Professional Documents
Culture Documents
. , , , , , . , , . , . * * , - , , : . , .. . - , . . - , ..
59
MIHAIL TOKAREV
UPA
Skopje. 1999
Posebno izdanie Izdava~: UPA Enterprise Za izdava~ot: Qup~o Palevski Recenzenti: Prof. Aleksandar Nikoqski Prof. m-r Vladimir Georgievski Prof. d-r Miroslav Gr~ev Urednik i tehni~ki urednik: Avtorot Lektura: M-r Iskra Dimkova Prevod na angliski: Elena Apostolova Korektura: Donka Tokareva i avtorot Dizajn i layout: Dizajn studio "Bauhaus" i avtorot Naslovna strana: Dimitar Gligorov i avtorot Pe~at: UPA Enterprise Tira`: 1000 primeroci Odobreno od Nastavno-nau~niot sovet Na Arhitektonskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kril i Metodij", Skopje, so Odluka br. 0801-8/31 od 31.10.1997 god. kako osnoven u~ebnik Kakov bilo vid razmno`uvawe na knigava e nedozvoleno bez pismeno odobrenie od avtorot
Special edition Published by: UPA Enterprise Publisher: Ljupcho Palevski Reviewers: Prof. Aleksandar Nikoljski Prof. Vladimir Georgievski, M Sc. Prof. Miroslav Grchev Ph.D. Editor and technical editor: The Author Language Editor: Iskra Panovska-Dimkova, M.Sc. Translated into English by: Elena Apostolova Revision: Donka Tokareva and the author Design and layout: Design studio "Bauhaus" and the author Cover design: Dimitar Gligorov and the autor Print: UPA Enterprise Circulation: 1000 copies Approved by the Scientific Study Council at the Faculty of Architecture of the University "St. Cyril and Methodius", Skopje, with the Approval no. 0801-8/31 from 31.10.1997 as basic textbook No part of this book may be reproduced without prior permission, in written, from the author
SODR@INA
1 3 6
PRV DEL
RENESANSA
11
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA RENESANSA Predvesnici ^imabue, Du~o, Xoto, Simone Martini Firenca Maza~o, Fra Filipo Lipi Paolo U~elo, Andrea del Kastawo Polajuolo, Andrea del Verokio Sandro Boti~eli, Domeniko Venecijano Umbrija: Pjero dela Fran~eska, Luka Siworeli Pinturikio, Peruxino Padova: Andrea Mantewa Venecija Antonelo da Mesina Xentile i Xovani Belini Vitore Karpa~o G. ARHITEKTURATA NA VISOKATA RENESANSA Rim Donato Bramante, Rafael Santi Baltazare Peruci Antonio da Sangalo - Pomladiot Mikelanxelo Buonaroti Severna Italija i Venecija Xulio Romano, Mikele Sanmikeli Sebastijano Serlio Jakopo-Tati Sansovino D. ARHITEKTURATA NA DOCNATA RENESANSA Rim Viwola, Dela Porta, Domeniko Fontana Firenca Xorxo Vazari, Baltazare Amanati Xenova: Galeaco Alesi Vi~enca i Venecija Andrea Paladio, Vi~enco Skamoci
40
I. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO ITALIJA A.ARHITEKTURATA NA RANATA RENESANSA Firenca Filipo Bruneleski Mikeloco di Bartolomeo Leone Batista Alberti Bernardo Roselino, Benedeto Damajano Simone Kronaka, Xulijano i Antonio da Sangalo - Postariot Venecija Palati Op{testveni objekti, crkvi Arhitekti: Xovani i Bartolomeo Bon Lombardi (Pjetro, Xorxo) Moro Kadu~i, Antonio Rico, Gambelo Rim Rekonstrukcija na gradot (Alberti, Roselino), Pjetrasanta Milano Ferini, Filaret,Solari Amadeo, Donato Bramante Pavija: Amadeo, Bramante Verona: Fra Xokondo Urbino: Lu~ano Laurana B. SKULPTURATA NA RANATA RENESANSA Firenca Lorenco Giberti, Donatelo Andrea del Verokio Desiderio da Setiwano Luka i Andrea dela Robija Siena: Jakopo dela Kver~a 13 15 19 20 22 23 24 25 26 27
41 42 43 44
45 47 48
49 50 52
53
29
54 58 59 60
31
65 69 69
32 33 33
34
72
35 37 38 39 39
74 76
76
VTOR DEL
BAROK, ROKOKO, KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM
\. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA XVI VEK I. BAROK I ROKOKO A.ARHITEKTURATA NA BAROKOT Leonardo da Vin~i, Rafael Santi Beltrafi, Solari, Del Sarto, Korexo Mikelanxelo Buonaroti Benvenuto ^elini, @an Bulow Venecija Xorxone, Ticijan, Tintoreto Paolo Veroneze, Jakopo-Tati Sansovino II. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO VO OSTANATITE EVROPSKI ZEMJI A.RENESANSNATA ARHITEKTURA Francija Rana renesansa (stil Franso I) Visoka renesansa (Cvetno doba) @an Biln, Filibr Delrm, Pjer Lesk [panija Rana renesansa, visoka renesansa Portugalija Anglija Nizozemje Germanija Avstrija Polska Rusija Dalmacija B.SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA Nizozemje Predvesnici Staronizozemna {kola Visoka renesansa [panija: El Greko Francija Germanija: Direr, Kranah Grinenvald, Aldorfer, Holbajn 136 137 140 141 143 147 149 107 108 112 112 83 91 92 98 Italija, Rim Karlo Maderna, Lorenco Bernini Fran~esko Boromini, Da Kortona Karlo Rajnaldi Severna Italija: Longena, Gvarini Ju`na Italija: Rozario Galjardi Francija Prva polovina na XVII vek De Bros, Lemersj, Franso Mansr Vtora polovina na XVII vek, stil Luj XIV Dvorci: Vo-le-Viknt, Versj, Luvr Luj le Vo, [arl Lebrn, Andr le Notr @il-Ardun Mansr Avstrija Fon Erlah, Fon Hildebrant, Prandtauer Germanija Minhen: Bra}a Asam, bra}a Cimerman Drezden: Daniel Popelman, Georg Ber Vircburg: Baltazar Nojman Berlin: Andreas [liter Hajdelberg: Johanes S{a{ Anglija Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren Xems Xibs, Xon Venbru, Xon Vud Belgija, Holandija [panija Gomes de Mora, Del Plasa, Donoso Bautista, ^urigera, Pedro Ribera De Toro, De Andrade Portugalija Meksiko, Brazil ^e{ka, Polska Rusija: Trezini, Kvarengi, Rastreli Kokorinov, Delamot Ju`noslovenski zemji Slovenija, Hrvatska Dalmacija, Dubrovnik Vojvodina, Belgrad 155
99 103
176
185 187 187 191 192 193 194 195 196 199 201
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA BAROKOT Italija Karavaxo, Anibale Kara~i Gvido Reni, Gver~ino, Bernini Da Kortona, Andrea Poco [panija Ribera, Zurbaran, Velaskez, Muriljo Flandrija Piter Pol Rubens, Anton van Dajk Jordans, Tenirs, [najder Holandija Frans Hals, Rembrant van Rijn Van Delft, De Hoh, Terborh Sten, Van Rojsdal, Hobema Francija @or` de la Tur, Bra}a Le Nen Pusn, Lorn, Lebrn V.ROKOKO-ARHITEKTURA Francija De Kot, @ermn Bofrn, @ak Kurtn Germanija: Fon Knobelsdorf Italija: Salvi, Juvara, Fuga G. ROKOKO - SLIKARSTVO I SKULPTURA Francija Vat, Bu{, Moris-Kventn de la Tur [ardn, Fragonr, Falkon, Klodijn Anglija: Hogart, Gejnsboro, Rejnolds Italija: Kanaleto, Ri~i Gvardi,Tiepolo II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM A.KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM Arhitekturata na klasicizmot vo Francija @ak-An` Gabril, Sufl, Viktor Luj Arhitekturata na neoklasicizmot: Francija Germanija Avstro-Ungarija Anglija Soedineti Amerikanski Dr`avi Rusija POTEKLO NA ILUSTRACIITE SO DETALEN PREGLED NA KORISTENATA LITERATURA 247 248 249 251 252 253 254 255 295 Slikarstvoto i skulpturata na neoklasicizmot vo Francija David, Pridn, @err Gro, Engr, Kanova [panija Francisko Goja B.ROMANTIZAM I REALIZAM Arhitekturata na romantizmot: 222 225 226 Francija, Anglija Avstro-Ungarija, Germanija Ju`noslovenski zemji: Srbija, Slovenija, Hrvatska Bosna, Makedonija, Bugarija Slikarstvoto i skulpturata na romantizmot: Anglija Konstejbl,Tarner 231 232 234 Francija @erik, Delakro, Franso Rid, Karp Arhitekturata na konstruktivizmot i racionalizmot: Hitrf, Labrst, Baltr Pekston, Elis, Mengoni 235 237 239 242 244 Slikarstvoto na realizmot vo Francija Mij, Kor, Rus, Domi, Kurb Germanija: Mencel, Lajbl OBJASNUVAWE NA POVA@NITE POIMI KORISTENA LITERATURA 275 264 267 268 269 270 258 260
215
261
219 221
274
278 279
280 283
285 293
Lorenco Giberti. Avram go `rtvuva Isak, 1402. Pozlaten bronzen reljef, 46 h 40 cm, Firenca, Barxelo.
PREDGOVOR
Potrebna e dolgotrajna podgotovka i temelno prou~uvawe, no, isto taka, i relativno golema hrabrost za ~ovek da se re{i i da napi{e kniga vo koja }e se obrabotuva materijata od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Navistina, pokraj znaeweto, potrebna e i hrabrost za da se soo~ite so delata na genijalnite tvorci, koi ja odbele`aa epohata na noviot vek. Dobar del od nivnite ostvaruvawa pretstavuva najvozvi{en rezultat na ~ove~kiot um i race, pred koj ~estopati zapira ~ove~kiot zdiv. Zatoa, kulturno-istoriskoto nasledstvo na noviot vek pretstavuva dragocena laboratorija za produktivni arhitektonski i umetni~ki istra`uvawa, kako cvrsta osnova za izgradba na sovremenata kreativna misla. Ednostavno re~eno, nevozmo`no e da se postigne kakva bilo avtorska originalnost vo sovremenoto tvore{tvo, do kolku dobro ne se poznavaat zna~ajnite primeri sozdadeni vo epohata na noviot vek. Sre}na okolnost e {to vo evropski, pa i vo svetski ramki postojat golem broj knigi, koi na eden ili na drug na~in ja obrabotuvaat arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Osnovopolo`nik na taa istorija, sekako, e Xorxo Vazari, koj gi ima opi{ano `ivotite i delata na svoite prethodnici i sovremenici, golemite renesansni majstori. Postepeno, ovoj vid literatura se pro{iruva niz Evropa i svetot, stanuvaj}i edna od najzna~ajnite komponenti na arhitektonsko-umetni~koto obrazovanie. Po II svetska vojna, taa literatura se pojavuva i na Balkanskiot Poluostrov, najprvin vo vid na prevodi od poznati svetski avtori, a potoa i kako delumen avtorski pridones na doma{nite istori~ari i teoreti~ari na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Literatura od oblasta na istorijata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, dosega ne e izdadena na makedonski jazik poradi pove}e pri~ini. Verojatno deka najgolemata pri~ina e od ekonomski karakter, no i poradi maliot pazar {to ne mo`e da apsorbira pogolem tira`. Pe~ateweto na taa literatura e relativno skapo, poradi golemiot broj grafi~ki i fotoprilozi, od koi dobar del mora da bide pretstaven vo kolor. Kako rezultat na toa, nastavnicite, studentite i kulturnata javnost bea prinudeni da se slu`at so dostapnata literatura na srodnite slovenski ili svetski jazici. Sekako deka takvoto po{iroko obrazovanie treba da prodol`i i ponatamu, no vreme e da se zapo~ne i so popolnuvawe na golemata praznina vo ovaa materija i na makedonski jazik. Vo dosega{nata obrabotka na ovaa slo`ena materija, ramnopravno se upotrebuvani dva pristapa: oddelno ili zaedni~ko tretirawe na arhitekturata, skulpturata i na slikarstvoto. Sekako deka vtoriot pristap e posoodveten, bidej}i vo vremeto na noviot vek postignata e celosna sinteza na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto, osven {to se integralno povrzani vo nivnata materijalizacija, tie se nerazdvojni i vo tvore~kiot opus na golemite majstori na noviot vek. Za vreme na noviot vek ne postoi dilemata dali arhitekturata e umetnost ili ne. Ednostavno, taa se priznava kako majka na site umetnosti, koi mo`at slobodno da se razvivaat pod nejzinoto krilo. Koga zboruvame za integracija na umetnosta so arhitekturata, pritoa mislime, pred s na likovnite umetnosti: slikarstvoto i skulpturata. Bidej}i ovaa kniga e nameneta, pred s, za studentite po arhitektura, vo nejzinata sodr`ina najmnogu e opfatena arhitekturata, kako vrvna umetnost na prostornoto tvore{tvo. Slikarstvoto i skulpturata zafa}aat neophoden minimum za da se postavi potrebnata relacija so arhitekturata. Vkupniot obem na obrabotenata materija e dimenzioniran taka, {to mo`e da se izlo`i vo ramkite na 45-60 {kolski ~asa. Pri predavaweto na materijata predvideno e tekstot da bide vizuelno pridru`en so nad 1400
1
grafi~ki i fotoprilozi. Od tehni~ki, a pred s od ekonomski pri~ini vo knigava mo`ea da bidat prezentirani okolu 600 karakteristi~ni prilozi. Do kolku se iznajdat potrebnite finansiski sredstva za izrabotka i soodveten kompjuterski softver toga{ na studentite i na ostanatite zainteresirani }e im bidat dostapni site relevantni grafi~ki i fotoprilozi, koi pocelosno gi ilustriraat najzna~ajnite dela od epohata na noviot vek. Na krajot od knigata, od koristenata literatura, daden e potesen izbor na knigi {to se dostapni vo na{eto kulturno podnebje, a koi ovozmo`uvaat podetalno prou~uvawe na predmetnata materija. Bibliografijata na sekoja od tie knigi upatuva na dopolnitelni izvori za podetalni prou~uvawa na oddelni poglavja od ovaa materija. Po{irok spisok na koristenata literatura mo`e da se najde vo pregledot Poteklo na ilustraciite, kade {to pod sekoj naslov se ozna~eni prezemenite prilozi od negovata sodr`ina. Najposle, koga knigata se nao|a pred pe~atewe, avtorot se pra{uva koj e negoviot pridones vo nejzinoto sozdavawe? Sekako deka toj ne mo`e da pretendira na nekoj osoben avtorski dostrel, bidej}i vo takov vid kniga - u~ebnik, toa e re~isi nevozmo`no. Golemiot vremenski i prostoren raspon i golemiot broj sozdadeni dela, vedna{ vo osnova ja urivaat sekoja ambicija za celosno individualno istra`uvawe na taa obemna materija. Za takvo ne{to bi bile potrebni golemi materijalni sredstva i pove}e od eden ~ove~ki `ivot. Zatoa, pogolemiot del od materijata sodr`ana vo knigata, ednostavno e prezemen od brojnata literatura, kako vo pogled na grafi~kite i fotoprilozite taka i vo pogled na nivniot komentar. Poradi toa, avtorskiot pridones se sostoi, pred s vo izborot na pozna~ajnite arhitektonski i umetni~ki {koli, avtori i dela, kako i vo kriti~koto preispituvawe na postojnite izvori. Bele{kite i navodite vo tekstot upatuvaat na bibliografskite izvori vo koi predmetnata materija e podetalno obrabotena, ili od koi e prezemen navedeniot komentar. Transkripcijata na tu|ite imiwa vo ovaa kniga e napravena spored "Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik" (Treto izdanie, Prosvetno delo, Skopje, 1986). Zaradi posoodvetna usna interpretacija, na imiwata od francusko poteklo ozna~ena e mestopolo`bata na akcentot.
Blagodarnost Realizacijata na ovoj slo`en zafat, ne }e be{e ovozmo`ena bez poddr{kata na dobronamernite poedinci i institucii. Za mojot prodlabo~en interes za arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, najmnogu e zaslu`en mojot profesor, akademik Krum Tomovski. Dragocena be{e pomo{ta na Arhitektonskiot fakultet vo ekonomski i tehni~ki pogled. Ve{tite race na Rodna Hristova vo relativno kuso vreme go vnesoa tekstot vo kompjuter, vo {to golema pomo{ pru`i i Daniela Stojanova. Arhitektot Vlatko Stefanovski poka`a golema ve{tina vo kompjuterskata podgotovka na knigata. Sponzorite, dizajn studioto Bauhaus, izdava~ot UPA Enterprajz ovozmo`ija knigata da se pojavi pred studentite i po{irokata javnost. Nekoi kolegi i studenti mi pomognaa da dojdam do oddelni knigi, grafi~ki ili fotoprilozi. Na site navedeni avtori, poedinci i institucii, koi na kakov i da e na~in go pomognaa izdavaweto na ovaa kniga, srde~no im blagodaram.
VOVED
Epohata na noviot vek go zafa}a periodot od po~etokot na XV do krajot na XIX vek, odnosno od pojavata na manufakturnoto, pa s do pojavata na industriskoto proizvodstvo. Vo toj period od {est veka tvorat golem broj svetli umovi i rasko{ni talenti vo istorijata na civilizacijata. Tie go gradat razvitokot na novata kultura vrz osnovite na zna~ajnite dostigawa od vremeto na stariot i na sredniot vek. Za vreme na noviot vek, robovladelskiot sistem od stariot vek i feudalniot sistem od sredniot vek se zameneti so op{testvo na slobodno gra|anstvo, koe gi sozdava uslovite za pojavata na bur`oazijata. ^ovekot, pokraj so fizi~ka, se steknuva i so duhovna sloboda, preku postepenoto kinewe na religioznite stegi. Za toa mnogu pridonesuva {ireweto na prosvetata, potpomognato od novonajdeniot na~in za razmno`uvawe knigi - pe~atnicata. Pe~atenite izvori go pomagaat razvitokot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto i istovremeno se svedoci na nivniot napredok. Za vreme na noviot vek, za relativno kus period se slu~uvaat golemi op{testvenoekonomski promeni, {to imaat direktno vlijanie vrz arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Pova`ni od niv se slednive: - Gradskite naselbi se ve}e dobro organizirani; - Bur`oazijata e vo postojan raste` so site svoi karakteristiki; - Se otkrivaat novi morski pati{ta i novi zemji; - Manufakturata i trgovijata doa|aat do celosen izraz; - ^ovekot se osloboduva od te{kiot pritisok na religijata; - Prosvetata se pro{iruva me|u oslobodenoto gra|anstvo; - Doa|a do procut na humanizmot vo vid na kulturno dvi`ewe {to se stremi kon novo prosvetuvawe, bazirano vrz anti~kite primeri. Negovite temeli gi postavija: Dante, Petrarka i Boka~o, a go proslavi golemiot humanist na renesansata, Erazmo od Holandija; - Duhot na slobodata e prisuten vo pove}e evropski zemji, pa duri i crkovnite poglavari poka`uvaat s pogolem interes za svetovniot `ivot. Vo epohata na noviot vek, me|u organiziranite gradski naselbi zapo~nuva natprevar za prevlast na politi~ko, trgovsko i umetni~ko pole. Se pojavuva plejada na filozofi, politi~ari, literati, arhitekti, umetnici i nau~nici. Tie gi sozdavaat uslovite za procut na humanizmot vo golem broj evropski dr`avi. Bidej}i ~ovekot ja ima izgubeno duhovnata ramnote`a vospostavena vrz dolgovekovnite religiozni dogmi, se javuva potrebata od barawe nova ramnote`a. Uslovite za vospostavuvawe na novata ramnote`a se najpovolni vo Italija, kade se razvivaat vrz osnova na anti~kata rimska tradicija. Vsu{nost, srednovekovniot evropski duh navlegol vo Italija samo tolku kolku {to bilo potrebno za da se predizvika revolt protiv nego. Toj revolt nabrgu se pretvora vo eksplozija, koja vo vid na edna prerodba, pod imeto renesansa se {iri niz cela Evropa. Taka, Evropa nabrgu go pronao|a stariot, zaboraven pat na anti~kite umetnosti. Po primerot na Italija, po toj pat }e trgnat i ostanatite zemji na zapadna Evropa. Golemite evropski osvojuva~i, okupiraj}i delovi od Italija, vsu{nost, samite }e bidat okupirani od novite idei na humanisti~kata italijanska kultura. Vo evropskata kultura, po~nuvaj}i od XV vek, nastanuva period na konstanten razvoj, bez stagnacija, so postojan napredok kon novi i novi kvaliteti. Ponekoga{, poradi nestrplivosta za poskoro dostignuvawe na zamislenite ideali, }e doa|a do preteruvawa so koi povremeno }e bidat zagrozuvani prethodno postignatite dobri rezultati.
3
Vo tekot na XVI vek, se pojavuvaat talentirani individualci so silen temperament, koi na sopstven na~in gi interpretiraat postavenite ideali od noviot vek. Italijanskata renesansa vo toj period, na ~ove{tvoto mu ima dadeno golem broj genijalci od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Tie sozdavaat takvi stilovi, koi ve}e ne pretstavuvaat samo prerodba na antikata, tuku svoevidna karakteristi~na umetnost na noviot vek. Teoretskite i prakti~nite dostreli na arhitektite: Bruneleski, Alberti, Bramante, Viwola, Paladio i drugi, }e dostignat svetska slava, vo ista mera kako i umetni~kite dostreli na: Donatelo, Maza~o, Rafael, Leonardo da Vin~i, Ticijan itn. Me|utoa, mnozina od niv se istovremeno arhitekti i umetnici, {to najmnogu se gleda vo vozvi{enoto delo na Mikelanxelo Buoanaroti. Podocna, kon golemite italijanski tvorci }e se priklu~at zna~ajnite arhitekti i umetnici od ostanatite evropski zemji*1 (Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str. 7-30 ). Vo XVII vek, vo papskiot Rim }e rascuti jezuitskata barokna arhitektura i umetnost, koja }e ja zameni `ivotoradosnata arhitektura i umetnost na renesansata. Golemite arhitekti i umetnici, kako Bernini, Boromini, Karavaxo itn., }e go opredelat natamo{niot razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto vo evropskite zemji. So formiraweto na evropskite apsolutisti~ki monarhii, nivnite prestolnini }e stanat centri na noviot arhitektonski i umetni~ki razvoj. Za vremeto na Luj XIII i Luj XIV, glavniot grad na Francija, Pariz, }e se pretvori vo umetni~ki centar na Evropa, pa i na svetot. Vo prvata polovina na XVIII vek vo Francija doa|a do op{testveno raslojuvawe. Novoformiranata bur`oazija go zastapuva realizmot na sekojdnevniot `ivot, dodeka feudalnata aristokratija, begaj}i od nego }e se zatvori vo rasko{nite rokoko enterieri. Na toj na~in, }e dojde do podelba i vo arhitekturata, na eksterieri oblikuvani vo baroken klasicizam i skrieni enterieri oblikuvani so prefinetata kapri~o linija na rokoko stilot.
XVIII vek op{to, pretstavuva vreme na razvoj na umetni~kite vidovi i specijalizacii, vreme na razvoj na literaturnite formi, sociologijata, filozofijata, umetni~kata kritika i dr. Najposle, toa e vreme na istaknuvawe na socijalnite slobodi i prava, ~ij logi~en razvoj }e dovede do golemata Francuska revolucija vo 1789 god. XIX vek vo evropskata umetnost ja opfa}a poslednata faza od obnovata na umetni~koto minato, izrazena preku klasicizmot i preku op{tata sinteza na umetnostite od stariot, sredniot i noviot vek. Taa faza istovremeno ja zatvora epohata {to pred pet veka ja zapo~na renesansata. So pojavata na novoto op{testvo, po Francuskata revolucija i po kusiot sjaj, imperijalisti~kiot klasicizam nabrgu }e oslabne. Pred sredinata na vekot }e se pro{iri romantizmot so svoite streme`i za obnova na umetnosta vrz nacionalna osnova, nadvor od strogite principi na italijanskata renesansa. Nau~nite otkritija vo vtorata polovina na XIX vek, kako {to se: `eleznicata, parobrodot, elektrikata, telegrafot i telefonot, }e sozdadat uslovi za pojava na realizmot. So svoeto begawe od problemite na sekojdnevniot `ivot, romanti~arite }e go zabrzaat svojot poraz. Arhitektite }e gi prifatat novite grade`ni materijali (~elikot i stakloto) za prezemawe novi graditelski potfati. Vo prvo vreme, toa ne rezultira so umetni~ka formula za nov oblikoven izraz, {to bi bil vo soglasnost so novite materijali. Novite materijali se oblekuvaat vo umetni~kite stilovi na minatoto, no nabrgu toa }e se poka`e neprakti~no i skapo. Poradi toa, }e dojde do osloboduvawe od dekorativizmot i la`nata ubavina na objektite, no taa borba me|u staroto i novoto }e prodol`i s do po~etokot na XX vek. Seto toa doka`uva deka razvojot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto se dvi`i paralelno so razvojot na kulturata i civilizacijata. Taa evolucija e s pobrza i pobrza. Dodeka eipetskata arhitektura, skulptura i slikarstvo se razvivaat nekolku iljadi godini bez zna~itelni promeni, gr~kata i rimskata zaedno zafa}aat edvaj {est veka. Po iljadagodi{en srednovekoven prividen zastoj, vo vremeto na noviot vek, za samo {est veka se razvivaat nekolku epohi i toa: renesansa, barok so rokoko, klasicizam, romantizam i eklekticizam. Po niv, na preodot kon XX vek se pojavuva sovremenata (moderna) arhitektura i umetnost. Site tie epohi se napojuvaat od ideite na humanizmot i se razvivaat vo tekot na slednive vremenski periodi:
4
XV i XVI vek - renesansa (rana, visoka, docna) XVII i XVIII vek - barok, rokoko i klasicizam XIX vek - neoklasicizam, romantizam, eklekticizam XX vek - moderna arhitektura (arhitektura na industriskata epoha).
Izu~uvawata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek mora da te~at paralelno, bidej}i tie paralelno se razvivaat, ~estopati integrirani vo isti objekti i isti tvorci. Golem broj tvorci se istovremeno arhitekti, skulptori, slikari itn. Tie gi imaat postaveno zna~ewata na terminite koi denes s u{te ja imaat istata va`nost, kako {to e poimot umetnost i podelbata na: ubava umetnost (arhitektura, skulptura, slikarstvo), umetni~ki zanaeti i primeneta umetnost. Tie ja definiraat razlikata me|u arhitektot, kako tvorec na oblikot na gradbata i in`enerot, zadol`en za nejzinata tehni~ka strana. Ottoga{ se vkorenuva sfa}aweto deka edna slika ili skulptura treba da "reproducira" ne{to i deka mora da postoi pravilo za postavuvawe matemati~ki precizna razlika me|u "ubavoto" i "neubavoto*2(Vidi vo Kako prepoznati umetnost, Renesansa, str.5).
@il Ardun Mansr. Golemiot trianon vo Versj, 1687. Pogled od peristilot kon galerijata.
INTRODUCTION
The new era ranged from the beginning of XV century to the end of XIX century. (i.e. from the beginning of manufacturing to the emergence of the Industrial Revolution) In that period of six centuries numerous bright minds and creative talents contributed to the growth of civilization. They built a new culture on the basis of the most important achievements of the new and the old. In the new era slavery from the old period and the feudal system of the Middle Ages were replaced by a society of free citizens, that generated conditions for the emergence of the bourgeoisie. The individual attained spiritual freedom alongside physical freedom by gradual removal of religious restrictions. The spread of education assisted by a new mode of copying books printing - contributed to the situation. Print helped the development of architecture and sculpture that are at the same time witnesses of their age. During the new era many social and economic changes occurred in a relatively short period of time. These had a direct influence on architecture, sculpture and painting,. Among the more important were: - City communities became well organized; - The Bourgeoisie, in all respects was in constant expansion; - New sea routes and new countries were discovered; - Manufacture and trade became grew and spread; - The individual was liberated from heavy religious pressure; - Education (enlightenment) expands among liberated citizenship; - Humanism thrived as a cultural inclination toward a new enlightenment on the basis of ancient models. Dante, Petrarcha and Bokaco had laid its foundations. It was spread by the great humanist of the renaissance Erasmus from the Netherlands; - The spirit of freedom was present in most European countries and even heads of the church started to show more interest in the secular world. In the new era among the organized city communities began a contest for dominance in politics, trade and art. Constellations of philosophers, politicians, writers, architects, artists and scientists came into being. They created the conditions for humanism that thrived in many European countries. Because the individual had lost the spiritual balance, conceived under strong religious dogma, there emerged a need to find a new balance. The conditions for creation of a new balance were the most favourable in Italy, where they developed on the basis of the ancient roman tradition. Actually, the spirit of the European Middle Ages penetrated Italy just enough to initiate resistance against it. Very soon after the resistance new converts grew at an explosive rate and a rebirth expanded over Europe under the name of the Renaissance. Thus Europe quickly found again the old forgotten path of the classical arts. Other European countries followed the example of Italy. European conquerors who occupied parts of Italy, were conquered by new ideas of the humanist Italian culture. The new period of constant development did not stagnate but continued to grow so that many new qualities originated in the European culture from XV century. Sometimes exaggerations will periodically affect previously achieved good results.
