IVS CARITAS

OBLIGACIJE
SPLONI DEL
(izpiski iz knjige in OZ)

ANNO MMIII

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

I. UVOD
1. NAELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA
1.1. DISPOZITIVNA NARAVA ZAKONSKIH DOLOB ( 2 OZ) Udeleenci lahko uredijo obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno v OZ. Tega ne morejo, e iz posamezne dolobe ali njenega smisla izhaja kaj drugega (= kogentne ali prisilne dolobe). Izjeme od naela dispozitivnosti so: (1) kogentne ali prisilne dolobe potrebno je neposredno uporabiti zakonsko normo ne glede na voljo strank; (2) sklepanje pogodb po samem zakonu zainteresirani lahko zahteva, da se takna pogodba nemudoma sklene; (3) omejitve v korist drugih temeljnih nael obligacijskega prava. 1.2. NAELO AVTONOMIJE VOLJE STRANK (PROSTO UREJANJE obligacijskih razmerij, 3 OZ) Udeleenci v pravnem prometu prosto urejajo obligacijska razmerja. Ne morejo jih urejati v nasprotju: (1) z ustavo, (2) s prisilnim predpisi, (3) z moralnimi naeli. Prosto urejanje v teh okvirih pomeni, da subjekti obligacijskih razmerij: sami odloajo, ali bodo sploh sklenili obligacijsko razmerje; si sami izberejo sopogodbenika; sami doloijo vsebino obligacijskega razmerja (o.r.). Omejitve naela avtonomije volje strank: (1) pogodbe, ki jih je po zakonu treba nujno skleniti pravni sistem sili udeleence v sklepanje doloenih o.r. tudi proti njihovi volji (npr. avtomobilsko zavarovanje); (2) pogodbe, ki jih je po zakonu treba skleniti z doloenim udeleencem npr. predkupna pravica; (3) ninost pogodb, e: 1) je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv; 2) pogodba nima kavze (podlage) ali je kavza nedopustna; 3) je razvezni ali odloni pogoj v nasprotju z ustavnimi naeli, prisilnimi predpisi ali moralo. (4) zakonsko obvezne sestavine pogodb posamezne pogodbe morajo vsebovati sestavine, ki jih doloa zakon; (5) obvezna oblika pogodbe zakon za posamezne pogodbe doloa, da morajo biti sklenjene v doloeni obliki: pisno ali v obliki notarskega zapisa; (6) omejitve v korist ostalih nael obligacijskega prava. Posledica kritve naela avtonomije volje strank je NINOST pogodbe. 1.3. NAELO ENAKOPRAVNOSTI udeleencev obligacijskih razmerij ( 4 OZ) Udeleenci v o.r. so enakopravni. Gre za pravno enakopravnost. Dejansko so subjekti o.r. ekonomsko, intelektualno ali kako drugae v neenakopravnem poloaju. Zato skua pravo z razlinimi instituti zagotoviti tudi sicernjo enakopravnost. Primeri taknih institutov so: ninost oderuke pogodbe, sploni pogoji poslovanja, izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod gronjo, itd. 1.4. NAELO VESTNOSTI IN POTENJA ( 5 OZ) Udeleenci o.r. morajo spotovati naelo vestnosti in potenja: (1) pri sklepanju o.r.;

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) pri izvrevanju pravic iz o.r.; in (3) pri izpolnjevanju obveznosti iz o.r. V (pravnem) prometu morajo ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji. Naelo vestnosti in potenja: velja za vse udeleence o.r. pri poslovnih ali neposlovnih obveznostih; nalaga dolnost upotevanja interesov vseh udeleencev istega razmerja; razteza se na vse faze o.r. 1.5. NAELO SKRBNOSTI ( 6 OZ) Obligacijsko pravo pozna 3 vrste skrbnosti: skrbnost glede na vrsto razmerja : Udeleenci o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu za ustrezno vrsto o.r. 1) skrbnost dobrega gospodarja velja za fizine osebe; 2) skrbnost dobrega gospodarstvenika velja za pravne osebe. Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila. skrbnost glede na poklicno dejavnost: 3) skrbnost dobrega strokovnjaka: Udeleenci v o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati: z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke, in po obiajih. Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna in objektivna merila. 1.6. PREPOVED ZLORABE PRAVIC ( 7) Pravice iz o.r. so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba: v skladu s temeljnimi naeli, in v skladu z njihovim namenom. Pri izvrevanju pravic se morajo udeleenci o.r. vzdrati ravnanja, ki drugim udeleencem oteuje izpolnitev obveznosti. Navidezno izvrevanje pravice pomeni, da nosilec pravice ravna z izkljunim ali oitnim namenom drugemu kodovati. To naelo prepoveduje izvrevanje pravic v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica z zakonom ustanovljena in priznana. Sankcija za zlorabo pravice je, da sodie odkloni pravno varstvo zlorabljene pravice. 1.7. NAELO EKVIVALENCE (naelo ENAKE VREDNOSTI DAJATEV, 8 OZ) Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih dajatev. Zakon doloa, kdaj ima kritev naela pravne posledice. Naelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Najbolj pomemben izraz tega naela je institut ezmernega prikrajanja (laesio enormis): okodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje. Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. Sodie na ekvivalenco NE pazi po uradni dolnosti. 1.8. NAELO PACTA SUNT SERVANDA (dolnost izpolnitve obveznosti, 9 OZ) Udeleenci o.r. so dolni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne le: s soglasno voljo udeleencev; ali na podlagi zakona. 1.9. PREPOVED POVZROANJA KODE ( 10 OZ) 3

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Vsak se je dolan vzdrati ravnanja, ki lahko drugemu povzroi kodo. To naelo je izhodie glede temelja odkodninske odgovornosti. OZ uveljavlja naelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Temeljne sankcije na podroju odkodninskega prava so: (1) za premoenjsko kodo: 1) vzpostavitev prejnjega stanja (restitucija); 2) denarna odkodnina, e restitucija ni mona. (2) za nepremoenjsko kodo denarno zadoenje (satisfakcija). 1.10. NAELO MIRNEGA REEVANJA SPOROV ( 11 OZ) Udeleenci o.r. si morajo prizadevati, da reujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na kak drug miren nain. Udeleenci naj sami brez posredovanja sodi razreijo spor s imer prihranijo as in stroke. Pravni podlagi za mirno reitev spora sta: pogodba o poravnavi v OZ; in sodna poravnava v Zakonu o pravdnem postopku. 1.11. NAELO SOLIDARNOSTI OZ tega naela ne opredeljuje naelo izhaja iz vsebine samih dolob. Stranki si morata, kolikor je mono, prizadevati za upotevanje interesov nasprotne stranke. Primeri upotevanja naela solidarnosti: dolnost obvestila, dolnost upnika prepreevati poveevanje kode, nihe ne sme drugega pustiti v nevarnosti, e ga lahko rei, ne da bi sebe spravil v nevarnost. 1.12. NAELO DOBRE VERE IN POTENJA Splonega pravila o varstvu dobre vere nae pravo nima. V posameznih primerih doloa to varstvo in njegov obseg. Primeri: pri navideznem (simuliranem) pravnem poslu se navideznost ne more uveljavljati nasproti dobroverni 3. osebi; pravna oseba, ki sklene posel preko svoje sposobnosti (ultra vires), odgovarja 3. osebi za kodo, ki jo je utrpela.

2. Vrste obveznosti
2.1. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV (1) Poslovne obveznosti nastanejo s pravnim poslom. Potrebna je pravnoposlovna volja. Sem spadajo: 1) izjava volje dana mora biti z namenom nastanka pravnih posledic; 2) pravni posel skupek relevantnih okoliin, ki morajo biti izpolnjene za nastop pravnih posledic; 3) pogodba soglasje. (2) Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja. Sem spadajo: 1) delikt nastane na podlagi krivdnega ravnanja; 2) kvazidelikt nastane zaradi nastanka kode, za katero oseba odgovarja ne glede na krivdo; 3) kvazikontrakt nastanejo zaradi okorianja na eni strani in prikrajanja na drugi strani brez pravnega temelja. 2.2. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNO VARSTVO (1) Civilne obligacije so obligacije, ki jim pravo priznava popolno pravno varstvo. Mono jih je iztoiti. (2) Naturalne obligacije

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

niso iztoljive, vendar so vseeno plaljive. Nimajo pravnega varstva in niso prisilno izvrljive. Naturalna obligacija je moralna dolnost, katere izpolnitve ni mogoe uveljaviti. e se izpolni, izpolnitve ni mono terjati nazaj. Naturalne obligacije so: 1) obveznosti iz igre ali stave; 2) zastarane obveznosti; 3) obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo. 2.3. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA OMEJITEV (1) Omejene obveznosti omejitev lahko nastopi na 2 naina: 1) kot omejitev dolga dolnik je dolan plaati celoten dolg le, e dolg ne presee meje, doloene: s pravnim poslom, ali z zakonom. 2) kot omejitev jamstva e dolnik ne izpolni obveznosti, jo lahko upnik izsili s posegom v dolnikovo premoenje. (2) Neomejene obveznosti. 2.4. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI TEMELJ (1) Kavzalne obveznosti Veljavnost pravnega posla je odvisna od kavze (podlage). (2) Abstraktne obveznosti Veljavnost pravnega posla je NEodvisna od kavze (podlage). 2.5. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA NAIN IZPOLNITVE (1) Pozitivne obveznosti dolnika veejo na: 1) dajatev (dare) upnik pridobi na stvari stvarno ali obligacijsko pravico. Pri naknadni nemonosti se subjektivna nemonost upoteva. 2) storitev (facere) namen pravnega posla se poskua dosei z delom. Pri naknadni nemonosti se subjektivna nemonost ne upoteva. Iz kritve pozitivne obveznosti nastane institucijski zahtevek. (2) Negativne obveznosti dolnika veejo, da nekaj opusti ali trpi (non facere). Iz kritve negativne obveznosti nastane restitucijski zahtevek (vrnitev v prejnje stanje). 2.6. PRIMARNE IN SEKUNDARNE OBVEZNOSTI (1) Primarne obveznosti se lahko od dolnika iztoijo samostojno. (2) Sekundarne obveznosti se od dolnika ne morejo posebej iztoiti, temve le hkrati s primarnimi. 2.7. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA AS IZPOLNITVE (1) Enkratne obveznosti dolnik izpolni obveznost z enkratno izpolnitvijo (izroitev blaga, plailo kupnine, itd.). (2) Trajne obveznosti izpolnjevanje obveznosti traja nepretrgano ali pretrgano (najem). 2.7. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA SAMOSTOJNOST (1) Samostojne obveznosti veljajo samostojno. (2) Akcesorne obveznosti so odvisne od veljave samostojne obveznosti. 2.8. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA DOSEEK IZPOLNITVE (1) Obveznosti rezultata izpolnitev je opravljena, ko je doseen uspeh. (2) Obveznosti prizadevanja dolnik izpolni svojo obveznost e s tem, da opravi dejanje po vseh pravilih skrbnosti, ki se od njega zahtevajo (npr. zdravnik odgovarja za zdravljenje pacienta, ne odgovarja pa za ozdravitev). 2.9. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PREDMET IZPOLNITVE 2.9.1. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA DOLOENOST PREDMETA (1) Genus obveznosti so doloene glede na vrsto predmeta. 5

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) Species obveznosti so doloene glede na individualne znailnosti predmeta. 2.9.2. VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA DOLOLJIVOST PREDMETA Predmet je dololjiv, e: vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mono doloiti; ali sta stranki prepustili tretjemu, naj ga doloi. ( 38/(1) OZ) (1) Alternativne ali izbirne obveznosti so obveznosti, ki imajo 2 ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega. Pravico izbire ima dolnik, e ni drugae dogovorjeno (o.o.d.d. = ob odsotnosti druganega dogovora). Obveznost preneha, ko dolnik izroi izbrani predmet. ( 384 OZ) Velja nespremenljivost izbire: izbira je opravljena in nespremenljiva, ko stranka s pravico izbire obvesti drugo stranko o izbranem. ( 385/(1) OZ) Uinek izbire je fikcija enostavne obveznosti, ki uinkuje ex tunc: po opravljeni izbiri se teje: alternativna obveznost za enostavno; in izbrana stvar za edini predmet obveznosti od samega zaetka obveznosti. ( 385/(2) OZ) Trajanje pravice do izbire: dolnik ima pravico izbire, dokler ni v prisilni izvrbi dolgovana stvar izroena upniku po njegovi izbiri ( 386/(1) OZ); upnik ima pravico izbire v roku, doloenem za izpolnitev. e v tem roku ne izbere, ga lahko dolnik pozove, naj izbere, in doloi primeren rok. Po izteku e tega roka preide pravica izbire na upnika ( 386/(2) OZ) to se imenuje neprava izbira: e ima upnik pravico izbire in je ne opravi, pride v zamudo, s imer preide pravica izbire na dolnika. Izbiro lahko stranki zaupata 3. osebi = izbira, zaupana tretjemu. e tretji ne opravi izbire, lahko vsaka stranka zahteva, naj izbiro opravi sodie ( 387 OZ). Nemonost izbire zaradi doloenega dogodka lahko pride do unienja doloenega enega ali ve predmetov v izbiri, da se izbira zmanja ali postane nemogoa, ker ostane le e 1 predmet. Nemonost izbire je lahko: 1) nezakrivljena e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostale predmete. ( 388 OZ) 2) zakrivljena ( 389 OZ) pri tem moramo razlikovati: kdo je zakrivil nemonost izbire (dolnik ali upnik), ter kdo je nosilec izbire (dolnik ali upnik).

Tako dobimo 4 kombinacije: nemonost izbire je zakrivil dolnik ( 389/(1) OZ) in: dolnik je nosilec izbire obveznost se omeji na preostale predmete; upnik je nosilec izbire upnik lahko zahteva preostale predmete ali odkodnino. nemonost izbire je zakrivil upnik ( 389/(2) OZ) in: dolnik je nosilec izbire dolnikova obveznost preneha, vendar dolnik lah-ko zahteva odkodnino in izpolni s preostalimi predmeti; upnik je nosilec izbire dolnikova obveznost preneha, vendar upnik lahko da odkodnino in zahteva preostale predmete. Laje si kombinacije zapomnemo s tabelo: krivec nemonosti izbire: nosilec izbire: 6 posledica:

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

dolnik dolnik upnik upnik upnik

dolnik upnik dolnik upnik

obveznost se omeji na preostale predmete upnik lahko zahteva preostale predmete ali odkodnino dolnikova obveznost preneha, vendar: dolnik lahko zahteva odkodnino in izpolni s preostalimi predmeti upnik lahko da odkodnino in zahteva preostale predmete

Poleg tega obstajata e izbira v procesu e ima pravico izbire dolnik, ga mora upnik toiti alternativno. (2) Fakultativne obveznosti, fakultativne terjatve in nadomestna izpolnitev 1) Fakultativne obveznosti so obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolniku dopuena oprostitev obveznosti z izroitvijo doloenega drugega predmeta. ( 390) Drugi predmet, ki ga izbere dolnik, se imenuje fakultativa ali fakultativni predmet obveznosti. Latinsko: una res in obligatione, duae res in solutione (O1S2) = 1 stvar je v obveznosti, 2 stvari sta v izpolnitvi. pravice dolnika pri fakultativnih obveznosti dolnik lahko izkoristi fakultativo, dokler ne dobi upnik predmeta obveznosti v prisilni izvrbi. ( 390 OZ) pravice upnika pri fakultativnih obveznostih: o omejitev upnikovih zahtev = upnik lahko zahteva od dolnika le predmet obveznosti. Ne more zahtevati fakultative. ( 391/(1) OZ) o nemonost izpolnitve po dolnikovi krivdi = e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka v dolnikovi odgovornosti, lahko upnik zahteva le odkodnino. Dolnik se lahko oprosti odkodninske obveznosti z izroitvijo fakultative. ( 391/(2) OZ) 2) Fakultativne terjatve Pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva drug doloen predmet. Na upnikovo zahtevo je dolnik dolan izroiti drug predmet. ( 392/(1) OZ) Dolnik trpi nevarnost glede unienja predmeta obveznosti. e se predmet unii pred izbiro, upnik nima ve izbirnega upravienja. 3) Nadomestna izpolnitev (datio in solutum) pomeni, da se upnik sporazume z dolnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega. ( 283/(1) OZ) Za nadomestno izpolnitev je vedno potrebna privolitev upnika. Dolnik pri nadomestni izpolnitvi odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne stvari. ( 283/(2) OZ) Odgovornost dolnika za napake nadomestne stvari je enaka odgovornosti prodajalca za napake prodane stvari. e ima nadomestna stvar stvarne ali pravne napake, upnik lahko namesto zahtevka iz dolnikove odgovornosti za te napake zahteva izpolnitev prvotne terjatev in odkodnino. ( 283/(3) OZ) (3) Denarne obveznosti 1) Prave in neprave denarne obveznosti prave denarne obveznosti so obveznosti, v katerih denar nastopa kot merilo vrednosti (valuta);

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

neprave denarne obveznosti ne nastopajo kot merilo vrednosti, temve kot genus ali species. 2) iste in neiste denarne obveznosti iste denarne obveznosti so obveznosti, pri katerih je tevilno doloena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve. Za njih velja naelo monetarnega nominalizma. neiste denarne obveznosti so denarne terjatve, katerih vsoto je treba ele doloiti. Pomenijo dolg vrednosti, ne dolg valute. Posebnosti denarnih obveznosti: ne obstaja nemonost denarne izpolnitve; upnik postane lastnik denarja ne glede na njegov izvor (etudi je denar najden ali ukraden); zakonita posledica zamude so zakonite zamudne obresti; avtonomija pogodbene volje strank je omejena z monetarnim pravom; posebna pravila veljajo za: as izpolnitve: e se denarna obveznost po dogovoru plaa s posredovanjem banke, je dolg poravnan, ko v banko z upnikovim raunom prispe denarno nakazilo dolnika v dobro upnika ( 293/(1) OZ); e se denarna obveznost po dogovoru plaa po poti, je dolg poravnan z vplailom dolgovanega zneska na poti; e se denarna obveznost po dogovoru ne plaa po poti, je dolg poravnan, ko upnik prejme denarno nakazilo. ( 293/(2) OZ) kraj izpolnitve: denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju upnikovega sedea / prebivalia ( 295/(1) OZ); e se plailo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo na sedeu organizacije (= banke), kjer ima upnik sredstva ( 295/(2) OZ); e upnik spremeni kraj sedea / prebivalia po nastanku obveznosti in to povea stroke izpolnitve, nosi upnik breme poveanja ( 295/(3) OZ). monetarni nominalizem. dolnik lahko vedno predasno izpolni obveznost ( 373/(1) OZ): pogodbeno doloilo, s katerim se dolnik odpove pravici do predasne izpolnitve, je nino ( 373/(2) OZ); pri predasni izpolnitvi dolnik nima pravice odbiti obresti, razen e: je do odbitka obresti upravien po pogodbi, ali je odbitek obresti v skladu z obiaji. ( 373/(3) OZ) denarne obveznosti se lahko zavarujejo z zastavno pravico ter so predmet meninega in ekovnega poslovanja. Monetarni nominalizem ( 371 OZ): e je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolnik plaati tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost o.o.d.d. v skladu z zakonom. Monetarni nominalizem poudarja nominalno vrednost denarja ne glede na njegovo pravo notranjo vrednost. Nasprotje naelu monetarnega nominalizma je naelo valorizacije denarnih obveznosti, po kateri se denarne terjatve in obveznosti obraunavajo po njihovi pravi in resnini vrednosti. Izjeme od naela monetarnega nominalizma so: primeri, ko OZ doloa monost valorizacije denarnih obveznosti; in primeri, ko monost revalorizacije doloajo drugi predpisi. Valorizacija denarnih obveznosti ( 372/(1) OZ) stranki se lahko dogovorita, da se viina denarne obveznosti doloi glede na spremembe cen za blago ali storitve. 8

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Spremembe cen izraa: indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaena organizacija = indeksna klavzula; gibanje teaja tuje valute = valutna klavzula. Stranki lahko viino denarne obveznosti doloita tudi glede na spremembe drugih cen, e taken dogovor ni v nasprotju z zakonom (o.o.n.z. = ob odsotnosti nasprotja z zakonom). Valorizacija se opravi od nastanka do izpolnitve obveznosti o.o.d.d. ( 372/(2) OZ). Valutna obveznost e denarna obveznost, izraena v tuji valuti, ni v nasprotju z zakonom, se lahko njeno izpolnitev zahteva v tuji valuti. Poleg indeksne in valutne klavzule so mone e naslednje (OZ jih ne omenja): zlata klavzula dolnik se zavee plaati dolg v zlatu; blagovna klavzula stranki veeta vrednost terjatve na vrednost doloenega blaga na dan izpolnitve obveznosti; drsna lestvica cene izdelka se prilagajajo ceni elementov za njegovo izdelavo.

3. STRANKE V OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

3.1. POJEM STRANKE Stranke so lahko fizine ali pravne osebe. Fizine osebe so posamezniki, ki imajo splono pravno sposobnost. Pravne osebe imajo le specialno sposobnost in lahko sklepajo pravne posle le v mejah svoje specialne pravne sposobnosti. 3.2. ZASTOPANJE Kadar na splono govorimo o zastopanju, je miljeno direktno zastopanje, e iz zakona ne izhaja kaj drugega. Z zastopanjem se omogoa nastopanje v pravnem prometu, ki tega sicer ne morejo zaradi: dejanskih ovir: bolezen, oddaljenost,...; pravnih ovir: poslovna nesposobnost. Zastopanje je aktivno ali pasivno nastopanje v pravnem prometu za drugega. Zastopnik nadomea voljo zastopanca z lastno voljo.

3.2.1. VRSTE ZASTOPANJA (1) Vrste zastopanja glede na uinke: 1) Posredno ali indirektno zastopanje zastopnik ravna v svojem imenu in na raun poslovnega gospodarja. 3. oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka. Zastopanec je v pravnoposlovnem razmerju le do svojega zastopnika, ki mora nanj prenesti uinke pravnega posla. Indirektno zastopanje je primerno, kadar stranka noe, da bi se razvedelo, da je ona prava stranka. Skica posrednega zastopanja: Zastopani Zastopnik 3. oseba

2) Neposredno ali direktno zastopanje zastopnik ravna v imenu in na raun zastopanca. 3. oseba ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temve z njenim zastopnikom. Zastopanec je upravien in zavezan, kakor e bi posel opravil sam. Skica neposrednega zastopanja: Zastopani Zastopnik 3. oseba

Vrste neposrednega zastopanja glede na podlago ( 69/(2) OZ upravienost za zastopanje temelji na 1. zakonu, 2. drugem pravnem aktu ali 3. izjavi volje zastopanca /pooblastitev/): 9

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

nujno zastopanje temelji na zakonu ali drugem pravnem aktu: 1. zakonito zastopanje = zastopanje, ki temelji na zakonu. Zakoni, na katerih temelji zastopanje, so: ZZZDR stari so zakoniti zastopniki otrok, ZGD doloa zakonite zastopnike za vsako drubo posebej, Pomorski zakonik kapitan je zakoniti zastopnik ladje, ZD zakoniti zastopniki so: izvritelj oporoke, upravitelj zapuine, zaasni oskrbnik zapuine. 2. statutarno zastopanje = zastopanje, ki temelji na aktu pristojnega organa (tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih drub, e so doloeni v pogodbi ali statutu). 3. zastopanje na podlagi odlobe dravnega organa tako n.pr. zastopa gospodarsko drubo v postopku steaja steajni upravitelj, ki ga imenuje sodie. pravnoposlovno zastopanje temelji na izjavi volje zastopanega: 4. zastopanje na podlagi pogodbe najbolj obiajne pogodbe, na podlagi katerih nastajajo upravienja za zastopanje, so mandat, drubena pogodba in pogodba o zaposlitvi (sklenitev delovnega razmerja) 5. zastopanje na podlagi enostranskega pravnega akta pri tem loimo: o pooblastitev, in o pooblastilo. /Ve v nadaljevanju/. 3.2.2. KDO NI ZASTOPNIK? Zastopnik ni: organ pravne osebe organ ni zastopnik, temve je le del pravne osebe; sel le posreduje voljo poslovnega gospodarja. Sel je "ivi nabiralnik". e se sel zmoti, izjava velja, vendar jo lahko poslovni gospodar izpodbija kot lastno izjavo zaradi zmote. posrednik ne sklepa pravnega posla niti v lastnem niti v tujem imenu, temve le izvruje pripravljalna dejanja, ki vodijo k sklenitvi doloenega pravnega posla, in nudi pojasnila. 3.2.3. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST ZASTOPANJA (1) Pravna sposobnost zastopnika; in (2) Poslovna sposobnost zastopnika tu sta se uveljavili 2 stalii: 1) nemko pravo trdi, da mora biti zastopnik popolnoma poslovno sposoben; 2) francosko pravo trdi, da mora biti popolnoma poslovno sposoben le zakoniti zastopnik, medtem ko za poslovnega zastopnika zadostuje omejena poslovna sposobnost. Zastopnik ne opravlja poslov za svojo pravno sfero, temve za zastopanca, zato je od slednjega odvisno, kaknega zastopnika si bo izbral: e si zastopanec izbere popolnoma poslovno sposobnega zastopnika, ne nosi nobenega tveganja v primeru napak; e si zastopanec izbere omejeno poslovno sposobnega zastopnika, nosi tveganje, ko pride do napake (napake se tejejo v kodo zastopanca). OZ ne zahteva popolne poslovne sposobnosti zastopnika. 3.2.4. PRAVNI TEMELJ ZASTOPANJA IN POOBLASTILO 3.2.4.1. PRAVNI TEMELJ ZASTOPANJA Upravienost za zastopanje temelji na 1. zakonu, 2. drugem pravnem aktu ali 3. izjavi volje zastopanega (pooblastitev). ( 69/(2) OZ) Pravni temelj je torej lahko: (1) Zakon = zakonito zastopanje; (2) Drugi pravni akt: statut ali drugi sploni pravni akt = statutarno zastopanje; (3) Drugi pravni akt: sodna odloba = zastopanje na podlagi odlobe dravnega organa; (4) Izjava volje zastopanega (pravni posel) mona je na 2 naina:

10

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1) pogodba npr. mandat, drubena pogodba, pogodba o zaposlitvi; 2) enostranski pravni akt, s katerim se doloi upravienje, pri emer loimo: 1. POOBLASTITEV = enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno mo zastopanja. Pri tem je zastopnik samo upravien, ni pa zavezan. Pooblastitev doloa obseg pravic in ni objavljena navzven. Pooblastitelj je lahko: fizina oseba, ki ima poslovno sposobnost; in pravna oseba v okviru svoje pravne sposobnosti. 2. POOBLASTILO = navzven objavljena pooblastitev, ki doloa vsebino pravic. Zastopnik je upravien in zavezan veljavno stopiti v stik s 3. osebo. Pooblastilo je nasproti 3. osebi abstrakten pravni posel. Velja, etudi je podlaga (kavza) za obstoj pooblastilnega razmerja neveljavna. 3.2.4.2. VRSTE ZASTOPANJA GLEDE NA OBSEG POOBLASTILA Pooblastitev doloa obseg pravic, pooblastilo doloa vsebino pravic. Glede na obseg pooblastila loimo: (1) Splono ali generalno pooblastilo dovoljuje vse pravne posle iz rednega poslovanja pooblastitelja ( 76/(2) OZ). Posebno pooblastilo je potrebno za posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja: 1. prevzem menine obveznosti; 2. sklenitev porotva; 3. sklenitev poravnave; 4. odtujitev ali obremenitev nepreminine; 5. spustiti se v spor; 6. sklenitev arbitranega sporazuma; 7. odpoved pravici brez povraila ( 76/(3) OZ). (2) Posebno ali specialno pooblastilo obsega le: 1) doloene vrste poslov; ali 2) enega ali ve poslov. Posebno pooblastilo je potrebno za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje oz. spadajo tja, pri emer pooblaenec nima splonega pooblastila. 3.2.5. UINKI ZASTOPANJA ( 70 OZ) Pri zastopanju gre za 3-stransko razmerje: (1) Notranje ali interno razmerje med zastopnikom in zastopancem je osebno razmerje, zato zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen e mu to dovoljuje zakon ali pogodba ( 71/(1) OZ). Zastopnik lahko izjemoma prenese pooblastila na drugega, e: o mu okoliine onemogoajo opraviti posel osebno, ter o je treba posel opraviti nemudoma zaradi interesov zastopanca ( 71/(2) OZ). (2) Zunanje ali eksterno razmerje med zastopnikom in 3. osebo (3) Razmerje med zastopancem in 3. osebo Uinki zastopanja v razmerju med zastopancem in 3. osebo pri direktnem zastopanju nastanejo neposredno za zastopanca in njegovo pravno sfero. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanca in mejah svojih pooblastil, neposredno zavezuje zastopanca in pogodbeno stranko (= 3. osebo). ( 70/(1) OZ) Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni uinek za zastopanca ( 70/(2) OZ). Zastopnik mora pogodbeno stranko obvestiti o nastopanju v imenu zastopanca. e tega ne stori, ima pogodba vseeno pravni uinek, e je druga stranka vedela za zastopanje ali bi lahko sklepala nanj ( 70/(3) OZ).

11

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Zastopanec ne odgovarja za nedopustno deliktno ravnanje zastopnika. Izjema od tega je objektivna odgovornost delodajalca za kodo, ki jo 3. osebam povzroijo delavci v delovnem razmerju (glej 147 OZ). e delavec kodo povzroi namenoma, ga lahko okodovanec neposredno terja, vendar lahko terja tudi delodajalca delodajalec odgovarja tudi za delikte zastopnika. Zastopanec ne odgovarja za zastopnikovo ravnanje, e je koda povzroena zunaj funkcije, ki naj bi jo opravljalo zastopniko razmerje. 3.2.6. ZASTOPANJE VE STRANK IN ZASTOPANJE LASTNIH INTERESOV Zastopnik lahko sklene v imenu zastopanca pravni posel sam s sabo, e pravni posel dovolijo vsi prizadeti zastopanci potreben je dogovor. Dogovor ne pride v potev pri zakonitem zastopanju. Za vsako stranko, katere posebni interes je treba varovati, je treba postaviti skrbnika = kolizijski skrbnik. 3.2.7. PREKORAITEV ZASTOPANJA ( 72 OZ) Zastopnik lahko: presee okvir poslov, za katere je pooblaen v tem primeru pravica zastopanja sploh ne obstaja; prekorai svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaen v tem primeru obstaja pravica zastopanja, vendar se ne opravlja v dogovorjenih mejah. Splono pravilo glede prekoraitve: posel ne velja brez odobritve zastopanca (= principal). e zastopnik prekorai pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev ( 72/(1) OZ). Posel, sklenjen v prekoraitvi, ni sam po sebi neveljaven, temve je neveljaven, e ga zastopanec ne odobri. e zastopanec noe odobriti pogodbe, sklenjene v prekoraitvi pooblastil, zastopnik in zastopanec solidarno odgovarjata za kodo, povzroeno dobroverni stranki, ki ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev ( 72/(5) OZ). Do odobritve je posel negotov. Zoper negotovost sta uveljavljeni 2 obliki varstva: (1) razvezno upravienje dobroverne stranke dobroverna stranka, ki ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko izve za prekoraitev, izjavi, da je pogodba ne zavezuje. Pri tem ji ni treba akati, da se zastopanec izree o pogodbi. ( 72/(4) OZ) (2) fikcija neodobritve e zastopanec ne odobri pogodbe v obiajnem roku, se teje, da je odobritev zavrnil. Obiajni rok je rok, potreben za prouitev in ocenitev pogodbe ustrezne vrste. ( 72/(2) OZ) Pogodba sprio molka zastopanca e ne velja za odobreno. Zastopanec mora dati izjavo, da naj se taka pogodba razvee. e takne izjave ne da v primernem roku, se pogodba avtomatino razvee. 3.2.8. ZASTOPANJE BREZ POOBLASTITVE (falsus procurator, 73 OZ) se v OZ imenuje pogodba, ki jo sklene neupraviena oseba = oseba, ki pooblastila sploh nima (falsus procurator = lani zastopnik, neupravieni zastopnik). Monost pozneje odobritve: pogodba, ki jo sklene neupravieni zastopnik, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e pogodbo pozneje odobri. ( 73/(1) OZ). Stranka lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree o odobritvi ( 73/(2) OZ). Fikcija nesklenitve: e neupravieno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. ( 72/(3) OZ) Monost povraila kode: dobroverna stranka, ki ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti za odsotnost pooblastila, lahko zahteva povrailo kode od neupravienega zastopnika. ( 73/(4) OZ) 3.2.9. PREKLIC IN ZOITEV POOBLASTILA ( 77, 78 OZ) Pooblastitelj lahko po svoji volji preklie in zoi pooblastilo. To lahko stori, etudi se je pravici do preklica in zoitve v pogodbi odpovedal. ( 77/(1) OZ) Pri preklicu ali zoitvi ni potrebna oblinost. Vsako pooblastilo se lahko preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike. ( 77/(2) OZ) 12

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Pravica do povrnitve nastale kode pooblaenec ima pravico do povrnitve nastale kode, e je s preklicem ali zoitvijo krena: pogodba o naroilu (mandat); podjemna pogodba; ali kakna druga pogodba. ( 77/(3) OZ) Uinki preklica in zoitve pooblastila nasproti 3. osebam ( 78 OZ): (1) ni uinkov proti dobrovernim e je dobroverna 3. oseba, ki ni vedela in ni bila dolna vedeti za preklic ali zoitev pooblastila, sklenila pogodbo s pooblaencem ali opravila drug pravni posel, preklic ali zoitev pooblastila nimata uinka. ( 78/(1) OZ) (2) pravica do povraila kode e pooblaenec kljub preklicu ali zoitvi pooblastila sklene pogodbo s 3. dobroverno osebo, pogodba velja in pooblastitelj (zastopanec) je okodovan zaradi nevestnega ravnanja pooblaenca. V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaenca pravico zahtevati povrailo nastale kode. Pooblastitelj ne more zahtevati povraila kode od dobrovernega pooblaenca, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic ali zoitev pooblastila. ( 78/(2) OZ) 3.2.10. PRENEHANJE POOBLASTILA ( 79 OZ) (1) Preklic (glej zgoraj); (2) Smrt: 1) pooblaenca pooblastilo preneha s smrtjo pooblaenca ( 79/(2) OZ); 2) pooblastitelja izjemoma pooblastilo ne preneha, e: 1. se pravni posel ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike; 2. pooblastilo velja za primer smrti pooblastitelja: po njegovi volji; ali glede na naravo posla. ( 79/(3) OZ) (3) Prenehanje pravne osebe: 1) kot pooblaenca : pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaenca, e zakon ne doloa drugae ( 79/(1) OZ); 2) kot pooblastitelja izjemoma pooblastilo ne preneha, e se pravni posel se ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike ( 79/(3) OZ); (4) Z izpolnitvijo posla, za katerega je bilo dano pooblastilo; (5) Z iztekom roka ali nastopom razveznega pogoja. Uinki prenehanja pooblastila nasproti 3. osebam so enaki uinkom preklica in zoitve poobla-stila. ( 78/(3) OZ) 3.2.11. POSLOVNO POOBLASTILO 3.2.11.1. POOBLASTILO PO ZAPOSLITVI ( 80 OZ) Nekatere osebe opravljajo delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem doloenih pogodb. To so: prodajalci v trgovinah, delavci v gostinstvu (natakarji), delavci pri potnih in bannih okencih, itd. Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko drubo ali samostojnim podjetnikom pravico sklepati in izpolnjevati ustrezne pogodbe. 3.2.11.2. PRAVICE TRGOVSKEGA POTNIKA ( 81 OZ) Trgovski potnik je pooblaen le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu ( 81/(1) OZ) V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, temve lahko le zbira naroila. ( 81/(2) OZ) Trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, brez posebnega pooblastila ni pooblaen za: sklepanje pogodb na kredit; in sprejemanje kupnine. ( 81/(3) OZ) Trgovski potnik ima pravico: 1. sprejemati za pooblastitelja izjave glede napak blaga; 13

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2.

sprejemati za pooblastitelja izjave glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem; v imenu pooblastitelja ukreniti vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic. ( 81/(4) OZ) 3.3. VEOSEBNA RAZMERJA Na upnikovi ali dolnikovi strani je ve oseb. 3.3.1. DELJIVE OBVEZNOSTI Kdaj je obveznost deljiva ( 393/(1) OZ)? Obveznost je deljiva, e: (1) se lahko dolgovano razdeli in izpolni v delih z enakimi lastnostmi kot cel predmet obstaja monost delitve; in (2) se z delitvijo ne zmanja vrednost celega predmeta delitev ne zmanja vrednosti celote. Sicer je obveznost nedeljiva. Obveznost je nedeljiva tudi, e: 1. stranki oznaita razmerje za nedeljivo; ali 2. zakon doloa razmerje kot nedeljivo.

Kakno je medsebojno razmerje med strankami, e pri deljivi obveznosti obstaja ve dolnikov ali upnikov? (1) e je ve dolnikov, se o.o.d.d. obveznost razdeli na enake dele in vsak dolnik odgovarja za svoj del obveznosti ( 393/(2) OZ); (2) e je ve upnikov, se o.o.d.d. terjatev razdeli na enake dele in vsak upnik lahko zahteva le svoj del terjatve ( 393/(3) OZ). Dejanja ali opustitve enega dolnika / upnika ne uinkujejo v korist ali kodo ostalim dolnikom / upnikom. Domneva solidarnosti pri gospodarskih pogodbah ( 394 OZ): e ima deljiva obveznost iz gospodarske pogodbe ve dolnikov, dolniki odgovarjajo solidarno. e noejo odgovarjati solidarno, morajo izrecno odkloniti solidarno odgovornost. V negospodarskih poslih se solidarnost dolnikov ne domneva. Deljiva obveznost ima le eno pravno podlago, eprav je aktivni ali pasivni strani ve oseb. 3.3.2. SOLIDARNE OBVEZNOSTI Vsi za enega, eden za vse. Solidarne obveznosti so po naravi deljive obveznosti, vendar: (1) e gre za solidarnost dolnikov (pasivna solidarnost, 395/(1) OZ): 1) vsak solidarni dolnik odgovarja upniku za celotno izpolnitev obveznosti; 2) vsak upnik lahko terja celotno izpolnitev od kateregakoli solidarnega dolnika, dokler se obveznost v celoti ne izpolni; in 3) obveznost preneha takoj, ko je en solidarni dolnik izpolni, ter vsi dolniki so prosti. Vsak solidarni dolnik lahko dolguje ( 395/(2) OZ): 1. z druganim rokom izpolnitve; 2. pod druganimi pogoji; in 3. z druganimi odmiki. Pasivna solidarost upniku zagotavlja veje varstvo njegove terjatve. (2) e gre za solidarnost upnikov (aktivna solidarnost; 407/(1) OZ): 1) vsak solidarni upnik lahko terja od dolnika celotno izpolnitev obveznosti; in 2) obveznost dolnika nasproti vsem solidarnim upnikom preneha takoj, ko je en solidarni upnik poplaan. Izbor dolnika ( 407/(2) OZ): dolnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler izpolnitve ne zahteva doloeni upnik. Dolnik je dolan izpolniti upniku, ki terja prvi. 3.3.2.1. NASTANEK SOLIDARNIH OBVEZNOSTI 14

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Solidarne obveznosti lahko nastanejo na 2 naina: (1) s pravnim poslom ali pogodbo solidarnost mora biti izrecno dogovorjena. Izjema od tega naela je domneva solidarnosti dolnikov pri gospodarskih pogodbah. (2) z zakonom: 1) odgovornost udeleencev pri povzroitvi kode; 2) odgovornost pri alternativni vzronosti (npr. skupina demonstrantov mee kamne, izmed katerih eden zadane mimoidoega v glavo demonstranti odgovarjajo solidarno, ker se ne ve, kdo je kamen vrgel). 3) odgovornost pri nepojasnjeni vzronosti; 4) odgovornost obeh starev za kodna dejanja otroka, mlajega od 7 let ( 142/(1) OZ), na katerega niso pazili; 5) odgovornost obeh starev in otroka, starega med 7 in 14 let ( 143 OZ), na katerega niso pazili.

3.3.2.2. MEDSEBOJNA RAZMERJA MED SOLIDARNIMI UDELEENCI (1) Sistem parcialnega uinkovanja pomeni, da dejanja uinkujejo le nasproti upnikom in dolnikom, proti katerim se zgodijo. Sistem parcialnega uinkovanje je uveljavljen za naslednja dejanja: 1) zamuda dolnika v razmerju do ostalih solidarnih dolnikov ( 402/(1) OZ): zamuda enega solidarnega dolnika nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom (= e pride en dolnik v zamudo, ostali ne pridejo); 2) pripoznava dolga s strani enega dolnika ( 402/(2) OZ): dolg, ki ga pripozna en solidarni dolnik, nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom (= e en dolnik pripozna dolg, ga ostali ne pripoznajo): 3) opomin upnika uinkuje le nasproti opomnjenemu dolniku (= e en dolnik dobi opomin, ga ostali niso dobili); 4) odpust solidarnosti upnik solidarnega dolnika ne bo terjal za ve, kot znaa dolnikov notranji dele, kar logino uinkuje le nasproti enemu dolniku; 5) zadranje in pretrganje zastaranja: 1. v kodo dolnika ( 403/(1) OZ): zadrano ali pretrgano zastaranje nasproti enemu dolniku tee naprej za druge dolnike (vendar imajo nezastarani solidarni dolniki zoper zastarane solidarne dolnike regresni zahtevek); 2. v prid upnika ( 414/(1) OZ): zadrano ali pretrgano zastaranje nasproti enemu upniku tee naprej za druge upnike. 6) dolnikova odpoved zastaranju ( 403/(2) OZ): odpoved dopolnjenemu zastaranju nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom; 7) poravnava: 1. ki jo sklene dolnik ( 399 OZ): poravnava, ki jo sklene en solidarni dolnik z upnikom, nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom. e poravnava ni omejena na dolnikasklenitelja, jo imajo ostali solidarni dolniki pravico sprejeti. 2. ki jo sklene upnik ( 410 OZ): poravnava, ki jo sklene en solidarni upnik z dolnikom, nima uinka nasproti drugim solidarnim upnikom. e poravnava ni omejena le na dele upnikasklenitelja, jo imajo ostali solidarni upniki pravico sprejeti. (2) Sistem generalnega uinkovanja pomeni, da dejanja enega solidarnega udeleenca na aktivni ali pasivni strani uinkujejo nasproti vsem solidarnim udeleencem na isti strani. Sistem generalnega uinkovanja velja za naslednja dejanja: 1) izpolnitev na razne naine: 1. pravilna izpolnitev; 15

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2. nadomestna izpolnitev (datio in solutum); 3. poloitev na sodiu; 4. obsodba na plailo. 2) zamuda dolnika v razmerju do solidarnih upnikov ( 412/(1) OZ): e pride dolnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu upniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim upnikom (= e je dolnik v zamudi do enega upnika, je tudi do ostalih) 3) zamuda upnika: 1. v razmerju do ostalih solidarnih upnikov ( 412/(2) OZ): zamuda enega solidarnega upnika uinkuje nasproti drugim solidarnim upnikom (= e je en upnik v zamudi, so tudi ostali); 2. v razmerju do solidarnih dolnikov ( 401 OZ): e pride upnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu dolniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim dolnikom. 4) realni odpust dolga (= odpust dolga vsem dolnikom, 397/(1) OZ): z odpustom dolga enemu solidarnemu dolniku so prosti tudi drugi solidarni dolniki. 5) prenovitev (novacija) celotne obveznosti ( 398/(1) OZ): e upnik sklene prenovitev z enim solidarnim dolnikom, so prosti tudi drugi solidarni dolniki. 6) sklicevanje na pobot ( 396/(1) OZ): vsak solidarni dolnik se lahko sklicuje na pobot sodolnika. 7) popolna sprememba upnika ali dolnika: 1. odstop celotne terjatve s prevzemom celotne terjatve od enega solidarnega upnika stopi na mesto vseh solidarnih upnikov nov upnik. 2. prevzem celotnega dolga s prevzemom dolga od enega solidarnega dolnika stopi na mesto vseh solidarnih dolnikov nov dolnik. Upnik se mora s tem strinjati. 8) odpoved zastaranju nasproti upniku ( 414/(2) OZ): odpoved zastaranju nasproti enemu upniku je v prid tudi ostalim upnikom. 9) poravnava, pri kateri sodelujejo vsi solidarni udeleenci. (3) Sistem omejenega generalnega uinkovanja pomeni, da dejanja uinkujejo nasproti vsem v deleu, ki pripada posameznemu solidarnemu udeleencu glede na notranje razmerje (regresno razmerje). Obveznost ostalih se zmanja za regresni dele. Sistem omejenega generalnega uinkovanja je uveljavljen za naslednja dejanja: 1) personalni odpust dolga (= odpust dolga enemu solidarnemu dolniku, 397/(2) OZ): e upnik odpusti dolg le enemu solidarnega dolniku, se celotna solidarna obveznost zmanja za njegov notranji dele (regresni dele). Drugi dolniki solidarno odgovarjajo za preostanek obveznosti. 2) prenovitev (novacija) obveznosti enega dolnika ( 398/(2) OZ): e upnik in dolnik omejita prenovitev na dolnikov dele solidarne obveznosti, se solidarna obveznost zmanja za prenovljeni dele. 3) uveljavljanje pobota: 1. do viine dolnikovega delea dolga ( 396/(2) OZ): upnikovo terjatev je z nasprotno terjatvijo sodolnika mono pobotati samo do viine sodolnikovega delea dolga. 2. do viine upnikovega delea terjatve ( 408 OZ): dolnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti solidarnemu upniku, ki zahteva izpolnitev. ( 408/ (1) OZ) S terjatvijo nasproti drugemu solidarnemu upniku lahko dolnik pobota obveznost le do viine upnikovega delea terjatve. 4) delna sprememba upnika ali dolnika: 1. odstop delea terjatve solidarni upnik prevzemniku terjatve odstopi le svoj dele terjatve;

16

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

prevzem delea dolga posameznega dolnika s prevzemom dolnikovega delea solidarnega dolga se prevzame dolg le v korist enega dolnika. 5) zdruitev osebe upnika in dolnika (confusio, 400, 411 OZ): 1. zdruitev solidarnega dolnika z upnikom ( 400 OZ): e se v eni osebi zdruita upnik in solidarni dolnik iste solidarne obveznosti, se obveznost ostalih dolnikov zmanja za dele zdruenega dolnika. 2. zdruitev solidarnega upnika z dolnikom ( 411 OZ): e se v eni osebi zdruita dolnik in solidarni upnik iste solidarne terjatve, lahko vsak preostali solidarni upnik od zdruenega dolnika terja le svoj dele terjatve. Za bolje razumevanje glej tabelo na naslednji strani. Dejanje nasproti: solidarnim dolnikom: 1. izpolnitev generalno 2. opomin parcialno 3. dolnikova zamuda parcialno 4. upnikova zamuda generalno 5. sklicevanje na pobot generalno 6. uveljavljanje pobota omejeno generalno 7. realni odpust dolga generalno 8. personalni odpust dolga omejeno generalno 9. prenovitev celotne obveznosti generalno 10. prenovitev z enim dolnikom omejeno generalno 11. zdruitev omejeno generalno 12. zadranje in pretrganje parcialno zastaranja 13. odpoved zastaranju parcialno 14. pripoznava dolga parcialno 15. poravnava (sodeluje eden) parcialno 16. poravnava (sodelujejo vsi) generalno solidarnim upnikom: generalno parcialno generalno generalno generalno omejeno generalno generalno omejeno generalno generalno omejeno generalno omejeno generalno generalno generalno generalno parcialno generalno

2.

