.

:
. .

, 2005

ISHRANA NA PRIPLODNI PASTUVI

Ishranata so dobro izbalansirani obroci e presudna za

postignuvawe odredena kondicija i plodnost za pastuvi vo priplod. Potrebata na pastuvite za vi{ok od telesnata masa, kondicijata, aktivnosta i temperamentot, pa moraat da se hranat potpolno individualno. Vo sporedba so drugite kategorii kowi (`drebiwa i bremeni kobili) potrebite na pastuvite se zna~itelno edostavni, no isto taka zna~ajni da ovozmo`uvaat normalna plodnost i libido. Iako na ishranata se posvetuva vnomanie za vreme na stresnite situacii (pripusna sezona) optimalnoto nivo na ishrana mora da se odr`uva cela godina. Obrokot so mali promeni na nivoto na energija, bi trebalo da se koregiraat samo eventualnite oscilacii na telesnata masa. Dnavnata konzumacija na pastuvite iznesuva 2 do 3 % od nivnata telesna masa. Od vkupnata koli~ina na obrokot mora da sodr`i 50% kabasti krmiva. Dokolku kabastiot del e kvaliteten mora da ima i proteini i vitamini, mineralni materii osven kalcium. Se smeta deka koli~inata od 10% surovi proteini e dovolen za vozrasnite grla. Zaradi porastot mladite pastuvi mora da obezbedat 12-14%. ^esto pastuvite se predebeli. No postoi hranliva materija koja direktno deluva na zgolemuvaweto, koncentriranosta na spermata i podobruvawe na libidoto. Sprotivno na veruvaweto deka na pastuvite im e potrebna golema koli~ina proteini vo obrokot za vreme na pripustot. Osnovno pravilo e vo ishranata da se obezbeduva izbalansiran obrok koj }e ovozmo`i odr`uvawe na optimalnata telesna masa. Skladirawe na pregolemi koli~ini masno tkivo direktno deluva na potencijata i prodol`uvawe na vremeto od erekcijata do ejakulacijata. Nepovolen efekt ima gubeweto na telesnata masa vo sezonata na pripustot. Sekoja promena na telesnata masa mora da se koregira so promena na energijata vo obrokot. Da se spre~at nepo`elnite posledici na zgoenost ima gubitok energija koja pastuvite mora da ja kontroliraat.

Tab 1. Mo`en dneven obrok za pastuvite ( 600kg.TM) za pripust

Livadsko seno sodr`i: Sve` morkov i Koncentrirana hrana

7 kg. 2 kg. 3,5 kg.

Obrokot 103 MJ SE, - 797gr. SSP

Ishrana von sezona na pripust

Koga pastuvite ne se koristat za priplod najdobra hrana bi bila pasi{te so postojan pristap do blokovite so mineralni materii i dovolna koli~ina voda. Ako pasi{teto ne e najdobro se dopolnuva so kvalitetno seno. Koncentrirana hrana se dodava ako se uka`e potreba da se koregira kondicijata. Za ovoj period mo`e da se koristi istata koncentrirana hrana kako i za `drebnata kobila.

Ishrana vo sezona na pripust Nekolku nedeli (3-5) pred sezonata na pripustot na pastuvot mo`e da mu se zgolemi koli~inata na hrana , pa i da dobie vo te`ina. Za da se zadovolat pogolemite potrebi za energija kako koncentrirana hrana se koristi obrok za obili vo laktacija vo kolina od 1kg. na sekoi 100kg.telesna masa. Vo celiot obrok odnosot bi trebalo da bide1:1. Za pravilniot razvoj na pastuvot ima uloga redovnot odr`uvawe na kondicijata. Ova se postignuva so sekojdnevno la`irawe i javawe.

Ishrana na priplodni kobili Kaj doma{niot kow site biolo{ki funkcii se pod vlijanie na na~inot na dr`ewe, pa taka i reproduktivniot status na kobilata. Neadekvatnata ishrana go inhibira razvojot na folikurite i se javuva potpolna anestrija.