6
This is due to impatience for quicker attainment of an imagined ideal. During XVI century many talented individuals of sound temperament emerged who interpreted the received ideals of the new era in their own way. The period of the Renaissance produced the many numerous geniuses in the fields of architecture, sculpture and painting. They created styles that were no longer just altered classic forms but a characteristic art of a new century. The theoretical and practical achievements of the architects Brunelesky, Alberty, Bramante, Viniola, Paladio etc. won the same world wide fame as the artistic achievements of Donatelo, Mazacio, Rafael, Leonardo de Vinci, Titian etc. Nevertheless, many of them were architects and artists at the same time. This combination was mostly present in the elevated art of Michealangelo Buonarotti. Later, the eminent architects and artists of the other European countries would join the confederation of the great Italian creators. The Jesuit Baroque architecture and art thrived in Papal Rome in XVII century and replaced the lively and joyful architecture and art of the Renaissance. Great architects and artists such as Berniny, Borominy, Karavagio etc. further determined the development of architecture, sculpture and painting in Europe. With the establishment of European absolute monarchs their capitals became development centres for the new architecture and art. In the time of Louis XIII and Louis XIV, Paris, the capital city of France, had been transformed into art centre of, not only Europe, but the world. Social disintegration started in France in the first half of XVIII century. The newly created bourgeoisie represented the realism of day-to-day life, while the feudal aristocracy avoided it and closed themselves behind luxurious rococo interiors. This led to the division of architecture into the exterior forms of baroque classicism and the hidden interiors of the refined capriccio line of the rococo style. Generally, the XVIII century was a period of developing art forms and a specific period of progress in literary forms, sociology, philosophy, and artistic critique etc. Finally it was a period of reinforcing social freedom and rights, whose logic development led to the French Revolution in 1789. In the European art the XIX century was the last phase of the restoration the past art forms expressed through classicism and the general synthesis of arts in the old, middle and new era. At the same time this period closed the era which began with the Renaissance. With the establishment of a new society very soon after the French revolution, the imperialist classicism started to weaken. Before the middle of the century Romanticism expanded with all the ambitions for the reconstruction of the arts on national basis, away from the severe principles of Italian Renaissance. Scientific discoveries in the second half of XIX century such as: railways steamboats, electric power, the telegraph and the telephone generated conditions for Realism. The Romantics hastened their defeat by running away from everyday problems. Architects customed new construction materials (steel and glass) to take over new construction ventures. At the beginning this did not result in art forms for the new mouldings shape needed to deal with new materials. The new materials were dressed in the artistic styles of the past, but soon after this were revealed as unpractical and expensive. Consequently buildings were liberated from decorations and fake beauty, but the fight between the old and new continued to the beginning of XX century. This all proved that the development of architecture, sculpture and painting was parallel to the development of culture and civilization. The evolution spread faster and faster. While Egyptian architecture, sculpture and painting had been developing for several thousand years without any significant changes, Greek and Roman barely totalled six centuries. After thousand of years of apparent stagnation, the new century, saw the development of several periods such as the Renaissance, the Baroque and Rococo period, and Classicism, Romanticism and Eclecticism. After them, modern architecture and art arose in transition towards the XX century. All these eras made use of the ideas of humanism and developed in the following periods:
7
XV and XVI century - Renaissance (early, high, late) XVII and XVIII century - Baroque, Rococo, and Classicism XIX century - Neoclassicism, Romanticism, Eclecticism XX century - Modern Architecture (Architecture of industrial era) In the new century studies of architecture, sculpture and painting must have been parallel because they developed together and occasionally were integrated into the same building and arts. Many of the creators were architects, sculptors, and painters at the same time. They had laid down the meanings of terms that are still in use nowadays such as the term art and the divisions of nice art (architecture, sculpture, and painting), art handcrafts and applied art. They defined the difference between the architect, as the creator of the building (construction) shapes and the engineer as being in charge of the technical side. The understanding that a picture or sculpture should reproduce something and that there should be regulations for a mathematically precise difference between nice and ugly took root.
Vilijam Tarner. Brodot Hrabri go vle~at vo pristani{te, 1838. Maslo na platno, 91h122 sm, Nacionalna galerija London.
8
PRV DEL
RENESANSA
Srednovekovnite stilovi romanika i gotika se nastanati i go imaat dostignato svojot najgolem dostrel vo zapadna Evropa. Vo vremeto na renesansata, centar na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto povtorno stanuva Italija, kade vrz urnatinite na rimskite spomenici se razviva prerodenata anti~ka arhitektura i umetnost. No, renesansata ne zna~i obnova na anti~kata arhitektura, tuku toa e sosema nova umetni~ka formula {to gi zadovoluva idealite na novoto vreme. Samiot zbor renaissance na francuski zna~i prerodba ili povtorno ra|awe. Renesansata najnapred se javuva vo Italija, za {to pridonesuvaat slednite uslovi: - Klasi~nata (rimska) arhitektura i umetnost ne se zaboraveni vo tekot na celiot sreden vek. Nejzinite elementi redovno se sre}avaat, pome{ani so srednovekovnite; - Op{testveno-ekonomskite uslovi se dobro razvieni, kako i vo zapadnoevropskite monarhii; - Po propasta na Vizantija papstvoto stanuva edinstven centar na hristijanstvoto, ~ija mo} se izrazuva preku arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto; - Postoi slaba gotska tradicija, poradi neprisposoblivosta na gotikata kon italijanskoto podnebje i italijanskiot vkus. I pokraj povolnite uslovi ne mo`e odedna{ da se prekine so umetni~kite sfa}awa na sredniot vek. Najprvin treba da se zadovolat funkcionalnite barawa na crkovnite i profanite objekti, za potoa tie da se usoglasat so novite oblici na anti~kite elementi. Vo taa po~etna me{anica na srednovekovni i klasi~ni elementi, jasno e naglaseno anti~koto umetni~ko oblikuvawe. Na toj na~in, arhitekturata na noviot vek nastanuva preku integracija na srednovekovnata prostorna koncepcija so klasi~nite (rimski) oblici i dekoracija. Ovoj preoden period vo Italija trae kuso vreme, dodeka vo drugite evropski zemji toj zafa}a re~isi dva veka.*3 Vo severna Evropa, vo Nizozemjeto istovremeno i nezavisno od Italija se pojavuva novoto slikarstvo, kako zna~ajna severnoevropska {kola. Iako me|u sebe razli~ni, i dvete {koli imaat zaedni~ki renesansni karakteristiki, a toa se: anti~kata podloga i humanisti~kite na~ela. Umetnosta na renesansata i vo dvete {koli s u{te e vo slu`ba na crkvata, no taa e ve}e relativno slobodna. Taa go studira ~ovekot i negoviot `ivot, baraj}i ja vistinata vo novata, t.n. prirodna umetnost.
11
Ikonostasot vo Uspenski Sobor, Moskva. Bogato pozlatena profilacija so spoj na doma{ni i uvezeni renesansni motivi.
12
Firenca
Vistinskiot po~etok na novata arhitektura e ozna~en preku ostvaruvawata vo Firenca, kako sredi{te na duhovnoto i materijalnoto bogatstvo na provincijata Toskana. Za toa mnogu golem pridones ima bankarot Kozimo Medi~i, vistinski apsolutist i rodona~alnik na dinastijata Medi~i. Pod vodstvoto na toj qubitel na humanizmot i mecena na umetnosta po~nuva da cveta kulturata i umetnosta na renesansna Firenca. Toga{ se gradeni raznovidni objekti od verski i profan karakter, a najmnogu palati i crkvi. . Osnovnata koncepcija na palatata poteknuva od koncepcijata na srednovekovnite zamoci, zbogatena so novite humanisti~ki tendencii. Anti~kite stilovi so svoite elementi i so nadvore{nata kompozicija go pomagaat duhovnoto osloboduvawe davaj}i nova psiholo{ka dimenzija na arhitekturata. Renesansnata palata ima pravilen raspored na prostoriite okolu pravoagolen atrium. Od tremot na prizemjeto i od galerijata na katot direktno se vleguva vo
13
RENESANSA VO ITALIJA
Sl.3.Mikeloco di Bartolomeo. Fasadata kon atriumot na palatata Medi~i, Firenca, zapo~nata 1444.
I s t o, str.62
Sl.4. Leone Batista Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1472-1600. Osnova, nadol`en i popre~en presek.
14
osobeno e izrazeno vo vnatre{niot prostor. Enterierot ima tridelna podelba na yidovite po viso~ina (sli~no na anti~kite enterieri od Pompeja) so cokle, sredno glavno pole i zavr{en motiv, vo vid na venec. Najgolemi arhitekti na ranata renesansa vo Firenca se Bruneleski i Alberti. Tie gi postavuvaat osnovnite i trajni principi na novata arhitektura, {to }e gi prifatat nivnite talentirani sovremenici i sledbenici.
sostavena od dva sloja koi se tolku ve{to spoeni {to me|usebno se zajaknuvaat. Na toj na~in kupolata e olesneta, a nejzinata izvedba e mo`na bez masivni skeliwa. Za podigawe na konstruktivnite elementi, Bruneleski proektira i specijalni digalki.
Sl.6. Filipo Bruneleski. Crkvata Santa Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19. Nadol`en presek i kupolata.
Sl.5. Filipo Bruneleski. Kupolata na crkvata Santa Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19.
Kupolata e postavena vrz masiven osmoagolen tambur {to ima kru`ni otvori. Od }o{iwata na tamburot se izdigaat osum jaki kameni rebra koi se vidlivi odnadvor. Me|u tie silni rebra ima u{te po dve sekundarni rebra, skrieni vo debelinata na kupolata. Na presekot se gleda deka rebrata ne se soedinuvaat vo temeto na kupolata vo edna to~ka, tuku vrz niv nalegnuva lanternata, koja ima uloga na kontrateg, taka {to go popre~uva rascvetuvaweto na kupolata. Ispolnata me|u rebrata e od lesen porozen kamen, a prostorot me|u dvata sloja na kupolata ovozmo`uva pristap do lanternata. Horizontalnite pritisoci vo tamburot i vo kupolata se neutralizirani so skrieni poligonalni prsteni od cvrsti drveni serkla`i postaveni na rastojanie od 7 metri, a spoeni so metalni klinovi. Na toj na~in, kupolata stati~ki raboti kako samostojna monolitna konstrukcija. Iako ima oblik na prekr{en gotski svod, poradi svojot konstruktiven sistem, taa pretstavuva prvo delo na renesansnata arhitektura. Kupolata ima raspon od 42 metri, temeto e na viso~ina od 91 metar nad zemjata, a vrvot na lanternata e na 107 metri. Vo 1419 godina Bruneleski ja dobiva prvata mo`nost da gradi celosno po svoj nacrt. Semejstvoto Medi~i mu pora~uva pokraj starata romanska crkva San Lorenco da dogradi sakristija, koja trebalo da poslu`i i kako grobnica na semejstvoto Medi~i. Nim tolku im se dopadnal planot {to od Bruneleski pora~uvaat da napravi plan za celata crkva. Sakristijata pretstavuva prv renesansen primer na prostorna centralna kompozicija so vozniknuvawe na kupolen sistem na pandantifi vrz kvadratna osnova. Kupolata e olesneta so pomo{ na rebresta konstrukcija koja izgleda dekorativno vo vnatre{nosta.
15
Sl.7. Filipo Bruneleski. Starata sakristija vo crkvata San Lorenco, Firenca, 1421-44. Osnova i presek. Sl.9. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca, zapo~nata 1421. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Izgradbata na crkvata San Lorenco vrz starata bazilikalna osnova zapo~nuva vo 1421 godina. Nejzinata vnatre{nost bila gotova 23 godini po smrtta na Bruneleski, a nadvore{nosta nikoga{ ne e dovr{ena. Iako na prv pogled objektot nalikuva na srednovekovnata crkva Santa Kro~e, toj nosi mnogu novini, od koi pova`ni se slednive:
Sl.8. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca, zapo~nata 1421. Osnova, nadol`en i popre~en presek.
16
- Dadeno e novo zna~ewe na simetrijata i pravilnosta. Celiot proekt se sostoi od kvadratni (kockasti) prostorni blokovi (volumeni); - So umno`uvaweto na tie osnovni edinici se dobiva pogolemata povr{ina (volumen); - Jasno odredenite i izdvoeni prostorni poliwa pretstavuvaat radikalno raskinuvawe so gotskiot na~in na mislewe; - Vnatre{nosta ima laden stati~en poredok, za razlika od gotskata toplina, pa zatoa taa ne go zapira zdivot i so eden pogled mo`e da se opfati celiot vnatre{en prostor; - Vnatre{nosta e oblikuvana so klasi~nite elementi: stolb, lak i arhitrav. Tavanskata konstrukcija nad centralniot korab e arhitravna, a nad bo~nite travei taa e vo vid na goren del od polutop~esta kupola; - Izbegnuvaj}i go rebrestiot i krstovidniot svod, so upotreba na noviot "ednodelen" svod, sekoj prostor (travej) se pretvora vo samostojna celina. Preku ovoj objekt Bruneleski ja potkrepuva svojata postavka deka tajnata na dobrata arhitektura le`i vo odreduvaweto na vistinskite proporcii. Proektot za crkvata San Spirito (1436) pretstavuva eden vid usovr{ena verzija na planot za crkvata San Lorenco. Toa e najzna~ajnoto delo na crkovnata arhitektura na renesansata vo Firenca. Osnovata e vo vid na trikorabna bazilika so transept i kupola, me|utoa taa nosi edna nova dinamika. Celiot objekt e obvitkan so niza bo~ni brodovi i kapeli so apsidalen oblik. Poradi toa se dobiva vpe~atok kako yidovite da se nadueni pod pritisok na vnatre{niot prostor. Naslednicite na Bruneleski ne ja po~ituvaat ovaa ideja, taka {to yidovite }e gi izvedat ednostavno ramni.
oniraweto na fasadata i osnovata se dovedeni do sovr{enstvo. Vnatre{nosta se odlikuva so ednostavna i vozvi{ena ubavina. Konstruktivnite elementi se napraveni od zelenikav kamen, dodeka ispolnata me|u niv e mazna i belo malterisana povr{ina. Kako dekorativni elementi se javuvaat medaljoni vrz pandantifite i yidovite, koi podocna se ispolneti so reljefi.
Sl.12. F.Bruneleski. Kapelata Paci, crkva Santa Kro~e, Firenca, zapo~nata 1430. Osnova, presek i izgled.
Sl.10.Filipo Bruneleski. Crkvata San Spirito, Firenca. Osnova i prostoren prikaz, spored proektot od 1436.
Sl.11. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta na crkvata San Spirito, Firenca, zapo~nata 1436.
Kapelata Paci (zapo~nata vo 1430 g.) pretstavuva usovr{uvawe na kompoziciskite i konstruktivnite principi od sakristijata na crkvata San Lorenco. Se misli deka toa e najubavoto i najkompletnoto delo na Bruneleski. Dene{nite istra`uvawa poka`uvaat deka fasadata na objektot e zavr{ena po smrtta na Bruneleski, dodeka gorniot kat ostanal nedovr{en do denes. Tremot e oblikuvan so centralen lak i dve bo~ni klasi~ni kolonadi. Na toj na~in se potencira vlezot i se naso~uva vnimanieto kon kupolata, koja povtorno e rebresta na pandantifi. Harmoniziraweto i proporci-
Sl.13. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta i izgledot na kapelata Paci, Firenca, zapo~nata 1430.
17
Sl.14. Filipo Bruneleski. Domot na nevinite deca, Firenca, 1419-44. Osnova, presek i izgled od plo{tadot .
Sl.15. Filipo Bruneleski ili Alberti (?). Palatata Piti, Firenca 1440-66.
7
18
so elegantni stolbovi i lakovi. Vo 1459 godina enterierite vo palatata se ukraseni so poznatite freski na Benoco Gocoli. Preureduvaweto na sve~eniot dvor vo srednovekovnata palata Vekio pretstavuva izraz na bleskaviot talent na Mikeloco vo oblasta na dekoracijata. Slo`enosta i raznovidnosta na oddelnite elementi mo`e da se natprevaruva so rasko{nata dekoracija na docnorimskite anti~ki realizacii. Mikeloco ima realizirano vredni dogradbi na manastiri vo okolinata na Firenca i vili za semejstvoto Medi~i, od koi najpoznata e vilata vo Karexo (1430-59). Golema novost vo nejzinata koncepcija pretstavuva otvorenosta na galerijata i prizemjeto, koe e oblikuvano so golemi prozorski otvori. Vo Milano, Mikeloco ja gradi bankata Medi~i i kapelata Portinari, po ugled na sakristijata vo crkvata San Lorenco vo Firenca. Vo Dubrovnik toj dava pridones vo gradeweto na Kne`eviot dvor i na gradskite bedemi. Na toj na~in, Mikeloco gi raznesuva ideite na renesansata niz po{iroko podra~je, ostavaj}i zad sebe vredni dela.
Sl.19. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat 1450. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Sl.18. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat 1450. Osnova, bo~na fasada i crte` na zapadnata fasada.
20
balo da zavr{i so lak na zapadnata fasada i so golema kupola na istok. Crkvata San Andrea vo Mantova (1470) e najzna~ajnoto delo na Alberti, no taa zapo~nuva da se gradi po negovata smrt. Nea Alberti ja ima proektirano vrz stari temeli po naredba na vlastelinot Ludovik Gonzaga. Objektot ima veli~estvena zapadna fasada so prostudirani proporcii i e pokrien so polucilindri~en svod so raspon od 18 m. Fasadata e verna slika na vnatre{nosta, pa zatoa objektot pretstavuva karakteristi~en primer za edinstvo na arhitektonskiot izraz. Oblikovnite elementi se inspirirani od elementite na dvoranite na anti~kite rimski termi. Crkvata e gradena od tula i mermer, a e zbogatena so {tuko dekoracija. Osnovata ima naglasena kompaktnost, taka {to vo enterierot objektot izgleda kako da ima samo glaven korab i transept nad ~ij presek se izdiga kupola. Crkvata San Sebastijan vo Mantova (1460-73) e izgradena spored proektot na Alberti. Taa pretstavuva prv renesansen plan so gr~ki krst, so tri polukru`ni ni{i i so anti~ki portik. Na toj na~in se naglasuva prostorniot streme` kon viso~ina, po~nuvaj}i od malite bo~ni prostori do centralniot golem prostor. Fasadata na crkvata Santa Marija Novela vo Firenca (1448-70) bil nedovr{en gotski objekt, a Alberti moral da zadr`i nekoi od starite elementi. Centralniot del na zapadnata fasada Alberti go zavr{uva so triagolen fronton, a preodot kon poniskite bo~ni
Sl.21. Alberti. Zapadnata fasada na crkvata Santa Marija Novela, Firenca, dovr{ena 1470.
superponirawe na stilovite, po ugled na rimskiot Koloseum. Prviot i vtoriot kat se vo ist stil. So ovoj proekt Alberti vr{i vlijanie vrz arhitekturata na visokata renesansa vo Rim. Poradi prezafatenost, izgradbata na objektot Alberti mu ja prepu{ta na sorabotnikot Roselino. Alberti, pokraj Bruneleski, e zastapnik na konstruktivizmot vo arhitekturata, baziran vrz anti~kite oblici. So toa, toj vr{i silno vlijanie vrz arhitektite po nego, a osobeno vrz onie od docnata renesansa, {to ja potvrduva negovata arhitektonska veli~ina. Slavata na Alberti se pronesuva i nadvor od Firenca, taka {to papata Nikola V go povikuva da napravi nova urbanisti~ka koncepcija na gradot Rim. Alberti uspeva da gi postavi samo osnovnite idei za rekonstrukcija na Rim, a prvite realizacii gi zapo~nuva negoviot sorabotnik Roselino.*8
Sl.22. Alberti. Palatata Ru~elaj, Firenca, 1446-51.
Sl.20. Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1470. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
korabi go pravi so pomo{ na"Y" voluti, koi se za prvpat ovde upotrebeni. Fasadata, vo soglasnost so firentinskata tradicija, e oblo`ena so mermer vo razli~ni boi, sozdavaj}i odmereni polihromni efekti. Ova delo pretstavuva prva zavr{ena renesansna fasada na verski objekt vo Firenca. Horot na Ludovik Gonzaga (1444-55) zad crkvata Santa Anuncijata vo Firenca, Alberti go pravi so osnova vo vid na rotonda, so devet polukru`ni ni{i i kupola koja se izdiga vrz poligonalen tambur. Palatata Ru~elaj vo Firenca, izgradena vo 1446 god. za eden bogat trgovec, pretstavuva kritika na palatata Medi~i - Rikardi. Taa izgleda mnogu polesno, poradi ras~lenuvaweto na fasadata so venci i pilastri so t.n.
21
Palatata Stroci (1489-1505) e gradena po ugled na palatata Medi~i-Rikardi. Za nea prviot model go ima napraveno Xulijano da Sangalo, a venecot i atriumot gi dovr{uva Simone Kronaka. Objektot e napolno simetri~en i so kompleten venec (arhitrav, friz i gejzon), {to navidum ja zgolemuva viso~inata. Pravoagolnata fasada ima odnos 1: 1,22 (32:39 m), a fasadnite otvori imaat ekscentri~nost na la~nite linii, so {to isto taka, navidum se zgolemuva nivnata vitkost.*9 Portikot na crkvata Santa Marija (okolu 1490 g.) kaj Areco, Benedeto da Majano go oblikuva so trem na stolbovi i lakovi so razvien antablement i silno ispu{ten venec. Seto toa e dopolneto so polihromna dekoracija.
Sl.23. Roselino. Gradskiot plo{tad vo Pienca, 1450-63. Plan na gradot i plan na ansamblot: 1. crkva, 2. Episkopska rezidencija, 3. Gradski sovet, 4. palata Pikolomini.
22
Sl.25. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata Stroci, Firenca, 1489-1505. Presek, osnova i izgled (spored modelot i realizacijata).
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.99 Velike arhitekture svijeta, str.167
23
Sl.29. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele Kar~eri, Prato, 1485-91. Izgled na vnatre{nosta.
24
Sl.30. Antonio da Sangalo-Postariot. Situacija na plo{tadot Santa Anuncijata, Firenca: 1. crkva, 2. Servi di Maria, 3. Dom na nevinite deca, 4. spomenik, 5. bronzeni fontani.
Venecija
Renesansnata arhitektura vo Venecija po~nuva da se razviva vo poslednata ~etvrtina na XV vek. Ova zadocnuvawe vo odnos na Firenca od re~isi pet decenii se dol`i na silnata srednovekovna tradicija. Vo prvata ~etvrtina na vekot se razviva t.n. venecijanska gotika pome{ana so vizantiski vlijanija, za vo po~etokot na vtorata polovina postepeno da pristignat i renesansnite vlijanija. Na takov na~in, noviot venecijanski arhitektonski stil se sozdava pod vlijanie na tradicijata i na novite renesansni tendencii, prisposobeni kon tipi~noto podnebje i lokacija. Gradeweto vo Venecija bilo vozmo`no samo na tesnite lokacii vo sistemot na ostrov~iwa i vrz del od lagunata. Na toj mo~urliv teren mo`ele da se podignat samo polesni arhitektonski strukturi, fundirani na {ipovi. Takvata struktura se manifestira so otvoren (lesen) karakter na fasadite so lo|i svrteni kon kanalite, koi imaat uloga na gradski soobra}ajnici. Otvorenosta na objektite osobeno se manifestira kaj palatite, {to e vo soglasnost so blagite klimatski uslovi i so stabilnite politi~ki priliki vo glavniot grad na Mleta~kata Republika. Poradi tesnoto gradili{te, palatite naj~esto nemaat atrium, tuku zatvoren vestibil vo prizemjeto i sve~en salon na katot. Venecijanskata arhitektura se karakterizira so `ivotoradosen oblik na objektite, so {iroka upotreba na dekoracijata i polihromijata, kako i so kujunxiska obraSl.32. Venecija. Plan na gradot.
25
PALATI
Kako najtipi~en primer na venecijanska palata od prvata polovina na XV vek e palatata Ka dOro (142136) od arhitektot Xovani Bon i sin mu Bartolomeo. Asimetri~nata kompozicija na palatata e postignata so postoeweto na dve oski na fasadata: edna za otvoreniot, druga za pozatvoreniot del. Skeletniot sistem na fasadata, i pokraj svojata dekorativnost, ima jasna konstruktivna uloga. Na takov na~in, postepeno zapo~nuva preodot kon renesansnata arhitektura. Ostanatite karakteristi~ni objekti od toj period se palatite: Pizani, Foskari i Dario.
Vo formiraweto na novata venecijanska arhitektura od XV vek najva`na uloga ima graditelskoto semejstvo , Lombardi, na ~elo so Pjetro Lombardi (1435-1515), i arhitektot od Bergamo Moro Kadu~i (1440-1504). Palatata Vendramin-Kalerxi e eden od najzabele`livite primeri na venecijanskata arhitektura od XV vek. Objektot po~nal da go gradi M. Kadu~i vo 1481 godina, a go zavr{uva P. Lombardi okolu 1509 god. Vestibilot vo prizemjeto na fasadata e naglasen so eden vid vlezna lo|a, a sve~eniot salon na katot so balkon. Zavr{niot venec e napraven so kompleten antablement. Anga`iranite koloni i biforalnite otvori, na fasadata davaat reljefen izgled. Prednata fasada e kompletno obrabotena od kamen, a ostanatite fasadi vo pogolem del se izgradeni od tula i se malterisani.
26
Sl.37. Xovani i Bartolomeo Bon. Zapadnoto krilo na Du`devata palata, Venecija, XV vek.
Palatata dei Kornari ima pomali dimenzii i relativno zatvoreno i nadvi{eno prizemje. Centralniot hol e naglasen so golem balkon pred nego. Zavr{niot venec e razvien i zbogaten so reljefi od girlandi, a na krovot ima centralno postaveno mansardno nadvi{uvawe. Du`devata palata po~nuva da se gradi na delot kon kanalot Grande vo po~etokot na XIV vek vo gotski stil. Zapadnoto krilo kon maliot plo{tad (pjacetata) go zavr{uvaat Xovani i Bartolomeo Bon. Posledno e zavr. {eno isto~noto krilo so otkrienite Skali dei giganti od skulptorot i arhitekt Antonio Rico. Imeto go dobivaat po skulpturite {to vo 1554 god. tamu gi postavuva Sansovino. Fasadata kon atriumot ja ima dovr{eno Pjetro Lombardi, a vo vnatre{nosta prodol`u, vaat da rabotat drugi arhitekti i umetnici vo vremeto na visokata renesansa.
Sl.38. Venecija. Atriumot na Du`devata palata. Isto~noto krilo, so Skali dei giganti i crkvata San Marko.
OP[TESTVENI OBJEKTI
Skuola di San Marko (1485-95) na plo{tadot San Xovani e Paolo e rekonstruirana od arhitektite Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i. Toa e eden od najgolemite . objekti od toj vid. Pravoagolniot objekt e namenet za u~ewe, za pribe`i{te i za bolnica. Asimetri~no postaveniot vestibil vo prizemjeto i priemnata sala na katot pravat dinami~na kompozicija, koja zavr{uva so polukru`ni timpani, inspirirani od srednovekovnata crkva San Marko. Elementite i dekoracijata na fasadata se ~isto renesansni, a polihromijata e postignata so mermer vo tri boi. Karakteristi~na e obrabotkata na portalot so reljef, {to so svojata dlabo~ina od 12 cm dolovuva perspektiva. Skuola di San Roko (1517-49), Pjetro Lombardi ja ima proektirano dvaesetina godini podocna, a ja imaat izgradeno negovite u~enici Bartolomeo Bon - Pomladiot i Skarpawino vo vremeto na visokata renesansa (1513-49). Objektot ima kompozicija od dva dela so dve simetrali i korintski stolbovi istaknati pred fasadniot yid so renesansna profilacija.
Sl.39. Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i. Skuola di San Marko, Venecija, rekonstruirana 1485-95.
27
Sl.40. Pjetro Lombardi. Starite prokuracii na pjaca San Marko, Venecija, kraj na XV vek.
Sl.41. Situacija na plo{tadot San Xovani e Paolo, Venecija, zavr{en 1486: 1. crkva San Xovani e Paolo, 2. skuola di San Marko, 3. spomenik Koleoni, A. prostorno odreden del, B. prostorno neodreden del na plo{tadot.
CRKVI
Santa Marija dei Mirakoli (1481-89) izgradena od Pjetro Lombardi i sinovite pretstavuva prva crkva so izdol`ena osnova na venecijanskata renesansa. Taa e mala ednokorabna crkva, ~ij{to kvadraten oltar e pokrien so kupola, a kambanarijata e postavena asimetri~no. Zapadnata i isto~nata fasada zavr{uvaat so polukru`ni timpani. Fasadite i enterierot se obraboteni so mermer vo pove}e boi i so tehnika na inkrustacija.*12 Crkvata San Zaharija e star objekt od XI-XII vek, {to e rekonstruiran od arhitektite Gambelo i Moro Kadu~i od 1481 do 1500 god. Taa ima trikorabna osnova
Sl.42. Pjetro Lombardi. Crkvata Santa Marija dei Mirakoli, Venecija, 1481-89.
12
28
so la`en transept i kupola. Za razlika od Lombardi, Kadu~i odbegnuvaj}i ja dekoracijata, go pretpo~ita monumentalniot arhitektonski pravec, povrzan so tvore{tvoto na Alberti. Crkvata San Roko od arhitektot Xorxo Lombardi zapo~nuva da se gradi vo 1530 god. so osnova po ugled na San Andrea vo Mantova od Alberti. Objektot e promenet vo XVIII vek od arhitektot Skalfarato.
Rim
Vo Italija, vo tekot na celiot XV vek, se vodi borba na papstvoto protiv rimskoto visoko op{testvo i isto{tenite gradovi, koi ne go sakaat vra}aweto na papata od Aviwon (Francija). Od sredinata na XV vek Rim postepeno go menuva svojot srednovekoven izgled. Vo ramkite na 20 km dolgite gradski bedemi, Rim zafa}a samo 1/4 od svojata nekoga{na anti~ka teritorija i ima samo 50.000 `iteli vo odnos na 2 milioni za vreme na anti~kiot procut. Samo mal broj anti~ki objekti bile za~uvani vo celost, a pogolemiot del bil vo urnatini i pod zemja na dlabo~ina od 3 do 4 metri. Prvite obidi za rekonstrukcija na Rim se napraveni za vreme na papata Nikola V, a po povod jubilejnata 1450 god. Za taa cel, vo Rim e povikan arhitektot Alberti, taka {to se pretpostavuva deka toj gi postavil po~etnite idei na planot. So izveduvaweto na prvite zafati zapo~nuva negoviot u~enik Roselino. Ovie zafati }e naprednat pove}e za vreme na papata Sikst IV, a osobeno za vreme na Julie II. Iako renesansata vo Firenca se javuva pod vlijanie na rimskata anti~ka arhitektura, sepak rimskata renesansa se razlikuva od firentinskata. Razlikite
Sl.44. Rim. Plan na gradot vo XV vek. Gore desno - teritorijata na Rim vo anti~kata epoha
29
Sl.45. Palatata Venecija, Rim, rekonstruirana okolu 1465. Fragmenti od: osnovata, presekot i izgledot.
Xakomo da Pjetrasanta e najpoznatiot arhitekt od vtorata polovina na XV vek vo Rim. Negovata crkvaSan Agostino (1483) e prv kupolen objekt na renesansnata arhitektura vo Rim {to ima osnova na latinska trikorabna bazilika so transept. Upotrebata na "Y" volutite na zapadnata fasada uka`uva na vlijanijata na Alberti.
13
Milano
Vo poslednata ~etvrtina na XV vek, vo severna Italija doa|a do promena na vkusot za arhitekturata. Postepeno se napu{ta dekorativnosta i se pristapuva kon razre{uvawe na podlabokite sodr`inski problemi na arhitekturata. Vo Lombardija po~nuva uporno da se razrabotuva centralniot monumentalen tip na arhitektonska kompozicija. Toa se dol`i, pred s na vra}aweto kon mesnata romanska tradicija i nejzinata prerabotka vo duhot na novata epoha i na estetikata na humanizmot. Tie principi vo Milano gi postavuva ar hitekt Donato Bramante. Toga{, vlasta s u{te ne se nao|a vo racete na bur`oazijata, tuku nea ja dr`i staroto dvorjanstvo i vojskovodcite, koi ja imaat pokoreno cela Lombardija. Vo tekot na XV vek vo Milano na vlast e semejstvoto Sforca. Zamokot Sforca vo Milano po~nuva da se gradi kon sredinata na vekot, a za taa cel od pokrainata Toskana se povikani arhitektite Ferini i Filaret. Osnovata i oblikot na objektot s u{te ja zadr`uvaat srednovekovnata koncepcija.
Sl.48. Antonio Filaret. Bolnicata Maxore, Milano, 1456. Osnova, fragment od presekot i osnovata.