Dolnikova zamuda, zadranje in pretrganje zastaranja, odpoved zastaranju ter pripoznava dolga uinkujejo parcialno nasproti solidarnim dolnikom, vendar generalno nasproti solidarnim upnikom. Poravnava, pri kateri sodeluje eden upnik ali dolnik, ter opomin uinkujeta parcialno na obeh straneh. Uveljavljanje pobota, personalni odpust dolga, prenovitev z enim dolnikom in zdruitev uinkujejo omejeno generalno na obeh straneh. Vsa ostala dejanja uinkujejo generalno. 3.3.2.3. REGRES MED SOLIDARNIMI UDELEENCI S plailom dolga preneha razmerje med upnikom in dolnikom, vendar ne preneha razmerje med solidarnimi udeleenci. (1) Regres na pasivni strani: 1) Pravica izpolnitelja do povraila (regresna pravica, 404/(1) OZ): dolnik, ki izpolni obveznost, ima pravico od vsakega sodolnika zahtevati povrnitev njegovega delea obveznosti. 2) Nevplivanje odpusta ali zmanjanja dolga ( 404/(2) OZ): e upnik kateremu sodolniku odpusti ali zmanja dolg, to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povraila. 3) Porazdelitev delea neplaljivega sodolnika ( 404/(3) OZ): e sodolnik ne more plaati svojega delea, se ta dele sorazmerno porazdeli na ostale sodolnike.

17

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

4) Delitev na enake dele ( 405/(1) OZ): na vsakega dolnika pade enak del o.o.d.d. ali e ne izhaja iz pravnih razmerij med udeleenci kaj drugega. 5) Izjema delitve na enake dele ( 405/(2) OZ): e je solidarna obveznost sklenjena v izkljunem interesu doloenega solidarnega dolnika, je ta dolan povrniti celoten znesek dolnikuizpolnitelju. (2) Regres na aktivni strani: 1) Pravica upnika zahtevati njegov dele ( 415/(1) OZ): vsak soupnik ima pravico zahtevati svoj dele od upnika, ki je prejel izpolnitev. 2) Delitev na enake dele ( 416/(2) OZ): vsakemu solidarnemu upniku pripada enak dele, e iz razmerja med njimi ne izhaja kaj drugega. 3.3.3. NEDELJIVE OBVEZNOSTI ( 416 OZ) Nedeljive obveznosti so obveznosti, za katere je znailno, da je predmet izpolnitve: (1) naravno nedeljiv po delitvi ne bi bil ve istovrstna stvar; (2) pravno nedeljiv nedeljivost doloa pravna norma (npr. odkodninske obveznosti). Nedeljivost na pasivni strani ( 416/(1) OZ): e ima nedeljiva obveznost ve dolnikov, se smiselno uporabljajo dolobe o solidarnih obveznostih. Upnik ne more razdeliti nedeljive obveznosti med ve dolnikov in zahtevati od vsakega le del obveznosti: e gre za generino doloeno (genus) nedeljivo obveznost, mora vsak dolnik izpolniti celoto; e gre za individualno doloeno (species) nedeljivo obveznost, morajo pri izpolnitvi sodelovati vsi dolniki. Nedeljivost na aktivni strani ( 416/(2) OZ): med upniki ni niti pogodbeno niti zakonsko doloena solidarnost. Posamezen upnik lahko od dolnika zahteva izpolnitev le, e so ga drugi upniki pooblastili za sprejem izpolnitve. Brez pooblastila za sprejem izpolnitve lahko posamezen upnik od dolnika zahteva: izpolnitev obveznosti vsem upnikom skupaj; ali poloitev na sodiu. Razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo je, da upnik nedeljive obveznosti ne more poljubno porazdeliti med dolnike, temve lahko od ve dolnikov zahteva izpolnitev celote. To lahko stori le enkrat, medtem ko upnik pri solidarni obveznosti zahteva izpolnitev celote vekrat od vsakega dolnika, veih dolnikov hkrati ali vseh dolnikov, dokler ni poplaan. 3.3.4. SKUPINSKE ALI KOLEKTIVNE OBVEZNOSTI Aktivna kolektivnost pomeni, da lahko le ve upnikov skupno in hkrati zahteva izpolnitev. Pasivna kolektivnost pomeni, da morajo vsi dolniki skupaj in hkrati opraviti izpolnitev. Kolektivno razmerje pozna le en dolg oz. eno terjatev. Kolektivno terjatev lahko uveljavljajo le vsi upniki skupaj. Kolektivni dolg lahko izpolnejo le vsi dolniki skupaj. (1) Pasivna kolektivnost nastane zaradi skupnega premoenja dolnikov. Takno skupno premoenje tvori del premoenja, ki je loen od ostalega premoenja vsakega posameznega kolektivnega dolnika. Pri nas poznamo le skupno premoenje zakoncev, ki oba solidarno odgovarjata s skupnim in posebnim premoenjem za: obveznosti, ki bremenijo oba; in obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoe vzdrevanje druine. Med zakoncema obstaja regresno razmerje. Kolektivne obveznosti lahko postanejo deljene, e se izpelje postopek razdelitve skupnega dolga. (2) Aktivna kolektivnost Dolnik lahko plaa le vsem upnikom skupaj. Aktivna kolektivnost nastane: z dogovorom; ali

18

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

po zakonu npr. do delitve skupnega premoenja imata le oba zakonca skupno pravico zahtevati odkodnino, e kdo unii njuno skupno premoenje. Druga razmerje, v katerih je uveljavljena kolektivnost, so: skupne pravice in obveznosti dednega prava do delitve upravljajo in razpolagajo dedii z dediino skupno; in drubena pogodba (societas) je kolektivno obveznostno razmerje o.o.d.d. Posamezni drubeniki ne morejo razpolagati z delei in jih prenaati brez privolitve ostalih drubenikov. 3.4. POGODBE V KORIST TRETJIH Ena stranka (promitent) se drugi stranki (promisar) zavee, da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiar). Prava ali pristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe. Neprava ali nepristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri tretji ni upravien zahtevati izpolnitve, temve je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil. Skica: PROMISAR (naronik)

obljubi PROMITENT

BENEFICIAR (koristnik pogodbe) Valutno razmerje je razlog za kritno razmerje. Promitent lahko uveljavlja proti beneficiarju vse ugovore, ki jih ima proti promisarju. Pogoji za sklenitev pogodbe v korist tretjega: ni potrebno, da je tretji poslovno sposoben v asu sklenitve pogodbe; sodelovanje tretjega ni potrebno za veljavnost pogodbe; ni predpisana nobena posebna oblika; sprejem beneficiarja je potreben za izpolnitev pogodbe. Temeljna razmerja med udeleenci: (1) kritno razmerje je razmerje med promitentom (= tisti, ki obljubi) in promisarjem (= tisti, ki se mu obljubi). Promitent obljubi, ker je od promisarja e prejel kakno dajatev ali mu je bila obljubljena. (2) valutno razmerje je razmerje med promisarjem in beneficiarjem. Promisar je ponavadi prejel od beneficiarja kakno korist = valuta.

19

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(3) kavzalno razmerje je razmerje med promitentom in beneficiarjem. Kavzalno je zaradi nedoloenosti. Lahko gre za razline pravne vsebine. Pravice beneficiarja: beneficiar lahko svoje pravice aktivno uveljavlja; beneficiar mora akati, da mu izpolnitelj korist ponudi; obseg beneficiarjevih pravic je odvisen od vsebine pogodbe. as nastanka beneficiarjeve pravice uveljavili sta se 2 teoriji: (1) teorija o akrescenci pravica nastane in traja, dokler beneficiar ne izjavi, da jo odklanja (razvezni pogoj). Korist beneficiar pridobi e s tem, da je pogodba sklenjena. Ugovor k tej teoriji je, da ne moremo nekoga siliti, naj sprejme posel. (2) teorija o akceptiranju pravica nastane ele, ko se beneficiar o njej izjavi (odloni pogoj). Do takrat obstaja le pravno zavarovani interes beneficiarja, ki ga imenujemo priako-vanje. Beneficiar korist pridobi, ko pristane nanjo. Tipini primeri pogodb v korist tretjega: zavarovalna pogodba (ivljenjsko zavarovanje); transportna pogodba (prejemnik pridobi pravico ele, ko blago prispe v namembni kraj); izroilna pogodba (pravica za tretjega nastane z izroitvijo zemljia pod pogojem, da tretji izroitev sprejme). Ko je pogodba v korist tretjega veljavno sklenjena in tretji e nima pravice, da bi se o njej izjavil, pravica e ni prila v premoenje tretjega niti kot priakovanje. Pravica je golo upanje in se lahko preklie, dokler tretji ne izjavi, da sprejema naklonjeno korist. Golo upanje lahko prekri le, kdor ima po zakonu moneji pravno zavarovani interes. To so: pogodbeni stranki skupaj ali posamezno lahko preklieta ali spremenita beneficiarjevo pravico; promisarjevi upniki, ki noejo biti prikrajani.

II. NASTANEK OBVEZNOSTI

1. POGODBENE OBVEZNOSTI
1.1. POJEM IN VRSTE POGODB 1.1.1. POJEM OBVEZNOSTNE POGODBE Pogodba je pravni dogovor = pravni posel: ki nastane s sporazumom strank; in s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja. Pogodba je pravno dejanje le, e pravo zanjo doloa pravne posledice. Nepravni dogovor (gentleman's agreement) je dogovor, ki vee stranke le ustveno in astno, kajti pri njegovi kritvi niso predvidene pravne sankcije. Doloenost dogovora stranki se sporazumeta: (1) da naj pogodba nastane; (2) kakne vrste naj pogodba bo; (3) kakna naj bo vsebina pogodbe. V nasprotnem primeru se sporazum ne prizna za pogodbo. Vendar se teje za pogodbo sporazum, pri katerem je katera bistvena znailnost prepuena odloitvi ene stranke (npr. viina cene). Pogodba uinkuje ele, ko stranka to bistveno znailnost doloi. 1.1.2. VRSTE OBVEZNOSTNIH POGODB 1.1.2.1. VRSTE POGODB GLEDE NA NAIN SKLENITVE (1) Konsenzualne pogodbe so pogodbe, ki so sklenjene na podlagi samega sporazuma takoj, ko je doseeno soglasje (konsenz) med strankama.

20

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) Obline pogodbe so pogodbe, pri katerih se zahteva, da je volja izraena v doloeni vnaprej predpisani obliki. Velja naelo konsenzualnosti, ki se mu dodaja pogoj oblike za veljavnost pogodbe. Smisel, zaradi katerega je doloena oblika, je: zavarovanje stranke pred nepremiljenim dejanjem; nesposobnost stranke (potrebna je oblina odobritev skrbnika ali dravnega organa); potreba po evidenci nad dogajanjem v pravnem prometu; javni interes. (3) Realne pogodbe so pogodbe, ki so veljavne le, e stranki po sporazumu izroita druga drugi predmet izpolnitve. To so: 1) pogodba o ari; 2) pogodba o nadomestni izpolnitvi (datio in solutum); 3) darilna pogodba; 4) posodbena pogodba. 1.1.2.2. VRSTE POGODB GLEDE NA STRAN OBVEZNOSTI (1) Enostransko obvezne pogodbe (contractus unilateralis) so pogodbe, pri katerih nastane obveznost le za eno stranko, ki je dolna nekaj izpolniti, ter upravienost za drugo stranko, ki ima od pogodbe le koristi. Takni pogodbi sta darilna pogodba in prodajno naroilo. (2) Dvostransko obvezne pogodbe (contractus bilateralis) so pogodbe, pri katerih sta obe stranki hkrati upravieni in zavezani iz pogodbe obe stranki sta dolnik in upnik: 1) Vzajemne pogodbe (contractus bilateralis aequalis) so pogodbe, pri katerih je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Nasprotna stranka ima monost ugovora neizpolnjene pogodbe (exceptio non adimpleti contractus). Obe stranki nosita nevarnost naknadne nemonosti izpolnitve ene stranke. 2) Nevzajemne pogodbe (contractus bilateralis inaequalis) so pogodbe, pri katerih obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke. 1.1.2.3. VRSTE POGODB GLEDE NA ODPLANOST (1) Odplane ali onerozne pogodbe so pogodbe, pri katerih mora dolnik plaati za tisto, kar je prejel od upnika. Gospodarske pogodbe so praviloma odplane (prodajna, zakupna, gradbena, licenna pogodba). Vse vzajemne pogodbe so odplane. Vse odplane pogodbe niso vzajemne. (2) Neodplane (lukrativne) ali liberalne pogodbe so pogodbe, pri katerih za dajatev ali storitev ene stranke ni potrebna protidajatev ali protistoritev druge stranke. Ena stranka ima od pogodbe le moralno korist. Znailnosti neodplanih pogodb: 1) vsaka zmota ima za posledico izpodbojnost; 2) dolnik ne jami za napake v izpolnitvi; 3) ne velja pravilo o ezmernem prikrajanju in ni ugovora neizpolnitve; 4) tretje osebe (upniki dolnika) lahko neodplano pogodbo izpodbijajo, e so bili z njo okodovani (actio Aquiliana). (3) Nevtralne pogodbe so pogodbe, pri katerih (ne)odplanost ni razvidna. 1.1.2.4. VRSTE POGODB GLEDE NA POZNANOST VREDNOSTI (1) Aleatorne pogodbe ali pogodbe na sreo so pogodbe, v katerih je obveznost ene stranke doloena vnaprej, medtem ko je obveznost druge stranke visea. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka. Primeri: loto, stave, reb, zavarovalna pogodba. (2) Komutativne pogodbe so pogodbe, pri katerih vrednost izpolnitve ene stranke popolnoma ustreza vrednosti nasprotne izpolnitve. Vrednost izpolnitve je znana e ob sklenitvi pogodbe oz. se lahko oceni. 1.1.2.5. VRSTE POGODB GLEDE NA TRAJNOST (1) Enkratne ali trenutne pogodbe so pogodbe, pri katerih je obveznost v trenutku izpolnjena in v trenutku ugasne (npr. prodajna pogodba). (2) Sukcesivne ali zaporedne pogodbe so pogodbe, pri katerih se obveznosti izpolnjujejo doloen as v ponavljajoih presledkih (npr. prodaja na obroke). 21

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(3) Trajne pogodbe so pogodbe, ki trajajo dalj asa (npr. pogodba o ivljenjskem zavarovanju). Lahko se razveejo le za naprej. Ne morejo se razveljaviti za nazaj. 1.1.2.6. VRSTE POGODB GLEDE NA TIPIZIRANOST (1) Tipizirane ali adhezijske pogodbe so pogodbe, ki se ponavljajo in so postavljene vnaprej s strani ene stranke. Druga stranka jih je dolna sprejeti takne, kakor so. Vsebino tipizirane pogodbe doloajo sploni pogoji pogodbe. Sploni pogoji zavezujejo le dobroverno stranko (= stranka, ki so ji bili sploni pogoji znani ali bi ji morali biti znani, 120/(2) OZ). e so sploni pogoji nejasno formulirani, nosi riziko nejasnosti sestavljalec pogojev. Sploni pogoji morajo biti objavljeni na obiajen nain ( 120/(2) OZ). e stran-ka ne pozna vseh zapisanih splonih pogojev, je njena nevednost ne varuje, e so bili pogoji objavljeni na obiajen nain. Pogosto se za adhezijske pogodbe uporablja izraz formularne pogodbe. (2) Netipizirane ali poljubne pogodbe 1.1.2.7. VRSTE POGODB V DELOVNEM PRAVU (1) Kolektivne pogodbe so pogodbe, ki se sprejemajo s strani organizacije ali skupine za svoje lane. Privolitev lanov ni potrebna, vendar je kolektivna pogodba kljub temu zanje obvezna. (2) Individualne pogodbe so pogodbe, ki se sklepajo na podlagi kolektivne pogodbe med posamezniki in podpisnikom kolektivne pogodbe v okviru sprejetih obveznosti v kolektivni pogodbi. 1.1.2.8. VRSTE POGODB GLEDE NA POIMENOVANJE (1) Nominatne (imenske) pogodbe so pogodbe, ki so s pravnimi normami tono opredeljene (npr. prodajna, gradbena, zavarovalna, prevozna, itd. itd. pogodba). Najdemo jih v posebnem delu Obligacijskega zakonika. (2) Inominatne (brezimenske) pogodbe so pogodbe, ki so prepuene avtonomiji volje strank, ki jih v vsakem primeru lahko posebej izoblikujejo. 1.1.2.9. VRSTE POGODB GLEDE NA MEDSEBOJNA RAZMERJA MED POGODBAMI (1) Zloene pogodbe so pogodbe, ki so med seboj v odvisnosti. e ena pogodba ni veljavna, tudi druga ni. Kljub temu v njih obstajajo znailnosti vsake posamezne pogodbe. (2) Meane pogodbe so pogodbe, pri katerih se ve pogodb zlije v eno pogodbo, ki vsebuje le nekatere sestavine posameznih pogodb. Teorije za razlago meanih pogodb so: 1) absorbcijska teorija e je ena sestavina oitno bistvena in so druge sestavine manjega pomena, veljajo pravila pogodbe, katere elementi so bistveni; 2) delitvena teorija e so elementi pogodb enako bistveni, veljajo pravila vseh pogodb; 3) kreacijska teorija ugotavlja se, katera pravila so najbolj primerna gleda na namen pravnega razmerja. 1.1.2.10. FIDUCIARNI POSLI Fiduciarni posli so pogodbe o zaupanju, ki elijo ustvariti zaasno stanje, po preteku katerega stranki z novo pogodbo spet ustvarita prejnje stanje. Poznamo 2 fiduciji: fiducia cum creditore contracta = fiducija namesto zastave: namesto zastavne pravice se ustanovi varina. Fiduciant obdri stvar, medtem ko ima fiduciar varino v obliki lastninske pravice, ustanovljene s posestnih konstitutom. fiducia cum amico contracta = lastnika fiducija: nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda pridobljenih stvari trajno ne potrebuje (inkaso cesija). 1.1.2.11. DEJANSKA POGODBENA RAZMERJA nastanejo pri neveljavni pogodbi. eprav pogodba ni veljavna, se lahko vseeno izpolnjuje, kakor e bi bila veljavna. 1.1.2.12. POGODBE NA ZAHTEVO DRAVNEGA ORGANA Stranki sta dolni skleniti pogodbo, e to zahteva dravni organ (npr. obvezno avtomobilsko zavarovanje). To pomeni omejitev pogodbene volje strank. 1.2. SKLEPANJE POGODB 22

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Kdaj je pogodba sklenjena? Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah [ 15]. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, e niso predpisane e druge predpostavke za sporazum (oblika, izroitev stvari). Naeloma velja pravilo o konsezualnosti podatkov pogodba je sklenjena, ko je doseen konsenz. Nesporazum: pogodba ni sklenjena, kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, vendar med njima dejansko obstaja nesporazum o: naravi pogodbe, podlagi pogodbe, ali predmetu obveznosti. [ 16]. Faze, ki pripeljejo do sklenitve pogodbe so: 0. zbiranje podatkov, informacij ter bonitet proizvajalcev in prodajalcev ta dejanja nimajo pravnih posledic; 1. pogajanja ne zavezujejo strank (stranki se lahko dogovarjata ustno, neposredno, po telefonu, pismeno); 2. ponudba (oferta); 3. sprejem ponudbe (akcept) 4. morebitna predpogodba; 5. sklenitev pogodbe. 1.2.1. POGAJANJA ( 20 OZ) Pogajanja so predpogodbena faza, v kateri bodoa sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo. Pravno relevantna pogajanja morajo zavzemati bodoe bistvene elemente pogodbe. Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo. Vsaka stranka jih lahko prekine, kadar hoe [ 20/(1)]. Vendar imajo pogajanja doloene neposredne in posredne pravne posledice. (1) Neposredne pravne posledice pogajanj se kaejo v odkodninski odgovornosti stranke, ki je zlorabila pogajanja (culpa in contrahendo) stranka odgovarja za kodo, povzroeno drugi stranki: 1) e se je pogajala brez namena skleniti pogodbo [ 20/(2)]; in 2) e je namen skleniti pogodbo opustila brez utemeljenega razloga [ 20/(3)]. (2) Posredne pravne posledice pogajanj iz pogajanj je mono izluiti pravo pogodbeno voljo strank. Pogajanja so pomembna za razlago posameznih spornih dolob pogodbe. Stroki pogajanj: vsaka stranka krije svoje stroke pogajanj (priprav na pogodbo). Skupne stroke krijeta stranki po enakih delih o.o.d.d. [ 20/(4)]. 1.2.2. PONUDBA (OFERTA) Ponudba je predlog za sklenitev pogodbe doloeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe se pogodba sklene [ 22/(1)]. Ponudba je enostransko obveznostno dejanje. Bistveni elementi ponudbe so: (1) animus contrahendi ponudba mora izraati voljo za sklenitev pogodbe. Doloena mora biti tako, da z golim naslovnikovim "DA" nastane veljavna pogodba. Stranki lahko pustita stranske toke pogodbe za kasneje, e sta se dogovorili o bistvenih sestavinah. V tem primeru se teje pogodba za sklenjeno. e se stranki kasneje ne dogovorita o stranskih tokah, jih uredi sodie. Pri tem upoteva: pogajanja med strankama, prakso, vzpostavljeno med strankama , in obiaje. [ 22/(2)] (2) ponudba mora biti naslovljena na doloeno osebo: 1) splona ponudba naslovljena je na nedoloeno tevilo oseb: predlog, naslovljen na nedoloeno tevilo, je vabilo k dajanju ponudb [ 22/(3)]. 2) realna ponudba: razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se teje za ponudbo [ 23]; 23

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

3) katalogi in oglasi: poslani katalogi, ceniki, tarife, obvestila, oglasi v tisku, letaki, oglasi po radiu in televiziji, oglasi po internetu, in drugi oglasi so le vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. [ 24/(1)] Poiljatelj katalogov in oglasov odgovarja za kodo, nastalo ponudniku, e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe. [ 24/(2)] 4) oblika ponudbe: e zakon zahteva za sklenitev pogodbe posebno obliko, mora biti zavezujoa ponudba dana v tej posebni obliki. [ 27/(1)] Vrste ponudb: (1) Ponudbe po pogajanjih: ponudba se pogosto izoblikuje ele po pogajanjih, saj nastane tako, da se stranki sporazumeta ter odstranita nasprotja med predlogi. (2) Tipizirane ponudbe: izoblikujejo se s splonimi formularji ali se sklicujejo na splone pogoje poslovanja, ki jih stranka objavi na obiajen nain. Do pogajanj sploh ne pride, ker se mora le podvrei splonim pogojem ali se odrei sklenitvi pogodbe. (3) Ustna ali pisna ponudba : velja fikcija navzoe osebe e je ponudba dana po telefonu, telefaksu, emailu, itd., se teje, da je dana navzoi osebi. (4) Realna ponudba: stranka polje drugi stranki ponujeni predmet. Pravne posledice ponudbe razlikujemo med sistemi vezane ponudbe in sistemi nevezane ponudbe: (1) Sistem vezane ponudbe pomeni, da ponudnik (oferent) ne more preklicati ponudbe po tem, ko jo je stranka e prejela: ponudnika ponudba vee, razen e: 1. to obveznost (vezanosti na ponudbo) izkljui, ali 2. izkljuitev obveznosti (vezanosti na ponudbo) izhaja iz okoliin posla. [ 25/(1)] 1) Koliko asa vee ponudba? 1. rok za sprejem je doloen: ponudba, v kateri je doloen rok sprejema, vee ponudnika do izteka tega roka [ 26/(1)]. Kdaj zane tei rok: rok, doloen v pismu zane tei: o od datuma, oznaenega v pismu; ali o od datuma na kuverti, e v pismu ni datuma. rok, doloen v telegramu zane tei od dneva oddaje na poti; rok, doloen telefonu (teleksu in drugih neposrednih sredstvih sporoanja) zane tei od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo. [ 26/(2)] 2. rok za sprejem ni doloen: ponudba, dana odsotni osebi, vee ponudnika, kolikor je obiajno potrebno, da: o ponudba prispe do naslovljenca, in o naslovljenec proui ponudbo, in o naslovljenec odloi o ponudbi, in o odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. [ 26/(3)] ponudba, dana ustno, mora biti sprejeta takoj, drugae se teje za zavrnjeno, e iz okoliin ne izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. [ 26/ (4)] 3. zavrnitev ponudbe: pred potekom roka za sprejem ponudba neha veljati, ko ponudnik prejme izjavo o zavrnitvi ponudbe. [ 26/(5)]

2) Od kdaj ponudba vee ponudnika? 1. prejemna teorija ponudba zane veljati ele, ko jo naslovljenec (oblat) prejme. Ponudnik lahko ponudbo umakne le:

24

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

preden jo naslovnik prejme (umik ponudbe mora prispeti pred ponudbo); ali soasno s tem, ko jo naslovnik prejme. [ 25/(2)] 2. monost preklica ponudbe zaradi nekrivdne zamude: pogodba je sklenjena, e je iz listino o sprejemu z zamudo razvidno, da so okoliine povzroile nereden prenos poiljke, zaradi katerega ponudnik sprejema ni prejel pravoasno. Ponudnik lahko obvesti naslovnika, da se zaradi zamude ne uti vezanega s svojo ponudbo. [ 31/(2)] Obveznost ponudnika je naeloma podedljiva, ker so premoenjske pravice podedljive, vendar le, e izpolnitev ni povezana z zapustnikovo osebo. Ponudba ne izgubi uinka, e pred sprejemom nastopi smrt ali nesposobnost ene stranke, razen e izhaja nasprotno iz: namena strank, obiajev, ali narave posla. [ 32] (2) Sistem nevezane (netrdne) ponudbe pomeni, da ponudnik lahko ponudbo preklie. Preklic ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo (akceptira). V praksi velja sistem vezane ponudbe, e ponudnik izrecno ne izjavi, da ne eli biti vezan. Ponudnika ponudba vee, razen e: to obveznost (vezanosti na ponudbo) izkljui, ali izkljuitev obveznosti (vezanosti na ponudbo) izhaja iz okoliin posla. [ 25/(1)] Pravna narava ponudbe ponudba je enostransko obveznostno dejanje, ki mu pravo doloa pravne posledice: ponudba stranko obvezuje, kolikor hitro je objavljena; stranka (ponudnik) je na ponudbo vezana, ker zakon ponudbi kot enostranskemu obveznostnemu dejanju pripisuje obvezno pravno mo za doloeno osebo (???). 1.2.3. SPREJEM PONUDBE (AKCEPT) Sprejem ponudbe je enostranska izjava naslovnika ponudniku, da se strinja s ponudbo. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. [ 28/(1)] Ponudba je sprejeta tudi, e: naslovnik polje stvar, plaa ceno, stori kaj drugega, kar se lahko teje za izjavo o sprejemu na podlagi: o same ponudbe, ali o prakse med strankama, ali o obiajev. Sprejem uinkuje v trenutku, ko je dejanje storjeno, pod pogojem, da pride do sprejema v roku, ko ponudba zavezuje ponudnika. [ 28/(2)] Sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni [ 29]: e naslovnik hkrati s sprejemom predlaga spremembo ali dopolnitev ponudbe, se teje, da je ponudbo zavrnil in sam dal novo ponudbo. [ 29/(1)] Pri predlogu za spremembo mora iti za bistvene spremembe ponudbe. Bistveno spreminjajo ponudbo spremembe in dopolnitve, ki se nanaajo na: ceno; plailo; kakovost ali koliino blaga; kraj in as dobave; obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo; reevanje sporov. [ 29/(3)] Nebistvene spremembe: e sprejem predlaga le dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo ponudbe, gre za sprejem, ne za novo ponudbo, pod pogojem, da ponudnik takoj ne

25

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

ugovarja. e ponudnik ne ugovarja, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe in predlaganimi spremembami. [ 29/(2)] Umik (preklic) sprejema naslovnik lahko sprejem umakne le: preden ponudnik prejme izjavo o sprejemu (= umik sprejema mora prispeti pred izjavo o sprejemu); soasno s tem, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu. [ 28/(3)] Nain sprejema do akcepta lahko pride: (1) z izrecno izjavo; (2) s konkludentnimi dejanji; (3) z molkom: e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo [ 30/(1)]. Doloilo v ponudbi, da molk ali opustitev naslovnika veljata za sprejem, nima uinka. Za opustitev naslovnika teje: e naslovnik ne zavrne ponudbe v doloenem roku; ali e naslovnik v doloenem asu ne vrne stvari, za katero je dana ponudba. [ 30/(2)] Izjemoma molk teje za sprejem ponudbe: 1) med stalnimi poslovnimi partnerji z ustaljenim nainom poslovanja : e je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni vezi s ponudnikom, se teje, da je sprejel ponudbo glede taistega blaga, e ponudbe ni takoj ali v danem roku zavrnil. [ 30/(3)] 2) naslovnik ponudbe izvruje naroila: naslovnik ponudbe mora izvriti dobljeno naroilo, razen e ga takoj ne zavrne, e: 1. naslovnik prej ponudil ponudniku, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene posle; ali 2. spada izvrevanje naroil v dejavnost naslovnika. [ 30/(4)] e naslovnikizvrevalec naroil ne zavrne naroila, je pogodba sklenjena v trenutku, ko naslovnik prejme ponudbo (naroilo). [ 30/(5)] Zapozneli sprejem: ponuda, ki jo naslovnik sprejme z zamudo (po preteku roka, v katerem je uinkovala), teje za novo ponudbo naslovnika, razen e mu ponudnik takoj sporoi, da se pogodba sklene po stari ponudbi. [ 31/(1)]. Zapoznela vroitev izjave o sprejemu pomeni, da je do zamude prilo zaradi objektivnih okoliin, zato se teje, da: pogodba je sklenjena, e je iz listine o sprejemu z zamudo razvidno, da so okoliine povzroile nereden prenos poiljke, zaradi katerega ponudnik sprejema ni prejel pravoasno. Pogodba zaradi zapoznele vroitve sprejema ni sklenjena, e ponudnik takoj obvesti naslovnika, da se zaradi zamude ne uti vezanega s svojo ponudbo. [ 31/(2)] 1.2.4. PREDPOGODBA (PRELIMINARNA POGODBA, PACTUM DE CONTRAHENDO) Predpogodba je pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga glavna pogodba. [ 33/(1)] Predpogodba je pogodba o tem, da bosta stranki sklenili drugo pogodbo. Izpolnitev predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpostavke za veljavnost predpogodbe (kdaj predpogodba zavezuje?): (1) vsebovanje bistvenih sestavin glavne pogodbe predpogodba vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. [ 33/(3)] (2) rok za sklenitev glavne pogodbe stranki lahko: 1) doloita rok za sklenitev glavne pogodbe; ali 2) ne doloita roka za sklenitev glavne pogodbe v tem primeru je treba glavno pogodbo skleniti na dan, ko mora biti sklenjena po naravi posla in okoliinah. (3) nespremenjene okoliine klavzula rebus sic stantibus: predpogodba ne vee, e se okoliine po njeni sklenitvi tolikanj bistveno spremenijo, da stranki v taknih okoliinah gotovo ne bi sklenili predpogodbe. [ 33/(6)] (4) oblika, e je predpisana: predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, e je predpisana oblika pogoj za veljavnost [ 33/(2)].

26

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Izpolnitev predpogodbe v OZ je zagotovljeno pravno varstvo zaradi nesklenitve glavne pogodbe. Ker je vsebina bodoe glavne pogodbe doloena s predpogodbo, je mono predpogodbo iztoiti tako, da sodba nadomesti glavno pogodbo: 1. na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodie drugi stranki, ki noe skleniti glavne pogodbe, naj to stori v doloenem roku. [ 33/(4)] 2. tobo na sklenitev glavne pogodbe mora stranka vloiti v 6 mesecih od dneva: ko je potekel v predpogodbi doloen rok za sklenitev glavne pogodbe; ali ko mora biti glavna pogodba sklenjena po naravi posla in okoliinah , e stranki v predpogodbi nista doloili roka. [ 33/(5)] 1.2.5. SKLENITEV POGODBE Pomembni sta predvsem as in kraj sklenitve pogodbe. (1) as sklenitve pogodbe vpraanje trenutka sklenitve pogodbe je sporno pri sklepanju pogodb na daljavo. V teoriji obligacij so se izoblikovale naslednje teorije: 1) deklaracijska teorija: pogodba je sklenjena, ko naslovnik (akceptant) izjavi ali zapie sprejem; 2) oddajna ali ekspedicijska teorija: pogodba je sklenjena, ko akceptant odpolje izjavo o sprejemu; 3) recepcijska teorija: pogodba je sklenjena, ko ponudnik prejme sprejem; 4) informacijska teorija: pogodba je sklenjena, ko se ponudnik seznani z vsebino sprejema. OZ uveljavlja recepcijsko teorijo: pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo o sprejemu. [ 21/(1)] (2) Kraj sklenitve pogodbe pogodba je sklenjena v kraju, kjer je imel ponudnik sede ali prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo. [ 21/(2)] Posebni primeri sklepanja pogodb: adhezijske pogodbe so pogodbe, pri katerih ponudba e vnaprej natanno izdelana. Zato pogajanj ni moen je le sprejem ali zavrnitev ponudbe. draba in licitacija: draba razpis drabe je poziv nedoloenemu krogu ljudi, naj stavijo svoje ponudbe. Pogodba nastane, ko je dana cenovno najvija ponudba. avkcija je prodaja doloene vrste stvari na doloenem kraju in po doloenih pravilih; licitacija, javni razpis, tender (angl.) je poziv k postavitvi ponudb za sklenitev pogodbe. Stranka, ki se ponuja, se zavezuje. Javni razpisi so znailni za velike investicijske projekte, pri katerih je prevzemnik dela zelo omejen s strani investitorja glede opravljanja dela. Pogodba se lahko sklene ele po uspenem postopku na podlagi javnega razpisa. Big bond je ponudnikova garancija za resnost ponudbe. Performance bond je garan-cija prvovrstne banke za ponudnikovo resnost. prodajni avtomat gre za realni kontrakt: e sama postavitev avtomata pomeni dajanje ponudbe; punktacija je listina, ki vsebuje glavne toke pogodbe s strani obeh strank z namenom, da bosta stranki pozneje sestavili listino, ki bo vsebovala celoten dogovor. Gre za osnutek pisne pogodbe. Punktacijski zapisi se lahko uporabljajo za interpretacijo pozneje sklenjene pogodbe. Na osnovi punktacije je mona zaznamba v zemljiko knjigo. obveznost sklepanja pogodb za nekatere vrste poslovanja zakon doloa obveznost stranke skleniti pogodbo (PTT, elezniki promet, itd.). e stranka ne sklene pogodbe, kri svojo obveznost. Kot sankcija je predvidena odkodninska odgovornost. 1.3. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST POGODBE Predpostavke za veljavnost pogodbe so: sposobnost strank; soglasje oziroma volja; monost in dopustnost; 27

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

oblika, e je predpisana. 1.3.1. SPOSOBNOST STRANK 1.3.1.1. SPOSOBNOST FIZINIH OSEB (1) Pravna sposobnost fizinih oseb Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolnosti. Voljna sposobnost je sestavljena iz krivdne ali deliktne in poslovne sposobnosti. Ker je pravno sposoben vsak, je sinonim pravni sposobnosti oseba. Pravna sposobnost (subjektiviteta) je abstrakten pojem. Pomeni zmonost imeti katerokoli po zakonu priznano pravico oz. dolnost. Predpostavlja se, da nekdo lahko nekdo sam ali s pomojo drugega izvruje pravno sposobnost ter pridobiva pravice in se zavezuje k dolnostim. To je vpraanje voljne sposobnosti. Kdor ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnost. V rimskem pravu je bilo obratno sunji so bili poslovno sposobni, vendar niso imeli pravne sposobnosti. Pravna sposobnost je le abstraktna zmonost imeti vse pravice in dolnosti, ki so pravno dovoljene. (2) Voljna sposobnost fizinih oseb obsega poslovno sposobnost (za sklepanje pravnih poslov) in deliktno sposobnost (za uveljavljanje odkodninske odgovornosti). 1) Poslovna sposobnost fizinih oseb je sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspeno sklepanje pravnih poslov. Pomeni zavest in voljo: sklepati pravne posle, se zavezovati na podlagi teh poslov, pridobivati pravice, prevzemati obveznosti. Stopnje poslovne sposobnosti: 1. Popolna poslovna sposobnost se pridobi s polnoletnostjo. Izjemoma (spregled starosti venia aetatis) se pridobi lahko prej s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca, e obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti. 2. Delna ali omejena poslovna sposobnost Imajo jo: mladoletniki od 15. do 18. leta, ki je pod roditeljsko ali skrbniko pravico; in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta oz. omejena Poslovno omejeno sposobna oseba lahko brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepa samo pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon. [ 41/(1)] Omejeno poslovno sposobna oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen bolj pomembnih, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) starev ali skrbnika. Druge pogodbe omejeno poslovno sposobnih oseb so izpodbojne, e so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika. Vendar lahko ostanejo v veljavi, e jih zakoniti zastopnik pozneje odobri. [ 41/(3)] Kot pomembni pravni posli so v ZZZDR oznaeni: pravni posli, ki bistveno vplivajo na ivljenje mladoletnika; in pravni posli, ki vplivajo na ivljenje mladoletnika tudi po polnoletnosti. Ker zavezujejo le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, nje pa ne, se za njih uporablja naziv epavi pravni posel (negotium claudicans). Do avtorizacije tak pravni posel ne velja. Po avtorizaciji velja, kot bi bil veljaven e od dneva sklenitve. Gre za izpodbojen pravni posel. Izpodbija ga lahko mladoletnik. sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih starev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne. Dobrovernega sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe varujeta: 28

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

3.

pravica odstopa od pogodbe sopogodbenik lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil s poslovno nesposobno osebo brez dovoljenja njenega zakoni-tega zastopnika, e: ni vedel za njeno poslovno nesposobnost; [ 42/(1)] ali je vedel za njeno poslovno nesposobnost, vendar ga je poslovno nesposobna oseba prevarala, da ima dovoljenje zakonitega zastopnika. [ 42/(2)] Pravica odstopa od pogodbe ugasne v 30 dneh od dneva: ko sopogodbenik izve za poslovno nesposobnost druge stranke; ali ko sopogodbenik izve, da poslovno nesposobna stranka nima dovoljenja zakonitega zastopnika. pred potekom 30-dnevnega roka, e zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden se iztee rok. [ 42/(3)] II. poziv zakonitemu zastopniku na odobritev sopogodbenik, ki je s poslovno nesposobno osebo sklenil pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izree, ali pogodbo odobrava ali ne [ 43/(1)]. Domneva zavrnitve v primeru molka zakonitega zastopnika: e se zakoniti zastopnik v 30 dneh od poziva ne izree o odobritvi, se teje, da je odobritev zavrnil. [ 43/(2)] Specialna poslovna sposobnost mladoletnika obsega posle, ki jih mladoletnik po dopolnjenem 15. letu sklepa sam. Takni posli so: povezani z mladoletnikovim lastnim zaslukom (npr. sklenitev delovnega raz-merja); povezani z mladoletnikovimi osebnostnimi pravicami (pravica do lastne podobe); povezani z avtorskimi in izumiteljskimi pravicami; zaveza na storitev; prosto razpolaganje s tipendijo; vsakdanji pravni posli niso tako pomembni, da bi vplivali na nadaljnje mladoletnikovo ivljenje; pravni posli, iz katerih ima mladoletnik le korist; pravni posli, ki ne vplivajo na mladoletnikovo ivljenje po polnoletnosti.

I.

Specialna poslovna nesposobnost je poslovna nesposobnost, ki se nanaa na osebo zaradi njenega pravnega poloaja ali lastnosti. Stranka ni sposobna sklepati doloenih posebnih pravnih poslov (npr. ne more razpolagati z zemljiem brez posebne odobritve). 5. Poslovna nesposobnost Mladoletnik (oz. otrok) do 15. leta je popolnoma poslovno nesposoben. Vsak posel, ki ga tak mladoletnik sklene, je nien. Enako velja za osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, in za nerazsodne osebe, ki jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Veljavni so pravni posli, ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna (lucidum intervallum). Osebe, ki jim je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta, so v enakem poloaju kot otroci do 15. leta starosti. 2) Deliktna sposobnost fizinih oseb je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice, ki nastanejo s prepovedanim dejanjem. Odgovornost je: 29

4.

