 Abaqus CAE. Odpre se okno Start Session, v katerem izberite With Standard/Explicit Model, za prietek dela s simulacijami mehanike trdnin, oziroma izberite With CFD Model, za prietek dela s simulacijami mehanike tekoin. 1.1.1.2 Priprava nove baze modelov

Novo bazo modelov pripravite z izbiro ukaza File New Model Database With Standard/Explicit Model za prietek dela s simulacijami mehanike trdnin ali izberite With CFD Model, za prietek dela s simulacijami mehanike tekoin (e se odpre okno s sporoilom o shranjevanju obstojee baze modelov izberite ustrezen odgovor). 1.1.1.3 Dodajanje novega modela v bazo

V glavnem meniju izberite ukaz Model Manager, ki odpre okno z imenom Model Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z modeli. Nov model dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za urejanje modelov Edit Model Attributes. Ime novega modela vpiite v polje Name. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Model Manager. 1.1.1.4 Urejanje imena obstojeega modela

V glavnem meniju izberite ukaz Model Manager, ki odpre okno z imenom Model Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z modeli. V polju Name izberite model, kateremu elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Model. Vpiite novo ime modela in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Model Manager. 1.1.1.5 Urejanje lastnosti obstojeega modela

V glavnem meniju izberite ukaz Model Manager, ki odpre okno z imenom Model Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z modeli. V polju Name izberite model, kateremu elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit Attributes odprite okno Edit Model Attributes. Uredite lastnosti modela in na koncu spremembe potrdite s klikom na OK in zaprite okno Model Manager.

-1-

1.2 Modul Part Priprava geometrije 1.1.1.6 Brisanje obstojeega modela

V glavnem meniju izberite ukaz Model Manager, ki odpre okno z imenom Model Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z modeli. V polju Name izberite model, ki ga elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes (v bazi modelov mora vedno obstajati vsaj eden model) in zaprite okno Model Manager.

1.2

Modul Part Priprava geometrije

Modul part (slika 1.1) se uporablja za pripravo geometrije. Pripravite jo lahko v dveh dimenzijah (2D) ali treh dimenzijah (3D) in na njeni podlagi predpiete vse ostale lastnosti, ki jih potrebujete za izvedbo analize po metodi konnih elementov, kot so materiali, obremenitve, podpore.

Slika 1.1: Ukazi modula Part

1.2.1

Komponenta

Dodajanje, preimenovanje in brisanje komponent poteka s pomojo okna Part Manager, ki ga odprete v modulu Part z izbiro ukaza Part Manager (slika 1.1). 1.2.1.1 Dodajanje nove komponente

V modulu Part izberite ukaz Part Manager (slika 1.1), ki odpre okno z imenom Part Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s komponentami. Novo komponento dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje komponent Create Part. Ime nove komponente vpiite v polje Name. -2-

1.2 Modul Part Priprava geometrije Dimenzijo komponente izberite v polju Modeling Space (polje za izbiro dimenzije modelirnega prostora). Tip obnaanja konstrukcije izberite v polju Type. V polju Base Feature izberite geometrijsko osnovo, na podlagi katere boste modelirali. In sicer, izbrati je potrebno obliko geometrije Shape (Solid volumen, Shell ploskev, Wire linija, Point - toka) in za analize v 3D prostoru e tip geometrije Type (Extrusion razteg, Revolution rotacija, Sweep razteg po poti, Planar tloris, Coordinates koordinate). Za ustrezno pripravo velikosti delovnega polja skice morate v polje Approximate size vpisati e priblino velikost skice (le ta naj znaa priblino toliko, kot je dvakratna vrednost najdalje dimenzije nove komponente). Postopek nadaljujte s klikom na Continue. Odpre se delovno okolje za skiciranje, kamor nariite skico (poglavje 1.2.3). Skiciranje zakljuite s klikom na Done v statusni vrstici. V odvisnosti od izbranega tipa geometrije, se lahko pojavijo naslednja okna za urejanje tipa geometrije: - Edit Base Extrusion: okno za urejanje raztegov, kjer v polje Depth vpiite globino raztega v izbranih enotah (decimalno loilo je pika); - Edit Revolution: okno za urejanje rotacij, kjer v polje Angle vpiite kot rotacije v stopinjah (decimalno loilo je pika); Dodajanje nove komponente zakljuite s klikom na OK v oknu za urejanje tipa geometrije in zaprite okno Part Manager. 1.2.1.2 Urejanje imena obstojee komponente

V modulu Part izberite ukaz Part Manager (slika 1.1), ki odpre okno z imenom Part Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s komponentami. V polju Name izberite komponento, kateri elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Part. Vpiite novo ime komponente in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Part Manager. 1.2.1.3 Brisanje obstojee komponente

V modulu Part izberite ukaz Part Manager (slika 1.1), ki odpre okno z imenom Part Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s komponentami. V polju Name izberite komponento, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Part Manager. 1.2.1.4 Rezanje dela geometrije

V modulu Part izberite ukaz Create Cut: Extrude, s katerim boste odrezali del geometrije. V statusni vrstici se izpie navodilo, da je potrebno izbrati ravnino za skico Select a plane for the extruded cut. Izberite ravnino geometrije, na katero boste narisali skico za rezanje. V statusni vrstici se izpie navodilo, da je potrebno izbrati e rob geometrije Select an edge or axis that will appear. Iz menija izberite Vertical and on the right (navpino in na desni strani) ter kliknite na elen rob. Odpre se delovno okolje za skiciranje, kamor nariite skico (poglavje 1.2.3). e ne veste, kako je skica obrnjena v prostoru, malo zasuite pogled na komponento. Skiciranje zakljuite s klikom na Done v statusni vrstici. Odpre se okno Edit Cut Extrusion, v katerem izberite smer Direction in tip Type rezanja (Through All skozi vse, Up To Face do ploskve, Blind slepo). -3-

1.2 Modul Part Priprava geometrije Vnos podatkov potrdite s klikom na OK.

1.2.2

Delitev komponent na celice

Delitev tridimenzionalnih komponent na dele, imenovane celice, ima dva vzroka. Prvi vzrok je laja priprava mree konnih elementov, drugi vzrok je laja doloitev robnih pogojev. e elite robni pogoj predpisati le na del roba ali povrine, je potrebno rob oziroma povrino pred tem ustrezno deliti. 1.2.2.1 Delitev celotne komponente z ravnino, doloeno s tremi tokami

V modulu Part izberite ukaz Partition Cell: Define Cutting Plane (slika 1.1). V statusni vrstici se izpie izbira, na kaken nain je mogoe doloili poloaj delitvene ravnine v prostoru. V primeru, da ste geometrijo e razdelili na ve kot eno celico, v grafinem oknu najprej izberite tisto oziroma tiste celice, ki jih elite deliti (ve celic hkrati izberete tako, da med izbiranjem drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). Za doloitev delitvene ravnine s tremi tokami kliknite na 3 Points. Nato v grafinem oknu izberite tri toke, ki doloajo rezno ravnino (toke ne smejo leati na eni premici). Izbirate lahko rumeno obarvane toke. e elite postopek prekiniti, izberite ukaz Cancel Procedure , e pa se elite vrniti na prejnji korak v postopku, izberite ukaz Go Back to Previous Step . Po izbiri vseh treh tok, delitev komponente potrdite e s klikom na Create Partition v statusni vrstici in ukaz Partition Cell konajte s klikom na Done. 1.2.2.2 Delitev ploskev komponente s skico

V modulu Part izberite ukaz Partition Face: Sketch (slika 1.1). e je komponenta modelirana v 2D, se takoj odpre modul za skiciranje, v nasprotnem primeru je potrebno doloiti ravnino za skico. V statusni vrstici se izpie navodilo, da je potrebno izbrati povrine, ki jih elite deliti Select the faces to partition. V grafinem oknu izberite povrine (ve povrin hkrati izberete tako, da med izbiranjem drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici) in potrdite izbiro s kokom na Done. Nato se v statusni vrstici izpie navodilo, da je potrebno izbrati e rob geometrije Select an edge or axis that will appear. Iz menija izberite Vertical and on the right (navpino in na desni strani) ter kliknite na elen rob, da se odpre modul za skiciranje. Nariite skico, s katero elite deliti ploskve komponente (poglavje 1.2.3) in zakljuite postopek deljenja ploskev s klikom na Done v statusni vrstici. 1.2.2.3 Delitev robov komponente s toko

V modulu Part izberite ukaz Partition Edge: Enter Parameter (slika 1.1). V statusni vrstici se izpie navodilo, da je potrebno izbrati robove, ki jih elite deliti Select the edges to partition. Nato v grafinem oknu izberite robove (ve robov hkrati izberete tako, da med izbiranjem drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici) in potrdite izbiro s kokom na Done. V statusni vrstici se prikae polje Normalized edge parameter, v katerega je potrebno vnesti mesto delitve roba (0 pomeni zaetek roba in 1 pomeni konec roba). Delitev roba potrdite s klikom na Create Partition in ukaz zakljuite e s klikom na Done. 1.2.2.4 Brisanje delitve komponente

V modulu Part izberite ukaz Delete Feature (slika 1.1). Nato v grafinem oknu izberite delitev komponente, ki jo elite odstraniti tako, da izberete rob, ki je nastal ob delitvi (ve delitev hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici), in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici. V statusni vrstici morate izbiro potrditi e s klikom na Yes in ukaz konati s klikom na Done. -4-

1.2 Modul Part Priprava geometrije

1.2.3

Skiciranje

Delovno okolje za skiciranje se prikae med postopkom dodajanja nove komponente (poglavje 1.2.1.1) in med postopkom dodajanja novih geometrijskih lastnosti na komponente. Uporablja se za pripravo skic, katere so osnova za novo geometrijo.

Slika 1.2: Ukazi modula Sketch 1.2.3.1 Risanje linij

Za risane linij izberite ukaz Create Lines: Connected (slika 1.2). Njprej kliknite ne mesto zaetne toke linije in nato e ne mesto konne toke linije. Postopek lahko nadaljujete e za naslednje, povezane linije. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.2 Risanje pravokotnikov

Za risanje pravokotnikov izberite ukaz Create Lines: Rectangle (slika 1.2). Najprej kliknite ne mesto prvega oglia pravokotnika in nato e na mesto njemu diagonalno nasprotnega oglia. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool.