Tab. 2 Potreba na priplodni kobili za hrana i energija (Telesna masa 500kg.)

Period

Konzumirawe hrana __________________ kg/den % TM SE

Dnevno proizvodstvo MJ/kg. mleko, kg.

Poslednite tri meseci Na `drebnosta Prvi tri meseci od laktacijata Posledni tri meseci od laktaciajata Site vrednosti se vrz baza na 100% SM. Neophodno e sodr`inata na site hranlivi materii da se izbalansira. No, ne se znae nivnata funkcija vo reproduktivnite organi kaj priplodnite grla. Nedostatokot na vitaminot A mo`e da bide pri~ina za pomala plodnost, zatoa {to ima golema uloga vo odr`uvaweto na sluzoko`ata na reproduktivnite organi. Nedostatokot na vitaminot B predizvikuva isti simptomi, kako {to e gladuvaweto, a nedostatokot na vitaminot E ja namaluva reprodukcijata na regenerativnoto tkivo, itn. 9,34 1,87 10,89 10,00 7,35 10,07 1,47 2,01 10,52 11,72 15,0 -

Tab. 3 Kvantitativni potrebi na `drebnite kobili za energija i proteini

Mesec na `drebnost Telesna Masa (kg) SE MJ 100 160 200 260 300 350 400 440 500 520 600 590 700 670 800 740 gSSP:MJ SE 5.8:1 6.2:1 8.1:1 100 580 107 660 113 91 530 97 600 102 81 470 86 530 91 71 410 76 470 80 60 350 64 390 67 48 280 52 320 54 36 210 38 230 40 21 8 ____________ SSP g 120 ____________ SE MJ 23 9-10 ___________ SSP g 140 SE MJ 24 SSP g 11

________________________________________________________________

Za na trka~kite stazi vo kowskite klasi~ni trki (TRIAL STAKES DERY ST.LEGER i dr.) mo`e da se natprevaruvaat grla so ista starost, za site kowi se zema 1 januari kako den na ra|awe. Ovaa pojava uslovila kobilite

da se pripu{taat porano otkolku {to e vo prirodata. Od podatocite se gleda deka najplodni meseci se od mart pa natamu. Ako pripu{taweto na kobilite se podesi vo mart, april ili maj koncepcijata e pogolema, no podocna doa|a kolizija so mo`nost za registracija na kowi za trki. Istra`uvawata koi gi izvr{il Politehni~kiot institut vo Virxinija, bile opfateni po 5 ergeli na angliski polnokrvnik i kvarter kow i po edna ergela kosa~i, apaluza, arapski kow i poni. Vkupno bile opfateni 1876 priplodni kobili. Prose~nata koncepcija iznesuvala 73,8%, se o`drebile 70,8, a odbieni se 80,1% `drebiwa. Od momentot na koncepcijata do odbivaweto vrz osnova na dobienite rezulatati, izgubeni se 11,6% `drebiwa. Vooedno istra`uvawata poka`ale deka se registrirani 1,71 estrus po kobila i 2, 75 skoka. Najgolem procent na koncepcija vo odnos na starosta zabele`an e kaj grupite od 7 do 9 godini-89,6%. Od site ispitani kobili samo 0, 6 % ne poka`uvale znaci na estrus.Od 462 kobili od angliski polnokrven kow11(2,38%) imale bliznaci a kaj site drugi kobili registrirani se 0,16% pojava na bliznaci. Tab. 4 Efektna godi{noto vreme na nivoto na koncepcijata na kobilite

Mesec Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri

% na koncepcija 28.6 27.8 45.4 51.8 57.2 51.9 59.3 45.0 57.1

________________________________________________________________

Podatocite jasno zboruvaat deka postojat varijacii vo plodnosta vo zavisnost od rasata, a sekako i od na~inot na ~uvaweto i ishranata na kobilata.