ANTONIO FILARET (1400-1469) e raznoviden tvorec. Toj ima napi{ano zna~aen traktat za arhitekturata (1464), a so negovoto delo mo`at da se merat samo delata na Bruneleski i negovite sledbenici. Bolnicata Maxore e najzna~ajniot proekt na Filaret, koja{to e izgradena vo 1456 god. za poefikasna borba protiv te{kite epidemii. Taa ima dimenzii 285h120 m so ~etiri ma{ki i ~etiri `enski oddelenija. Vo sredinata trebalo da se izgradi edna petkupolna crkva so centralno re{enie. Filaret na vonreden na~in gi re{il sanitarnite problemi na bolnicata, preku odvodot na ne~istata voda i strueweto na vozduhot. Prvobitniot izgled bil so trem vo prizemjeto i galerija na katot, no podocna tie se zatvoreni so gotski prozorci. Po svojata sodr`ina i koncept ovaa bolnica pretstavuva tipi~en humanisti~ki objekt. Po dolgotrajnata borba so za{titnicite na mesnata tradicija, Filaret }e se izmori, poradi {to }e go napu{ti Milano, a gradbata na bolnicata }e ja prodol`at arhitektite Solari i Amadeo.*14
DONATO BRAMANTE (1444-1514) e roden vo blizinata na Urbino, a po doa|aweto vo Milano po~nuva da se zanimava so slikarstvo, za podocna da stane viden arhitekt na visokata renesansa. Crkvata San Satiro (1482-1486), zapo~nuvaj}i od 1478 godina Bramante ja rekonstruira od ednokorabna vo trikorabna bazilika so transept. Ulicata popre~ila transeptot da dobie tret korab, pa zatoa Bramante
14
31
Sl.50. Donato Bramante. Sakristijata vo crkvata San Satiro, Milano, 1482-86. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.51. Donato Bramante i Amadeo. Manastirskata crkva Santa Marija dele Gracie, Milano, 1492-97.
Pavija
Kartuzijanskiot manastir ^ertoza vo Pavija e izgraden od pove}e arhitekti, od koi najpoznat e Amadeo. . Najzabele`liv del na objektot e tremot so svoite reljefno dekorirani arkadi. Trikorabnata bazilika (14761550) pretstavuva prodol`enie na romanskata tradicija. Celiot objekt obiluva so golem broj ni{i i fasadna dekoracija vo reljef i polihromija.
Sl.53. Amadeo, Bramante i dr. Katedralata vo Pavija, proektirana 1487. Osnova i maketa.
Katedralata vo Pavija e proektirana vo 1487 god. od Amadeo i Bramante. Taa pretstavuva spoj na trikorabna bazilika i centralno re{enie so kupola {to se dr`i na osum jaki stolpci. Celata kompozicija so svoite elementi
raste kon kupolata sozdavaj}i grandiozen i slo`en vnatre{en prostor. Ovie idei, Bramante podocna }e gi dovede do sovr{enstvo, pravej}i go proektot za crkvata Sv. Petar vo Rim gradena vo visokata renesansa.
Verona
Palaco del Konsiljo (Gradski sovet, 1486-93) vo Verona e izgradena od Fra Xokondo. Pokraj tradicionalniot raspored, ovoj objekt ima elegantna i `ivopisna mermerna fasada, inspirirana od venecijanskite objekti i re~isi celosno pokriena so reljefna i polihromna dekoracija. Fra Xokondo dobro go poznava deloto na anti~kiot teoreti~ar Vitruvie i se zanimava so teorija na proporciite. Vo Rim toj e anga`iran kako ~uvar na starinite, odnosno konzervator.
Urbino
LU^ANO LAURANA (1425-1479) poteknuva od mestoto Vrana kaj Zadar. Negoviot nemiren `ivoten tek, preku Pezaro i Mantova, vo 1467 god. go doveduva kaj urbinskiot hercog, kade {to stanuva glaven arhitekt, no na taa dol`nost ostanuva samo 5 godini. Palaco Dukale, Laurana ja ima rekonstruirano (1468-72) na takov na~in {to vo eden ansambl gi spojuva noviot sve~en dvorec i starata tvrdina. Nejzinata op{ta koncepcija se bazira vrz firentinskata palata
Sl.55. Lu~ano Laurana. Du`devata palata, Urbino, adaptacija i dogradba, 1465-72. Izgled na glavniot atrium. Najgorniot kat e izgraden podocna.
so atrium. Renesansnata arhitektura najmnogu e prisutna vo sve~eniot dvor na palatata i vo nejzinite enterieri.*15 I pokraj kusiot prestoj vo Urbino, Laurana so svoeto delo, osobeno so svoite zamisli za idealen grad, vr{i golemo vlijanie vrz mladite arhitekti i umetnici od okolinata na Urbino. Od tamu toj zaminuva na dol`nosta zapovednik na morski korab, kade go gubi svojot nemiren `ivot.
15
33
SK ULPT URA
B. SKULPTURATA NA RANATA RENESANSA
Renesansnata skulptura vo Firenca se javuva vo specifi~ni istoriski i op{testveno-ekonomski uslovi, koi nakuso mo`at da se pretstavat po sledniot redosled: - Na preodot od XIV vo XV vek, glavniot grad na Toskana, Firenca, se nao|a pred neposredna opasnost da bide pokoren od Milano, kako i drugite gradovi vo severna Italija pred nego; - Firenca se brani na voen, diplomatski i kulturen front za da ja spasi Toskana od porobuvawe; - Firenca stanuva politi~ki i kulturen centar so sli~na uloga kakva {to be{e ulogata na Atina vo vremeto na Persiskite vojni; - Sigurni deka }e uspeat vo svoite nastojuvawa, firentincite zapo~nuvaat golema bitka za dovr{uvawe na zna~ajnite umetni~ki potfati {to se zapo~nati eden vek porano, vo vremeto na Xoto, a toa se: * bronzenite vrati na baptisteriumot, * ukrasuvaweto na katedralata so skulpturi i * gradeweto na kupolata od katedralata. Toa zna~i deka: - firentincite smetaat deka likovnite umetnosti se biten preduslov za podigawe na narodniot duh vo borbata protiv osvojuva~ot i deka - umetnikot e priznat kako mislitel, a umetni~koto delo kako dokaz na negoviot tvore~ki duh. Prvata polovina na XV vek pretstavuva herojsko doba na ranata renesansa, ~ij po~etok e ozna~en preku skulptorskite realizacii. Skulptorite dobivaat mo`nost prvi da odgovorat na povikot na "Nova Atina", preku konkursot za vratite na baptisteriumot. Postepenoto osloboduvawe od gotskata tradicija se odviva so pomo{ na inspiracijata od klasi~nata skulptura, {to e zapo~nato eden vek porano od Nikola Pizano.*16 NIKOLA PIZANO (tvori od 1258-78) e prv zna~aen umetnik od poznatoto skulptorsko semejstvo od Toskana. Negovo najzna~ajno delo e oformuvaweto na krstilnicata vo Piza so reljefi, koi po svoite umetni~ki svojstva pretstavuvaat predvesnik na ranorenesansnata skulptura vo Toskana. Osobeno se istaknuva propovedalnicata vo krstilnicata (1260) ukrasena so reljefi na tema od Noviot zavet, kako {to e, na primer, kompozicijata Poklonenie na mudrecite. XOVANI PIZANO (tvori okolu 1275, a umira po 1314 god.) go prodol`uva deloto na svojot tatko Nikola. Naturalisti~kite detali na negovite skulpturi go zamenuvaat krutiot formalizam, {to e prisuten vo deloto na negoviot tatko. Toa osobeno e vidlivo na skulpturite izraboteni za fasadata na katedralata vo Siena. ANDREA PIZANO (1290-1348) gi izrabotuva krilata na ju`nata vrata na krstilnicata vo Firenca (133016
36) so reljefi na tema od Noviot zavet. Na niv s u{te e prisuten srednovekovniot gotski pristap vo umetnosta, no sepak tie }e pretstavuvaat pottik za realizacijata na ostanatite vrati na krstilnicata od strana na prviot ranorenesansen skulptor Lorenco Giberti. NANI DI BANKO (okolu 1390-1421) e zna~aen tvorec za po~etocite na ranorenesansnata umetnost vo Firenca. Toj postepeno se osloboduva od ograni~eniot srednovekoven klasicizam, {to najmnogu e vidlivo na negovata kompozicija vo mermer ^etirite svetci smestena vo ni{a na crkvata Orsanmikele vo Firenca. Pod silen vpe~atok na anti~kiot realizam i na gotskiot izma~en izraz, toj uspeva niv da gi obedini dostignuvaj}i go noviot umetni~ki izraz na renesansniot humanizam.
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.305-306 @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.307-311
Sl.57. Nani di Banko. ^etiri svetci, fragment, 1410-14; mermer, prirodna golemina; crkva Orsanmikele, Firenca i Portret na Rimjanin, po~etok na III vek; mermer,prirodna golemina; Dr`aven muzej, Berlin.
34
Glavni karakteristiki na renesansnata skulptura, kako odraz na pridobivkite od minatoto i na noviot humanizam se slednite: - Postaven e nov odnos kon klasi~nata umetnost, so {to se obedinuvaat klasi~niot oblik i sodr`inata. Toa mo`e da se zaklu~i, na pr. od sporedbata na eden Portret na Rimjanin so fragmentot, odnosno glavata na eden svetec od spomenatata kompozicija na Nani di Banko; - Oblekata na figurite se prika`uva vo organska vrska so teloto {to go pokriva. Teloto so svojata akcija ja ispolnuva oblekata, {to e vidlivo od sporedbata na eden reljef od frizot na hramot Atina Nike i reljefot od isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca;
- Figurite postepeno se osloboduvaat od povrzanosta so yidnata masa i is~ekoruvaat napred kon celosna samostojnost. Tie se postaveni vo stav kontra-posto, so {to se postignuva nivno sovr{eno uramnote`uvawe; - Se postavuva nov odnos kon goloto ~ove~ko telo. Toa ne e ve}e bez ~uvstva kako vo sredniot vek, koga so nego treba{e da se izrazi moralno zna~ewe na grev ili stradawe. Sega se obedinuva anti~kiot ideal na fizi~kata ubavina so ubavinata na ~uvstvata. Kako primer mo`e da poslu`i sporedbata na skulpturata na atlet od Poliklet i skulpturata David od Mikelanxelo. Vrz osnova na site navedeni karakteristiki mo`e da se tvrdi deka anti~kata umetnost ne e majka, tuku samo u~itelka na renesansnata umetnost.
Firenca
LORENCO GIBERTI (1378-1465)
Giberti, kako i mnogu drugi renesansni umetnici, najprvin zapo~nuva da se zanimava so kujunxistvo, preku koe gi izrazuva svoite umetni~ki pretenzii. Vo 1401-2 god. vo Firenca se raspi{uva konkurs za re{enie na severnata vrata od baptisteriumot pred crkvata Santa Marija del Fjore. Na konkursot u~estvuvaat poznati umetnici, me|u koi i Bruneleski, no pobeduva Giberti. Severnata vrata na krstilnicata (baptisteriumot) e izrabotena od pozlatena bronza i ima 4 h 7 reljefni poliwa so sceni od Noviot zavet. Scenite, smesteni vo ~etirilist, poradi prisustvoto na gotskata tradicija, s u{te gi nemaat kompletnite karakteristiki na renesansnata umetnost. Isto~nata vrata na krstilnicata, Lorenco Giberti }e ja izraboti 20 godini podocna po nara~ka, ukrasuvaj}i ja so sceni od Stariot zavet, isto taka vo pozlatena bronza. Taa ima 2 h 5 reljefni poliwa koi gi sodr`at site karakteristiki na renesansnata umetnost. Giberti niv gi izrabotuva pod vlijanie na svojot ve}e pro~uen u~enik Donatelo, no i pod vlijanie na ve}e otkrienata nau~na perspektiva od Bruneleski, negoviot porane{en konkurent. Koga mladiot Mikelanxelo, }e go vidi toa ostvaruvawe, }e go nare~e "rajska vrata". Kako karakteristi~ni sceni mo`e da se izdvojat: - Prikaznata za Josif, na koja se prika`ani golem broj lu|e vo razli~ni pozicii, so objekti vo zadninata. I pokraj toa, taa kompozicija ima edinstvo i gracioznost stopeni vo perspektiva, i - Prikaznata za Jakov i Isak, kade {to ima naglasena gradacija na reljefi koi postepeno se gubat vo perspektiva.
Sl.59. Lorenco Giberti. Reljefni kompozicii od isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca, 1425-52: Prikaznata za Josif, Prikaznata za Jakov i Isak, Avtoportret na L. Giberti i negoviot sin Vitorio. Sl.58. Lorenco Giberti. Isto~nata vrata, 1425-52. Pozlatena bronza. Baptisterium, Firenca.
35
SK ULPT URA
SK ULPT URA
Skulpturata Jovan Krstitel (1414) smestena vo ni{a na crkvata Orsanmikele , Giberti ja raboti paralelno so negovata prva vrata na baptisteriumot. Zatoa, vo nea s u{te e prisutna gotskata tradicija. Skulpturata Sveti Matej (1420) smestena vo ni{a na istiot objekt e pod golemo vlijanie na antikata, no i so izvesna modifikacija na gotskiot stil. Toa e dokaz deka preku nea Giberti se podgotvuva da ja izraboti rajskata vrata.*17 Skulpturata Sveti \or|i (1415-17) e smestena vo poplitka ni{a, taka {to figurata izleguva malku pred yidnata povr{ina. Iako teloto e vo oklop, se ~uvstvuva negovata elasti~nost i `elbata da za~ekori napred i da se bori za "Novata Atina".
Sl.61. Donatelo. Sv. Marko, 1411-13. Mermer, 236 cm. (gore) i Sv. \or|i, 1415-17. Mermer zamenet so bronza, 208 cm (dolu). Crkva Orsanmikele, Firenca.
Sl.60. Lorenco Giberti. Sv. Jovan Krstitel i Sv. Matej, 1419-22. Bronza, prirodna golemina. Crkva Orsanmikele, Firenca.
DONATELO (1386-1466)
Donato di Nikolo, nare~en Donatelo, iako bil samo osum godini pomlad od Giberti, najprvin stanal negov u~enik za nabrgu da se oslobodi od nego i da stane najzabele`livata li~nost na firentinskata umetnost. Toj raboti statui i reljefi vo Firenca, Siena i Padova. Na toj na~in stanuva pro~uen skulptor so golema individualnost, koj go zastapuva realizmot so primesi na naturalizam. I negovite prvi ostvaruvawa se povrzani so crkvata Orsanmikele vo Firenca. Skulpturata Sveti Marko (1411-13) iako e smestena vo ni{a, mo`e da se oddeli od zadninata i da stoi samostojno, bidej}i e sovr{eno uramnote`ena. Toa e prv takov slu~aj vo renesansata. Teloto e prika`ano vo stav na kontra-posto, podgotveno za dvi`ewe, a draperijata e odredena so oblicite {to gi pokriva. Napravena e od mermer so viso~ina od 2,36 m.
17
Podetalno vo Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.27-34 H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.307-308
Reljefot Sveti \or|i i lamjata e smesten pod istata ni{a na skulpturata Sveti \or|i. Sveti \or|i e prika`an na kow, kako so kopje se bori protiv lamjata za da ja za{titi napadnatata nevina devojka, {to pretstavuva simboli~no prika`uvawe na borbata me|u Firenca i Milano. Vo izrabotkata na ovoj reljef, Donatelo sozdava iluzija na beskrajna dlabo~ina postignata so povisok i ponizok reljef. So dletoto toj raboti kako so slikarska ~etka, no do toj period s u{te nemalo takov primer vo slikarstvoto. Zatoa mo`e da se tvrdi deka Donatelo go trasira patot i na renesansnite slikari.
36
Sl.62. Donatelo. Sv. \or|i i lamjata, 1415-17. Mermer, viso~ina 40 cm. Crkva Orsanmikele, Firenca.
Kowani~kiot spomenik Gatamelata (1445-50) e postaven pred istata crkva vo Padova i pretstavuva eden mleta~ki vojskovodec. Negovata izrabotka e inspirirana od spomenikot na rimskiot imperator Marko Aurelie, taka {to pove}e nalikuva na mislitel otkolku na vojnik. Masivnoto telo na kowot, generalot go vladee ne so pomo{ na svojata snaga, tuku pove}e so svojot avtoritet.
Kambanarijata na firentinskata katedrala e vtoriot objekt kade {to se smesteni delata na Donatelo. Za nejzinoto ukrasuvawe toj izrabotuva pet figuri smesteni vo ni{i. Najzna~aen vpe~atok ostava skulpturata Cukone (1423-25), izrabotena vo mermer visok 1,96 m. Kompozicijata pretstavuva rimski govornik, no vsu{nost toa e prorok bez voobi~aenite proro~ki atributi. Negovata }elava glava ne e ubava, no e plemenita. Pri izrabotkata na skulpturata, Donatelo postojano doviknuval: "Zboruvaj, zboruvaj ili |avol }e te odnese!". I navistina, Cukone izgleda kako da }e progovori sekoj moment. Samiot Donatelo tolku mnogu ja cenel taa skulptura, {to ~estopati se kolnel vo nea. Reljefot Gozbata kaj Irod (1425) e napraven so pozlatena bronza i e smesten vo crkvata San Xovani vo Siena. Ova delo ve}e e posovr{eno od reljefite na negoviot u~itel Giberti. Vo sredinata, kompozicijata ima edna praznina koja zjae, a dvi`ewata na figurite se centrifugalni. Se dobiva vpe~atok kako reljefot da prodol`uva nadvor od negovite ramki. Tridimenzionalnosta na prostorot e naglasena so prika`anata arhitektonska dlabo~ina, pretstavena vo perspektiva, soglasno so postaveniot nau~en pristap od Bruneleski. Skulpturata David (1430-32) e visoka 158 cm i pretstavuva prva gola statua na renesansata vo prirodna golemina. Teloto, postaveno vo uramnote`en kontra - posto zboruva mnogu pove}e od liceto. Reljefot ^udoto na sveti Antonio (1446-48) smesten e vo istoimenata crkva vo Padova. Izraboten e vo delumno posrebrena bronza i prika`uva mno`estvo figuri opfateni so edno odmereno spokojstvo.
Sl.64. Donatelo. Kowani~kiot spomenik Gatamelata, okolu 1450. Bronza, viso~ina 350 cm. Pjaca del Santo, Padova.
Vo po~etokot na vtorata polovina od vekot, Donatelo se vra}a od Padova vo Firenca kade {to nao|a vlo{ena politi~ka i duhovna klima. Vo toj period toj ostanuva nadvor od vkusot na {irokoto gra|anstvo i raboti dela so stroga individualnost. Skulpturata Marija Magdalena (1454-55) e izrabotena od drvo so viso~ina od 188 cm so izraz koj pretstavuva preod kon naturalizmot i go izrazuva osameniot genij na avtorot vo toga{nite nemirni vremiwa.*18
Sl.63. Donatelo. David, okolu 1430. Bronza, 158 cm. Barxelo, Firenca.
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.35-46
37
SK ULPT URA
kowanikot, koj sedi visoko vo sedloto so delumno svrteno telo go izrazuva negoviot vnatre{en prkos. Ako Gatamelata ima{e imperatorska figura, Koleoni pove}e nalikuva na selski naduenko.Celata kompozicija ima detalno obrabotena povr{ina so realno prika`uvawe na sitnata muskulatura na kowot, remenite, i na liceto i oblekata na kowanikot. Spomenikot e postaven na plo{tadot San Xovani e Paolo vo Venecija, a negoviot postament e izraboten od u~enikot na Verokio, Leonardo da Vin~i.
Sl.66. Andrea del Verokio. David, okolu 1475. Bronza, viso~ina 120 cm. Barxelo, Firenca.
Sl.65. Andrea del Verokio. Kowani~kiot spomenik Bartolomeo Koleoni, 1479-88. Bronza, viso~ina 400 cm. Plo{tad San Xovani e Paolo, Venecija.
Skulpturata David (1475) jasno go pretstavuva Verokio kako samostoen tvorec vo odnos na u~itelot Donatelo. Kaj ovaa skulptura se sre}avaat tipi~nite karakteristiki na docniot kvatro-~ento: elegancija i prefinetost vo izrabotkata, odbegnuvawe na silni emocionalni efekti i usovr{en zanaet na rabotewe vo bronza kako kontinuitet na zlatarskata tradicija. Verokio so svoite sorabotnici raboti i golem broj bisti vo mermer so prefineta obrabotka na liceto, frizurata i draperijata.*19
19
Sl.67. Desiderio da Setiwano. Bogorodica so Hristos od grobnicata na Karlo Marsupini, sredina na XV vek. Visok reljef od mermer. Crkva Santa Kro~e, Firenca.
38
alizira ~ove~kata ubavina. Toa mo`e da se vidi na negovite portreti i pretstavi na svetci. Takva e kompozicijata Bogorodica so Hristos izrabotena vo vid na medaljon od mermer, smesten na frontonot na grobnicata na Karlo Marsupini vo crkvata Santa Kro~e, Firenca. Sli~na e negovata Bista na mlada `ena, pretstavena realisti~no so site karakteristiki na materijalot.
Sl.68. Luka dela Robija. Bogorodica vo cve}arnik. Fajansirana terakota, 63,5 h 80 cm. Barxelo, Firenca.
Otkoga rabotilnicata }e ja prezemat pomladite ~lenovi na semejstvoto, taa prerasnuva vo eden vid fabrika, koja masovno proizveduva Madoni za selski crkvi, pretstaveni vo dre~livi `ivi boi i so nesovr{ena modelacija.*20
Sl.69. Jakopo dela Kver~a. Reljefi od portalot na crkvata San Petronio, Bolowa, 1425-35: Sozdavaweto na Adam i Isteruvaweto od rajot. Kamen, viso~ina 68,4 cm.
20 21
Vidi @ermen Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.337 Vidi H. D. Molesworth. Istorija svetske skulpture, str.311-12
39
SK ULPT URA
DU^O (1255/60-1318/19)
Deloto na Du~o e povrzano so gradot Siena. Toj ne uspeva da go odbegne vizantisko-gotskiot {ablon, so {to go formira pravecot na sienskata umetnost za slednite dva veka. Pretstavata na ~ovekot vo negovite sliki pove}e mu pripa|a na ambientot na ^imabue. Vo delata na Du~o ima slabo zastapena tridimenzionalnost, naglasena dekorativnost i nerealna stabilnost na figurite. Vrv na negovoto tvore{tvo pretstavuva kompozicijata Maesta (1308-11), poliptih na drvo za glavniot oltar na katedralata vo Siena. Na nego se pretstaveni golem broj sceni od `ivotot na Bogorodica i Hristos. Od ostanatite dela na Du~o osobeno e poznata monumentalnata slika Madona Ru~elaj, izrabotena so tempera na drvo vo 1289 god.
Sl.70. ^imabue. Bogorodica so Hristos vo slava, 1302. Tempera na tabla, 223 h 385 cm. Ufici, Firenca.
Sl.71. Du~o. Bogorodina so Hristos i svetci, pano od Maesta, 1308-11. Tempera na tabla, 211 h 426 cm. Muzej na katedralata vo Siena. Sl.72. Xoto. Bakne`ot na Juda, 1304-5. Freska, 185 h 200 cm. Kapela Skrovewi, Padova.
40
`eweto na figurite e slabo zastapeno, a dekoracijata e skromna. Delata na Xoto se nao|aat vo pove}e gradovi: Asizi, Padova i Firenca. Vo kapelata Skrovewi, Padova, vo 1304-05 godina Xoto ima naslikano nekolku zna~ajni freski so monumentalni dimenzii, me|u koi se istaknuvaat: Kole`ot na nevinite i Bakne`ot na Juda. Vo kapelata Bardi na crkvata Santa Kro~e, Firenca, Xoto go prodol`uva svojot uspe{en umetni~ki razvoj naslikuvaj}i golem broj zna~ajni freski so monumentalni dimenzii, kako {to se: Smrtta na sv. Fran~esko i Potvrduvawe na pravilata. Xoto ima realizirano i pogolem broj sliki na {tica so verska tematika, a naj~esto toa e scenata Bogorodica so Hristos.*22
Sl.73. Simone Martini. Blagove{tenie, 1333. Tempera na tabla, 265 h 306 cm. Ufici, Firenca.
Firenca
MAZA^O (1401-1428)
Tomazo di Xovani, nare~en Maza~o, vo istorijata na slikarstvoto se pojavuva kako prv kompletno renesansen slikar, koj ja koristi atmosferata na prostornoto pretstavuvawe i anatomijata, {to pred nego ja sozdadoa Bruneleski i Donatelo. Toj tvori vo vremeto na razumot, mirot i prosperitetot na Firenca, pod vlasta na Kozim I Medi~i. Po po~etnoto slikawe na oddelni {tafelajni dela, Maza~o prifa}a da ja naslika so fresko-`ivopis kapelata Branka~i vo crkvata Santa Marija del Karmine vo Firenca. Vo tie freski realizmot e ve}e celosno zastapen, no s u{te se nao|a pod kontrola na crkvata. Karakteristikite na toa slikarstvo najmnogu se vidlivi na slednive kompozicii:
22
Sl.74. Maza~o. Dano~niot gro{, 1425. Freska, 225 h 598 cm. Kapela Branka~i, Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
41
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Dano~niot gro{ pretstavuva grupa figuri postaveni vo anti~ki stav kontra-posto, skulptorski naslikani vo vonvremenska atmosfera i "nad prostorot". Toa odgovara na temata, koja e pretstavena so `ivi, no ne premnogu istaknati koloristi~ki nijansi. Na kompozicijata se prisutni i arhitektonski objekti pretstaveni perspektivno. Isteruvaweto od rajot, kade {to likovite na Adam i Eva sodr`at realna pretstava na du{evnata bolka. Nivnite goli tela po barawe na crkvata se prepokrieni so zeleni gran~iwa.
Sl.76. Fra Filipo Lipi. Bogorodica so Hristos i angeli, 1455-60. Tempera na tabla, 63,5 h 92 cm. Ufici, Firenca.
Sl.75. Maza~o. Isteruvaweto od rajot. Freska, 208 h 88 cm. Fragment. Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
Maza~o ima namera da ja prodol`i rabotata vo Rim, no tamu prerano go zavr{uva svojot `ivot, {to Bruneleski vo Firenca go oplakuva kako golem gubitok. I pokraj skromniot broj ostvaruvawa, deloto na Maza~o silno vlijae vrz razvojot na slikarstvoto vo visokata renesansa. Na negovite freski se u~at najgolemite slikari na renesansata koi poteknuvaat od Firenca.*23
23 Podetalno vo Lopera completa di Masaccio 24
42
Sl.77. Andrea del Kastawo. Tajnata ve~era, 1440-57. Freska. Muzej na Kastawo, manastir San Apolonie.
POLAJUOLO (1431-1498)
Antonio del Polajuolo (1431-98) e slikar i vajar koj najmnogu se istaknuva so izrabotka na bisti vo bronza, praveni po primerot na antikata. Toj u~i vo rabotilnicata na Giberti, a se ugleduva na delata na Donatelo i na Kastawo. A. del Polajuolo e majstor za oblikuvawe na goloto telo vo akcija, so realisti~ko prika`uvawe na anatomijata, s do posledniot muskul i nerv. Zatoa, se pretpostavuva deka toj e prviot umetnik koj sekciral ~ove~ki trupovi za da se zapoznae so nivnata anatomija. No isto taka, vrz licata na tie lu|e e mnogu izrazena i emocijata. Najpoznati negovi dela na taa tema se: Podvizite na Herkul i Bitkata na deset goli lu|e. Slikata Ma~eweto na sv. Sebastijan, kako i Portretot na edna mlada dama doka`uvaat deka Antonio del Polajuolo e uspe{en slikar na raznovidni temi. Pjetro del Polajuolo (1443-96) neguva sli~en umetni~ki izraz kako i negoviot brat Antonio, za {to svedo~i slikata Portret na mlada `ena , na koja materijata e tretirana so golem stepen na realnost.
Sl.79. Pjetro del Polajuolo. Portret na mlada `ena, okolu 1470. Tempera na tabla, 33 h 49 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.78. Antonio del Polajuolo. Bitkata na deset goli lu|e, 1475. Metropoliten muzej, Wujork.
43
SLIK ARSTV O
Sl.80. Andrea del Verokio. Pokrstuvaweto na Hristos, okolu 1470-75. Tempera i maslo na tabla, 151 h 177 cm. Ufici, Firenca.
Primavera (Alegorija na prolet) nalikuva na bogata tapiserija kade Venera e prika`ana kako bo`ica na qubovta i na op{tata plodnost. Na desnata strana od kompozicijata, Zefir ja dopira Flora koja se pretvora vo Prolet, rasfrlaj}i cve}e po trevata. Nad ovaa scena Kupidon frla strela vrz edna od trite gracii, koja zanesno e svrtena kon Merkur, a vo sredinata e prika`ana Venera kako da ja blagoslovuva idnata vrska. Verskite kompozicii Boti~eli gi ispolnuva so pretstava na ~ove~ki likovi so edna vol{ebna ubavina, inspirirana od anti~kite legendi. Takvi mu se kompoziciite: Blagove{tenie, Ra|aweto na Hristos, Madona i angeli itn.*25
Sl.81. Sandro Boti~eli. Ra|aweto na Venera, 1480-85. Tempera na platno, 172 h 278 cm. Ufici, Firenca.
44
Sl.82. Sandro Boti~eli. Primavera, 1457-78. Tempera na tabla, 203 h 314 cm. Ufici, Firenca.
Sl.83. Domeniko Venecijano. Oltarot na sv. Lucij, 1445-48. Tempera na tabla, 209 h 213 cm. Ufici, Firenca.
Umbrija
Umbrija pretstavuva golema slikarska oblast, koja ne ostanuva imuna na vlijanieto od Firenca. Golem broj slikari od Umbrija u~ele kaj firentinskite majstori, prenesuvaj}i ja novata umetnost vo gradovite: Urbino, Orvieto, Peruxa i Siena. Peruxino i Rafael. U~itelot na Pjero dela Fran~eska, Domeniko Venecijano, upotrebuva nebesna svetlina, koja kaj Dela Fran~eska }e se pretvori vo biserna svetlina so koja gi osvetluva ne`no oblikuvanite seriozni lu|e. Najpoznato delo na Pjero dela Fran~eska e Triumfalniot diptih na grofot Federigo i Batista Sforca. Vo ova delo, toj pretstavuva edna alegoriska scena, kade {to Federigo i Batista, sekoj na svoja ko~ija, se sre}avaat na otvoren prostor pretstaven so izmislen pejza` vo dlaboka perspektiva.