-5-

1.2 Modul Part Priprava geometrije 1.2.3.3 Risanje kronic

Za risane kronic izberite ukaz Create Circle: Center and Perimeter (slika 1.2). Najprej kliknite na mesto sredia kronice, nato pa kliknite e na toko, ki lei na kronici. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.4 Risanje elips

Za risane kronic izberite ukaz Create Ellipse: Center and Perimeter (slika 1.2). Najprej kliknite na mesto sredia elipse, nato kliknite za doloitev dalje osi elipse in na koncu e enkrat za doloitev njene kraje osi. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.5 Zamik geometrije

Zamik geometrije zanite z izbiro ukaza Offset Curves (slika 1.2). Nato izberite geometrijo, ki jo elite zamakniti (ve delov geometrije izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici), in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici. V statusni vrstici se pojavi polje Offset distance, v katerega vpiite velikost zamika geometrije in pritisnite Enter na tipkovnici. V grafinem oknu se izrie zamaknjena geometrija, katere smer lahko spremenite z ukazom Flip v statusni vrstici. Na koncu vnos podatkov potrdite s klikom na Done v statusni vrstici in zakljuite ukaz s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.6 Samodejno izrezovanje

Samodejno izrezovanje vklopite z ukazom Auto-Trim (slika 1.2). Nato se z miko postavite na tisti del linije oziroma krivulje, ki ga elite izrezati (izbrani del se bo samodejno obarval v rdeo barvo). Za potrditev rezanja kliknite na izbrani del. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.7 Geometrijske omejitve

Dodajanje geometrijskih omejitev poteka s pomojo okna Add Constraint, ki ga odprite z izbiro ukaza Add Constraint (slika 1.2). V oknu Add Constraint izberite omejitev, ki jo elite uporabiti (Coincident solenost, Concentric soosnost, ) in nato sledite navodilom v statusni vrstici. V primeru, da sta za geometrijsko omejitev potrebna dva elementa, bo omejitev dodana samodejno po izbiri drugega elementa, v nasprotnem primeru je izbiro potrebno potrditi s klikom na Done v statusni vrstici (ve elementov hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). Ukaz zakljuite s klikom na ukaz Cancel Procedure v statusni vrstici, da se tam izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.8 Dimenzioniranje

Dimenzioniranje poteka s pomojo ukaza Add Dimension (slika 1.2).

-6-

1.3 Modul Property - Lastnosti Z miko izberite element, ki ga elite dimenzionirati. V nekaterih primerih je dovolj, da izberete en element, v drugih primerih morate izbrati dva elementa. Ko je izbranih dovolj elementov, se izrie kota dimenzije, katere poloaj izberite s klikom mike. V statusni vrstici se prikae polje za vnos dimenzije New dimension, kamor vpiite velikost dimenzije v izbranih enotah (decimalno loilo je pika) in vnos potrdite s tipko Enter na tipkovnici. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.9 Urejanje obstojeih dimenzij

Obstojeih dimenzij ni mogoe spreminjati neposredno v grafinem oknu, zato izberite ukaz Edit Dimension Value (slika 1.2). Nato z miko izberite dimenzijo, katere vrednost elite spremeniti, da se odpre okno za urejanje dimenzij Edit Dimension. V polje Value vnesite novo vrednost dimenzije in vnos potrdite s klikom na OK. Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool. 1.2.3.10 Brisanje grafinih elementov, dimenzij in omejitev Za brisanje grafinih elementov, dimenzij ali omejitev izberite ukaz Delete (slika 1.2). Nato z miko izberite element, ki ga elite izbrisati, in izbiro potrdite s klikom na Done (ve elementov hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). Ukaz zakljuite s ponovnim klikom na njegovo ikono, da se v statusni vrstici izpie sporoilo o izbiri novega orodja za skiciranje Select a sketching tool.

1.2.4
1.2.4.1

Grafine nastavitve
Prikaz oblike in orientacije preseka nosilcev in paliij v grafinem oknu

V modulu Part izberite ukaz View Part Display Options, da se odpre okno Part Display Options. V okvirju Idealizations obkljukajte monost Render beam profiles in spremembe potrdite s klikom na OK. V grafinem oknu je sedaj prikazana oblika in orientacija preseka.

1.3
1.3.1

Modul Property - Lastnosti

Material

Dodajanje novega materiala, dodajanje novih materialnih lastnosti ali urejanje obstojeih materialov poteka s pomojo okna Material Manager, ki ga odprete v modulu Property z izbiro ukaza Material Manager (slika 1.3). Slika 1.3: Ukaz Material Manager 1.3.1.1 Dodajanje novega materiala

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre okno z imenom Material Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z materiali. -7-

1.3 Modul Property - Lastnosti Nov material dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za urejanje materiala Edit Material. Ime novega materiala vpiite v polje Name. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Material Manager. 1.3.1.2 Dodajanje elastinih lastnosti k obstojeemu materialu

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre okno z imenom Material Manager. V polju Name izberite material, kateremu elite dodati elastine materialne lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Material. Za doloitev elastinih materialnih lastnosti kliknite Mechanical in izberite Elasticity Elastic. V polju Material Behaviors se pojavi nov vnos z imenom Elastic, ki ga je potrebno klikniti. Nato v polje Data vnesite vrednosti za modul elastinosti Young's modulus in Poissonovo tevilo Poisson's ratio v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Material Manager. 1.3.1.3 Dodajanje gostote k obstojeemu materialu

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre okno z imenom Material Manager. V polju Name izberite material, kateremu elite dodati gostoto in s klikom na Edit odprite okno Edit Material. Za doloitev gostote kliknite General in nato e Density. V polju Material Behaviors se pojavi nov vnos z imenom Density, ki ga je potrebno klikniti. Nato v polje Data vnesite vrednosti za gostoto Mass Density v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Material Manager. 1.3.1.4 Urejanje imena obstojeega materiala

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre novo okno z imenom Material Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z materiali. V polju Name izberite material, kateremu elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Material. Vpiite novo ime materiala in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Material Manager. 1.3.1.5 Urejanje lastnosti obstojeega materiala

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre okno z imenom Material Manager. V polju Name izberite material, kateremu elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Material. V polju Material Behaviors kliknite na lastnost, ki jo elite spremeniti (Elastic, Density ), in spremenite njene lastnosti. Na koncu spremembe potrdite s klikom na OK in zaprite okno Material Manager. 1.3.1.6 Brisanje obstojeega materiala

V modulu Property izberite ukaz Material Manager (slika 1.3), ki odpre okno z imenom Material Manager. V polju Name izberite material, ki ga elite izbrisati, in kliknite na Delete.

-8-

1.3 Modul Property - Lastnosti Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Material Manager.

1.3.2

Presek

Dodajanje nove oblike preseka, preimenovanje ali urejanje obstojeih lastnosti preseka poteka s pomojo okna Profile Manager, ki ga odprete v modulu Property z izbiro ukaza Profile Manager (slika 1.4).

Slika 1.4: Ukaz Profile Manager 1.3.2.1 Dodajanje nove oblike preseka za nosilce

V modulu Property izberite ukaz Profile Manager (slika 1.4), ki odpre okno z imenom Profile Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s preseki. Nov presek dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje presekov Create Profile. Ime novega preseka vpiite v polje Name. Iz seznama v polju Shape izberite ustrezno obliko preseka; Box za votle pravokotne preseke, Rectangular za polne pravokotne preseke, Circular za polne okrogle preseke Vnos podatkov nadaljujte s klikom na Continue, tako da se odpre okno Edit Profile. Glede na izbrano obliko novega preseka je potrebno vnesti ustrezne dimenzije preseka (Width irina, Height viina, Thickness debelina, Radius radij ) v izbranih enotah (decimalno loilo je pika); Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Profile Manager. 1.3.2.2 Urejanje imena obstojeega preseka

V modulu Property izberite ukaz Profile Manager (slika 1.4), ki odpre okno z imenom Profile Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s preseki. V polju Name izberite presek, kateremu elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Profile. Vpiite novo ime preseka in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Profile Manager. 1.3.2.3 Urejanje dimenzij obstojeega preseka

V modulu Property izberite ukaz Profile Manager (slika 1.4), ki odpre okno z imenom Profile Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s preseki. V polju Name izberite presek, kateremu elite spremeniti dimenzije in s klikom na Edit odprite okno Edit Profile. Nato spremenite elene dimenzije preseka in spremembe potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Profile Manager. 1.3.2.4 Brisanje obstojeega preseka

V modulu Property izberite ukaz Profile Manager (slika 1.4), ki odpre okno z imenom Profile Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s preseki. V polju Name izberite presek, ki ga elite izbrisati, in kliknite na Delete.

-9-

1.3 Modul Property - Lastnosti Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Profile Manager. 1.3.2.5 Doloitev orientacije preseka nosilca

V modulu Property izberite ukaz Assign Beam Orientation (slika 1.5), ki aktivira funkcijo za doloanje orientacije preseka nosilca. Presek nosilca se orientira tako, da se doloi smer njegove koordinatne osi n1 (slika 1.6). Smer osi se doloi s pomojo koordinat ene toke, ki lei na koordinatni osi n1. Najprej izberite nosilce, ki imajo enako orientirane preseke (ve nosilcev hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici), in izbor potrdite s klikom na Done v statusni vrstici (vrstica pod grafinim oknom). Nato vpiite koordinate toke, ki lei na koordinatni osi n1 (decimalno loilo je pika, medtem ko so vrednosti koordinat x, y in z loene z vejicami) in vnos potrdite s pritiskom tipke Enter na tipkovnici. V grafinem oknu se izriejo osi n1, n2 in t. e izrisane osi sovpadajo z eleno usmeritvijo preseka nosilca izbiro potrdite s klikom na OK in ukaz zakljuite s klikom na Done. V nasprotnem primeru se lahko vrnete na prejnje korake postopka z izbiro ikone v statusni vrstici in izbiro spremenite.

n2 n1

n2

n1 t Slika 1.5: Ukaz Assign Beam Orientation t

Slika 1.6: Oba nosilca imata enako usmerjeno os t a razlino usmerjena preseka

1.3.3

Sekcija

Dodajanje nove sekcije, preimenovanje ali urejanje obstojeih sekcij poteka s pomojo okna Section Manager, ki ga odprete v modulu Property z izbiro ukaza Section Manager (slika 1.7).

Slika 1.7: Ukaz Section Manager 1.3.3.1 Dodajanje nove volumske sekcije

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. Novo sekcijo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje sekcij Create Section. - 10 -

1.3 Modul Property - Lastnosti Ime nove sekcije vpiite v polje Name. V polju Category izberite geometrijo nove sekcije; in sicer za volumske sekcije izberite Solid. V polju Type izberite tip nove sekcije; in sicer za homogeno sekcijo izberite Homogeneous. Vnos podatkov nadaljujte s klikom na Continue, tako da se odpre okno Edit Section. V polju Material izberite material, katerega lastnosti naj ima nova sekcija. Pri analizah v 2D prostoru, lahko doloite tudi dimenzijo komponente v smeri z koordinatne osi. Obkljukajte Plane stress/strain thickness in vpiite debelino materiala v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Manager. 1.3.3.2 Dodajanje nove ploskovne sekcije

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. Novo sekcijo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje sekcij Create Section. Ime nove sekcije vpiite v polje Name. V polju Category izberite vrsto nove sekcije; in sicer za ploskovne sekcije izberite Shell. V polju Type izberite tip nove sekcije; in sicer za homogeno sekcijo izberite Homogeneous. Vnos podatkov nadaljujte s klikom na Continue, tako da se odpre okno Edit Section. V polju Thickness pod monostjo Value vpiite debelino nove sekcije v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). V polju Material izberite material, katerega lastnosti naj ima nova sekcija. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Manager. 1.3.3.3 Dodajanje nove linijske sekcije za nosilce

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. Novo sekcijo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje sekcij Create Section. Ime nove sekcije vpiite v polje Name. V polju Category izberite vrsto nove sekcije; in sicer za linijske sekcije izberite Beam. V polju Type izberite tip nove sekcije; in sicer za nosilce izberite Beam. Vnos podatkov nadaljujte s klikom na Continue, tako da se odpre okno Edit Beam Section. V polju Profile Name izberite ime prereza, katerega lastnosti naj ima nova sekcija. V polju Material Name izberite ime materiala, katerega lastnosti naj ima nova sekcija. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Manager. 1.3.3.4 Dodajanje nove linijske sekcije za palija

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. Novo sekcijo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje sekcij Create Section. Ime nove sekcije vpiite v polje Name. V polju Category izberite vrsto nove sekcije; in sicer za linijske sekcije izberite Beam. V polju Type izberite tip nove sekcije; in sicer za palija izberite Truss. Vnos podatkov nadaljujte s klikom na Continue, tako da se odpre okno Edit Section. V polju Material izberite ime materiala, katerega lastnosti naj ima nova sekcija. V polje Cross-sectional area vpiite velikost preseka ene palice v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Manager.