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1.

2.

subjektivna ali krivdna krivda je podana, kadar okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnost; [ 135] objektivna zanjo je znailno e samo razmerje med subjektom odgovornosti in storilecm delikta. Razsodnost je civilnopravni pojem po pomenu enak kazenskopravni pritevnosti. Razsodnost je pogoj za krivdno odgovornost. Kdor zaradi motnje v duevnem razvoju, teave v duevnem zdravju ali zaradi kaknega drugega vzroka ni zmoen razsojati, ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu [ 136/(1)]. Kdor povzroi kodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel v tako stanje. ( 136/(2)] e je nekdo priel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil. [ 136/(3)] Odgovornost mladoletnika: I. 0 do 7 let: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi [ 137/(1)]. Za kodo, ki jo povzroi drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, odgovarjajo stari ne glede na svojo krivdo [ 142/(1) = objektivna odgovornost], vendar so odgovornosti prosti, e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti po pravilih objektivne odgovornosti. [ 142/(2)] II. 7 do 14 let: mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati [ 137/(2)]. Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde [ 142/(4)]. Stari odgovarjajo z obrnjenim dokaznim bremenom, ker pravo izhaja iz domneve, da je otrok povzroil kodljivo posledico zaradi zanemarjanja s strani starev. e odgovarja poleg starev za kodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna [ 143 OZ]. Otrok po dopolnjenem 7. letu starosti odgovarja, e je bil ob povzroitvi kode razsoden.

III. od 14 let naprej: mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo [ 137/(3)]. Stari odgovarjajo subsidiarno e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki kode ne more povrniti, lahko sodie, kadar to terja pravinost glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca, naloi starem, da morajo (v celoti ali deloma) povrniti kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo. 1.3.1.2. SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB (1) Pravna sposobnost pravnih oseb je enako definirana kot pri fizinih osebah z razliko, da pravna oseba ne more biti nosilec doloenih pravic, ki so po naravi takne, da jih imajo lahko le fizine osebe (npr. osebne pravice osebnostne pravice pravnim osebam priznavamo z izjemo telesne integritete). Pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena pravna oseba lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega je ustanovljena oz. podroje njenega delovanja. Drava ima splono pravno sposobnost. Pravne osebe zasebnega prava imajo posebno (specialno) pravno sposobnost. Ultra vires teorija pomeni, da so neveljavni pravni posli, ki jih sklene pravna oseba zasebnega prava preko meja svojih dejavnosti. V gospodarskem pravu je to naelo omejeno tako, da ostane pravni posel v veljavi, e stranka (3. oseba) ni vedela za prekoraitev, pri emer se teje, da stranki ni treba poznati registra. 30

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) Voljna sposobnost pravnih oseb 1) Poslovna sposobnost pravnih oseb Osnovna znailnost poslovne sposobnosti je sposobnost voljnega oblikovanja za dose-ganje pravnih uinkov. Pravna oseba ni sposobna oblikovati volje. Oblikovanje volje je vezano na posameznika. Pravna oseba brez fizinih oseb ne more obstajati, eprav se lahko volja pravne osebe razlikuje od volje fizine osebe. Poslovna sposobnost pravne osebe se presoja po sposobnosti posameznikov, ki so na podlagi notranjega razmerja pooblaeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe. Poslovna sposobnost pravnih oseb se meri po sposobnosti njenih organov: 1. organ je fizina oseba pravna oseba je poslovno sposobna, kolikor je poslovno sposoben lovek, ki predstavlja njen organ; 2. organ je kolektiven pravna oseba je sposobna, kolikor je kolektivni organ sposoben izraziti voljo (sklepnost, sposobnost posameznih oseb organa). Vsaka pravna oseba mora imeti zakonitega zastopnika. Specialno omejena poslovna sposobnost pravne osebe pomeni, da je pogodba, ki jo sklepa pravna oseba, vezana na odobritev druge pravne osebe (npr. dravnega organa). e upravieni organ ne poda soglasja, je dobroverni sopogodbenik varovan na neposlovnem podroju z odkodninsko odgovornostjo. 2) Deliktna sposobnost pravnih oseb Pravne osebe imajo popolno deliktno sposobnost. Lahko povzroijo delikt posamezniku. Odgovarjajo za ravnanja, ki jih posamezniki opravijo, ko ravnajo za pravno osebo (npr.: poslovodja). 3) Odgovornost pravne osebe za obveznosti Za obveznosti odgovarja primarno pravna oseba z vsem svojim premoenjem. Pri doloenih pravnih osebah je doloena tudi odgovornost njenih lanov. 1.3.2. SOGLASJE OZIROMA VOLJA Temeljna predpostavka za sklenitev pravnega posla je prava volja, ki mora biti: resnina; svobodna; prosta zavestnih in nezavestnih napak. Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi: (1) z besedami, (2) obiajnimi znaki, ali (3) z druganim ravnanjem, iz katerega je mono zanesljivo sklepati, da volja obstaja = konkludentna dejanja. Izjava volje mora biti svobodna in resna. [ 18] Napake volje so: (1) nezavestno nesoglasje: 1) zmota, 2) sila ali gronja (strah), 3) prevara . (2) zavestno nesoglasje neresnina volja: 1) mentalna rezervacija, 2) izjavi v ali, igri, na gledaliem odru, pri pouku postavljeni primeri, 3) simulirani pravni posli. 1.3.2.1. NEZAVESTNO NESOGLASJE (1) Zmota (error)

31

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

je napana predstava o doloeni okoliini, ki ne ustreza resninosti. Napana predstava postane pravno relevantna, ko stranka svojo voljo na podlagi napane predstave uve-ljavi. Zmota je osrednja napaka volje. Dejanski stan zmote se pogosto pokriva z nepra-vilno izpolnitvijo. 1) Vrste zmote: 1. Zmota v predstavi in zmota v izjavi: zmota v predstavi ali pristna zmota je zmota, pri kateri stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napani predstavi, vendar izjava ustreza temu sklepu. zmota v izjavi ali nepristna zmota pomeni, da stranka izjavi nekaj drugega, kot hoe. 2. Bistvena in nebistvena zmota : Najbolj pravno relevantna je bistvena zmota zmota je bistvena, e se nanaa na: I. bistvene lastnosti predmeta (error in obiecto zmota v objektu); II. osebo, s katero se sklepa pogodba (error in persona zmota v osebi); III. okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odlo-ilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila (zmota o okoliinah). [ 46/(1)] Za bistveno okoliino gre, e jo pravni promet kot bistveno obravnava, eprav je stalie strank o bistvenih okoliinah dru-gano. Prevladati mora stalie strank, kolikor je to stalie dopustno. IV. nagib pri neodplanih pogodbah pri neodplani pogodbi se teje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti. [ 47] Nebistvena zmota je: zmota o pravnem naslovu (error in negotio) ta zmota je ponavadi bistvena, saj stranki pogodbe ne bi sklenili, e bi vedeli za resnino voljo druge stranke (npr. nekdo stvar proda, drugi pa misli, da mu je bila stvar izroena v izposojo). V resnici gre najvekrat za nesporazum (disenz): izjavi volj strank se ne skladata, zato pravni posel sploh ne nastane. Pri zmoti o pravnem naslovu se izjavi volj krijeta, vendar vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega. zmota o pravni podlagi (poslovnem temelju; error in causa) e je stranka v zmoti zaradi podlage (kavze), je v bistveni zmoti o.o.d.d. Tudi v teh primerih gre lahko za nesporazum in ne zmoto. zmota o nagibu pri odplanih pogodbah ne pomeni niti nebistvene zmote. Stranki lahko z dogovorom nebistvene zmote napravita za bistvene. 3. Dejanska in pravna zmota : dejanska zmota je zmota o dejstvih; pravna zmota pomeni, da stranka ne ve za doloen pravni predpis oz. ne ve za posledico veljavnega pravnega predpisa. Pravna zmota se ne upoteva. 4. Opraviljiva in neopraviljiva zmota : opraviljiva zmota je zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu. Zmota se lahko pravno uveljavlja le, e je opraviljiva. Stranka bi morala ali mogla vedeti, da je v zmoti. Vezanost izpodbojnega upravienja na opraviljivo zmoto: stranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu [ 46/(2)]. Skrbno ravnanje je ravnanje, ki ga priakujemo od normalnega loveka. neopraviljiva zmota je zmota, ki je ni mono pravno uveljavljati. 5. Popolna in delna zmota: 32

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

popolna zmota analogno se uporabljajo pravila o nemonosti izpolnitve; delna zmota e uinkuje delna nemonost, uinkuje tudi delna zmota. 6. Kalkulacijska in demonstracijska zmota : kalkulacijska zmota je zmota v izraunavanju podatkov, glede katerih stranki nista v zmoti. e so podatki odloilni, se kalkulacijska napaka le odpravi. e soglasje nastane zaradi zmotnega rezultata pri izraunavanju, gre za zmoto in se uporabljajo splona pravila o zmoti. demonstracijska zmota je napana oznaba blaga. Ne teje se za zmoto, e je pomemben predmet, ne pa njegova oznaba. 7. Posredna izjava je zmota osebe, po kateri stranka izraa svojo voljo. Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje. 2) Teorije o zmoti: 1. Teorija volje (OZ) Volja je edino gibalo pravnega posla. Volja je edino relevantna ne glede na to, kaj je stranka izjavila. Vendar mora tisti, ki trdi, da izjava ni izraz resnine volje, to dokazati. im je to dokazano, izjava ne ustvarja nameravanega uinka. Odloilna naj bo resnina volja. e izjava ne ustreza resnini volji, ni pravega temelja za nastanek obveznosti. Ta teorija iti osebo, ki je voljo izjavila. Po OZ je izpodbojna pogodba, sklenjena v bistveni zmoti, eprav je nasprotna stranka dobroverna. Pogoj za izpodbijanje je ravnanje stranke v zmoti s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Izpodbojno pravico ima oseba, ki je v zmoti (zmotna oseba), ki je objektivno odkodninsko odgovorna. Dobroverna stranka ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode, etudi zmotna stranka ni kriva za svojo zmoto. Pri neodplanih pravnih poslih se lahko kot bistvena zmota uveljavlja tudi zmota o nagibu. Zmota o nebistvenih vpraanjih nima za posledico izpodbojnosti pravnega posla, vendar oseba, ki stranko krivdno zapelje v zmoto, odkodninsko odgovarja. 2. Teorija izjave Z izjavo doseemo funkcijo ustvarjanja socialnega kontrakta. Potrebno je upotevati tudi interes adresata (naslovljenca izjave), ker ta sprejme izjavo prve stranke za resnino voljo. Zato ni upotevno, da stranka v resnici hoe kaj drugega, kot je izjavila. Druga stranka mora jemati v potev le zunanji izraz volje, ker notranjega dogajanja v sopogodbeniku ne more nadzorovati. Zato mora zaupati v to, kar stranka izjavi. Teorija izjave iti nasprotno stranko. Za obline pravne posle velja popolnoma teorija izjave. 3. Teorija zaupanja Izraz resnine volje so strankine izjave, ki jih nasprotna stranka sprejme ali vsaj lahko sprejme za izraz resnine volje, eprav je v resnici ne izraajo. 3) Tipini primeri zmote: 1. Zmota o predmetu kot predmet velja: stvar, skupnost stvari, pravica, terjatev, podjetje. Zmota o glavnem predmetu je bistvena. Zmota o stranskih predmetih (obresti, pogodbena kazen) je nebistvena o.o.d.d. Zmota o predmetu je lahko nesporazum, kadar se izjavi strank sploh ne ujemata ali pogodba ne nastane. zmota o identiteti je po svoji naravi bistvena zmota. Vasih je identiteto (istovetnost) teko razlikovati od bistvenih lastnosti stvari: o e gre za isto stvar, ne gre za zmoto o identiteti, temve za zmoto o kakovosti stvari; o e gre za drugo stvar, potem gre za zmoto o identiteti.

33

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

zmota o lastnostih opredelimo jo lahko glede na 2 merili: o subjektivno in konkretno merilo stranke same doloijo, ali je doloena lastnost bistvena ali ne. e na podlagi tega merila ni mono ugotoviti, ali je lastnost bistvena ali ne, je treba uporabiti naslednje merilo: o objektivno in abstraktno merilo doloa lastnosti na podlagi fizikalnih in keminih lastnosti. zmota o vrednosti naeloma nima vpliva na veljavnost pogodbe. Zmota o ceni je zmota o identiteti predmeta in ne zmota o vrednosti. zmota o koliini se ne teje za bistveno, e drugana koliina vseeno zadovolji stranko. 2. Zmota o osebi (error in persona) se lahko nanaa na razline elemente: zmota v fizini osebi nekdo sklene pogodbo s 3. osebo, ki jo ima za pogodbeno stranko, s katero je hotel skleniti pogodbo; zmota v civilni osebi nekdo se izdaja za pravo stranko pogodbe tako, da prevzame njeno ime; zmota v bistvenih lastnostih osebe nekdo sklene pogodbo s 3. osebo, ker misli, da izvruje doloen poklic, ki je razlog za sklenitev pogodbe. 4) Pravne posledice zmote: 1. Izpodbojno upravienje: stranka v bistveni zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe, e je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu. [ 46/(2)] Roki za izpodbijanje so: 1 leto od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto (subjektivni rok); 3 leta od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). [ 99] Relativnost izpodbojnega zahtevka: upraviena stranka je le stranka v zmoti. Druga stranka se na zmoto prve ne more sklicevati. Izpodbijanje se lahko uveljavlja s tobo ali ugovorom. 2. Objektivna odkodninska odgovornost zmotne osebe: e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev zaradi tega nastale kode, etudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva. [ 46/(3)] 3. Konvalidacija kljub zmoti pomeni, da nezmotna stranka ponudi zmotni stranki izpolnitev posla na nain, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. V tem primeru se zmotna stranka ne more ve sklicevati na zmoto. Stranka v zmoti se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo. [ 46/(4)] Drugi naini konvalidacije: zmotna stranka na poziv nezmotne stranke izjavi, da kljub zmoti ostaja pri pogodbi; zmotna stranka ne izpodbija pogodbe v za to doloenih rokih (subjektivni rok 1 leto, objektivni rok 3 leta). 4. Pravne posledice pri nebistveni zmoti pogodba ostane v veljavi, vendar je krivdni povzroitelj zmote premotenemu po naelu neminem laedere (nikomur kodovati) dolan plaati primerno odkodnino. (2) Prevara (dolus) [ 49 OZ] Prevara je dejanje, s katerim ena stranka: pri drugi stranki povzroi zmoto; ali drugo stranko dri v zmoti z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tudi pri prevari gre za zmoto, vendar je slednja nastala zaradi naklepnega ravnanja: sopogodbenika; ali 3. osebe.

34

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Ni mona prevara iz malomarnosti. Tudi molk je lahko prevara, e ena stranka ve, da je druga v zmoti, in ji tega ne pove. Pravne posledice prevare: 1) Izpodbojno upravienje loimo, ali prevaro povzroi sopogodbenik ali 3. oseba: 1. prevara sopogodbenika druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, etudi zmota ni bistvena. [ 49/(1)]; 2. prevara 3. osebe tu razlikujemo med odplanimi in neodplanimi pogodbami: prevara 3. osebe pri odplani pogodbi prevara tretjega vpliva na samo pogodbo le, e je druga pogodbena stranka zanjo vedela ali bi morala vedeti. [ 49/(3)] Pri odplanih pogodbah se za izpodbojno upravienje zaradi prevare 3. osebe zahteva sodelovanje oz. slaba vera sopogodbenika pogodbo je mono razveljaviti le, e je sopogodbenik vedel ali bi moral vedeti za prevaro 3. osebe. prevara 3. osebe pri neodplani pogodbi neodplana pogodba se lahko razveljavi zaradi prevare tretjega ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti. [ 49/(4)] Pri neodplanih pogodbah ima prevarana stranka zaradi prevare 3. osebe izpodbojno upravienje v vsakem primeru morebitna dobra ali slaba vera sopogodbenika nimata nobenega vpliva. 2) Odkodninska odgovornost prevaranta stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode. [ 49/(4)] (3) Sila in gronja (vis ac metus) Stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah je lahko povzroen s silo (nasiljem) ali gronjo. Sila je lahko tako mona, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (npr. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). V taknem primeru je pravni posel neobstoje, ker volje sploh ni bilo. e nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi, gre za napako volje. e je pogodbena stranka ali kdo tretji povzroil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. [ 45/(1)] Strah mora biti utemeljen. Ni mono uveljavljati vsakega, e tako neznatnega strahu. Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost: ivljenju; telesni dobrini; ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. [ 45/(2)] Znailnosti gronje: neposrednost gronja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila doloen pravni posel; nedopustnost (protipravnost) gronja mora biti protipravna. Pravna gronja je dopustna (npr. gronja s tobo), vendar je npr. nedopustna gronja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja. Pravne posledice sile in gronje: 1) izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali gronje, so izpodbojne; 2) odkodninska odgovornost povzroitelj nasilja ali gronje je odkodninsko odgovoren za kodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe. 1.3.2.2. ZAVESTNO NESOGLASJE Zavestno nesoglasje (neresnina volja) pomeni, da stranka zavestno izjavi nekaj neresninega vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje. Teorija pozna 3 klasine primere: (1) Mentalna rezervacija ali miselni pridrek (reservatio mentalis)

35

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Stranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot zares hoe, ne da bi to povedala drugi stranki. Mentalna rezervacija ne more biti pravno upotevna. Upoteva se izjava, kot da rezervacije sploh ne bi bilo. (2) Izjave v ali, igri ali na gledalikem odru ter pri pouku postavljeni primeri Uporablja se tudi skupno ime neresne izjave. Z njimi v zvezi izjavljena poslovna volja ne ustvarja rednih pravnih uinkov, ker je stranka morala ali mogla spoznati, da taka izjava ni bila resno miljena, saj je to splono znano. Toda e stranka brez svoje krivde ne spozna ale, pravni posel kljub temu ne velja, vendar lahko stranka, ki je izjavo prejela, zahteva odkodnino od stranke, ki je izjavo podala odkodninska odgovornost zaradi zavajanja drugega v zmoto iz malomarnosti. V praksi so takni primeri izjemno redki. (3) Simulirani pravni posli (navidezna pogodba) Obe stranki izjavita, da hoeta skleniti doloen pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla noeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine volje. Pod navideznim (simuliranim) pravnim poslom skrivata drug (prikriti) pravni posel, ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Neuinkovanje navidezne pogodbe navidezna pogodba nima uinka med strankama. [ 50/(1)] Veljavnost prikrite pogodbe e navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. [ 50/(2)] Varstvo dobroverne 3. osebe navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati proti tretji poteni osebi. [ 50/(3)] 1.3.2.3. NEDOLOENA VOLJA Nedoloena volja pomeni, da je volja negotova in je ni mono ugotoviti. Druga stranka v tako izjavo ne more privoliti, ker ne, kakna izjava sploh je. Posel sploh ne nastane, zato nedoloena volja ni napaka volje. 1.3.3. MONOST IN DOPUSTNOST 1.3.3.1. PREDMET Pogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi. [ 34/(1)] Pogodbena obveznost mora biti: mogoa; dopustna; in doloena oz. dololjiva. [ 34/(2)] (1) Monost predmeta Obveznost mora biti mogoa. Impossibilium nulla obligatio. = Nemogoe ne zavezuje. Nemonost izpolnitve je stanje, ko obveznosti zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni mono izpolniti. Poznamo 2 temeljni vrsti nemonosti: dejanska nemonost pri presoji, ali sta predmet pogodbe in predmet izpolnitve mogoa, se upoteva zakone fizike in logike; pravna nemonost ali nedopustnost obveznost je v naravnem stanju sicer mono izpolniti, vendar takno izpolnitev prepoveduje predpis (npr. nekdo, ki ni kmet, ne more kupiti kmetijskega zemljia). Vrste nemonosti: 1) absolutna in relativna nemonost izpolnitve: 1. absolutna ali objektivna nemonost izpolnitve izpolnitev je pojmovno nemo-goa, zato izpolnitve nihe ne more opraviti. Takna pogodba je nina. 2. relativna ali subjektivna nemonost izpolnitve izpolnitev je sicer objektivno mogoa, vendar je dolnik kljub temu ne more izpolniti. Relativna nemonost praviloma nima vpliva na veljavnost pravnega posla, razen e je posebej dogovor-jeno, da izpolnitev opravi doloena oseba (npr. naroilo portreta pri Picassu). 2) zaetna ali naknadna nemonost izpolnitve:

36

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

zaetna ali inicialna nemonost izpolnitve nanaa se na sklenitveno (stipulacijsko) fazo. Pravne posledice so: I. zaetna objektivna nemonost pogodba je nina; II. zaetna subjektivna nemonost pravno relevantna je le, e stranka, ki ne zmore obvezanega dejanja, ni vedela in mogla vedeti za otekoene razmere ob sklenitvi pogodbe. 2. naknadna nemonost izpolnitve nastopi po tem, ko je pogodba e veljavno sklenjena, v izpolnitveni (solucijski) fazi. Razlogi za naknadno nemonost so: dejanski razlogi npr. individualno doloena stvar se unii, Picasso oslepi; pravni razlogi stvar v izpolnitvi se s predpisom izkljui iz pravnega prometa (res extra commercio). Bistveno je razlikovanje med krivdno in nekrivdno naknadno nemonostjo. I. krivdna naknadna nemonost ena stranka je kriva, da je prilo do nemono-sti izpolnitve, zato je odkodninsko odgovorna. odgovornost dolnika obveznost obstaja e naprej, vendar se njena narava iz pogodbene spremeni v odkodninsko; odgovornost upnika dolnik postane prost obveznosti. Splono pravilo za nemonost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka, je, da okodovani stranki obveznost ugasne, ter obdri svojo terjatev do nasprotne stranke. Terjatev se zmanja za strankino korist od oprostitve. II. nekrivdna naknadna nemonost zanjo ne odgovarja nobena stranka. Posledica je prenehanje obveznosti. nekrivdna nemonost pri enostranskih obveznostih povzroi prenehanje pravne vezi med upnikom in dolnikom; nekrivdna nemonost pri dvostranskih obveznostih povzroi ugasnitev dolnikove obveznosti. 3) zaasna in trajna nemonost izpolnitve: 1. zaasna nemonost izpolnitve izpolnitev je nemogoa le nekaj asa (npr. Picasso si je zlomil roko). Obveznost ostane v veljavi, lahko pride do dolnikove zamude. 2. trajna nemonost izpolnitve je pravno upotevna. 4) popolna in delna nemonost izpolnitve: 1. popolna nemonost izpolnitve do prenehanja obveznosti pride po samem zakonu; 2. delna nemonost izpolnitve do prenehanja obveznosti pride le, e upnik to zahteva. 5) vrste nemonosti glede na kaj se nanaajo poleg nemonosti predmeta poznamo e: 1. nemonost glede lastnosti pogodbene stranke (npr. kupec kmetijskega zemljia je lahko le kmet); 2. nemonost glede asa in kraja izpolnitve; 3. nemonost glede podlage (kavze) tega pri nas ne poznamo, za kavzo glej naslednje toke. (2) Nedopustnost predmeta na splono je predmet obveznosti nedopusten, e je v nasprotju s kogentnimi predpisi pravnega reda. Predmet je nedopusten, e je v nasprotju: z ustavo; s prisilnimi predpisi (kogentnimi normami); ali z moralnimi naeli. [ 37] (3) Doloenost in dololjivost predmeta Pogodbena obveznost mora biti doloena oziroma dololjiva. [ 34/(2)] Predmet obveznosti je dololjiv, e: vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mono doloiti (podatke za doloitev); ali 37

1.

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

stranki prepustita doloitev tretjemu. [ 38/(1)] e tretji noe ali ne more doloiti obveznosti, je pogodba nina. [ 38/(2)] Pri generinih stvareh za dololjivost zadoa oznaba vrste in koliine. Pri individualno doloenih stvareh (species) je potreben natanneji opis. 1.3.3.2. PODLAGA (CAUSA) (1) Pojem podlage (kavze) Podlaga ali kavza je razlog obligacijskega razmerja. Od kavze je odvisna veljavnost o.r. Za veljavnost pogodbe sta potrebna: 1) obstoj kavze pravna podlaga (razlog za sklenitev pogodbe) mora obstajati; in 2) dopustnost kavze pravna podlaga mora biti dopustna = ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. (2) Teorije o kavzi 1) Subjektivna teorija stranki doloita, katera izmed okoliin je tako pomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. Pomembna je volja strank. 2) Objektivna teorija poleg okoliin v psiholokih predstavah strank obstajajo tudi okoliine, na katere stranki ne mislita. Te okoliine so same po sebi umevne in pomenijo predpostavke za veljavnost pravnega posla. 3) Klasine teorije izhajajo iz stalia, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih pravnih poslov. Takne kavze imenujemo tipske kavze. Najbolj znane tipske kavze so: 1. causa acquirendi (= izpolnitvena podlaga): vzajemnost zaveze izpolnitve ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (causa conditionis implendae); pravilo soasne izpolnitve stranka pri dvostranskih pogodbah ni dolna obveznosti izpolniti, preden jo izpolni nasprotna stranka. 2. causa donandi (= darilna podlaga): nima ekonomskega namena; podlaga darilne pogodbe je oprostilni namen , po katerem naj bo obdarjena stranka prosta nasprotne dajatve; namen izpolnitve je poveanje koristi druge stranke brez vsakrnega protiplaila. 4) Sintetine teorije vse opisane razloge je treba obravnavati kot celoto. Kavze izvirajo iz: 1. zakona; 2. splone pravne podlage; 3. volje strank; 4. objektivnih razlogov posameznih tipov poslov. (3) Elementi, ki so vplivali na nastanek kavze pri nas 1) morala pogodba je veljavna le, e je v skladu s pravnim in moralnim redom. e ni, ji ne moremo nuditi pravnega varstva. Vsi pravni posli v nasprotju z moralo so nini. 2) zmota obstaja skupna zmota (= zmota obeh strank), ki je zakon ne upoteva. Potrebno jo je upotevati glede na subjektivno kavzo. 3) spremenjene okoliine (klavzula rebus sic stantibus) pri sklepanju pravnega posla stranki raunata na doloene normalne okoliine oz. se utemeljeno priakuje, da raunata na normalne razmere (odsotnost vojne, epidemije, itd.), eprav se stranki tega sploh ne zavedata. Mona je razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliin. e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine: ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke; ali zaradi katerih ni mono dosei namena pogodbe, ter: o pogodba oitno ve ne ustreza priakovanjem strank; in o bi bilo nepravino ohraniti v veljavi trenutno pogodbo.

38

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

lahko zahteva razvezo pogodbe: stranka z oteeno izpolnitvijo obveznosti; ali stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe. [ 112/(1)] (4) Pravni pomen kavze: 1) ninost pogodbe zaradi odsotnosti ali nedopustnosti kavze e ni podlage ali je nedopustna, je pogodba nina. [ 39/(4)] 2) razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliin (glej zgoraj) sodie pri tem upoteva: namen pogodbe; normalno tveganje; sploni interes ter interes obeh strank. 3) ninost nekaterih doloil splonih pogojev nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo: 1. samemu namenu pogodbe; ali 2. dobrim poslovnim obiajem. Takni sploni pogoji so nini, etudi jih je odobril pristojni organ. [ 121/(1)] 4) opredelitev bistvene zmote zmota je bistvena, e se nanaa na: 1. bistvene lastnosti predmeta; ali 2. osebo, s katero se sklepa pogodba; ali 3. odloilne okoliine po obiajih ali namenu strank. [ 46/(1)] (5) Razlikovanje kavze od drugih pravnih pojmov Od kavze se razlikujejo: 1) predmet izpolnitve pri predmetu se vpraamo kaj je kdo dolan (quid debetur = kaj se dolguje), pri kavzi pa se vpraamo zakaj je kdo dolan (cur debetur = zakaj se dolguje). 2) pravni naslov (iustus titulus) kavza je temelj pravnega naslova. Obveznost ima svoj temelj v pravnem naslovu, pravni naslov pa ima svoj temelj v kavzi. 3) nagib (motiv) nagib ne vpliva na veljavnost pravnega posla, razen e je nedopusten. Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. [ 40/ (1)] Pogodba, na sklenitev katere je bistveno vplival nedopusten nagib, je nina: 1. e je pri odplani pogodbi sopogodbenik vedel ali bi moral vedeti za nedopusten nagib [ 40/(2)] pri odplanih pogodbah je za ninost zaradi nedopustnega nagiba pri odplanih pogodbah potrebna slaba vera sopogodbenika. 2. etudi pri neodplani pogodbi sopogodbenik ni vedel za nedopustnost nagiba [ 40/(3)] neodplane pogodbe so zaradi nedopustnega nagiba nine v vsakem primeru. Razlikovanje med kavzo in nagibom: darovalec podari stvar, ker ga obremenjuje (= kavza) in ker se je z obdarjencem dobro razumel (= nagib). Zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti, se teje pri neodplani pogodbi za bistveno zmoto. [ 47] (6) Nedopustnost kavze Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog). [ 39/(1)] Pod kavzo razumemo bistveni namen pogodbe. Podlaga je nedopustna, e je v nasprotju: z ustavo; s prisilnimi predpisi; z moralnimi naeli. [ 39/(2)] Na splono je podlaga nedopustna, e je v nasprotju z javnim redom.

39

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

e kavza ni izrecno izraena, se domneva. Domneva se, da ima obveznost podlago, eprav ta ni izraena. [ 39/(3)] Ninost pogodbe zaradi neobstoja ali nedopustnosti e ni podlage ali je nedopustna, je pogodba nina. (7) Druge vrste nedopustnosti: 1) nedopustnost vsebine posla tu sta moni 2 nedopustnosti: 1. nedopustnost predmeta (glej zgoraj); 2. nedopustnost zaradi varstva osebe ali zaradi varstva splonih interesov. 2) nedopustnost nagiba (glej zgoraj); 3) moralna nedopustnost zajema pravne posle, ki so oitno nepravini, vendar za njih v zakonu ni izrecno predvidena pravna sankcija (npr. dvakratno plailo provizije); 4) delna nedopustnost je nedopustnost, ki se ne nanaa na celoten pravni posel. Posel lahko ostane v veljavi, e to ustreza volji strank. (8) Sankcije nedopustnosti Nedopusten pravni posel je nien, kolikor iz prepovedi ne izhaja drugae: pravni posel, pri katerem se prepoved ne nanaa na bistvene okoliine posla, velja; posel ni nien, e vsebuje relativno prepoved poslovanja ene stranke. (9) Posebni primeri nedopustnosti V posebne primere nedopustnosti spadata ezmerno prikrajanje (laesio enormis) in oderuka pogodba. 1) ezmerno prikrajanje (laesio enormis, 118) 1. Pojem ezmernega prikrajanja gre za oitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Okodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, e: je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe oitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank; in okodovana stranka ob sklenitvi ni vedela in ni bila dolna vedeti za pravo vrednost. [ 118/(1)] Pogoji za ezmerno prikrajanje torej so: I. dvostranska odplana pogodba; II. oitno nesorazmerje med vzajemnimi dajatvami; III. obstoj nesorazmerja e ob sklenitvi pogodbe; IV. dobrovernost okodovane stranke stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za pravo vrednost. Doloenih pogodb zaradi njihove posebne narave ni mono razveljaviti na raun ezmernega prikrajanja. Zaradi ezmernega prikrajanja ni mono zahtevati razveljavitve: pogodbe na sreo; pogodbe, sklenjene na podlagi javne drabe; pogodbe, pri kateri je bila plaana vija cena iz posebne naklonjenosti. [ 118/(5)] 2. Pravne posledice ezmernega prikrajanja I. izpodbojno upravienje okodovane stranke rok za izpodbijanje je 1 leto od sklenitve. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. [ 118/(2)] Izpodbojnemu upravienju se ni mono odpovedati vnaprej vnaprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka. [ 118/(3)] II. monost konvalidacije do konvalidacije pride, e neprikrajana stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. [ 118/(4)] 2) Oderuka pogodba 1. Pojem oderuke pogodbe oderuka pogodba je pogodba, pri kateri stranka:

40

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

izkoristi stisko, teko premoenjsko stanje, nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost (neugoden poloaj) drugega; in si izgovori zase ali koga tretjega korist v oitnem nesorazmerju z njeno dajatvijo, storitvijo ali zavezo. Takna pogodba je nina. [ 119/(1)] Pogoji za oderuko pogodbo so: I. objektivni pogoj (kriterij) oitno nesorazmerje med dajatvami; II. subjektivni pogoj izkorianje neugodnega poloaja sopogodbenika. Sem spadajo: stiska, teko premoenjsko stanje, neizkuenost, lahkomiselnost, in odvisnost (zasvojenost). 2. Pravne posledice oderue pogodbe: I. ninost za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo doloila o ninosti in delni ninosti. [ 119/(2)] Na ninost oderuke pogodbe se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Sodie na znailnosti oderuke pogodbe pazi po uradni dolnosti. Pravica do uveljavljanja ninosti oderuke pogodbe ne zastara. II. zahteva okodovanca za zmanjanje obveznosti na pravien znesek okodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien zne-sek. Sodie ugodi takemu zahtevku, e je mogoe. V tem primeru pride do ustrezne spremembe pogodbe, ki ostane v veljavi. [ 119/(3)] Rok za uveljavljanje zahteve za zmanjanje obveznosti je 5 let. Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti v 5 letih od sklenitve. 1.3.4. OBLIKA (E JE PREDPISANA) Oblika v irem pomenu je zunanji izraz sklenitve pravnega posla. Oblika v ojem pomenu je z zakonom doloena ali med strankama dogovorjena oblika. (1) Pravni temelj oblike Oblika je predpostavka za veljavnost pravnega posla le izjemoma in sicer kot: 1) predpisana oblika je zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni obliki. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. [ 51/(1)] Predpisana oblika velja za vse spremembe in dopolnitve obline pogodbe. [ 51/(2)] Izjeme od tega so: 1. pozneji ustne dogovori o stranskih tokah pozneje ustne dopolnitve o stranskih tokah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, e niso v nasprotju z name-nom oblike. [ 51/(3)] 2. pozneji dogovori o zmanjevanju obveznosti pozneji ustni dogovori, ki zmanjujejo ali olajujejo obveznosti strank, veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. [ 51/(4)] 2) dogovorjena oblika je oblika, za katero se dogovorita stranki. Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. [ 54/(1)] Dogovorjena oblika NE velja za razvezo, spremembe in dopolnitve pogodbe. [ 54/(2)] (2) Namen (smisel) oblike Glede na namen oblinosti, ki je predpisana, se razlikujeta: 1) oblika za veljavnost (forma ad valorem) oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. e ni sklenjen v zahtevani obliki, je posledica ninost. 2) oblika za dokazovanje (forma ad probationem) namen oblinosti je le, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko e sta se stranki 41

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

dogovorili za posebno obliko le zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi ali vsebini pogodbe, je pogodba sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. S tem za stranki nastane obveznost dati pogodbi primerno obliko. [ 54/(3)]

(3) Vrste oblike Osnovno razlikovanje je med neformalnimi in formalnimi oblikami: 1) neformalne oblike: 1. ustna oblika; 2. konkludentna ravnanja; 3. molk. 2) formalne oblike: 1. pisna (pismena) oblika; 2. sklenitev pred priami ; 3. sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overovitev); 4. sveana oblika (sklenitev zakonske zveze). Formae habilitantes je izraz, ki oznauje, da je za veljavnost pravnega posla potrebna potrditev dravnega organa. Ne gre za oblikovni predpis, temve za odloni pogoj. Zapis v javne knjige (registracija) je posebna vrsta oblike, e ima konstitutiven pomen za nastanek pravne osebnosti. Zapis v javno knjigo je tudi vpis v zemljiko knjigo. Realni kontrakti so pogodbe, ki se sklenejo z izroitvijo stvari (izroitev are, zastava, datio in solutum, eleznika pogodba). Po Cigoju realni kontrakti ne tejejo za pogodbe, za katere je potrebna oblika. Vasih je realnost povezana z listino. (4) Pisna oblika (listina) Pisni obliki je mono zadostiti na razline naine: za sklenitve dvostranske pogodbe je dovolj, da: o obe stranki podpieta eno listino; o vsaka stranka podpie izvod listine, namenjen drugi stranki. [ 57/(4)] stranki izmenjata pismi; teleprinter (danes zastarelo); pobotnica (po sodni praksi). Trenutek sklenitve pisne pogodbe e je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko jo podpiejo vsi zavezanci. [ 57/(1)] Uinki listine enake uinke kot listina ima katerikoli nain ali oblika sporoanja, ki: ohranja zapis besedila neokrnjen; in omogoa preverjanje izvora besedila z uporabo splono sprejetih sredstev. [ 57/(2)] Zadostuje, da stranka besedilo podpie, ni treba, da ga tudi napie. Nepismenost stranke e pogodbenik ne zna pisati, naredi na listini roni znak, ki ga overita 2 prii ali organ, pristojen za overitve. [ 57/(3)] Pisna pogodba je veljavna tudi, e se stranka podpie s psevdonimom. Obvezna pisna oblika se zahteva za pogodbe o prenosu nepreminin. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, e se z njo: o prenaa lastninska pravica na nepreminini; ali o ustvarja druga stvarna pravica na nepreminini. [ 52] (5) Domneva popolnosti listine Pomeni, da v pogodbi, sklenjeni v predpisani ali dogovorjeni posebni obliki velja le tisto, kar je v obliki izraeno. [ 56/(1)] Izjemi domneve popolnosti: 1) soasni ustni dogovori o stranskih tokah: soasni ustni dogovori o stranskih tokah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, e niso v nasprotju:

42

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1. z vsebino pogodbe; 2. z namenom oblike. [ 56/(2)] 2) soasni ustni dogovori o zmanjevanju obveznosti: soasni ustni dogovori, ki zmanjujejo ali olajujejo obveznosti strank, veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. [ 56/(3)] (6) Obseg predpostavk oblike Postavlja se vpraanje, ali morata biti v posebni obliki izraeni volji obeh strank ali zadostuje oblino izraena volja le ene stranke: e je oblinost doloena zaradi varovanja lahkomiselne stranke, pogodba velja le, e je izjava te stranke podana v predpisani obliki; e je oblinost doloena zaradi javnega interesa (evidence v javnih knjigah), pogodba velja le, e je izjava obeh strank podana v predpisani obliki (npr. obvezna pisna oblika pri nepremininskih pogodbah). (7) Posledice neupotevanja predpisov o obliki 1) Neupotevanje predpisane oblike pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen e iz namena predpisane oblike izhaja kaj drugega. [ 55/(1)] Osnovna sankcija je ninost, vendar je treba pred tem ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko: kot pogoj za veljavnost (forma ad valorem); ali kot pogoj za dokazovanje sklenitve in vsebine pogodbe (forma ad probationem). 2) Neupotevanje dogovorjene oblike po osnovni dolobi je sankcija ninost. Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki: 1. je nina, e sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost posebna oblika = forma ad valorem; [ 55/(2)] ali 2. je sklenjena s soglasjem o vsebini, e sta se stranki dogovorili za obliko zaradi dokazovanja sklenitve ali vsebine pogodbe = forma ad probationem. S sklenitvijo za stranki nastane obveznost dati pogodbi dogovorjeno obliko. [ 54/(3)] To obveznost prizadeta stranka uveljavlja s tobenim zahtevkom na izstavitev doloene listine. 3) Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. V tem primeru je edino pravino, da pogodba ostane, kolikor je mogoe v veljavi. Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna kljub pomanjkanju pisne oblike, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbene obveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega. [ 58] 4) Konverzija civilno pravo si prizadeva pomanjkljive pravne posle im bolj ohraniti v veljavi, zato priznava monost, da pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla. Isto dejansko stanje pomeni nastanek drugega pravnega posla. Npr. e se pri menici ne upoteva oblinostnih predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico. (8) Razveza, spremembe in dopolnitve obline pogodbe 1) Obline spremembe in dopolnitve pri predpisani obliki zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v predpisani obliki, velja za vse spremembe in dopolnitve. [ 51/(2)] 2) Neoblina razveza pri predpisani obliki obline pogodbe je mono razvezati z neoblinim sporazumom, razen e: 1. zakon doloa drugae; ali 2. namen predpisane oblike zahteva za razvezo enako obliko. [ 53] 3) Neoblina razveza, spremembe in dopolnitve pri dogovorjeni obliki pogodbo z dogovorjeno posebno obliko, je mono razvezati, spremeniti in dopolniti z neoblinim sporazumom. [ 54/(2)] 43

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

4) Veljavnost (dopustnost) ustnih dogovorov: 1. veljavnost (dopustnost) soasnih ustnih dogovorov: soasni ustni dogovori o stranskih tokah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, e niso v nasprotju: o z vsebino pogodbe; o z namenom oblike. [ 56/(2)] soasni ustni dogovori, ki zmanjujejo ali olajujejo obveznosti strank, veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. [ 56/(3)] 2. veljavnost (dopustnost) poznejih ustnih dogovorov: pozneji ustni dogovori o stranskih tokah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, e niso v nasprotju z namenom oblike. [ 51/(3)] pozneji ustni dogovori, ki zmanjujejo ali olajujejo obveznosti strank, veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. [ 51/(4)] (9) Interpretacija pravil glede oblinosti v posebnih primerih 1) Oblika pooblastila z zakonom predpisana oblika za sklenitev pravnega posla velja tudi za pooblastilo za sklenitev enakega pravnega posla. [ 75] e je pisna oblika predpisana zaradi javnega interesa, mora biti pooblastilo pisno. e je pisna oblika predpisana zaradi zavarovanja stranke pred lahkomiselnostjo, mora biti pooblastilo pisno, vendar je lahko ustno, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Pooblastilo se lahko preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike. [ 77/(2)] 2) Oblika predpogodbe predpisana oblika glavne pogodbe velja tudi za predpogodbo, e je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe = forma ad valorem. [ 33/(2)] Treba je gledati na namen predpisane oblike: o e je oblika predpisana zaradi dokazovanja, potem je predpogodba lahko ustna; o e je oblika predpisana zaradi varstvo dolnika ali obeh strank, je treba za predpogodbo uporabiti enako obliko kot za glavno pogodbo; o e je oblika predpisana zaradi javnega interesa (evidence), je predpogodba lahko ustna, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. 1.4. NEVELJAVNOST Neveljavni so pravni posli, ki so sklenjeni, vendar ne izpolnjujejo vseh predpostavk. V sistemih civilnega prava obstajata: tripartitni sistem neveljavnosti, ki razlikuje: neobstojee pravne posle; nine pravne posle; izpodbojne pravne posle. bipartitni sistem neveljavnosti, ki razlikuje le: nine pravne posle = ninost ali absolutna neveljavnost; in izpodbojne pravne posle = izpodbojnost ali relativna neveljavnost. Pri nas na zakonski ravni poznamo bipartitni sistem. Sodna praksa priznava tudi neobstojee pravne posle. (0) Neobstojei pravni posli Pogodba nastane, ko je med strankama doseeno soglasje. e soglasja ni, pogodba sploh ne nastane gre za neobstojeo pogodbo. Pravni posel sploh ni sklenjen, ker se izjavi strank ne ujemata in ne pride do soglasja. Do tega pride v 2 primerih: 1) nesoglasje: soglasja sploh ni, zato gre za neobstoje posel; 2) nesporazum stranki sta prepriani, da se strinjata, vendar med njima dejansko obstaja nesporazum o: 1. naravi pogodbe; ali 2. podlagi pogodbe; ali 3. predmetu pogodbe. V takem primeru se teje, da pogodba ni bila sklenjena. [ 16]