25
45
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Na slikata Portret na grofot Federigo, Pjero dela Fran~eska postignuva nov svetlosen efekt, so ~ija pomo{ svetlosta ne se reflektira od materijata, tuku se vpiva vo nea. Likot e pretstaven vo strog profil so karakteristi~en realizam, {to se istaknuva pred dlabokata perspektiva. Verskite sceni, kako {to e slikata Hristovoto voskresenie, se postaveni nad vremeto i prostorot i vo niv se ~uvstvuva izvesen naturalizam. Pjero dela Fran~eska se zanimava i so teorija na urbanizmot, pri {to svoite idei za zamisleniot idealen grad gi pretstavuva na slikarski kompozicii.*26
Sl.84. Pjero dela Fran~eska. Portreti na Batista Sforca i grofot Federigo, fragmenti od triumfalen diptih, 1465. Tempera i maslo na tabla, 33 h 47 cm. Ufici, Firenca.
beno da se naglasi Stra{niot sud, kade {to angelite so zvukot na trubite gi budat mrtvite, a |avolite vo vid na vistinski muskulesti lu|e gi odveduvaat gre{nite. Ovoj strasten na~in na prika`uvawe }e pretstavuva cvrsta osnova za razvoj na slikarstvoto na Mikelanxelo, koj ~estopati }e gi studira ovie freski. Na sli~en na~in e pretstavena kompozicijata Pekolot, dodeka Rajot gi pretstavuva ve~nite u`ivawa na bezgre{nite. Siworeli e mnogu ploden slikar, koj prete`no raboti vrz verski kompozicii, me|utoa niv gi tretira na eden nov sloboden na~in. Taka na primer, na kompozicijata Sveto semejstvo vo zadninata se gleda pretstava na goli figuri. Od ostanatite kompozicii posebno vnimanie zaslu`uvaat: Madona so Hristos, Madona na prestol, Hristos vo hram, kako i Smrtta na Hristos.*27
Sl.85. Pjero dela Fran~eska. Hristovoto voskresenie, 146365. Freska, 200 h 225 cm. Pinakoteka Komunale, Sansepolkro.
Podetalno vo Lopera completa di Piero della Francesca Podetalno vo Signoreli, I diamanti dellarte
46
Sl.87. Luka Siworeli. Sveto semejstvo, okolu 1495. Tabla, pre~nik 124 cm. Ufici, Firenca.
PINTURIKIO e slikar koj najmnogu se zanimava so prika`uvawe na verski sceni, pretstavuvaj}i mnogubrojni Madoni so deca. Taka, toj postepeno go sozdava tipot na Umbriska Madona, koja ima karakteristi~en stav i topol kolorit, {to podocna }e go prifati i golemiot Rafael.
28
Sl.89. Peruxino. Ven~avawe na Bogorodica, 1500-04. Maslo na tabla, 185 h 254 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Kan.
47
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Padova
ANDREA MANTEWA (1431-1506)
Majstorite od Firenca vr{at slabo vlijanie vrz umetnosta vo Padova s do pojavata na genijalniot Mantewa. Mantewa u~i kaj eden poslab slikar vo Padova, za podocna da napravi silen napredok po kontaktot so Donatelo, koj do{ol da raboti vo Padova. Po Maza~o, Mantewa e mo`ebi najzna~ajniot slikar na ranata renesansa. Na sedumnaesetgodi{na vozrast toj e ve}e samostoen majstor, a na dvaeset i pet godini e zrel umetnik. Vo svoeto slikarstvo, Mantewa izbira dotoga{ neobi~ni agli na nabquduvawe, kako {to e `abjata perspektiva. Zadninata na negovite sliki ima arhitektonski motivi, koi izgledaat sosema realno. ^estopati toa se arheolo{kite ostatoci na Rim, {to e vo soglasnost so humanisti~koto u~ewe na univerzitetot vo Padova. Figurite na slikite na Mantewa se oble~eni vo t.n. vla`na draperija, {to e isto taka pod vlijanie na antikata. Skicite za svoite sliki, toj najprvin gi pravi so pretstavuvawe na goli figuri, za potoa realisti~ki da gi oble~e vo svojata draperija. Tematikata na negovoto slikarstvo e raznovidna: verska, mitolo{ka, portreti itn. Negovite najubavi freski se naslikani vo kapelata na crkvata Eremitani vo Padova, no se uni{teni vo 1944 god. za vreme na Vtorata svetska vojna. Najpoznati se slikite od ciklusot {to go pretstavuva `ivotot na sv. Jakov, kako na primer: Sv. Jakov go vodat na gubili{te, Pogubuvaweto na sv. Jakov itn. Na ovie freski e naglasena neobi~nata `abja perspektiva vo kompozicijata. Od ostanatite sliki na Mantewa najpoznati se: Raspetie, Oplakuvaweto na Hristos, Smrtta na Bogorodica i San Sebastijan, Poklonenie na ~obanite i dr. Scenata so smrtta na Bogorodica e smestena vo arhitektonska ramka niz koja se dolovuva dlaboka perspektiva so pretstava na izmisleno pristani{te. Na kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos, mrtvoto hristovo telo e prika`ano vo neobi~na perspektiva, vo koja negovite raneti stapala se istaknuvaat vo preden plan, {to pretstavuva eden nov, hrabar umetni~ki pristap.
Sl. 91. Andrea Mantewa. Poklonenie na ~obanite. Tempera na platno, 40 h 55 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Mantewa e i golem grafi~ar, {to se gleda na gravurata Borbata na morskite bogovi, preku koja }e izvr{i vlijanie i vrz tvore{tovoto na germanskiot slikar Albreht Direr.*29
Sl.90. Andrea Mantewa. Sv. Jakov go vodat na gubili{te, 1453. Freska, {iro~ina 330 cm. Kapela na crkvata Eremitani, Padova.
48
29
Venecija
Kako rezultat na silnata docnogotska tradicija, renesansata vo Venecija se pojavuva so zadocnuvawe. Vo prvata polovina na XV vek, tamu s u{te se slika vo gotska tradicija, no novite idei postepeno pristignuvaat so doa|aweto na umetnici odnadvor. Na primer, slikarot Pizanelo (1395-1455) e me|u prvite renesansni slikari koi doa|aat na rabota vo Venecija, no negovoto tvore{tvo s u{te nema pro~isten renesansen stil, {to se gleda na slikata Portret na princezata DEste. Vo Venecija isto taka prestojuva Andrea del Verokio so svojot u~enik Leonardo da Vin~i zaradi izrabotkata na spomenikot na Koleoni.
Sl.94. Antonelo da Mesina. Raspetie, 1475. Maslo na tabla, 42,5 h 59,7 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.
Sl.95. Antonelo da Mesina. Sv. Jeronim vo svojata }elija, 1474. Maslo na tabla, 36,5 h 46 cm. Nacionalna galerija, London.
49
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Sv. Jeronim vo svojata }elija e slika napravena po ugled na edna nizozemna kompozicija i pretstavuva redok primer na realisti~no pretstavuvawe na rabotnata soba na eden nau~nik, so kompletnata oprema. Taa e naslikana so jasno razraboten detaq i so dlabinska perspektiva. Madona, Antonelo da Mesina ja slika vo vid na dopojasen portret, na koj pod {amijata se gledaat samo liceto i racete. Ovoj na~in na prika`uvawe pretstavuva zaemno vlijanie na Antonelo da Mesina i Xovani Belini. I dvajcata rabotat golem broj kompozicii so pretstava na Madona (Bogorodica), pa zatoa se nare~eni Madoweri.*30
XENTILE (1429-1507) e dobar portretist, poradi {to Mleta~kata Republika vo 1480 god. go ispra}a vo Istanbul za da go portretira sultanot Muhamed II. Po svojot prestoj vo Istanbul, Xentile }e vovede orientalni motivi vo svoeto slikarstvo. Od toj period datira slikata {to }e ja dovr{i negoviot brat Xovani, Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija. Po vra}aweto vo Venecija, Xentile ja slika ogromnata kompozicija Procesija so relikvii na plo{tadot San Marko. Na venecijanskite slikari mnogu im se dopadnala takvata golema i oficijalna slika, taka {to toj `anr }e ostane vo moda vo tek na slednite tri veka. XOVANI (1430-1516) e najgolemiot venecijanski slikar na ranata renesansa, koj za vreme na svojot dolg `ivot raboti vo pove}e stilovi. Od svojot zet Mantewa, najprvin ja prifa}a pretstavata na smireni likovi, za potoa, pod vlijanie na Antonelo da Mesina, da primeni plasti~en na~in na slikawe. Na nacrtanata plasti~nost, toj }e pridodade paleta na boi so podlaboka toplina i so svetlosna mo}, {to }e bide karakteristika na venecijanskoto slikarstvo vo slednite sto godini. Vo zadninata na negovite sliki se pretstaveni vol{ebni predeli. Ovoj razvoj na venecijanskoto slikarstvo }e go prodol`at vo visokata renesansa u~enicite na Xovani: Xorxone i Ticijan. Na toj na~in, u{te za vreme na Xovani, venecijanskoto slikarstvo stanuva re~isi ramnopravno so firentinskoto, {to }e potrae od XV do XVIII vek. Za seto toa vreme venecijancite }e bidat fascinirani od svetlosta i bojata, ~ij golem zamav go predizvika Xovani Belini. Golemite istoriski sceni na Xovani bile postaveni vo Du`devata palata vo 1480 godina, no izgorele vo po`arot vo 1575 god. Poradi toa, Xovani denes go znaeme, glavno, kako religiozen slikar. Vo taa slikarska oblast e izrazena skladnata celina na negovite dela, od raniot do docniot period na negovoto tvore{tvo.
SEMEJSTVOTO BELINI
JAKOPO (1400-1470) e osnova~ na slikarskoto semejstvo, koe gi pravi glavnite promeni vo venecijanskoto slikarstvo. Toj postepeno se osloboduva od gotskata tradicija i ja voveduva perspektivnata pretstava. Toa osobeno se zasiluva, otkako Andrea Mantewa stanuva negov zet i vr{i vlijanie vrz negovoto slikarstvo, kako i vrz slikarstvoto na negovite sinovi Xentile i Xovani.
Sl.96. Jakopo Belini. Hristos vo ~istili{te. Maslo na tabla, 29 h 58 cm. Gradski muzej, Padova.
Sl.97. Xentile Belini. Procesija na plo{tadot San Marko, okolu 1496. Maslo na platno, 367 h 745 cm. Galerija na Akademijata, Venecija.
30
50
Toa e vidlivo na monumentalnite kompozicii so verska tematika, a toa se ^etirite triptiha, raboteni me|u 1464 i 1505 god. Na niv se gleda negovoto avtorsko otkritie na t.n. tonska atmosfera, koja se razleva niz celata kompozicija. Osobeno se zna~ajni triptihot dei Frari vo istoimenata crkva vo Venecija, kako i poliptihot na San Vin~enco Ferari vo crkvata San Xovani e Paolo, Venecija. Madona naslikana do pojas pretstavuva tema koja }e se pro{iri blagodarej}i na brojnite sliki na Xovani. Preku niv se gleda negoviot razvoj vo oblasta na luminizmot i pejza`ite, ostvaruvaj}i skladnost me|u ~ove~kite figuri i prirodata. Na sli~en na~in Xovani gi slika i pietite.
Sl.99. Xovani Belini. Portret na du`dot Loredan, 1501-05. Maslo na tabla, 45 h 61,5 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.98. Xovani Belini. Bogorodica so Hristos, 1460-64. Tempera na tabla, 62 h 82 cm. Brera, Milano.
Portretite mu se napraveni so neobi~na upornost vo realnoto pretstavuvawe na likovite. Pod ko`ata na likot se ~uvstvuva jasno izrazenata forma na koskite, a karakterot na portretiraniot izbiva na povr{ina. Osvetlenata materija detalno e pretstavena vrz zatemnetata zadnina. Takvi se negovite portreti: Du`dot Loredan i Eden humanist. Alegoriskite sceni mu se inspirirani od verski temi i pretstavuvaat nov tip sliki, {to }e bide omilen na venecijancite vo sledniot period. Vo niv, pejza`ot i figurite kako da se fateni vo poluson ili vo edna hipnotizirana sostojba so smireno dvi`ewe. Toa najdobro go ilustrira kompozicijata Rajot na zemjata.
Sl.100. Xovani Belini. Sveta alegorija (Rajot na zemjata), 14901500. Maslo na tabla, 73 h 199 cm. Ufici, Firenca.
51
SLIK ARSTV O
SLIK ARSTV O
Gozba na bogovite e slika so mitolo{ka tema, vo koja majstorski i produhoveno e prika`ano paganskoto sfa}awe na prirodata. Ovaa slika podocna e dopolnuvana od u~enikot na Xovani, Ticijan, koj go ima naslikano visokoto zelenilo vo zadninata. Na sli~en na~in, porano, Xovani gi ima dovr{uvano slikite na svojot postar brat Xentile. Ovaa slika Xovani ja raboti na starost, okolu 1506 god. koga e poseten od germanskiot slikar Direr, koj zapi{al deka na{ol eden starec, koj s u{te e podobar slikar od drugite.*31
cijata na avtorot religioznite sceni da gi pretvori vo `anr-sliki so spektakularen karakter. Pristapot na Karpa~o vo rabotata e takov, {to detalite ili fragmentite na slikata izgledaat kako celosno zaokru`eni sliki. Pejza`ot i figurite se napolno integrirani, a prostorot e ispolnet so svetlost `olta kako kilibar. Na takov na~in e napravena slikata Propovedta na sv. Stefan, nastan {to se odviva vrz zadninata na eden izmislen grad. Dve kurtizani kako `anr-slika ima tendencija za prika`uvawe na sekojdnevniot `ivot, so prostudirani detali i so prostudiran izraz na liceto. Karakteristi~no e {to Karpa~o vo tekot na celoto svoe tvore{tvo e zanesen so gotikata i orientalnite vlijanija, {to e vidlivo vo postavkata, koloritot i detalite na negovite sliki. Tie principi toj gi voveduva pod vlijanie na Xentile Belini.*32
Sl.101. Vitore Karpa~o. Pristignuvaweto na angliskite pratenici, od ciklusot za `ivotot na sv.Ursula, 1495. Maslo na platno, 275 h 589 cm. Muzej na Akademijata, Venecija.
se sledi preku ciklusot na sv. Ursula (1490-1498), kade postepeno doa|a do izraz kako kolorist i pejza`ist. Na tie sliki e vidliva prozra~nata perspektiva so jasna arhitektonska konstrukcija, pod vlijanie na Antonelo da Mesina. Vo taa arhitektonika, nekoga{nite gradovi se preneseni vo sovremenosta na avtorot. Takva e slikata Pristignuvawe na angliskite pratenici od ciklusot za sv. Ursula. Legendata za krstot pretstavuva kompozicija na koja Karpa~o dolovuva eden pejza` na Venecija, {to spa|a vo najveli~estvenite sliki na toj grad. Vidliva e tendenSl.102. Vitore Karpa~o. Dve kurtizani, 1490. Maslo na tabla, 64 h 94 cm. Muzej Korner, Venecija.
31 Podetalno vo Lopera completa di Giovanni Bellini 32
52
Osnovni karakteristiki
Vo relativno kusiot period na visokata renesansa, koja vo Rim trae okolu trieset godini, }e bidat sozdadeni vrvnite dela vo arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Arhitektite i umetnicite vo u{te pogolema mera }e se inspiriraat od klasi~nite formi na antikata, a nejzinite elementi }e gi interpretiraat na nov na~in vo odnos na sodr`inata i formata, oslobodeni od dekorativnosta. Kako idealna arhitektonska forma na visokata renesansa se pojavuva crkvata so centralno re{enie, vo ~ie sredi{te se nao|a ~ovekot. ^ovekot e mera za site ne{ta, toj e sredi{te na sovr{enstvoto, koe mo`e napolno da se sfati samo toga{ koga ~ovekot toa sovr{enstvo go gleda tokmu od negovoto sredi{te. Centralniot plan na hram e istovremeno estetski, duhoven i arhitekonski ideal na renesansata. ^ovekot, kako mera na site ne{ta, Leonardo da Vin~i simboli~no go prika`uva na crte`ot ^ovek vo krug ili t.n. Vitruviska figura.
Sl.103. Leonardo da Vin~i. ^ovek v krug, okolu 1485-90, crte` so perce na hartija, 34 h 24,5 cm. Venecija, Akademija.
Centralniot plan se smeta kako prirodna organska struktura, vo koja site delovi se srazmerni i me|usebno zavisni. Poradi toa, renesansnata crkva kaj ~ovekot ne predizvikuva strahopo~it kako vo gotikata, tuku u`ivawe. Sozdavaweto na toj arhitektonski ideal e potpomognat od postoeweto na objekti so centralno re{enie od porane{nite periodi. Vo Rim takov e anti~kiot hram na Minerva Medika, a vo drugite gradovi toa se baptisteriumite so kru`na ili poligonalna osnova od najranite hristijanski periodi. Se razbira,
53
Sl.104. Kola da Kaprarola. Crkvata Santa Marija dela Konsolacione, Todi, zapo~nata 1508, zavr{ena vo po~etokot na XVII vek.
Rim
Tvorcite na visokata renesansa se univerzalni humanisti. Tie se zanimavaat so arhitektura, umetnost, matematika, tehnika, anatomija itn. Najgolemite arhitekti vo ovoj period rabotat vo Rim, no dojdeni se od drugite gradovi na Italija. Mnozinstvoto od niv, vo po~etokot na svoeto tvore{tvo, rabotat vo ranorenesansen stil, za podocna, kako zreli umetnici da stanat najzna~ajni pretstavnici na visokata renesansa. vozvi{eni dela, koi go pretstavuvaat kako osnovopolo`nik na visokata renesansa vo arhitekturata.*35 Tempieto (San Pjetro in Montorio), kako prv spomenik na visokata renesansa, Bramante go gradi vo 1502 god. na mestoto kade {to bil ma~en sv. Petar. Iako e mal po dimenzii, hramot izgleda veli~estveno poradi: strogata primena na klasi~nite elementi, otfrlaweto na site dekoracii (osven arhitektonskite), kako i negovata postavka vrz stilobat. Osnovata na objektot vo vid na tolos (kru`no re{enie), preku igrata svetlotemno sozdava plasti~na pretstava na izdlabeni ni{i. Nad tremot e postaven balkon, a vo suterenot e smestena kripta. Ovoj kru`en hram-mavzolej trebalo da se najde vo sredinata na trkalezen dvor, no zamislenite objekti okolu nego ne se realizirani.
33
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.64-67 Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.196 34 Vidi . Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, str.161-162 35 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.168 Velike arhitekture svijeta, str.151
Sl.105. Plan na gradot Rim so vneseni glavni ulici, probieni i rekonstruirani vo XV i XVI vek (spored A. V. Bunin): A-A. ulica Korso, A-B. ulica Ripeta, A-V. ulica Babuino, V-G. ulica Sistina, D-D. ulica Nomentana, E-@. ulica San Xovani in Laterano, I-I. ulica Xulija, K-K. ulica Kondoti, 1. crkva Sv. Petar, 2. Vatikan, 3. plo{tad Sv. Petar, 4. Tvrdinata na angelite, 5. crkva Santa Trinita al Monte, 6. banka San Spirito, 7. crkva San Xovani dei Fjorentini, 8. palata Saketi, 9. crkva Santa Marija dela Pa~e, 10. plo{tad Navona, 11. Panteon, 12. palata Albertini (^i~apor~i), 13. crkva Santa Marija del Popolo, 14. kolexo Romano, 15. palata Masimi, 16. palata Kan~elarija, 17. dvorec na papskiot tribunal (nedovr{en), 18. crkva San Elixo delji Orefi~i, 19. palata Farneze, 20. crkva Il Xezu, 21. palata Venecija, 22. crkva Santa Marija di Loreto, 23. crkva Santa Marija delji Arakoli, 24. Kapitolski plo{tad, 25. porta Pia, 26. Koloseum, 27. vila Farnezina.
Planot na crkvata Sv. Petar vo Rim pretstavuva grandiozna zamisla na Bramante za prestolna crkva na katoli~kiot svet. Bidej}i za voinstveniot papa Julie II, ~ovekot ve}e ne e mera na site ne{ta, toj nara~uva plan za gradewe na ogromna crkva, namesto dotoga{nata istoimena srednovekovna bazilika. Planot na crkvata Bramante go zamisluva so osnova na gr~ki krst i ~etiri
Sl.106. Donato Bramante. Crkvi~kata San Pjetro in Montorio (Tempieto), Rim, 1502.
Sl.107. Donato Bramante. Osnova na crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1506.
55
Sl.108. Korados. Medal so reljefna pretstava na prvobitnata ideja na Bramante za izgledot na crkvata Sv. Petar, Rim, 1506.
Sl.109. Donato Bramante. Palatata Kan~elarija, Rim, 1483-1526. Osnova, presek i izgled.
56
dvorci vo Rim, vo koj bila smestena papskata administracija. Se pretpostavuva deka Bramante vsu{nost prodol`il da go gradi porano zapo~natiot objekt. Osnovata na objektot poteknuva od tipot na toskanska palata, no vo nadvore{noto oblikuvawe ima originalni novini. Vo sostav na objektot se nao|a i crkva, taka {to toj ima dve paralelni razvojni oski, koi na fasadata se poka`uvaat kako dva portala, od koi onoj na palatata e ponaglaseno obraboten. Crkvata vsu{nost ne se poka`uva na fasadata, pa zatoa celata kompozicija ima crti na op{testven objekt. Ovoj pristap opredeluva eden od glavnite pravci vo razvojot na evropskoto tvore{tvo vo epohata na apsolutisti~kite dr`avi, {to se manifestira preku oblikovnite karakteristiki na objektot. Ogromnite fasadi, na kraevite se zavr{eni so odvaj vidlivi rizaliti, a po viso~ina se podeleni na tri sloja, od koi posledniot opfa}a dve nivoa. Obraboteni se so blaga rustika, koja nezabele`livo se namaluva kon pogornite nivoa. Pilastrite na prviot i vtoriot kat se postaveni taka {to formiraat poliwa so proporcija na zlatniot presek, so {to ras~lenuvaweto na yidot dobiva stroga zakonomernost, koja e potencirana so promenliviot ritmi~en ~ekor na pilastrite. Prozorskite otvori, po~nuvaj}i od prviot kat pa nagore, majstorski se namaluvaat naglasuvaj}i go razmerot, dodeka prizemjeto koe e obraboteno vo vid na cokle, na objektot mu dava karakter na aristokratska zatvorenost. Venecot vo odnos na goleminata na objektot ima ne`ni dimenzii. Atriumskata fasada na objektot sodr`i majstorska primena na stilskite proporcii. Nejzinite pogorni nivoa, iako se poniski, se dobiva vpe~atok kako da se povisoki, poradi primenata na povitki stolbovi (pilastri). Palatata @iro (zavr{ena vo 1504 god.) ima relativno pomala dol`ina vo odnos na palatata Kan~elarija, no so arhitektonskite karakteristiki vo oblikuvaweto e sli~na na nea. Ku}ata na Bramante (1510) poznata e pod imeto ku}ata na Rafael , koj kako vnuk na Bramante gi pro`iveal svoite posledni godini vo nea. Taa e urnata vo XVII vek pri ureduvaweto na plo{tadot pred crkvata
Sv. Petar. Spored crte`ot na arhitektot Paladio od 1544 god. se gleda zna~eweto na ovoj objekt, kako za~etnik na nov tip fasada na italijanska palata. Taa vr{i golemo vlijanie vrz razvojot na bogatite gradski ku}i za `iveewe. Objektot ima sovr{en kontrast me|u prizemjeto, oblo`eno so te`ok kamen i katot, koj e ubavo ras~lenet so toskanski dvojni koloni, prozorci so timpani i so balustradi. Pokraj opi{anite objekti, Bramante gradi ili ja zavr{uva gradbata i na mnogu drugi objekti, davaj}i im vidliv pe~at na visokata renesansa.
Sl.110. Donato Bramante. Ku}ata na Rafael, Rim, 1510-12. Izgled spored bakrorezot na Lafreri.
36
57
Sl.112. Rafael. Vila Madama, Rim, 1517. Plan, izgledi na za~uvanite delovi i vnatre{nosta na lo|ata.
imala samo sedum razvojni oski so jasno nazna~ena simetrija, no podocna e dogradena i nadgradena so u{te eden kat. Vilata Madama (1517) Rafael ja proektira po barawe na kardinalot Xulijano Medi~i na ridot severno od Rim, od kade morala da se povrze so Vatikan preku prava ulica. Inspiriran od kompozicijata na anti~kite imperatorski termi i vili (zlatnata ku}a na Neron), Rafael sozdava nov tip na vila za kratkotraen odmor vo priroda na bogatiot op{testven sloj. Objektot izgleda dosta mal vo bogato zamislenoto parterno ureduvawe. Do vilata trebalo da se napravi i otvoren teatar, na srednata terasa bile smesteni gradinite, dodeka na podolnite terasi bile smesteni kowu{nicite. Ansamblot na vilata bil urnat pri grabe`ot od 1527 godina, a vo 1538 god. delumno e obnoven. Vo enteriernoto ureduvawe na vilata, Rafael uspeva da sozdade nov stil na arhitektonska dekoracija nare~ena groteska. Taa e inspirirana od dekoracijata na starorimskite objekti, koi vo toa vreme se otkopuvaat, se premeruvaat i se analiziraat od Rafael i od drugite arhitekti. Palatata Pandolfini vo Firenca (1516-20) e gradena spored crte`ite na Rafael. Taa pretstavuva nov tip na `iveali{te, kako preod me|u palata i gra|anska ku}a {to }e se razviva vo sledniot period. Bidej}i ima poskromni dimenzii, vo nea se `ivee osven na katot i vo prizemjeto. Prizemjeto kon dvorot e otvoreno preku tridelna lo|a. Vo palatata nema vlez direktno od ulica,
58
tuku preku gradinata, koja stanuva sostaven del na `iveali{teto. Postavkata na objektot na uli~en agol nalo`ilo da se napravi uli~na fasada so navidum asimetri~na kompozicija. Gradbata na crkvata Sv. Petar , po smrtta na Bramante ja prodol`uva Rafael. Toj se obiduva da ja promeni osnovata od gr~ki vo latinski krst, no vo toa ne uspeva bidej}i prerano umira.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.191 E. R. Wolf, R. Millen. Renesansa, str.91
Tibar. Objektot ima osnova vo vid na bukvata "P", so prizemje i kat. Blagodarej}i na lo|ata vo prizemjeto i niskoto cokle, ostvarena e integracija na vnatre{niot i nadvore{niot prostor. Ovaa vila sozdava nov arhitektonski izraz preku soedinuvaweto na crtite na gra|anskata ku}a i prigradskata rezidencija. Izrazot se prepoznava preku sozdadenata vrska na lesnata kompozicija so okolinata i preku kontrastot na svetloto i temnoto, sozdaden so istaknatite krila i lo|ata. Palatata Masimi (1535) e izgradena na edna uli~na krivina, so vklu~uvawe na ostatoci od razurnat dvorec vo 1527 god. Peruci majstorski ja re{ava osnovata na tesnata, no dlaboka lokacija. Namesto eden golem atrium, toj predviduva dva pomali, od koi prviot e sve~eno obraboten so ni{i i skulpturi, a vtoriot ima uloga na ekonomski dvor so izlez na sporednata ulica. Elegantnata zakrivena fasada vo prizemjeto e olesnata so vovle~enata vlezna lo|a (trem) skriena zad stolbovite, {to sozdava igra na svetlo i temno. Prozorskite otvori na prviot kat se poniski od toga{ voobi~aenite, a na vtoriot i tretiot kat tie se premali i iskr{eni, sozdavaj}i vpe~atok kako da se napraveni od hartija. Poradi takviot sloboden i dinami~en arhitektonski izraz, ovoj objekt mo`e da se smesti i vo delata na docnata renesansa. Gradbata na crkvata Sv. Petar vo Rim, po Rafael ja prodol`uva Peruci, nastojuvaj}i so svoite sorabotnici da ja vrati koncepcijata na prvobitnata osnova, kako {to ja be{e zamislil Bramante.
Sl.114. Peruci. Palatata Masimi ale kolone, Rim, zapo~nata 1532. Osnova na prizemje, prv kat i izgled.
Sl.116. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze, Rim, zapo~nata 1514, odnovo proektirana 1534, venecot izgraden po 1546, od Mikelanxelo.
palati. Vo toj objekt se soo~uva tvore{tvoto na dvajcata najgolemi majstori na XVI vek, Sangalo i Mikelanxelo. Na Mikelanxelo mu pripa|a balkonskiot del nad vlezot, venecot na objektot i tretiot kat kon atriumot. Preku palatata Farneze, firentinskata trislojna (na tri nivoa) palata so zatvoren dvor go pravi svojot ponatamo{en razvoj. Glavniot vlez vo objektot e od strana na maliot plo{tad, a na sprotivnata strana preku lo|a (trem) se izleguva vo mala gradina, svrtena kon rekata Tibar. Paradnite skali vo vnatre{nosta na objektot se postaveni paralelno so yidot, {to pretstavuva klasi~no re{enie na dvorskata arhitektura na XV i XVI vek. Vrz fasadniot yid od tula se istaknuvaat reljefnite prozorski otvori so kameni doprozornici i so triagolni ili segmentni timpani. Vleznata partija i
60
Mikelanxelo e eden od najzna~ajnite univerzalni tvorci vo istorijata na svetskata umetnost. Kako genijalen skulptor, arhitekt, slikar i poet, toj e eden od poslednite univerzalni umovi na renesansata. So seta strast na svojot temperament, Mikelanxelo im e posveten na naprednite ideali na italijanskiot humanizam, vo estetska i op{testvena smisla. I na stari godini toj nema da se otka`e od svoite mlade{ki ideali, iako op{testvenite uslovi kon sredinata na vekot ja stavaat individualisti~kata kultura na bur`oaskiot humanizam vo vtor plan. ^uvstvuvaj}i ja vo golem stepen taa nepravda, Mikelanxelo }e ja izrazi nejzinata tragi~nost preku skulptorskiot izraz na prekrasnoto i mo}no ~ove~ko telo, vo vid na herojska borba me|u ~ove~kiot duh i mrtvata materija izrazena preku mermerot.*39 Mikelanxelo e roden vo 1475 god. blizu do Firenca, a umira vo Rim po 89 godini bogat i slaven `ivot. Na 13-godi{na vozrast vleguva vo rabotilnicata na Girlandajo za da ja u~i umetnosta. Po dve godini ve}e raboti vo dvorot na Lorenco Medi~i, za po dve godini, na 17-godi{na vozrast da zamine i ottamu. Negovata plodna aktivnost podocna }e se odviva niz tri fazi vo Rim i niz dve fazi vo Firenca. Tvore{tvoto na Mikelanxelo te{ko mo`e da se analizira oddelno spored vidovi, bidej}i toj ima ostvareno celosna sinteza me|u arhitekturata i skulpturata, ne zapostavuvaj}i go i slikarstvoto. Toj smetal deka so arhitektura mo`e da se zanimava samo zrel umetnik i mislitel, taka {to samiot zapo~nuva da gradi objekti na 41-godi{na vozrast.*40
Objektite vo Firenca
Po~etokot i golem del od tvore{tvoto na Mikelanxelo se povrzani so lokalitetot na crkvata San Lorenco vo Firenca.