Ishrana na `drebni kobili Vo prvite 8 meseci na `drebnosta nemaat posebni barawa i koli~ini kako i kvalitetot na hranlivite materii. Dovolen im e obrok koj gi podmiruva drugite potrebi. Najva`en period vo ishranata se poslednite tri meseci koga razvojot na fetusot e najintenziven. Masata na `drebeto i postelkata dostiga okolu10-20% od vkupnata telesna masa na majkata. Toa zna~i deka kobilata da re~eme od 650 kg. }e ima porast od 78kg. ili 867 gr. dnevno.( vo poslednite tri meseci). Tab.5 Dnevni obrasci za priplodna kobila:

Hrana

@drebnost @drebnost 8 meseci A 8 meseci B 6 1 1,5 2 C 5 2 2 2 Vo laktacija D 5 E F 6 8

Livadsko seno 5 Lucersko bra{no 1 Sve` morkov Oves, zrno 2 Koncentrirana hrana 2,5

8 1 -

P~enka, zrno 3 Preniks Sostav na obrokot: Svarena energija, MJ 148 Svareni proteini, g. 1180

0,05

1,5 -

79 533

77 647

90 714

90 820 1500

146

Od potrebite se gleda deka kobilata od 600kg. }e konzumira 8,39kg. suva materija vo obrokot ili 1,4 % od svojata telesna masa. Vo poslednite tri meseci }e ima dneven prirast od 667 gr. Koi neophodni hranlivi materii }e gi zadovolat ovie potrebi? Vo poslednite 90 denovi na `drebnosta od vkupniot obrok okolu 25-30 % bi trebalo da bide koncentrirana hrana. Zavisno od kondicijata na kobilata hranata bi se zgolemuvala ili namaluvala za 2 do 3 kg. Za vreme na `drebnosta vkupniot obrok bi trebalo da sodr`i okolu 12% surovi proteini. Tab.6. Dnevna konzumacija na hrana i potrebi na kobilata za energija u poslednite tri meseci na `drebnosta:

Telesna masa, kg. (grama) 200 268

Konzumacija na hrana _____________________ kg. /den

SE MJ/kg.

Dneven prirast % TM

3,67

1,84

10,52

400 531 500 600

6,21 7,35 8,39

1,55 1,47 1,40 10,52 10,52

10,52 549 667

Ishrana na kobili vo laktacija Potrebite na kobilata vo laktacija so hranlivi materii se

zgolemuvaat vedna{ posle partusot. Obrokot treba da gi zadovoli potrebite na samata kobila i za proizvodstvoto na mleko. Vakvite potrebi se zadovoluvaat so izbalansiran obrok. Ako potrebite ne se zadovoleni kobilite gubat vo kondicija, gubat estrusi i mo`e da se pomesti reproduktivniot ciklus. Od dnevnoto proizvodstvo na mleko i potrebite na kobilite za hranlivi materii, lakcioniot period se deli na dva dela: prvi 3 meseci laktacija i na period do odla~uvawe na `drebiwata. Tab.7. Kvantitativni potrebi na kobilata vo laktacijata za energija i proteini

Telesna Masa, kg.

Mesec na laktacijata ___________________________________________ 1 3 5 SE SSP SE SSP SE SSP

100 200 300 400 500 600 700 800 G SSP: MJ SE 36 60 82 101 120 137 154 170 320 530 720 890 1060 1210 1360 1500 38 64 86 107 127 145 163 180 330 560 760 940 1110 1270 1430 1570 9:1 32 54 73 91 108 123 138 152 250 420 560 700 830 940 1060 1170