44

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Soglasje je podlaga nastanka pravnega posla. e soglasja ni, pogodba sploh ni nastala, zato ni niti nina niti izpodbojna, temve je sploh ni. Posledice neobstojee pogodbe so enake kot posledice ninosti. Po razlagi Vrhovnega sodia so neobstojee pogodbe, ki jih sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba. Le poslovno sposobna ali omejeno poslovno sposobna oseba lahko sklene pogodbo, saj da lahko le ona pravno relevantno izjavo volje. (1) Ninost ali absolutna neveljavnost 1) Razlogi za ninost: 1. pogodba nasprotuje: ustavi; ali prisilnim predpisom; ali moralnim naelom. Pogodba, ki kri te prepovedi, ni nina, e: namen krenega pravila odkazuje na drugo sankcijo; ali zakon v posameznem primeru predpisuje drugae. [ 86/(1)] 2. predmet pogodbe je nedopusten, nemogoen, nedoloen ali nedololjiv [ 35] 3. podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni; [ 39/(4)] 4. pogodba ni sklenjena v: predpisani obliki, razen e iz namena predpisane oblike izhaja drugae; [ 55/(1)] dogovorjeni obliki, e sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika = forma ad valorem; [ 55/(2)] 5. oderuka pogodba; [ 119/(1)] 6. pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba; 7. pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires). 2) Splone znailnosti ninosti: 1. uveljavljanje ninosti: na ninost pazi sodie po uradni dolnosti; na ninost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba [ 92]: o pogodbene stranke ter njihovi (singularni in univerzalni) pravni nasledniki; o vsaka 3. oseba, ki ima pravni interes; o javni toilec; o morebitni upniki strank. 2. neomejeno uveljavljanje ninosti pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne. [ 93] 3. uinkovanje ex tunc neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka; 4. deklaratorna sodba sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena; 3) Nemonost konvalidacije nina pogodba ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha. [ 90/(1)] Obstajata 2 izjemi nemonosti konvalidacije: 1. konvalidacija zaradi majhnega pomena prepovedi ninost se ne more uveljavljati, e: je prepoved manjega pomena; IN je bila pogodba izpolnjena. [ 90/(2)] 2. konvalidacija oderuke pogodbe oderuka pogodba ostane v veljavi z ustreznimi spremembami, e okodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, in sodie zahtevi ugodi. [ 119/(3)] 4) Konverzija e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavo kakne druge pogodbe, velja druga pogodba, e:

45

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1. se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe; IN 2. bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. [ 89] 5) Relativna ninost zakonska prepoved sklenitve pogodbe se nanaa le na eno stranko. Pogodba ostane v veljavi o.o.d.z.d. in strankokritelja zadanejo ustrezne posledice. [ 86/(2)] 6) Delna ninost se nanaa na ninost posameznih doloil. Celotna pogodba ni nina zaradi ninosti posameznega doloila, razen e je bilo nino doloilo: 1. pogodbeni pogoj; ali 2. odloilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. [ 88/(1)] e je namen ugotovitve delne ninosti odprava ninega doloila, pogodba ostane v veljavi, etudi je nino doloilo pogodbeni pogoj ali odloilen nagib. [ 88/(2)] V tem primeru nino doloilo pogodbe nadomesti zakonska norma. 7) Pravne posledice ninosti: 1. vrnitveni zahtevek vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nine pogodbe. e vrnitev ni mona, mora stranka dati denarno nadomestilo po cenah v asu izdaje sodne odlobe = naelo valorizacije vrnitvenega zahtevka [ 87/(1)] 2. zavrnitev zahtevka nepotene stranke (condictio ob turpem causam) pri pogodbi, nini zaradi nasprotovanja temeljnim moralnim naelom, lahko sodie zavrne vrnitveni zahtevek nepotene stranke. Pri odloanju sodie upoteva: potenost strank; in pomen ogroenih interesov. [ 87/(2)] 3. odkodninska odgovornost pogoji zanjo so: krivda enega sopogodbenika in dobrovernost okodovanca; nastanek kode zaradi ninosti pogodbe; in vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo kodo. (2) Izpodbojnost ali relativna neveljavnost 1) Razlogi za izpodbojnost: 1. pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka; 2. pri sklenitvi so obstajale napake volje: bistvena zmota, sila in gronja, prevara; 3. OZ ali drugi zakon tako doloa; [ 94] 4. gre za ezmerno prikrajanje (laesio enormis). [ 118/(1)] 2) Splone znailnosti izpodbojnosti: 1. uveljavljanje izpodbojnosti: na izpodbojnost se lahko sklicuje le pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost. [ 95/(1)] Poleg njega se lahko sklicujejo e: o univerzalni dedii pogodbene stranke, na katere so preli razlogi izpodbojnosti kot premoenjskopravna pravica; o javni pravobranilec; o bive omejeno poslovno sposobne osebe glede pogodb, sklenjenih brez dovoljenja ali odobritve zakonitega zastopnika, e vloijo tobo v 3 mesecih po nastopu polnoletnosti. [ 44 ] sodie na izpodbojnost ne pazi izpodbojnost se lahko v pravdi uveljavlja samo s tobo, ne more se uveljavljati s procesnim ugovorom. 2. omejeno uveljavljanje izpodbojnosti pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha (ugasne): v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok); [ 99/(1)] v 3 letih v vsakem primeru od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). [ 99/(2)]

46

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

3. 3)

4) 5) 6)

7)

uinkovanje ex nunc izpodbojen pravni posel se razveljavi za naprej, neuinkovitost razmerja sega le od razveljavitve naprej. Monost konvalidacije izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e: 1. se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi; [ 95/(2)] 2. stranka, upraviena za izpodbijanje, ne izpodbija pogodbe v subjektivnem ali objektivnem roku; 3. zakon doloa druge razloge npr. konvalidacija kljub zmoti: stranka se ne more sklicevati na zmoto. e je druga stranka pripravljena izpolniti tako, kot da zmote sploh ni bilo. [ 46/(4)] Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Delna izpodbojnost veljajo pravila o delni ninosti. Pravica sopogodbenika sopogodbenik je v stanju velike negotovosti glede izpodbojne pogodbe, zato lahko zahteva od sopogodbenika, upravienega za izpodbijanje, da se v roku vsaj 30 dni izjasni, ali ostaja pri pogodbi. [ 95/(2)] e se v danem roku izpodbojni upravienec ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena. [ 95/(3)] Pravne posledice izpodbojnosti: 1. vrnitveni zahtevek (kondikcija): vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. e vrnitev ni mona, je treba dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi ali izdaji sodne odlobe = naelo valorizacije vrnitvenega zahtevka. [ 96] 2. odkodninska odgovornost se pojavlja v 2 oblikah. Pogodbenik, ki mu je zaradi razveljavitve nastala koda, mora biti dobroveren ni vedel in ni bil dolan vedeti za vzrok izpodbojnosti: odgovornost za razveljavitev pogodbe pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe. [ 97] odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za kodo zaradi razveljavitve pogodbe, e je z zvijao prepriala sopogodbenika, da je poslovno sposobna. [ 98] Pogoji odkodninske odgovornosti so: krivda pogodbenika, pri katerem je vzrok izpodbojnosti; zaradi razveljavitve nastala koda; vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo.

2. ENOSTRANSKI OBVEZNOSTNI POSLI

Enostranski obveznostni posli (v OZ enostranska izjava volje) ustvarjajo obveznost v breme osebe, ki je izjavila voljo, da se zavee. Zaveza obstaja, preden jo druga stranka sprejme. Enostranski posel rauna z drugo stranko brez njene doloitvi ob dani zavezi. Gre za pravno zavarovano priakovanje. Poznamo 2 temeljni skupini enostranskih poslov glede na nastanek: (1) nastanek glede na obstojee razmerje enostranski posel nastane glede na obstojee obveznostno razmerje ter ga ukinja ali spreminja. Primeri: odstop od pogodbe, odpoved pogodbe, pobotna izjava, pravica izbire, obnovitev zaveze. (2) nastanek ne glede na obstojee razmerje enostranski posel nastane ne glede na obstojee razmerje in ponavadi ustanavlja novo zavezo. Primeri: javna obljuba, ponudba, akcept, pooblastitev, nakazilo. Med enostranskimi obveznostnimi posli OZ ureja javno obljubo nagrade in vrednostne papirje. 2.1. JAVNA OBLJUBA NAGRADE

47

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Javna obljuba nagrade je objavljena obljuba neke koristi za doloen uspeh ali poloaj vnaprej nedoloenim osebam. Razlikujemo med javno obljubo nagrade in razpisom nagradnega tekmovanja: (1) javna obljuba nagrade zavezuje tistega, ki je dal obljubo, da jo izpolni. Z javnim razpisom dana obljuba lahko nagradi tistega, ki: opravi doloeno dejanje; ali dosee doloen uspeh; ali se znajde v doloenem poloaju. [ 207/(1)] (2) razpis nagradnega tekmovanja stranka dobi obljubljeno nagrado ele, ko v tekmi uspe. Kdor vabi k nagradnemu tekmovanju, mora doloiti rok. e rok ni doloen, lahko vsak bodoi udeleenec od sodia zahteva doloitev roka. [ 207/(2)] 2.1.1. ZNAILNOSTI JAVNE OBLJUBE ex lege nastanek obveznosti obveznost iz javne obljube nastane za obljubitelja s samo obljubo po samem zakonu; nedoloenost naslovnikov obljuba mora biti namenjena nedoloenim osebam; javnost obljube obljuba mora biti razglaena javno; specifikacija nagrade; nemonost odstopa od obljube obljubitelj od obljube ne more odstopiti, e je obljuba e zaela uinkovati; izpolnitev brez voljnega dejanja zahteva iz javne obljube se lahko izpolni brez voljnega dejanja, zadostuje, da se dejansko izpolni. 2.1.2. VSEBINA JAVNE OBLJUBE (1) Razpisni uspeh zahtevana izpolnitev je lahko kakrenkoli uspeh. e v obljubi niso doloeni kriteriji, kdaj je uspeh doseen, ima pravico o tem odloiti: obljubitelj; ali kdo, ki ga obljubitelj doloi. O podelitvi nagrade pri razpisu odloa organizator razpisa ali ena / ve oseb po njegovi doloitvi. [ 210/(1)] e je razpisana nagrada brez tekmovanja, obljubiteljrazpisovalec nima pravice izbirati med veimi doseenimi uspehi, temve mora izpolniti vsakomur, ki dosee pogojem obljube ustrezajoi uspeh. Organizator razpisa ne pridobi lastninske pravice na nagrajenem delu (izdelku), vendar pridobi lastninsko pravico, e je tako doloeno ob objavi razpisa. [ 210/(3)] (2) Obljubljena korist je nagrada. Lahko gre za denar ali drugo premoenjsko korist. 2.1.3. PRAVNI POLOAJ PRIAKOVALCA Priakovalec nagrade iz javne obljube sploh nikoli ni zavezan. Ko nastane zanj pravica, postane le upnik in ne zavezanec. Pri razpisu nagrade ima pravico do nagrade, kdor prvi opravi dejanje, za katerega je bila nagrada obljubljena. [ 209/(1)] e ve oseb hkrati opravi nagradljivo dejanje, gre vsakomur enak del, razen e pravinost zahteva drugano delitev. [ 209/(2)] 2.1.4. KRITEV JAVNE OBLJUBE e nagrada ni bila podeljena v skladu s pogoji javnega razpisa, je razpisovalec odkodninsko odgovoren in vsak udeleenec razpisa ima pravico zahtevati razveljavitev podelitve nagrade. e so v pogojih posameznega razpisa ali splonih pogojih za doloeno vrsto razpisa postavljena pravila podelitve nagrade in nagrada ni podeljena v skladu s pravili, ima vsak udeleenec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odloitve o podelitvi nagrade. [ 210/(2)] 2.1.5. PREKLIC JAVNE OBLJUBE Obljubitelj lahko svojo zavezo razvee s preklicem. Obljubo je treba preklicati: tako, kot je bila dana; ali z osebnim sporoilom. [ 208/(1)]

48

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Omejitev preklica obljube nagrade ni mogoe preklicati, e je bil v razpisu doloen rok za dejanje ali obvestilo o dejanju. [ 20(/(2)] Preklic tudi ni mogo, e: je nagradljivi uspeh e doseen; ali se je obljubitelj odrekel pravici do preklica. Posledica prepoznega preklica je odkodninska odgovornost obljubitelja dobroverna oseba (ki ni vedela in ni bila dolna vedeti za preklic razpisa): (1) ki je opravila nagradljivo dejanje, ima pravico zahtevati obljubljeno nagrado; (2) ki je imela do preklica izdatke, potrebne za nagradljivo dejanje, ima pravico zahtevati pov-railo izdatkov. Ni povraila, e obljubitelj dokae, da so bili izdatki zaman. [ 208/ (1)] 2.1.6. PRENEHANJE JAVNE OBLJUBE Javna obljuba preneha zaradi neuspenosti razpisa. Obveznost obljubitelja nagrade preneha: (1) pri doloenem razpisnem roku e v roku nihe ne sporoi, da: 1) je opravil dejanje; ali 2) je dosegel uspeh; ali 3) je izpolnil v razpisu postavljene pogoje; (2) pri nedoloenem razpisu v 1 letu od objave razpisa. [ 211] 2.1.7. RAZLIKA MED JAVNO OBLJUBO IN PONUDBO Obe sta enostranski pravni akt, vendar: javna ponudba zavezuje ne glede na sposobnost strank; medtem ko ponudba zavezuje le, e sta stranki sposobni. e bi teli javno ponudbo kot obljubo, bi z akceptom nastala pogodbena zaveza med strankama, vendar pri javni obljubi te zaveze ni. 2.2. VREDNOSTNI PAPIRJI /glej skripto za Posebni del/

3. ODKODNINSKE OBVEZNOSTI
3.1. POJEM IN VRSTE ODKODNINSKIH OBVEZNOSTI 3.1.1. POJEM ODKODNINSKE OBVEZNOSTI Odkodninska obveznost je obveznost stranke poravnati kodo, za katero je odgovorna. Odkodninski zahtevek je restitucijski zahtevek (restitutio in integrum = vrnitev v prejnje stanje). Pravilo o popolni odkodnini s plailom odkodnine postane poloaj okodovanca tak, kakren bi bil, e ne bi bilo kodnega dogodka. Z odkodnino okodovanec ne more dobiti ve, kot je e imel. 3.1.2. VRSTE ODKODNINSKIH OBVEZNOSTI PO IZVORU (1) Poslovne odkodninske obveznosti nastanejo zaradi doloene kritve. Sem spadata: 1) pogodbena poslovna odkodninska odgovornost (ex contractu) nastanejo zaradi kritve doloenega pravnega razmerja med upnikom in dolnikom; 2) izvenpogodbena poslovna odkodninska odgovornost (ex delicto) nastane zaradi posega v tujo podroje na podlagi zakona. Pravno razmerje med upnikom in dolnikom nastane s trenutkom kodnega dogodka in povzroene kode. (2) Neposlovne odkodninske obveznosti nastanejo zaradi doloenega dejstva. Sem spadajo druge civilne reparacije kondikcije, gestije in verzije. Dolobe o odkodninski odgovornosti imajo prednost pred dolobami o reparacijah, kondikcijah in verzijah. Glede na nain obravnavanja odkodninskih obveznosti obstajata 2 teoriji: monistina teorija = vse odkodninske obveznosti moramo obravnavati kot enotno institucijo ne glede na to, ali gre za poslovne ali neposlovne obveznosti. dualistina teorija = zagovarja delitev na pogodbe in civilne delikte (contracts and torts), zagovarjajo jo francosko in anglosaksonsko pravo. 3.1.3. RAZMERJE MED ODKODNINSKO IN KAZENSKO ODGOVORNOSTJO

49

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

V kazenskem pravu je namen sankcije vplivati na krilca s posegom v njegovo premoenje, osebno sfero in telesno integriteto (prostost) = represija. Vasih je sankcija dopustna e za poskus. V odkodninskem pravu je namen sankcije reintegrirati (spraviti v prejnje stanje) kreno pra-vico = restitucija. Odkodnine za poskus povzroitve kode ni. e je vzrok kode kaznivo dejanje, so zastaralni roki v odkodninskem pravu dalji. Za stvar, ki je bila uniena s kaznivim dejanjem, lahko okodovanec zahteva ceno posebne priljubljenosti (pretium affectionis). 3.1.4. DELITEV PRISTOJNOSTI MED DELOVNIMI IN CIVILNIMI SODII (1) Delovna sodie so pristojna za: 1) odkodninski zahtevek delavca zoper podjetje za kodo iz nesree pri delu; 2) odkodninski zahtevek podjetja zoper delavca za kodo, ki jo je delavec povzroil pri delu; 3) odkodninski zahtevek zoper podjetje in zavarovalno organizacijo hkrati za kodo, nastalo iz nesree pri delu v motornem prometu. (2) Redna civilna sodia so pristojna za: 1) odkodninski zahtevek 3. osebe zoper podjetje po naelih objektivne odgovornosti za kodo, ki jo je povzroil delavec; 2) odkodninski zahtevek svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesreil pri delu; 3) odkodninski zahtevek delavca za kodo iz prometne nesree, ki ga delavec uveljavlja zoper drugo podjetje (ne lastno); 4) odkodninski zahtevek tudenta za kodo pri opravljanju dela prek tudentskega servisa. 3.2. PREDPOSTAVKE ZA NASTANEK ODKODNINSKIH OBVEZNOSTI Predpostavke oz. pogoji so: (1) nedopustnost = nedopustno ravnanje; (2) koda = nastanek kode; (3) vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode; (4) odgovornost povzroitelja kode. Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odkodninska odgovornost ne nastane. 3.2.1. NEDOPUSTNOST Generalno naelo neminem laedere (nikomur kodovati) pravi, da se mora vsakdo vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo (prepoved povzroanja kode). [ 10] kodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer iz njega odkodninska odgovornost ne nastane. kodljivo dejstvo je lahko: dejanja = dejstvo, ki ga povzroi lovek s storitvijo (commissio) kot aktivnim ravnanjem ali opustitvijo (ommissio) kot pasivnim ravnanjem; dogodek = dejstvo, ki ga ne povzroi lovek. (1) Nedopustno dejstvo je dejstvo, ki kri pravno normo ali moralno naelo. 1) kritev prava: 1. nikomur kodovati (neminem laedere) gre za splono pravilo. kodovanje je dopustno le, e je posebej dovoljeno. Stranka mora utrpeti kodo zaradi kaknega splonega pravno varovanega interesa teorija o tehtanju pomembnosti interesov. 2. posebna pravila o varstvu pravic kodno dejanje lahko kri ustavno, kazensko, upravno in druga pravna podroja. Pogoj za nastanek odkodnine v takih primerih je, da necivilna norma varuje tudi civilni interes. 3. naelo pravno zavarovanih interesov:

50

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

med premoenjskopravnimi interesi se kot koda priznava izgubljeni dobiek kot bodoa e ne priznana koda; pri nepremoenjski kodi je kot pravno zavarovani interes priznan izgubljeni zasluek in izguba prilonosti osebnega udejstvovanja. 4. pravila avtonomnega prava podjetij e taka pravila tejemo v pravni sistem, lahko zaradi njihove kritve nastane odkodninska obveznost. 5. pravila, doloena z dogovorom strank s pogodbo je mono odkodninsko odgovornost raziriti na primere, za katere dolnik sicer ne odgovarja, razen e je takna odgovornost v nasprotju z naelom vestnosti in potenja. 2) kritev morale tudi zaradi kritve temeljnih moralnih nael lahko nastane odkodninska obveznost. 3) nedovoljena samopomo samopomo je dovoljena le v izjemnih posebej predpisanih primerih (silobran, posestno varstvo). Druge vrste samopomoi so nedovoljene. S tem se prepreuje samovolja. (2) Izkljuitev nedopustnosti (protipravnosti) 1) izkljuitev nedopustnosti kodnega dogodka IN kode: 1. silobran = neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istoasen protipraven napad. Kdor v silobranu povzroi kodo napadalcu, je ni dolan povrniti, razen pri prekoraitvi silobrana. [ 138/(1)] 2. privolitev okodovanca gre za naelo volenti non fit iniuria (tistemu, ki hoe, se ne godi krivica). Okodovaneva privolitev mora biti zavestna in dopustna. Npr. mazohist nima pravice terjati odkodnine od muitelja, e je zavestno privolil v lastno muenje in muitelj ni v niemer presegel njegove privolitve. (Takni primeri so pogosto sporni, ker gre lahko za kritev morale.) 3. poseg dravnih organov posegi dravnih organov so dopustni, e je okodovanec sam ustvaril nedopustno stanje. Npr. upraviena hina preiskava. 4. roditeljska pravica stari imajo pravico kaznovati svoje otroke, e je to za njih vzgojno in brez kodljivih posledic (???). 5. dobroverno dajanje informacij za povzroeno kodo ne odgovarja, kdor o drugem sporoi kaj neresninega nevede za neresninost, e je imel pri tem resen interes. [ 177/(2)] 6. dovoljena samopomo = pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi nevarnost, e je takna zaita nujna in nain odvraanja ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost. [ 139/(2)] Kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po samopomoi, je ni dolan povrniti. [ 139/(1)] 2) Izkljuitev nedopustnosti kodnega dogodka, vendar ne kode v teh primerih se stranka zaradi dopustnosti kodnega ravnanja ne sme braniti, vendar ima pravico do odkodnine, ker kodljiva posledica ni dopustna. To so naslednji primeri: 1. stiska (skrajna sila) nekdo povzroi kodo, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil neposredno preteo nevarnost. Dejanje je dopustno, e odvraa vejo nevarnost, vendar ni dopustno kodno stanje. e nekdo povzroi kodo v stiski, lahko okodovanec zahteva povrnitev kode od: odgovornega za nastanek kode; ali tistih, od katerih je bila koda odvrnjena vendar ne za ve, kolikor znaa njihova korist od odvrnitve. [ 138/(2)] 2. odvrnitev kode od drugega gre za primer, ko nekdo od drugega odvraa kodno nevarnost in pri tem sam utrpi kodo. Npr. Superman brani WTC pred letali in si pri tem zlomi roko od WTCja ima pravico zahtevati odkodnino za zlomljeno roko. Komur nastane koda pri odvraanju nevarnosti od drugega, ima pravico od njega zahtevati povrnitev kode, kateri se je smotrno izpostavil. [ 138/(3)] 51

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

poseg upravnega organa npr. usmrtitev z nevarno boleznijo okuene ivali; zakoniti interes posameznika ali skupnosti sem spadajo primeri, ko letalo zasilno pristane na tujem zemljiu, dopustnost imisij, itd. 3.2.2. KODA koda je vsako prikrajanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese. koda mora biti resnina in pravno priznana. Glavna razlikovanja vrst kode so: (1) premoenjska in nepremoenjska koda (POMEMBNO!!!) 1) premoenjska ali materialna koda je mona na 2 naina: 1. navadna koda (damnum emergens) = zmanjanje premoenja, tudi unienje doloenega premoenja; 2. izgubljeni dobiek (lucrum cessans) = prepreitev poveanja premoenja, tudi izpad priakovanega premoenja. 2) nepremoenjska ali imaterialna koda prizadene kakno nepremoenjsko dobrino, mona je na 4 naine: 1. telesne boleine; 2. duevne boleine; 3. strah; 4. okrnitev ugleda pravne osebe. (2) Neposredna in posredna koda: 1) neposredna koda je koda, pri kateri kodljivo posledico povzroi sam kodni dogodek. Sem spada tudi kodljiva posledica, pri kateri kodno dejanje povzroi od loveka neodvisen kodni dogodek. Npr. voznik se zaleti v elektrini drog in ga podre, iskre z elektrinega droga padejo na senik in zgori kmetija. 2) posredna koda med prvotnim vzrokom in posledico je vmesen samostojni dogodek. Sem spadajo stroki, ki so nujna posredna posledica kodnega primera. (3) Vrste kode glede na spreminjanje v asu: 1) pretekla koda je koda, ki ve ne obstaja zaradi povrnitve odgovorne osebe. Ni nujno, da je s tem okodovancu povrnjena vsa koda, ker mu je v vmesnem asu lahko nastala koda zaradi neuporabe stvari. 2) obstojea koda je koda, ki obstaja v asu, ko stranka zahteva odkodnino; 3) bodoa koda glede na as, na katerega se odmerja, je lahko: 1. gotova bodoa koda; in 2. negotova bodoa koda povrne se le, e je bodoi negotovi interes pravno priznan. Takna interesa sta: izgubljeni dobiek in izgubljeni zasluek; in izguba, ki pomeni nepremoenjsko kodo. (4) Substituirana koda e kdo povzroi kodo za odvrnitev kode od drugega, nadomesti prvotno nenastalo kodo z novo nastalo kodo. (5) Pretium affectionis = koda zaradi posebne priljubljenosti stvari e je bila stvar uniena ali pokodovana s kaznivim dejanjem, lahko sodie odkodnino odmeri glede na vrednost, ki jo je stvar imela za okodovanca. (6) Izguba preivljanja in pomoi zaradi smrti preivljalca takna koda se vraa s plaevanjem denarne rente, ki ne sme biti vija od rente, ki bi jo okodovanec dobival od umrlega. Npr. e dobivam od preivljalca 100'000 SIT mesene rente in ga nekdo ubije, mi mora morilec plaevati 100'000 SIT mesene rente, vendar ne ve. 3.2.2.1. PREMOENJSKA KODA OZ ureja 2 osnovni obliki premoenjske kode: (1) navadna koda (damnum emergens) = zmanjanje premoenja okodovanca, zmanjanje njegovih aktiv. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe o.d.z.d. [ 168/(2)] 52

3. 4.

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) izgubljeni dobiek (lucrum cessans) = dobiek, ki ga je bilo mogoe priakovati glede na obiajen potek stvari ali posebne okoliine, vendar ga ni bilo mono dosei zaradi dejanja ali opustitve okodovalca. [ 168/(3)] Za izgubljeni dobiek morata biti izpolnjena 2 pogoja: 1) dobiek mora biti dopusten (npr. preprodajalec mamil ne more uveljavljati izgubljenega dobika zoper policijo, ki mu je uniila laboratorij za proizvodnjo heroina); 2) obstajati mora pridobitveni namen okodovanca. Pri kodi iz poslovnih obveznosti loimo: pozitivni pogodbeni interes pogodba je veljavna, vendar zaradi napak v izpolnitvi stranki nastane koda; in negativni pogodbeni interes stranki nastane koda zaradi neveljavnosti pogodbe. Drugi primeri premoenjske kode so: (1) premoenjska koda zaradi smrti: 1) pogrebni stroki kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti obiajne stroke za njegov pogreb; [ 172/(1)] 2) stroki zdravljenja kasneje umrlega kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti stroke zdravljenja smrtonosnih pokodb in druge potrebne stroke v zvezi z zdravljenjem. [ 172/(2)] 3) izgubljeni zasluek kasneje umrlega kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti zasluek umrlega, ki je bil izgubljen zaradi nezmonosti za delo. [ 172/(2)] 4) koda zaradi izgubljenega preivljanja pravico do povraila kode zaradi izgubljenega preivljanja oz. izgubljene podpore ima oseba, ki: jo je umrli preivljal ali podpiral; ali je imela po zakonu pravico od umrlega zahtevati preivljanje. [ 173/(1)] koda zaradi izgubljenega preivljanja se vraa s plaevanjem denarne rente, odmerjene glede na okoliine primera. Renta ne more biti veja od prejemkov okodovanca s strani umrlega. [ 173/(2)] (2) premoenjska koda zaradi telesne pokodbe ali prizadetega zdravja: 1) stroki zdravljenja kdor drugemu povzroi telesno pokodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroke zdravljenja in druge z zdravljenjem povezane stroke. [ 174/(1)] 2) izgubljeni zasluek kdor drugemu povzroi telesno pokodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti zasluek, ki je bil izgubljen zaradi nezmonosti za delo med zdravljenjem. [ 174/(1)] 3) koda zaradi trajne nezmonosti za delo kdor drugemu povzroi: 1. popolno ali delno nezmonost za delo ter posledino izgubo zasluka; 2. trajno poveanje potreb; 3. unienje ali zmanjanje monosti za razvoj in napredovanje; mu mora za povrailo plaevati doloeno denarno rento. [ 174/(2)] (3) premoenjska koda pri alitvi asti in irjenju neresninih trditev okodovalec povzroi premoenjsko kodo s tem, da: ali ast drugega; zatrjuje ali raznaa neresnine trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega, eprav ve ali bi moral vedeti za neresninost. Takno premoenjsko kodo je treba povrniti. [ 177/(1)] e je okodovalec v dobri veri glede neresninosti, ne odgovarja za kodo, e je imel pri tem resen interes. [ 177/(2)] 3.2.2.2. NEPREMOENJSKA KODA Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Za pravno nepriznano nepremoenjsko kodo ni mona odkodnina. Pravno priznane nepremoenjske kode so: 53

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(1) Telesne boleine priznavajo se pretrpljene in bodoe telesne boleine. (2) Duevne boleine priznavajo se pretrpljene in bodoe duevne boleine: 1) zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti izvor zmanjane ivljenske aktivnosti je lahko: 1. nezmonost za delo; 2. povean telesni napor; 3. manja ivljenjska sposobnost; 4. splono osebno neugodje; 5. zmanjanje osebnih prilonosti. 2) zaradi skaenosti pri presoji odkodnine veljajo: 1. objektivna merila = spremembe zunanjosti okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol. 2. subjektivna merila vpliv na psihino poutje okodovanca. 3) zaradi razalitve dobrega imena in asti gre za dejanje, s katerim se: 1. nekomu neupravieno odreka spotovanje; 2. nekomu neupravieno jemlje ugled; 3. zoper nekoga seje sovratvo, prezir ali prepir; 4. nekoga skua osmeiti. Zaradi teh dejanj lahko nastane tudi premoenjska koda (glej zgoraj), e gre za alitev asti ali irjenje neresninih trditev. 4) zaradi okrnitve svobode gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien (npr. nezakonit pripor) ali dueven (npr. odvzem svobodne volje).

5) zaradi okrnitve osebnostne pravice sem spadajo: 1. posegi v ime, glas in podobo: poseg v ime (zloraba imena) nekdo neupravieno uporabi moje ime. Ponavadi zadostuje vrnitev v prejnje stanje. koda se prizna le, e je oseba, katere ime je bilo zlorabljeno, duevno trpela. Npr. prostitutka se izdaja pod imenom tefka Kuan in vsi mislijo, da se predsednikova ena prostituira. poseg v glas pomeni, da nekdo neupravieno s prislukovanjem posname glas osebe in ga nato razmnoi. Do primerov prihaja v glasbeni industriji (ile-galni posnetki znanih opernih pevcev). poseg v podobo najpogosteje se pojavlja kot neupraviena objava fotografije. Fotografija se lahko objavi, e ima oseba javno funkcijo in nastopa v javnosti. 2. posegi v duevni mir: posegi v osebno tajnost; posegi v zasebnost; posegi v nedotakljivost osebnega in druinskega ivljenja. 6) zaradi smrti blinjega duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: 1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega; 2. stari zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube starev; 3. bratje in sestre umrlega, e je med njimi in umrlim obstajala ivljenjska skupnost; 4. stari stari po sodni praksi imajo pravico do odkodnine zaradi smrti vnukov, e so jim nadomeali stare. e nekdo umre, lahko sodie prisodi njegovim ojim druinskim lanom (zakonec, otroci in stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. [ 180/(1)]

54

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

7) zaradi teje invalidnosti blinjega gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kot pri duevnih boleinah zaradi smrti blinjega: 1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega; 2. stari zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube starev; 3. bratje in sestre umrlega, e je med njimi in umrlim obstajala ivljenjska skupnost. V primeru posebno teke invalidnosti lahko sodie prisodi zakoncu, otrokom in starem invalida pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. [ 180/(2)] 8) zaradi kritve dostojanstva do tega pride v 2 primerih. Pravico do pravine denarne odkodnine ima oseba, ki: 1. je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti (odvisnosti) zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju ali drugemu spolnemu dejanju; ali 2. proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. [ 181] 9) zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi po sodni praksi se prizna odkodnina zaradi pretresenosti roditeljskih ustev, ki nastane zaradi zamenjave otrok v porodninici. 10) zaradi izgube stvari odkodnina zaradi izgube stvari se obiajno odmeri po vrednosti stvari v pravnem prometu. Cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. Npr. e mi vandali razbijejo 35 let starega fiota, katerega trna vrednost ustreza enaki koliini starega eleza, lahko uveljavljam odkodnino v vrednosti novega mercedesa zaradi moje ustvene navezanosti na fiota. (3) Strah sodna praksa razlikuje med primarnim in sekundarnim strahom. 1) primarni strah = strah, ki ga okodovanec pretrpi od kodnem dogodku; 2) sekundarni strah = strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo). (4) Okrnitev ugleda pravne osebe je novost, ki jo je uvedel OZ. Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodie pravni osebi pravino denarno odkodnino, neodvisno od povraila premoenjske kode. Sodie lahko prisodi odkodnino za nepremoenjsko kodo, etudi premoenjske kode sploh ni, e spozna, da okoliine primera to opraviu-jejo. [ 183] Pomembno je e razlikovanje kode, povzroene pred nastankom subjekta, in kode, povzroene po prenehanju subjekta: koda pred nastankom subjekta: koda, povzroena plodu; koda, ki izvira iz dejanja pred spoetjem plodu (gre za zdravnikovo malomarnost moral bi odsvetovati nosenost, vendar je ni). Takna koda je pravno priznana pod 2 pogojema: med kodnim dogodkom in pokodbo (ploda, dojenka) obstaja vzrona zveza; kodna posledica obstaja v trenutku nastanka subjekta = v trenutku, ko se otrok rodi in pridobi pravno sposobnost. koda po prenehanju subjekta sem spadajo razni primeri nekrofilije in iznakaenja trupel (sodne prakse na tem podroju je bolj malo, lahko se prizna veja odkodnina za huje duevne boleine blinjih). lovek ni mrtev do trenutka, ko mogani ne dajejo ve nobenih elektrinih impulzov (cerebralna smrt). Do takrat vsak neupravien poseg na njegovem telesu velja za poseg v njegovo osebnostno integriteto. 3.2.3. VZRONA ZVEZA Vzrona zveza je zveza med kodnim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo kodo. 3.2.3.1. TEORIJE O VZRONI ZVEZI 55

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(1) Teorije o naravni vzronosti (conditio sine qua non teorija) Kot vzrok je mono upotevati le okoliine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Probleme povzroajo: konkurirajoa vzronost npr. dva lovca ustrelita gozdnega paznika, eden v glavo, drugi v srce; kumulativna vzronost kodo povzroi ve storilcev in vsako dejanje zase ne bi imelo kodne posledice; alternativna vzronost ve oseb sodeluje pri povzroitvi kode, vendar ni mono ugotoviti, katera oseba jo je dejansko povzroila (npr. demonstranti meejo kamenje in kamen zadane mimoidoega v glavo ne ve se, kateri demonstrant ga je vrgel); hipotetina vzronost ne ve se, zakaj je koda nastala, temve se le domneva. (2) Teorije o pravno relevantni vzronosti 1) teorija o izkljuni povzroitvi posledice vse vzroke je treba vzeti kot celoto, ker le vse okoliine skupaj pomenijo skupen vzrok. 2) teorija o enakosti pogojev o povzroitvi posledice vsi pogoji so enako pomembni, zato je treba upotevati vse. Vsak pogoj je samostojen vzrok, za katerega naj stranka odgovarja. 3) teorija o nujni uinkoviti vzronosti (teorija o kreativni vzronosti) ugotoviti je treba, kateri vzrok ima preteni vpliv na posledico. Taken vzrok je kreativni vzrok in absorbira vse druge. 4) teorija o adekvatni vzronosti kot vzroke je treba upotevati le tiste, ki redoma in praviloma povzroijo nastalo posledico. 5) teorija o predvidljivosti stranka naj vedno odgovarja za blinje posledice (direktno kodo), za bolj oddaljene posledice pa naj odgovarja le, e so predvidljive. 6) teorija o ratio legis vzronosti upotevajo se le vzroki, ki pomenijo kritev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen teje za vzroke. 3.2.3.2. AKTIVNOST IN PASIVNOST VZROKOV Stranka ne odgovarja le za aktivno povzroitev. Tudi povzroitelj nevarnega stanja, ugodnega za nastanek kode, se teje za odgovornega. To imenujemo casus mixtus. Delovanju ve vzrokov hkrati stranka ne odgovarja le, e gre za naraven dogodek, na katerega ni bilo mono raunati. To ne velja za loveke vzroke. Delovanje ve zaporednih vzrokov vzrona zveza med kodnim ravnanjem in nastalo kodo mora biti nepretrgana. koda je neposredna, etudi nastane med dejanjem in posledico asovna ali prostorska razlika ob pogoju, da v dogajanje ne posee samostojen od dejanja neodvisen dogodek. Neposrednost vasih doloa pravo (npr. napeljevalci, pomagai, casus mixtus). Direktna in indirektna vzronost: direktna ali neposredna vzronost stranka zanjo odgovarja, razen e je njena odgovor-nost omejena le na nekatere kodne posledice; indirektna ali posredna vzronost le izjemoma se priznava, da je povzroitelj neposrednih posledic tudi povzroitelj posrednih. Vzrona zveza glede bodoe kode je pravno priznana, im je bodoa koda verjetna. Ni nujno, da je bodoa koda gotova. Dokazno breme glede vzrone zveze: nosi okodovanec dokazati mora nastalo kodo ter dejstvo, da ta koda izvira iz kodnega ravnanja odgovorne osebe. Ni treba dokazovati temelja odgovornosti. obratno dokazno breme velja pri objektivni odgovornosti. Za kodo iz nevarne stvari se domneva, da je nastala iz nevarne stvari, razen e se dokae, da nevarna stvar ni bila vzrok kode. Okodovanec mora dokazati le obstoj kode in obstoj nevarne stvari. Odgovorna oseba nosi dokazno breme, da nevarna stvar ni bila vzrok kode. 3.2.4. ODGOVORNOST 3.2.4.1. DELIKTNA SPOSOBNOST 56

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Deliktna sposobnost je sposobnost osebe prevzeti odgovornost za kodo. (1) Fizine osebe Fizina oseba je odkodninsko zavezana le, e je odgovorna. Za to mora biti deliktno sposobna. Deliktno sposobne so samo razsodne (pritevne) osebe. Razsodnost je pogoj za krivdno sposobnost povzroitelja kode. Poznamo 3 kategorije razsodnosti: 1) nerazsodnost nerazsodne osebe ne odgovarjajo. To so: 1. duevni bolniki za kodo, ki jo povzroi drugemu, ne odgovarja, kdor ni zmoen razsojati zaradi: motnje v duevnem razvoju; ali teav v duevnem zdravju; ali kaknega drugega vzroka. [ 136/(1)] 2. otroci do 7. leta mladoletnik do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi. [ 137/(1)]

2) pogojna nerazsodnost: 1. prehodno nerazsodni kdor povzroi drugemu kodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da v nerazsodno stanje ni priel po lastni krivdi (= primarna odgovornost). [ 136/(2)] e je nekdo priel v nerazsodno stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo oseba, ki je povzroila nerazsodno stanje. [ 136/(3)] 2. otroci od 7. do 14. leta mladoletniki od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta ne odgovarjajo, razen e se dokae, da so bili pri povzroitvi kode zmoni razsojati (= sekundarna odgovornost). [ 137/(2)] 3) razsodnost velja za vse fizine osebe, stareje od 14 let. Mladoletnik z dopolnjenimi 14 leti odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo. [ 137/ (3)] Deliktno sposobnost je treba presojati avtomatino v vsakem primeru posebej. Do razsodnosti pride avtomatino, ko fizina oseba dopolni 14 let. Izgubi in vrne se lahko le z aktom oblastnega organa. Vedno se ugotavlja le dejanska sposobnost razsojanja, ne pravna. (2) Pravne osebe pravne osebe lahko odgovarjajo le po pravilih objektivne odgovornosti: 1) odgovornost za delavce pravna oseba kot delodajalec odgovarja za kodo, ki jo povzroi njen delavec pri delu 3. osebi, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal, kot je treba. [ 147/(1)] 2) odgovornost za kodo, ki jo povzroijo organi pravne osebe pravna oseba odgovarja za kodo, ki jo njen organ povzroi 3. osebi pri opravljanju svojih funkcij. [ 148/(1)] 3.2.4.2. KRIVDNA IN OBJEKTIVNA ODGOVORNOST Krivdna odgovornost pomeni, da odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoliine, da je koda nastala brez njihove krivde povzroitelj kode se lahko razbremeni odgovornosti, e dokae, da ni kriv. Objektivna odgovornost je stroja od krivdne odgovorne osebe odgovarjajo e zaradi doloenega poloaja, ki ga zasedajo. Oprostitev krivde je mona le s sklicevanjem na v zakonu doloene ekskulpacijske razloge. Razbremenitev odgovornosti je mona le, e odgovorna oseba dokae odsotnost vzrone zveze. (1) Krivdna odgovornost krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. [ 135] 1) Naklep okodovalec povzroi kodo namenoma. Storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu: 57

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1. hoe dosei kodljivo posledico direktni naklep; 2. privoli v kodljivo posledico eventualni ali indirektni naklep. Poleg tega poznamo e potencirani naklep storilec eli dosei kodljivo posledico iz posebej nizkotnih nagibov (npr. objestnost, kodoeljnost). Odkodnina se doloa glede na teo krivde in posledice. Naklep se presoja po konkretnih merilih (culpa in concreto) ugotavljamo ga pri storilcu samem. 2) Malomarnost je manja stopnja krivde. Presojamo jo po abstraktnih merilih (culpa in abstracto) ugotavljamo, kako mora ravnati oseba, ki ima bistveno enake lastnosti kot storilec. Vrste malomarnosti: 1. zavedna in nezavedna malomarnost: zavedna malomarnost storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil; nezavedna malomarnost storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. 2. huda, navadna in (zelo) lahka malomarnost: huda malomarnost (culpa lata) storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka. Huda malomarnost strokovnjaka pomeni, da je dejanje tako nepazljivo, da ga ne bi naredil noben povpreen strokovnjak. navadna malomarnost (culpa levis) storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja). (zelo) lahka malomarnost (culpa levissima) upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti. e najmanja nepazljivost stranke lahko ne izkljui objektivne odgovornosti. Lahka malomarnost strokovnjaka pomeni, da je dejanje nepazljivo le za posebno skrbnega strokovnjaka. 3) Posebna krivda stranka, ki ni storilec, lahko odgovarja kot storilec, e je z dejanjem povezana kot napeljevalec ali pomaga. V teh primerih zakon doloa neposredno vzrono zvezo. 4) Vpliv krivde na obseg odkodninske odgovornosti praviloma ne vpliva, razen v 2 primerih: 1. lahka malomarnost sodie lahko znia odkodnino tako, da ne prizna izgubljenega dobika; 2. sokrivda e je okodovalcev ve, dele vsakega doloi sodie glede na teo njegove krivde in posledice. (2) Objektivna odgovornost okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: odgovornost za drugega; odgovornost za delavce; odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Velja domneva vzronosti za kodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega. 1) Odgovornost za drugega 1. odgovornost za duevno bolne (= osebe z motnjo v duevnem razvoju in s teavami v duevnem zdravju) e kodo povzroi oseba, ki zaradi duevne bolezni ni zmona razsojati, odgovarja dolni nadzornik duevnega bolnika [ 141/(1)] Nadzornik je dolan paziti na duevnega bolnika na podlagi zakona, pogodbe ali odlobe pristojnega organa. 58