38
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.208 Velike arhitekture svijeta, str.221 39 Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.354-369
40
Fasadata na crkvata San Lorenco (1516) vo Firenca povtorno stanuva predmet na interes eden vek po nejzinoto gradewe od strana na Bruneleski. Spored proektot {to go pora~uva papata Lav X, sorabotnikot na Mikelanxelo, Ba~o dAwolo pravi drven model. Nezadovolen od proporciite prika`ani na modelot, Mikelanxelo sam pravi model od glina, sakaj}i arhitekturata na fasadata, so nejzinata skulptura da ja napravi "ogledalo na cela Italija". Takvata bogata zamisla nema da se realizira. Kapelata Medi~i vo crkvata San Lorenco e koncipirana taka {to pretstavuva celosna sinteza me|u arhitekturata i skulpturata. Nejzinoto gradewe e zapo~nato vo 1520 godina, a so skulpturite e kompletirana duri vo 1545 god. Objektot vsu{nost e namenet za mavzolej na semejstvoto Medi~i. Arhitektonskiot izraz na nejziniot enterier pretstavuva logi~na vrska so enterierot na samata crkva i na starata sakristija napravena od Bruneleski. Ovaa vrska e postignata so izborot na arhitektonskite sredstva i podelbata na svetlata yidna povr{ina so potemnite nose~ki elementi. So voveduvaweto na dopolnitelniot horizontalen pojas i slo`enata reljefna obrabotka na vnatre{nite yidovi, kompozicijata stanuva dinami~na. Na toj na~in izostanuva spokojstvoto i lesnotijata, koi se prisutni vo starata sakristija na Bruneleski. Bibliotekata Laurencijana, do crkvata San Lorenco, Mikelanxelo ja proektira vo 1524 god. so izdol`ena ~italna i kvadraten vestibil. ^italnata obiluva so sitno ras~lenuvawe na yidovite so pomo{ na pilastri, ramki i slepi prozorci, {to sozdava ~uvstvo na nemir. Toa donekade e smireno so upotrebata na kafeavozlatnata drvena op{ivka i so zelenata boja na pilastrite. Nesrazmernata viso~ina na vestibilot proizlegla od potrebata za postavuvawe na prozorski otvori visoko pod krovot. Pro~uenite skali vo nego, se ~ini kako da zastanale nakuso vo svoeto zamisleno dvi`ewe. Mikelanxelo niv saka oblikovno da gi povrze so enterierot na ~italnata, planiraj}i da gi izraboti od drvo, no negoviot naslednik Amanati }e gi napravi od kamen. Goleminata i slo`enosta na skalite se prenaglaseni i funkcionalno nepotrebni vo toj mal prostor. Anga`iranite dvojni koloni, kako i konzolite pod niv se ~inat, isto taka, neopravdani. Kontrastniot kolorit od temnosiva i bela boja ne pridonesuva za jasnotijata na kompozicijata, predizvikuvaj}i ~uvstvo na ostrina, surovost i nespokojstvo. Ovoj enterier, osobeno so dinamikata na skalite, bez somnevawe gi sodr`i idnite karakteristi~ni crti na barokot. Tektonskata nelogi~nost i otsustvoto na jasnotija vo razvitokot na kompozicijata, ova delo so sigurnost go vbrojuvaat vo prvite pokarakteristi~ni primeri na arhitekturata na docnata renesansa. Me|utoa, kompoziciskata nelogi~nost na Mikelanxelo se pretvora vo dlaboka logi~nost ispolnuvaj}i ja postavenata zada~a: da se zapre zdivot na posetitelot.*41
41
Sl.117. Mikelanxelo. Kapelata Medi~i (novata sakristija vo crkvata San Lorenco), Firenca, 1520. Osnova i presek.
Sl.118. Mikelanxelo. Vnatre{nosta na kapelata Medi~i (novata sakristija vo crkvata San Lorenco ), Firenca, zavr{ena 1545.
61
Sl.120. Mikelanxelo. Vestibilot na bibliotekata Laurencijana, Firenca, zapo~nato 1524, skalite napraveni 1555 od Amanati. Sl.119. Mikelanxelo. Bibliotekata Laurencijana, Firenca, proektirana 1524. Vnatre{nosta na ~italnata.
Objektite vo Rim
Vo vremeto na poslednata faza od rabotata na Mikelanxelo vo Rim (1534-64) se slu~uvaat golemi op{testveni istoriski promeni. Od humanisti~ki centar, papskiot dvor se pretvora vo centar na reakcionernata kontrareformacija. Vo sojuz so evropskiot apsolutizam, papstvoto se bori protiv ideologijata na mladata bur`oazija. Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVI vek, vo arhitekturata na Rim se javuvaat dve nasoki: - Prvata e povrzana so ideologijata na voinstvenata katoli~ka crkva, {to }e dovede do sozdavawe na baroknata arhitektura i umetnost; - Vtorata saka da gi za~uva idealite na renesansata, prisposobuvaj}i gi kon novite op{testveni potrebi. Od svoja strana, taa grupa }e se razdeli na dve granki: manirizam, povrzan so aristokratskata elita i akademizam, kako podgotovka na evropskiot klasicizam. Vo ovie slo`eni uslovi, tvore{tvoto na Mikelanxelo so svojata specifi~na razrabotka na kompozicijata i formata go podgotvuva razvojot na barokot. Me|utoa, negovata kompozicija i forma s u{te se vo slu`ba na humanisti~kite ideali na renesansata. Kako dokaz za toa slu`i negoviot proekt za ureduvawe na Kapitolskiot ansambl vo Rim. Kapitolskiot ansambl vo Rim, kako rekonstrukcija na stara struktura, e zapo~nat vo 1536 god. spored proektot na Mikelanxelo, a po nara~ka na papata Pavle III. Ovoj lokalitet, vsu{nost, pretstavuval najzna~ajno mesto vo stariot Rim, {to bilo zapu{teno vo tek na sredniot vek. Mikelanxelo energi~no se zafa}a so negovo ras~istuvawe i ureduvawe, taka {to ansamblot
62
e zavr{en vo soglasnost so negoviot prvobiten proekt, so koj nastojuva da go ovekove~i slavnoto minato i tradicijata na anti~kiot Rim. Mikelanxelo vo ansamblot gi vklu~uva i ostatocite na prisutnite stari objekti: Palatata na senatorite i Palatata na konzervatorite, kako i srednovekovnata crkva Santa Marija delji Ara~eli. Glaven objekt na plo{tadot e Palatata na senatorite, koja kon plo{tadot e oblikuvana so dvostrani paradni skali i centralna kula. Na obete strani od plo{tadot simetri~no se postaveni dvokatnite objekti so identi~ni fasadi: Palatata na konzervatorite i zgradata na Muzejot. Nivnata postavka pod agol ovozmo`uva otvorawe na vizurite kon glavniot motiv, Palatata na senatorite. Iako takvata trapezna forma na postavkata bila uslovena od anti~kite urnatini, toa odgovara i na kompoziciskite principi na Roselino, upotrebeni vo oblikuvaweto na centralniot ansambl vo gradot Pienca. Nadvore{niot oblik na kapitolskite objekti e napolno nova pojava vo italijanskata arhitektura. Po dol`inata na celoto prizemje kon plo{tadot, bo~nite objekti imaat dlabok trem so horizontalen arhitrav, koj se potpira na jonski stolp~iwa. Prizemjeto i katot se povrzani so korintski kolosalen red pilastri, koi odat od niskoto cokle do razvieniot venec {to ima balustrada so skulpturi vo oskata na sekoj pilaster. Prviot kat e povisok i e oblikuvan so prozorci nad koi ima triagolni i segmentni frontoni. Objektite se izgradeni od tula i travertin, so {to vo arhitekturata se voveduva svetol dvoboen kolorit, sli~no kako i vo stariot Rim.
Sl.121. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat 1536. Situacija, izgled i nadol`en presek: 1. Palata na senatorite, 2. Palata na konzervatorite, 3. Kapitolski muzej, 4. crkva Sv. Marija, 5. goren plo{tad, 6. dolen plo{tad, 7. kowani~ki spomenik Marko Aurelie, 8. skulpturi Dioskuri, 9. fontana so skulpturi.
Fasadata na Palatata na senatorite ima visoko cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri. Zad fasadata se krie dvovisinska sve~ena sala, a pred skalite ima mala fontana. Vo ni{ata pod skalite, Mikelanxelo planiral da ja postavi kolosalnata statua na rimskiot Jupiter, a pred nea le`e~kite figuri na Nil i Tibar.
Vo sredinata na plo{tadot, u{te vo 1538 god. e postavena kowani~kata statua na anti~kiot rimski imperator Marko Aurelie (II vek), ~ij postament go izrabotuva Mikelanxelo. Parterot na plo{tadot, kako i objektite, izraboteni se od tula i od travertin, kako kontinuitet na rimskata arhitektonska kompozicija. So pomo{ na prirodnite boi na materijalot, vrz parterot
Sl.122. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat 1536. Panoramski izgled (desno) i pogled kon muzejot i palatata na senatorite (levo).
63
Sl.123. Mikelanxelo. Proekt za crkvata Sv. Petar, Rim, 1547. Osnova, nadol`en presek i izgled od jug.
anga`irani koloni, nad koi prodol`uvaat 16 rebra. Me|u kolonite ima prozorski otvori so triagolni timpani. Vidlivite rebra trgnuvaat od anga`iranite koloni na tamburot, a preku kupolata i lanternata hrabro se upatuvaat kon neboto. Koncepcijata na kupolata e nat~ove~ka, taka {to ne mo`e da se vbroi vo nitu eden arhitektonski stil. Taa mu pripa|a samo na Mikelanxelo, tvorecot na "stra{nata" vozvi{enost. Veli~estvenosta na ovaa vozvi{ena koncepcija, podocna, vo vremeto na barokot }e bide naru{ena so dogradbata na vleznoto (isto~noto) krilo na crkvata.
64
Sl.124. Mikelanxelo. Crkvata Sv. Petar, Rim. Izgled na zapadniot del i na kupolata.
Sl.125. Mikelanxelo. Izgled na potkupolniot prostor vo crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1547.
So takvata intervencija na arhitektot Karlo Maderna delumno se popre~uva pogledot od plo{tadot kon kupolata na crkvata, taka {to nejzinoto nadvi{uvawe od Xakomo dela Porta, podocna, dobiva svoe oblikovno opravduvawe. Fortifikaciskite objekti , Mikelanxelo go prika`uvaat i kako voen in`ener. Vo 1529 god. toj e rakovoditel na site tvrdini na Firenca, koi pomognuvaat da se zadr`i vojskata na imperatorot Karlo V pri negoviot pohod na Italija. Proektot za tvrdinata
Borgo vo Vatikan, zaedno so bastionot Belvedere se, isto taka, delo na Mikelanxelo. Site dela na Mikelanxelo se odlikuvaat so negova li~na crta i vo golem stepen go odrazuvaat negoviot streme` kon veli~estvena monumentalnost, a istovremeno kon dinami~nost vo arhitekturata. Toj osobeno e preokupiran so plasti~niot izraz na arhitektonskata misla. So ponatamo{nata razrabotka na tie negovi arhitektonsko-umetni~ki kvaliteti }e se sozdade cvrsta podloga za pojava na barokniot stil.*43
Severna Italija
Iako najgolemite dostignuvawa na visokata renesansa se smesteni vo Rim, negovata slobodna humanisti~ka atmosfera podolgo se zadr`uva vo gradovite na severna Italija. Kon toa najmnogu }e pridonese emigracijata na arhitektite kon sever, po ograbuvaweto na Rim vo 1527 god. Na toj na~in, glavni centri vo razvojot na arhitekturata na visokata renesansa vo severna Italija stanuvaat: Mantova, Xenova, Padova, Verona i Venecija. Glavnata uloga }e pripadne na Venecija, koja ne go po~ituva papata premnogu, pa taka }e stane pribe`i{te na naprednite i slobodoumni lu|e. Kako najpoznati arhitekti vo severna Italija se istaknuvaat Xulio Romano, Sanmikeli i Sansovino.
43
Sl.126. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova, 1524-34. Situacija, osnova na palatata i osnova na tajnata gradina (kazino).
slavata na Alberti, koj pred nego, isto taka raboti vo Mantova. Romano tamu gradi: palati, porti, mostovi, rekonstruira crkvi; ili vkupno 16 objekti. Vo negovite dela }e dojde do rasplet na prisutnite arhitektonski protivre~nosti na preodot od visokata kon docnata renesansa. Palaco del Te (1524-1534) e najzna~ajno i najkarakteristi~no ostvaruvawe na Romano vo Mantova. Taa e zapo~nata da se gradi spored skromna programa, no so podocne`nite dograduvawa prerasnuva vo prekrasna prigradska rezidencija za zabava, bogato ukrasena so reljefi i sliki. Takviot pristap Romano go steknuva u{te za vreme na svojata mladost koga raboti zaedno so Rafael na ukrasuvaweto na vilata Madama vo Rim. Vo sostav na ansamblot, pokraj palatata se nao|aat stopanski prostorii, ribnik, kowu{nica, tajna gradina (kazino), hipodrom i dr. Palatata, koja e izgradena okolu vnatre{en dvor so gradini, obiluva so namerni arhitektonski nelogi~nosti. Romano toa go pravi so cel da ja izbegne monotonijata, a rezidencijata da ja napravi pozabavna. Arhitektonskite elementi od fasadata mu pripa|aat na
Sl.128. Xulio Romano i sorabotnicite. Gozbata na Psiha i Eros, detaq od freska vo Dvoranata na Psiha vo Palaco del Te, Mantova, 1524-34.
klasi~niot arhitektonski re~nik, no imaat nevoobi~aen tretman i raspored. Rasporedot na elementite se istaknuva poradi kontrastot na rustikata vrz mazniot yid. Kako o~igledni nelogi~nosti mo`e da se istaknat: triglifite koi otpa|aat od frizot, klu~niot kamen (svodar) {to go probiva timpanot nad portata; dodeka, re~isi, sekoja linija e nekade prekinata. Vrvnata nelogi~nost se sostoi vo toa, {to celiot toj arhitektonski reljef e la`en, bidej}i e napraven od {tuko, tula ili kamen, nalepeni vrz ramniot yid.
Sl.127. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova, 1524-34. Fasadata kon parkot.
66
Vnatre{nosta e napravena so namera da se nadminat sli~nite dela na Rafael i na Mikelanxelo. Preku vratite, ukraseni so intarzija, posetitelot se vodi vo odaite ukraseni so freski i reljefi. Freskite na yidovite od severnite prostorii gi veli~aat erotskite u`ivawa, a vo ju`nite pobedata na ma{kata snaga. Poradi svojata namera istovremeno da predizvika u`ivawe i ~udewe, ovoj enterier mo`e da se smesti vo manirizmot. So svojata ubavina, dekoracijata na ovaa palata, pokraj onaa na vilata Madama, mo`e da se vbroi vo najzabele`livite enterierni ostvaruvawa na renesansata.*44
So ritmi~koto i prazni~no oblikuvawe na fasadata, ovoj objekt se razlikuva od rimskata palata. Taa razlika e u{te pove}e naglasena so dekorativnata obrabotka na arhitektonskite elementi. Lesnata obrabotka na katot e vo kontrast so rusti~noto prizemje, na sli~en na~in kako {to toa go prave{e Bramante (vo ku}ata na Rafael). Fasadata na ovaa i na drugite palati na Sanmikeli ostavaat vpe~atok kako da se gradeni vo skeleten sistem, {to pretstavuva venecijansko vlijanie, bidej}i Verona e vo sostav na Mleta~kata Republika.
Palatata Pompei (1531) vo Verona, e edno od prvite ostvaruvawa na Sanmikeli, koe vo re{enieto pretstavuva varijacija na rimskata palata od po~etokot na XVI vek. Dlabokiot vestibil so svojata povr{ina mu konkurira na atriumot i silno ja naglasuva dinamikata na kompozicijata, vodej}i go posetitelot kon skalite.
44
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.94 Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.255
Palatata Bevilakva (1531) vo Verona e izgradena na mala i plitka lokacija, vo o~ekuvawe deka podocna }e se pro{iri. Otkrieniot vestibil so tremot i skalite go zafa}a re~isi celoto prizemje. Preku sve~enite otkrieni skali se stignuva do banketnata sala, kako glavna i re~isi edinstvena prostorija na katot. Oblikuvaweto na fasadata go zadr`uva kontrastot na lesniot kat vo odnos na te{koto prizemje, {to se izdvoeni so golem balkon. Na katot ima red na golemi i mali anga`irani koloni, koi vo kombinacija so lakovite potsetuvaat na rimskite triumfalni porti. So toa, avtorot u{te pove}e go naglasuva sve~eniot karakter na palatata. Rustikata na prizemjeto e ras~leneta so pilastri od toskanski red, izbrazdeni so horizontalni sloevi. Palatata Grimani (1556) vo Venecija e eden od najubavite i nadaleku poznati dvorci. Izgradena e na tesna izdol`ena lokacija pokraj kanalot Grande, vrz mnogu lo{a po~va. Sanmikeli, kako iskusen voen in`ener vo po~vata nabiva drveni {ipovi i gi povrzuva so gredi, a prostorot me|u niv go zayiduva so kamen vo cementen malter. Na toj na~in e sozdadena mnogu solidna fundamentna konstrukcija, {to podocna }e ovozmo`i prvobitnata zamisla za ednokatna da se pretvori vo dvokatna palata. Vlezot vo palatata e od potesnata strana svrtena kon kanalot Grande. Niz sve~eniot
67
Sl.131. Mikele Sanmikeli. Palatata Grimani, Venecija, zapo~nata 1556. Osnova, izgled spored proektot, i dene{en izgled.
vestibil i izdol`eniot dvor preku skalite se stignuva do sve~enata sala na katot, svrtena kon kanalot Grande. Fasadata na objektot ima simetri~na kompozicija so
Venecija
Za razlika od Rim, slobodarskiot duh na renesansata vo Venecija ne e zapren nitu so re`imot na kontrareformacijata nitu so voeniot pohod na Karlo V. Vo tekot na XVI vek tamu e za~uvana slobodnata veroispoved, se razviva naukata i se {iri pe~ateweto knigi. Se razviva mecenstvoto i strasta za sobirawe rakopisi, knigi i umetni~ki tvorbi. Venecijanskoto visoko op{testvo se natprevaruva vo ureduvaweto na gradot so prekrasni op{testveni objekti i ubavi dvorci. Arhitektonskata teorija se unapreduva so izdavawe na nau~ni traktati. Vo arhitekturata na Venecija se soo~uvaat mesnite tradicii i rimskata monumentalnost, od {to }e proizleze tipi~na venecijanska varijanta na renesansnata arhitektura. Karakterot na taa arhitektura e opredelen so tragite od vizantiskata i gotskata tradicija vo novata arhitektura, smestena vo nepovtorlivoto venecijansko podnebje. Neobi~niot raspored na Venecija vrz ostrovi sred lagunata, uslovuva pojava na kanali namesto ulici, a retkite plo{tat~iwa dobivaat karakter na otkrieni javni dvorani. Glavna soobra}ajnica vo gradot e kanalot Grande, pokraj koj se smesteni najva`nite objekti na Venecija. Grade`nite parceli prete`no se tesni, dlaboki i naj~esto bez vnatre{ni dvorovi. Vo stanbenata arhitektura prodol`uva tradicijata na gradewe objekti vo niza, so stanovi na edno do dve nivoa, so samostoen vlez i skali. Vo XVI vek, nizovite dobivaat {iro~ina od dva stana, taka {to se pojavuva i svetlarnik, {to ovozmo`uva pristap do stanovite od drugata strana na nizata. Viso~inata na nizata naj~esto iznesuva tri do ~etiri nivoa.
68
Grade`nata tehnika se razviva osobeno vo na~inot na temeleweto na objektite. Se upotrebuvaat podolgi drveni {ipovi (po 9 na 1 m2), nad koi se pravi drvena re{etka pokriena so fundament od kamen vo cementen malter. Nose~kite yidovi se so debelina od 2-3 tuli, a me|ukatnite konstrukcii se drveni i naj~esto neop{ieni, no vo bogatite ku}i tavanot e pokrien so rezba i slikarstvo. Vodosnabduvaweto na naselenieto se vr{i preku prifa}aweto na atmosferskiot talog od pokrivot i dvorot na objektite vo specijalni kladenci. Na patot
45
do kladenecot, vodata se pro~istuva preku peso~ni filtri.*46 Kontinuitetot vo renesansnata arhitektura na Venecija e vidliv preku deloto na Bartolomeo Bon Pomladiot, ~ii predci vo prethodniot period gradea istovremeno so semejstvoto Lombardi. Vo ovoj period Bartolomeo Bon raboti na Skuola di san Roko, {to ja dovr{uva negoviot sorabotnik Skarpawino. Novata etapa vo razvojot na renesansnata arhitektura vo Venecija zapo~nuva so doa|aweto na rimskite majstori vo 1527 god. Vo prv red toa se odnesuva na arhitektite Serlio i Sansovino.
vo strukturata na renesansnata arhitektura, Serlio go voveduva tridelniot fasaden otvor, so dva bo~ni pomali otvori i eden centralen pogolem la~en otvor. Ovoj tridelen otvor, podocna }e bide na{iroko primenuvan i vo negova ~est e nare~en motivo serlijano. Serlio steknuva golema slava so svojata teoriska rabota. Negoviot Traktat za arhitekturata se objavuva vo delovi, po~nuvaj}i od 1537 god. So nego se zgolemuva interesiraweto na venecijancite za teorijata na arhitekturata. Evidentno e deka Serlio ume{no go koristi arhitektonskoto nasledstvo {to go dobi od arhitektot Peruci. Brojnite planovi i fasadi pretstaveni vo traktatot vr{at golemo vlijanie vrz negovite sovremenici, a osobeno vrz pomladite arhitekti vo Italija i vo drugite zemji.
46 47
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.280 . Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, od str.280
Sansovino gradi op{testveni objekti, palati, crkvi i drugi, koi gi kompletira so svoi skulpturi. So negovoto delo napraveni se re{itelni ~ekori za prisposobuvawe na rimskiot "klasi~en" stil kon arhitektonskata tradicija na Venecija.*47
69
Sl.135. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Levo e Monetniot dvor, vo sredinata bibliotekata San Marko, a pod kambanarijata e istoimenata loxeta.
70
Sl.136. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Pogled kon kanalot Grande, bibliotekata i lo|ata.
Monetniot dvor ima zatvoren, re~isi surov nadvore{en oblik, kon {to pridonesuva upotrebeniot siv mermer. Vtoriot kat e nadyidan nad nekoga{niot zavr{en venec, u{te vo starosta na Sansovino, so {to e naru{eno edinstvoto na kompozicijata. Atriumot vo prizemjeto na avtenti~niot objekt pretstavuva edinstvena vrska me|u prostoriite. Vo 1583 god. Sansovino zapo~nuva da gi pravi i zlatnite skali (Skala doro) vo Du`devata palata, no tie se zavr{eni vo vremeto na docnata renesansa od strana na arhitektot Skamoci i skulptorot Vitorio, a se kompletirani vo 1559 god. od Skarpawino.
71
Rim
XAKOMO BAROCI DA VIWOLA (1507-1573)
Arhitektot Viwola od 1530 god. u~i slikarstvo i perspektiva vo Bolowa, za podocna da stane pomo{nik na Mikelanxelo vo gradeweto na crkvata Sv. Petar vo Rim i Palatata na senatorite na Kapitolskiot plo{tad. Pod vlijanie na golemiot majstor, toj go prezema negoviot arhitektonski re~nik, no i ponatamu teoriski se usovr{uva. Viwola odli~no gi poznava anti~kite arhitektonski proporcii, pi{uva knigi za arhitekturata i izveduva nekolku objekti. Vo 1562 god. vo Rim izleguva negoviot traktat Za pette arhitektonski reda. Vilata na papata Julie III (1550) e edno od prvite dela na Viwola. Taa ima ednostavna izdol`ena simetri~na osnova so tri dela i gradini me|u niv, koi se zaobikoleni so yidovi. Glavniot paviljon kon dvorot ima polukru`en trem, a vo simetralata kon ulicata istaknat pravoagolen del. Vlezot od ulicata e oblikuvan so motiv na triumfalna porta od kamen, {to kako element se pojavuva i na fasadata pred salonot na katot. Vo sredi{niot del se vleguva preku trem i galerija, do koja se doa|a preku simetri~no postaveni polukru`ni skali {to se nao|aat pokraj polukru`niot trem na vtoriot dvor. Vo re{enieto na objektot vidlivo e vlijanieto na vilata Madama na Rafael, napravena vo vremeto na visokata renesansa. Gradeweto na objektot }e go dovr{at Vazari, Amanati i drugi arhitekti.
48
Sl.138. Viwola, Vazari, Amanati. Vilata na papata Julie III, Rim, 1550. Fasadite na vlezot i vtoriot dvor.
72
svetlina doa|a od tamburot postaven vrz presekot od kracite na latinskiot krst, vo koj transeptot e mnogu plitok.*49 Viwola kako ploden tvorec ima raboteno niz pove}e gradovi vo Italija, kade {to gradi palati i fontani.
Adaptacijata na zamokot Kaprarola (Pentagon) vo vila Farneze, Viwola ja pravi vo 1559 god. so bogato parterno re{enie, kombinirano so park, {to po anti~kiot Rim, za prvpat se pojavuva na takov na~in, za podocna svojot maksimum da go dostigne vo barokot. Osobeno reprezentativno se obraboteni tremot i galerijata okolu kru`niot atrium. Crkvata Il Xezu (1568-1584) vo Rim pretstavuva remek-delo na Viwola. Nejzinoto re{enie so razvien centralen korab formira kompakten vnatre{en prostor, {to }e go prifatat jezuitite i }e go raznesat {irum Evropa, kako primer za gradewe na baroknite hramovi. Bo~nite brodovi na objektot se mnogu poniski i potesni od centralniot, taka {to dobivat uloga na kapeli. Akcent vo osvetluvaweto na enterierot e staven vrz oltarot, kon koj se svrteni site pogledi. Silnata
Sl.141. Xakomo dela Porta. Zapadnata fasada na crkvata Il Xezu, Rim, 1573-84.
49
Bramante. Na toj na~in, Vatikan postepeno prerasnuva vo golem kompleks, prepoln so bogati objekti i golem broj umetni~ki dela. Fontana raboti vrz preure73
Firenca
Za vreme na docnata renesansa vo Firenca ne se prezemaat golem broj grade`ni zafati, no zatoa pak, tie {to se izvedeni, po svojot obem i zna~ewe pretstavuvaat viden pridones za razvojot na arhitekturata. Tamu tvorat dvajca zna~ajni arhitekti: Vazari i Amanati.
Palatata Ufici (1559) Vazari ja koncipira kako veli~estven objekt od docnata renesansa. Taa ima prizemje i dva kata i osnova vo vid na bukvata "P", koja so potesnata strana izleguva kon rekata Arno. Fasadata kon rekata e oblikuvana vo vid na anti~ka triumfalna porta. Tremot vo prizemjeto ja formira ulicata Ufici, koja trgnuva od plo{tadot Dela Siworija i niz portata izleguva kon bregot od rekata Arno. Palatata bila nameneta za administrativna uprava, za prodavawe luksuzna stoka i za ~uvawe na umetni~kite dela na golemiot vojvoda. Nadvore{noto oblikuvawe na objektot e vo soglasnost so arhitektonskata teorija {to ja zastapuva Xorxo Vazari, kako ideolog na strogata, akademska nasoka vo arhitekturata. Toj se stremi kon za~uvuvawe na klasi~nite tradicii na italijanskata umetnost od po~etokot na XVI vek. Vazari se istaknuva i kako zna~aen deec vo oblasta na umetni~koto obrazovanie, taka {to }e stane osnovopolo`nik na firentinskata Umetni~ka akademija (1563). Plo{tadot Dela Siworija, so zavr{uvaweto na palatata Ufici, go dobiva svojot definitiven oblik, so slednata bogata sodr`ina: - Palatata Vekio (1298-1314), pred ~ij vlez se nao|a statuata David od Mikelanxelo; - Fontanata Neptun (1575), od Amanati i Da Bolowa; - Loxa dei Lanci (1376-81) vo koja se smesteni skulpturite: Persej od ^elini, Grabnuvaweto na Sabiwankite od Da Bolowa, i dr.; - Kowani~kiot spomenik na Kozim I (1594) od Da Bolowa; i sekako - Palatata i ulicata Ufici (1550-74). Pokrieniot premin (ulica na kat), po barawe na vojvodata Kozimo Medi~i, Vazari go gradi za samo pet meseci (1565-66). Toj trebalo da mu slu`i na vojvodata za bezbedno dvi`ewe me|u plo{tadot Dela Siworija i negoviot dom, palatata Piti, na drugiot breg od rekata Arno. Zatoa pokrieniot premin moral da pomine i nad poznatiot star most (Ponte Vekio) na rekata Arno.*50
Sl.143. Xorxo Vazari. Palatata Ufici, Firenca, 1550-74. Pogled niz ulicata Ufici kon rekata Arno.
74
50
Sl.144. Ansambl dela Siworija, Firenca: 1. palata Vekio, 2. palata Ufici, 3. ulica Ufici, 4. lo|a Dei Lanci, 5. plo{tad Dela Siworija, 6. spomenik Kozim I, 7. fontana Neptun, 8. statua David, 9. pokrien premin na kat, 10. most Vekio. Sl.145. Ansambl dela Siworija, Firenca: fontanata Neptun, 1575, palatataVekio (1298-1314) i lo|a Dei Lanci (1376-81).
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.245 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.385
75
Vi~enca i Venecija
Vo vremeto na docnata renesansa, od Mikelanxelo pa s do Paladio, renesansnata arhitektura ne sozdava nova umetnost, no dava mnogu zna~ajni arhitekti i zna~ajni dela, poradi {to ovoj period ne mo`e da se nare~e manirizam. Op{to zemeno, renesansnata arhitektura vo Italija ja odbele`uvaat delata na trojca arhitekti vo nejzinite tri osnovni fazi: - Bruneleski, vo dobata na ranata renesansa, - Bramante, vo dobata na visokata renesansa, i - Paladio kako najgolem majstor na docnata renesansa.