_______________________MJ________g_____MJ_____g________MJ______g______

________________________________________________________________

Prvi tri meseci Toa e period na nagol porast na barawe na kobilite za hranlivi materii. Vo periodot na nagol porast na proizvodstvo na mleko delot na konc. Hrana bi trebalo da bide od 45 do 55%. Variraat od: kvalitetot na koncentrirana hrana i seno, nivo na proizvodstvo na mleko, kondicijata. Vo sekoj slu~aj koncentriran obrok e del koj bi moral da izbalansira nivoto na potrebnite hranlivi materii vo vkupnata koli~ina konzumirana hrana vo tek na 24 ~asa. Nivoto na proteini treba da bide 12 %, no za onie koi davaat pove}e mleko nivoto treba da iznesuva 14%.Ako koncestriraniot del na obrokot e 50% toga{na kabastiot del mora da sodr`i 10% surovi proteini. Treba da im se obezbedi pristap do mineralni materii i higienska voda za piewe. Tab. 8. Potreba na kobilata za ishrana i energija vo tekot na prvite tri meseci na adaptacijata
Telesna masa,kg konzumacija na hrana SE MJ/kg Dnevno proizvodstvo na mleko.kg

kg/den 200 400 500 5,22 8,35 10,07

% TM 2,61 2,09 2,01 11,72 11,72 11,72 8 12 15

600

11,79

1,97

11,72

18

Tab.9. Preporaki za sodr`ina

kobila
Pokazatel `drebewe vo laktacija

na koncetrirani obroci

na

prirodnite kobili i `drebiwata na vimeto

`drebiwa

_________________________________________________________________ Surovi proteini% 13-14 22 Svarlevi proteini 10,5-12 20 Lizin% Surovi vlakna% 10_15 10 Surova mast% 5 5 Linolna kis.% 1-1,5 1,5 Kalc.% 0,5 2 Fosf.% 0,3 0,8 bakar, mg. 15 30 vitamin A, IU 10000 25000 vitamin D, IU 1000 2500 ________________________________________________________________

19 16

0,95 10 5 1,5-2 1,5-2 0,8 15-20 20000 2000

Posledni tri meseci od laktacija

Potrebite od hranlivi materii se smaleni. Delot na koncentriraniot obrok treba da iznesuva 30-40%. To~nata koli~ina koncentrirana hrana i kabastiot del zavisi od kondicijata, kvalitetot na hranata i mle~nosta na kobilata. Nivoto na surovite proteini treba da e 11%, no mo`e 12,5%. Isto taka se davaat mineralni materii, sol, voda i vitaminite se neophodni. Ishrana na `drebiwata na vime

@drebeto treba da go vnese maj~iniot klostrium {to e mo`no pobrzo. Nekoi `drebiwa go pravat toa eden do dva ~asa posle poroduvaweto, a nekoi 30 do 45 minuti. Kolostriumot ima nekolku funkcii: go pro~istvuva crevniot trakt od mekonijumot, go obezbeduva `drebeto so antitela, bogat e so hranlivi materii i ja pottiknuva peristalktikata vo organite za varewe. Crevniot trakt vo prvite 36 ~asa vo `ivot e sposoben da gi apsorbira celite makro molekuli y-globulinot i taka da go obezbedi imunitetot na `rebiwata do onoj moment koga }e funkcionira nivniot imunosistem. Vareweto na hranata kobilite ja pretvoraat vo mleko so 60 % efikasnost, no koli~inata na proizvodstvoto na mleko varira kaj poedine~ni edinki. Mlekoto e deficitarno so `elezo i bakar, pa ako `drebeto cica samo mleko stanuva anemi~no i zatoa treba da se naviknuva na suva hrana {to pobrzo. So 10 do 15 dena `drebeto po~nuva da ja mirisa hranata {to i e ponudena na kobilata, no ne mu se dava takva hrana se do edna od dve nedeli starost mu se dava posebno podgotvena hrana, koja zaedno so mlekoto pretstavuva posebno izbalansiran obrok. Takov vid na hrana e te{ko da se prigotvi pa se nabavuva od posebni proizvoditeli i mora da gi sodr`i site hranlivi materii. Koli~inata na konzumiranata hrana zavisi od kvalitetot i koli~nata na mlekoto na kobilata, pa po pravilo sekoj mesec `drebeto trba da konzumira vo den po eden kg. suva materija. Za da se napravi taa promena treba navreme da se podgotvi so pravovremena i pravilna promena na prestarterot. Najsiguren pat za da se postigne toa e da mu se dava hrana koja ja zema vo periodot na odvivawe i toa vo koli~ina od 4 do 5 kg. na den. Vnimanieto se osvrnuva na hranilkite. Sekoe utro, a po potreba i po~esto treba da im se praznat i ~istat prostoriite. Nikako ne treba da se dozvoli hranata da se navodeni ili rasipe ili pak da se promeni vkusot i mirisot.