- 11 -

1.3 Modul Property - Lastnosti 1.3.3.5 Urejanje imena obstojee sekcije

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. V polju Name izberite sekcijo, kateri elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Section. Vpiite novo ime sekcije in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Manager. 1.3.3.6 Urejanje lastnosti obstojee sekcije

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. V polju Name izberite sekcijo, kateri elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Section oziroma Edit Beam Section odvisno od vrste izbrane sekcije. Nato spremenite elene lastnosti sekcije in spremembe potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Section Manager. 1.3.3.7 Brisanje obstojee sekcije

V modulu Property izberite ukaz Section Manager (slika 1.7), ki odpre okno z imenom Section Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s sekcijami. V polju Name izberite sekcijo, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Section Manager.

1.3.4

Povezava sekcije z geometrijo

Dodajanje, urejanje in brisanje povezav med sekcijami in geometrijo poteka s pomojo okna Section Assignment Manager, ki ga odprete v modulu Property z izbiro ukaza Section Assignment Manager (slika 1.8). Povezava med sekcijo in geometrijo je potrebna, da lastnosti sekcije prenesete na geometrijo, ki je s sekcijo povezana. Slika 1.8: Ukaz Section Assignment Manager 1.3.4.1 Dodajanje nove povezave med obstojeo sekcijo in geometrijo

V modulu Property izberite ukaz Section Assignment Manager (slika 1.8), ki odpre okno z imenom Section Assignment Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s povezavami med sekcijami in geometrijo. Novo povezavo med obstojeo sekcijo in geometrijo dodajte s klikom na Create. Nato morate v grafinem oknu izbrati tiste celice (dele) geometrije, katerim elite predpisati lastnosti obstojee sekcije in izbiro potrditi s klikom na Done v statusni vrstici (ve celic hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). Odpre se okno Edit Section Assignment, kjer morate v polju Section izbrati tisto sekcijo, katere lastnosti elite pripisati izbrani geometriji. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in Done ter zaprite okno Section Assignment Manager.

- 12 -

1.4 Modul Assembly (Sestava) 1.3.4.2 Urejanje povezave med obstojeo sekcijo in geometrijo

V modulu Property izberite ukaz Section Assignment Manager (slika 1.8), ki odpre okno z imenom Section Assignment Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s povezavami med sekcijami in geometrijo. V polju Section Name (Type) izberite povezavo med sekcijo in geometrijo, kateri elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Section Assignment. V polju Section izberite sekcijo, katere lastnosti elite pripisati izbrani geometriji. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Section Assignment Manager. 1.3.4.3 Brisanje povezave med obstojeo sekcijo in geometrijo

V modulu Property izberite ukaz Section Assignment Manager (slika 1.8), ki odpre okno z imenom Section Assignment Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s povezavami med sekcijami in geometrijo. V polju Section Name (Type) izberite povezavo med sekcijo in geometrijo, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Section Assignment Manager.

1.4

Modul Assembly (Sestava)

S pomojo modula sestava je potrebno posamezne komponente umestiti v globalni koordinatni sistem sestave. Komponente lahko v tem modulu vstavljate (slika 1.9), premikate in briete.

Slika 1.9: Ukaz Instance Part 1.4.1.1

Slika 1.10: Ukaz Delete Feature

Vstavljanje komponente v sestavo

V modulu Assembly izberite ukaz Instance Part (slika 1.9), ki odpre okno z imenom Create Instance, s pomojo katerega poteka vstavljanje komponente v sestavo. V polju Parts oznaite komponento, ki jo elite vstaviti v sestavo. V polju Instance Type izberite monost Dependent (mesh on part) ter izbiro potrdite s klikom na OK. 1.4.1.2 Odstranitev komponente iz sestave

V modulu Assembly izberite ukaz Delete Feature (slika 1.10). Nato v grafinem oknu izberite komponento, ki jo elite odstraniti (ve komponent hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici) in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici. V statusni vrstici morate izbiro potrditi e s klikom na Yes in ukaz konati s klikom na Done.

- 13 -

1.6 Modul Interaction (Interakcije)

1.5

Modul Step (Korak)

Modul korak je namenjen izbiri vrste raunalnike simulacije in tipa ter tevila korakov simulacije. V tem modulu lahko tudi izberete, kateri podatki se naj shranijo v bazo rezultatov v tabelarini obliki ali v obliki polj (datoteka s konnico *.odb).

1.5.1

Korak

Dodajanje, urejanje in brisanje korakov poteka s pomojo okna Step Manager, ki ga odprete v modulu Step z izbiro ukaza Step Manager (slika 1.11). V vsakem modelu je e pripravljen korak Initial, za izvedbo simulacije pa je potrebno ustvariti vsaj e en korak. Slika 1.11: Ukaz Step Manager Dodajanje novega koraka za statino analizo

1.5.1.1

V modulu Step izberite ukaz Step Manager (slika 1.11), ki odpre okno z imenom Step Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s koraki. Nov korak dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje koraka Create Step. Ime novega koraka vpiite v polje Name. V polju Insert new step after izberite obstoje korak, za katerim elite dodati nov korak (e dodajate prvi korak simulacije, imate na voljo le korak Initial). V polju Procedure type izberite General ter v seznamu spodaj Static, General. Dodajanje koraka nadaljujte s klikom na Continue, ki odpre okno za urejanje koraka. Nastavitve koraka potrdite s klikom na OK in zaprite okno Step Manager. 1.5.1.2 Urejanje imena obstojeega koraka

V modulu Step izberite ukaz Step Manager (slika 1.11), ki odpre okno z imenom Step Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s koraki. V polju Name izberite korak, kateremu elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Step. Vpiite novo ime materiala in vnos potrdite s klikom na OK in zaprite okno Step Manager. 1.5.1.3 Brisanje obstojeega materiala

V modulu Step izberite ukaz Step Manager (slika 1.11), ki odpre okno z imenom Step Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s koraki. V polju Name izberite korak, ki ga elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno z opozorilom o brisanju, kjer brisanje potrdite s klikom na Yes ter zaprite okno Step Manager.

1.6

Modul Interaction (Interakcije)

V modulu interakcij se doloajo interakcije med komponentami v sestavi ali med komponentami samimi. Med interakcije spadajo kontakti, toge povezave in gibljive povezave.

- 14 -

1.7 Modul Load - Robni pogoji

1.7

Modul Load - Robni pogoji

Load Manager

Boundary Condition Manager

V modulu Load je potrebno predpisati vse podpore in obremenitve modela (robne pogoje). Podpore so lahko nepomine ali pomine, lahko pa jih uporabimo tudi za pripravo simetrinih robnih pogojev. Dodamo jih s pomojo ukaza Boundary Condition Manager (slika 10). Obremenitve pa v grobem delimo na tokovne, linijske, povrinske in volumske. Lahko jih podamo v obliki sile, pomika, talka ali v obliki momenta. Dodamo jih s pomojo ukaza Load Manager (slika 1.12).

Slika 1.12: Ukazi modula Load

1.7.1

Podpore

Dodajanje, urejanje in brisanje podpor poteka s pomojo okna Boundary Condition Manager, ki ga odprete v modulu Load z izbiro ukaza Boundary Condition Manager (slika 1.12). 1.7.1.1 Dodajanje nove podpore

V modulu Load izberite ukaz Boundary Condition Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Boundary Condition Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s podporami. Novo podporo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje podpor Create Boundary Condition. Ime nove podpore vpiite v polje Name. V polju Step izberite tisti korak simulacije, v katerem elite ustvariti podporo. Nato izberite Mechanical v polju Category in v seznamu Types for Selected Step izberite Displacement/Rotation. Dodajanje nove podpore nadaljujte s klikom na Continue, da se v statusni vrstici pojavi sporoilo Select regions for the boundary condition (izberi regije za podporo). Nato kliknite na geometrijsko regijo, ki jo morate vpeti, in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici. Geometrijske regije so lahko toke, linije, ploskve ali celice, ve regij hkrati pa izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici. Odpre se okno za urejanje podpor Edit Boundary Condition. V njem je potrebno obkljukati tiste prostostne stopnje, ki jih morate vpeti (U1 pomik v smeri x osi, U2 pomik v smeri y osi, U3 pomik v smeri z osi, UR1 rotacija okoli x osi, UR2 rotacija okoli y osi in UR3 rotacija okoli z osi). Izbiro prostostnih stopenj potrdite s klikom na OK in zaprite okno Boundary Condition Manager.

- 15 -

1.7 Modul Load - Robni pogoji 1.7.1.2 Urejanje imena obstojee podpore

V modulu Load izberite ukaz Boundary Condition Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Boundary Condition Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s podporami. V polju Name izberite podporo, kateri elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Boundary Condition. Vpiite novo ime podpore in vnos potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Boundary Condition Manager. 1.7.1.3 Urejanje lastnosti obstojee podpore

V modulu Load izberite ukaz Boundary Condition Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Boundary Condition Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s podporami. V polju Name izberite podporo, kateri elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Boundary Condition. Spremenite elene vrednosti in vnos podatkov potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Boundary Condition Manager. 1.7.1.4 Brisanje obstojee podpore

V modulu Load izberite ukaz Boundary Condition Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Boundary Condition Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s podporami. V polju Name izberite podporo, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev izbire, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Boundary Condition Manager.