76
ti~na osnova za sovremeno proektirawe. Dolgo vreme po nego, toa nema da uspee da go postigne nitu eden arhitekt. Logi~en rezultat na negovite prou~uvawa pretstavuvaat remek-delata na arhitektonskata teorija: - Rimskite starini, objaveno vo 1554 god., vo koe gi analizira postavkite na anti~kiot teoreti~ar Vitruvie; i - ^etiri knigi za arhitekturata, za prvpat objaveni vo 1570 god. vo Venecija, a pove}epati preizdadeni vo pogolem del evropski zemji, a i nadvor od Evropa. So pe~ateweto na delata na Paladio, negovite idei i teoriski postavki pristignuvaat vo ateljeata na mnogubrojnite evropski arhitekti, vr{ej}i silno vlijanie vrz nivnoto ponatamo{no tvore{tvo. Taka, postepeno se formira edno neoficijalno dvi`ewe, nare~eno paladionizam, {to }e dobie {iroki razmeri vo zemjite na zapadna i centralna Evropa, Rusija, pa duri i vo novootkrieniot kontinent Amerika. Graditelskiot opus na Paladio sodr`i raznovidni objekti, od op{testveni i stanbeni zgradi, preku vili i lo|i, pa s do crkvi i teatri. Vo site niv vidlivo e nastojuvaweto, vo celost da se sfati i da se transformira anti~kata arhitektura, pa zatoa tie sodr`at edna studena akademska ~istota, vo koja se ~uvstvuva izvesen manirizam. So svoeto sevkupno tvore{tvo, Paladio zaslu`uva da se najde me|u trojcata najgolemi majstori na renesansnata arhitektura voop{to.*53 Objektite na Paladio se ra{ireni niz pove}e gradovi i naselbi na severna Italija, kako {to se: Verona, Piza, Udine i drugi, no negovite najpoznati objekti se smesteni vo Vi~enca i vo Venecija. Tvore{tvoto na Paladio postepeno se formira vo dopir so najdobrite arhitekti na severna Italija i vo dopir so u~enite humanisti od Vi~enca, koja e materijalno i duhovno tesno povrzana so Venecija. Vo toj period, so zastojot na pomorskata trgovija, vo centarot na vnimanieto na venecijanskite humanisti se nao|aat umetnosta i naukata. Toga{nata estetska misla, vo golema mera povrzana so procutot na muzikata, se svrtuva kon prou~uvaweto na harmonijata, proporcijata i drugite vonvremenski zakoni na ubavinata. Za Alberti i Bramante anti~kite objekti se isto tolku zna~ajni, no ne i edinstveni urneci dostojni za pro~uvawe, so koi mo`e da se vr{i sporedba ili koi bi mo`ele da se nadminat. Za Paladio tie pretstavuvaat idealno otelotvoruvawe na vonvremenskite zakoni na tvore{tvoto, ~ij arhitektonski red pretstavuva pojdovna formula na sekoja kompozicija, kako op{ta osnova na arhitektonskata misla. Zatoa, toj nikoga{ ne gi uslo`nuva, tuku naj~esto gi poednostavuva stilskite formi, potcrtuvaj}i ja nivnata osnovna stati~ka smisla. Tvore~kiot metod na Paladio i karakteristikite na negoviot visokoindividualiziran stil uspe{no se obedinuvaat na negovata 35-godi{na vozrast i celosno
52 53
se materijaliziraat vo negovoto prvo zna~ajno delo, Bazilikata. Bazilikata vo Vi~enca (1546-49) svoeto anti~ko ime go dobiva od nejziniot avtor Paladio. Taa po~nuva da se gradi vo XV vek kako Gradska ku}a (Gradski sovet), so golema sala na katot, postavena vrz zasvodena lo|a vo prizemjeto. Dovr{uvaweto na objektot dobilo prvostepeno zna~ewe, bidej}i nadvore{niot oblik trebalo da stane centar na vnimanieto za celiot grad. Vo negovoto re{avawe se vklu~uvaat toga{nite najzna~ajni majstori, kako {to se: Skarpawino, Sansovino, Serlio, Sanmikeli i Xulio Romano; no nivnite zamisli ne se prifateni.
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.261 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.44 Detalno kaj Wundram, Pape, Marton, Paladio
Zgradata na stariot Gradski sovet, Paladio ja "oblekuva" so trem i galerija komponirani na nemu svojstven na~in. Osnovnata }elija na tremot i galerijata se sostoi od tri otvori inspirirani od formite na anti~kite triumfalni porti, simetri~no rasporedeni. Takvata kompozicija na fasadnite otvori ve}e e upotrebena i nare~ena motivo serlijano , me|utoa nejzinata razrabotka Paladio }e ja dovede do sovr{enstvo, razvivaj}i ja vo dlabo~ina so pomo{ na dvojni koloni. Me|u ovie otvori ima ispup~eni anga`irani koloni (vo prizemjeto dorski, a na katot jonski), nad koi i vencite se nadvisnati kon nadvor. Vrz zavr{nata balustrada, vo osovinata na sekoja kolona se postaveni slobodnostoe~ki skulpturi. Individualnosta na ova delo mo`e da se potvrdi preku sporedba so bibliotekata San Marko vo Venecija na Sansovino. Bibliotekata ima te{ka fasada pretovarena so dekorativni elementi, dobivaj}i izgled na t.n. vajana arhitektura. Iako e polesna vo odnos na bibliotekata, Bazilikata e mnogu posilna od nea. Taa plenuva so otsustvoto na dekoracija i potenciraweto na
77
Sl.150. Andrea Paladio. Palatata Kjerikati, Vi~enca, 1550. Osnova, presek i izgled.
tektonikata so pomo{ na skromni arhitektonski sredstva, koi sozdavaat dlaboko vpe~atliv oblikoven izraz. Stilskiot red ne e postaven vrz yidot, tuku toj se razviva vo dlabo~inata na objektot, so pomo{ na dvojnite koloni, koi dramati~no se istaknuvaat vrz temnata zadnina. Vo celata struktura, ednostavno nema pasivni elementi, tuku site se napregnati do toj stepen, {to se dobiva vpe~atok deka }e zasvirat ako se pot~uknat. Ovoj objekt, koj po svojata forma i sodr`ina istovremeno pretstavuva anti~ka stoa, renesansna lo|a i gradska ku}a, celosno e stabiliziran so volumenot na pokrivot, koj e oblikuvan so lesni strukturni elementi. Uspehot {to }e go postige Paladio so gradeweto na Bazilikata, pridonesuva toj da bide prenatrupan so nara~ki. Po~nuva da raboti golem broj proekti {to nema da ima vreme sam da gi realizira, taka {to rabotata }e im ja prepu{ti na svoite sorabotnici. Po negovata smrt, tie ~esto gi prepravaat negovite proekti ili objekti. Od brojnite objekti na Paladio, po svoeto zna~ewe za razvojot na arhitektonskata misla, nekolku od niv zaslu`uvaat da bidat posebno istaknati. Palatata Kjerikati vo Vi~enca (1550) pretstavuva prv primer na Paladievoto virtuozno majstorstvo. Vo soglasnost so gradskite potrebi, Paladio pravi otvoren trem vo prizemjeto na objektot, a vo zadniot del na simetri~nata osnova ostava mesto za mala bav~a. Na ovaa, relativno mala privatna palata, Paladio dava impozanten izraz na op{testven objekt, vo koj denes soodvetno e smesten Gradskiot muzej. Op{tiot izgled na palatata, a osobeno nejziniot kat e oformen so simetri~no re{enie spored sistemot "a,b,a" (lo|a, balkon, lo|a). Takviot raspored na osnovnite oblikovni elementi vrz op{tata forma na objektot, vo ~est na Paladio }e bide nare~en prv paladievski motiv. Ovaa palata, Paladio vsu{nost ja pravi onaka kako {to pretpostavuva deka starite Rimjani gi gradele objektite okolu svoite plo{tadi. Palatata Valmarana vo Vi~enca (1566) ima neobi~na i smela kompozicija na fasadata. Taa sodr`i kolosalen red na pilastri, {to se protegaat od cokleto
78
na objektot do negoviot antablement. Dostoinstvoto so koe Paladio go pravi ova komponirawe na elementite, vo negova ~est }e bide nare~eno vtor paladievski motiv. Monumentalnosta na kompozicijata e potencirana so otsustvoto na kolosalnite pilastri na }o{iwata od objektot, kade {to tie se zameneti so mali pilastri i so plitki skulpturi. Antablementot ima takvi dimenzii, {to vo nego e smesten cel kat. Osnovata na objektot izleguva kon ulicata so potesnata strana, od kade {to se vleguva vo pomaliot sve~en dvor, dodeka pogolemiot stopanski dvor se razviva vo zadniot po{irok del na palatata.
Sl.151. Andrea Paladio. Palatata Valmarana, Vi~enca, 1566. Osnova, presek niz dvorot i fragment od izgledot.
Sl.152. Andrea Paladio Vilata Rotonda kaj Vi~enca, 1551. Osnova i izgled.
Vo selsko-stopanskite veleposedni~ki vili so krila, Paladio pravi tvore~ka prerabotka na narodnata graditelska tradicija, poka`uvaj}i neograni~eni mo`nosti za varijacija na ovoj tip objekti. Ovie negovi dostigawa }e izvr{at vlijanie vrz idnite tvorci na ovoj vid arhitektura, s do majstorite na modernata. Paladio vr{i zna~ajno vlijanie i vrz razvojot na verskata arhitektura, pronao|aj}i samostojno i principielno novo re{enie na eden od najte{kite problemi, re{enieto na zapadnata fasada na crkvata. Slo`enata struktura na hramot i negoviot bazilikalen presek, toj uspeva da gi pomiri vo fasada proizlezena od anti~kiot portik. Centralniot povisok korab, toj go oblikuva so triagolen fronton i so anga`irani kolosalni redovi. Do nego logi~no nalegnuvaat potesnite i poniski korabi, koi zaedno so~inuvaat eden zamislen, ponizok i vo vtor plan postaven "hram so anti~ki portik". Takviot pristap Paladio go razrabotuva pri gradeweto na zapadnata fasada na crkvata San Fran~esko dela Viwa, Venecija (1562), ~ija gradba ja ima zapo~nato pred nego Sansovino, vo 1533 god. Crkvata San Xorxo Maxore vo manastirot na istoimeniot ostrov vo Venecija (1563-1610) ponatamu go
79
tempieto Barbaro vo Mazer kaj Trevizo (1570). Planot na crkvata pretstavuva kombinacija na krug i gr~ki krst. Zad anti~kiot portik se izdigaat simetri~no postavenite mali kuli-kambanarii. Seto toa samo go potencira zna~eweto na monumentalnata kupola so lanterna. Vo vnatre{noto i vo nadvore{noto re{enie na ovoj objekt, definitivno se obedinuvaat arhitektonskite koncepcii na Paladio, podednakvo primenlivi vo profanata i vo verskata arhitektura, spored koi ku}ata se pretvora vo hram za ~ovekot, a hramot vo bo`ja ku}a.
Sl.153. Andrea Paladio. Crkvata San Xorxo Maxore, Venecija, 1563-1610. Osnova, presek i zapadna fasada.
Sl.154. Andrea Paladio. Tempieto Barbaro, Mazer kaj Trevizo, 1570. Osnova, presek i izgled.
Crkvata Il Redentore (Spasitel) na ostrovot Xudeka vo Venecija (1576-92) nalikuva na prethodnite, no nejziniot sreden korab e mnogu po{irok od bo~nite, a stilskite redovi bez postament direktno izniknuvaat od op{tata platforma na objektot. Osnovite i na dvete prethodni crkvi imaat izdol`en zasvoden hor kon istok, koj od oltarot e ograni~en so kolonada, sozdavaj}i eden vid "teatarska kulisa". Preku takvite karakteristiki, ovie objekti go naso~uvaat tvore{tvoto na Paladio kon manirizmot. Pred krajot na svojot `ivot, Paladio dobiva mo`nost da podigne edna crkva so centralen plan,
80
Vo XV i XVI vek zapo~nuva prerodbata na anti~kata drama i komedija, od {to proizleguva potrebata za izgradba na teatri za po{iroka publika. Bidej}i novite objekti se gradeni od drvo, vo tek na izminatite vekovi, tie re~isi sosema is~eznale vo po`ari. Zatoa, za niv mo`eme da sudime samo spored traktatot na arh. Serlio, a osobeno spored za~uvaniot teatar na Paladio. Teatarot Olimpiko vo Vi~enca (1580) pretstavuva svoevidno navra}awe kon anti~kite teatarski objekti. Toj ima gledali{te za 1000 posetiteli, koe zavr{uva so polukru`na galerija, so {to se amortizira nepra-
Sl.155. Andrea Paladio. Teatro Olimpiko, Vi~enca, 1580. Osnova, presek i izgled na proskeniumot.
vilnosta na lokacijata. Gledali{teto i scenata se pokrieni so ramen tavan. Vnatre{nite konstrukcii se izvedeni od drvo, a obrabotkata na enterierot e napravena od {tuko. Sli~no na rimskiot teatar, {irokata scena na ovoj objekt e podignata nad podot i od tri strani e ograni~ena so reljefni yidovi zbogateni so skulptura. Glavnata novina vo koncepcijata na teatarot pretstavuva dlabinskiot razvoj na scenata i obrabotkata na dekoracijata na pette premini vo nejzinata zadnina. Elementite na tie premini se izraboteni taka, {to sozdavaat perspektivna iluzija, koja dolovuva pretstava na gradski ulici. So voveduvaweto na premini i visoka otvorena arka na scenata, Paladio re{itelno se otka`uva od scenskiot princip na anti~kiot teatar, koj be{e sozdavan so t.n. gluv zaden yid. Prakti~nata i teoriskata rabota na Paladio vr{at silno vlijanie vrz slednite generacii arhitekti, koi sozdavaat razli~ni varijacii na paladievska arhitektura. Golem broj takvi objekti se sre}avaat od Anglija, preku sredna Evropa do Rusija, no osoben izraz taa arhitektura dobiva vo francuskiot baroken klasicizam. Na toj na~in, deloto na Paladio vo golema mera gi ima opredeleno estetskite ideali, kompoziciskite pristapi i arhitektonskiot izraz na stilot klasicizam.*54
54
Sl.157. Ansamblot San Marko, Venecija, 876-1640-1810. Situacija: A. kambanarija San Marko, B. loxeta San Marko, V-G. stolbovi so grbot na Republikata, D-D. Stari prokuracii, E. crkva San Marko, @-@. Novi prokuracii, Z-Z. biblioteka San Marko, I. Moneten dvor, K. Du`deva palata so atrium, L. zatvor, M. pjaca (plo{tad), N. pjaceta, (plo{tat~e) .
predviduva i treto nivo, {to pridonesuva objektot so svojata masa da vospostavi kontrate`a na kambanarijata. Spojot (sudirot) na ovoj trisloen objekt so dvoslojnata biblioteka e pokrien so siluetata na kambanarijata. Negovoto gradewe }e go dovr{i Longena vo vremeto na barokot. So gradeweto na Novite prokuracii, centralniot gradski ansambl vo Venecija go dobiva svojot re~isi definitiven oblik. Vo tekot na 1000-godi{nata istorija na gradewe, prepravki, dogradbi, pa i zatvorawe na kanali, ovoj ansambl prerasnuva vo najpoznat gradski plo{tad vo svetot, {to go kvalifikuvaat kako najubavo delo na ~ove~kiot um i race. Prviot zna~aen objekt, crkvata San Marko e sozdadena u{te za vreme na Vizantija vo IX vek, a posledniot, smesten me|u Starite i Novite prokuracii
}e bide izgraden vo 1810 god. za vremeto na Napoleon, ~ija vojska za prvpat uspeva da ja pokori Venecija. Du`devata palata, dolgo vreme gradena vo gotski i ranorenesansen stil, definitivno e zavr{ena vo vremeto na visokata renesansa. Od isto~nata strana, preku Mostot na vozdi{kite, taa e povrzana so zatvorot, izgraden za vreme na visokata renesansa. Sansovino so eden zdiv vo visoka renesansa go sozdava najgolemiot potez, sostaven od: Bibliotekata, Loxetata i Monetniot dvor, so {to pokraj golemiot plo{tad (pjaca) so trapezen oblik, oformuva i mal plo{tad (pjaceta) svrten kon kanalot Grande i glavnoto sve~eno pristani{te. So toa }e bidat sozdadeni uslovi za odvivawe na golemite procesii na otvoreno, so koi venecijancite dolgo vreme }e se preokupiraat.
Sl.158. Venecija. Panoramski pogled vrz centralniot gradski prostor, ansamblot San Marko.
82
slikaj}i go angelot vo leviot agol na kompozicijata so takov individualisti~ki dostrel, koj gi definira osnovnite karakteristiki na negovoto podocne`no tvore{tvo. Koga Verokio se vra}a vo ateljeto, se v~udoviduva od ubavinata na angelot, taka {to se zarekuva deka nema pove}e da slika, bidej}i negoviot u~enik go nadminal u~itelot. Taka, Leonardo da Vin~i nabrgu, vo 1472 godina stanuva samostoen majstor. Leonardo da Vin~i sebesi ne se smeta za slikar, tuku za nau~nik, koj slikarstvoto go upotrebuva kako "siroma{na metoda pri soop{tuvaweto na svoite nau~ni otkritija". Negoviot interes za naukata e mnogu {irok vo pove}e oblasti: anatomija, botanika, bio-
Sl.159. Leonardo da Vin~i. Maketa napravena spored zamislata za hidrotehni~ki sistem na provodnici.
83
Za razvojot na arhitekturata i urbanizmot, posebno vnimanie zaslu`uva zamislata na Leonardo da Vin~i za idealniot grad na idninata, vo koj funkciite bi bile racionalno rasporedeni, spored organskiot princip. Gradot bi bil na dve nivoa, so izdvoen pe{a~ki soobra}aj na gornoto nivo. Vo podzemjeto bi bile smesteni uredite za nepre~eno tehni~ko funkcionirawe na objektite. Vodenite i zelenite povr{ini zamisleno e ramnopravno so arhitekturata da u~estvuvaat vo sozdavaweto na humanisti~kiot urban ambient. Leonardo nudi i konkretni arhitektonski re{enija za pova`nite objekti na naselbata. Ovaa negova zamisla ne ja dobiva baranata poddr{ka od strana na vojvodata Ludoviko Sforca, taka {to samo delovi od toj koncept }e bidat realizirani duri vo XX vek. Tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i, op{to zemeno mo`e da se podeli na tri periodi: - firentinski, do 1483 godina, koga najprvin raboti vo ateljeto na Verokio, a potoa samostojno; - milanski, od 1483 do 1499 godina, koga raboti za vojvodata Ludoviko Sforca, i - negoviot prestoj vo Rim, Firenca i vo Francija, kade {to vo blizinata na zamokot Amboaz, na 67godi{na vozrast, vrz racete na kralot Franso I, go zavr{uva svojot nemiren `ivot.
84
Sl.161. Andrea del Verokio i Leonardo da Vin~i. Hristovoto pokrstuvawe, 1472-75. Tempera i maslo na tabla, fragment, 152 h 177 cm. Ufici, Firenca.
Slikite na Leonardo da Vin~i imaat geometriska kompozicija, so postavuvawe na figurite vo edna zamislena piramida. Tehnikata nare~ena kiaro-skuro, pretstavuva negovo otkritie, so ~ija pomo{ figurite istovremeno gi oddeluva i gi soedinuva so zadninata. Modeliraweto na figurite go pravi so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe, koe e nare~eno sfumato tehnika. Likovite na negovite sliki imaat ne`en i blag izraz, so izvesno idealizirawe na ~ove~kaata ubavina. Nivnata kosa e polna so vozduh, naslikana kako da e naelektrizirana, tokmu po miewe. Za site svoi kompozicii, toj najprvin pravi detalen plan i nacrt, pred da pristapi kon dolgotrajna i, ~estopati, makotrpna realizacija.
Prv period
Slikata Blagove{tenie, iako pretstavuva edno od prvite dela na Leonardo da Vin~i, ve}e gi sodr`i site negovi karakteristiki vo oblikuvaweto na likovite i na dale~nata zadina.
Sl.162. Leonardo da Vin~i. Blagove{tenie, 1472-75. Maslo na tabla, 104 h 227 cm. Ufici, Firenca.
Vo Portretot na Xenevra Ben~i osobeno se istaknuva upotrebata na tehnikata kiaro-skuro i vozdu{estiot tretman na kosata. Poklonenie na mudrecite pretstavuva nedovr{ena slika na Leonardo da Vin~i, kade Bogorodica so svetcite e smestena vo neobi~na okolina na urnatini i na edna op{ta razdvi`enost. Pozata na Bogorodica pretstavuva avtorsko otkritie {to }e se sretne i vo negovite sledni dela.
Sl.164. Leonardo da Vin~i. Bogorodica me|u karpi, 148386. Maslo na platno, 123 h 198 cm. Luvr, Pariz.
svetlosta, koja se reflektira od licata, istaknuvaj}i gi pred temnata zadnina. Takvata uloga na svetlosta }e bide celosno iskoristena duri stotina godini podocna, vo vremeto na barokot.
Vtor period
Nemirniot duh na Leonardo da Vin~i go tera na ~esti promeni na sredinata i na novi istra`uvawa, taka {to eden den re{ava da mu napi{e pismo na milanskiot vojvoda i da mu se prepora~a kako voen in`ener {to mo`e da bide podednakvo uspe{en kako arhitekt i skulptor, dodavaj}i deka "vo slikarstvoto mo`e da postigne isto kolku i drugite, koi i da se". Toa go doka`uva so realizacijata na svoeto monumentalno delo Tajnata ve~era. Freskata Tajnata ve~era e naslikana vo trpezarijata na crkvata Santa Marija dele Gracie vo Milano. Taa pretstavuva prv klasi~en izraz na slikarstvoto vo visokata renesansa. Pri slikaweto na freskata Leonardo da Vin~i eksperimentira, upotrebuvaj}i masleni i temperni boi namesto dotoga{nata isprobana fresko-tehnika. Za negova nesre}a tie boi ne se integriraat so malterot, taka {to nekolku godini po zavr{uvaweto, slikata zapo~nuva da propa|a. Negativno vlijanie vr{i i kapilarnata vla`nost {to postepeno ja nagrizuva osnovata na freskata. Za prou~uvawe na istorijata na umetnosta dobro e {to ima za~uvani verni kopii.
85
Sl.163. Leonardo da Vin~i. Poklonenie na mudrecite, 1481-82. Tabla, 264 h 243 cm. Ufici, Firenca.
Takva e slikata Bogorodica me|u karpi, kade {to toj go upotrebuva osnovniot piramidalen oblik na kompozicijata. Bogorodica e smestena vo dramati~na okolina, a likovite imaat edna realna materijalnost, poradi upotrebenata tehnika kiaro-skuro i nivnite frizuri koi se polni so vozduh. Postojat dve sliki na istata tema, od koi prvata Leonardo da Vin~i ja slika vo 1483 god. vo Firenca (se nao|a vo Luvr), a vtorata vo 1506 god. vo Milano (se nao|a vo Nacionalnata galerija vo London). Vo vtorata varijanta zabele`livo e otsustvoto na oreol okolu glavite na svetite li~nosti, no sepak atmosferata voop{to ne e pomalku misti~na vo odnos na prvata. Golemiot majstor toa go postignuva so nenadminati umetni~ki sredstva na kompozicijata i
Sl.165. Leonardo da Vin~i. Tajnata ve~era, 1495-98. Tempera na yid, 460 h 880 cm. Manastir Santa Marija dele Gracie, Milano.
Tajnata ve~era Leonardo da Vin~i ja slika tri godini sekoe utro, pominuvaj}i kratko vreme vo manastirskata trpezarija. Igumenot na manastirot nastojuva da go zabrza zavr{uvaweto na kompozicijata, no Leonardo da Vin~i opravdano odgovora deka ima problemi da go zamisli likot na gnasniot Juda. I navistina, inspiracija za toj lik, avtorot dolgo vreme bara me|u otpadnicite vo Milano i te{ko uspeva da go najde. Kompozicijata ima frontalna i simetri~na postavka, vo koja Hristos e izoliran vo otvorot na vratata, vo toj presuden moment koga izjavuva deka nekoj od negovite u~enici }e go predade. U~enicite se postaveni vo ~etiri grupi od po tri apostoli, koi zaedno so enteriernite elementi na kompozicijata so~inuvaat eden anti~ki friz. Vo 1499 god. Milano go zazemaat Francuzite, poradi {to Leonardo da Vin~i se vra}a vo Firenca, kade {to semejstvoto Medi~i ja ima izgubeno svojata mo} i na vlast se nao|a Republikata. Vo 1503 godina, vlasta pora~uva da se izrabotat dve freski vo Gradskiot sovet (palata Vekio) vo Firenca, ednata od Mikelanxelo (bitkata kaj Ka{ina), a drugata od Leonardo da Vin~i (bitkata kaj Angijarija). Za `al, o~ekuvaniot dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori izostanuva, bidej}i u{te pred da zapo~ne so rabota, Mikelanxelo e povikan od papata vo Rim. Bitkata kaj Angijarija pretstavuva grandiozna zamisla na Leonardo da Vin~i, na koja treba da se pretstavi krvaviot boj na firentincite za svojata nezavisnost. Prepletot na ~ove~kite figuri i na kowite, vo edna silno potencirana dinamika pretstavuva novo dostigawe vo oblasta na slikarstvoto, od koe se voodu{evuvaat podocne`nite umetnici. Za na{a nesre}a i za nesre}a na Leonardo da Vin~i, i pri izrabotkata na ovaa freska toj eksperimentira, upotrebuvaj}i voso~ni boi, {to ne se integriraat so malterot, taka {to po~nuvaat da se rastopuvaat. Niv, Leonardo da Vin~i saka da gi isu{i so pomo{ na silen ogan, no toa pridonesuva tie u{te pove}e da se o{tetat, taka {to vo 1505 god. samiot re{ava da ja napu{ti taa rabota. Od originalnata zamisla na Leonardo da Vin~i ostanati se samo nekolku crte`i i lo{i kopii na ona {to go naslikal vrz yidot. Za umetni~kiot dostrel na
86
taa zamisla, najverno svedo~i crte`ot na Rubens, izraboten spored originalniot karton na Leonardo da Vin~i za zamislenata kompozicija. Bogorodica so Hristos i sv. Ana pretstavuva kompozicija so karakteristi~na piramidalna postavka na figurite i so tipi~na obrabotka na likovite i zadninata. I ovaa slika, na istori~arite i na analiti~arite na umetnosta, no isto taka i na psihoanaliti~arite, im predizvikuva te{kotija za nejzino celosno razbirawe. Tretmanot na elementite na kompozicijata, ~estopati go povrzuvaat so nekoi nastani od ranoto detstvo na Leonardo, dozvoluvaj}i si da ja tolkuvaat slikata i preku nejzino nabquduvawe vo svrtena polo`ba za agol od 1800.
Sl.166. Leonardo da Vin~i. Mona Liza Xokonda, okolu 1503-05. Maslo na tabla, 53 h 77 cm. Luvr, Pariz.
Mona Liza Xokonda , pokraj Tajnata ve~era e najpoznatata slika na Leonardo da Vin~i. Nekolku godini po nejzinoto sozdavawe, taa e proglasena za vol{ebna slika. Rabotena e vo maslena boja so neverojatna prefinetost, na koja tonovite i modeliraweto kako da se vdahnati na plo~ata, a ne kako da se slikani. Likot na Mona Liza e pretstaven so polunasmevka {to lebdi, o~i pokrieni so te{ki kapaci i bez ve|i, so cel da ne se naru{i mekata povr{ina na ~eloto i obrabotkata na dolgiot, fino oblikuvan nos. Portretot ima individualen karakter, {to donekade e potisnato so elementite na idealizacijata. Preku portretot na Mona Liza, Leonardo da Vin~i ja pretstavuva su{tinata na `enstvenosta onaka kako {to toj ja sfa}a, a toa e maj~inskata ne`nost, koja mu nedostasuva cel `ivot.
Tret period
Od 1502 do 1506 god. Leonardo da Vin~i, kako voen in`ener mu slu`i na papskiot sin, razbojnikot ^ezare Borxija. Za taa cel, toj proektira nekolku ma{ini za zazemawe na tvrdini i za masovno uni{tuvawe. Taka na primer, crta ma{ina koja{to vle~ena od kowi bi mo`ela da vrti so svoite perki, sli~no na helikopter, vo viso~ina na ~ovekot se~ej}i gi glavite na neprijatelot. Vo tekot na celiot svoj `ivot, Leonardo da Vin~i e preokupiran od letaweto, zaviduvaj}i im na pticite. Konstruira razli~ni vidovi krila za letawe na ~ovekot, no nikoga{ nema da gi isproba. Zatoa pak, nekoi od negovite sorabotnici, bez negovo znaewe }e gi upotrebat tie krila i }e se osakatat. Ne mo`ej}i da gi dostigne pticite, ~estopati toj gi tro{i i svoite posledni pari za da kupi kafez so zarobeni ptici i vedna{ da gi oslobodi. Vo 1506 godina, Leonardo da Vin~i se vra}a vo Milano, no tamu ne mo`e da se vklopi vo novonastanatata klima, taka {to vo 1512 god. zaminuva vo Vatikan, kade }e se dosaduva ~etiri godini. Vo 1517 godina, po pokana od francuskiot kral Fransa I zaminuva vo Francija, no ve}e e iznemo{ten i ne mo`e da raboti. I pokraj toa, francuskiot dvor so radost go prifa}a negovoto prisustvo, a kralot ~estopati odi na razgovor kaj golemiot majstor i mislitel. Po dve godini prestoj vo Francija, Leonardo da Vin~i umira vo blizinata na kralskiot zamok Amboz na racete na Franso I. Pokraj navedenite dela na Leonardo da Vin~i, osobeno vnimanie privlekuvaat i negovite sliki Jovan Krstitel i Bah, koi se pretstaveni na ist na~in so tretmanot na figurata i obrabotkata na likovite. Sovr{enosta vo izrabotkata na likovite i tretmanot na materijata, Leonardo gi potvrduva i preku portretot La bella feroniera (@enata na trgovecot so `elezo).*55 I do den denes ne se otkrieni site tajni na slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Za nego se znae so
55
Sl.167. Leonardo da Vin~i. Bah, 1511-15. 115 h 177 cm. Luvr, Pariz.
Sl.168. Leonardo da Vin~i. @enata na trgovecot so `elezo, 1485-90. Maslo na tabla, 39 h 54 cm. [artoriski muzej, Krakov.
Podetalno vo B. Nardini. Leonardo da Vin~i, @ivot i delo Lopera completa di Leonardo pittore
kakvi sredstva se slu`el (tehnika kiaro-skuro, sfumato i vozdu{esta perspektiva), no ne se znae to~no kako i zo{to go napravil toa. Se ~ini deka tajnata le`i vo negovoto anatomsko prou~uvawe na optikata na ~ove~koto oko i estetikata na gledaweto. Verojatno, seto toa e pome{ano i so nekoja negova skriena psiholo{ka sostojba, kako {to tvrdi psihoanaliti~arot Frojd.
87
Sl.169. Rafael Santi. Vitezoviot son, 1504. Maslo na tabla, 17 h 27 cm. Nacionalna galerija, London.
se gleda negovoto osloboduvawe od vlijanijata na u~itelot Peruxino; - Trite gracii, osven {to go istaknuva majstorskoto oblikuvawe na goloto `ensko telo, taa go ilustrira i negovoto sfa}awe na koloritot vo 1500 god.; - Ven~avaweto na Bogorodica (1504), vo svojata postavka se nao|a pod direktno vlijanie na Peruxino, no taa ima jasna kompozicija i bogat kolorit so arhitektonska zadnina, kade e vidliva pretstavata na hram so centralno re{enie.
Sl.170. Rafael Santi. Ven~avawe na Bogorodica, 1504. Tabla, 118 h 170 cm. Brera, Milano.
88
Sl.171. Rafael Santi. Bogorodica na livada, 1505-06. Maslo na tabla, 88,5 h 113 cm. Umetni~koistoriski muzej, Viena.
Vo Firenca, za vreme na vtoriot tvore~ki period, Rafael gi pravi svoite najubavi sliki na tema Madona so dete, koi sodr`at prefineta ne`nost zastapena duri , i vo koloritot. Najpoznati sliki na taa tema se: - Bogorodica na golemiot vojvoda, - Bogorodica dela Kaza Tempi, - Ubavata gradinarka, - Bogorodica na livada, - Bogorodica so ptica, itn.