Intenzitetot na porast na `drebiwata zavisi od rasata, na~inot na dr`eweto i ishranata.Pri ra|aweto tie imaat od 8-10% od telesnata masa na majkata i okolu 60% visina koja }e ja imaat vo polniot razvoj. Prvite 3-4 meseci se najkriti~ni i vo toj period rastot e nainteziven. So starosta na `drebiwata se menuva i odnosot na poedine~ni tkiva t.e se smaluva u~estvoto na proteinite , a vo masata na prirastot se zgolemuva delot na mastite.So prestarterite se hranat individualno bidej}i postoi opasnost da se prejadat.Ako ne e mo`no koncentratot da se pome{a so seckano seno so odnos 1:1. Interesni se podatocite za intenzitetot na razvoj na angliskite polnokrvni `drebiwa vo SAD i Kanada. So pove}egodi{ni ispituvawa sobereni se 19 883 podatoci za `drebiwa koi poteknuvaat od 813 kobili i 365 pastuvi. Utvrdeno e deka ma{kite se pote{ki od `enskite `drebiwa i taa razlika se zgolemuva vo tekot na `ivotot. Isto taka kobilite pomladi od 7 godini imale potomstvo so mal obem na cevanicata i kratok trup, a razlikite se odr`ale se do 510 dena na starost. @drebiwata roeni vo januari ispituvawa) fevruari (1,5% od vkupniot broj na (7,3%)i mart (22,8%) imale mala telesna masa,

pomal obem na cevanicata i pokratok trup od `drebiwata o`drebeni vo april (31,4%) maj (30,3%) i juni (6,6%). Ishrana na sira~iwata Pod poimot sira~iwa se odnesuva na onie `drebiwa koi od koja bilo pri~ina se odbieni, ako majkata e bez mleko. Kolku `drebeto e zavisno od majkata vo obezbeduvaweto na antitelata vo hranata i vo steknuvaweto na nekoi naviki za odnesuvawe mo`e da bide pri~ina vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj na `drebiwata. Razvojot na naukata ovozmo`il da se zapoznaat potrebite na ovaa kategorija i so odreden anega dobra ishrana, tretman da imaat {ansa za da pre`iveat i da go razvijat svojot potencijal .

Imunolo{kata za{tita preku kolostrumot trae vo narednite 3-4 meseci, pa site `drebiwa mo`eme da gi podelime vo 2 osnovni grupi: Za da se spre~at vakvite situacii mnogu dobro organiziranite ergeli imaat t.n banki na kolostrum, rezervi na zamrznat kolostrum. Dobro zamrznatiot kolostrum mo`e da se ~uva i koristi vo narednite pet godini. Po davaweto na kolostrumot ponatamo{nata postapka zavisi od dadena situacija. Ima nekolku re{enija. Najdobro e `drebeto da dobie doilka-kobila koja go izgubila nejzinoto `drebe ili `drebeto dovolno da se odbie. Mo`e da se koristi kobila koja ima pove}e mleko - dovolno za svoeto i za usvoenoto `drebe. Ima podatoci deka za ovaa namena bile uspe{no iskoristuvani kozite. Za vreme na napojuvaweto kozata mora da se dr`i na platforma, za da mo`e `drebeto da go dofati vimeto. Vaka hraneto `drebe se odbiva za okolu dva meseca i potoa da se pomine na pretstarteri za da mo`e `drebeto da napreduva. Narednata mo`nost e da koristat avtomatski poilki za teliwa. Tie se sostojat od rezervoar za mleko vo prav, topla voda i me{alica, koi zaedno ja kontroliraat ispienata koli~ina mleko pri sekoe napojuvawe. Ako niedna mo`nost ne e izvodliva preostanuva ra~na hrana so {i{e i cucla.vakov na~in se primenuva samo dodeka `drebeto stoi ili normalno le`i. Ne smee da se napojuva dodeka le`i nastrana zaradi vlez na mlekoto vo beli drobovi. Povremeno `drebiwata rodeni bez refleks za cicawe se hranat so posebni zameni za mleko ili mleko od kobili preku sonda (nos). Zamenata za mleko po sostav treba da e sli~na na mlekoto od kobilata. Kravjoto mleko e so niska sodr`ina, malku jaglehidrati, a ima pove}e proteini i masti. So razreduvaweto na mlekoto od krava, so dodavawe na {e}er se smaluva sodr`inata na masti i proteini. Kako mo`e da se primeni vo praksata poka`uvaat slednite primeri:

Primer 1 1 litar homogenizirano kravjo mleko 0,5 litri voden rastvor na kalcium hidroksid 2 supeni la`ici dekstroza 2 supeni la`ici laktoza Primer 2 0,50 litri kravjo mleko (2,8%masti) 0,25 litri voden rastvor na kalcium hidroksid. Primer 3 1 konzerva evaporirano kravjo mleko so istoa koli~ina voda 4 supeni la`ici voden rastvor na kalcium hidroksid 1 supena {e}er ili p~enkaren sirup Primer 4 64 ml. kravjo mleko 320 ml. voda 35gr. laktoza ili fruktoza 1500 IU vitamini A i 3000IU vitamini D 25 mg. Antibiotik (Tetraciklin) Zaradi pravilno napojuvawe na `drebiwata treba da se pridr`uva do slednoto: Od 1 do 7 dena Od 8 do 14 dena Od 15 do 21 den Od 22 do 28 29 do odbivawe dena edna{ na sekoj ~as edna{ na sekoi 2 ~asa edna{ na sekoi 3 ~asa edna{ na sekoi 4 ~asa 4 pati na den

Vo po~etokot na `drebeto bi trebalo da se dava 0,25 ili 0,50 ml. za sekoj obrok. Sekoja naredna nedela koli~inata se zgolemuva se dodeka `drebeto ne poka`uva znaci na poremetuvawe na vareweto. Ishrana na odbieni `drebiwa (6-12 meseci) Tri najseriozni stresni situacii na `drebeto: Ra|awe, zala~uvawe, i najahuvawe ili prezewe. Ako `drebeto za vreme na cicaweto se podgotvi podobro da se navikne na suva hrana , stresot od odbivaweto }e bide pomal. Odbivaweto na `drebiwata ne e stres samo zaradi novata hrana tuku e psiholo{ki stres poradi oddeluvaweto od negovata majka i pridru`uvawe na negovite vrsnici. Iako `drebiwata me|u sebe se poznavaat koga }e se najdat vo izdvoena grupa, po~nuva surova borba za mesto vo hierarhiskata grupa. Site ovie faktori pravat periodot na odbivawe na kowite da bide najkriti~en period vo odgleduvaweto, bidej}i se izrazeni stresni situacii koi se odvivaat istovremeno. Odbienite `drebiwa morame da gi hranime so najkvalitetno seno i koncentrirana hrana i da im se ovozmo`i sami da go podnesuvaat nivoto na konzumacija i zadovoluvawe na potrebite.so ogled na razvojot na teloto tie treba da se hranat po volja. Tab.10 Intenzitet na porastot na `drebeto do 24 meseci _________________________________________________________________

Starosni meseci 400 3 6 12 18 24 124,7 184,6 264,4 329,3 364,2

Telesna masa na voz.grla kg. 500 154.7 229,5 324,3 400 449,1

dneven prirast na tel. Masa 600 169,6 264,4 384,2 474 538,9 400 1 0,65 0,4 0,25 0,1 500 1,2 0,8 0,55 0,35 0,15 600 1,4 0,85 0,6 0,35 0,2