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Oprostitev odgovornosti: nadzornik duevnega bolnika je prost odgovornosti, e dokae, da: je opravljal dolno nadzorstvo; ali bi bila koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. [ 141/(2)] V praksi to pomeni, da je do dogodka prilo tako nenadoma, da nadzornik ni mogel intervenirati. 2. odgovornost starev: splona odgovornost starev stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi njihov otrok do 7. leta. [ 142/(1)] Ne odgovarjajo, e je koda nastala med tem, ko je bil otrok zaupan drugemu. [ 142/(3)] Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi otrok od 7. do 14. leta, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde. [ 142/(4)] posebna odgovornost starev mladoletnik povzroi kodo izven nadzorstva starev. Stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi: o slabe vzgoje mladoletnika; ali o slabih zgledov; ali o grdih navad, ki so jih mladoletniku dali stari. [ 145/(1)] Npr. e so stari mafijci ter sin med olskim izletom v vojanico ukrade kalanikov in strelja po ulici, odgovarjajo za slabo vzgojo. Nadzornik, ki je plaal odkodnino, ima proti starem regresni zahtevek. [ 145/(2)] odgovornost starev iz pravinosti e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloiti povrnitev kode starem, e tako terja pravinost. [ 146/(2)] 3. odgovornost drugih za mladoletnika e mladoletnik povzroi kodo pod nadzorstvom skrbnika, ole ali ustanove, odgovarjajo skrbnik, ola ali ustanova, razen e dokaejo, da: so opravljali nadzorstvo z dolno skrbnostjo; ali bi koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. [ 144/(1)] Odgovornost je solidarna, e odgovarja tudi mladoletnik. [ 144/(2)] Kot izjema odgovornosti nadzornika je doloena odgovornost iz pravinosti e kodo povzroi neodgovorna oseba in odkodnine ni mono dobiti od nadzornika, lahko sodie glede na premoenjsko stanje okodovanca in dejanskega okodovalca (= neodgovorne osebe) naloi povrnitev kode okodovalcu, kadar to terja pravinost. [ 146/(1)] 2) Odgovornost za delavce delodajalec (fizina ali pravna oseba) odgovarja za kodo, ki jo delavec povzroi: 1. pri delu = na delovnem mestu, v delovnem asu, v okviru delovnega podroja; ali 2. v zvezi z delom = kodna dejanja, storjena izven delovnega mesta in asa, vendar v vzroni zvezi z opravljanjem dela; RAZEN e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je treba. [ 147/(1)] Odgovornost za delavce izvira iz naslednjih odgovornosti: culpa in eligendo (krivda za izbiro) = odgovornost za izbiro ljudi, ki bodo opravljali delo; culpa in custodiendo (krivda za nadzor) = odgovornost za pomanjkliv nadzor nad opravljanjem dela; culpa in instruendo (krivda za pouitev) = odgovornost za pomanjkljiva navodila, kako naj delavci delo opravljajo. Loujemo e med odgovornostjo za delavce in odgovornostjo za kodni dogodek:

59

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1. 2.

odgovornost za delavce je vedno objektivna; odgovornost za kodni dogodek je lahko: objektivna, e podjetje opravlja nevarno dejavnost; ali krivdna, e delavec povzroi kodo namenoma ali iz hude malomarnosti: o e je delavec povzroil kodo namenoma, lahko okodovanec zahteva povrnitev neposredno od delavca [ 147/(2)] = neposredna odgovornost delavca za naklep.

podjetje, ki plaa odkodnino, ima regresni zahtevek proti delavcu, ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti, [ 147/(3)] ki ga mora uveljaviti v 6 mesecih od plaila odkodnine [ 147/(4)] = povrailni zahtevek delodajalca. 3) Odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti Nevarna stvar je stvar, iz katere izhaja poveana nevarnost. To je pravni standard, ki ga pravna praksa izoblikuje v konkretnem primeru. Za kodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. [ 150] e je imetniku nevarna stvar odvzeta na protipraven nain, odgovarja tisti, ki je stvar odvzel, razen e je imetnik odgovoren za odvzem (npr. malomarno hranjenje oroja v slovenskih vojanicah). [ 151] Namesto imetnika odgovarja oseba, kateri je imetnik stvar zaupal, in oseba, ki je dolna stvar nadzorovati [ 152/(1)], vendar polno odgovarja imetnik, e: je koda posledica skrite napake ali lastnosti stvari, na katero imetnik ni opozoril (npr. popadljivi kokerpanjel); [ 152/(2)] je stvar zaupal osebi, ki ni usposobljena ali upraviena z njo ravnati. [ 152/(4)] Nevarna dejavnost je dejavnost, ki v konkretnih okoliinah pomeni vejo nevarnost od povprene (npr. delo z eksplozivi). Za kodo od nevarne dejavnosti odgovarja, kdor se z nevarno dejavnostjo ukvarja. [ 150] OZ doloa oprostitev odgovornosti = ekskulpacijski razlogi: I. vija sila (vis maior) imetni stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira iz vzroka [ 153/(1)]: i. ki je izven stvari zunanjost dogodka; ii. katerega uinka ni mono priakovati nepredvidljivost; iii. katerega uinku se ni mono izogniti neizogibnost; iv. katerega uinka ni mono odvrniti nemonost odvrnitve. Pod vijo silo spadajo: naravni dogodki (poplave, potresi); drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije, totalitarni reimi); ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza). Takni dogodki se imenujejo kvalificirano nakljuje. II. ravnanje tretjega imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega [ 153/(2)]: i. ni mono priakovati nepredvidljivost; ii. posledicam se ni mono izogniti neizogibnost; iii. posledic ni mono odstraniti trajnost posledic. 3. oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, e je le prispevala k povzroitvi kode. [ 153/(4)] III. ravnanje okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca, katerega [ 153/(2)]: i. ni mono priakovati nepredvidljivost; ii. posledicam se ni mono izogniti neizogibnost; o

60

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

iii. posledic ni mono odstraniti trajnost posledic. IV. privolitev okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. [ 153/(3)] Treba je ugotoviti, ali je okodovanec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udelebo pri riziku. Ekskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje = objektivno odgovorni subjekt. 1. odgovornost pri nesrei, ki jo povzroijo premikajoa se motorna vozila e nesreo povzroi krivda izkljuno enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. [ 154/(1)] Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso kodo v sorazmerju s stopnjo krivde. [ 154/(2)] e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih. [ 154/(3)] Skupna odgovornost je solidarna. 2. odgovornost proizvajalca stvari z napako: odgovornost za napako proizvajalec odgovarja za kodo, ki nastane iz napake v promet dane izdelane stvari, ki pomeni kodno nevarnost za osebe ali stvari. [ 155/(1)] odgovornost za nevarne lastnosti proizvajalec odgovarja za kodo iz nevarnih lastnosti, e ni storil potrebnih za prepreitev, kot so: o opozorilo; ali o varna embalaa; ali o drugi ustrezni ukrepi. [ 155/(2)] 3.2.4.3. DRUGE VRSTE ODGOVORNOSTI PO TEORIJI OBLIGACIJSKEGA PRAVA (1) Odgovornost za ravnanje pomonikov Poslovni gospodar odgovarja za pomonika. Njegova odgovornost je objektivna. Odgovornost poslovnega gospodarja za kodni dogodek je lahko objektivna ali krivdna. V potev pridejo le merila, ki veljajo le za poslovnega gospodarja: 1) pri poslu z gospodarjevo objektivno odgovornostjo gospodar odgovarja ne glede na pomonikovo skrbnost; 2) pri poslu z gospodarjevo krivdno odgovornostjo gospodar odgovarja le, e pomonik ni ravnal s skrbnostjo, zahtevano od gospodarja. Pomonika dejanja, iz katerih izvira odgovornost gospodar je odgovoren le za dejanje v zvezi z delovanjem, ki je pomoniku naloeno. e gre za samostojno dejanje, ki z zaupanim poslom nima veze, je funkcionalna zveza pretrgana in gre le za kodo, storjeno ob prilonosti opravljanja poslov. Pomonikova odgovornost pomonik je proti 3. osebi tudi sam odgovoren, e je kriv. Odgovarja za del kode, ki ustreza njegovi krivdi. Skupaj z gospodarjem odgovarja solidarno. Poseben primer odgovornosti za pomonike je odgovornost gostilniarjev za kodo na prevzetih stvareh. Odgovornost je objektivna ne glede na krivdo pomonika. Gostilniar odgovarja zanj in za druge osebe (npr. goste). (2) Odgovornost za zastopnike Za poslovno kodo, ki jo povzroijo zastopniki pri opravljanju pogodbenih dolnosti, odgovarja zastopanec enako, kot da bi kodo povzroil sam. e zastopanec noe odobriti posla, je skupaj z zastopnikom solidarno odgovoren dobroverni 3. osebi za kodo. (3) Odgovornost za meano nakljuje (casus mixtus) Meano nakljuje pomeni, da okodovalec povzroi poloaj, ki je ugoden za nastanek kode. koda nastane zaradi dejstva, ki je neodvisno od ravnanja okodovalca, vendar ne bi nastala, e okodovalec ne bi zakrivil nevarnega poloaja. Naravne vzronosti ni, vendar zakon doloa pravno vzronost v naslednjih primerih: 1) vmeavanje v tuje posle;

61

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2) kritev varnostnih predpisov npr. kdor ne oisti snega na ploniku, odgovarja za kodo, e se mimoidoi pokoduje; 3) upnikova zamuda nanj pade nevarnost nakljunega unienja stvari; 4) dolnikova nedopustna dejanja e dolnik povzroi nemonost izpolnitve, lahko upnik zahteva povrailo kode. (4) Odgovornost ve oseb iz istega pravnega razmerja (konkurenca odgovornosti) 1) konkurenca krivdnih odgovornosti splona pravila doloajo solidarno odgovornost krivih oseb okodovancu. Izjema je na delovnopravnem podroju, kjer je doloena deljena odgovornost ne glede na krivdo vsak od ve delavcev je odgovoren za del kode, ki jo je povzroil. 2) konkurenca objektivnih odgovornosti odgovornost je solidarna. 3) konkurenca krivdnih in objektivnih odgovornosti: 1. objektivno odgovorni odgovarjajo tudi za kodo, povzroeno s strani krivdno odgovornih; 2. krivdno odgovorni odgovarjajo za kodo, povzroeno s strani objektivno odgovornih le, e je njihova odgovornost solidarna. 4) konkurenca odgovornosti iz poslovnih in neposlovnih obveznosti polna odkod-nina se lahko zahteva od zavezanca iz poslovne ali neposlovne obveznosti. 5) konkurenca primarne in sekundarne odgovornosti: 1. primarna odgovornost okodovanec uveljavlja odkodnino proti delodajalca, katerega delavec je povzroil kodo; 2. sekundarna odgovornost delodajalec odgovarja regresni zahtevek proti delavcu, ki je kodo povzroil namenoma ali iz malomarnosti. 6) konkurenca glavnega storilca, napeljevalcev in pomagaev subjekti udelebe odgovarjajo enako kot glavni storilec. (5) Deljena odgovornost pomeni, da je okodovanec: tudi sam prispeval k nastanku kode; ali povzroil, da je bila koda veja kot bi bila sicer. Okodovanec ima pravico do sorazmerno zmanjane odkodnine. [ 171/(1)] e ni mono ugotoviti, kateri del kode je posledica dejanja okodovanca, sodie prisodi odkodnino ob upotevanju okoliin primera. [ 171/(2)] 3.3. ODKODNINA 3.3.1. VRSTE ODKODNINE (1) Vzpostavitev prejnjega stanja (restitutio in integrum) odgovorna oseba je dolna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je koda nastala. [ 164/(1)] (2) Denarna odkodnina do nje pride, e: 1) vzpostavitev prejnjega stanja kode ne odpravi popolnoma odgovorna oseba je za ostanek dolna plaati denarno odkodnino; [ 164/(2)] ali 2) vzpostavitev prejnjega stanja ni mona ali ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba; [ 164/(3)] ali 3) okodovanec zahteva denarno odkodnino namesto vzpostavitve prejnjega stanja sodie prisodi denarno odkodnino, razen e okoliine primera opraviujejo vrnitev v prejnje stanje. [ 164/(4)] Denarna odkodnina pri premoenjski kodi se imenuje ekvivalenca. Denarna odkodnina pri nepremoenjski kodi se imenuje satisfakcija. 3.3.1.1. RESTITUCIJA (VZPOSTAVITEV PREJNJEGA STANJA) Odgovorna oseba je dolna vzpostaviti stanje pred nastankom kode. e restitucija ni mona, je treba kodo poravnati v obliki denarne odkodnine. Vrste restitucije so: individualna restitucija = vrnitev ali popravilo individualno doloene stvari; 62

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

generina restitucija = odgovorna oseba po vrsti doloeno stvar nadomesti z generino stvarjo iste vrste; nepremoenjska restitucija preklic alitve, vrnitev prostosti, zdravljenje. Pomembno je e razlikovanje med restitucijskim in institucijskim zahtevkom. Restitucijski zah-tevek je zahteva za vzpostavitev prejnjega stanja. Institucijski zahtevek je zahteva za vzpo-stavitev stanja, ki ga ni bilo, vendar bi moralo biti. 3.3.1.2. EKVIVALENCA Ekvivalenca je denarna odkodnina, e restitucija v naravi: ne bi bila ekonomsko upraviena; ni mona v celoti, temve le delno odgovorna oseba mora dati denarno odkodnino za ostanek kode; sploh ni mona; je mona, vendar sodie meni, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba; je mona, vendar okodovanec zahteva denarno odkodnino upoteva se procesna teorija, po kateri sodie odloi v mejah postavljenega tobenega zahtevka (e se ne strinja z denarno odkodnino, tobeni zahtevek zavrne, okodovanec pa mora ponovno vloiti tobo za vrnitev v prejnje stanje). Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen e zakon ne doloa kaj drugega. Vrednost pokodovane stvari se lahko presoja po 2 merilih: objektivno merilo: redna prometna cena stvari = cena prostega trga ali posebna tarifna cena; izredna cena stvari = cena glede na to, da je stvar del premoenja okodovanca. subjektivno merilo = pretium affectionis (cena posebne priljubljenosti, afekcijska cena) pravico do njene doloitve ima okodovanec, e je bila stvar uniena naklepno. 3.3.1.3. SATISFAKCIJA Njen smisel je, da okodovanec dobi subjektivno zadoenje. Satisfakcija je lahko: nepremoenjska satisfakcija e gre za kritev osebnostne pravice, lahko sodie: odredi na stroke okodovalca objavo sodbe ali popravka; ali odredi, da mora okodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kritev; ali odredi, da mora okodovalec storiti kaj drugega, s imer je mono dosei namen odkodnine. [ 178] denarna satisfakcija OZ jo doloa za telesne boleine, duevne boleine, strah in okrnitev ugleda pravne osebe (glej Vrste nepremoenjske kode), e stopnja kode to opraviuje. Prisodi se pravina denarna odkodnina, neodvisno od povraila premoenjske kode. Viina denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo je odvisna od: pomena prizadete dobrine; in namena odkodnine, vendar ne sme podpirati teenj, nezdruljivih z njeno naravo in namenom. [ 179/(2)] 3.3.1.4. RAZMERJE MED POSAMEZNIMI VRSTAMI ODKODNIN Najprej je doloena restitucija. Vendar je okodovancu po zakonu dana opcijska pravica = okodovanec lahko zahteva denarno odkodnino namesto restitucije. Sodie mu ne ugodi, e okoliine danega primera opraviujejo vzpostavitev prejnjega stanja. 3.3.2. ODMERJANJE ODKODNINE Naelo popolne odkodnine sodie prisodi okodovancu odkodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoenjski poloaj tak, kot bi bil brez kodnega dogodka. [ 169] Odkodnina ne sme biti veja od resnine kode. Pri tem je treba upotevati morebitne koristi okodovanca od kodnega dogodka (compensatio lucri cum damno) treba jih je odteti od odkodnine. Okodovanec mora skrbeti, da se koda ne povea, vendar ni dolan zmanjevati e nastale kode.

63

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

3.3.2.1. NAIN ODMERJANJA ODKODNINE konkretna odkodnina odkodnina je dololjiva in jo je vedno treba dokazati; abstraktna odkodnina je pavalizirana in se doloi po vnaprej predvidenih kriterijih. Zanjo mora vedno biti podlaga v zakonu. 3.3.2.2. AS ODMERE ODKODNINE Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe o.o.d.z.d. Gre za obliko valorizacije, da okodovanec ne bi bil prikrajan pri povrnitvi kode zaradi poteka asa, ki ga zahteva sodni proces. V praksi nastajajo teave, ki jih povzroa sprememba odkodninskega v denarni zahtevek: pri premoenjski kodi okodovanec je pred izdajo sodbe sam odpravil (repariral) nastalo kodo (npr. sam je popravil v prometni nesrei pokodovani avto). S trenutkom odprave kode je postala nedenarna premoenjska koda denarna koda in njegov odkodninski zahtevek se je spremenil v isti denarni zahtevek. Tu je uveljavljeno naelo denarnega nominalizma okodovanec lahko zahteva le tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost odgovorne osebe in ne vrednosti kode na dan sojenja. pri nepremoenjski kodi odgovorna oseba plaa akontacijo za odkodnino, e preden je odkodnina prisojena pred sodiem I. stopnje. 3.3.2.3. ZAPADLOST ODKODNINSKE OBVEZNOSTI IN ZAMUDNE OBRESTI Odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode. [ 165] Od pojma zapadlosti je treba razlikovati trenutek, ko: zane tei zastaralni rok za odkodninsko terjatev; zanejo tei zamudne obresti za denarno odkodninsko terjatev. Zamudne obresti so odkodnina, ki jo doloa zakon za nepravoasno plailo dolga. Zamudne obresti od denarne odkodnine za premoenjsko kodo teejo od dneva, ko sodie I. stopnje izda odlobo, v kateri doloi odkodnino. Zamudne obresti od denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo teejo od dneva, ko sodie I. stopnje odmeri odkodnino (= prej). 3.3.2.4. OKOLIINE, KI VPLIVAJO NA ODMERO ODKODNINE (1) Notranje okoliine so okoliine, ki vplivajo na odmero odkodnine in izvirajo iz odkodninskega razmerja. To so: 1) odgovornost krivda pri povzroitvi kode naeloma nima vpliva na viino odkodnine, vendar obstajata 2 izjemi: 1. cena posebne naklonjenosti (afektacijska vrednost, pretium affectionis) e je stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca. [ 168/(4)] 2. znianje odkodnine mono je v 2 primerih: I. znianje zaradi ibkega premoenjskega stanja okodovalca ob upotevanju premoenjskega stanja okodovanca sodie naloi odgovorni osebi plaati manjo odkodnino, kot znaa koda, pri emer morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: i. koda NI povzroena namenona ali iz hude malomarnosti; in ii. odgovorna oseba je ibkega premoenjskega stanja; in iii. odgovorno osebo bi plailo polne odkodnine spravilo v pomanjkanje. [ 170/(1)] II. znianje zaradi delovanja v korist okodovanca e je okodovalec povzroil kodo pri delovanju v korist okodovanca, sodie odmeri manjo odkodnino, pri emer upoteva skrbnost, ki jo kae okodovalec v lastnih zadevah (diligentia quam in suis). [ 170/(2)] 2) intenzivnost (jakost) kode se upoteva pri doloitvi nepremoenjske kode. Pri odmeri premoenjske kode se intenzivnost in trajanje ne priznavata, e se vzpostavi

64

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

prejnje stanje, razen e je dopustno doloiti odkodnino za neuporabo pokodovane stvari (npr. to lahko zahteva kupec v garancijskem roku). 3) lastnosti pokodovane osebe ali stvari vpliv osebnih lastnosti se upoteva zlasti pri nepremoenjski kodi (npr. zdravstveno stanje po pokodbi). 4) korist, ki nastane iz kodnega dogodka (compensatio lucri cum damno) ta korist lahko nastane pri poslovni ali neposlovni kodi in se odteje od odkodnine. (2) Zunanje okoliine so okoliine, ki vplivajo na odmero odkodnine in ne izvirajo iz odkodninskega razmerja. Edina pri odmeri upotevna zunanja okoliina so premoenjske razmere okodovalca odkodnina se lahko zmanja, e je odgovorna oseba ibkega pre-moenjskega stanja in bi jo plailo odkodnine spravilo v pomanjkanje ter kode ni pov-zroila namenoma ali iz hude malomarnosti. [ 170/(1)] 3.3.2.5. ODMERA BODOE KODE (1) Odmera izgubljenega dobika (lucrum cessans) pri presoji, ali je dobiek izgubljen, je mono vzeti v potev: 1) as, ko se opravi odmera (nemka teorija); 2) as, ko je bila sklenjena pravna podlaga (angloamerika teorija); 3) as, ko je stranka pogodbo prekrila (ODZ). Opirati se je treba na pravni temelj dobika, ki je: pri poslovni kodi kavza pogodbe; in pri neposlovni kodi namera stranke pridobiti premoenjsko korist. Pri oceni izgubljenega dobika se upoteva dobiek, ki ga zaradi dejanja okodovalca ni bilo mono dosei, vendar ga je bilo utemeljeno priakovati glede na: normalen potek stvari; ali posebne okoliine. [ 168/(3)] (2) Odmera izgubljenega zasluka izgubljeni zasluek je posledica nezmonosti za delo. Izguba dobika se presoja po pridobitvenih namerah stranke, izgubljeni zasluek se presoja po trenutni zaposlitvi ali monosti za zaposlitev. Povrne se ves zasluek, ki bi ga stranka imela brez kodnega dogodka. Bolj kot pri izgubljenem dobiku se upotevajo subjektivne okoliine sodie lahko spremeni prisojeno odkodnino (povea na zahtevo okodovanca, zmanja ali odpravi na zahtevo okodovalca), e se pomembneje spremenijo okoliine, ki so veljale ob izdaji sodne odlobe. [ 175] 3.3.2.6. OMEJITEV ODKODNINE Omejitev odkodnine pomeni, da je okodovalec dolan izplaati odkodnino do doloenega zneska. Pri gostinski hrambi (receptum) je odkodnina omejena na 150'000 SIT za vse stvari, ki jih gosti prinesejo s seboj. (Ne nosite krznenih plaev!) 3.3.2.7. OBLIKA DENARNE ODKODNINE (1) Enkratni znesek odmeri se glede na: 1) viino mesene rente; 2) verjetno trajanje upnikovega (okodovanevega) ivljenja glede na statistine podatke (e je invalid, verjetno ne bo dolgo ivel); 3) odbitek eskontnih obresti. [ 167/(4)] (2) Denarna renta v primeru smrti, telesne pokodbe ali okvare zdravje ima odkodnina praviloma obliko dosmrtne ali asovno omejene denarne rente. [ 167/(1)] Renta se plauje meseno vnaprej, e sodie ne doloi drugae. [ 167/(2)] Upnik lahko zahteva primerno zavarovanje za izplailo rente. [ 167/(3)] Okodovanec lahko zahteva plailo v enkratnem znesku (= kapitalizacija rente): 1) e dolnik ne da zavarovanja, ki ga doloi sodie; [ 167/(4)] ali 2) iz resnih razlogov (npr. upnik ima ob slabem zdravju e nereeno stanovanjsko vpraanje, ki bi zdravje e poslabalo). [ 167/(5)] 3.3.2.8. ZASTARANJE ODKODNINSKEGA ZAHTEVKA

65

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Z zastaranjem odkodninske obveznosti preneha pravica zahtevati odkodnino. Vendar lahko okodovanec po zastaranju pravice zahtevati odkodnino od odgovorne osebe uveljavlja zahtevek po pravilih neupraviene pridobitve (verzijski zahtevek) odgovorna oseba mora vrniti, kar je pridobila s kodnim dejanjem. [ 189] Zastaralni roki: subjektivni rok 3 leta, odkar je okodovanec izvedel za kodo IN okodovalca. [ 352/(1)] objektivni rok 5 let od nastanka kode. [ 352/(2)] posebni roki: zastaranje odkodninske terjatve zaradi kritve pogodbene obveznosti zastara v enakem asu, kot je doloen za zastaranje pogodbene obveznosti. [ 352/(3)] zastaranje odkodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja zastara v asu, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona, e je za kazenski pregon predpisan dalji zastaralni rok. [ 353/(1)] Pretrganje kazenskega pregona ima za posledico pretrganje zastaranja odkodninskega zahtevka. [ 353/(2)] zastaranje odkodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe zastara v 15 letih po polnoletnosti okodovanca. [ 352/(4)] zastaranje odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok zastara v 5 letih, odkar je okodovanec izvedel za kodo in koruptivnega okodovalca; objektivni rok zastara v 15 letih od nastanka korupcijske kode. [ 354] 3.4. POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI Gre za posebne primere objektivne odgovornosti zaradi udne sistematike unega programa so obravnavani tukaj. (1) Odgovornost zaradi terororistinih dejanj, javnih demonstracij in manifestacij koda lahko nastane kot smrt ali telesna pokodba. Odgovarja drava ali tisti, ki bi po veljavnih predpisih moral kodo prepreiti. [ 156] (2) Odgovornost organizatorja prireditve organiziran je shod vejega tevila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem. koda lahko nastane kot smrt ali telesna pokodba zaradi izrednih okoliin (gibanje mnoic, sploen nered, itd.). [ 157] (3) Odgovornost imetnika ivali: 1) odgovornost imetnika nevarne ivali za kodo, ki jo povzroi nevarna ival, odgovarja njen imetnik. [ 158/(1)] 2) odgovornost imetnika domae ivali za kodo, ki jo povzroi domaa ival, odgovarja njen imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. [ 158/(2)] (4) Odgovornost imetnika stavbe (de positu et suspensu) v rimskem pravu je bil to kvazidelikt. koda nastane, ker s stavbe pade nevarno postavljena ali vrena stvar. Odgovarja imetnik stavbe ali prostora, iz katerega je stvar padla. [ 159] (5) Odgovornost za ruenje gradbe koda nastane s tem, da se porui ali odpade del gradbe. Odgovarja imetnik gradbe, razen e dokae, da: dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe; in je storil vse, da bi odvrnil nevarnost. [ 160] (6) Odgovornost za opustitev nujne pomoi okodovalec brez nevarnosti zase ne pomaga osebi, katere ivljenje ali zdravje je oitno ogroeno. Opustitelj odgovarja za kodo, e bi jo glede na okoliine primera moral predvideti. [ 161/(1)] Sodie lahko opustitelja oprosti povraila kode, e to terja pravinost. [ 161/(2)] Npr. pijanski mo stalno pretepa eno, neke zimske noi pade pijan v jarek, kar ena vidi skozi okno in ne naredi ni v takem primeru bi bilo zelo nepravino, e bi ena morala plaati e odkodnino, ker se je konno znebila nasilnega moa.

66

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(7) Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe okodovalec je pogodbo dolan skleniti po zakonu in povzroi kodo, ker pogodbe nemudoma ne sklene na zahtevo zainteresirane osebe. [ 162] (8) Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena okodovalec opravlja dejavnost komunalnega ali splonega pomena (odvoz smeti, ienje kanalizacije) in povzroi kodo, ker brez utemeljenega razloga (npr. stavka) opravlja dejavnost neredno ali jo neha opravljati.

4. Povrailne obveznosti
4.1. POJEM IN SISTEMATIKA Povrailne obveznosti so obveznosti, ki nastanejo: z nedopustnim prikrajanjem na eni strani; in z obogatitvijo na drugi strani. Skupaj z odkodninami jih imenujemo reparacijske obveznosti. Iz rimskega prava se je ohranilo ime kvazikontrakti. Povrailne obveznosti lahko nastanejo na 3 naine kot posledica: (1) poslovodstva brez naroila (negotiorum gestio) ali gestije; (2) kondikcije = izpolnitev dolga, ki ga v resnici ni; (3) verzije = katerikoli dogodek, ki povzroi pri eni stranki okorianje in pri drugi prikrajanje. OZ zdruuje kondikcije in verzije v eno kategorijo, ki se imenuje neupraviena pridobitev splono pravilo je, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan: vrniti, e je mogoe; ali nadomestiti vrednost doseene koristi. [ 190/(1)] Obogatitev zajema tudi pridobitev koristi s storitvijo. [ 190/(2)] Obveznost vrnitve oz. nadomestitve nastane tudi pri prejemu koristi iz pozneje neuresniene ali odpadle pravne podlage. [ 190/(3)] Povrailni zahtevki so v primeru konkurence z zahtevki iz drugih pravnih naslovov utemeljeni, ko se z njimi ne zahteva ve in druge stranke ne spravlja v teji premoenjski poloaj. 4.2. POSAMEZNE VRSTE POVRAILNIH OBVEZNOSTI 4.2.1. POSLOVODSTVO BREZ NAROILA (GESTIJA, negotiorum gestio) Poslovodstvo brez naroila je opravljanje poslov za drugega brez njegove privolitve. Oseba, ki opravi tuj posel, se imenuje gestor (poslovodja). Oseba, katere posel opravi gestor, se imenuje dominus (poslovni gospodar). Dominus lahko kasneje odobri posel odobritev velja ex tunc. e tisti, igar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri opravljeno, se poslovodja brez naroila teje za prevzemnika naroila (mandatarja), ki je e od zaetka delal po naroilu. [ 206] Gestor lahko opravlja pravni ali nepravni (dejanski, materialni) posel. Gestor lahko opravlja: tuj posel gestor deluje kot gospodarjev zastopnik brez pooblastila; lasten posel deluje v lastnem imenu, vendar v priakovanju, da bo uinke prenesel na gospodarja. e gestor opravlja tuj posel z namenom zase obdrati doseene koristi, gre za nepristno poslovodstvo. Nepristni gestor je lahko: v dobri veri = ne ve, da je posel tuj v tem primeru se uporabljajo dolobe o obiajnem poslovodstvu brez naroila. Gestor ima pravico do povraila strokov za svoj trud. v slabi veri = ve, da je posel tuj. OZ doloa zanj zelo stroge sankcije od nepristnega poslovodje, ki ve, da je posel tuj, lahko poslovni gospodar zahteva: izdajo rauna poslovodje brez naroila; in izroitev vseh doseenih koristi; [ 205/(1)]

67

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

vrnitev stvari v prejnje stanje; in povrnitev kode. [ 205/(2)] Zaradi uporabe dolob o verziji slaboverni nepristni poslovodja nima pravice do povraila strokov za svoj trud. 4.2.1.1. PREDPOSTAVKE GESTIJSKEGA ZAHTEVKA (1) Dopustnost poslovodstvo brez naroila je nujno potrebno in poslovni gospodar ima od njega resnino korist. Tujega posla se sme kdo nepoklicano lotiti samo, e ga ni mono odloiti, ker bi sicer: nastala koda (= nujna gestija); ali bila zamujena oitna korist (= koristna gestija). [ 199] 1) nujna gestija (negotiorum gestio necessaria) poslovodstvo je opravljeno v gospodarjevi stiski. Npr. odvrnitev pretee kode, oprava nujnega pravnega dejanja (plailo davkov, globe,...). 2) koristna gestija (negotiorum gestio utilis) korist je oitna, jasna in pretena. Pri tem je potrebno pretehtati stroke, ki se pojavijo. Za korist se vzameta: 1. subjektivno merilo pretehta se, kaj je koristno za gospodarja; in 2. objektivno merilo pretehta se, kaj je koristno v vsakem primeru. Koristnost se presoja glede na relativno merilo presoja se, kaj je koristno glede na gospodarjev poloaj. Gestija je nedopustna: e jo poslovni gospodar prepove. Kdor ve ali bi moral vedeti za prepoved poslovnega gospodarja ter se vtakne v tuj posel kljub prepovedi, nima pravic poslovodje brez naroila (= opravljanje tujih poslov kljub prepovedi). [ 204/(1)] e gestor izvaja prepovedano gestijo, odgovarja za nakljuje. Ni mono prepovedati nujne gestije veljajo splona pravila o poslovodstvu brez naroila, e: je prepoved v nasprotju z zakonom; je prepoved v nasprotju z moralo; je prepovedano izpolniti zakonsko obveznost, ki je ni mono odloiti. [ 204/(3)] iz drugih razlogov korist ni oitna in ne gre za gestijo, storjeno v stiski. Utiliter coeptum (= koristno zaeto, lat.) pomeni, da je bila gestija koristna v asu, ko je bila opravljena, vendar je korist pozneje odpadla. Koristno zaeta gestija velja za dopustno poslovni gospodar mora dati gestorju povrailo za trud, razen e je gestor v prikrajanje privolil (naelo volenti non fit iniuria = tistemu, ki hoe, se ne godi krivica). (2) Sposobnost: 1) sposobnost poslovodje: 1. sposobnost za materialna dejanja pravno opredeljena sposobnost ni potrebna, ker korist nastane s samim dejanjem. Npr. na gospodarjevem zemljiu pogine izgubljena krava, okuena s slinavko in parkljevko, poslovodja jo zage in zakoplje, za kar zadostuje e pravna sposobnost. 2. sposobnost za pravna dejanja veljajo pravila o zastopanju. Zastopnik mora biti vsaj omejeno poslovno sposoben. e prekorai obstojee zastopniko razmerje, zavezuje gospodarja le, kolikor je ta odobril prekoraitev. e se nesposobni zastopnik izdaja za sposobnega, odgovarja sam 3. dobroverni osebi. 2) sposobnost gospodarja: 1. sposobnost za materialna dejanja gospodar je zavezan, etudi sploh ni poslovno sposoben. 2. sposobnost za pravna dejanja gospodarja zavezujejo le, e je poslovno sposoben. 4.2.2.2. UINKI POSLOVODSTVA BREZ NAROILA (1) Uinki nedopustne gestije 1) gestija je nedopustna zaradi prepovedi gospodarja uinki so: 68

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

gestor nima pravic poslovodje brez naroila; [ 204/(1)] odgovornost gestorja za nakljuje prepovedani poslovodja odgovarja za vsako kodo, nastalo iz vmeavanja v tuj posel, etudi je nastala brez njegove krivde. [ 204/(2)] 2) gestija je nedopustna zaradi drugih razlogov gestor mora vzpostaviti prejnje stanje ali povrniti kodo, e restitucija ni mona. Gestor odgovarja tudi za nakljuje, razen e dokae, da bi koda nastala tudi brez njegovega vmeavanja (casus mixtus). (2) Uinki dopustne gestije 1) dolnosti gestorja: 1. odstop od gestije v primeru nedopustnosti gestor mora takoj odstopiti od gestije, e postane nedopustna; 2. notifikacija poslovodja brez naroila mora takoj, ko je mogoe, obvestiti o svojem ravnanju tistega, igar posel opravlja; [ 200/(1)] 3. dokonanje posla poslovodja brez naroila mora nadaljevati zaeti posel, koli-kor je to razumno mogoe, dokler poslovni gospodar ne more prevzeti skrbi zanj. [ 200/(1)] 4. edikcija poslovodja brez naroila mora po konanem poslu: dati raun; in prepustiti poslovnemu gospodarju vse iz posla pridobljene koristi. [ 200/(2)] 2) skrbnost in odgovornost gestorja: 1. ravnanje po namenih in potrebah poslovnega gospodarja pri opravljanju tujega posla se mora poslovodja brez naroila ravnati po dejanskih in verjetnih namenih ter potrebah poslovnega gospodarja. [ 201/(1)] 2. skrbnost dobrega gospodarja / gospodarstvenika poslovodja brez naroila je dolan ravnati kot dober gospodarstvenik / gospodar. [ 201/(2)] 3. zmanjanje odgovornosti sodie lahko poslovodji brez naroila zmanja odgovornost ali ga oprosti odgovornosti za malomarnost glede na okoliine, v katerih se je lotil tujega posla. [ 201/(3)] 4. odgovornost poslovno nesposobnega veljajo doloila o pogodbeni ali nepogodbeni odgovornosti. [ 201/(4)] 3) pravice gestorja (= dolnosti poslovnega gospodarja) poslovodja brez naroila, ki je v vsem pravilno ravnal glede na okoliine, ima od poslovnega gospodarja pravico zahtevati, etudi priakovani uspeh ni bil doseen: 1. oprostitev vseh za gospodarja prevzetih obveznosti; 2. povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov; 3. povrnitev nastale kode. [ 202/(1)] plailo za trud, e je: od poslovnega gospodarja odvrnil kodo; ali pridobil korist, ki v vsem ustreza namenom in potrebam poslovnega gospodarja. [ 202/(2)] 5. odnaanje stvari vsak poslovodja brez naroila ima pravico odnesti stvari: s katerimi je poveal tuje premoenje; in za katere ni dobil povrnjenih izdatkov; in katere je mono loiti brez pokodovanja stvari, ki so ji bile dodane. Npr. kaken gorenjski poslovodja brez naroila, ki je sosedu popravil leseno streho z zabijanjem ebljev, bi verjetno dobil idejo te eblje populiti nazaj tega seveda ne more storiti, ker bi se s tem popravljena streha pokodovala. Poslovni gospodar lahko obdri dodatke, e poslovodji povrne njihovo sedanjo vrednost najve do zneska dejanskih izdatkov. [ 203] (3) Posebni primeri 4.

1. 2.

69

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Za reevanje ljudi (nujna gestija) nihe ne dolguje nagrade. e nekateri gestorji reijo ljudi in drugi gestorji predmete, se nagrada za reene predmete porazdeli enako med reitelje predmetov in reitelje ljudi. Pomorska havarija kapitan ladje v viharju v korist vseh udeleencev ladijskega prevoza rtvuje blago samo nekaterih upraviencev. Pravno se rtvovanje blaga porazdeli tako, da nosi vsak upravienec sorazmeren del izgube glede na svoj dele v celotnem tovoru. 4.2.2. NEUPRAVIENA PRIDOBITEV 4.2.2.1. KONDIKCIJA (PLAILO NEOBSTOJEEGA DOLGA) Kondikcija nastane, ko ena stranka izpolni neobstojei dolg in druga stranka v zmoti takno izpolnitev sprejme. Stranka, ki dolg plaa, se imenuje solvens (planik). Stranka, ki dolg neupravieno sprejme, se imenuje accipiens (pridobitelj). Zadostuje, da je obveznost relativno neobstojea ne obstaja med strankama. Obveznost lahko obstaja v prihodnosti do kondikcije pride tudi, e stranka izpolni, ko e ni gotovo, ali je sploh dolna. Condictio sine causa je sploni povrailni zahtevek zaradi pomanjkanja pravne podlage (kavze). Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, e nekdo prejme nekaj glede na podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla. [ 190/(3)] Teorije o kondikcijah: nihe se ne sme okoristiti na kodo drugega; teorija o poslovni podlagi presojati je treba, ali bi solvens izpolnil, etudi bi vedel, da izpolnitev ni potrebna: vrnitveni zahtevek planik sme zahtevati toliko, kolikor je plaal. V naem pravu velja vrnitvena teorija: kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je mogoe; e ni mogoe, je dolan nadomestiti vrednost doseene koristi. [ 190/(1)] obogatitveni zahtevek prejemnik je dolan vrniti le toliko, za kolikor je bil okorien. Od okoliin je odvisno, ali se zahtevek presoja po kondikcijskih ali odkodninskih pravilih. Po odkodninskih pravilih se presoja, e prejemnik ve, da dajalec ni dolan. (1) Predpostavke kondicijskega zahtevka: 1) neobstoj ali neveljavnost obveznostnega razmerja v naslednjih primerih: 1. absolutno neobstoje dolg pravni posel sploh nikoli ni bil sklenjen; 2. relativno neobstoje dolg pravni posel je bil sklenjen, vendar ne med strankama, zato pride do izpolnitve napani osebi; 3. napake pri sklenitvi pogodbe napake volje, nedopustnost posla, napana pravna podlaga; 4. razmerje je veljavno, vendar neuinkovito: pogodba je sklenjena pod odlonim pogojem, ki se e ni izpolnil; pogodba je sklenjena pod zaetnim rokom, ki e ni zael tei; gre za dvostranko pogodbo, pri kateri e ni prilo do izpolnitve nasprotne stranke. 5. razveljavljena obveznost obveznost je izpodbita, odpovedana ali razvezana; 6. dajalec je poslovno nesposobna oseba in je plaal naturalno obveznost. 2) napake v izpolnitvi: 1. stranka ni bila sposobna pri izpolnitvi; 2. izpolnitev je bila opravljena na nedopusten nain; 3. izpolnitev je bila opravljena brez resnine volje; 4. izpolnitev je bila opravljena v nepravi obliki. 3) prikrajanje planika in okorianje pridobitelja prikrajanje je izguba kakrnekoli premoenjske ali nepremoenjske koristi, ki ga je mono oceniti in zahtevati vrni-tev. Okorianje je nedopustno, e ga zakon posebej ne dovoljuje. 70

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

4) neprivolitev planika v prikrajanje: 1. planik je v zmoti; 2. planik je izpolnil zaradi sile ali gronje; 3. planik je bil v dvomu glede obstoja dolga; 4. planik je izpolnil, da bi prepreil prepovedano dejanje. (2) Nedopustnost kondikcijskega zahtevka OZ doloa 3 primere: 1) volenti non fit iniuria kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e: 1. si je pridral pravico zahtevati nazaj; ali 2. je plaal, da bi se izognil sili. [ 191] 2) izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti ni mono zahtevati danega ali storjenega za izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti. [ 192] 3) kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu (= dobrovernemu) prejemniku. [ 195] Zaradi nasprotovanja morali tudi ni mono zahtevati nazaj plaila prostitutki. Ostali primeri v teoriji obligacij so kondikcija je nedopustna tudi, e: zakon posebej varuje pridobitelja (glej zgoraj 195); je izpolnitev e priznana z aktom dravnega organa; je povrailo neprimerno, ker je kljub napaki v izpolnitvi poslovni namen doseen. (3) Obseg vraanja 1) korist pridobitelj je dolan vrniti vse, kar je bilo neupravieno pridobljeno. [ 193] Naravna restitucija ima prednost. Dobroverni pridobitelj je dolan vrniti le toliko, kot e ima, ter korist od uporabe stvari. e pridobitelj stvar odsvoji, je dolan povrniti le znesek prikrajanja planika in ne celotne vrednosti, ki jo je dobil za odsvojeno stvar (e jo je sluajno prodal draje od planikovega prikrajanja). 2) koda pridobitelj lahko od zneska vrnitve odteje vso kodo, ki jo je stvar povzroila v njegovem premoenju. 3) plodovi pri vraanju neupravieno pridobljenega je treba vrniti plodove: 1. nepoteni pridobitelj mora vrniti plodove od dneva pridobitve; 2. poteni pridobitelj mora vrniti plodove od dneva vloitve zahtevka. [ 193] 4) stroki pridobitelj lahko od zneska vrnitve odteje stroke, ki jih je imel s stvarjo. Stroki so: potrebni stroki (impensae necessariae) = stroki, nujni za ohranitev stvari; koristni stroki (impensae utiles) = stroki, ki poveajo koristnost ali donosnost stvari; olepevalni stroki (impensae voluptariae) = stroki za olepavo stvari. 1. poteni pridobitelj ima pravico do povraila potrebnih in koristnih strokov; 2. nepoteni pridobitelj ima pravico do povraila potrebnih strokov in koristnih strokov, ki pomenijo poveanje vrednosti ob vrnitvi. [ 195] Povraila olepevalnih strokov ni. 5) zamudne obresti pri vraanju neupravieno pridobljenega je treba plaati zamudne obresti: 1. nepoteni pridobitelj mora plaati zamudne obresti od dneva pridobitve; 2. poteni pridobitelj mora plaati zamudne obresti od dneva vloitve zahtevka. [ 193] (4) Nedobroverni prevzem izpolnitve Ne gre za kondikcijo, temve za odkodninski zahtevek. Pridobitelj mora vrniti vse, za kar je bil obogaten. Trpi nevarnost nakljunega unienja stvari, razen e bi bila stvar uniena tudi pri planiku. Lahko zahteva vrnitev potrebnih strokov. (5) Stranki kondikcijskega zahtevka 71

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

sta vedno planik (solvens) in pridobitelj (accipiens). Tretji je stranka le izjemoma, e je prejel stvar brez pravnega temelja. Terjati ga je mono z verzijskim zahtevkom. Primeri okorianja tretjega so: 1) asignacija nakazovalec (asignant) se posredno okoristi, eprav ni niesar prejel. Okorianje pomeni zmanjanje dolgov nakazovalca. 2) cesija e dolnik plaa odstopniku (cedentu) namesto prevzemniku (cesionarju), ima prevzemnik povrailni zahtevek proti odstopniku. 3) napaka v zastopanju e zastopnik opravi napano izpolnitev na raun zastopanca. mora zastopanec najprej priznati poslovodstvo brez naroila, da dobi povrailni zahtevek. 4) plailo tujega dolga okorien je dolnik, za katerega je dolg plaan. Planik dobi kondikcijo avtomatino, za regresni zahtevek mora poakati, da upnik pravice prenese nanj. 5) dejansko okorianje tretjega do 3. osebe sploh ni pravnega razmerja. Pridobitelj podari stvar dobrovernemu tretjemu. Planik ima kondikcijo nasproti tretjemu, ker se pridobitelj ni okoristil in ni dolan niesar vrniti. (6) Konkurenca kondikcijskih in drugih zahtevkov 1) konkurenca kondikcijskega in vrnitvenega zahtevka (rei vindicatio) obiajno se najprej uporabi kondikcija, zlasti e pridobitelj postane lastnik na podlagi priposestvo-vanja. 2) konkurenca kondikcijskega in odkodninskega zahtevka izbere se bolj primeren zah-tevek. (7) Zastaranje doloen je sploni zastaralni rok 5 let. 4.2.2.2. VERZIJA Verzijski zahtevek se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupraviene obogatitve v potev ne prideta niti poslovodstvo brez naroila, niti kondikcija. Izraz izhaja iz rimske actio de in rem verso. Razlog za verzijski zahtevek je neobstojea kavza. Ex alieno contractu pomeni, da sme stranka terjati 3. osebo, e je sopogodbenik izpolnil tretjemu tako, da je ta neupravieno obogatel, zaradi esar stranka ne more terjati sopogodbenika. Npr. A sklene z gradbenikom G gradbeno pogodbo o gradnji hie za stranko B. Po izgradnji A postane neplaevit, zato G pridobi pravico terjati stranko B. Stranki verzijskega zahtevka sta prikrajanec in okorianec. Prikrajanje je lahko premoenjsko ali osebno (delo). Okorianje je vsaka premoenjska ali nepremoenjska korist, ki jo je mono oceniti v denarju. Med prikrajanjem in okorianjem mora obstajati vzrona zveza. Pri strogo osebnih pravicah (npr. pravica do uporabe lastnega imena) mora okorianec vrniti vse, kar je pridobil na podlagi zlorabe osebne pravice, etudi prikrajanec tega ne bi pridobil (npr. ne bi dobro vnovil svojega lastnega imena). e imajo od prikrajanja korist tudi 3. osebe, nosijo sorazmeren del plaila. Pri povrnitvi ima prednost realna restitucija (= povrnitev stvari), ki je mona tudi, e je stvar postala pritiklina. Vrednost dela se oceni glede na vrednost v asu, ko se zahteva vrnitev. e koristi od okorianja ni ve, se ugotavlja, kakna je bila. e je stvar zmanjana, je okorianec dolan vrniti zmanjano stvar in korist od njenega zmanj-anja. e je stvar odsvojena, je okorianec dolan vrniti koristi od odsvojitve. e je stvar upo-rabljana, je okorianec dolan vrniti koristi od njene uporabe. e stvari ni ve, mora okoria-nec povrniti vrednost, ki jo je stvar imela ob uporabi. Okorianec ima pravico do celotne povrnitve nujnih strokov (impensae necessariae). Pravico do povrnitve koristnih strokov (impensae utiles) ima le, e z njimi pridobljene koristi e obstajajo. Isti dogodek, ki pomeni okorianje ene stranke, mora pomeniti prikrajanje druge stranke. Izjema od tega naela je obdarjenec (okorianec stvar podari, s imer se ne okoristi), ki je dolan vrniti korist kljub dobrovernosti. 72

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Stranka lahko uveljavlja verzijski zahtevek, e ni veji od zahtevkov, ki bi jih lahko uveljavljala po drugih pravnih temeljih. Zastaranje se ravna po splonem zastaralnem roku 5 let.