So svoite ostvaruvawa vo Vatikan, za vreme na svojot tret period, Rafael }e stekne golem ugled, taka {to }e bide nare~en Rafael Nenadminatiot. Toj dobiva mnogu pora~ki i za da odgovori na zada~ata, formira svoja rabotilnica so golem broj pomo{nici. Od niv najpoznat e Xulio Romano, koj pod vlijanie na svojot u~itel najmnogu }e upotrebuva jaka purpurno-crvena boja. Rafael dobiva odgovorna zada~a da gi dekorira papskite prostorii vo Vatikan, nare~eni Stanci. Pri nivnata realizacija, so eden potez vedna{ }e sozdade golem stil, postavuvaj}i na yidovite vo edna prostorija ~etiri kompozicii koi se olicetvorenie na: teologijata, filozofijata, poezijata i pravoto. Rasprava ili Triumf na crkvata e dvodelna kompozicija, na koja vo dolniot del se prika`uva raspravata za svetata pri~esna, a vo gorniot del nebeskiot `ivot na Hristos i na apostolite. Atinska {kola , prika`uva niza li~nosti od anti~kiot svet, vo ~ie sredi{te se nao|aat markantnite figuri na Platon i Aristotel. Za oblikuvawe na portretite, Rafael gi koristi likovite na svoite sovremenici: Leonardo da Vin~i, Mikelanxelo, Bramante, pa i svojot lik. Ovaa freska, mo`ebi pretstavuva najza~ajno delo na Rafael, vo koe grupiraweto na figurite go prezema od Mikelanxelo, koj ve}e go raboti tavanot vo Sikstinskata kapela vo Vatikan. No isto taka, taa potsetuva i na Tajnata ve~era od Leonardo da Vin~i, poradi svojata simetri~na frontalna postavenost. Seto toa e smesteno vo edna arhitektonska ramka na zamisleniot koncept za crkvata Sv. Petar, spored idejata na Rafael.
Sl.172. Rafael Santi. Atinska {kola, 1508-11. Freska, osnova 770 cm. Stanci dela Sewatura, Vatikan.
89
Sl.173. Rafael Santi. Triumfot na Galatea, 1512. Freska, 225 h 195 cm. Vila Farnezina, Rim.
Sl.175. Rafael Santi. Preobra`enie, 1519-20. Maslo na tabla, 405 h 278 cm. Pinakoteka, Vatikan.
Sl.174. Rafael Santi. Sikstinska Madona, 151316. Maslo na platno, 196 h 265 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
90
Osven kako najgolem ilustrator vo slikarstvoto, Rafael e poznat i kako portretist, pretstavuvaj}i gi svoite zna~ajni sovremenici: papi, princovi i golemi li~nosti. Popoznati se slednite: - Portret na papata Julie II, - Portret na papata Lav X so kardinalite, - Portret na Baltazare Kastiqoni, - Avtoportret, so ne`en, prefinet, duri i bolnikav izraz na liceto. Pred zavr{etokot na svojot kratkotraen `ivot, i pokraj naru{enoto zdravje, Rafael ima hrabrost da se natprevaruva so umetnosta na Mikelanxelo. Za taa cel, toj ja slika golemata kompozicija Polagaweto v grob, smestena vo galerijata Borgeze. Posakuvanata dramati~nost ne uspeava da ja postigne, taka {to kompozicijata izgleda dosta ladno i so labavi konturi. Poradi toa, mo`e da se ka`e deka docnoto tvore{tvo na Rafael, pretstavuva po~etok na dekadencijata na visokorenesansnata umetnost, koja nabrgu }e pomine vo manirizam.*56
Sl.176. Rafael Santi. Papata Lav X so kardinalite, 1517-18. Maslo na tabla, 119 h 154 cm. Ufici, Firenca,
BELTRAFI e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj najmnogu go prifa}a negovoto u~ewe pri izrabotkata na portretite, na koi e vidliva tehnikata kiaro-skuro. Likovite se pretstaveni do pojas i obraboteni so sfumato tehnika, no taa e poneuspe{na vo odnos na onaa od Leonardo da Vin~i. SOLARI (od Lombardija) isto taka e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj ja prifa}a negovata postavka na Bogorodica vo dramati~na okolina. Tehnikata na slikawe mu e sli~na kako i na u~itelot, {to se gleda na kompozicijata Bogorodica so Hristos i svetcite. ANDREA DEL SARTO (1486-1531, od Toskana) e sledbenik na Leonardo da Vin~i, a isto taka i na Rafael. So svoeto slikarstvo toj ja izvlekuva od }or-sokak firentinskata umetnost po zagubata na Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo. Andrea del Sarto samo vo formalen pogled ja zadr`uva mudrosta na Leonardo da Vin~i i smirenosta na Rafael, bidej}i negovite kompozicii se napregnati i dosta interesni. Takvi se slikite: Pieta, @rtvata na Avram i Portret na eden skulptor. So slikarstvoto na Andrea del Sarto se sozdava uvodot vo toskanskiot manirizam, {to e osobeno vidlivo vo negovata slika Madona Harpija.*57
Sl.178. Korexo. Noli me tangere, 1522-23. Tabla, 103 h 130 cm. Prado, Madrid.
Sl.177. Andrea del Sarto. Madona Harpija, 1517. Maslo na tabla, 178 h 207 cm. Ufici, Firenca.
56 Podetalno vo Rafael, I diamanti dellarte 57
KOREXO (1489-1534) iako e sledbenik na golemite majstori, toj ima pogolema sloboda vo kompoziciite. Raboti vo Parma i ne pripa|a na nitu edna regionalna {kola. Negovoto slikarstvo sodr`i takva fantazija i temperament, kakvi {to ne mo`at da se sretnat vo rimskoto slikarstvo. Na negovite sliki e prisutna edna re~isi barokna atmosfera, {to }e bide karakteristi~no za umetnosta mnogu podocna. Toa e vidlivo vo
91
Na 13-godi{na vozrast, bez odobrenie na svojot tatko, Mikelanxelo odi da u~i slikarstvo kaj majstorot Domeniko Girlandajo, kade {to }e se zadr`i dve godini. Tamu najprvin }e u~i preku kopiraweto na ranorenesansnite freski, sozdadeni od Maza~o i drugite majstori. Vo toa }e bide mnogu pouspe{en od svoite sou~enici, na koi ~estopati }e im se potsmeva poradi nivnata nedovolna ve{tina. Zatoa, ponekoga{ izbivaat incidenti me|u nego i sou~enicite, taka {to doa|a i do tepa~ki. Vo edna od niv, Mikelanxelo }e dobie tolku silen udar po nosot, {to za cel `ivot }e ostane nagrden. Negoviot talent e zabele`an od dvorot na vojvodata
Sl.181. Mikelanxelo Buonaroti. Bogorodica na skali. Mermer, 45 h 57 cm. Kaza Buonaroti, Firenca.
92
Lorenco Medi~i, taka {to }e bide primen na rabota kaj vajarot Bertold di Xovani, kade go otkriva svojot `ivoten pat. Toga{ }e gi sozdade svoite najrani skulptorski ostvaruvawa: Faun, Madona na skali i Lapid i Kentaur. U{te vo ovie prvi ostvaruvawa vidliv e procesot na borba i na makotrpna rabota, preku koi, Mikelanxelo gi pretvora site pottiknuvawa vo svoj, dotoga{ nepoznat umetni~ki jazik. Aktivnosta na Mikelanxelo se odviva niz nekolku tvore~ki periodi vo Firenca i vo Rim. Negoviot `ivot e raspnat me|u ovie dva grada, {to proizleguva od negovata qubov kon rodnata Firenca i nastojuvawata na papata da go iskoristi negoviot talent samo za sebe. Patuvaj}i ~esto na relacija Firenca - Rim, Mikelanxelo redovno se zadr`uva na po~inka vo Orvieto, vo ~ija katedrala postojano gi studira freskite na Luka Siworeli. Taka, pod vlijanieto na zna~ajnite slikari i skulptori, postepeno se formira umetni~kiot izraz na Mikelanxelo.
Sl.183. Mikelanxelo Buonaroti. David, 1501-03. Mermer, viso~ina 550 cm. Akademija, Firenca.
Sl.182. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta, 1498-1500. Mermer, viso~ina 195 cm. Crkva Sv. Petar, Rim.
Skulpturata Pieta, vo crkvata Sv. Petar vo Rim (1500) go pretstavuva 25-godi{niot Mikelanxelo kako zrel umetnik i ~ovek, koj sozdava so `ar i stradawe. Likovite se vozvi{eni do ~ove~ki idealnoto i se ~ini kako da se nao|aat vo prostor na tivka osamenost, {to }e bide mnogu bitna karakteristika i za podocne`nite dela na Mikelanxelo. David (pora~ana vo 1501 g.) pretstavuva prva monumentalna statua na visokata renesansa, koja vo celost gi odrazuva edinstvenite svojstva na Mikelanxelovata umetnost. Taa e visoka 5,5 m i e postavena pred palatata Vekio vo Firenca kako gra|anskopatriotski simbol na Republikata. Denes tamu se nao|a
nejzinata verna kopija, a originalot se ~uva vo Akademijata na ubavite umetnosti. Bidej}i otse~enata glava na Golijat ne e prisutna vo kompozicijata, David ne izgleda kako pobednik, tuku kako predizvikuva~ borec za pravda. Negovoto telo e istovremeno smireno i napregnato, pretstavuvaj}i dejstvo vo miruvawe, koe e tolku karakteristi~no za Mikelanxeloviot skulptorski izraz. Izrazot na ovaa figura objavuva eden nov ideal na ubavinata, mnogu porazli~en od `ilavosta i vitkosta na Donatelovite figuri. Freskata Bitkata kaj Ka{ina Mikelanxelo ne zapo~nal da ja realizira vo palatata Vekio, bidej}i vo 1503 god. ednostavno e prinuden da zamine vo Rim kaj papata. Crte`ite od negovata ideja poka`uvaat deka toa bi bil dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori Mikelanxelo i Leonardo da Vin~i, koj treba{e da ja realizira Bitkata kaj Angijarija, vo istata prostorija.
93
Sl.184. Mikelanxelo Buonaroti. Bitkata kaj Ka{ina, crte` od studijata za freska vo Salata na Golemiot sovet na palatata Vekio, Firenca, 1504-06.
Mojsej (1513-15) i Dvata roba se del od zamisleniot proekt na Mikelanxelo za grobnicata na papata Julie II, {to trebalo da pretstavuva najgolemo umetni~ko dostigawe. Mikelanxelo zamisluva Mojsej da bide postaven taka, da se gleda oddolu, za da se po~uvstvuva negovata stra{na snaga, koja umetnicite ja narekle terribilita, vo smisla na vozvi{enost. Stavot na Mojsej istovremeno izrazuva budnost i meditacija, sposobnost za mudro vladeewe, no i stra{en gnev.
Sl.185. Mikelanxelo Buonaroti. Mojsej , 1515-16. Mermer, viso~ina 254 cm. Crkva San Pjetro in Vinkoli, Rim.
Sl.186. Mikelanxelo Buonaroti. Rob na umirawe, 1513. Mermer, viso~ina 229 cm.Luvr, Pariz.
Dvata roba Mikelanxelo gi zamisluva kako edinstvo na sprotivnostite. Robot na umirawe im se prepu{ta na okovite, a Pobunetiot rob se naprega da se oslobodi od niv. Umetni~kiot izraz potsetuva na neoplatonisti~kata pretstava za teloto kako zatvor za ~ove~kata du{a na Zemjata.
94
Grobnicata na papata Julie II ostanuva nedovr{ena, bidej}i papata go prekinuva Mikelanxelo vo rabotata, nagovaraj}i go da se zafati so izrabotka na freskite vo Sikstinskata kapela vo Vatikan. Donekade toa pretstavuva i rezultat na spletkata {to ja pravi Bramante, koj misli deka natprevarot me|u Mikelanxelo i Rafael }e bide na {teta na Mikelanxelo. Me|utoa, se poka`uva
Sl.187. Mikelanxelo Buonaroti. Tavanot na Sikstinskata kapela, 150812, po restavracijata. Vatikan, Rim.
deka Mikelanxelo mo`e da bide isto taka golem slikar kako i skulptor. Seto toa predizvikuva promena na prvobitnata ideja za grobnicata na papata Julije II, pri {to Mikelanxelo podocna pravi nov proekt za nea, taka {to denes taa se nao|a vo crkvata San Pjetro in Vinkoli. Vo centralnata ni{a od fasadata na grobnicata e smestena statuata Mojsej. Tavanot na Sikstinskata kapela vo Vatikan (150812), Mikelanxelo so golem `ar se zafa}a da go naslika, taka {to rabotata uspeva da ja zavr{i za ~etiri godini, posakuvaj}i da prodol`i so rabotata na grobnicata za papata Julie II. Ovaa ogromna freska sodr`i stotina likovi ritmi~no rasporedeni vo arhitektonska ramka. Vo sredniot del se smesteni deset sceni od sozdavaweto na svetot, okolu koi se rasporedeni pretstavi na mom~iwa, proroci i medaljoni. Vo po~etokot, Mikelanxelo zapo~nuva da ja raboti freskata so pomo{ na svoite u~enici, no nezadovolen od nivnata rabota, toj se zatvora vo prostorijata i prodol`uva da raboti sam
pod svetlosta na sve}ite, ~estopati zaboravaj}i na redovnata ishrana. Ponekoga{ tolku brzo raboti, {to boite gi nanesuva vrz premnogu vla`niot malter, taka {to vrz freskite po~nuva da se pojavuva muvla. Ispla{en od taa pojava, toj pa|a vo o~aj i saka da ja napu{ti rabotata. No, za negova sre}a papskiot sovetnik za umetnost, Xulijano da Sangalo znae deka toa ne pretstavuva nikakva {teta i deka muvlata ednostavno mo`e da se izbri{e, taka {to Mikelanxelo sre}no ja dovr{uva rabotata. Od taa grandiozna freska spored svoeto zna~ewe mo`e da se istaknat slednite dve sceni: - Sozdavaweto na Adam e scena vo koja ne se pretstavuva fizi~koto oblikuvawe, tuku vdahnuvaweto na bo`jata iskra, du{ata vo teloto na Adam. Na toj na~in e sozdadeno dotoga{ nevideno dramati~no sprotistavuvawe me|u ~ovek i bog. Adam e povrzan so zemjata, no istovremeno i so gospod na neboto, a ve}e ja zabele`uva s u{te nesozdadenata Eva, koja qubopitno yirka pod gospodovoto krilo;
Sl.188. Mikelanxelo Buonaroti. Sozdavaweto na Adam. Freska, fragment od tavanot na Sikstinskata kapela, Vatikan, Rim.
95
Sl.190. Mikelanxelo Buonaroti. Raspetie na sv. Petar, 1546-50. Freska, 661 h 625 cm. Kapela Paolina, Vatikan,
Sl.189. Mikelanxelo Buonaroti. Stra{niot sud, 1536-41. Freska, 12,20 h 13,70 m. Sikstinska kapela, Vatikan, Rim.
- Prviot grev i isteruvaweto od rajot ja sodr`i celata dramati~nost na ~ove~kata radost i stradawe. Na ovaa tavanska freska, genijalnoto Mikelanxelovo slikarstvo gi apsorbira site iskustva od Maza~o, pa s do nego. Stra{niot sud (1534-41) na oltarniot yid vo Sikstinskata kapela, Mikelanxelo po~nuva da go slika okolu 20 godini po slikaweto na tavanot. Toa go pravi vo vremeto na duhovnata i politi~kata kriza na reformacijata. Duhovnoto raspolo`enie na Mikelanxelo nao|a dlabok odraz vo prika`uvaweto na mra~nata vizija vo Stra{niot sud, sozdaden pod izvesno vlijanie na istoimenata kompozicija na Siworeli. Ovde, blagoslovenoto i prokleto ~ove{tvo, sobrano vo gusta tolpa go moli razluteniot bog za milost. Bog e pretstaven kako atlet, koj suvereno vladee so vselenata. Pod gospod, na oblak java apostol Bartolomej, dr`ej}i go v raka simbolot na ma~eni{tvoto, ~ove~kata ko`a. Liceto na ko`ata pretstavuva morbiden avtoportret na Mikelanxelo, koj na vakov na~in se ispoveda za svoite grevovi i nedostojnosti. Istori~arite na umetnosta na Mikelanxelo mu zabele`uvaat deka koloritot na negovite freski ne e na visoko nivo. So istra`uvaweto na freskite se konstatira deka toa e rezultat na nivnoto natslikuvawe od strana na podocne`nite slikari, taka {to so napravenata restavracija prekrasniot kolorit na Mikelanxelo izleguva na povr{ina. Visokiot dostrel na Mikelanxeloviot kolorit e potvrden i vo negovite posledni freski od kapelata Paolina vo Vatikan, kade {to se pretstaveni scenite: Raspetie na sv. Petar i Obra}aweto na sv. Pavle.
96
Evidentno e deka umetni~kiot izraz na figurite na Mikelanxelovite freski ima skulptorski tretman, obedinet vo arhitektonska ramka, no toa ne pretstavuva mana, tuku nosi nov umetni~ki kvalitet. Slikata Sv. Semejstvo, kako kru`no platno Mikelanxelo go slika u{te vo 1505 god. prika`uvaj}i se kako golem kolorist. Figurite se pretstaveni vo vid na edna cvrsta grupa pod jaka son~eva svetlost, a angelite se prika`ani kako goli mom~iwa koi se odmoraat vo zadninata. Na takov na~in gi oformuva{e svoite verski kompozicii i slikarot Siworeli. Skulpturite vo kapelata Medi~i vo Firenca (152045) pretstavuvaat kompletirawe na Mikelanxeloviot arhitektonski proekt realiziran 25 godini porano. Papata Lav X (Medi~i) odlu~uva da izgradi sakristija za smestuvawe na sarkofazite na Xulijano i Lorenco Medi~i. Xulijano e pretstaven kako vojnik smesten vo ni{ata na yidot, pod koja vrz sarkofagot se nao|aat polule`e~kite figuri No} i Den. Na sprotivnata strana vo ni{ata na yidot e smestena statuata na Lorenco Medi~i, pretstaven kako mislitel, a pod nea vrz sarkofagot se nao|aat figurite Ve~er i Zora. Site pogledi na figurite se svrteni kon ni{ata, vo koja e smestena kompozicijata Bogorodica so Hristos , pridru`ena od skulpturite na svetitelite na semejstvoto Medi~i. Ni{ite vo koi se smesteni figurite na Xulijano i Lorenco se pretesni i mnogu plitki za niv, poradi {to se pretpostavuva deka tie bile praveni za drugo mesto. Isto taka, alegoriskite likovi na No} i Den, i Ve~er i Zora, organski ne nalegnuvaat vrz polukru`nite formi na sarkofazite, koi se premali za goleminata na statuite. Preku tretmanot na nivnata muskulatura i izrazot na nivnite lica e pretstaveno razli~noto doba na ~ove~kiot `ivot i na denono}ieto. Seto ova navidum needinstvo na skulpturite se pretvora vo cvrsta celina, so pomo{ na arhitektonskata ramka na enterierot.
Sl.191. Mikelanxelo Buonaroti. Xulijano Medi~i, No} i Den. Mermer, srednata figura e visoka 183 cm. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
Sl.192. Mikelanxelo Buonaroti. Lorenco Medi~i, Ve~er i Zora. Mermer. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
Za vreme na poslednite 30 god. od svojot `ivot, glavno zanimawe na Mikelanxelo mu e arhitekturata, vo koja toj verojatno go nao|a svojot du{even mir, no i ponatamu prodol`uva da se zanimava so skulptura. Pietata Rondonani (1555-64, Milano) pretstavuva posledno skulptorsko delo na Mikelanxelo. Vo nego toj bara novi oblici, kako da ne e zadovolen od svoite dotoga{ni ostvaruvawa. Vsu{nost, ovaa grupa e samo fragment od edna kompozicija {to verojatno ja namenuva za svojata zamislena grobnica. Ostanatoto go uni{tuva, borej}i se so kompozicijata s do nekolku dena pred svojata smrt. Likovite na Bogorodica i Hristos kako da nemaat nikakva traga od visokorenesansnata retorika. So svojata beste`inska sostojba, tie potsetuvaat na pobo`nite sliki od srednovekovnata umetnost, a so svojot sostav ja prika`uvaat iskonskata vrska na sinot so maj~inata utroba. Posebnosta na taa kompozicija u{te pove}e e zabele`liva vo sporedba so porane{nite dela na Mikelanxelo, napraveni na istata tema. Taka na primer, tretata pieta (izrabotena porano, se nao|a vo crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca) vo mnogu ne{ta se razlikuva od negovoto posledno delo, pietata Rondanini.*59 Normalno e deka po vozvi{enoto tvore{tvo na Mikelanxelo te{ko mo`e da se o~ekuva toj da bide nadminat. Vo toa vreme nastapuva i ekonomska kriza, taka {to izostanuvaat i golemite pora~ki, poradi {to
59
umetnicite se nao|aat vo nepovolna sostojba. Sepak, golemite talenti }e uspeat da ja izvle~at umetnosta od taa kriza.
Podetalno vo B. Nardini. Mikelan|elo, @ivot i delo L. Berti. All the works of Michelangelo A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect
Sl.193. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta Rondanini, 1552-64. Mermer, viso~ina 195 cm. Zamok Sforca, Milano.
97
Grabnuvaweto na Sabiwankite pretstavuva skulptorska kompozicija smestena vo Loxa dei Lanci, kade denes se nao|a nejzinata kopija. Za razlika od renesansnite skulpturi, koi se pravea za da se gledaat prvenstveno od eden agol, taa kompozicija gi zadovoluva estetskite kriteriumite za gledawe od site strani.
Sl.194. Benvenuto ^elini. Solarnikot na Franso I, 1539-43. Zlato i emajl vrz abonos. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Persej pretstavuva pozlatena bronzena statua, smestena vo Loxa dei Lanci vo Firenca. Negovata figura e vitka i ubavo razviena.Vo desnata raka ja dr`i sabjata, a vo levata otse~enata glava na nevernata Meduza. Vidliva e virtuoznosta vo prika`uvaweto na anatomijata na ~ove~koto telo i prisustvoto na klasi~nite motivi vo dekoracijata na postamentot.*60
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.86-87 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220
Sl.196. @an Bulow i Amanati. Fontanata Neptun, 1563-75. Plo{tad Dela Siworija, Firenca.
98
Trite sosema razli~ni figuri se povrzani vo edna edinstvena spirala, koja se izvi{uva nagore. Iako kompozicijata e mnogu dinami~na, taa e neverojatno uramnote`ena. Materijalot za docnorenesansnite majstori ve}e ne pretstavuva pre~ka za realizacija na umetni~kata fantazija, {to }e stane osnova za pojavata na barokot.
Kowani~kata statua Kozim I, Xambolowa ja pravi za plo{tadot Dela Siworija, na koj vo sorabotka so Amanati }e gi pravi i skulpturite za fontanata Neptun. Xambolowa e majstor i za izrabotka na fino oblikuvani statui od bronza, so golema dinami~nost, kako {to e na primer figurata Merkur koj tr~a.*61
Venecija
Venecijanskoto slikarstvo za vreme na XVI vek definitivno go do`ivuva svojot procut. Golemite majstori na toa slikarstvo postignuvaat sovr{enstvo vo prika`uvaweto na perspektivata, na ~ovekot vo prirodata i na psiholo{kiot efekt. Sovr{enstvoto e postignato pove}e so upotreba na koloristi~ki, otkolku so crta~ki efekti. Venecijanskiot kolorit na topli boi e originalen vo svojata kiaro-skuro tehnika. Od toa proizleguva naglasuvaweto na bitnoto vo kompozicijata, na predniot plan; a toa naj~esto e dejstvoto, ~ove~koto telo ili dvi`eweto. Najomileni temi na venecijancite vo ovoj period pretstavuvaat: senzualniot akt vo priroda pod toploto podnebje, mitolo{kite i alegoriskite sceni, religioznite kompozicii, kako i prekrasnite portreti.
XORXONE (1478-1510)
Xorxo di Kastelfranko, nare~en Xorxone e prviot golem slikar na venecijanskata visoka renesansa. Negoviot talent tolku brzo se razviva, {to vr{i vlijanie duri i vrz slikarstvoto na negoviot u~itel Xovani Belini vo oformuvaweto na u~iteloviot podocne`en stil. Xorxone `ivee samo 32 godini, taka {to umira nekolku godini pred negoviot u~itel. Poradi toa, toj ima sozdadeno mal broj sliki, no tie se so takva sugestivna ubavina, {to vlijaat vrz golem broj podocne`ni slikari, a toa se odnesuva i na najgolemiot visokorenesansen venecijanski slikar Ticijan. Osnovnite karakteristiki vo slikarstvoto na Xorxone, nakuso mo`at da se opi{at na sledniot na~in: - toj ja prodlabo~uva tonskata vizija, nasledena od Xovani Belini, - negovite sliki se oformuvaat vo svetol prostor (luminizam), - toj ne pravi skici i crte`i, tuku raboti direktno so boja, - svoite sliki ~estopati gi dopolnuva, a toa i nemu }e mu go pravi Ticijan, smetaj}i deka nekoi od slikite na Xorxone se nedovr{eni. Slikite na Xorxone se mnogu barani u{te za vreme na negoviot `ivot, ne samo poradi svojot kvalitet, tuku i poradi negovata popularnost. Toj se dvi`i vo umetni~ki i nau~ni krugovi kade {to se rasprava za
61
Sl.197. Xorxone. Bura, okolu 1505. Maslo na platno, 73 h 82 cm. Akademija, Venecija.
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.88 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220
muzikata, filozofijata, qubovta i za tajnata na skladnite ritmi. Najpoznati sliki na Xorxone se: Bura, Venera koja spie i Koncert v pole. Slikata Bura pretstavuva edna mitolo{ka scena na promenliviot moment. Prisutnite figuri kako da se osvetleni od kratkotrajniot blesok na molwata, taka {to tie me|usebno ne se svesni za svoeto zaemno prisustvo. Na ednata strana od rekata se nao|a ov~arot, a na drugata strana edna mlada majka so dete, koja nalikuva na Bogorodica. Ovaa kompozicija }e izvr{i silno vlijanie vrz tvore{tvoto na {panskiot slikar El Greko, no isto taka i vrz impresionistite vo po~etokot na modernata umetnost. Slikata Venera koja spie e nare~ena Drezdenska Venera, poradi nejzinata postavka vo tamo{niot muzej. Kompozicijata pretstavuva sovr{ena realizacija na tema akt vo pejza`, pod polna svetlost i so izobilsto na krivi i meki linii. Slikata Koncert v pole , nare~ena Poezija e ispolneta so poeti~na muzika vo kve~erina i so pastoralen {arm. Taa e scena ispolneta so nenadminliviot moment zasiten so ubavina. Nevidlivata `e{tina na slikata e prisutna vrz razgolenite tela i
99
Sl.198. Xorxone. Venera koja spie. Maslo na platno 175 h 108,5 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
Sl.199. Xorxone. Koncert vo pole, 1505-10. Maslo na platno, 110 h 138 cm. Luvr, Pariz.
nate`natite drvja, {to u{te pove}e e naglaseno vo kontrastot so ladnata voda od bunarot, zafatena so stakleniot bokal. Toplinata na telata se istaknuva vrz ladnite tonovi od vtoriot plan. I ovaa slika }e izvr{i silno vlijanie vrz impresionistite vo modernoto slikarstvo tri veka podocna. Xorxone e majstor i za verski kompozicii, postignuvaj}i misti~na atmosfera, {to se gleda na slikite: Ispitot na Mojsej i Madona na tron so dvajca svetci. So avtoportretot, Xorxone ja doka`uva raznovidnosta na svoeto kratkotrajno tvore{tvo.*62
TICIJAN (1488/89-1576)
Ticijano Vi~eli, nare~en Ticijan e eden od najzna~ajnite i najplodnite slikari vo istorijata na umetnosta. Toj se zanimava edinstveno so slikarstvo, koe postojano go usovr{uva, uspevaj}i da go dovede do sovr{enstvo. Mo`e da se ka`e deka preku negovoto delo se identifikuva venecijanskoto slikarstvo, pa zatoa toj e nare~en patrijarh na venecijanskata umetnost. Sli~no kako i negoviot u~itel Xorxone, i Ticijan e mnogu cenet
62
100
- Avtoportretite go pretstavuvaat Ticijan vo razli~no doba od negoviot `ivot, preku koi mo`e da se sledi promenata na negoviot vozvi{en lik; - Karlo V na kow go prika`uva golemiot imperator i vojskovodec, koj vladee re~isi so polovina Evropa i koj uspeva da go zazeme i ograbi papskiot Rim. Negoviot lik e pretstaven so edna dinamika vo kompozicijata, kade imperatorot suvereno vladee so snagata na nemirniot kow. Bahanalii e mitolo{ka slika izrabotena po nara~ka na vojvodata Alfonso dEste. Na nea e pretstaven eden nastan od ostrovot Andros i taa e premnogu bu~na vo odnos na sli~nite porane{ni sliki.
Sl.201. Ticijan. Avtoportret na starost, 1562. Maslo na platno, 75 h 96 cm. Dr`aven muzej, Berlin.
- Portretot na edna ubavica go poka`uva silniot napredok kon posakuvanoto sovr{enstvo vo tretmanot na likot i materijata; - Portretot na papata Pavle III me|u vnucite, ve}e go pretstavuva vrvnoto tvore{tvo na Ticijan kade vo celosnost e izrazen individualniot karakter na likovite; - Portretot na Riminaldi (^ovek so modri o~i) e pretstaven so eden hamletovski `ar;
Sl.203. Ticijan. Bahanalii, 1518-19. Maslo na platno, 175 h 183 cm. Prado, Madrid.
Sl.204. Ticijan. Urbinska Venera, 1538. Maslo na platno, 111 h 165 cm. Ufici, Firenca. Sl.202. Ticijan. Karlo V na kow, 1548. Maslo na platno, 279 h 332 cm. Prado, Madrid.
101
TINTORETO (1518-1594)
Jakopo Robusti, nare~en Tintoreto e voda~ na {kolata koja saka da go nadmine deloto na Ticijan. Negova cel e da napravi sinteza na Ticijanoviot kolorit i Mikelanxeloviot crte`. Toj odli~no go poznava italijanskoto slikarstvo, iako Venecija ja napu{ta samo edna{, koga vo Rim }e se sretne so Mikelanxelo. Po vra}aweto vo Venecija, nabrgu blesnuva negoviot individualen stil so slednite karakteristiki: - kompoziciite se dramati~ni i totalni, - tie imaat treperliva i v`e{tena boja, - figurite se iskriveni, razdvi`eni i so perspektivno skratuvawe. Dinamizmot na Tintoreto vr{i silno vlijanie i na ve}e ostareniot golem majstor Ticijan. Toj raboti celi ciklusi na freski so ogromni dimenzii, smesteni vo najpoznatite objekti na Venecija: u~ili{teto San Roko, crkvata San Xorxo Maxore, Du`devata palata i dr.
Sl.205. Ticijan. Madona di kaPezaro, 1519-26. Maslo na platno, 478 h 268 cm. Crkva Santa Marija dei Frari, Venecija.
Sl.206. Tintoreto. Kalvarija, 1566-67. Maslo na platno, 390 h 415 cm. U~ili{te San Roko, Venecija.