___________________________________________________________

Koli~inata na konzumirana hrana }e varira zavisno od nejziniot kvalitet, no i od individualnite svojstva i naviki. Posle odbivawe treba da konzumiraat okolu 1 do 1,5 kg. koncetrat i eden kg. kabasta hrana na 100kg. telesna masa. Koli~inata na koncentriranata hrana zavisi i od idnata namena na kowot. Onie koi se podgotvuvaat za trka treba da dobivaat pove}e koncentrat. Kako koncentrirana hrana se koristi smesa od poedine~ni `itarici. Ova e mnogu hranlivo, so dobri izvori na energija se i ja~menot, p~enkata i sirak. Soinata sa~ma e najdobrata proteinska hrana od rastitelno poteklo i e bogata so lizin i esencijalni aminokiselini. Vo obrokot mo`e da se vklu~i i do 5% dehidrirano bra{no od lucerka koe e izvor na mnogu hranlivi materii, (proteini, provitamini, calcium i sl.)

Melasat e isoto taka dobar izvor na energija, go podobruva vkusot, spre~uva pra{ewe i slu`i kako sredstvo pri peletirawe. Mineralnite i vitaminskite dodatoci go dopolnuvaat obrokot so ovie materii. Koncentriraniot del treba da e 65-70%. Kabastestiot del od obrokot se sostoi od kavlitetno seno i dobra pa{a. Ishrana na mladite kowi (12 do 18 meseci) Po navr{enite 12 meseci `drebeto pominalo niz najkriti~nata faza i vo nego ve}e gledame iden kow. Ako e vo dobra kondicija so zdravi noze i kopita ima izgled na vozrasen kow iako s# u{te raste. Vo periodot na 18 meseci intenzitetot na prirastot se smaluva, no u{te mu e potreben dobar i kvaliteten obrok. Na ovaa kategorija treba da se obezbedi okolu 1 do 1,5k. koncentrat i isto tolku seno na sekoi 100kg. telesna masa. Nivoto na ishrana zavisi od na{ata `elba za intenzitetot na porastot, kako reagiraweto na `ivotnoto na obrokot. Ako e vo pra{awe iden trka~ki kow, se vklu~uva i pogolema koli~ina na hrana. Vakvata ishrana ovozmo`uva razvoj na sna`nite molekularni i skeletni delovi koi se osnovnite predispozicii za eden trka~ki kow. Kowite koi se nameneti za drugi potrebi vo ovaa starost mo`at da gi zadovolat potrebite od 75% kabasta i 25% koncentrirana hrana. Vkupniot obrok na ovie kowi sodr`i pomalku surovi proteini, calcium i fosfor otkolku obrokot na prethodnata kategorija kowi. Sodr`i pomalku oves i soina sa~ma, a pove}e debidrirana lucerka i drugi `itarici, no i poevtin od prethodnite. Ishrana na mladi kowi (od 18 do 24 meseci) Ovaa kategorija bara nisko nivo na proteini, a zgolemen del na kabasta hrana. Vo vkupniot del na godi{nicite ytreba da e 30-40% koncetrat i 60-70% kabasta hrana.

Koncetriraniot obrok za ovaa kategorija mo`e da bide kako onoj namenet na mladata kategorija t.e na onie do 18 meseci. Smalenata koli~ina na hrana }e go namali nivoto na proteini vo vkupniot obrok na 13% {to se smeta za maksimumot za ovaa kategorija. Tab.11. koncentriran obrok za mladi kowi od 12 do 18 meseci Hrana % Oves P~enka Ja~men Sojina sa~ma Dehidrirana lucerka Melansa DKF Sto~na sol Vitaminski premiks 15.0 33.0 20.0 17.0 7.0 5.0 1.0 1.0 1.0

Kalkulativna sodr`ina: SSP, g/kg. SE,MJ/kg. TDN,% Ca,g/kg. P,g/kg. Lizin,% 122.6 12.75 69.63 7.80 5.40 0.79