III. UINKI OBVEZNOSTI

1. RELATIVNOST
1.1. OBLIGACIJSKO RAZMERJE IN TRETJE OSEBE 1.1.1. IZPODBIJANJE PREZADOLENEVIH RAVNANJ (actio Pauliana) 1.1.1.1. IZPODBIJANJE V STEAJU Dolnik tik pred steajem nakloni posebne ugodnosti nekaterim upnikom in s tem okoduje druge upnike, ker zmanja steajno maso. (1) Predpostavke izpodbijanja 1) insolventnost (plailna nezmonost) dolnika predpostavke izpodbijanja so: 1. dolnik je insolventen; 2. gre za pravno dejanje dolnika, ki zmanjuje dolnikovo premoenje, zaradi esar so upniki lahko prikrajani pri plailu; 3. med dejanjem dolnika in prikrajanjem upnikov obstaja vzrona zveza. 2) ravnanje dolnika dolnikovo dejanje se mora zgoditi na premoenjskem podroju. Lahko gre tudi za opustitev (npr. neuveljavljanje zahtevka). Ravnanje dolnika je lahko: 1. z elementom vednosti (subjektivni element) mora se nahajati na strani dolnika in na strani izpodbojnega nasprotnika: I. vednost na dolnikovi strani dolnik ve, da s svojim ravnanjem koduje (nekaterim) upnikom. II. vednost na strani izpodbojnega nasprotnika izpodbojni nasprotnik ve za slabo premoenjsko stanje dolnika (varuje se dobra vera). Vednost na strani izpodbojnega nasprotnika se v doloenih primerih domneva. teje se, da je vedel za slabo premoenjsko stanje, e je prejel: i. inkongruentno kritje = plailo v nenavadni obliki ali na nenavaden nain. Pod nenavadno obliko spada nadomestna izpolnitev, pod nenavaden nain plailo neiztoljive (naturalne) obveznosti. ii. kongruentno kritje tik pred uvedbo steaja = dolnik je plaal terjatev v pravilni obliki, vendar tik pred steajem. Med dolnikova dejanja z elementom vednosti spadajo: favoriziranje upnikov: o neenakomerno poplailo upnikov plailo prejmejo le nekateri izmed upnikov; o naklanjanje ugodnosti upnikom = dejanja, s katerimi prihajajo posamezni upniki v ugodneji poloaj to so dejanja, ki dajejo korist posameznemu upniku v breme ostalih upnikov (npr. dajanje varin, ki jih prejmejo samo nekateri upniki). dejanja, v katerih korist prejme 3. oseba npr. plailo tujega dolga. 2. brez elementa vednosti vsa dolnikova neodplana razpolaganja so avtomatsko izpodbojna. Dobra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni prikrajan, e se mu korist odvzame. Neodplano razpolaganje je lahko tudi opustitev, zaradi katere nastane koda na dolnikovem premoenju.

73

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

3) prikrajanje upnika upniki morajo biti prikrajani. Odsvojitev, ki poloaja upnikov ne poslaba, je dopustna. (2) Stranki izpodbojnega razmerja 1) pasivno legitimirana stranka izpodbojnega zahtevka = upravienec iz izpodbijanega pravnega naslova ter njegov univerzalni pravni naslednik (singularni pravni naslednik le v slabi veri); 2) aktivno legitimirana stranka izpodbojnega zahtevka = vsak upnik steajnega dolnika in steajni upravitelj. (3) Uinki izpodbijanja med izpodbojnima strankama je treba opraviti restitucijo v naravi. Izpodbijano pravno dejanje je brez pravnega uinka proti steajni masi. Izpodbita stranka mora vrniti steajni masi vse premoenjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbojnim dejanjem. Izpodbiti posel je veljaven, vendar ni uinkovit nasproti steajni masi. Tretji lahko od prezadolenca zahteva, da posel izpolni, ko pridobi novo premoenje. 1.1.1.2. IZPODBIJANJE IZVEN STEAJA Izpodbijanje izven steaja doloa OZ. (1) Splono pravilo vsak upnik, ki ima zapadlo terjatev, lahko ne glede na nastanek terjatve izpodbija pravno dejanje svojega dolnika, storjeno v kodo upnikov. [ 255/(1)] Dejanje je storjeno v kodo upnikov, e dolnik zaradi dejanja nima dovolj sredstev za izpolni-tev upnikove terjatve. [ 255/(2)] Lahko gre tudi za opustitev, zaradi katere je: dolnik izgubil premoenjsko pravico; ali je za dolnika nastala premoenjska obveznost. [ 255/(3)] (2) Pogoji za izpodbijanje: 1) objektivni pogoj pri neodplanih razpolaganjih teje se, da je dolnik vedel, da z neodplanimi razpolaganji koduje upnikom. Za izpodbijanje neodplanih razpolaganj se ne zahteva, da bi moralo biti tretjemu znano okodovanje upnikov. [ 256/(3)] Med neodplana razpolaganja spada tudi odpoved dediini. [ 256/(4)] Izjema objektivnega pogoja je izkljuitev izpodbijanja remuneracijskih daril zaradi okodovanja upnikov ni mono izpodbijati: obiajnih prilonostnih daril; nagradnih daril; in daril iz hvalenosti. (Remuneracijska) darila morajo biti sorazmerna premoenjskim monostim dolnika. [ 258] Tobo zaradi izpodbijanja neodplanega razpolaganja je treba vloiti v 3 letih [ 257/ (1)] od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. [ 257/(2)] 2) subjektivni pogoj pri odplanih razpolaganjih: 1. na strani dolnika odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je dolnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem koduje svojim upnikom; IN 2. na strani 3. osebe (slaba vera) odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je bilo 3. osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, znano ali bi moralo biti znano, da dolnik z razpolaganjem koduje svojim upnikom. [ 256/(1)] Slaba vera 3. osebe se domneva, e je: dolnikov zakonec; z dolnikom v sorodstvu do 4. kolena; z dolnikom v svatvu do 4. kolena. [ 256/(2)] Tobo zaradi izpodbijanja odplanega razpolaganja je treba vloiti v 1 letu [ 257/ (1)] od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. [ 257/(2)] (3) Stranke 1) izpodbojni upravienec je upnik, ki bi lahko bil prikrajan; 2) pasivno legitimirani so: 74

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

oseba, proti kateri je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje izpodbojna toba se vloi zoper tretjega, v igar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje; [ 259/(2)] 2. univerzalni pravni nasledniki; [ 259/(2)] 3. slaboverni odplani singularni pravni nasledniki e je tretji odtujil z izpodbijanim razpolaganjem pridobljeno korist z odplanim pravnim poslom, se lahko toba zoper pridobitelja vloi le, e je vedel za izpodbojnost pridobitve. [ 259/(3)] 4. vsi neodplani singularni pravni nasledniki e je tretji odtujil pridobljeno korist z neodplanim pravnim poslom, se lahko toba zoper pridobitelja vloi, etudi ni vedel za izpodbojnost pridobitve. [ 259/(3)] (4) Nain in uinki izpodbijanja 1) nain izpodbijanja izpodbija se s tobo ali ugovorom. [ 259/(1)] Toenec se lahko izogne izpodbijanju, e izpolni dolnikovo obveznost. [ 259/(4)] 2) uinki izpodbijanja = neuinkovitost e sodie ugodi izpodbojnemu zahtevku, izgubi dolnikovo pravno dejanje uinek le proti toniku, kolikor je potrebno za izpol-nitev njegovih terjatev. [ 260] 1.1.2. UNIVERZALNO IN SINGULARNO PRAVNO NASLEDSTVO

1.

1.2. POSEBNOSTI PRI DVOSTRANSKIH POGODBAH 1.2.1. PRAVILO SOASNE IZPOLNITVE e gre za vzajemno obveznost, naj bi se izpolnila "iz roke v roko" (npr. nakup asopisa). V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolna izpolniti svoje obveznosti, e druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena izpolniti svoje obveznosti, razen e kaj drugega: doloa dogovor; doloa zakon; ali izhaja iz narave posla. [ 101/(1)] Ugovor neizpolnjene pogodbe (exceptio non adimpleti contractus) ena stranka lahko na sodiu ugovarja, da ni dolna izpolniti obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje. V tem primeru sodie naloi, da mora stranka izpolniti takrat, ko obveznost izpolni druga stranka. [ 101/(2)] Moen je dogovor, da se izpolnitev zgodi nekje v prihodnosti lahko najprej izpolni ena stranka in nato druga stranka. V tem primeru je mono, da postane izpolnitev druge stranke negotova: zaradi poslabanja premoenjskih razmer; ali drugih resnih razlogov. Zaradi tega lahko stranka, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler druga stranka ne: o izpolni svoje obveznosti; ali o da zavarovanja. [ 102/(1)] Premoenjske razmere druge stranke so bile lahko teke e pred sklenitvijo pogodbe, vendar je mono, da je to prikrivala. Enake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo tekih premoenjskih razmer, e stranka ni vedela ali ni bila dolna vedeti za razmere. [ 102/(2)] Stranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer: da zavarovanje v primernem roku; in odstopi od pogodbe po preteku roka. [ 102/(3)] 1.2.2. SPREMENJENE OKOLIINE (clausula rebus sic stantibus) Pravno razmerje naj ostane veljavno le, e se razmere, v katerih je bila pogodba sklenjena, bistveno ne spremenijo. Pri sklepanju pravnega posla stranki raunata na doloene normalne

75

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

okoliine oz. se utemeljeno priakuje, da raunata na normalne razmere (odsotnost vojne, epidemije, itd.), eprav se stranki tega sploh ne zavedata. Mona je razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliin. Teorije o spremenjenih okoliinah: (1) teorija o ekvivalenci poslovni namen se je izjalovil, e izpolnitvi obeh strank zaradi spremenjenih okoliin nista ve enake vrednosti (nasprotovanju naelu enake vrednosti dajatev); (2) teorija o kavzi spremenjene okoliine so povzroile, da izpolnitev pogodbe nasprotuje pravni podlagi; (3) anglosaksonska teorija implied term pogodba naj ostane v veljavi le, e sta stranki izrecno eleli, da pogodba obvelja tudi v primeru spremenjenih okoliin; (4) francoska teorija stranki pri izvrevanju pogodbe ni dolna nositi izrednega rizika; (5) nemka teorija upotevati je treba, kaj so imele stranke "pred omi", ko so sklepale pogodbo. Spremenjene okoliine ne zajemajo nezapisanih in zakonsko nepredvidenih elementov, ki so obiajni za ustrezne pravne posle. Merili za kvalifikacijo spremenjenih okoliin sta: nepriakovanost dogodka dolnik ni raunal z dogodkom in ni bil dolan raunati z dogodkom (sem ne spada normalen riziko in prevzeti riziko /nakup upanja/). Pogosto mora dolnik raunati na dejanja drave; okoliine dogodka ni nujno, da je dogodek nepriakovan, zadostujejo izjemne in neizogibne okoliine (npr. vojna). OZ glede spremenjenih okoliin doloa e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine: ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke; ali zaradi katerih ni mono dosei namena pogodbe, ter: o pogodba oitno ve ne ustreza priakovanjem strank; in o bi bilo nepravino ohraniti v veljavi trenutno pogodbo. lahko zahteva razvezo pogodbe: stranka z oteeno izpolnitvijo obveznosti; ali stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe. [ 112/(1)] Vendar razveze pogodbe ni mono zahtevati, e bi sklicevalec na spremenjene okoliine: ob sklenitvi moral okoliine upotevati (npr. pogodba o prodaji nafte se sklene v asu ultimata ZDA Iraku, nato pa zaradi napada cena nenormalno zraste kupec se ne more sklicevati, e da je mislil, da ZDA Iraka ne bodo napadle); se lahko izognil okoliinam; ali bi lahko odklonil posledice okoliin. [ 112/(2)] Ni se mono sklicevati na spremenjene okoliine, ki nastanejo po izteku roka za izpolnitev. [ 112/(3)] Druga stranka lahko ponudi ali, da se zaradi spremenjenih pravino spremenijo pogoji pogodbe. V tem primeru se pogodba ne razvee. [ 112/(4)] Stranka, ki je zahtevala razvezo zaradi spremenjenih okoliin, mora drugi stranki povrniti pravien del kode, ki ji je nastal z razvezo pogodbe. [ 112/(5)] Dolnost obvestila o spremenjenih okoliinah stranka, ki zahteva razvezo zaradi okoliin, mora o tem obvestiti drugo stranko takoj, ko izve za spremembo okoliin. e tega ne stori, odgovarja za kodo. [ 113] Pri presoji utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin sodie upoteva: namen pogodbe (kavzo); obiajno tveganje v pravnem prometu pri izpolnjevanju pogodb iste vrste; in uravnoteenost interesov obeh strank. [ 114]

76

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Mona je predhodna odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja. [ 115] 1.2.3. ODGOVORNOST ZA STVARNE IN PRAVNE NAPAKE IZPOLNITVE Smiselno se uporabljajo dolobe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake. Glej Posebni del.

2. IZPOLNITEV
2.1. POJEM IN PRAVNA NARAVA IZPOLNITVE 2.1.1. POJEM IZPOLNITVE Z izpolnitvijo obveznost preneha. Izpolnitev je reden nain prenehanja obveznosti. Izpolnitev je dejanje dolnika z namenom dosei v obveznostnem razmerju doloeni uspeh. Uinek izpolnitve je upnikova zadovoljitev (??!) in prenehanje dolnikove obveznosti. Izpolnitev je lahko pravilno opravljena, etudi je upnik ne odobri. Z izpolnitvijo preneha obveznost, vendar ne preneha obveznostno razmerje. e kdo plaa namesto dolnika, nastopi subrogacijski uinek. 2.1.2. PRAVNA NARAVA IZPOLNITVE Stareja teorija: izpolnitev je dogovor med dolnikom in upnikom. Noveje teorije: za izpolnitev je odloilna dolnikova volja, vendar so mone izjeme (npr. izpolnitve v zmoti dolnik ne more terjati nazaj, pravilno izpolni lahko tudi nesposobna oseba). Izpolnitev je realno pravno dejanje ali pravni posel, dokler obstajajo iste predpostavke za sklenitev pogodbe, kot so obstajale ob sklenitvi. 2.2. MODALITETE IZPOLNITVE (SUBJEKTI, PREDMET, KRAJ IN AS) 2.2.1. SUBJEKTI IZPOLNITVE (1) izpolnitelj (solvens) in prejemnik (accipiens) ponavadi sta to dolnik in upnik. Izpolnitelj je lahko poslovno nesposobna oseba poslovno nesposoben dolnik lahko veljavno izpolni, e: je obstoj obveznosti nedvomen; in je obveznost zapadla. [ 272/(1)] Poslovno nesposobni izpolnitelj lahko izpodbija izpolnitev, e je plaal: zastaran dolg; ali dolg iz sree ali stave. [ 272/(2)] (2) izpolnitveni pomoniki in zastopniki dopustni so, kadar zakon izrecno ne zahteva, da se izpolnitev opravi med dolnikom in upnikom osebno. Upnik lahko za izpolnitev ustanovi plailno mesto. Ponavadi je to banka. (3) tretja oseba kot izpolnitelj: 1) upnik je dolan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, etudi dolnik temu nasprotuje; [ 271/(1)] 2) kljub strinjanju dolnika upnik ni dolan sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e mora po pogodbi ali naravi obveznosti izpolnitev opraviti dolnik osebno (npr. e je dogovorjeno, da bo portret narisal Picasso in se njemu tega ne da in se strinja, da portret namesto njega narie Andy Warhol, lahko portretiranec to zavrne in terja portret od Picassa); [ 271/(2)] 3) upnik lahko sprejme izpolnitev od 3. osebe brez dolnikove vednosti, etudi ga je dolnik obvestil, da noe, da bi kdo drug izpolnil njegovo obveznost (npr. dolnik ne bo ravno navduen, da bo njegove dolgove poplaal don Corleone); [ 271/(3)] 4) upnik ne sme sprejeti izpolnitve od 3. osebe, e se je dolnik ponudil, da bo sam izpolnil obveznost. [ 271/(4)] Izpolnitev 3. osebe ima za posledico subrogacijo vsak izpolnitelj tuje obveznosti se lahko z upnikom dogovori, da izpolnjena terjatev preide nanj. [ 274/(1)] e ima izpolnitelj tuje obveznosti pri tem pravni interes, preide nanj upnikova terjatev po samem zakonu

77

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

= subrogacija po zakonu. [ 275] Izpolnitelj, na katerega je prila terjatev, ne more od dolnika zahtevati ve, kot je dal upniku. [ 278] S to dolobo se prepreujejo razni neisti posli, ko izpolnitelj plaa upniku le dele dolnikove terjatev, nato pa od dolnika terja celoten znesek. (4) tretja oseba kot prejemnik do tega pride le v izjemnih primerih: e gre za putativnega dedia (= dedi, ki to ni, vendar vsi mislijo, da je) ali pooblaenca za sprejem izpolnitve, ki mu je prenehalo pooblastilo, vendar upnik za prenehanje ni vedel. 2.2.2. PREDMET IZPOLNITVE Izpolnitev je izvritev vsebine obveznosti. Dolnik ne more izpolniti z niemer drugim. Upnik ne more zahtevati niesar drugega. [ 282/(1)] Izpolniti je treba v celoti, drugae ima upnik pravico izpolnitev zavrniti. Izjema so denarne obveznosti, pri katerih mora upnik sprejeti tudi delno izpolnitev, razen e ima poseben interes za odklonitev. [ 285/(2)] Zmota v izpolnitvi dolnik izroi doloeno stvar kot dolgovano stvar in upnik izroeno stvar sprejme kot dolgovano, vendar izroena stvar v resnici ni dolgovana stvar. Takna izpolnitev ni veljavna upnik ima pravico: vrniti izroeno stvar; in zahtevati dolgovano stvar. [ 282/(2)] Izjema od naela izvritve vsebine obveznosti je nadomestna izpolnitev upnik v sporazumu z dolnikom prejme namesto dolgovanega kaj drugega. [ 283/(1)] Nadomestni izpolnitelj odgovarja za stvarne in pravne napake stvari v nadomestni izpolnitvi. [ 283/(2)] e ima nadomestna stvar napake, lahko upnik namesto jamevalnih zahtevkov zahteva prvotno stvar in odkodnino. [ 283/(3)] e je predmet izpolnitve po vrsti doloena stvar (genus), mora dolnik dati stvar srednje kakovosti. [ 286/(1)] e je obveznosti ve, se postavlja vpraanje zaporedja njihovih izpolnitev. e je med istima osebama ve istovrstnih obveznosti, se vraunavajo po vrstnem redu: (1) kot ga dogovorita upnik in dolnik; (2) kot ga doloi dolnik, e ni dogovora med strankama; [ 287/(1)] (3) kot zapadejo, e dolnik ni doloil vrstnega reda. [ 287/(2)] Obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo v vrstnem redu od najmanj zavarovane do najbolj zavarovane. [ 287/(3)] Enako zavarovane obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo v vrstnem redu od najbolj obremenjujoe do najmanj obremenjujoe [ 287/(4)] = najprej se poravnajo najdraje obveznosti. Enako zavarovane in enako obremenjujoe obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo po asu nastanka [ 287/(5)] = prej se poravnajo stareje obveznosti. Enako zavarovane in enako obremenjujoe obveznosti, ki zapadejo hkrati in so nastale ob istem asu, se poravnajo po kakrnemkoli vrstnem redu, pri emer se vsaka izpolnitev sorazmerno porazdeli med vse obveznosti. [ 287/(5)] Stroke izpolnitve nosi dolnik, e jih ni povzroil upnik. [ 273] Zaporedje plail pri glavnice, obresti in strokov e dolguje dolnik poleg glavnice obresti in stroke, se poravnajo v naslednjem vrstnem redu: 1. stroki 2. obresti 3. glavnica [ 288] Zapomni si kratico: SOG (obratno od GOS). 2.2.3. KRAJ IN AS IZPOLNITVE (1) Kraj 1) dolnik je dolan izpolniti in upnik sprejeti v kraju, ki je doloen s pravnim poslom ali zakonom [ 294/(1)]: 1. prinosnina domneva se, da mora dolnik dolgovano prinesti k upniku; 2. iskovina domneva se, da mora upnik dolgovano priti iskat k dolniku; 3. domicil pravnega razmerja dolnik si lahko izbere kraj izpolnitve. 78

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2) e kraj ni doloen in ga ni mono doloiti, je treba izpolniti v kraju, kjer je imel dolnik ob nastanku obveznosti sede ali prebivalie. [ 294/(2)] Za prebivalie se teje obiajno prebivalie (= stalno ali zaasno). e obiajnega prebivalia ni, se za prebivalie teje bivalie (???). [ 294/(3)] 3) denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, kjer ima upnik sede ali prebivalie. [ 295/(1)] Dolobe glede kraja izpolnitve niso tako pomembne, ker so veinoma dispozitivne. (2) as 1) rok ni doloen rok se doloi glede na naravo posla in obiaje; 2) rok ni doloen in ni ga mono doloiti upnik lahko zahteva takojnjo izpolnitev, dolnik lahko zahteva takojen sprejem. [ 289] 3) zamuda nastopi, ko dolg dospe (= potee rok za izpolnitev) in so izpolnjeni drugi pogoji. Sama dospelost ne povzroi zamude, zanjo je potreben opomin. Glede uinkovanja zamude loimo 2 vrsti poslov: 1. fiksni posli so posli, pri katerih je as izpolnitve bistvenega pomena. Npr. podjemna pogodba, po kateri mora Christian Dior izdelati porono obleko za poroko Claudie Schiffer etudi datum poroke zamudi za 1 dan, pogodba nima ve smisla in je dolan odkodnino. Zamuda pri fiksnih poslih pomeni razdrtje pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni rok izpolnitve in obdri pogodbo v veljavi (npr. Claudia prestavi poroko). 2. nefiksni posli so posli, pri katerih je obveznost mono izpolniti tudi po poteku asa za izpolnitev. Lahko se spremenijo v fiksne posle. 4) predasna izpolnitev e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, lahko izpolni pred dogovorjenim rokom, vendar mora: 1. namen sporoiti upniku; in 2. paziti, da ne izpolne ob nepravem asu. [ 290/(1)] Npr. Claudia Schiffer sklene podjemno pogodbo s pleskarskim podjetjem in doloi rok za prebarvanje njene vile do xx. datuma. Pleskarji se odloijo, da bodo prebarvali prej ter po nakljuju vpadejo z vso opremo na Claudijino poroko zato je treba sporoiti namen predasne izpolnitve. Upnik lahko predasno izpolnitev odkloni, e rok ni dogovorjen izkljuno v interesu dolnika. Lahko jo sprejme in si pridri pravico do odkodnine. O pridrku mora nemudoma obvestiti dolnika. [ 290/(2)] 5) pravica zahtevati predasno izpolnitev upnik lahko zahteva predasno izpolnitev, e: 1. dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja; 2. dolnik ni dopolnil zavarovanja, ki se je zmanjalo brez krivde upnika; 3. je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. [ 291] 6) doloitev roka po stranki doloitev roka je prepuena na voljo upniku ali dolniku. Upravienec roka ne doloi niti po opominu. Druga stranka lahko zahteva od sodia, naj doloi primeren rok za izpolnitev. [ 292] 7) steaj povzroi, da vse nedospele terjatve postanejo dospele; 8) moratorij = rok, doloen z ukrepom dravnega organa.

3. KRITVE OBVEZNOSTI
Do kritve obveznosti pride, e: obveznosti ni mogoe izpolniti = naknadna nemonost izpolnitve; stranka ne izpolni = zamuda;

79

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

stranka izpolni slabo = nepravilna izpolnitev. Sankcije za kritev obveznosti so: o odstop od pogodbe; o zamudne obresti; o pogodbene kazni; in o odkodninski zahtevki. 3.1. NAKNADNA NEMONOST Obveznosti ni mono izpolniti v asu, ko bi bila glede na pravno podlago izpolnitev veljavna. Dolnik mora varovati upnikov pravni interes in prepreiti vsako nemonost, ki jo lahko. Sankcija naknadne nemonosti je odkodninska odgovornost. Pri tem loimo, ali ima pogodbenik negativni ali pozitivni pogodbeni interes: negativni pogodbeni interes upnik lahko ob nemonosti odstopi od pogodbe in zahteva korist, ki bi jo imel pri sklenitvi pogodbe z drugim pogodbenikom; pozitivni pogodbeni interes upnik zahteva vrednost pravilne izpolnitve. 3.1.1. NEMONOST, ZA KATERO NE ODGOVARJA NOBENA STRANKA Uporablja se tudi izraz nekrivdna nemonost. (1) Popolna nekrivdna nemonost izpolnitev obveznosti dvostranske pogodbe postane popolnoma nemogoa zaradi dogodka izven odgovornosti strank. Obveznost dolnika ugasne. e je dolnik izpolnil del obveznosti, lahko zahteva nazaj po pravilih neupraviene pridobitve. [ 116/(1)] (2) Delna nekrivdna nemonost izpolnitev postane delno nemogoa zaradi dogodka izven odgovornosti strank: 1) upnik lahko odstopi od pogodbe, e delna izpolnitev ne ustreza njegovim potrebam; 2) dolnik lahko zahteva sorazmerno zmanjanje obveznosti. e upnik ne odstopi od pogodbe, ostane pogodba v veljavi. [ 116/(2)] 3.1.2. NEMONOST, ZA KATERO STRANKA ODGOVARJA Uporablja se tudi izraz krivdna nemonost. Ena stranka je kriva, da je prilo do nemonosti, zato je odkodninsko odgovorna. Splono pravilo za krivdno nemonost okodovani stranki obveznost ugasne, ter obdri svojo terjatev do nasprotne stranke. Terjatev se zmanja za strankino korist od oprostitve. [ 117/(1)] Kriva stranka mora nasprotni stranki odstopiti vse pravice nasproti 3. osebam glede predmeta naknadno nemogoe obveznosti. [ 117/(2)] (1) Dolnikova krivdna nemonost upnik lahko po svoji izbiri: 1) zahteva odkodnino zaradi neizpolnitve; ali 2) odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode. [ 117/(3)] (2) Upnikova krivdna nemonost dolnik postane prost obveznosti. 3.2. DOLNIKOVA IN UPNIKOVA ZAMUDA 3.2.1. DOLNIKOVA ZAMUDA (mora debitoris, mora solvendi) Dolnik pride v zamudo: pri obveznostih z doloenim rokom izpolnitve e ne izpolni v roku; [ 299/(1)] pri obveznostih brez roka ko upnik zahteva, naj dolnik izpolni: ustno ali pisno; z izvensodnim opominom; z zaetkom postopka, katerega namen je dosei izpolnitev. [ 299/(2)] Dolnik ne pride v zamudo, e: terjatev ni dospela; je terjatev negotova;

80

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

ima ugovore; je upnik v zamudi. (1) Posledice dolnikove zamude: 1) splone posledice pri vseh pogodbah: 1. odkodninska obveznost dolnika; 2. prehod nevarnosti nakljunega unienja stvari iz upnika na dolnika, v kolikor ni dolnik nevarnosti nosil e prej; 3. zamudne obresti pri denarnih obveznostih; 4. pogodbena kazen, e je dogovorjena; 5. aktiviranje zavarovanj, e so dogovorjena. 2) posebne posledice pri vzajemnih pogodbah: 1. razdor pogodbe pri fiksnih poslih nastopi po samem zakonu; 2. odstopno upravienje pri nefiksnih poslih upnik ima pravico razdreti pogodbo; 3. ugovori zaradi zamude: ugovor neizpolnitve (exceptio non adimpleti contractus); ugovor nepravilne izpolnitve (exceptio non rite adimpleti contractus); ugovor ogroenosti; zasledovalna pravica. (2) Razdor pogodbe pri fiksnih poslih as je bistveni element fiksnega posla. Izpolnjeni morata biti 2 predpostavki: dogovor o natanno doloenem roku izpolnitve; iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji ali pade. Fiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoliin. Posledica zamude pri fiksni pogodbi je razdor pogodbe po samem zakonu. e ima upnik interes za ohranitev pogodbe, lahko s takojnjo izjavo ohrani pogodbo v veljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku fiksno dogovorjenega roka. (3) Odstopno upravienje pri nefiksnih poslih as ni bistveni element nefiksnega posla. Neizpolnitev nefiksne pogodbe ne pomeni razdora po samem zakonu. e hoe upnik dosei razdor, mora dolniku postaviti primeren dodatni rok za izpolnitev, ki ima znaaj fiksnega roka. Vendar lahko pride do razdora brez dodatnega roka ali pred njegovim potekom, e je iz dolnikovega vedenja razvidno, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku. 1) predpostavke odstopnega upravienja: 1. odstop od pogodbe ne sme biti v nasprotju z moralo; 2. neizpolnitev je zakrivil dolnik e je dolnikovo neizpolnitev zakrivil upnik, odstop ni moen. 2) prepoved izbire (prepoved ius variandi) odstop od pogodbe je moen, dokler zamuda traja, etudi upnik zahteva izpolnitev ali grozi s tobo. Odstop ni moen, ko upnik vloi tobo na izpolnitev. (4) Posledice razdora in odstopa Stranki sta prosti obveznosti. Nastopi obveznost plaila zamudnih obresti. Kondikcijski zahtevek upnik lahko zahteva nazaj, kar je dal na temelju pogodbe. Odkodninski zahtevek obstaja le, e je stranka krivdno odgovorna za zamudo ali je lo za meano nakljuje (casus mixtus). (5) Izraunavanje kode po diferenni teoriji: 1) abstraktna koda = stranka lahko terja razliko med vrednostjo priakovane izpolnitve in vrednostjo njene izpolnitve (U D). 2) konkretna koda (= kritni kup) stranka terja razliko med vrednostjo nadomestno kupljene enake stvari in vrednostjo dogovorjene stvari. Nadomestna stvar se kupi pri drugem prodajalcu. Npr. namesto mercedesa za potrebe prevaanja predsednika kupim BMW.

81

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Kritni kup je treba opraviti v primernem asu, da se koda ne povea. Upnik mora dolnika v zamudi obvestiti o nameravanem kritnem kupu. e tega ne stori, odkodninsko odgovarja zaradi neobvestitve. (6) Ugovori zaradi zamude: 1) ugovor neizpolnitve (exceptio non adimpleti contractus) uveljavlja ga lahko stranka, ki je dolna izpolniti kasneje kot nasprotna stranka. Stranki sta dolni izpolniti istoasno, e ne obstaja poseben dogovor. Nasprotna stranka hkrati ne ponudi svoje izpolnitve. Ugovor neizpolnitve uporabi stranka, ki eli ohraniti obveznost v veljavi. 2) ugovor nepravilne izpolnitve (exceptio non rite adimpleti contractus) e je dolnik opravil nepravilno izpolnitev, lahko nasprotna stranka, ki je s svojo izpolnitvijo v zamudi, ugovarja zahtevi za izpolnitev. Opravljenega nasprotnega dejanja dolnik ne prizna kot pravilne izpolnitev (stvar ima napake), zato lahko zahteva pravilno izpolni-tev in odkodnino ali odstopi od pogodbe in zahteva odkodnino. 3) ugovor ogroenosti izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslabanja premoenjskih razmer ali drugih resnih razlogov. Zaradi tega lahko stranka v zamudi, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali da zavarovanja. [ 102/(1)] Enake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo tekih premoenjskih razmer, e stranka ni vedela ali ni bila dolna vedeti za razmere. [ 102/(2)] Stranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer da zavarovanje v primernem roku in odstopi od pogodbe po preteku roka. [ 102/(3)] 4) zasledovalna pravica ima jo prodajalec, e se po odposlanju stvari se pokae, da zaradi premoenjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupevi zmonosti plaila. Prodajalec lahko zahteva, da se mu vrne blago, ki e ni dospelo v namembni kraj oz. ga dolnik e ni sprejel. (7) Prenehanje dolnikove zamude dolnikova zamuda preneha na 2 naina: 1) z dolnikovo izpolnitvijo izpolnitev je mona, dokler upnik dolniku ne sporoi, da si je izbral drugo upravienje; 2) z nemonostjo izpolnitve. 3.2.2. UPNIKOVA ZAMUDA (mora creditoris, mora accipiendi) Upnik pride v zamudo, e: brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve; ali izpolnitev preprei s svojim ravnanjem. [ 300/(1)] je pripravljen sprejeti izpolnitev dolnikove soasne obveznosti, vendar ne nudi izpolnitve svoje zapadle obveznosti (pri dvostranskih pogodbah) [ 300/(2)] vendar upnik ne pride v zamudo, e dokae, da upnik ni mogel izpolniti v asu ponudbe ali doloitve izpolnitve. [ 300/(3)] Ponujena izpolnitev mora biti pravila in ponuditi jo mora pravi subjekt. Posledice (uinki) upnikove zamude: (1) prenehanje dolnikove zamude z vsemi posledicami (zamudne obresti nehajo tei); (2) prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari na upnika; [ 300/(1)] (3) prenehanje pogodbenih obresti od dneva zamude; [ 300/(2)] (4) dolnost povrnitve kode upnik mora dolniku povrniti vso kodo zaradi zamude; (5) povrnitev strokov hrambe, ki nastanejo po zamudi. [ 300/(3)] Ko pride upnik v zamudo, se lahko dolnik rei obveznosti s sodno poloitvijo. Do odstopnega upravienja pride, e upnik ne sodeluje kljub temu, da bi bilo to nujno potrebno. Dolnik mu lahko postavi primeren rok za sodelovanje in izjavi, da bo tel pogodbo za razveljavljeno, e rok potee brez uspeha.

82

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Posebno odstopno upravienje pri prodajni pogodbi e kupec brez utemeljenega razloga noe prevzeti stvari, pravoasno in pravilno ponujene v izroitev, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e utemeljeno dvomi v plailo kupnine. [ 499/(2)] 3.3. NEPRAVILNA IZPOLNITEV Teorije glede izpolnitve so: sistem iste delitve na izpolnitvene in jamevalne sankcije (izpolnitev z napako je izpolni-tev); sistem nepravilne izpolnitve veljajo jamevalne ali neizpolnitveni sankcije po izbiri upravienca; sistem samo izpolnitvenih sankcij vsaka napana izpolnitev je neizpolnitev. Pri nas izhajamo iz pravne podlage (kavze) pogodbe e nepravilna izpolnitev nima zadosti elementov, da bi bila v skladu s pravno podlago, gre za neizpolnitev. Nepravilna izpolnitev se imenuje peius (lat. slabe) dolnikovo ravnanje ima zadostne znake, da jo je kljub pomanjkljivostim mono teti za izpolnitev in ne za drugo stvar (aliud). Pri posamino doloenih stvareh (species) o drugih stvareh sploh ni mono govoriti. e se pri stvareh, doloenih po vrsti (genus), dobavi blago iste vrste, ki ne ustreza namenu pogodbe, gre za drugano izpolnitev, ne za napako. Razlike med nepravilno in drugano izpolnitvijo: NEPRAVILNA IZPOLNITEV (peius) stvar ima napako izpolnitev je napana sankcije so jamevalne: - odprava napake - zmanjanje kupnine - zamenjava stvari - razdor pogodbe potrebno je grajanje - v 8 dneh pri obiajnih pogodbah - takoj pri gospodarskih pogodbah DRUGANA IZPOLNITEV (aliud) dobavljena je napana stvar izpolnitve ni sankcije so zamudne - izpolnitveni zahtevek - zamudne obresti - razdor pogodbe grajanje ni potrebno

3.4. POGODBENA ODKODNINSKA OBVEZNOST IN NEVARNOST 3.4.1. POGODBENA ODKODNINSKA OBVEZNOST (OZ: pravica do povraila kode) Upnik je upravien zahtevati od dolnika izpolnitev obveznosti. Dolnik mora obveznost izpol-niti poteno v vsem, kot se glasi. [ 239/(1)] e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo ali obvez-nosti ne izpolni, ima upnik pravico zahtevati povrnitev nastale kode. [ 239/(2)] Po zamudi dolnik odgovarja tudi nekrivdno nemonost izpolnitve (= trpi nevarnost nakljunega unienja). [ 239/(4)] Dolnik je prost odkodninske odgovornosti, e dokae, da: bi bil predmet obveznosti nakljuno unien tudi pri pravoasni izpolnitvi (npr. globalni napad z jedrskim orojem); [ 239/(5)] je zamudil zaradi vije sile = neprepreljivih, neodpravljivih in neizogibnih okoliin. [ 240] Pogodbena raziritev odgovornosti s pogodbo se lahko raziri odgovornost tudi na primere, za katere dolnik sicer ne odgovarja [ 241/(1)], razen e je to v nasprotju z naelom vestnosti in potenja. [ 241/(2)] Omejitev in izkljuitev odgovornosti odgovornost je mono omejiti ali izkljuiti. Ni mono izkljuiti odgovornosti za: I. naklep v nobenem primeru; [ 242/(1)] II. hudo malomarnost v nobenem primeru; [ 242/(2)] III. lahko malomarnost, e izkljuitev odgovornosti izhaja iz monopolnega poloaja dol-nika ali neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. [ 242/(3)]

83

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Veljavno je doloilo o najvijem znesku odkodnine, razen e je znesek v oitnem nesorazmerju s kodo. [ 242/(3)] V tem primeru velja popolna odkodnina kljub omejitvi, e je dolnik povzroil nemonost izpolnitve naklepno ali iz hude malomarnosti. [ 242/(4)] Odkodnina zaradi prekritve pogodbene obveznosti upnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik glede na znana dejstva moral priakovati kot moni posledici. [ 243/(1)] V obzir se vzame dolnikovo razumno priakovanje e npr. dolnikprodajalec ne izroi kupljenega raunalnika, kupecupnik ne more uveljavljati nekaj milijard $ nastale kode, ker so se na starem raunalniku izgubili vsi podatki podjetja, kar se ne bi zgodilo, e bi prodajalec izroil nov raunalnik. Povrnitev celotne kode ne glede na dolnikovo poznavanje posebnih okoliin upnik lahko zahteva povrnitev celotne kode, e gre za: prevaro; namerno neizpolnitev; neizpolnitev iz hude malomarnosti. [ 243/(2)] Compensatio lucri cum damno (= pobotanje koristi s kodo) e je pri kritvi obveznosti poleg kode upniku nastala korist, je nastalo korist treba primerno upotevati pri odmeri odkodnine. [ 243/(3)] Dolnost zmanjanja nastale kode iz kritve pogodbe okodovana stranka mora storiti vse razumne ukrepe za zmanjanje povzroene kode. e tega ne stori, lahko strankakritelj zah-teva zmanjanje odkodnine. [ 243/(4)] Odkodninska odgovornost zaradi opustitve obvestila (notifikacijska dolnost) stranka je drugo stranko dolna obveati o vseh dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje. e tega ne stori, odgovarja za drugi stranki nastalo kodo zaradi nepravoasne obvestitve. [ 245] Razmerje med pogodbeno in odkodninsko zavezo (teorija o surogatu) kadar postane izpolnitve nemogoa, ima zvesta stranka zoper nezvesto stranko pravico odstopiti od pogodbe. Toda vasih ji bolj ustreza, da pri pogodbi ostane. V tem primeru lahko pri pogodbi vztraja in namesto nemogoe izpolnitve zahteva nadomestno izpolnitev = povrailo kode (surogat). 3.4.2. NEVARNOST V pogodbenem pravu je zelo pomembno vpraanje, kdo trpi kodo, e pride do nakljunega unienja ali pokodovanja stvari. Razlikujemo med 2 pojmoma: (1) nevarnost stvari (periculum rei) kodo nosi stvarnopravni upravienec na stvari. Praviloma je to lastnik. (2) nevarnost pri obveznosti (periculum obligationis) pomeni, da za obligacijsko razmerje veljajo drugana pravila o razdelitvi nevarnosti. Primeri nevarnosti pri obveznosti so: 1) nevarnost izgube stvari e je ne nosi stvarnopravni upravienec, jo pogosto nosi stranka, ki je prekrila pogodbo. Npr. nevarnost nakljunega unienja nosi kupec, e je v prevzemni zamudi. 2) nevarnost izgube storitve v nakljuno izgubo gre nepremoenjska korist od dela. Velja pravilo, da izgubo nosi, kdor je storitev opravil. Npr. nevarnost izgube storitve nosi podjetnik, e se izdelana stvar unii. 3) nevarnost nemonosti izpolnitve zakrivitelj nemonosti odgovarja le za denarno vrednost izpolnitve kot nadomestek prave izpolnitve (izpolnitveni interes). Nevarnost nemonosti nosi dolnik, e krivdno ustvari poloaj, v katerem lahko nastane nemonost. Upnik nosi nevarnost nemonosti, e je to posebej doloeno. Splona naela glede nevarnosti: res perit domino (= stvar je uniena gospodarju) prehod lastninske pravice je bistven dejavnik za prehod nevarnosti; commodum esse debet cuius periculum (= kdor nosi nevarnost, mora nositi koristi) kdor s stvarjo pridobi korist, nosi nevarnost nakljunega unienja. To se imenuje teorija o interesnih sferah nevarnost mora nositi tisti, iz igar obmoja izvira dogodek, ki kodo povzroi. 84