1.7.2

Obremenitve

Dodajanje, urejanje in brisanje obremenitev poteka s pomojo okna Load Manager, ki ga odprete v modulu Load z izbiro ukaza Load Manager (slika 1.12). 1.7.2.1 Dodajanje nove obremenitve v obliki koncentrirane sile

V modulu Load izberite ukaz Load Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Load Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z obremenitvami. Novo obremenitev dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje obremenitev Create Load. Ime nove obremenitve vpiite v polje Name. V polju Step s pomojo seznama izberite tisti korak simulacije, v katerem bo obremenitev zaela delovati (korak Initial ni namenjen za doloanje obremenitev, zato potrebujete e vsaj en korak v simulaciji). Kot vrsto obremenitve v polju Category izberite Mechanical za mehansko obremenitev. V polju Types for Selected Step izberite Concentrated force za obremenitev s koncentrirano silo in kliknite Continue za nadaljevanje (v statusni vrstici se izpie: Select points for the load). V grafinem oknu izberite toke, v katerih elite predpisati koncentrirano obremenitev, in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici (ve tok hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). Odpre se okno za urejanje obremenitev Edit Load, kjer morate v polja CF1, CF2 in CF3 vnesti komponente koncentrirane sile v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Pri tem CF1 predstavlja komponento sile v koordinatni smeri x, CF2 komponento sile v koordinatni smeri y in CF3 komponento sile v koordinatni smeri z. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Load Manager. - 16 -

1.7 Modul Load - Robni pogoji 1.7.2.2 Dodajanje nove obremenitve v obliki tlaka

V modulu Load izberite ukaz Load Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Load Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z obremenitvami. Novo obremenitev dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje obremenitev Create Load. Ime nove obremenitve vpiite v polje Name. V polju Step s pomojo seznama izberite tisti korak simulacije, v katerem bo obremenitev zaela delovati (korak Initial ni namenjen za doloanje obremenitev, zato potrebujete e vsaj en korak v simulaciji). Kot vrsto obremenitve v polju Category izberite Mechanical za mehansko obremenitev. V polju Types for Selected Step izberite Pressure za obremenitev s tlakom in kliknite Continue za nadaljevanje (v statusni vrstici se izpie: Select surfaces for the load). V grafinem oknu izberite povrine, na katerih elite predpisati tlak, in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici (ve povrin hkrati izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici). V primeru, da ste obremenitev predpisali na ploskovni model, morate izbrati, katero stran ploskve elite obremeniti. Stran ploskve izberite na podlagi barve. V statusni vrstici kliknite na Brown za rjavo ali Purple za vijolino barvo. Odpre se okno za urejanje obremenitev Edit Load, kjer morate v polje Magnitude vnesti velikost tlaka v izbranih enotah (decimalno loilo je pika). Smer delovanja obremenitve za primer tlaka je v smeri normale na povrino. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK in zaprite okno Load Manager. 1.7.2.3 Dodajanje nove obremenitve v obliki pomika

Obremenitev s pomikom se doda kot podpora. V modulu Load izberite ukaz Boundary Condition Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Boundary Condition Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje s podporami. Novo podporo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje podpor Create Boundary Condition. Ime nove podpore vpiite v polje Name. V polju Step izberite tisti korak simulacije, v katerem elite ustvariti podporo. Nato izberite Mechanical v polju Category in v seznamu Types for Selected Step izberite Displacement/Rotation. Dodajanje nove podpore nadaljujte s klikom na Continue, da se v statusni vrstici pojavi sporoilo Select regions for the boundary condition (izberi regije za podporo). Nato kliknite na geometrijsko regijo, ki jo morate vpeti, in izbiro potrdite s klikom na Done v statusni vrstici. Geometrijske regije so lahko toke, linije, ploskve ali celice, ve regij hkrati pa izberete tako, da drite pritisnjeno tipko Shift na tipkovnici. Odpre se okno za urejanje podpor Edit Boundary Condition. V njem je potrebno obkljukati tiste prostostne stopnje, v smeri katerih elite dodati obremenitev (U1 pomik v smeri x osi, U2 pomik v smeri y osi, U3 pomik v smeri z osi, UR1 rotacija okoli x osi, UR2 rotacija okoli y osi in UR3 rotacija okoli z osi). Ko ustrezno prostostno stopnjo obkljukate, v vnosno polje vpiite e velikost pomika v ustreznih enotah (decimalno loilo je pika). Izbiro prostostnih stopenj potrdite s klikom na OK in zaprite okno Boundary Condition Manager.

- 17 -

1.8 Modul Mesh Mreenje 1.7.2.4 Urejanje imena obstojee obremenitve

V modulu Load izberite ukaz Load Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Load Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z obremenitvami. V polju Name izberite obremenitev, kateri elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Load. Vpiite novo ime obremenitve in vnos potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Load Manager. 1.7.2.5 Urejanje lastnosti obstojee obremenitve

V modulu Load izberite ukaz Load Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Load Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z obremenitvami. V polju Name izberite obremenitev, kateri elite spremeniti lastnosti in s klikom na Edit odprite okno Edit Load. Spremenite elene vrednosti in vnos podatkov potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Load Manager 1.7.2.6 Brisanje obstojee obremenitve

V modulu Load izberite ukaz Load Manager (slika 1.12), ki odpre okno z imenom Load Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z obremenitvami. V polju Name izberite obremenitev, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite s klikom na Yes in zaprite okno Load Manager.

1.8

Modul Mesh Mreenje

V modulu Mesh se doloajo veliine povezane s pripravo mree konnih elementov. Doloiti je potrebno, kateri tip mree boste uporabili in izbrati vrsto konnih elementov. Prav tako je potrebno doloiti globalno velikost konnih elementov za vse komponente v sestavi in na koncu pripraviti e mreo konnih elementov.

- 18 -

1.8 Modul Mesh Mreenje

Slika 1.13: Ukazi modula Mesh 1.8.1.1 Doloitev globalne velikosti konnih elementov komponente

V modulu Mesh morate najprej preklopiti iz prikaza sestave na prikaz komponente. To naredite v polju Object vrstice Context bar (slika 1.13) tako, da najprej izberete monost Part, nato pa iz sosednjega seznama izberete e ime elene komponente. Nato izberite ukaz Seed Part (slika 1.13), da se odpre okno Global Seeds. V polje Approximate global size vpiite globalno velikost konnih elementov v izbranih enotah (decimalno loijo je pika). Izbrano velikost elementov lahko prikaete v grafinem oknu s klikom na Apply, nato pa izbiro potrdite s klikom na OK (e niste uporabili ukaza Apply, kliknite e na Done v statusni vrstici). 1.8.1.2 Doloitev tipa konnih elementov

V modulu Mesh morate najprej preklopiti iz prikaza sestave na prikaz komponente. To naredite v polju Object vrstice Context bar (slika 1.13) tako, da najprej izberete monost Part, nato pa iz sosednjega seznama izberete e ime elene komponente. Nato izberite ukaz Assign Element Type (slika 1.13), da se odpre okno Element Type. V primeru, da je geometrija komponente razdeljena na ve celic, najprej izberite celice, katerim elite predpisati tip konnih elementov in nadaljujte s klikom na Done v statusni vrstici. V okvirju Family izberite druino konnih elementov. V okvirju Geometric order izberite red elementov (Linear linearni red elementov, Quadratic parabolini red elementov). Vnos podatkov potrdite s klikom na OK.

- 19 -

1.9 Modul Job Analiza 1.8.1.3 Generacija mree konnih elementov

V modulu Mesh morate najprej preklopiti iz prikaza sestave na prikaz komponente. To naredite v polju Object vrstice Context bar (slika 1.13) tako, da najprej izberete monost Part, nato pa iz sosednjega seznama izberete e ime elene komponente. Nato izberite ukaz Mesh Part. V statusni vrstici se izpie sporoilo OK to mesh the part in izbiro potrdite s klikom na Yes.

1.9

Modul Job Analiza

Modul Job se uporablja za pripravo in izvedbo analiz. Omogoa ustvarjanje, poimenovanje in poganjanje analiz.

1.9.1

Analiza

Dodajanje, urejanje in brisanje analiz poteka s pomojo okna Job Manager, ki ga odprete v modulu Job z izbiro ukaza Job Manager (slika 1.14). Za izvedbo prerauna po metodi konnih elementov, je potrebno najprej pripraviti analizo in jo poimenovati, ele nato sledi izraun. Slika 1.14: Ukaz Job Manager 1.9.1.1 Dodajanje nove analize

V modulu Job izberite ukaz Job Manager (slika 1.14), ki odpre okno z imenom Job Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z analizami. Novo analizo dodajte s klikom na Create, ki odpre okno za ustvarjanje analiz Create Job. Ime nove analize vpiite v polje Name, v polju Source izberite monost Model ter v seznamu oznaite ime modela, katerega elite preraunati. Postopek nadaljujte s klikom na Continue, da se odpre okno za urejanje analiz Edit job. V tem oknu lahko nastavite koliino pomnilnika in tevilo jeder procesorja, ki jih elite uporabiti. Za une primere so privzete nastavitve zadostne, zato jih potrdite s klikom na OK in zaprite okno Job Manager. 1.9.1.2 Urejanje imena nove analize

V modulu Job izberite ukaz Job Manager (slika 1.14), ki odpre okno z imenom Job Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z analizami. V polju Name izberite analizo, kateri elite spremeniti ime in s klikom na Rename odprite okno Rename Job. Vpiite novo ime analize in vnos potrdite s klikom na OK ter zaprite okno Job Manager. 1.9.1.3 Izvedba analize

V modulu Job izberite ukaz Job Manager (slika 1.14), ki odpre okno z imenom Job Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z analizami. V polju Name izberite analizo, katero elite izraunati in s klikom na Submit analizo poenite. V primeru, da rezultati analize z enakim imenom e obstajajo, se pojavi okno z opozorilom, da bodo novi rezultati prepisali vsebino starih. Za nadaljevanje morate izbrati OK. Izvedba analize lahko - 20 -

1.10 Modul Visualization Prikaz rezultatov traja od nekaj sekund do nekaj dni, potek analize pa lahko spremljate v oknu Monitor, ki ga prikliete s klikom na gumb Monitor. Ko se v zavihku Status File okna Monitor izpie THE ANALYSIS HAS COMPLETED SUCCESSFULLY, je analiza konana. Zaprite okno Monitor in s klikom na Results prikaite rezultate analize. 1.9.1.4 Brisanje obstojee analize

V modulu Job izberite ukaz Job Manager (slika 1.14), ki odpre okno z imenom Job Manager, v katerem so na voljo ukazi za upravljanje z analizami. V polju Name izberite analizo, ki jo elite izbrisati, in kliknite na Delete. Odpre se okno za potrditev brisanja, kjer izbiro potrdite e s klikom na Yes ter zaprite okno Job Manager.

1.10 Modul Visualization Prikaz rezultatov

Modul Visualization se uporablja za prikaz rezultatov konanih analiz. Prikazati je mogoe ve razlinih veliin na razline naine. Napetosti navadno prikazujemo samo s pomojo barv, medtem ko pomike prikazujemo s pomojo barv in s pomojo ustrezno deformirane mree.

Slika 1.15: Ukazi modula Visualization

- 21 -

1.10 Modul Visualization Prikaz rezultatov

1.10.1 Izbira naina grafinega prikaza

1.10.1.1 Prikaz nedeformirane oblike V modulu Visualization izberite ukaz Plot Undeformed Shape. 1.10.1.2 Prikaz deformirane oblike V modulu Visualization izberite ukaz Plot Deformed Shape. 1.10.1.3 Prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki V modulu Visualization izberite ukaz Plot Contours On Deformed shape. 1.10.1.4 Doloitev faktorja ojaitve prikazanih deformacij V modulu Visualization izberite ukaz Common Options, da se odpre okno Common Plot Options. V okvirju Deformation Scale Factor zavihka Basic izberite Uniform in v polje Value vpiite vrednost faktorja ojaitve deformacij. Faktor ojaitve deformacij je tevilo, s katerim se pomnoijo izraunani pomiki, preden se izriejo na zaslon. Uporablja se v primerih, v katerih so izraunani pomiki tako majhni, da jih sprostim oesom ne bi opazili. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK. 1.10.1.5 Izpis najveje vrednosti prikazanih rezultatov V modulu Visualization izberite ukaz Contour Options, da se odpre okno Contour Plot Options. Izberite zavihek Limits in v okvirju Min/Max obkljukajte polje Show location pri najveji vrednosti. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK. 1.10.1.6 Izpis najmanje vrednosti prikazanih rezultatov V modulu Visualization izberite ukaz Contour Options, da se odpre okno Contour Plot Options. Izberite zavihek Limits in v okvirju Min/Max obkljukajte polje Show location pri najmanji vrednosti. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK. 1.10.1.7 Nastavitev zgornje meje prikazanih rezultatov V modulu Visualization izberite ukaz Contour Options, da se odpre okno Contour Plot Options. Izberite zavihek Limits in v okvirju Min/Max pri polju Max izberite monost Specify. V polje nato vnesite vrednost za zgornjo mejo prikazanih rezultatov. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK. 1.10.1.8 Izbira velikosti in tipa pisave za grafino legendo Izbran mora biti modul Visualization. Nato iz glavnega menija izberite Viewport Viewport Annotation Options za prikaz okna Viewport Annotation Options. Izberite zavihek Legend ter v okvirju Text kliknite na Set Font. Odpre se okno Select Font, kjer lahko izberete velikost in tip pisave za grafino legendo. Izberite elene vrednosti in vnos podatkov potrdite s klikom na OK v oknih Select Font in Viewport Annotation Options.

- 22 -

1.11 Orodja 1.10.1.9 Rotacija osno-simetrinih teles Izbran mora biti modul Visualization. Nato iz glavnega menija izberite View ODB Display Options za prikaz okna ODB Display Options. V zavihku Sweep/Extrude obkljukajte monost Sweep elements v okvirju General Sweep. V polje Sweep from vpiite zaetni, v polje To pa konni kot rotacije. V polje Number of segments vpiite tevilo delitev kota rotacije. Vnos podatkov potrdite s klikom na OK.

1.10.2 Izbira prikazanih rezultatov

1.10.2.1 Prikaz napetosti V modulu Visualization mora biti vklopljen prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki Plot Contours On Deformed shape. Nato odprite okno Field Output tako, da iz glavnega menija izberete Result Field Output. Nato v stolpcu Name zavihka Primary Variable izberite S. Za prikaz Von Misesovih primerjalnih napetosti izberite Mises v okvirju Invariant; za prikaz glavnih napetosti izberite Max. Principal, Mid. Principal ali Min. Principal v okvirju Invariant; za prikaz normalnih koordinatnih napetosti izberite S11 ( ), S22 ( ) ali S33 ( ), v okvirju Component; za prikaz strinih koordinatnih napetosti izberite S12 ( ), S13 ( ) ali S23 ( ) v okvirju Component. Izbiro potrdite s klikom na OK. 1.10.2.2 Prikaz pomikov V modulu Visualization mora biti vklopljen prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki Plot Contours On Deformed shape. Nato odprite okno Field Output tako, da iz glavnega menija izberete Result Field Output. Nato v stolpcu Name zavihka Primary Variable izberite U. Za prikaz skupnih pomikov izberite Magnitude v okvirju Invariant; za prikaz koordinatnih pomikov izberite U1 ( ), U2 ( ) ali U3 ( ) v okvirju Component. Izbiro potrdite s klikom na OK.

1.11 Orodja
1.11.1 Merjenje razdalje
Razdaljo med dvema poljubnima tokama na modelu lahko doloite z ukazom Distance, ki ga najdete v okvirju General Queries okna Query, katerega odprete z ukazom Tools Query. V statusni vrstici se izpie navodilo, da je potrebno izbrati prvo toko za merjenje razdalje Select the first node for the distance calculation, zato kliknite na prvo toko. Nato se v statusni vrstici izpie navodilo, da je potrebno izbrati e drugo toko za merjenje razdalje Select the second node for the distance calculation. Po izbiri druge toke se v okvirju za sporoila izpie razdalja med izbranima tokama. Ukaz Distance zakljuite z izbiro ukaza Cancel Procedure v statusni vrstici.

- 23 -

2.1 Analiza napetosti uesa

2 Statine linearne analize v treh dimenzijah 3D 2.1 Analiza napetosti uesa

Doloite najveji pomik in napetost za uho na sliki 2.1 in ugotovite, ali med obratovanjem pride do trajne plastine deformacije uesa. Uho je narejeno iz konstrukcijskega jekla S235 in je na eni strani privarjeno na nosilno konstrukcijo, na drugi strani pa ima izvrtino. V izvrtino je med obratovanjem nameen sornik, ki je statino obremenjen s konstantno silo 15 kN (smer delovanja sile je prikazana na sliki 2.1).

Slika 2.1: Dimenzije nosilnega uesa (puica prikazuje smer delovanja obremenitve) Pri reevanju naloge bomo upotevali nekaj poenostavitev: sornik bomo zamenjali s povrinsko porazdeljeno obremenitvijo s konstantno velikostjo, ki deluje na spodnji polovici izvrtine; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_usesa (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Uho (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo tridimenzionalna (3D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na volumski geometrijski osnovi (Solid) s pomojo raztega (Extrusion). Priblina velikost skice naj znaa 200. Nariite skico tako, ko je prikazano na sliki 2.2 (poglavje 1.2.3). Zakljuite skiciranje, in kot globino raztega vpiite 20 (enote so mm).

- 24 -

2.1 Analiza napetosti uesa

Slika 2.2: Skica uesa Delitev komponente Ker obremenitev deluje le na spodnji polovici izvrtine, je potrebno uho navidezno razdeliti. Uho razdelite tako, kot je prikazano na sliki 2.3. Razdelite ga s pomojo delitvenih ravnin, ki jih izberite s pomojo treh tok (poglavje 1.2.2.1). Najprej razdelite uho po rdeih linijah (1 na sliki 2.3), nato e po modrih (2 na sliki 2.3).

Slika 2.3: Delitev uesa na celice Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo je potrebno dodati nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2). Nato dodajte e novo sekcijo z imenom S235_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa in z materialnimi lastnostmi jekla S235 (poglavje 1.3.3.1). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije S235_volumen celotni geometriji uesa (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Uho v sestavo.

- 25 -

2.1 Analiza napetosti uesa Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Uho je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebno podporo, nato pa e obremenitev. Uho je na zadnji strani (poloaj 1 na sliki 2.4) privarjeno na nosilno konstrukcijo, zato morate na tem mestu dodati nepomino podporo z imenom Zvar v koraku Initial. Sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 in vpnite pomike v smereh x, y in z. Obremenitev znaa 15 kN in deluje na povrini A, ki je oznaena z 2 na sliki 2.4. Modelirali jo bomo s pomojo tlane obremenitve, zato moramo najprej izraunati velikost tlaka p, ki bo na oznaeni povrini A povzroil silo F = 15 kN. Izhajali bomo iz enabe p = F/A. Tako za izraun tlaka potrebujemo velikost povrine A. Ker tlak vedno deluje pravokotno na povrino, moramo kot velikost povrine A vzeti velikost njene projekcije na ravnino xz, ki ima obliko pravokotnika. Tako znaa velikost povrine A = 21520 = 600 mm2 in velikost tlaka p = 15000/600 = 25 MPa. Sedaj dodajte tlano obremenitev velikosti 25 MPa na oznaeni povrini izvrtine. Obremenitev poimenujte Tlak in jo dodajte v korak Staticna_analiza (poglavje 1.7.2.2).

Slika 2.4: Prikaz povrin za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 5. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_usesa dodajte novo analizo z imenom Uho (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Uho in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). - 26 -

2.1 Analiza napetosti uesa Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Iz legende lahko razberete, da znaa najveji pomik obremenjenega uesa 0,35 mm (slika 2.5). Barvno polje skupnega pomika pa kae, da se najveji pomik pojavi v tistem vozliu na koncu uesa, ki je najbolj oddaljeno od podpore.

Slika 2.5: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjenega uesa Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost obremenjenega uesa 190,8 MPa (slika 2.6). Barvno polje napetosti kae, da se najveja napetost pojavi pri podpori, in sicer na zgornjem in spodnjem robu podpore. Vzrok za to je upogibni moment, ki je pri konzolno vpetem nosilcu najveji ravno na mestu vpetja. e primerjamo najvejo napetost v uesu med obratovanjem z mejo plastinosti materiala S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da bi analizirano uho zdralo predpisano obremenitev brez trajne plastine deformacije.

Slika 2.6: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjenega uesa

- 27 -

2.2 Analiza napetosti kotnika

2.2

Analiza napetosti kotnika

Doloite najveji pomik in napetost za kotnik na sliki 2.7 in ugotovite, ali med obratovanjem pride do njegove trajne plastine deformacije. Kotnik je narejen iz konstrukcijskega jekla S235 in je na zgornjem robu navpinega dela privarjen na nosilno konstrukcijo, s spodnjim robom navpinega dela pa se nanjo naslanja. Vodoravni del kotnika je obremenjen s konstantno tlano obremenitvijo p = 0,7 MPa.

Slika 2.7: Dimenzije, podpore in obremenitev kotnika Pri reevanju naloge bomo upotevali naslednje: kotnik je narejen iz 2 mm ploevine, zato ga bomo modelirali s pomojo lupinskih konnih elementov; tako je potrebno modelirati potek srednje ravnine ploevine kotnika in debelino ploevine doloiti kot enega od parametrov sekcije; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_kotnika (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Kotnik (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo tridimenzionalna (3D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na geometrijski osnovi ploskev (Shell) s pomojo raztega (Extrusion). Priblina velikost skice naj znaa 200. Nariite skico srednje ravnine kotnika tako, ko je prikazano na sliki 2.8 (poglavje 1.2.3). Zakljuite skiciranje in kot globino raztega vpiite 50 (enote so mm). - 28 -

2.2 Analiza napetosti kotnika

Slika 2.8: Skica kotnika

Slika 2.9: Ravnina in rob za rezanje kotnika

Nato je potrebno na kotnik dodati e zaokroitev. Zaokroitev dodajte z rezanjem geometrije (poglavje 1.2.1.4). Kot ravnino za skico rezanja izberite rdee obarvano ravnino na sliki 2.9 in kot navpien desni rob na skici izberite modro obarvan rob na sliki 2.9. Nariite skico, kot je prikazano na sliki 2.10 (poglavje 1.2.3). Nato zakljuite skiciranje in kot tip rezanja izberite Through All. Konan model kotnika je prikazan na sliki 2.11.

Slika 2.10: Skica zaokroitve Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property

Slika 2.11: Konan model kotnika

V bazo je potrebno dodati nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2) in zaprite okno Material Manager. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom S235_ploskev, ploskovne geometrije, homogenega tipa in z materialnimi lastnostmi jekla S235 debeline 2 mm (poglavje 1.3.3.2). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije S235_ploskev vsem delom geometrije kotnika (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Kotnik v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Kotnik je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1).

- 29 -

2.2 Analiza napetosti kotnika Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebni podpori, nato pa e obremenitev. Kotnik je na zgornjem robu (rob 1 na sliki 2.12) privarjen na nosilno konstrukcijo, zato morate na tem mestu dodati nepomino podporo z imenom Zvar v koraku Initial. Sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 in vpnite pomike v smereh x, y in z ter rotacije okoli x, y in z osi. Na spodnjem robu (rob 2 na sliki 2.12) je kotnik le naslonjen na nosilno konstrukcijo. Zato morate na tem robu prepreiti le pomike v x koordinatni smeri. Sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 in dodajte novo podporo na rob 2 z imenom Naslon v koraku Initial in vpnite le pomike v smeri koordinate x. Tlano obremenitev velikosti 0,7 MPa dodajte na rdee obarvano povrino na sliki 2.12. Obremenitev poimenujte Tlak in jo dodajte v korak Staticna_analiza (poglavje 1.7.2.2).

Slika 2.12: Prikaz robov in povrin za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 2,5. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_kotnika dodajte novo analizo z imenom Kotnik (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Kotnik in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8).

- 30 -

2.2 Analiza napetosti kotnika Iz legende lahko razberete, da znaa najveji pomik obremenjenega kotnika 0,44 mm (slika 2.13). Barvno polje skupnega pomika pa kae, da se najveji pomik pojavi na obremenjenem robu kotnika, ki je najbolj oddaljen od podpor.