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

IV. SPREMEMBA SUBJEKTOV

1. CESIJA (ODSTOP TERJATVE S POGODBO)
1.1. POJEM CESIJE Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolnika (debitor cessus). Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni (upnikovi) strani. V razmerju med starim in novim upnikom je cesija kavzalen posel njen namen je plailo ali zavarovanje druge terjatve. V razmerju med upnikoma in odstopljenim dolnikom je cesija abstrakten posel odstopljeni dolnik je ne more izpodbijati iz nobenega razloga. Cesija spada med subrogacije. Razlikujemo: realne subrogacije, v katerih se spremeni predmet izpolnitve; personalne subrogacije, v katerih se ena stranka nadomesti z drugo: dolnik sproi spremembo upnika tako, da namesto staremu upniku plaa novemu novi upnik plaa dolg staremu na podlagi pogodbe z dolnikom, zato ima na podlagi zakona vse pravice starega upnika; 3. oseba dolniku izroi izpolnitev, s katero dolnik poplaa upnika med 3. osebo in dolnikom velja dogovor, da 3. oseba pridobi vse pravice starega upnika; regresne terjatve terjatev novega upnika je povsem enaka terjatvi, ki jo plaa namesto dolnika. 1.2. PRAVNA NARAVA CESIJE 1.2.1. PRIDOBITVENI NAIN Cesija je obligacijskopravni ekvivalent izroitve (tradicije) stvarnega prava. Vsebuje 2 posla: zavezovalni posel = obligacijski posel, ki stranko zavezuje k prenosu pravice; razpolagalni posel = stvarnopravni posel, s katerim terjatev dejansko preide. Cesija je akcesorni posel obstoj cesije je odvisen od obstoja terjatve. 1.2.2. VRSTE CESIJE (1) pogodbena cesija (cessio voluntaria) = odstop terjatve na podlagi pravnega posla. Poslovni namen je lahko odplaen ali darilen. V potev pride vsaka dopustna pravna podlaga (kavza). (2) nujna cesija (cessio necessaria) = zakon stranki nalaga odstop terjatve. Npr. mandatar mora naroitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz naroenega opravljenega posla. (3) zakonska cesija (cessio legis) = terjatev preide na novega upnika po samem zakonu. Potrebno ni nobeno poslovno ravnanje. Npr. porok, ki je poplaal dolnikove dolgove, stopi v poloaj upnika po samem zakonu. (4) cesija z aktom dravnega organa (cessio iudicalis) 1.3. OHRANITEV ODSTOPNIKOVIH PRAVIC Gre za latinsko naelo: Nemo contra se subrogasse censetur (= nihe ne sme odstopiti terjatve v lastno kodo). Novi upnik z odstopom terjatve ne sme priti v slabi poloaj glede varin in postranskih pravic iz terjatve s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice: pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, pravice iz porotva, hipoteka, zastava, pravica do obresti, pogodbena kazen, itd. [ 418/(1)] Za izroitev zastavljene stvari prevzemniku je potrebna privolitev zastavitelja. e zastavitelj ne da privolitve, zastavljena stvar ostane pri odstopniku, ki nasproti prevzemniku velja za shranjevalca stvari. [ 418/(2)] e odstopnik obdri del terjatev, ima pri poplailu prednost pred prevzemnikom. Prevzemnik se poplaa ele, ko je odstopnik poplaan. Moen je dogovor, s katerim se odstopnik odpove prednosti pri poplailu (glej zgoraj). V tem primeru varine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev starega in novega upnika. 1.4. POGOJI ZA NASTANEK CESIJE

85

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(1) Dopustnost odstopnik ne sme prenesti naslednjih terjatev: 1) terjatve, katerih prenos je prepovedan po zakonu [ 417/(1)]: 1. odkodninska terjatev v obliki denarne rente; 2. zapadla odkodninska terjatev; 3. terjatev za povrnitev nepremoenjske kode; 4. terjatve iz drubene pogodbe; 5. druinskopravne terjatve. 2) terjatve, povezane z osebnostjo upnika [ 417/(1)] = preivninske terjatve. 3) terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu [ 417/(1)] = npr. terjatev iz mandata. 4) terjatve, glede katerih je bil sklenjen pactum de non cedendo = dolnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. e pride do prenosa, nima pravnega uinka. [ 417/(2)] (2) Oblika na zahtevo prevzemnika oblika za veljavnost cesije ni potrebna. Vendar mora odstopnik prevzemniku izroiti vse dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. [ 422/(1)] e je odstopnik prenesel le del terjatve, mora prevzemniku izroiti overjen prepis zadolnice, ki dokazuje obstoj odstopljene terjatve. [ 422/(2)] Odstopnik mora prevzemniku na zahtevo izdati overjeno potrdilo o odstopu. [ 422/(3)] 1.5. PREDMET CESIJE Predmet odstopa je terjatev. Pravila o odstopu se uporabljajo tudi za avtorske in iznajditeljske pravice, vendar ne za stvarne. Terjatev mora biti doloena in opredeljena. Terjatev je lahko: bodoa; pogojna; naturalna; nedospela; zapadla v izvrilnem postopku na upnika; e ne nastala, vendar doloena glede na predmet razmerja, iz katerega bo nastala; sporna. Prenos akcesorij (= stranske in odvisne terjatve) odvisno terjatev je mono prenesti le z glavno terjatvijo. Glej zgoraj 418/(1) in (2). 1.6. UINKI CESIJE 1.6.1. RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM Razmerje je kavzalno. V trenutku, ko odstopnik in prevzemnik doseeta soglasje, terjatev preide v odstopnikovo premoenje. To je pomembno v likvidaciji in izvrilnem postopku. Jamevanje odstopnika OZ razlikuje 2 vrsti odgovornosti: (1) odgovornost za obstoj terjatve pri odplani cesiji e je terjatev odstopljena odplano, odstopnik odgovarja za obstoj terjatve v asu odstopa. [ 423] e odstopljena terjatev pozneje preneha, odstopnik ni odgovoren. (2) odgovornost za izterljivost, e je dogovorjena odstopnik jami za izterljivost: 1) terjatve do viine za terjatev prejetega zneska od prevzemnika to pomeni, da ni jamevanja pri neodplani cesiji; 2) obresti in strokov odstopa ; in 3) strokov postopkov zoper dolnika. [ 424/(1)] Za vejo odgovornost potenega odstopnika ni moen dogovor. [ 424/(2)] Izkljuitev jamevanja je uveljavljena v naslednjih primerih: 1. neodplana cesija; 2. zakonska ali nujna cesija; 3. napaka v izterljivosti izhaja iz pravne sfere prevzemnika; 4. izkljuitev jamevanja z dogovorom. Vekratni odstop upnik odstopi terjatev veim osebam. Terjatev pripada prevzemniku: o katerem je odstopnik dolnika najprej obvestil; ali 86

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

ki se je pri dolniku prvi oglasil. [ 420] 1.6.2. RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN ODSTOPLJENIM DOLNIKOM Razmerje traja do odstopa. Za uinkovitost odstopa je nujno naznanilo ali denuncija = odstopnik mora dolnika obvestiti o odstopu. Dolnikova privolitev ni potrebna za prenos terjatve. [ 419/(1)] Dokler dolnik ne izve za odstop, lahko izpolni odstopniku (= stari upnik). Izpolnitev odstopniku pred obvestilom je veljavna in dolnik postane prost obveznosti, razen e je dolnik iz drugih virov vedel za odstop v tem primeru obveznost ostane in jo mora dolnik izpolniti prevzemniku. [ 419/(2)] Izpolnitev staremu upniku lahko dolnik terja nazaj po pravilih neupraviene pridobitve. Fikcija trajanja razmerja razmerje med starim upnikom in dolnikom traja, dokler dolnik ne izve za odstop. 1.6.3. RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN ODSTOPLJENIM DOLNIKOM Poloaj odstopljenega dolnika se s cesijo NE SME spremeniti. Odstopljeni dolnik mora plaati prevzemniku, kolikor hitro izve za odstop, ne glede na to, kdo ga je obvestil. Prevzemnik ima pravici: vstopiti kot sospornik odstopnika v morebitno pravdo sodba, ki jo dosee odstopljeni dolnik zoper odstopnika, uinkuje tudi zoper prevzemnika; izpeljati izvrbo, eprav se sodba glasi na odstopnika. Prevzemnik ima nasproti dolniku enake pravice kot odstopnik pred odstopom. [ 421/(1)] Odstopljeni dolnik lahko uveljavlja ugovore: (1) ki jih ima proti prevzemniku; [ 421/(2)] (2) ki jih je imel proti odstopniku v trenutku, ko je izvedel za odstop [ 421/(2)] sem spadajo: 1) ugovori iz temeljnega razmerja (npr. dolg ne obstaja, dolg je drugaen, kot ga uveljavlja prevzemnik); 2) ugovori pobotanja odstopljeni dolnik lahko zoper prevzemnika pobota lastno terjatev, ki jo je imel zoper odstopnika (= starega upnika) v trenutku, ko je izvedel za odstop. Terjatvi morata biti istovrstni, likvidni in dospeli. (3) glede cesije npr. izpodbijanje zaradi zmote. 1.7. POSEBNI PRIMERI ODSTOPA 1.7.1. INKASO CESIJA (fiducia cum amico contracta) obsega odstop namesto izpolnitve in odstop v izterjavo. V obeh primerih mora upnik dolniku izroiti vse izterjane preseke nad dolnikovo terjatvijo. [ 425/(3)] Npr. e je dolnik dolan 1000 in upniku v izpolnitev odstopi terjatev z vrednostjo 1500, mora upnik ob popolni izterjavi dolniku vrniti 500. (1) Odstop namesto izpolnitve namesto izpolnitve obveznosti dolnik upniku odstopi terjatev ali njen del. S sklenitvijo cesije dolnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. [ 425/(1)] Gre za poseben primer nadomestne izpolnitve (datio in solutum). (2) Odstop v izterjavo namesto izpolnitve dolnik odstopi upniku terjatev v izterjavo. Obveznost ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. [ 425/(2)] Taken odstop je za upnika bolji, ker ohrani obveznost v prvotni obliki, e izterjava ni mona. Vendar lahko pride terjatev na tak nain v roke zelo nezaelenim upnikom (npr. don Corleone), zato dolnik lahko pri odstopu v izterjavo kljub naznanilu e vedno izpolni staremu upniku. [ 425/(4)] 1.7.2. ODSTOP V ZAVAROVANJE ( 426) Prevzemnik je odstopnikov upnik. Odstopnik svojo terjatev do 3. osebe odstopi v zavarovanje lastnega dolga. Prevzemnik je dolan kot dober gospodar / gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve nasproti 3. osebi. Po izterjavi prevzemnik obdri znesek, potreben za poplailo prevzemnikove terjatve do odstopnika. Preseek izterjane terjatve mora odstopnik vrniti. 87

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2. SPREMEMBA DOLNIKA
2.1. PREVZEM DOLGA Prevzem dolga je pogodba med starim in novim dolnikom (= prevzemnik), s katero novi dolnik stopi na mesto starega in v katero mora upnik privoliti. Gre za zrcalno sliko cesije. O prevzemu dolga je treba upnika obvestiti. To lahko stori stari ali novi dolnik. Upnik lahko da privolitev staremu ali novemu dolniku. [ 427/(2)] Velja domneva upnikove privolitve, e je brez omejitve sprejel kakno izpolnitev od prevzemnika. [ 428/(3)] Molk upnika v primeru, da ga stari ali novi dolnik pozove k izreku o privolitvi, teje za: odklonitev pri obiajnih dolgovih; [ 428/(4)] privolitev pri hipotekarnih dolgovih dolg je zavarovan s hipoteko na nepreminini. Hipotekarni dolnik nepreminino odtuji ob dogovoru, da bo pridobitelj nepreminine prevzel hipotekarni dolg. e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja izrecno ne odkloni privolitve v prevzem hipotekarnega dolga, se teje, da je privolil [ 428/(1)], vendar mora odtujitelj v pisni zahtevi za privolitev hipotekarnega upnika opozoriti na posledice molka. e tega ne stori, se teje, da zahteve za privolitev ni bilo. [ 428/(2)] Prevzem dolga ima uinek prevzema izpolnitve: dokler upnik ne privoli; in e upnik odkloni privolitev. [ 427/(5)] 2.1.1. PREDPOSTAVKE ZA PREVZEM DOLGA (1) Dopustnost mono je prevzeti le dolgove, ki: 1) so v pravnem prometu; 2) niso strogo osebni; 3) so bodoi in pogojni. (2) Oblika samo, e je predpisana za posel, iz katerega dolg izhaja. 2.1,2, VSEBINA PREVZEMA Med prevzemnikom dolga (novim dolnikom) in upnikom obstaja ista obveznost kot med prejnjim dolnikom in upnikom. [ 429/(3)] Prehod stranskih obveznosti: obiajne stranske obveznosti ostanejo naprej; porotva in zastave preidejo samo s privolitvijo porokov in zastaviteljev sicer prenehajo. [ 430/(1)] Obresti prevzemnik dolga ne odgovarja za do prevzema zapadle neizterjane obresti o.o.d.d. [ 430/(2)] 2.1.3. UINKI PREVZEMA DOLGA Privativnost = s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejnjega dolnika. Prejnji dolnik je prost obveznosti. [ 429/(1)] Kumulativnost pri prezadolenem prevzemniku = ko da upnik privolitev v prevzem, je prevzemnik prezadolen. Upnik za prezadolenost ne ve in ni dolan vedeti. Prejnji dolnik NI prost obveznosti prevzem dolga ima uinek pristopa k dolgu. [ 429/(2)] Stari in novi dolnik odgovarjata solidarno. Ugovori prevzemnik dolga lahko uveljavlja vse ugovore: iz razmerja med starim dolnikom in upnikom (npr. nepravilen nastanek terjatve, zastaranje, pobotanje); iz razmerja med prevzemnikom in upnikom. [ 431/(1)] iz pogodbe o prevzemu (npr. sposobnost, napake volje). Prevzemnik proti upniku NE MORE uveljavljati ugovorov iz razmerja med prevzemnik in starim dolnikom. [ 431/(2)] Zastaranje tee naprej, ker obstaja identino razmerje. 2.2. PRISTOP K DOLGU

88

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in 3. osebo (pristopnik), s katero 3. oseba stopi v zavezo poleg dolnika. Dolnik in pristopnik odgovarjata solidarno. Uinek pristopa k dolgu je kumulativnost novi dolnik je v zavezi poleg starega. Od porotva se pristop k dolgu razlikuje po tem, da novi dolnik nima: pravne dobrote vrstnega reda (beneficium ordinis) = porok lahko od upnika zahteva, da najprej toi dolnika, e tega upnik e ni storil. Pristopnik k dolgu tega ne more. regresne pravice = e porok poplaa upnika, lahko zahteva enako vsoto od dolnika. Tega pristopnik ne more, ker je pristop k dolgu nastal brez sodelovanja dolnika. OZ izrecno ne izkljuuje monosti, da se upnik in novi dolnik lahko dogovorita o privativnem prevzemu dolga. Pristop k dolgu pri prevzemu premoenjske celote = na pridobitelja s pogodbo preide neka premoenjska celota (npr. podjetje). Pridobitelj s tem stopi v poloaj pristopnika k dolgu poleg odsvojitelja (= starega imetnika) in solidarno z odsvojiteljem odgovarja za vse dolgove premoenjske celote do viine njenih aktiv. [ 433/(1)] Odgovornosti pridobitelja za dolgove premoenjske celote ni mono izkljuiti. [ 433/(2)] 2.3. PREVZEM IZPOLNITVE Prevzem izpolnitve je dogovor med dolnikom in 3. osebo (prevzemnik izpolnitve), da bo 3. oseba upniku izpolnila dolnikovo obveznost. Upnik nima proti prevzemniku izpolnitve nobenih pravic, ker prevzemnik izpolnitve ne prevzema dolga. [ 434/(3)] e upnik terja dolnika, ker prevzemnik izpolnitve ni izpolnil pravoasno, prevzemnik izpolnitve dolniku odgovarja. [ 434/(2)] Odgovornost prevzemnika izpolnitve je objektivna. Pogodba o prevzemu dolga se teje za prevzem izpolnitve, e upnik ne da privolitve to se imenuje poseben dogovor o razbremenitvi dolga.

3. ASIGNACIJA
3.1. POJEM IN GOSPODARSKI POMEN Nakazilo ali asignacija je osnovno trikotniko pravno razmerje, ki nastane z dvojno pooblastitvijo. Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj pooblasti pooblaenca, da opravi doloeno pravno ravnanje. Asignacija je zloeni pravni posel, sestavljen iz 2 pooblastitev: (1) 1. pooblastitev nakazovalec (asignant) pooblasti nakazanca (asignata), da na njegov ra-un nekaj izpolni prejemniku nakazila (asignatar); (2) 2. pooblastitev nakazovalec pooblasti prejemnika nakazila, da v svojem imenu nakazilo sprejme. Vrstni red pooblastitev ni pomemben. Gospodarski pomen asignacije je monost izpolnitve po 3. osebi. Uinek nakazila je enak, kot e bi ena stranka pridobila terjatev (= prejemnik nakazila), druga stranka pa prevzela dolg (= nakazanec). Z nakazilom nastane samostojna terjatev ne glede na vsebino predhodnega razmerja med prejemnikom in nakazovalcem. Nakazilo pride v potev pri obveznostih, ki po naravi ne zahtevajo osebne izpolnitve obveznosti, katerih predmet ima naravo generine stvari, in denarne obveznosti. Asignacija ustvarja pravno razmerje med 3 subjekti, zato imamo 3 razmerja: (1) kritno razmerje je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem) in asignatom (nakazancem). Kritna razmerja ne vplivajo na asignacijo. Obiajna so: dolniko razmerje nakazanec je dolnik nakazovalca, z asignacijo se elimo izogniti vekratnemu plailu; kreditno razmerje z izpolnitvijo postane nakazanec kreditodajalec nakazovalca; darilno razmerje z izpolnitvijo nakazanec prevzame obveznost nakazovalca iz nepre-moenjskih vzrokov.

89

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) kavzalno razmerje je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem) in asigna-tarjem (prejemnikom nakazila). Ponavadi je nakazovalec dolnik prejemnika nakazila, od kogar je prejel premoenjsko korist. (3) valutno razmerje je razmerje pooblastitve med asignatom (nakazancem) in asignatar-jem (prejemnikom nakazila). To razmerje je cilj, h kateremu je asignacija usmerjena. Med nakazancem in prejemnikom nakazila se opravi izpolnitveno ravnanje. ASIGNAT (nakazanec)

= pooblastitev za izpolnitev ASIGNANT (nakazovalec) = pooblastitev za sprejem izpolnitve

ASIGNATAR (prejemnik nakazila)

3.2. ZNAILNOSTI RAZMERIJ MED POSAMEZNIMI SUBJEKTI 3.2.1. RAZMERJE MED ASIGNANTOM IN ASIGNATOM je temeljna pooblastitev, ki je izvor asignacijske obveznosti. Obveznost asignata ne more nas-tati z enostranskim ravnanjem asignanta potreben je sprejem ali AKCEPT nakazila. To je voljno ravnanje, s katerim asignat (nakazanec) izjavi, da sprejema nakazilo. Na podlagi akcepta postane asignat zavezan k izpolnitvi. Naslovnik izjave o sprejemu nakazila je asignatar (prejemnik nakazila). Uporablja se prejemna teorija sprejem velja od trenutka, ko asignatar izjavo o sprejemu prejme. Sprejem nakazila je nepreklicna izjava. Akcept nakazanca je abstrakten = neodvisen od temeljnega razmerja. e je asignat (nakazanec) dolnik asignanta (nakazovalca), dolg ugasne skupaj z izpolnitvijo nakazila. Asignant (nakazovalec) lahko nakazilo preklie. Monost preklica izhaja iz enostranske pravne narave pooblastitve. Preklic ni moen, ko asignat (nakazanec) nakazilo sprejme ali izpolni. 3.2.2. RAZMERJE MED ASIGNANTOM IN ASIGNATARJEM Namen pooblastitve asignatarja (prejemnika nakazila) za sprejem izpolnitve je vzpostavitev upravienosti. Naklonjenost brez soglasja nima uinka, zato mora asignatar sprejeti nakazilo = akcept asignatarja. Ta akcept je preklicen asignatar se lahko nakazilu kadarkoli odpove, ra-zen e je upnik asignanta (nakazovalca). Notifikacijska dolnost je dolnost asignatarja obvestiti asignanta, e asignat nakazila ni spre-jel ali ga ni izpolnil v roku. Posledice opustitve obvestila so odkodninske. 3.2.3. RAZMERJE MED ASIGNATOM IN ASIGNATARJEM 90

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Znailna je izpolnitev obveznosti, ki je predmet nakazila. Pri nakazilu gre navadno za generine stvari. Izpolnitev obveznosti iz nakazila je abstraktna glede na pravna razmerja, ki so podlaga za izdajo nakazila. Moni ugovori asignata proti asignatarju se lahko nanaajo le na veljavnost sprejema (akcepta) nakazila omejitev tevila ugovorov. Asignatar lahko s svojo terjatvijo iz nakazila razpolaga ter jo prenese. Prenos nakazila je omejen ali izkljuen le, e je to posebej dogovorjeno.

V. UTRDITEV OBVEZNOSTI
1. POROTVO
1.1. POJEM IN ZNAILNOSTI Porotvo je pogodba, s katero se porok nasproti upniku zavezuje izpolniti veljavno in zapadlo obveznost, e je dolnik ne bo izpolnil. [ 1012] Stranki pogodbe sta: porok; upnik glavnega dolnika. Sodelovanje glavnega dolnika pri sklenitvi porotva ni potrebno. Akcesornost porotvo je akcesorna (= stranska) obveznost, ki je povsem odvisna od glavne obveznosti. e ugasne glavna obveznost, ugasne tudi porotvo. Porotvena obveznost ne more biti veja od glavne obveznosti. Izjeme akcesornosti: o porotvo za poslovno nesposobnega kdor se kot porok zavee za obveznost poslovno nesposobne osebe, odgovarja enako kot porok poslovno sposobne osebe [ 1015]; o dispozitivna izkljuitev akcesornosti pravilo o akcesornosti ni prisilno. Subsidiarnost upnik lahko od poroka zahteva izpolnitev obveznosti ele potem, ko je s pisno zahtevo terjal izpolnitev od glavnega dolnika. [ 1019/(1)] To imenujemo beneficium ordinis = pravna dobrota vrstnega reda. Uveljavlja jo porok, ko od upnika terja, naj najprej terja glavnega dolnika. Izjeme subsidiarnosti: iz sredstev glavnega dolnika oitno ni mono dosei izpolnitve; [ 1019/(2)] steaj glavnega dolnika upnik lahko terja izpolnitev od poroka brez predhodne zah-teve do glavnega dolnika; [ 1019/(2)] solidarno porotvo = porok se zavee kot porok in planik. Upnik lahko terja izpolnitev od glavnega dolnika, od poroka ali od obeh hkrati. [ 1019/(3)] Solidarno porotvo se domneva v gospodarskih pogodbah o.o.d.d. [ 1019/(4)] 1.2. PREDMET POROTVA Predmet porotva je vsaka veljavna obveznost, ne glede na vsebino. [ 1016/(1)] Obveznost je lahko: pogojna; [ 1016/(2)] bodoa doloena [ 1016/(2)] porotvo za bodoo obveznost brez roka nastanka je mono preklicati kadarkoli pred nastankom obveznosti; [ 1016/(3)] obveznost drugega poroka = podporotvo. Taknega poroka imenujemo porokov porok. Obseg porokove odgovornosti porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika. e je dogovorjena veja obveznost, se avtomatsko zmanja na mero dolnikove obveznosti. [ 1017/(1)] Porok se lahko zavee v manjem obsegu [ 1017/(2)]: za samo del terjatve; ob lajih pogojih kot dolnik = za samo nekatere posledice neizpolnitve; samo za primer dolnikove plailne nesposobnosti. Izjeme od omejitve na obveznost glavnega dolnika porok odgovarja za: stroke neuspene izterjave od glavnega dolnika; [ 1017/(3)] vsako poveanje obveznosti zaradi dolnikove zamude ali krivde; [ 1017/(4)] zapadle obresti po sklenitvi porotvene pogodbe. [ 1017/(5)]

91

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

e glavni dolnik umre in njegov dedi iz podedovanega premoenja ne more plaati celotnega dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost. [ 1023] 1.3. PREDPOSTAVKE ZA NASTANEK POROTVA (1) Pisna oblika porotvena pogodba zavezuje poroka le, e da porotveno izjavo pisno; [ 1013] (2) Porotvena sposobnost (= popolna poslovna sposobnost) s porotveno pogodbo se lahko zavee le, kdor ima popolno poslovno sposobnost. [ 1014] 1.4. RAZMERJA IZ POROTVENE POGODBE 1.4.1. RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM (1) Ugovori poroka proti upniku porok lahko uveljavlja vse ugovore: 1) iz razmerja med glavnim dolnikom in upnikom [ 1024/(1)]: 1. pobotanje; 2. odlog plaila ; 3. znianje plaila ; 4. odpust dolga. Dolnikova odpoved ugovorom in pripoznava dolga za poroka nimata pravnega uinka. [ 1024/(2)] Porok proti upniku nima dolnikovih osebnih ugovorov: omejena odgovornost, plailna nesposobnost, odstop od pogodbe (actio redhibitoria), ezmerno prikrajanje. 2) ugovori iz razmerja med porokom in upnikom [ 1024/(3)]: 1. ninost porotvene pogodbe; 2. zastaranje porotvene terjatve; 3. pobotanje vzajemnih terjatev; 4. beneficium ordinis. (2) Dolnosti upnika 1) dolnost obvestitve e dolnik pravoasno ne izpolni obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka. e tega ne stori, odgovarja za kodo. [ 1025] 2) priglasitev terjatev v steaju glavnega dolnika upnik je v steaju glavnega dol-nika dolan priglasiti svojo terjatev in poroka obvestiti o priglasitvi. e tega ne stori, odgovarja za kodo. [ 1022/(1)] 3) hitra izterjava glavnega dolnika upnik mora glavnega dolnika terjati v enem mesecu po zapadlosti terjatve. e tega ne stori, postane porok prost (= oprostitev zaradi zavlaevanja); [ 1026/(1)] 4) doloitev dneva izpolnitve pri nedoloenem roku izpolnitve porok lahko po 1 letu od sklenitve porotvene pogodbe zahteva od upnika doloitev dneva izpolnitve. e upnik tega ne stori v 1 mesecu, je porok prost. [ 1026/(2)] 5) obdranje garancij upnikova terjatev je zavarovana z zastavo ali drugo garancijsko pravico (jamstvom). Upnik onemogoi prehod jamstva na poroka tako, da: 1. opusti jamstvo; ali 2. izgubi jamstvo zaradi malomarnosti. Porok postane prost za znesek od izvrevanja zavarovanja. [ 1027/(1)] (3) Subrogacija = prehod upnikovih pravic na poroka na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. [ 1018] Velja pravilo nemo contra se subrogasse censetur porok s prevzemom terjatve ne sme priti v slabi poloaj od upnika. 1.4.2. RAZMERJE MED DOLNIKOM IN POROKOM Regresna pravica porok, ki je plaal upnikovo terjatev, lahko od dolnika zahteva: plailo celotne terjatve; obresti od dneva plaila; [ 1028/(1)] povrailo strokov iz spora z upnikom od trenutka, ko je o sporu obvestil dolnika; povrailo kode. [ 1028/(2)] 92

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Pravica zahtevati zavarovanje pred poplailom upnika lahko porok, zavezan z vednostjo ali odobritvijo dolnika, od dolnika zahteva zavarovanje za poplailo svojih regresnih zahtevkov v naslednjih primerih: 1. dolnik ob zapadlosti ni izpolnil obveznosti; 2. upnik je sodno zahteval plailo od poroka; 3. dolnikovo premoenjsko stanje se je po sklenitvi pogodbe znatno poslabalo. [ 1030] Porok o plailu upnikove terjatve ni dolan obvestiti dolnika. Posledice neobvestila pa so: dolnikovi ugovori iz razmerja proti upniku dolnik lahko zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plaal upnikovo terjatve, uveljavlja vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko zavrnil upnikov zahtevek. [ 1031/(1)] e dolnik z ugovori uspe (terjatev se razveljavi ali ugasne s pobotom), lahko porok zahteva vrnitev plaanega samo od upnika. [ 1032] V tem primeru ima porok nasproti dolniku kondikcijski zahtevek. dolnik zaradi neobvestila e enkrat plaa isto terjatev porok lahko povrailo zahteva le od upnika. [ 1031/(1)] Spet gre za kondikcijski zahtevek. 1.5. REGRES PLANIKA NASPROTI SOPOROKOM Soporotvo pomeni, da je porokov ve. e terjatev plaa le eden, lahko od ostalih soporokov terja povrnitev sorazmernega delea. [ 1033] 1.6. ZASTARANJE POROTVA Z zastaranjem glavne obveznosti zastara tudi porokova obveznost. [ 1034/(1)] Pri zastaranju glavne obveznosti, ki je dalje od 2 let, zastara porokova obveznost v 2 letih od zapadlosti glavne obveznosti. To ne velja za solidarno porotvo. [ 1034/(2)] Pretrganje zastaranja ne uinkuje proti poroku, razen e je razlog za pretrganje upnikovo dejanje pred sodiem za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo glavne terjatve. [ 1034/(3)] Zadranje zastaranja nima uinka proti poroku. [ 1034/(4)] 1.7. POSEBNE VRSTE POROTVA (1) aval = menina porotvena zaveza. Posebnosti sta nemonost uveljavljanja ugovorov iz temeljnega razmerja in solidarnost porotva. (2) del credere porotvo = porok se komitentu zavee, da bo 3. oseba z njim sklenila posel. V tem primeru je porok upravien do posebne provizije = del credere provizija. (3) tonika varina (cautio iudicatum solvi) = zavarovanje pravdnih strokov s strani tujega dravljana. (4) poravnalno porotvo v steaju ali prisilni poravnavi = poravnalni porok jami za zne-sek, ki ga dolnik dolguje na podlagi prisilne poravnave. (5) podporotvo = podporok jami za porokovo obveznost. (6) odkodninsko porotvo = porok se drugemu poroku zavee plaati odkodnino v primeru, e bo drugi porok utrpel kodo zaradi svojega porotva.

2. ZASTAVA
Zastava ni obligacijski, temve stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti. Zastava je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve poplaa skupaj z obrestmi in stroki iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zasta-vitelja [ 128/(1) SPZ]. Za zastavno razmerje je znailna akcesornost zastavna pravica je odvisna od terjatve, za katero je bila ustanovljena. Zastavo celovito ureja Stvarnopravni zako-nik (SPZ). Danes zastavna pogodba ni ve realen kontrakt. Zastavljena stvar se pri roni zastavi (pignus) lahko izroi ele po sklenitvi pogodbe. Gre za zastavno obljubo, ki je konsenzualen kontrakt = pactum de pignore dando. Zastavna pogodba je dvostranski posel. Obravnava se pod odplanimi pogodbami. Izraz zastava ima ve pomenov: stvarnopravni pomen = zastavljeni predmet;

93

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

obligacijskopravni pomen = zastavna pogodba. Terjatev, za katero je zastava ustanovljena, je lahko tudi pogojna ali bodoa. Predmet zastavne pravice so: (1) stvari; (2) pravice; (3) vrednostni papirji, e je z njimi mono razpolagati in imajo premoenjsko vrednost. Kadar je zastavljena stvar, so zastavljeni tudi njeni plodovi. Zastavljene pravice so lahko terjatve ali druge pravice (npr. avtorske pravice). Zastavitelj mora izroiti zastavnemu upniku morebitno listino ali druga dokazila o zastavljeni terjatvi. Predpostavke zastavne pogodbe so: (1) poslovna sposobnost obeh strank; (2) razpolagalna sposobnost za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora zastavitelj imeti pravico razpolaganja s predmetom zastave [ 133 SPZ]; (3) dopustnost: 1) ni dopustno uporabljati zastavljene stvari, razen e rabo dovoli zastavitelj; [ 158/(1) SPZ] 2) ni dopustno izroiti zastavljene stvari drugemu v zastavo (podzastava) ali rabo, razen e to dovoli zastavitelj; [ 158/(1) SPZ] 3) prepoved komisorne klavzule (lex commissoria) nini sta doloili, da: 1. zastavljena stvar ob neplailu zapadle terjatve preide v last zastavnega upnika; 2. se zastavljena stvar proda po vnaprej doloeni ceni. [ 132/(1) SPZ] Dogovor o prehodu lastninske pravice ali prodaji po doloeni ceni je veljaven, e je sklenjen po zapadosti zavarovane terjatve. 4) prepoved antihreze (pactum antichreticum) zastavljene stvari se ne sme uivati. Na plodovih zastavljene stvari pridobi lastninsko pravico zastavitelj, vendar se lahko v zastavni pogodbi dogovori drugae. [ 159/(1) SPZ] e po zastavni pogodbi pridobi lastninsko pravico na plodovih zastavni upnik, se zavarovana terjatev zmanja za vrednost plodov, ki se najprej odteje od strokov, nato od obresti in konno od glav-nice. [ 159/(2) SPZ] Enako se od terjatve odteje vrednost koristi od rabe stvari, e je bila dogovorjena v zastavni pogodbi. [ 159/(3) SPZ] Dolnosti zastavnega upnika: (1) hramba stvari zastavni upnik mora hraniti zastavljeno preminino kot dober gospodar / gospodarstvenik. Pri tem se zavarovana terjatev povea za stroke hrambe. [ 157 SPZ] e zastavni upnik zastavljene preminine ne hrani ustrezno, sodie na zahtevo zastavitelja odredi odvzem zastavljene stvari in njeno izroitev 3. osebi, ki jo ima v posesti za raun zastavnega upnika. [ 160] (2) vrnitev stvari po poplailu terjatve zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plaana, zastavitelju vrniti zastavljeno preminino oz. mu omogoiti, da jo prev-zame iz neposredne posesti 3. osebe. [ 165 SPZ] (3) izroitev zastavnega lista zastavitelju kot dokazilo zastave; (4) vrnitev preseka iz prodajnega izkupika zastavni upnik iz izkupika prodaje poplaa svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroki. Morebitni preseek mora izroiti zasta-vitelju. (5) izterjava terjatve, ko ta zapade v plailo. e je zastavnih upnikov ve, velja naelo: prior tempore, potior iure kdor je prejnji po asu, je moneji po pravici. Vrstni red se doloa po dnevu nastanka zastavnih pravic. Ko je v celoti poplaana terjatev prvega zastavnega upnika, mora izroiti stvar naslednjemu in tako naprej. 94

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Pravni poloaj zastavitelja: (1) izroitev v posest zastavitelj mora zastavljeno nepreminino izroiti zastavnemu upniku v neposredno posest. [ 155/(1) SPZ] ele s tem nastane rona zastava. Zastavljena premi-nina se lahko izroi tudi v neposredno posest 3. osebe na taken nain, da lahko njeno izroitev zahteva le zastavni upnik. [ 155/(2) SPZ] (2) jamevanje za stvarne in pravne napake zastavljene stvari e zastavni upnik za napako ni vedel in zaradi nje zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja, lahko zastavni upnik od zastavitelja zahteva drugo primerno zavarovanje. [ 161 SPZ] (3) dolnost povraila strokov za hrambo in varovanje stvari zavarovana terjatev se povea za stroke hrambe zastavljene preminine [ 157]. Prodaja zastavljene stvari se lahko opravi na ve nainov: (1) sodna prodaja: 1) izjemoma se opravi predasna prodaja, e: 1. se zastavljena preminina kvari ali izgublja vrednost ter obstaja nevarnost, da bo njena vrednost nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve sodie na predlog zastavitelja ali zastavnega upnika in po zaslianju nasprotne stranke odredi, naj bo stvar prodana in doloi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni drabi, po borzni ali trni ceni. [ 162/(1) SPZ] Sodie zavrne zahtevek zastavnega upnika, e zastavitelj ponudi drugo primerno zavarovanje. [ 162/(2) SPZ] 2. se spozna, da bo s prodajo doloeni osebi doseena posebej ugodna cena zastavljena preminina se proda doloeni osebi za doloeno ceno, ki je ugodna in s katero so obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. [ 163/(1) SPZ] 2) obiajna sodna prodaja e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodia odlobo, naj se zastavljena preminina proda in opravi poplailo. Za prodajo se smiselno uporabljajo pravila o izvrbi. [ 166 SPZ] (2) izvensodna prodaja stranki se lahko zanjo pisno dogovorita. V gospodarskih pogod-bah se izvensodna prodaja domneva. [ 167/(1) SPZ] Preminina se proda na javni drabi, po trni ali borzni ceni v 8 dneh od opozorila zastavitelja. [ 167/(2) SPZ] Prenehanje zastavne pravice zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno stvar v zastaviteljevo posest. [ 168] Obravnavali smo samo rono zastavo (pignus). Poleg nje obstajata e hipoteka kot zastavna pravica na nepremininah in neposestna zastavna pravica na premininah (mobiliarna hipoteka). Glej stvarno pravo.

3. VARINA
Varina pomeni, da mora dajalec varine: (1) ustanoviti zastavno pravico (rono zastavo, hipoteko); ali (2) pridobiti poroka subsidiarno, e ustanovitev zastave ni mona. Vrste varine so: (1) zaprta varina = po prenehanju temelja varine je upnik dolan vrniti iste stvari, kot jih je prejel za varino; (2) vsotna varina = upnik je dolan vrniti isto koliino iste stvari (eiusdem tantumdem generis): 1) loena vsotna varina = upnik je dolan varino loeno shranjevati, lahko jo upo-rablja, vendar mora odvzete predmete sproti nadomestiti s predmeti iste vrste;

95

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2) pomeana vsotna varina = upnik lahko varino pomea z drugimi predmeti, pri emer izroitelj na predmetih nima ve lastnine: 1. zbirna varina prevzemnik pomea varine veih izroiteljev, ki postanejo solastniki; 2. zmesna varina prevzemnik zmea predmet varine s svojimi stvarmi.

4. PRIDRNA (RETENCIJSKA) PRAVICA

Pridrna ali retencijska pravica je pravica, na podlagi katere sme imetnik pridrati stvar, ki jo je dolan izroiti dolniku, dokler mu dolnik (upravienec stvari) dolga ne plaa. Upnik zapadle terjatve, ki ima v rokah dolnikovo stvar, jo ima pravico pridrati do plaila ter-jatve. [ 261/(1)] Pri plailni nesposobnosti dolnika ima upnik pridrno pravico kljub neza-padlosti terjatve. [ 261/(2)] e pridrni upravienec izgubi pridrano stvar iz posesti, je ne more zahtevati nazaj. V naem pravu se ne zahteva koneksnost = povezanost terjatve s predmetom pridranja. Gostinske organizacije lahko pridrijo stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, do popolnega plaila za prenoitev in druge storitve. Pridrna pravica temelji na zakonu. Stranki se lahko zanjo tudi dogovorita. Predmet retencije so stvari in vrednostni papirji. Predmet ne morejo biti pooblastila in dokazne listine. Upnik ne more pridrati dolnikovega pooblastila, listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih stvari, ki niso na prodaj. [ 262/(2)] Dopustnost retencije: mora biti v skladu z moralo npr. ni dopustna retencija, e je terjatev tako neznatna, da bi bilo zadrevanje predmeta oitno neupravieno; stranka mora imeti stvar v posesti ali imetnitvu do posesti je morala priti na zakonit nain. Nedopustna je retencija: e dolnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni ve v njegovi posesti; glede stvari, izroenih v hrambo ali na posodo. [ 262/(1)] Posledice retencije: (1) odklonitev izroitve stvari, dokler dolnik ne izpolni obveznosti dolnik lahko toi na vrnitev stvari in zmaga, vendar je toenec (= pridrni upravienec) dolan izroiti stvar le, e dolnik poravna dolg; (2) poplailo iz pridrane stvari na enak nain kot zastavni upnik upnik se lahko poplaa iz pridrane stvari na enak nain, vendar mora o tem predhodno obvestiti dolnika. [ 264] Prenehanje retencije: (1) s prenehanjem terjatve (akcesornost!); (2) z izgubo posesti / imetnitva stvari; (3) e dolnik ponudi ustrezno zavarovanje upnik je dolan vrniti stvar dolniku, e mu ta ponudi ustrezno zavarovanje njegove terjatve. [ 263] Posebna vrsta retencije je retencija v meninem pravu ko pridobi imetnik menice tobo na regres, lahko pridri dolnikov denar, preminine in vrednostne papirje.

5. ARA IN ODSTOPNINA
5.1. ARA Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. OZ: Ara je nek znesek denarja ali neka koliina nadomestnih stvari, ki jo ena stranka ob sklenitvi pogodbe da drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. [ 64/(1)] e je namen izroene koristi dvomljiv, se po sodni praksi izroena korist teje za predujem.