Slika 2.13: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjenega kotnika Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost obremenjenega kotnika 278,1 MPa (slika 2.14). e to napetost primerjamo z mejo plastinosti materiala S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da napetosti v materialu preseejo mejo plastinosti, torej pride do trajne plastine deformacije kotnika. Za prikaz podroij, v katerih je notranja napetost presegla mejo plastinosti, nastavite zgornjo mejo prikazanih napetosti na mejo plastinosti = 235 MPa (poglavje 1.10.1.7). Sedaj je material, kjer je meja plastinosti preseena, obarvan z sivo barvo (slika 2.14).

Slika 2.14: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjenega kotnika - 31 -

2.3 Analiza povesa I profila

2.3

Analiza povesa I profila

Doloite najvejo silo, s katero lahko obremenimo I profil na sliki 2.15, da bo najveji poves profila znaal manj kot 0,2 % njegove doline. I profil je narejen iz konstrukcijskega jekla S235 in je na obeh koncih lenkasto vpet na nosilno konstrukcijo. Obremenitev na I profil deluje na polovici njegove doline.

Slika 2.15: Dimenzije, podpore in obremenitev I profila Naloga torej zahteva doloitev velikosti sile dop , pri kateri znaa najveji poves I profila 0,2 % njegove doline torej udop = 4 mm. Nalogo bi lahko reili s poskuanjem, tako da bi spreminjali silo in opazovali povese. Lahko pa se je lotimo tudi drugae. Ker gre za linearen problem, lahko izkoristimo dejstvo, da so izraunane veliine v linearni zvezi z vhodnimi podatki. To pomeni, da e obremenitev poveamo za faktor 2, se za enak faktor poveajo tudi pomiki in napetosti. Tako bomo na zaetku I profil obremenili s silo 0 = 1 N in s pomojo simulacije doloili poves profila uo. Nato bomo izraunali koeficient k, kolikokrat je poves profila uo pri sili 0 manji od dopustnega povesa udop = 4 mm. Ta koeficient nam bo povedal, za kolikokrat moramo poveati silo 0 , da bo poves I profila znaal 4 mm. Pri reevanju naloge bomo upotevali naslednje: I profil ima konstanto obliko prenega prereza, zato ga bomo modelirali s pomojo linijskih konnih elementov; tako je potrebno modelirati potek srednjice I profila, njegovo obliko in orientacijo pa doloiti kot enega od parametrov sekcije; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa. - 32 -

2.3 Analiza povesa I profila Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_I_profila (poglavje 1.1.1.4). V model dodajte novo komponento z imenom I_profil (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo tridimenzionalna (3D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na linijski geometrijski osnovi (Wire) z risanjem tlorisa (Planar). Priblina velikost skice naj znaa 4000. Nariite skico srednjice I profila tako, ko je prikazano na sliki 2.16 (poglavje 1.2.3) in zakljuite skiciranje (enote so mm).

Slika 2.16: Skica srednjice I profila Delitev komponente I profil je na sredini svoje doline obremenjen s silo. e elimo na tem mestu dodati obremenitev, je potrebno I profil na tem mestu najprej navidezno deliti. Sledite navodilom poglavja 1.2.2.3 in kot mesto delitve roba vnesite 0,5, za delitev I profila na njegovi polovici. Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo je potrebno dodati nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2) in zaprite okno Material Manager. Nato je potrebno dodati e obliko preseka I profila (poglavje 1.3.2.1). Presek poimenujte I_profil, izberite obliko preseka I in vnesite dimenzije preseka I profila iz slike 2.15 (l = 50, h = 100, b1 = b2 = 50, t1 = t2 = 6,8 in t3 = 4,5). Po doloitvi oblike preseka je potrebno doloiti e njegovo orientacijo (poglavje 1.3.2.5). Za obe celici predhodno deljenega I profila izberite orientacijo 0,0,-1. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom S235_nosilec, linijske geometrije, z lastnostmi preseka I_profil in z materialnimi lastnostmi jekla S235 (poglavje 1.3.3.3). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije S235_nosilec vsem delom geometrije I profila (poglavje 1.3.4.1). Za kontrolo lahko obliko in orientacijo preseka prikaete tudi v grafinem oknu (1.2.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento I_profil v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta I_profil je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1).

- 33 -

2.3 Analiza povesa I profila Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebni podpori, nato pa e obremenitev. I profil ima na obeh koncih lenkasto podporo. Tako dodajte novo podporo z imenom Clenek v koraku Initial. Sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 in vpnite pomike v smereh x, y in z, rotacije pa pustite proste. Koncentrirano silo velikosti 1 N dodajte na toko na sredini I profila (poglavje 1.7.2.1). Obremenitev poimenujte Sila, dodajte jo v korak Staticna_analiza in jo usmerite v negativni smeri y osi: CF1 = 0, CF2 = -1, CF3 = 0 (slika 2.17).

Slika 2.17: Prikaz robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 20. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_I_profila dodajte novo analizo z imenom I_profil (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo I_profil in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov - prvi Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Iz legende lahko razberete, da znaa najveji poves I profila 1 = 4, 310-4 mm (slika 2.18). Sedaj izraunajmo koeficient, ki podaja razmerje med izraunanim in dopustnim povesom k = udop / uo = 8398. Torej moramo silo 0 = 1 N pomnoiti s k = 8398, da dobimo obremenitev, pri kateri bo poves I profila znaal 4 mm. Zapisano bomo preverili s simulacijo, v kateri bomo vrednost sile spremenili na 8398 N.

- 34 -

2.3 Analiza povesa I profila

Slika 2.18: Prikaz polja skupnih pomikov I profila obremenjenega s silo 1 N Ponovni izraun povesa pri poveani sili Izraunali bomo poves I profila pri novi, poveani sili. Najprej je potrebno spremeniti velikost obremenitve Sila. Sledite navodilom poglavja (1.7.2.5) in velikost sile poveajte iz 1 na 8398 (da bo sila delovala v smeri negativne y koordinatne osi, je potrebno dodati e negativni predznak). Nato ponovno izvedite analizo I_profil (1.9.1.3) in prikaite rezultate. Rezultati - Analiza pomikov - drugi Ponovno vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Iz legende lahko razberete, da sedaj najveji poves I profila dejansko znaa dop = 4,00 mm (slika 2.19). S tem smo potrdili izraun prejnjega poglavja in nali tisto silo, pri kateri se obremenjen I profil povesi za natanko 4 mm.

Slika 2.19: Prikaz polja skupnih pomikov I profila obremenjenega s silo 8398 N Rezultati - Analiza napetosti V grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost obremenjenega I profila 113,0 MPa (slika 2.20). e to napetost primerjamo z mejo plastinosti materiala S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da napetosti v materialu ne preseejo meje plastinosti.

- 35 -

2.3 Analiza povesa I profila

Slika 2.20: Prikaz polja Von Misesovih napetosti I profila obremenjenega s silo 8398 N

- 36 -

3.1 Natezni preizkuanec

3 Statine linearne analize v dveh dimenzijah 2D 3.1 Natezni preizkuanec

Doloite napetosti v nateznem preizkuancu na sliki 3.1, e ga na nateznem preizkuevalnem stroju raztegnemo za 0,1 mm. Natezni preizkuanec je narejen iz konstrukcijskega jekla S235 in je na obeh straneh vpet v eljusti preizkuevalnega stroja. Ena eljust je nepomina, z drugo pa preizkuanec raztegnemo.

Slika 3.1: Dimenzije nateznega preizkuanca Pri reevanju naloge bomo upotevali naslednje: preizkuanec je obremenjen v ravnini, v kateri lei, zato lahko primer poenostavimo iz treh v dve dimenziji; v tankih ploah, ki so obremenjene v ravnini, v kateri leijo, se pojavi ravninsko napetostno stanje, zato moramo za mreenje preizkuanca uporabili konne elemente za ravninsko napetostno stanje Plain Stress. zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_preizkuanca (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Preizkusanec (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo dvodimenzionalna (2D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na geometrijski osnovi ploskev (Shell). Priblina velikost skice naj znaa 200. Nariite skico preizkuanca tako, ko je prikazano na sliki 3.2 (poglavje 1.2.3) in zakljuite skiciranje (enote so mm).

- 37 -

3.1 Natezni preizkuanec

Slika 3.2: Skica preizkuanca Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo je potrebno dodati nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2) in zaprite okno Material Manager. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom S235_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa, z materialnimi lastnostmi jekla S235 in debeline 3 mm (poglavje 1.3.3.1). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije S235_volumen vsem delom geometrije preizkuanca (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Preizkusanec v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Preizkusanec je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebno podporo, nato pa e obremenitev. Preizkuanec na eni strani dri nepomina eljust (rob 1 na sliki 3.3), zato morate na tem mestu dodati nepomino podporo z imenom Vpetje v koraku Initial. Sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 in vpnite pomike v smereh x in y ter rotacije okoli z osi. Druga stran preizkuanca je vpeta v pomino eljust (rob 2 na sliki 3.3), zato morate na tem mestu dodati obremenitev s pomikom. Obremenitev s pomikom se predpie enako kot podpora, le da morate podati tudi velikost pomika. Sledite poglavju 1.7.2.3 in dodajte podporo z imenom Pomik v korak Staticna_analiza (za vse obremenitve velja, da jih ni mogoe definirati v koraku Initial). Ker je preizkuanec obremenjen na nateg, ga je potrebno obremeniti v pozitivni smeri x koordinatne osi U1 s pomikom 0,1.

Slika 3.3: Prikaz robov za doloitev robnih pogojev

- 38 -

3.1 Natezni preizkuanec Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 2. Nato predpiite vrsto konnih elementov. Uporabite konne elemente iz druine za ravninsko napetostno stanje Plane Stress linearnega reda Linear (poglavje 1.8.1.2). Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_preizkusanca dodajte novo analizo z imenom Preizkusanec (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Preizkusanec in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Iz legende lahko razberete, da znaa najveji pomik obremenjenega kotnika 0,1 mm (slika 3.4), in je priakovano enak predpisanemu pomiku.

Slika 3.4: Prikaz polja skupnih pomikov raztegnjenega preizkuanca Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost raztegnjenega preizkuanca 227,5 MPa (slika 3.5). e to napetost primerjamo z mejo plastinosti materiala S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da napetosti v materialu meje plastinosti ne preseejo.

- 39 -

3.1 Natezni preizkuanec

Slika 3.5: Prikaz polja Von Misesovih napetosti raztegnjenega preizkuanca

- 40 -

3.2 Bakrena cev

3.2

Bakrena cev

Doloite napetosti in spremembo premera v bakreni cevi 15x1 prikazani na sliki 3.6, e je v njej medij pod tlakom 10 barov. Cev je narejena iz 99,9 % bakra in se uporablja za izvedbo strojnih intalacij.

Slika 3.6: Dimenzije bakrene cevi 15x1 Pri reevanju naloge bomo upotevali naslednje: cev je obremenjena s konstantnim tlakom po svoji dolini, tako so tudi napetostne razmere v njenem prerezu neodvisne od mesta prereza in lahko primer poenostavimo iz treh v dve dimenziji; v dolgih elementih, ki so po svoji dolini konstantno obremenjeni, nastopa ravninsko deformacijsko stanje, zato moramo za mreenje cevi uporabili konne elemente za ravninsko deformacijsko stanje Plain Strain. zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material 99,9 % baker bomo uporabili modul elastinosti E = 130000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,355 in mejo plastinosti = 70 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_cevi (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Cev (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo dvodimenzionalna (2D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na geometrijski osnovi ploskev (Shell). Priblina velikost skice naj znaa 50. Nariite skico cevi tako, ko je prikazano na sliki 3.7 (poglavje 1.2.3) in zakljuite skiciranje (enote so mm).

Slika 3.7: Skica prereza cevi

- 41 -

3.2 Bakrena cev Delitev komponente Cev bomo vpeli na nain, da se bo lahko deformirala v radialni in obodni smeri, vendar se njeno sredie ne bo premikalo. Da jo bomo lahko tako vpeli, cev razdelite s pomojo skice (poglavje 1.2.2.2), kot je prikazano na sliki 3.8.

Slika 3.8: Skica delitve prereza cevi Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo je potrebno dodati nov material z imenom Baker (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2) in zaprite okno Material Manager. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom Baker_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa, z materialnimi lastnostmi materiala Baker (poglavje 1.3.3.1). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije Baker_volumen vsem delom geometrije cevi (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Cev v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Cev je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebni podpori, nato pa e obremenitev. Prerezu cevi je potrebno prepreiti, da bi se premikal v smeri x in y osi, a hkrati dopustiti deformacijo v radialni smeri. Zato bomo dodali dve podpori, z prvo bomo prepreili pomike v x smeri, z drugo pa pomike v y smeri. Tako na navpinih robovih (robova 1 na sliki 3.9) dodajte podporo z imenom x v koraku Initial in sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 ter vpnite smo pomike v smeri x osi. Nato na vodoravna robova (robova 2 na sliki 3.9) dodajte podporo z imenom y v koraku Initial in sledite navodilom v poglavju 1.7.1.1 ter vpnite samo pomike v smeri y osi. Na ta nain se prerez cevi ne more ve premikati v ravnini, lahko pa se deformira v radialni smeri. Cev je obremenjena v notranjosti s tlakom 10 bar. Obremenitev Tlak predpiite na celoten notranji rob cevi, v koraku Staticna_analiza (poglavje 1.7.2.2), kot prikazuje slika 3.9. Velikost tlaka je

- 42 -

3.2 Bakrena cev podana v enotah bar, kar je potrebno pretvoriti v sistem izbranih enot (1 bar = 100000 Pa = 0,1 MPa). Tako znaa velikost obremenitve 1 (MPa).

Slika 3.9: Prikaz robov za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 0,2. Nato predpiite vrsto konnih elementov. Uporabite konne elemente iz druine za ravninsko deformacijsko stanje Plane Strain linearnega reda Linear (poglavje 1.8.1.2). Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_cevi dodajte novo analizo z imenom Cev (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Cev in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Rezultati kaejo, da najveji pomik nastopi v notranjosti cevi in znaa 3,3110-4 mm medtem ko je pomik na zunanji strani enak 3, 10-4 mm. Torej se premer cevi povea za , 10-4 mm.

- 43 -

3.2 Bakrena cev

Slika 3.10: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjene cevi Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost v cevi 6,81 MPa (slika 3.11). e to napetost primerjamo z mejo plastinosti bakra, ki znaa 70 MPa, lahko ugotovimo, da napetosti v materialu meje plastinosti ne preseejo.

Slika 3.11: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjene cevi

- 44 -

3.3 Tlana posoda

3.3

Tlana posoda

Doloite napetosti v plau tlane posode, ki je prikazana na sliki 3.12, e je v njej medij pod tlakom 15 bar. Cev je narejena iz jekla S235 debeline 20 mm in je namenjena shranjevanju stisnjenega zraka. Spodnji in zgornji pokrov tlane posode imata obliko elipsoida.

Slika 3.12: Dimenzije tlane posode Pri reevanju naloge bomo upotevali naslednje: tlano posodo bomo nepomino vpeli v eni toki, tako se ne bo premikala, dovoljena pa bo njena deformacija v vse smeri; tlana posoda je osno-simetrine oblike, prav tako kot njene obremenitve in podpore, zato lahko primer poenostavimo v osno-simetrino analizo; pri osno-simetrini analizi je potrebno modelirati le eno polovico prereza komponente; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_tlacne_posode (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Posoda (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo osnosimetrina (Axsisymmetric), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na geometrijski osnovi ploskev (Shell). Priblina velikost skice naj znaa 4000. Nariite skico tlane posode tako, ko je prikazano na sliki 3.13 (poglavje 1.2.3). Upotevajte opis naloge, da imata zgornji in spodnji pokrov posode obliko elipsoida. Najprej skicirajte zunanjo obrobo ploevine, nato jo z ukazom zamik geometrije (Offset Curves) zamaknite za 20 enot proti notranjosti. Skica mora biti zaprta, - 45 -

3.3 Tlana posoda zato na koncu e poveite zunanje in notranje obrobe ploevine z navpinima rtama na simetrijski osi in zakljuite skiciranje (enote so mm).

Slika 3.13: Skica prereza polovice tlane posode Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo je potrebno dodati nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2) in zaprite okno Material Manager. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom S235_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa in z materialnimi lastnostmi jekla S235 (poglavje 1.3.3.1). Na koncu e pripiite lastnosti sekcije S235_volumen vsem delom geometrije tlane posode (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Posoda v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Posoda je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebno podporo, nato pa e obremenitev. Prerezu tlane posode je potrebno prepreiti, da bi se premikal v smeri y osi, zato je dovolj, da vpnemo pomike le ene toke v y smeri. Tako dodajte podporo z imenom y v koraku Initial na toko zunanje povrine spodnjega pokrova, ki lei na simetrijski osi (poglavje 1.7.1.1). V tej toki vpnite samo pomike v smeri y osi. - 46 -

3.3 Tlana posoda

Posoda je obremenjena v notranjosti s tlakom 15 bar. Obremenitev Tlak predpiite na celoten notranji rob posode, v koraku Staticna_analiza (poglavje 1.7.2.2), kot prikazuje slika 3.14. Velikost tlaka je podana v enotah bar, kar je potrebno pretvoriti v sistem izbranih enot (1 bar = 100000 Pa = 0,1 MPa). Tako znaa velikost obremenitve 1,5 (MPa).

Slika 3.14: Prikaz robov za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo najprej pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 4. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_tlacne_posode dodajte novo analizo z imenom Posoda (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Posoda in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej bomo polovini presek posode zavrteli v prostor, da bodo rezultati bolje razvidni. Sledite navodilom poglavja 1.10.1.9 in zavrtite presek posode od kota 0 do kota 180 z delitvijo kota na 18 delov. Nato vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2).

- 47 -

3.3 Tlana posoda Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Rezultati kaejo, da najveji pomik nastopi na zgornjem pokrovu tlane posode in znaa 1,5 mm. Tak rezultat je priakovan, saj smo vpeli toko na spodnjem pokrovu posode in se zato posoda med deformacijo iri navzgor.

Slika 3.15: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjene tlane posode Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost v plau tlane posode 112,2 MPa (slika 3.16). e to napetost primerjamo z mejo plastinosti jekla S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da napetosti v materialu meje plastinosti ne preseejo.

- 48 -

3.3 Tlana posoda

Slika 3.16: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjene tlane posode

- 49 -

4.1 Palica Modul elastinosti

4 Materialni modeli 4.1 Palica Modul elastinosti

Palico na sliki 4.1 izdelamo iz treh razlinih materialov. Enkrat iz konstrukcijskega jekla S235, enkrat iz bakra in enkrat iz aluminija. Doloite najveje pomike in napetosti za vsako od teh palic, e so obremenjene s tlano osno silo 5 kN. Nato doloite e napetosti v palicah, e so namesto s silo, obremenjene z osnim pomikom 0,03 mm v tlani smeri. Palice vpnite tako, da prena deformacija palic ne bo ovirana.

Slika 4.1: Dimenzije palice Pri reevanju naloge bomo upotevali nekaj poenostavitev: modelirali bomo le eno palico in jo preraunali; nato bomo zamenjali materialne lastnosti palice in izraun ponovili e za druge materiale in obremenitve; silo 5 kN bomo modelirali s tlakom; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; za material S235 bomo uporabili modul elastinosti E = 210000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,3 in mejo plastinosti = 235 MPa; za material baker bomo uporabili modul elastinosti E = 117000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,33 in mejo plastinosti = 70 MPa; za material aluminij bomo uporabili modul elastinosti E = 70000 MPa, Poissonovo tevilo = 0,33 in mejo plastinosti = 60 MPa. Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_palice (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. V model dodajte novo komponento z imenom Palica (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo tridimenzionalna (3D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na volumski geometrijski osnovi (Solid) s pomojo raztega (Extrusion). Priblina velikost skice naj znaa 200. Nariite

- 50 -

4.1 Palica Modul elastinosti skico tako, ko je prikazano na sliki 4.2 (poglavje 1.2.3). Zakljuite skiciranje, in kot globino raztega vpiite 100 (enote so mm).

Slika 4.2: Skica osnovne ploskve palice Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo bomo dodali tri materialne modele in njim pripadajoe sekcije, da bomo kasneje lahko zamenjali material palice. V bazo dodajte nov material z imenom S235 (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2). Na enak nain dodajte e materiala z imenom Baker in Aluminij ter njune elastine lastnosti. Dodajte e novo sekcijo z imenom S235_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa in z materialnimi lastnostmi jekla S235 (poglavje 1.3.3.1). Nato dodajte e sekciji Baker_volumen in Aluminij_volumen na enak nain z ustreznimi materialnimi lastnostmi. Najprej bomo analizirali palico iz jekla. Zato pripiite lastnosti sekcije S235_volumen celotni geometriji palice (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Palica v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Palica je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebne podpore, nato pa e obremenitev. Palico bomo vpeli tako, da bomo prepreili njen pomik v osni smeri, hkrati pa dovolili njene prene deformacije. Tako na spodnji strani palice (ploskev oznaena z 1 na sliki 4.3) dodajte podporo z imenom Z v koraku Initial. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi z. Da se palica ne bi vrtela okoli koordinatne osi z, jo je potrebno vpeti e v smeri koordinatnih osi x in y. Na spodnji strani palice (rob 2 na sliki 4.3) dodajte podporo z imenom Y v koraku Initial. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi y. Nazadnje dodajte e podporo z imenom X v koraku Initial na rob 3 na sliki 4.3. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi x. - 51 -

4.1 Palica Modul elastinosti Obremenitev bomo modelirali s tlakom. Velikost tlaka izraunamo po enabi p = F / A. Sila znaa F = 5 kN in deluje na povrini A = 10 10 = 100 mm. Tako znaa velikost tlaka p = F / A = 5000 / 100 = 50 MPa. Sedaj dodajte tlano obremenitev velikosti 50 MPa na tisto ploskev palice, ki lei nasproti povrine oznaene z 1 na sliki 4.3. Obremenitev poimenujte Tlak in jo dodajte v korak Staticna_analiza (poglavje 1.7.2.2).

Slika 4.3: Prikaz ploskev in robov za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 2. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_palice dodajte novo analizo z imenom Palica (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Palica in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Iz legende lahko razberete, da znaa najveji pomik obremenjene palice 0,024 mm (slika 4.4). Barvno polje skupnega pomika kae, da pomik linearno raste od mesta podpore do mesta obremenitve. Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1).