96

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Dogovor o ari je realen dogovor. Ara je dogovorjena ele, ko se da. Pogodba je sklenjena, ko je ara dana. [ 64/(1)] Napano je teti za sklenitev pogodbe trenutek, ko je ara ele dogovorjena. Stranki se lahko dogovorita drugae. Ara ne sme biti previsoka. Sodie lahko na zahtevo zainteresirane stranke zmanja pretirano veliko aro. [ 65/(4)] Uinki are so razlini: (1) pri neizpolnitvi obveznosti: 1) e za neizpolnitev odgovarja dajalec are, ima prejemnik are 3 monosti: 1. zahteva izpolnitev, e je to e mono; ali 2. zahteva povrnitev kode, pri emer lahko: I.aro vrne; ali II. aro vteje v odkodnino. 3. obdri aro. [ 65/(1)] 2) e za neizpolnitev odgovarja prejemnik are, ima dajalec are 3 monosti: 1. zahteva izpolnitev, e je to e mono; ali 2. zahteva povrnitev kode in vrnitev are; ali 3. zahteva vrnitev dvojne are. [ 65/(2)] Kadar se zahteva izpolnitev, je vedno mono zraven zahtevati e povrnitev kode zaradi zamude. [ 65/(3)] (2) pri delni izpolnitvi obveznosti upnik lahko: 1) zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode, ara se vteje v odkodnino; 2) zahteva povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, ara se vteje v odkodnino; [ 66/(1)] 3) odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev ter izbira med ostalimi zahtevki stranke, e pogodba ni izpolnjena zaradi druge stranke. [ 66/(2)] e se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vrauna v izpolnitev. [ 64/(2)] 5.2. ODSTOPNINA (SKESNINA) Odstopnina je sporazum strank, da lahko ena ali druga odstopi od pogodbe, e plaa doloen znesek. Odstopnina mora biti veja od tistega, kar je stranka prejela od druge stranke. Stranka, ki ima na podlagi odstopnine pravico odstopiti od pogodbe, je upraviena stranka. Ko upraviena stranka izjavi, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve. [67/(2)] Upraviena stranka lahko odstopi od pogodbe, dokler ne potee as za izpolnitev. [ 67/(3)] Pravica do odstopa preneha, e upraviena stranka: zane izpolnjevati svoje obveznosti; ali zane sprejemati izpolnitev druge stranke. [ 67/(5)] Ara kot odstopnina ara se teje za odstopnino, e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. [ 68/(1)] Posledici are kot odstopnine sta: e odstopi dajalec are, aro izgubi; e odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. [ 68/(2)]

6. POGODBENA KAZEN
Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolnikom, da bo dolnik upniku plaal doloen denarni znesek ali drugo premoenjsko korist v primeru: o neizpolnitve; ali o nepravilne izpolnitve. [ 247/(1)] Pogodbena kazen je dogovorjena za zamudo, razen e je dogovorjeno drugae. [ 247/(2)] Akcesornost pogodbene kazni sporazum o pogodbeni kazni ima pravno naravo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaa. [ 249] Poslovni namen pogodbene kazni je dvojen:

97

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

1) kazenska funkcija pogodbena kazen sili stranko v disciplino in izpolnitev z gronjo, da bo plaala ve; 2) odkodninska funkcija stranki vnaprej doloita odkodnino za kodo, ki nastane zaradi neizpolnitve, za katero je zavezanec odgovoren. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, e je do neizpolnitve prilo zaradi vzroka izven dolnikove odgovornosti. [ 250] Predpostavke za veljavnost pogodbene kazni so: (1) dopustnost pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. (!!!) [ 247/(3)] Za denarne obveznosti so doloene zamudne obresti (8% na leto). (2) oblika pogodbena kazen mora biti dogovorjena v enaki obliki, kot velja za glavno obveznost. [ 248/(2)] (3) doloenost stranki lahko poljubno doloita viino kazni: 1) v skupnem znesku; ali 2) v odstotku; ali 3) za vsak dan zamude; ali kako drugae. [ 248/(1)]

Vrste pogodbene kazni: (1) za primer neizpolnitve upnik lahko alternativno zahteva: 1) izpolnitev pogodbe; ali 2) pogodbeno kazen. [ 251/(1)] Upnik izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, e je zahteval plailo pogodbene kazni. [ 251/(2)] Stranka ne more zahtevati izpolnitve in pogodbene kazni hkrati. Nepravilna izpolnitev, ki jo ima upnik pravico odkloniti, se teje za neizpolnitev. Pogodbena kazen ni odstopnina. Dolnik nima pravice plaati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe, razen e se stranki tako dogovorita. [ 251/(3)] (2) za primer nepravilne izpolnitve izpolnitev je nepravilna, e: 1) je zakasnela (zamuda); 2) ima stvarne in pravne napake; 3) je krajevno nepravilna. Upnik lahko kumulativno zahteva izpolnitev obveznosti in pogodbeno kazen hkrati. [ 251/(4)] Pogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolnika obvesti, da si pridruje pravico do kazni. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, e je sprejel izpolnitev in ni nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni. [ 251/(5)] Upnikov molk pomeni, da se je kazni odpovedal. e iz pogodbe ne izhaja drugae, velja domneva, da je pogodbena kazen dogovorjena za nepravilno izpolnitev (zamudo). [ 247/(2)] Zmanjanje pogodbene kazni sodie zmanja na dolnikovo zahtevo pogodbeno kazen, e spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta previsoka. [ 252] Pogodbena kazen in odkodnina mona sta 2 poloaja: (1) nastala koda je manja od pogodbene kazni upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen, etudi: 1) presega nastalo kodo; in 2) etudi koda sploh ni nastala. [ 253/(1)] (2) nastala koda je veja od pogodbene kazni upnik ima pravico zahtevati razliko do popolne odkodnine. [ 253/(2)] Penale je z zakonom doloena odkodnina ali pogodbena kazen. e je za neizpolnitev obveznosti ali za primer zamude doloen penale in sta se stranki dogovorili tudi za pogodbeno

98

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

kazen, upnik ne more hkrati zahtevati penala in pogodbene kazni, razen e zakon, ki doloa penale, to dovoljuje. [ 254] Posebni primeri pogodbene kazni: izguba plailnih obrokov pri obronih poslih zamudni plaevalec izgubi e plaane obroke; odstopnina e stranki elita, naj ima pogodbena kazen pomen odstopnine, se morata o tem posebej dogovoriti; sodni penal dolnik pravoasno ne izpolni obveznosti, pri emer mu je upnik za to dal primeren rok in je bila obveznost ugotovljena s pravnomono sodno odlobo. Izvrilno sodie lahko na upnikovo zahtevo dolniku doloi naknaden rok za izpolnitev ali pa mu naloi plailo sodnega penala. Sodni penal se lahko naloi ne glede na nastanek kode, ker se daje zaradi discipline. Sodni penal se ne teje za izvrilni ukrep, eprav o njem odloa izvrilno sodie.

7. PREDUJEM (AVANS)
Predujem je vnaprejnja izpolnitev. Stranka opravi dajatev ali storitev e pred zapadlostjo. Uinkuje kot zavarovanje pogodbe, saj delna izpolnitev dolnika sili, da izpolni e ostalo. Dogovor o predujmu nima uinkov are kdor pogodbo kri, mu predujem ne zapade.

8. PRIPOZNAVA DOLGA (CONSTITUTUM DEBITI PROPRII)

Pripoznava dolga je akcesoren dogovor, s katerim dolnik upniku prizna, da njegova obveznost obstaja. S pripoznavo dolga se pretrga zastaranje. (!!!) Naini, s katerimi se lahko poda pripoznava: (1) nepristno pripoznanje = enostranska izjava dolnika; (2) neposredna izjava; (3) posredno pripoznanje: 1) s plailom na upnikov raun; 2) s plailom obresti; 3) z dajanjem zavarovanja. Pripoznava se od novacije (prenovitve) razlikuje po tem, da pri pripoznavi prejnja obveznost ne ugasne, temve obstaja poleg nove (kumulativna novacija). Priznanje je treba loevati od pripoznave. Priznati je mono le dejstva (ki niso pravice).

9. PRIDREK LASTNINSKE PRAVICE

Pridrek lastninske pravice je dogovor pri prodajni pogodbi, s katerim si izroitelj stvari pridri lastninsko pravico na stvari po izroitvi kupcu, dokler ta ne plaa celotne kupnine. S pridrkom se na kupca prenese le priakovanje lastninske pravice. Nasproti kupevim upnikom uinkuje pridrek le, e je vpisan v javno overjeno listino. S tem pridrek pridobi absolutne uinke. Nevarnost nakljunega unienja in pokodovanja po izroitvi trpi kupec. (!)

VI. SPREMEMBE IN PRENEHANJE OBVEZNOSTI

1. SPREMEMBE OBVEZNOSTI
1.1. PORAVNAVA (TRANSAKCIJA)

99

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

Poravnava je vzajemna odplana pogodba, s katero se odpravi negotovost ali sporno pravno razmerje z medsebojnim popuanjem tako, da se: spor prekine; oziroma odpravi negotovost; in doloijo vzajemne pravice in obveznosti. [ 1050/(1)] Pogoji za poravnavo: (1) spornost ali negotovost pravnega razmerja; (2) vzajemnost izpolnitve; (3) razpolagalna in poslovna sposobnost za sklenitev pogodbe o poravnavi je potrebna sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave; [ 1052] (4) obstoj temeljnega razmerja poravnava je akcesorna; (5) stranki ne smeta biti v zmoti.

1.1.1. SPORNOST IN NEGOTOVOST Terjatev, glede katere se sklepa poravnava, mora biti sporna ali negotova. Negotova terjatev je odvisna od pogoja. Sporna terjatev je terjatev, o katere vsebini se stranki ne strinjata, in najdeta reitev v medsebojnem popuanju namesto, da bi reitev iskali po sodni poti. S poravnavo se stranki dogovorita nekaj novega, vendar nova obveznost ne sme biti nekaj povsem drugega, kot je bila prejnja, ker bi sicer lo za novacijo. Za razliko od novacije pri poravnavi vedno ostanejo v veljavi porotva in zastave. Slaba stran poravnave je v tem, da ena stranka lahko drugo izkoria, ker ve, da se boji strokov sodnega postopka. 1.1.2. PREDMET PORAVNAVE Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero kdo razpolaga [ 1053/(1)]: vsaka dopustna obveznost ali pravno razmerje, razen statusnega razmerja; stvarnopravno upravienje; terjatev, o kateri je bila izdana pravnomona sodna odloba; veljavna je poravnava o premoenjskih posledicah kaznivega dejanja; [ 1053/(2)] Predmet poravnave ne morejo biti spori glede statusnih razmerij. [ 1053/(3)] 1.1.3. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PORAVNAVE (1) Sposobnost: 1) poslovna sposobnost; 2) razpolagalna sposobnost. (2) Dopustnost poravnava je dopustna le glede pravic, s katerimi stranki lahko razpolagata. Tako ni dopustna poravnava o: 1) roditeljskih pravicah; 2) oporoki, dokler ni razglaena; 3) nemoralnemu namenu; Nina je poravnava, ki nima podlage (kavze). Nina je poravnava o ninem pravnem poslu, etudi sta stranki vedeli za ninost in sta jo hoteli s poravnavo odpraviti. [ 1057/(2)] Veljavna je poravnava o izpodbojnem pravnem poslu, e je izpodbojni upravienec ob sklenitvi poravnave vedel za monost izpodbijanja. [ 1057/(1)] e se sklene poravnava po zastopniku, je za to potrebno specialno pooblastilo. Pooblaenec ne sme brez posebne pooblastitve skleniti pogodbe o poravnavi. [ 76/(3)] (3) Pogodbena volja stranka ne sme biti v zmoti. Zmota je mona kot: 1) zmota o obstoju spornega ali negotovega razmerja poravnava je nina, e temelji na zmotnem preprianju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni. [ 1058/(1)] Odpoved pravici do uveljavljanja ninosti poravnave nima pravnega uinka. [ 1058/(2)] 100

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2) zmota o caput controversum caput controversum so okoliine, ki jih stranki ob sklepanju poravnave imata za sporne in negotove. Take zmote ni mono uveljavljati, ker sta se stranki sporazumeli, da bosta poiskali novo reitev s poravnavo. 3) zmota o non caput controversum non caput controversum so okoliine, ki jih stranki ob sklepanju poravnave nimata za sporne ali negotove. Taka zmota bi lahko povzroila, da do poravnave sploh ne bi prilo, zato uinkuje na veljavnost poravnave. 4) zmota o dejstvih poravnava je nina, e se zmotno preprianje strank nanaa na navadna dejstva. [ 1058/(2)] 5) zmota o podlagi (kavzi) obe stranki mislita, da je vsebina razmerja sporna, eprav v resnici ni. e bi stranki imeli prave podatke, do poravnave sploh ne bi prilo. Porav-nava je nina, ker nima podlage. ezmerno prikrajanje zaradi ezmernega prikrajanja se ne more zahtevati razveljavi-tev poravnave. [ 1055] Gre za naelo volenti non fit iniuria = tistemu, ki hoe, se ne godi krivica. 1.1.4. UINKI PORAVNAVE Izpolnitev poravnave se ravna po splonih pravilih o izpolnitvi pravnega posla: vsaka stranka odgovarja za stvarne in pravne napake izpolnitve; mono je uveljavljanje ugovorov po splonih pravilih. Uinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem (akcesorijam): (1) porok in zastavitelj ostaneta s poravnavo nadalje v zavezi, njuna odgovornost se lahko s poravnavo: 1) zmanja; ali 2) povea, vendar samo, e se s poravnavo strinjata. [ 1056/(2)] (2) porok in zastavitelj obdrita vse ugovore, katerim se je dolnik s poravnavo odpovedal. [ 1056/(3)] (3) e je s poravnavo izvrena prenovitev (novacija) obveznosti, je porok prost ter zastava preneha. [ 1056/(1)] 1.1.5. POSEBNE VRSTE PORAVNAVE (1) Sodna poravnava je poravnava, sklenjena pred sodiem. Sporno je vpraanje, ali je taka poravnava civilna ali procesna. Izoblikovali sta se 2 teoriji: 1) procesna teorija uveljavljati je treba le procesne uinke; 2) teorija o meani naravi gre za civilnopravni posel, ki ima meane uinke. (2) Prisilna poravnava brez likvidacijskega postopka prezadolen dolnik lahko upni-kom namesto steaja predlaga poravnavo. Taken predlog je sprejet, e zanj glasujejo upniki, katerih terjatve presegajo polovico vseh terjatev. 1.2. ZASTARANJE (PRAESCRIPTIO) 1.2.1. POJEM IN ZNAILNOSTI ZASTARANJA Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Dolnik nima te pravice niti tedaj, ko je vedel, da je obveznost zastarala. [ 342 OZ] Zastaranje je tipina vrsta ugovora. e se dolnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odloiti tako kot o vsakem drugem zahtevku [ 335/(3)]. as, ki je potreben za zastaranje, pogojuje pomembnost posameznih vrst obveznosti. Sploni zastaralni rok je 5 let, posamezni roki se raztezajo od 1 do 10 let. Znailnosti zastaranja: (1) zastaralni roki so kogentni stranki jih ne moreta niti podaljati niti skrajati; (2) dolnik se zastaranju ne more odpovedati pred pretekom zastaralnega roka; (3) predhodna odpoved zastaranju je nina; 101

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(4) zastaranje ima 2 bistvena elementa: 1) pretei mora zakonsko doloeni as; 2) dolnik se mora sklicevati na zastaranje sodie zastaranja NE ugotavlja po uradni dolnosti. 1.2.2. SPLONO O ZASTARANJU Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. [ 335/(1)] Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloeni as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. [ 335/(2)] Sodie se ne sme ozirati na zastaranje, e se dolnik nanj ne sklicuje. [ 335/(3)] Kdaj zane zastaranje tei? (1) prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev. [ 336/(1)] To je splono pravilo, kajti lahko je z zakonom doloeno kaj drugega: 1) zastaranje odkodninske obveznosti zane tei od dneva, ko je okodovanec izvedel za kodo IN storilca; 2) zastaranje alternativne obveznosti zane tei od dneva, ko je upnik pridobil pravico izbire. (2) prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti obveznosti, e je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi. [ 336/(2)] Nastop zastaranja zastaranje nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. [ 337] Vtevanje asa prednikov v zastaranje se vteje tudi as, ki je potekel v prid dolnikovim prednikom [ 338] Prepoved spremembe zastaralnega roka s pravnim poslom ni mogoe doloiti daljega ali krajega zastaranja, kot je as, ki ga doloa zakon. [ 339/(1)] S pravnim poslom ni mogoe doloiti, da zastaranje nekaj asa ne bo teklo. [ 339/(2)] Odpoved zastaranja dolnik se ne more zastaranju odpovedati prej, kakor potee zanj doloen as. [ 340] Pisna pripoznava in zavarovanje zastarane obveznosti pisna prepoznava zastarane obveznosti se teje za odpoved zastaranju. [ 341/(1)] Enak uinek ima tudi zastava ali kakno drugo zavarovanje, dano na zastarano terjatev. [ 341/(2)] Uinek izpolnitve zastarane obveznosti e je dolnik izpolnil zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, e ni vedel, da je obveznost zastarana. [ 342] Zastaranje stranskih terjatev ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala glavna terjatev, e ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve. [ 344] Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju? Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v prime-rih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. [ 345] 1.2.3. ZASTARALNI ROKI Sploni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. [ 346] Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. [ 349/(1)] Ostali zastaralni roki: 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pota, Telekom, naronina na asopise in revije, internet, kabelska televizija, upravljanje vestanovanjskih hi. [ 355 OZ] 3 leta: obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajih asovnih presledkih; anuitete za odplaevanje glavnice. [ 347] 3 leta oziroma 5 let: odkodninske terjatve: zastarajo v 3 letih, odkar je okodovanec zvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil = relativno zastaranje; [ 352/(1)] 102

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

zastarajo v 5 letih, odkar je koda nastala, v vsakem primeru = absolutno zastaranje. [ 352/(2)] terjatve iz zavarovalnih pogodb za neivljenjska zavarovanja: zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera; [ 357/(1)] zastarajo v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil. [ 357/(2)]

5 let oziroma 10 let terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za ivljenjska zavarovanja: zastarajo v 5 letih od upotevne smrti zavarovanca (ne sme biti samomor); [ 357/(1)] zastarajo v 10 letih od upotevne smrti zavarovanca, e 3. oseba dokae, da za smrt zavarovanca ni vedela. [ 357/(2)] 5 let oziroma 15 let odkodninske terjatve zaradi korupcije [ 354]: zastarajo v 5 letih, odkar je okodovanec zaradi korupcije zvedel za kodo; zastarajo v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru. 10 let terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom; 15 let odkodninske terjatve, povzroene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastarajo v 15 letih po polnoletnosti okodovanca (ko je okodovanec star 33 let); [ 352/(4)] nikoli ne zastara pravica do preivljanja [ 348/(3)] in druge nezastarljive pravice: osebne (statusne) in rodbinske pravice; zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevek); pravica do uveljavljanja ninosti; upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij; oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odkodninske terjatve za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. [ 353/(1)] V posebnih predpisih so doloeni tudi kraji zastaralni roki od enega leta npr. 6 mesecev po zakonu o menici. 1.2.4. ZADRANJE ZASTARANJA (IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS) Zadranje zastaranje pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonsko predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje zastaranja so: (1) osebna vez med upnikom in dolnikom [ 358] zastaranje ne tee: 1) med zakoncema; [ 358/1] 2) med stari in otroki, dokler traja roditeljska pravica; [ 358/2] 3) med varovancem in njegovim skrbnikom ali skrbstvenim organom, dokler traja skrbni-tvo in dokler niso dani rauni; [ 358/(3)] 4) med osebama, ki ivita v zunajzakonski skupnosti. [ 358/(4)] (2) terjatve do doloenih oseb [ 359] zastaranje ne tee: 1) med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaki slubi; [ 359/(1)] 2) za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje. [ 359/(2)] (3) nepremagljive ovire zastaranje ne tee tisti as, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. [ 360] Vpliv vzroka zadranja na zastaranje e zastaranje ni moglo zaeti tei zaradi kaknega zakonitega vzroka, zane tei takrat, ko ta vzrok preneha. [ 361/(1)] e je zastaranje zaelo tei, preden je nastal vzrok, ki ga je zadral, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha; as, ki je prete-kel pred zadranjem, pa se vteje v zastaralni rok, ki ga doloa zakon. [ 361/(2)] 1.2.5. PRETRGANJE ZASTARANJA (INTERRUPTIO PRAESCRIPTIONIS) Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: 103

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(1) s pripoznavo dolga ( 364 OZ) zastaranje se pretrga, ko dolnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna dolnik ne le z upniku dano izjavo, temve tudi posredno, npr. da kaj plaa na raun, da plaa obresti ali da zavarovanje. (2) z vloitvijo tobe ( 365 OZ) zastaranje se pretrga z vloitvijo tobe ali vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Izjeme: 1) zastaranja ne pretrga zavrena ali zavrnjena toba; 2) zastaranja ne pretrga toba, ki je namenjena le kot gronja. 1.2.6. ZASTARANJE IN PREKLUZIJA (UGASNITEV PRAVICE) Razlike med zastaranjem in prekluzijo so: ZASTARANJE preneha pravica (sodno) zahtevati izpolnitev obveznosti iztek zastaralnega roka upoteva sodie samo na zahtevo dolnika e dolnik izpolni zastarano obveznost, ne more terjati nazaj PREKLUZIJA preneha sama pravica iztek prekluzivnega roka upoteva sodie po uradni dolnosti e dolnik izpolni prekludirano pravico, bi to pomenilo novo pravno podlago

1.3. STEAJ (KONKURZ) Steaj je razlog za prenehanje gospodarskih subjektov. Namen steaja je vnoviti dolnikovo premoenje in poplaati upnike, ko je dolnik dalj asa plailno nesposoben ali zadolen. Upnike se poplaa sorazmerno, zakon pa doloa prednost nekaterih terjatev. 1.3.1. SPREMEMBE OBVEZNOSTI ZARADI STEAJA Zaradi steaja se zgodijo naslednje spremembe: (1) sprememba predmeta nedenarne terjatve proti steajnemu dolniku se spremenijo v denarne; (2) sprememba modalitete: 1) nedospele terjatve se tejejo za dospele; 2) periodine in obasne terjatve se spremenijo v enkratne terjatve. (3) sprememba enostranskih poslov ponudbe, ki jih da ali sprejme steajni dolnik, izgu-bijo veljavo, razen e so bile do uvedbe steaja akceptirane; (4) obojestranske odplane pogodbe s steajem ne postanejo neveljavne, vendar lahko ste-ajni upravitelj odstopi od pogodbe ter stranka zahteva odkodnino kot upnik steajne mase; (5) sprememba zakonitih pravic terjatve, ki jih je bilo mono pobotati do uvedbe steaja, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. 1.3.2. VPLIV STEAJA NA UINKOVANJE OBVEZNOSTI (1) Ni ve mono dovoliti izvrbe in zavarovanja od dneva uvedbe steaja proti steajnemu dolniku. (2) Doloene terjatve imajo prednost to so: 1) terjatve delavcev za osebni dohodek, nastale po uvedbi steaja; 2) odkodnine za pokodbe pri delu, nastale pred uvedbo steaja. S prijavo v steajno maso se pretrga zastaranje prijavljene terjatve. (3) Steaj ne vpliva na: 1) loitvene pravice = pravice do posebnega poplaila iz doloenega dolnikovega premoenja (zastavna pravica, pridrna pravica); 2) izloitvene pravice = izloitev stvari, ki ne pripadajo dolniku (= stvari, na katerih ima nekdo drug lastninsko pravico).

104

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

2. PRENEHANJE OBVEZNOSTI
Obstajata 2 naina prenehanja obveznosti: (1) redno ali normalno prenehanje = izpolnitev; (2) izredno prenehanje = drugi, z zakonom doloeni primeri prenehanja: 1) prenehanje s sporazumom strank, po volji obeh strank: 1. nadomestna izpolnitev (dajatev namesto plaila, izpolnitveni surogat, datio in solutum); 2. prenovitev (novacija); 3. odpust dolga; 4. razveza pogodbe. 2) prenehanje z opcijo ene stranke: 1. pobotanje (kompenzacija); 2. sodna poloitev; 3. samopomona prodaja; 4. razveza z opcijo. 3) prenehanje brez volje strank: 1. zdruitev (confusio); 2. prenehanje subjektov obveznosti: 3. prenehanje upnikovega interesa. 4) ostali primeri prenehanja: 1. nemonost izpolnitve; 2. potek asa, odpoved; 3. ninost; 4. izpodbojnost; 5. razveza pogodbe zaradi neizpolnitve; 6. razveza pogodbe zaradi spremenjenih razmer; 7. razveza pogodbe zaradi ezmernega prikrajanja; 8. odstop od pogodbe. 2.1. NADOMESTNA IZPOLNITEV (DAJATEV NAMESTO PLAILA, IZPOLNITVENI SUROGAT) [DATIO IN SOLUTUM] Nadomestna izpolnitev je izreden nain prenehanja obveznosti, pri katerem upnik v sporazumu z dolnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu dolnik dolguje. [ 283/(1)] Nadomestna izpolnitev je realna pogodba med strankama. Sklenitev prejnjega razmerja in prejnja terjatev ostaneta nespremenjena. Subrogacija je realna stranki se dogovorita o ugasnitvi obveznosti z drugim predmetom izpolnitve. Ugasnitev velja le toliko, kolikor je dogovor veljaven in tudi izpolnjen. Nadomestna izpolnitev je odplaen pravni posel, zato veljajo pravila o ezmernem prikrajanju in jamevanju: v primeru nadomestne izpolnitve je dolnik odgovoren kot prodajalec za stvarne in pravne napake stvari, ki jo je dal namesto dolgovanega. [ 283/ (2)] Vendar upnik lahko namesto zahtevka iz stvarnih in pravnih napak zahteva izpolnitev prvotne terjatve in odkodnino. [ 283/(3)] Sorodna pravna razmerja: dajatev zaradi plaila (datio pro solvendi) = dogovor, po katerem dolnik izroi upniku kakno stvar ali drugo pravico, naj jo proda / izterja, poplaa iz doseenega zneska svojo terjatev ter mu izroi ostanek. Obveznost preneha ele, ko se upnik poplaa iz doseenega zneska. [ 284] e dajatev zaradi plaila ne zadoa, ivi terjatev v neodplaanem delu e naprej. e izkupiek iz prodaje / izterjave presega obveznost, mora upnik preseek vrniti.

105

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

facultas alternativa stranki se e vnaprej dogovorita, da dolnik namesto dogovorjene izpolnitve opravi drugo. Una res in obligatione, duae res in solutione. novacija (prenovitev) v obeh primerih se stranki dogovorita za nov predmet izpolnitve. Novacija pomeni spremembo v stipulacijski in solucijski fazi, medtem ko pomeni nado-mestna izpolnitev spremembo le v solucijski fazi. Predmet nadomestne izpolnitve je vsakrna dopustna izpolnitev. Ker gre za realen kontrakt, mora upnik na izroeni stvari pridobiti lastninsko pravico. e se prenese terjatev, je potreben akt za prenos terjatve (cessio in solutum). Uinki nadomestne izpolnitve e je pravilno opravljena, ugasne prvotno obligacijsko raz-merje. Dolniku preneha dolg in s tem prenehajo tudi akcesorije. e upnik nadomestno izpol-nitev odkloni, prvotna terjatev spet oivi, vendar ne oivijo tudi akcesorne zaveze. 2.2. PRENOVITEV (NOVACIJA) Prenovitev (novacija) je izreden nain prenehanja obveznosti, po katerem se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo ter ima nova obveznost drugaen predmet ali drugano pravno podlago (kavzo). [ 323/(1)] V dvomu je novacija kumulativna prenovitev se ne domneva. (!!!) e stranki med ustvarjanjem nove obveznosti nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, potem ta ne preneha, temve obstaja poleg nove. [ 324] Pravna podlaga (kavza) novacije je namen, ki izhaja iz nove obveznosti. Prenovitev je odplana pogodba, zato zanjo veljajo pravila jamevanja in ezmernega prikraj-anja. Odplanost je v tem, da je prenehanje dotedanje obveznosti plailo za novo terjatev. Potrebna je volja strank, da namesto prejnje nastane nova obveznost. Glede pravne narave novacije obstajata 2 teoriji: (1) translacijska teorija vsebina prve obveznosti preide v novo obveznost; (2) substitucijska teorija prva terjatev ugasne s tem, ko oivi druga (OZ). Pogoji za veljavnost novacije: (1) upnik in dolnik skleneta pogodbo o prenehanju prejnje obveznosti in soasnem nastanku nove: 1) oblinost se ravna po oblinosti prejnje pogodbe; 2) drugaen predmet ali drugana pravna podlaga nove obveznosti [ 323/(1)]: 1. drugaen predmet doloi se druga individualno doloena stvar ali generino doloena stvar druge vrste; 2. drugana pravna podlaga npr. prodana stvar ostane prodajalcu na posodo; 3) za prenovitev se ne teje: 1. sprememba ali dodaja roka; 2. sprememba ali dodaja kraja izpolnitve; 3. sprememba ali dodaja naina izpolnitve; 4. sporazum o obrestih; 5. sporazum o pogodbeni kazni; 6. sporazum o zavarovanju (poroki, zastava); 7. sporazum o stranskem doloilu; 8. sporazum o izdaji nove listine o dolgu [ 323/(2)]; 9. izdaja eka ali menice zaradi prejnje obveznosti, razen e se stranki tako dogo-vorita. [ 323/(3)] (2) veljavnost prejnje obveznosti [ 326]: 1) prenovitev je brez uinka, e je bila prejnja obveznost nina ali je e ugasnila [ 326/(1)]; 2) prenovitev je veljavna, e je bila prejnja obveznost izpodbojna in je dolnik vedel za izpodbojni razlog [ 326/(2)]; 3) veljavno se lahko prenovi tudi naturalna obveznost.

106

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(3) veljavnost nove obveznosti e je pogodba o prenovitvi neveljavna, se teje, da preno-vitve sploh ni bilo in da prejnja obveznost sploh ni prenehala [ 327]: 1) nova obveznost je nina novacija sploh ni nastala, zato ostaja prvotna obveznost nespremenjena; 2) nova obveznost je izpodbojna novacija velja, dokler in kolikor se ne izpodbije; 3) nova obveznost je pogojna veljavnost novacije je odvisna od uresniitve pogoja: 1. odloni pogoj prejnja obveznost preneha, ko se pogoj izpolni: 2. razvezni pogoj nova obveznost velja, dokler se pogoj ne uresnii, takrat pa zane spet veljati stara obveznost. Uinki novacije: (1) prejnja obveznost preneha, nova obveznost nastane [ 325/(1)]; (2) prenehata zastava in porotvo za prejnjo obveznost, razen e je s porokom ali zastavite-ljem drugae dogovorjeno [ 325/(2)]; (3) prenehajo vse stranske pravice (akcesorije) iz prejnje obveznosti [ 325/(3)]. 2.3. ODPUST DOLGA Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolnikom, po katerem upnik izjavi dolniku, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, ter se dolnik s tem strinja [ 319/(1)]. Odpust je lahko: delen ali popoln; pogojen ali nepogojen; takojen ali vezan na rok; posamien ali sploen: s posaminim odpustom dolga ugasne le doloena terjatev; s splonim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel v asu odpusta [ 322]. Predpostavki odpusta: (1) upnik izjavi dolniku, da mu odpua dolg in dolnik odpust sprejme za veljavnost sporazuma ni potrebna enaka oblika kot za odpueno obveznost [ 320/(2)]; (2) dolg je mono odpustiti ni se mono odrei strogo osebnim razmerjem in neprenoslji-vim terjatvam. Odpusti se lahko obstojei kot tudi bodoi dolg. Uinki odpusta odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolnika. Odpust dolga glavnemu dolniku oprosti tudi poroka [ 321/(1)]. Odpust dolga enemu izmed veih porokov ne oprosti ostalih porokov, vendar se njihova obveznost sorazmerno zmanja [ 321/(2)]. Dolg ne sme posegati v pravice 3. oseb. 2.4. ODPRAVA POGODBE (RAZVELJAVITEV) Celotno pogodbeno razmerje se lahko odpravi z dogovorom med strankama. Takna odprava velja za nazaj (ex tunc), razen e se stranki dogovorita, da naj razveljavitev uinkuje samo za naprej (ex nunc). Odprava z uinkovanjem samo za naprej se imenuje storniranje. 2.5. POBOTANJE (KOMPENZACIJA) Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik. Dolnik lahko pobota svojo terjatev nasproti upniku z upnikovo terjatvijo nasproti njemu, e: se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti; in sta obe terjatvi zapadli [ 311]. Vrste pobota: (1) pogodbeni ali dogovorjeni pobot (compensatio voluntaria) stranki se lahko dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane (pactum de contrahendo). Uinkuje za naprej (ex nunc) = od trenutka veljavnosti pogodbe oz. od trenutka, ki ga stranki doloita. 107

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

(2) enostranski prisilni pobot urejen je v OZ. Upraviena stranka ga uveljavi z izjavo o pobotu. Kolikor hitro je podana izjava, pobotanje uinkuje za nazaj (ex tunc) od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti tako, da so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje. Po izjavi o pobotu se teje, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj [ 312/(2)]. Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terja-tev e ni bila zastarana [ 314/(1)]. Terjatev pa ne sme biti zastarana v asu nastanka nas-protne terjatve e pogoji za pobot nastanejo po zastaranju ene terjatve, ne nastane pobot, e dolnik uveljavlja ugovor zastaranja [ 314/(2)]. Pobot torej nastane kljub zasta-rani terjatvi, e se dolnik ne sklicuje ne zastaranje. (3) zakonski prisilni pobot urejen je s posebnimi predpisi zunaj OZ. Terjatve, ki jih je dan uvedbe steajnega postopka bilo mono pobotati, veljajo avtomatino za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. O pobotanih terjatvah so upniki dolni obvestiti steajnega upra-vitelja. e je ve terjatev in protiterjatev, velja zakoniti vrstni red kot pri vraunanju izpol-nitve. (4) materialnopravni in procesni pobot. Predpisane lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo (!!!): (1) vzajemnost dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika. Ni mono pobotati terjatve 3. osebe do upnika. Dolnik ne more pobotati svoje obveznosti nasproti upniku z upnikovo obveznostjo nasproti poroku [ 313/(1)]. Vendar obstajajo izjeme vzajemnosti: 1) pri cesiji odstopljeni dolnik proti prevzemniku lahko pobota vse terjatve, ki jih je imel proti odstopniku do obvestila o cesiji [ 315/(1)] odstopljeni dolnik proti prevzemniku ohrani vse ugovore, ki jih je imel proti odstopniku; 2) uveljavljanje pobota pri pasivni solidarnosti solidarni dolnik lahko nasproti upnikovi terjatvi uveljavlja protiterjatev sodolnika, vendar le do viine njegovega notranjega delea; 3) porok lahko pobota dolnikove obveznosti nasproti upniku pobota z dolnikovo terjatvijo do upnika [ 313/(2)]; 4) kdor da svojo stvar v zastavo v tujo obveznost, lahko zahteva od upnika vrnitev zastavljene stvari: 1. e so izpolnjeni pogoji za prenehanje obveznosti s pobotom; kot tudi 2. e upnik po svoji krivdi pobot opusti [ 313/(3)]. (2) istovrstnost pomeni, da: 1) se obe terjatvi glasita na denar; ali 2) druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti. Ni potrebno, da bi terjatev in protiterjatev imeli isto pravno podlago. Doloene vrste obveznosti se e po sami naravi ne morejo pobotati: ni mono pobotati individualno doloenih stvari (species); ni mono pobotati dajatev s storitvami in obratno. Izjema: v likvidacijskem postopku se vse terjatve preraunajo v denarne terjatve. (3) dospelost obe terjatvi morata biti dospeli in nepogojni. Izjema: v steajnem postopku se pobotajo tudi nedospele terjatve. (4) pobotljivost pomeni, da ni zakonskih ovir za pobotanje. Zakonske ovire so ne more prenehati s pobotom: 1) terjatev, ki je ni mono zarubiti [ 316/1]; 2) terjatev stvari ali vrednosti stvari: 1. danih dolniku v hrambo; 2. danih dolniku na posodo; 3. ki jih je dolnik protipravno vzel ali protipravno pridral [ 316/2]. 3) odkodninska terjatev za namerno povzroitev kode [ 316/3] 4) odkodninska terjatev za kodo iz okvare zdravja ali povzroitve smrti [ 316/4]; 108

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

5) terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preivljanja [ 316/5]. (5) resninost pogojna terjatev, pri kateri pogoj e ni izpolnjen, se ne more pobotati; (6) iztoljivost naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so stekli pogoji za pobot [ 314/(1)]. (7) likvidnost terjatev mora biti nesporna in jasna in je ni potrebno posebej dokazovati. Zapomni si kratico VIDPRIL (Vzajemnost, Istovrstnost, Dospelost, Pobotljivost, Resninost, Iztoljivost, Likvidnost). Pogoja prisilnega pobotanja sta: dopustnost stranki se lahko dogovorita za nedopustno pobotanje, e to ne nasprotuje dobri veri in potenju. Primeri nedopustnosti: vrnitveni zahtevek ni dopustna konkurenca med dajatvenim in vrnitvenim zahtev-kom; poseganje v pravice 3. oseb ni dopustno pobotanje, e bi z njim trpele pravice 3. oseb; terjatve, glede katerih tee postopek po sodni praksi ni mono ugovarjati v pobot terjatve, o kateri e tee druga pravda, kajti zaradi obstoja litispendence je sodie dolno kasneje vloen ugovor pobotanja zavrei. oblika zadostuje e brezoblina izjava ene stranke drugi. e tee spor o kakni terjatvi, je mono pobotanje le v pravdi. Uinki prisilnega pobotanja: (1) obe terjatvi prenehata do viine nije terjatve = nija terjatev preneha, vija pa glede preseka ostaja naprej; (2) prenehajo tei obresti, pogodbene kazni in stranske pravice (akcesorije). Ne prenehajo pa varine, e je ugasnil le del dolga. 2.4. SODNA POLOITEV Sodna poloitev je nadomestna izpolnitev, pri kateri dolnik poloi dolgovano stvar pri sodiu, ker: je upnik v zamudi; je upnik neznan; se ne ve zanesljivo, kdo je in kje se nahaja upnik; je upnik poslovno nesposoben in nima zastopnika [ 302/(1)]. V teh primerih se dolnik rei svoje obveznosti tako, da stvar poloi: (1) pri stvarno pristojnem sodiu v kraju izpolnitve, razen e ekonominost in narava posla zahtevata poloitev v kraju, kjer se stvar nahaja [ 303/(1)]. Vsako stvarno pristojno sodie mora sprejeti stvar v hrambo. Dolnik mora upniku dati odkodnino za kodo, ki mu je nastala s poloitvijo pri drugem sodiu (npr. stroki prevoza) [ 303/(2)]. (2) pri drugi osebi, e stvari ni mono hraniti pri sodiu. Dolnik zahteva od sodia doloi-tev osebe, ki bo na stroke in raun upnika imela stvar v hrambi [ 304/(1)]. O izroitvi v hrambo mora dolnik obvestiti upnika [ 304/(3)]. (3) pri javnem skladiu, e gre za gospodarsko pogodbo izroitev javnemu skladiu v hrambo na raun upnika ima uinek poloitve pri sodiu [ 304/(2)]. Stvar poloitve je ponavadi generina stvar, ki se lahko pokvari, unii ali pokoduje. Predmet poloitve je lahko denar, vrednostni papirji, dragocenosti,... Notifikacija = o poloitvi mora dolnik obvestiti upnika, e ve zanj in njegovo prebivalie [ 302/(3)]. Naznanilo oprosti dolnika njegove obveznosti. Stroke veljavne in nepreklicane poloitve nosi upnik, kolikor presegajo stroke izpolnitve, ki jih mora plaati dolnik [ 307]. Sodna poloitev je enostransko opcijsko dejanje dolnika. Upravienec do poloitve je dolnik in 3. oseba, ki ima pravni interes [ 302/(2)]. Upnik ima v nekaterih primerih pravico zahtevati, naj dolnik stvar poloi: 109

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

zastavni upnik; menini upnik v amortizacijskem postopku. Predmeti, ki jih ni mono shranjevati, se vzamejo v oskrbo sekvestracija = dolnik zahteva od sodia, naj doloi osebo, kateri bo na stroke in raun upnika izroil stvar v hrambo. Uinki poloitve: (1) dolnik je prost obveznosti [ 306/(1)]; (2) preneha dolnikova zamuda, e je bil v njej [ 306/(2)]; (3) nevarnost nakljunega unienja in pokodovanja preide na upnika [ 306/(3)]; (4) nehajo tei obresti [ 306/(4)]. e upnik ne dvigne deponirane stvari, ga sodie s posebnim oklicem povabi, naj to stori. e e vedno ne dvigne stvari, se odredi prodaja stvari. Po prodaji se odbijejo stroki hrambe in prodaje ter poloi ostanek izkupika pri sodiu za upnika. Prodaja za kritje strokov hrambe se izvede po odredbi sodia na zahtevo shranjevalca, e stroki hrambe v primernem roku niso plaani [ 310/(1)]. Od zneska, dobljenega s prodajo, se odbijejo stroki prodaje in stroki hrambe. Ostanek se poloi pri sodiu za upnika [ 310/(2)]. Preklic poloitve dolnik lahko vzame poloeno stvar nazaj [ 305/(1)]. O tem mora obvestiti upnika [ 305/(2)]. e dolnik vzame poloeno stvar nazaj, se teje, kot da poloitve sploh ni bilo. Sodolniki in poroki ostanejo v zavezi [ 306/(5)]. Dolnik ne more vzeti stvari nazaj, e: (1) dolnik izjavi sodiu, da se tej pravici odpoveduje; ali (2) upnik izjavi, da sprejema poloeno stvar; ali (3) se s pravnomono odlobo ugotovi, da poloitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve [ 305/(3)]. 2.7. SAMOPOMONA PRODAJA Samopomona prodaja je prodaja stvari, ki se opravi namesto sodne poloitve. Mona je na 3 naine: (1) prodaja na javni drabi se izvede, e: 1) stvar ni primerna za hrambo; ali 2) so za njeno hrambo in vzdrevanje potrebni nesorazmerno visoki stroki. Javna draba se opravi v kraju izpolnitve ali v drugem kraju, ki je v upnikovem interesu [ 308/(1)]. (2) prodaja pod roko se izvede, e: 1) ima stvar dnevno ceno; ali 2) ima stvar v primerjavi s stroki javne drabe majhno vrednost. [ 308/(2)] (3) takojnja prodaja se izvede, e se stvar lahko hitro unii ali pokvari. Dolnik mora stvar prodati nemudoma na najbolj primeren nain. [ 308/(3)] Po odbitku prodajnih strokov se doseeni znesek za upnika poloi pri sodiu. [ 308/(1)] Dolnik mora upnika obvestiti: o nameravani prodaji, preden se prodaja izvede; in o doseeni ceni in poloitvi izkupika pri sodiu po izvedbi prodaje [ 308/(4)]. 2.8. RAZVEZA Z OPCIJO Odstop je enostranska razvezna izjava, ki uinkuje takoj in za nazaj (ex tunc). Uporabljata se tudi izraza razveza in razdrtje pogodbe. Odpoved je enostranska razvezna izjava, ki uinkuje ele po doloenem roku in za naprej (ex nunc). Znailna je za trajna pogodbena razmerja. Stranka lahko poda odpoved kadarkoli, vendar ne ob neprimernem asu. Razveza s plailom odstopnine stranki se lahko dogovorita, da ima ena ali obe pravico odstopiti od pogodbe s tem, da drugi stranki plaa odstopnino (skesnino). Stranka, ki odstopi, postane zavezana plaati odkodnino, in druga stranka nima ve pravice zahtevati izpolnitev. e je kaj izpolnila, ima pravico zahtevati nazaj. e je stranka e zaela izpolnjevati obveznost in je druga stranka to izpolnitev sprejela, odstop s plailom odstopnine ni ve dopusten. Pred-

110

2003 IUS CARITAS

OBLIGACIJSKO PRAVO

Sploni del

met odstopnine je lahko kakrnakoli premoenjska korist. Viina odstopnine ni odvisna od vrednosti posla in tudi ne od viine kode. 2.9. ZDRUITEV (CONFUSIO) Zdruitev pomeni, da se v isti osebi zdruita upnik in dolnik. Terjatev zaradi zdruitve preneha, saj lahko obstaja le med 2 strankama. Primeri: upnik odstopi terjatev dolniku; upnik prevzame dolnikovo premoenje in obratno; pravna oseba upnik se pripoji k pravni osebi dolniku. Z zdruitvijo preneha le dolg. Odgovornost dolnika ostane. Npr. dolnik pridobi vrednostni papir, na katerem je zapisana terjatev, katere dolnik je on sam kljub zdruitvi je dolnik upnik pravice iz lastnega vrednostnega papirja. Uinki zdruitve: (1) vse glavne in stranske terjatve prenehajo; (2) e porok postane upnik, obveznost glavnega dolnika NE preneha [ 328/(2)]; (3) ne prenehajo terjatve, vpisane v javno knjigo, dokler ni vpisan izbris [ 328/(3)]. Prenehanje zdruitve terjatev oivi, e se premoenji, ki sta prej zdruili isti stranki, spet razdruita. Prejnje razmerje oivi le, e zdruitev preneha za nazaj (ex tunc), vendar ne oivi, e se premoenji loita z uinkom za naprej (ex nunc). 2.10. PRENEHANJE UPNIKOVEGA INTERESA, PRENEHANJE SUBJEKTOV 2.10.1. PRENEHANJE UPNIKOVEGA INTERESA Upnikov interes preneha, e je namen obveznosti doseen kako drugae brez izpolnitve. Npr. pogodba o vleenju nasedla ladje ve nima smisla, e ladja izplava zaradi plime. Dolnik ima pravico odkodnine za vsa opravljena dejanja. 2.10.2. PRENEHANJE SUBJEKTOV OBVEZNOSTI Naeloma obveznost ne preneha zaradi smrti fizine osebe ali prenehanja pravne osebe po fizini osebi se podeduje, po likvidaciji pravne osebe pa prenese v likvidacijsko maso. Izjemoma s prenehanjem subjektov prenehajo: strogo osebne obveznosti npr. naroilo portreta pri Picassu (e Picasso umre, portreta seveda ne morejo naslikati njegovi dedii), predkupna pravica; mandat s smrtjo mandatarja; drubena pogodba s smrtjo drubenika.

KONEC
splonega dela obligacij

111

2003 IUS CARITAS