- 52 -

4.1 Palica Modul elastinosti Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost obremenjene palice 50,0 MPa (slika 4.5). Barvno polje napetosti kae, da je celotna geometrija palice obremenjena z enako napetostjo, kar je posledica osne tlane obremenitve in podpore, ki dovoljuje prene deformacije. e primerjamo najvejo napetost v palici med obratovanjem z mejo plastinosti materiala S235, ki znaa 235 MPa, lahko ugotovimo, da bi analizirana palica zdrala predpisano obremenitev brez trajne plastine deformacije.

Slika 4.4: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjene jeklene palice

Slika 4.5: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjene jeklene palice

Primerjava rezultatov med palicami iz razlinih materialov Primerjavo rezultatov bomo predstavili v obliki tabele. V tabeli bomo podali najveji pomik in najvejo napetost v palici v odvisnosti od materiala palice (tabela 1). Tabela 1: Primerjava najvejih pomikov in deformacij za palice iz razlinih materialov Obremenitev Tlak Pomik Material Pomik [mm] Napetost [MPa] Napetost [MPa] Jeklo S235 0,024 50,00 Baker Aluminij

Sprememba materialnih lastnosti Pri enakem tipu obremenitve bomo najprej spremenili lastnosti sekcije, ki je predpisana palici. V obstojei povezavi med sekcijo in geometrijo, zamenjajte lastnosti sekcije S235_volumen, z lastnostmi sekcije Baker_volumen (poglavje 1.3.4.2). Nato ponovno zaenite simulacijo palice in analizirajte rezultate. Vrednosti najvejih pomikov in napetosti vpiite v tabelo 1. Postopek spremembe materialnih lastnosti in analizo rezultatov ponovite e za sekcijo Aluminij_volumen in v tabelo 1 vpiite vrednosti najvejih pomikov in napetosti. - 53 -

4.2 Kocka Poissonovo tevilo Sprememba obremenitve Sedaj bomo spremenili e obremenitev palice iz obremenitve s tlakom na obremenitev s pomikom in simulacijo ponovno izvedli za vse tri materiale. Najprej izbriite obstojeo obremenitev Tlak (poglavje 1.7.2.6). Obremenitev s pomikom se predpie enako kot podpora, le da morate podati tudi velikost pomika. Sledite poglavju 1.7.2.3 in dodajte podporo z imenom Pomik v korak Staticna_analiza (za vse obremenitve velja, da jih ni mogoe definirati v koraku Initial) na tisto ploskev, na kateri je bila predpisana obremenitev Tlak. Ker je palica obremenjena na tlak, jo je potrebno obremeniti v negativni smeri koordinatne osi z, torej s pomikom U3 = -0,03 (enote so mm). Sedaj ponovite simulacijo palice in analizo rezultatov za vse tri materiale in najveje napetosti vpiite v tabelo 1.

4.2

Kocka Poissonovo tevilo

Vpliv Poissonovega tevila na deformacijo materiala bomo ponazorili s pomojo kocke na sliki 4.6. Kocko bomo modelirali s pomojo materiala, kateremu bomo spreminjali Poissonovo tevilo od 0,0 do 0,5 s korakom 0,1. Modul elastinosti materiala naj znaa E = 1000 MPa. Za vsako vrednost Poissonovega tevila doloite spremembo prostornine kocke med deformacijo V ter Von Misesove napetosti po obremenitvi, e je kocka na eni ploskvi obremenjena z osnim pomikom 10 mm v tlani smeri, na drugi strani pa vpeta tako, da njena prena deformacija ni ovirana.

Slika 4.6: Dimenzije kocke Pri reevanju naloge bomo upotevali nekaj poenostavitev: modelirali bomo eno kocko in spreminjali Poissonovo tevilo njenega materiala od 0,0 do 0,5 s korakom 0,1; zanemarili bomo gravitacijsko silo; uporabljali bomo enote mm, N, MPa; Priprava modela in geometrije modul Part Zaenite program Abaqus CAE (poglavje 1.1.1.1) in ga pripravite za delo s simulacijami mehanike trdnin. e je program e odprt, pripravite novo bazo modelov (poglavje 1.1.1.2). Spremenite ime v bazi obstojeega modela Model-1 v ime Analiza_kocke (poglavje 1.1.1.4) in zaprite okno Model Manager. - 54 -

4.2 Kocka Poissonovo tevilo V model dodajte novo komponento z imenom Kocka (poglavje 1.2.1.1). Komponenta naj bo tridimenzionalna (3D), deformabilna (Deformable), pripravite pa jo na volumski geometrijski osnovi (Solid) s pomojo raztega (Extrusion). Priblina velikost skice naj znaa 200. Nariite skico tako, ko je prikazano na sliki 4.7 (poglavje 1.2.3). Zakljuite skiciranje, in kot globino raztega vpiite 100 (enote so mm).

Slika 4.7: Skica osnovne ploskve kocke Vnos in povezava materialnih lastnosti modul Property V bazo dodajte nov material z imenom Poisson (poglavje 1.3.1.1). Temu materialu dodajte e njegove elastine lastnosti (poglavje 1.3.1.2). Za Poissonovo tevilo najprej uporabite vrednost 0,0. Nato dodajte e novo sekcijo z imenom Poisson_volumen, volumske geometrije, homogenega tipa in z materialnimi lastnostmi materiala Poisson (poglavje 1.3.3.1). Na koncu pripiite lastnosti sekcije Poisson_volumen celotni geometriji kocke (poglavje 1.3.4.1). Postavitev komponente v sestavo modul Assembly Sledite navodilom poglavja 1.4.1.1 in vstavite komponento Kocka v sestavo. Doloitev vrste raunalnike simulacije modul Step Komponenta Kocka je obremenjena s statino obremenitvijo, zato ustvarite nov korak za statino simulacijo z imenom Staticna_analiza, in ga uvrstite za e obstoje korak z imenom Initial (poglavje 1.5.1.1). Doloitev robnih pogojev Najprej bomo doloili potrebne podpore, nato pa e obremenitev. Kocko bomo vpeli tako, da bomo prepreili njen pomik v smeri obremenitve, hkrati pa dovolili njene prene deformacije. Tako na spodnji strani kocke (ploskev oznaena z 1 na sliki 4.8) dodajte podporo z imenom Z v koraku Initial. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi z. Da se kocka ne bi vrtela okoli koordinatne osi z, jo je potrebno vpeti e v smeri koordinatnih osi x in y. Na spodnji strani kocke (rob 2 na sliki 4.8) dodajte podporo z imenom X v koraku Initial. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi x. Nazadnje dodajte e podporo z imenom Y v koraku Initial na rob 3 na sliki 4.8. Sledite navodilom poglavja 1.7.1.1 in vpnite samo pomike v smeri koordinatne osi y.

- 55 -

4.2 Kocka Poissonovo tevilo Obremenitev s pomikom se predpie enako kot podpora, le da morate podati tudi velikost pomika. Sledite poglavju 1.7.2.3 in dodajte podporo z imenom Pomik v korak Staticna_analiza (za vse obremenitve velja, da jih ni mogoe definirati v koraku Initial) na ploskev, ki lei nasproti ploskve, oznaene z 1 na sliki 4.8. Ker je kocka obremenjena na tlak, jo je potrebno obremeniti v negativni smeri koordinatne osi z, torej s pomikom U3 = -10 (enote so mm).

Slika 4.8: Prikaz ploskev in robov za doloitev robnih pogojev Mreenje Za izvedbo raunalnikih simulacij po metodi konnih elementov moramo pripraviti mreo konnih elementov. Najprej predpiite globalno velikost konnih elementov (poglavje 1.8.1.1). Le ta naj znaa 10. Nato mreo konnih elementov e generirajte (poglavje 1.8.1.3). Priprava in zagon analize V model Analiza_kocke dodajte novo analizo z imenom Kocka (poglavje 1.9.1.1). Zaenite analizo Kocka in poakajte, da se analiza zakljui ter prikaite rezultate (poglavje 1.9.1.3). Rezultati - Analiza pomikov Najprej vklopite prikaz vrednosti z barvnim poljem na deformirani obliki (poglavje 1.10.1.3). Nato z barvnim poljem prikaite skupne pomike (poglavje 1.10.2.2). Prikaite poloaj in vrednost najvejega pomika (poglavje 1.10.1.5). V primeru, da je velikost pisave premajhna, jo lahko poveate na 14 tok (poglavje 1.10.1.8). Iz legende lahko razberete, da znaa najveji pomik obremenjene kocke 10 mm (slika 4.9). Barvno polje skupnega pomika kae, da pomik linearno raste od mesta podpore do mesta obremenitve.

- 56 -

4.2 Kocka Poissonovo tevilo

Slika 4.9: Prikaz polja skupnih pomikov obremenjene kocke Rezultati - Analiza napetosti Najprej v grafinem oknu prikaite Von Misesove napetosti (poglavje 1.10.2.1). Pri analizi pomikov smo vklopili prikaz najveje vrednosti (poglavje 1.10.1.5), tako da lahko sedaj iz legende razberete, da znaa najveja primerjalna napetost obremenjene kocke 100,0 MPa (slika 4.10). Barvno polje napetosti kae, da je celotna geometrija kocke obremenjena z enako napetostjo. To je rezultat enakomerne tlane obremenitve in podpore, ki dovoljuje prene deformacije.

Slika 4.10: Prikaz polja Von Misesovih napetosti obremenjene kocke Rezultati Sprememba prostornina kocke Spremembo prostornine kocke bomo doloili na podlagi zaetne V1 in konne V2 prostornine kocke po enabi V = V1 - V2. Zaetna prostornina kocke znaa V1 = 100 100 100 = 1000000 mm3. Konno prostornino kocke bomo doloili s pomojo doline njenih stranic. Dolino stranic kocke po obremenitvi izmerite s pomojo ukaza Distance (poglavje 1.11.1). Po izbiri obeh tok se razdalja med tokama izpie v okvirju za sporoila. Za nas je pomembna velikost (Magnitude) razdalje na deformiranem modelu Deformed distance (unscaled).

- 57 -

4.2 Kocka Poissonovo tevilo Izmerjene doline stranic deformirane kocke znaajo 100 mm, 100 mm in 90 mm. Tako znaa konna prostornina kocke V2 = 100 100 90 = 900000 mm3. Sprememba prostornine kocke pri vrednosti Poissonovega tevila 0,0 tako znaa V = V1 - V2 = 100000 mm3. Vpliv Poissonovega tevila na rezultate simulacije Primerjavo rezultatov bomo predstavili v obliki tabele. V tabeli bomo podali najvejo napetost v kocki in spremembo njene prostornine v odvisnosti od Poissonovega tevila materiala kocke (tabela 2). Tabela 2: Primerjava najvejih Von Misesovih napetosti in spremembe prostornine kocke V v odvisnosti od Poissonovega tevila materiala Poissonovo tevilo Napetost [MPa] Simulacija V [mm3] 0,0 100,0 100000 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5

Sprememba Poissonovega tevila Po konani simulaciji spremenite Poissonovo tevilo materiala Poisson iz 0,0 na 0,1 (poglavje 1.3.1.5) in ponovno zaenite simulacijo ter analizirajte rezultate. Za vsako vrednost Poissonovega tevila od 0,1 do 0,5 vpiite v tabelo 2 najveje Von Misesove napetosti in spremembo prostornine kocke V doloeno s pomojo simulacije.

- 58 -