So deloto na Ticijan ne zavr{uva visokata renesansa vo Venecija. Taa prodol`uva da se razviva i ponatamu, pred s poradi toa {to vlijanieto na manirizmot tamu e mnogu malo. Taka, i vo vtorata polovina na XVI vek s u{te se tvori vo visokorenesansen stil. Po Ticijan rabotat i drugi golemi slikari, no tie ne mo`at da se smetaat za negovi vistinski naslednici. Evropskoto slikarstvo na noviot vek vistinskite naslednici na Ticijan }e gi najde vo li~nostite na Velaskez ([panija), Rubens (Flandrija) i Rembrant (Holandija), pred s vo odnos na nivniot slikarski priod.*63
102
Ciklusot od u~ili{teto San Roko vo Venecija, Tintoreto go slika celi 23 godini so ogromni i dramati~ni sliki, pred koi se dobiva vrtoglavica. Najpoznati od niv se: Tajnata ve~era, Hristos pred Pilat, Kalvarija i Raspetie. Dekoriraweto na Du`devata palata, Tintoreto go pravi isto taka so ogromni kompozicii na koi e prisutno izvesno preteruvawe vo {ematizmot. Takva e golemata kompozicija Vo rajot, so prisustvo na ogromen broj li~nosti.
63
Tintoreto nema naslikano golem broj portreti, no so onie {to gi pravi doka`uva deka e golem majstor i vo taa oblast. Toa mo`e da se vidi od Portretot na Sansovino , na koj e pretstaveno celoto ~ove~ko dostoinstvo na golemiot venecijanskiot arhitekt vo negovite zreli godini. Tajnata ve~era e tema, koja Tintoreto ja slika so poseben `ar i so dotoga{ nevidena sloboda vo komponiraweto. Negovite najpoznati sliki na taa tema se smesteni vo crkvata San Xorxo Maxore i vo u~ili{teto San Roko. Tie se pretstaveni so golem dinamizam, so zakrivuvawe i so perspektivno skratuvawe, kade i ~adot vo enterierot dobiva misti~en karakter. Scenite kako da se osvetleni od dva izvora na svetlost, so prisustvo na fakeli i so prozra~en dim.
Sl.207. Tintoreto. Sozdavaweto na Mle~niot pat, okolu 1582. Maslo na platno, 148 h 165 cm. Nacionalna galerija, London.
Sozdavaweto na Mle~niot pat e slika so golem dinamizam i so graciozni dvi`ewa, pretstaveni so eden Ticijanov karakter. Arijadna, Venera i Bah, nare~ena Sovr{ena poezija e scena vo koja bogot Bah e pretstaven kako graciozno izleguva od moreto, za da ja ven~a svojata nevesta. Suzana i starci nudi eden nov vid revolucionerno slikawe, kade {to svetlosta ima najgolemo zna~ewe. Figurite se osvetleni od sekavi~nata svetlost na gromot, taka {to nemaat vreme me|usebno da se zabele`at. Na sli~en na~in e naslikana i Burata od Xorxone.
Sl.209. Tintoreto. Tajnata ve~era, 1592-94. Maslo na platno, 365 h 568 cm. Crkva San Xorxo Maxore, Venecija.
So kompozicijata Hristos na Galilejskoto More, Tintoreto go istaknuva svoeto majstorstvo za dolovuvawe misti~na atmosfera na otvoren prostor. Slikarskiot pristap na Tintoreto vo negovite Tajni ve~eri, sigurno bi go zbunile i Leonardo da Vin~i, bidej}i so niv e urnat pogolemiot del na renesansnite umetni~ki kanoni, so {to }e mu bide otvoren patot na {panskiot slikar El Greko.*64
103
Sl.210. Paolo Veroneze. Venera i Adonis, 1570-75. Maslo na platno, 191 h 212 cm. Prado, Madrid.
Sl.211. Paolo Veroneze. Slikite na tavanot vo dvoranata na Golemiot sovet, 1577-78. Du`deva palata, Venecija.
65
Podetalno vo Lopera completa di Veronese ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.186-189
104
Sl.212. Paolo Veroneze. Ve~erata kaj Levi, 1573, fragment. Maslo na platno, 155 h 128. Akademija, Venecija.
Sl.213. Paolo Veroneze. Svadbata vo Kan, 1563. Maslo na platno. 669 h 900 cm. Luvr, Pariz.
105
Pjer [amb` i Bokadr. Gradskiot sovet, Pariz, 1533-51. Izgoren 1871, rekonstruiran 1882 (Bal i Deprt).
106
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.361 Velike arhitektura sveta, str.138 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.132
107
RENESANSA VO FRANCIJA
Vo po~etniot period na francuskata renesansna arhitektura se zadr`uva gotskata struktura na objektite i se pojavuva spoj na gotskite elementi so novata italijanska arhitektura. Na toj na~in, postepeno se sozdavaat oblicite na francuskata rana renesansa, poznata pod imeto stil Franso I, {to }e potrae do polovinata na XVI vek. Cvetnoto doba na francuskata renesansna arhitektura }e se razviva od sredinata na XVI vek do prvata decenija na XVII vek, poznat kako stil Anr IV od krajot na XVI vek.
italijanski majstori, koi uvezenite renesansni elementi gi prerabotuvaat za francuski potrebi. Nivnite nastojuvawa da se dobie pravoagolen atrium ne se ispolnuvaat, poradi ispolzuvaweto na starite temeli. Vo sredinata na dvorot postavuvaat italijanska fontana. I pokraj toa {to zamokot ima dva monumentalni vleza so kuli, toj ima otvoren karakter na fasadite. Glavna uloga vo novata dekoracija ima slobodnata primena na anti~kite stilovi, dodeka doma{nata flora vo reljefite e zameneta so stiliziran akantus. Na toj na~in, napraven e re{itelen ~ekor od gotikata kon renesansata. Zamokot Blo, pokraj rekata Loara se gradi podolgo vreme, pa zatoa sodr`i stilovi na razli~ni epohi. Toj e zapo~nat vo 1498 god. za potrebite na Luj XII so tipi~na gotska struktura i so renesansna profilacija na
Sl.217. @ak Surd i Domeniko da Kortona. Severnoto krilo na zamokot Blo (1515-24). Izgled na dvorot so golemite skali na Franso I i izgled od nadvor.
fasadnite otvori. Vo vremeto na Franso I , pod rakovodstvo na italijanski majstori, vo gradbata se vnesuva vidliva primena na elementi od po~etokot na cvetnoto doba na rimskata renesansa. Vo prvite gradbi s u{te e prisutna gotskata koncepcija vo op{tata struktura: asimetrija na planot, smestuvawe na skalite vo izdvoeni kuli i ogromna viso~ina na krovovite. Me|utoa, vidlivo e otsustvoto na odbranbeni kuli. Severnoto krilo na zamokot Blo e izgradeno za kralot Franso I me|u 1515 i 1524 god. od arhitektite @ak Surd i Domeniko da Kortona (1470-1545). Prisustvoto na ovie arhitekti odigruva va`na uloga vo ponatamo{niot razvoj na francuskata renesansna arhitektura, poradi vnesuvaweto na slednite karakteristiki vo nejzinata koncepcija: simetrija na prvobitniot plan, razvien zavr{en venec i napolno otstranuvawe na gotskite dekorativni elementi. Renesansnata koncepcija na dvornata fasada e naglasena so postavuvawe na dvojni pilastri, skulptorska obrabotka na detalite i ritmizacija na elementite. Paradnite spiralni skali imaat renesansna plastika, no vo soglasnost so gotskata tradicija tie se smesteni vo dodadenata kula kon dvornata fasada. Nadvore{nata fasada, po nara~ka na kralot e oblikuvana pod inspiracija od vatikanskite dvorci (San Domazo i Belvedere), pa zatoa ima galerii na katovite. Zamokot-dvorec [ambr (1526-1559) pretstavuva zaklu~ok na po~etniot period od ranata renesansa vo Francija. Vo svojata osnova, toj ja zadr`uva gotskata koncepcija, so agolni odbranbeni kuli i so don-`on kula vo sredinata. Isto taka, toj gi zadr`uva i strmnite krovovi, no negovite otvoreni fasadi nemaat nikakov odbranben karakter. Novina pretstavuva poednostavuvaweto na dekoracijata i podelbata na fasadata na celosni arhitektonski delovi. Arhitektonskite delovi na pettata fasada, vo vid na kuli, lanterni i oxaci pravat fantasti~na igra na raznovidni formi. Paradnite spiralni skali so dva zasebni kraka se edinstveniot element {to ostanal od prvobitniot enterier, koj e preraboten vo vremeto na Luj XIV.
109
RENESANSA VO FRANCIJA
Sl.218. Domeniko da Kortona. Dvorecot [ambr, zapo~nat 1519. Osnova i izgled so don-`on kulata.
Gradeweto na dvorecot e izvedeno pod rakovodstvo na arhitekt Domeniko da Kortona. Vlijanieto na [ambr }e bide prisutno i vo arhitekturata na idnite dvorci. Dvorecot Fontenbl e smesten ju`no od Pariz, a zapo~nat e da se gradi vo sredniot vek. Gradbata vrz starite temeli vo 1528 god. ja zapo~nuva Lebretn (tvori 1527-52), so objektite okolu t.n. elipsoiden dvor . Gradbata okolu dvorot ja ima zavr{eno italijanskiot arhitekt Sebastijano Serlio (1475-1544). Ramnomerniot raster na pilastrite od fasadata e napraven spored primerot na dvorecot [ambr. Dvorecot Fontenbl prodol`uva da se gradi s do po~etokot na XIX vek, so dodavawe novi i novi krila. Negoviot nadvore{en izgled nikoga{ nema da se odlikuva so osobeno umetni~ko dostoinstvo. Glavnata vlezna fasada so potkovi~estite skali izgleda nekompaktno, bidej}i vo pribli`no simetri~nata kompozicija ima raznorodni elementi. Nekoi od enterierite vo dvorecot zazemaat visoko mesto vo umetnosta na XVI vek. Me|u niv, osobeno se istaknuvaat: - Galerijata Franso I, koja e sozdadena od italijanskite umetnici Roso i Primati~o. Tie uspevaat od renesansnite enterieri na Italija da sozdadat tipi~na
nova francuska varijanta. Enterierot e oblikuvan so reljef vo {tuko, drvena lamperija i fresko-`ivopis; - Galerijata Anr II, pokraj drvenata dekorativna op{ivka ima prekrasen fresko-`ivopis, koj e vidno degradiran pri obnovata vo XIX vek. Ovoj enterier e delo na Primati~o i Delrm, koi go prerabotuvaat objektot na Lebretn; - Galerijata Odisej, dolga 150 m e rabotena od Primati~o pove}e od 20 godini. Osnovna dekorativna forma vo nea e groteskata, pod vlijanie na Rafael, bidej}i Primati~o e u~enik na Rafaeloviot sorabotnik Xulio Romano. Ovaa ubava galerija e uni{tena vo 1738 godina, no {kolata Fontenbl }e prodol`i i ponatamu da gi sozdava najpoznatite umetnici - dekorateri vo Francija. Vo niza provinciski zamoci zabele`liv e napredokot vo prifa}aweto na novata arhitektura. Kon toa }e pridonese objavenata kniga na Vitruvie vo 1541 god. i pristignuvaweto na italijanskiot arhitekt Serlio istata godina.
Sl.219. Lebretn i Serlio. Elipsoidniot dvor vo dvorecot Fontenbl, zapo~nat 1528. Op{t izgled i izgled na portikot.
110
Sl.220. Dvorecot Fontenbl, zapo~nat 1528. Panoramski pogled. Sl.221. Roso Fjorentino so sorabotnicite. Galerijata Franso I vo dvorecot Fontenbl, okolu 1533-40. Dekoracija so freski, {tuko, pozlata i lamperija.
Zamokot Sen @ermn (1539-1549), na Sena kraj Pariz, ima kombinacija na gotska konstrukcija so italijanski formi i dekoracija. Za~uvana e samo don`on kulata i odbranbeniot yid. Svodnata krovna konstrukcija e pokriena so kameni plo~i, a horizontalnite pritisoci se prifateni so kontrafori i metalni zategi. Me|u kontraforite, vo dlabokite ni{i se smesteni prozorskite otvori so arhivolti, {to donekade potsetuva na venecijanskata renesansna arhitektura. Kon toa pridonesuva polihromijata od temna tula i svetol kamen. Novina za francuskata arhitektura pretstavuva i terasestoto zavr{uvawe na fasadata so balustradi. Zamokot e graden od doma{niot arhitekt Pjer [amb`. Pjer [amb` dava golem pridones i vo proektiraweto na Gradskiot sovet vo Pariz (1533-51) . Sovetot e podignat na mestoto od stara gra|anska zbornica (XIII vek). Pjer [amb`, vo sorabotka so Bokadr vsu{nost gradi javen objekt, {to nalikuva na zamocite od dolinata na rekata Loara, so naglasena simetrija i so visoki tradicionalni krovovi, nezavisno oformeni nad sekoj paviljon. Objektot e bogato ukrasen so skulpturi vo ni{i i so slobodnostoe~ki figuri na krovovite. Zgradata }e izgori vo 1871 god. vo vreme na Pariskata komuna. Nejzinata rekonstrukcija e napravena vo 1882 god. (Bal i Deprt), pri {to vo ni{ite na fasadata se smesteni figuri na novi li~nosti od javniot `ivot. Mnogubrojnite zamoci koi po~nuvaat da se gradat {irum Francija, po svojot arhitektonski izraz nalikuvaat na kralskite zamoci, bidej}i i niv gi gradat, glavno, istite arhitekti. Pogolemo vnimanie zaslu`uvaat slednite zamoci: Aze-le-Rid (1518-1524), e izgraden na malo ostrov~e vo rekata Endra pokraj Loara. Tipi~ni za toa vreme
se upotrebenite motivi na: agolni kuli, obikolna galerija nad venecot, strmen krov so mansardni prozorci i renesansni detali. Valans (okolu 1540) pretstavuva grandiozen zamok, so silno naglasena don-`on kula, delo na skulptorot i arhitekt @an Gu`n (1510/14-okolu 1568). [enons (1556-59) e izgraden na ve{ta~ka osnova sred reka, so periferno postavena don-`on kula i izdvoena odbranbena kula. Pokraj zamokot ima ubav park ureden spored primerot na italijanskite parkovi, a i naglasuvaweto na vencite ima italijansko poteklo. Mostot e izgraden od Filibr Delrm, a galerijata e nadgradena vo 1580 god. Pokraj zamoci-dvorci vo Francija, so sli~ni arhitektonski karakteristiki na ranata renesansa, zapo~nuvaat da se gradat i hoteli, administrativni zgradi i ku}i.
RENESANSA VO FRANCIJA
Sl.224. Dvorecot [enons, 1556-59, vrz mostot {to go ima podignato Filibr Delrm. Sl.223. @an Gu`n. Dvorecot Valans, okolu 1540. Izgled so don-`on kulata.
upotrebuva kako element na arhitektonskata dekoracija. Rimskiot portik toj go transformira vo pogolema mera, taka {to go ispolzuva kako lo|a-balkon na tretiot kat - potkrovje. Toa osobeno e vidlivo vo kompozicijata na zamokot Ekun (zapo~nat 1538 g.), kade e zabele`liv kontrastniot soodnos na anti~kiot portik i fasadnite otvori vo pogled na dimenziite, pri {to e naglasena upotrebata na paladievskiot kolosalen red.
67
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.369 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.151 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.77
112
Sl.225. Filibr Delrm. Zamokot An, zapo~nat 1546. Osnova i izgled na vlezniot portal.
Dvorecot Tiler (zapo~nat 1563 g.) vo Pariz pretstavuva ogromna zamisla na Delrm, so dimenzii od 260 h 160 m. Toj se odlikuva so raznovidni delovi spoeni vo edinstvena celina na formalnata simetrija. Glavnata fasada se sostoi od 5+4 delovi, kade krilata imaat P+1, a rizalitite P+2 kata, so strmni krovovi. Srednite krila imaat prizemje so arkadi od preraboten jonski red vo vid na t.n. francuska kolona, koja ima razbieno steblo na dekorativni pojasi. Delrm uspeva da go izgradi samo sredniot del od zapadnoto krilo, {to podocna, vo 1871 god. }e izgori. Severnoto krilo na zamokot e rekonstruirano vo XIX vek. Grobnicata na Franso I (zapo~nata 1547 g.) vo crkvata Sen Den kraj Pariz, oblikuvana e vo vid na rimska triumfalna porta so jonski stolbovi. Vo prerabotkata na klasi~nata rimska arhitektura ume{no e ispolzuvana polihromijata od bel, crn i siv mermer.
Sl.227. Filibr Delrm. Grobnicata na Franso I, crkvata Sen Den, kraj Pariz, zapo~nata 1547.
Sl.226. Filibr Delrm. Proekt za dvorecot Tiler, Pariz, zapo~nat 1563. Prostoren prikaz i fragment od fasadata.
113
RENESANSA VO FRANCIJA
RENESANSA VO FRANCIJA
poznat pod imeto Anr IV , so koj vsu{nost ve}e zapo~nuva preodot kon baroknata arhitektura vo Francija. Zaedni~kite karakteristiki na francuskata visoka renesansa se slednite: - sovr{eno poznavawe na italijanskite renesansni primeri, kako i primerite na raniot barok, {to ve}e e pojaven vo Italija; - iznao|awe pati{ta za samostojno tvore{tvo na objekti, sosema razli~ni od onie vo Italija. Vo XVII vek, francuskata arhitektura prodol`uva so ponatamo{nata prerabotka na sozdadenite renesansni formi, dvi`ej}i se kon svojstvena sinteza na klasi~nata i nacionalnata tradicija, {to svojot najsoodveten izraz }e go dobie vo poznatiot baroken klasicizam.
Sl.228. Pjer Lesk. Renesansnoto krilo na dvorecot Luvr, Pariz, zapo~nato 1546.
114
[panija
[panija spa|a me|u prvite zemji koi ja prifa}aat novata arhitektura, pri {to taa }e dobie osoben i originalen razvoj. Do krajot na XV vek gotskata tradicija te{ko se napu{ta, no ve}e od polovinata na vekot se pojavuvaat dekorativnite elementi na renesansata. Po~etokot na renesansnata arhitektura vo [panija se karakterizira so me{aweto na gotski, mavarski i italijanski motivi. Neobi~na i bogata dekoracija gi pokriva vnatre{nite i nadvore{nite povr{ini na objektite. Dekoracijata vo plitok reljef nalikuva na kujunxiska obrabotka i zatoa go dobiva imeto plateresk-stil. Ovoj stil se razviva do sredinata na XVI vek i nao|a {iroka primena vo dekoriraweto na katedralite i dvorcite vo pogolemite gradovi. *68 Kon intenzivnata izgradba na objekti vo noviot renesansen stil vo [panija, pridonesuvaat i novosozdadenite povolni op{testveni uslovi. Tie se karakteriziraat so zna~ajnite nastani vo toj period: razvoj na manufakturata i trgovijata, osloboduvawe od Arapite i obedinuvawe na dr`avata, otkrivawe i zazemawe na noviot svet od kade se uvezuva golemo bogatstvo.
Rana renesansa
Vo po~etokot na XVI vek vo [panija se istra`uvaat novi arhitektonski mo`nosti, no stilot plateresk e s u{te omilen. Sepak, toj e vidlivo pro~isten od gotskoto i mavarskoto vlijanie. Na toj na~in zapo~nuva ranata renesansa vo [panija, koja }e potrae do polovinata na vekot. Toga{ vo [panija ve}e doa|aat na rabota italijanski majstori, a {panskite zaminuvaat na studiski patuvawa niz Italija. Bolnicata Santa Kruz (1504-1514) vo Toledo od Enrike de Egas e napravena po pora~ka na kardinalot Mendoza. Bolnicata ima osnova na gr~ki krst, me|u ~ii kraci se smesteni palati so atriumi, a vo presekot na kracite se izdiga saat-kula. Glavniot vlez na objektot ima renesansna profilacija i dekoracija, no negovata zase~enost vo yidnata masa s u{te potsetuva na gotikata. Najgolema primena stilot plateresk nao|a vo gradot Salamanka, i toa vo objekti od najraznoviden karakter. Univerzitetot vo Salamanka e eden od najsvetlite primeri na stilot plateresk. Toj e formiran vo XIII vek, a negovoto gradewe e zavr{eno vo vremeto na renesansata vo 1529 godina. Site negovi prostorii se rasporedeni okolu golemiot centralen dvor, taka {to nema ni{to novo vo re{enieto na funkcijata. Novoto se pojavuva vo kompozicijata na fasadata kon plo{tadot. Taa e sostavena od pilastri i venci vo vid na skelet, me|u koi reljefot se javuva samo kako ispolna, a ne cel za sebe, kako dotoga{. Mnogu karakteristi~ni primeri, kade {to ima zaemno dejstvo na novite tendencii i tradicijata so lokalni osobenosti, se za~uvani vo provincijata Aragon. Berzata vo Saragosa (1537-1551) ima osnova so golema sala za trgovski zdelki, podelena na tri korabi so krstesti svodovi. Fasadata e oblikuvana so visoko postavenite prozorski otvori od salata i biforalnite otvori vo ni{i na vtoriot kat. Zavr{niot venec e silno naglasen, {to potsetuva na firentinskata arhitektura. Gradskiot sovet - Ajuntamento vo Sevilja (15271564) e objekt vo koj jasno se vidlivi novite arhitektonski priodi. Proektot e napraven od Diego de Riawo Riawo, koj rakovodi so rabotite do 1534 godina, a u~estvuvaat i desetina vajari. Rasko{no dekoriranata fasada nalikuva na crkvata vo Pavija od arh. Amadeo, no sepak, dekoracijata ne mu pre~i na osnovniot ritam sozdaden so pomo{ na pilastri, venci i balustrada.
Dvorecot na hercozite (vtora polovina na XV vek) vo Gvadalahara pretstavuva karakteristi~en primer na stilot plateresk. Toj se razviva okolu pravoagolen vnatre{en dvor, bez pretenzii za simetrija vo osnovata i fasadata. Objektot e graden vo vremeto na Ferdinand i Izabela, pod rakovodstvo na arhitektite Huan i Enrike Huas, a izgleda deka vo negovoto dekorirawe u~estvuvale majstori na islamskata umetnost.
68
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.397 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.124 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.228
115
RENESANSA VO [PANIJA
RENESANSA VO [PANIJA
Sl.232. Diego de Rijawo. Gradskiot sovet vo Sevilja, zapo~nat 1527. Fragment od glavnata fasada. Sl.231. Univerzitetot vo Salamanka, zavr{en 1529. Glavniot portal.
Visoka renesansa
Bogatstvoto na [panija, steknato vo prekuokeanskite osvojuvawa, ovozmo`uva da se gradat rasko{ni palati, dvorci, crkvi i dr. Imperatorot Karlo V, koj go zazema Rim vo 1527 god. se proglasuva sebesi za svet rimski car, koj i preku arhitekturata saka da se natprevaruva so Rim.
Palatata Alhambra na Karlo V vo Granada (15271568) e proektirana od Pedro Ma~uka (tvori 1517-50), koj u~i vo Italija. Poradi toa, nejzinoto re{enie ima vlijanie od rimskite objekti na Bramante i Rafael. Nejzinata osnova e kvadratna, so kru`en atrium i pre~nik od 30 m, a na edniot agol e postavena osmoagolna saat-kula. Objektot e interpoliran vo ansamblot na stariot arapski dvorec i so nego pretstavuva edinstven
Sl.233. Pedro Ma~uka. Dvorecot na Karlo V Alhambra, Granada, 1527-68. Osnova, fragment od izgledot i vnatre{niot dvor.
116
arhitektonski organizam. Ras~lenuvaweto na fasadata so pilastri i venci, prisustvoto na rustika i slabo zastapenata reljefna dekoracija go oddeluvaat ovoj objekt od stilot plateresk. So takvi karakteristiki zapo~nuva visokata renesansa vo [panija. Vnatre{niot dvor na palatata, vo svojot trem i galerija sodr`i stolbovi od dorski i jonski red, {to pretstavuva ne{to sosema novo za [panija. Takviot arhitektonski pristap }e bide poddr`uvan i od Filip II, sinot na Karlo V. Za vreme na negovoto vladeewe gotskata fantazija }e bide isklu~ena, a stilot plateresk }e bide progonet vo Latinska Amerika. Toga{ vo prv plan }e izbie strogiot klasicizam, {to }e bide prisuten re~isi 200 godini. Palatata Eskorijal kaj Madrid (1527-1568) pretstavuva istovremeno dvorec i manastir, napraven po naredba i so aktivno u~estvo na kralot Filip II, koj objektot go gradi kako svoja zadu`bina, posvetena na sv. Lavrentie. Osnovata pretstavuva arhitektonska interpretacija na skarata, vrz koja spored legendata se zapalil sv. Lavrentie. Ovaa zamisla ja pretvora vo proekt Huan Batista de Toledo, koj u~i vo Rim i vo Neapol, a raboti kaj Mikelanxelo na crkvata Sv. Petar vo Rim. Konceptot na osnovata donekade potsetuva i na bolnicata Maxore vo Milano, so golema crkva vo sredinata, 16 dvorovi i so 4.000 prostorii okolu niv. Dimenziite na palatata iznesuvaat 206 h 161 m.
Fasadata e re~isi bez dekoracija i nejzinata granitna strogost e potencirana so agolnite kuli i ritamot na prozorskite otvori. Huan-Batista de Toledo umira vo 1567 godina, a gradbata na dvorecot ja dovr{uva Huan de Herera (okolu 1530-97), prodol`uvaj}i go nejzinoto oblikuvawe vo ranorenesansen rimski stil. Za razlika od strogosta na fasadata, vlezniot portik i glavniot (carskiot) dvor potsetuvaat na docna renesansa, odnosno na fasadata od crkvata Il Xezu, so {to se najavuva doa|aweto na barokniot stil. Vo konstrukcijata na crkvata dominira polucilindri~niot svod i kupolata vrz razvien tambur na pandantifi, inspirirani od crkvata Sv. Petar vo Rim. Berzata vo Sevilja (1583-1598) e vtoro popoznato delo na Huan de Herera. Vo `iviot trgovski grad, daleku od kralskoto vlijanie, Huan de Herera sozdava realisti~no sozvu~je na humanisti~kata kultura od zrelata renesansa. Realizacijata mu ja prepu{ta na Huan de Minhares. Centralno jadro vo kvadratnata osnova e vnatre{niot dvor so trem i galerija, oblikuvan so polukoloni od dorski i jonski red. Balustradata se javuva kako motiv nad razdelniot i nad zavr{niot venec. Sledbenicite na Huan de Herera postepeno }e go napu{tat preterano strogiot i oficijalen klasicizam, koj ne odgovara na {panskiot duh. Toa }e sozdade podloga za pojavata na barokot, so {to {panskata arhitektura }e go najde svojot avtenti~en pat.
Sl.234. Huan Batista de Toledo i Huan de Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid, 1527-68. Panoramski izgled.
Sl.235. Huan Batista de Toledo i Huan de Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid, 1527-68. Vlezna fasada.
117
RENESANSA VO [PANIJA
RENESANSA VO PORTUGALIJA
Sl.237. Diogu di Aruda. Crkvata vo Tomarskiot manastir, 1508-31. Fragment so izgled na prozorec.
Belemskata kula (1515-1520) izgradena e od Francisko di Aruda vo predgradieto na Lisabon, za da go za{titi pristapot od moreto. Nejzinata arhitektura v~udoviduva so raznoobrazieto na formite i fantasti~nosta
69
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.425 Velike arhitektura sveta, str.163
Manastirot Sv. Jeronim vo Belem, e zapo~nat da se gradi vo 1502 god, kako mavzolej na portugalskite kralevi i na slavnite lu|e. Do 1517 god. nego go gradi Bojtak, a potoa Huan di Ka{tilju. Vo negovata arhitektura se obedineti karakteristikite na doma{nata tradicija i elementite na renesansnata arhitektura od severna Italija. Toa osobeno e vidlivo na fasadata od atriumot. Se pretpostavuva deka italijanskite vlijanija vo Portugalija se preneseni ili od Andrea Sansovino (koj doa|a da raboti vo 1491 god.) ili od kolonijata francuski arhitekti, koi tvorat tamu. Stilskite
118
redovi na renesansata vo Portugalija se prisutni i vo vtorata ~etvrtina na XVI vek, koga se doneseni od doma{nite arhitekti, po nivnoto {koluvawe vo Italija. Dvorot na Tomarskiot manastir e izgraden vo 1562 god. od Diogu di Toralva. Avtorot u~i vo Italija, pa zatoa negovoto delo potsetuva na poznatata Bazilika vo Vi~enca od Paladio. Paralelno so elementite na italijanskata renesansa, vo vtorata polovina na vekot, vo Portugalija prodol`uva upotrebata i na elementite od stilot
manuelino. Po bleskavata i kratka Manuelska epoha, vo vremeto na zloglasnata inkvizicija, zapo~nuva opa|aweto na portugalskata arhitektura. Portugalija postepeno po~nuva da gi gubi svoite kolonii i svojata mo}, taka {to vo 1580 god. taa e pokorena od vojskite na {panskiot kral Filip II.
Sl.238. Bojtak i Huan di Ka{tilju. Manastirot Sv. Jeronim, Belem, 1502-17. Izgled na atriumot.
Anglija
Razvojot na renesansnata arhitektura vo Anglija mo`e da se podeli na dva osnovni periodi. Prviot period (stil Tjudor) go zafa}a vremeto na Tjudorite (14851558), koe e obele`ano so niza docnogotski objekti. Tie se odlikuvaat so specifi~ni plitki lakovi i so pojava na renesansni detali. Vtoriot period (stil Elizabet) go zafa}a vremeto na kralicata Elizabeta I (1558-1603), koe se karakterizira so racionalna i `ivopisna kompozicija na dvorcite i veleposedni~kite ku}i. Preodot kon paladionizmot go zafa}a vremeto na Jakov I (1603-1625), iako vsu{nost toga{ se razviva graditelskata tradicija na vtoriot period.*70 Zaostanuvaweto na angliskata umetnost za okolu 100 godini zad italijanskata, se dol`i na crkovniot prekin so Vatikan. Vonrednata gotika, {to bila nameneta za gradba na crkvite pove}e ne se upotrebuva, bidej}i ne se gradat novi crkvi. Umetni~kata prerodba vo duhovno razedinetata zemja te{ko se ostvaruva. Vo tekot na XVI vek brojot na `itelite vo Anglija od 2,5 milioni porasnuva na 4 milioni. Politi~kata stabilizacija ovozmo`uva ekonomski podem i masovna izgradba na `iveali{ta. Vo vremeto od 1560 do 1625 god. izgradeni
70
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.434 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.250 W. Mseler. Europishe Kunst, od str.93
se okolu 40 iljadi novi stanbeni objekti za veleposednicite i bogatite farmeri. So krunisuvaweto na mladata Elizabeta za kralica, vo 1558 god. najaveno e zlatnoto doba na angliskata civilizacija. Kralicata e strasno voodu{evena od umetnosta, ovozmo`uvaj}i na Anglija da se otvori za stranskite vlijanija. Italijanskite literati i umetnici, koi ve}e tvorat vo stil na manirizmot go zapaluvaat tvore~kiot ogan vo du{ata na doma{nite tvorci, kako {to se Marlou i [ekspir. Kralicata, koja ostanuva nema`ena, so svojata pridru`ba gi obikoluva svoite blagorodnici. Tie se po~esteni od nejzinoto prisustvo i po~nuvaat svoite veleposedni~ki ku}i da gi zamenuvaat so vlastelinski ku}i, nameneti za sve~enosti i u`ivawe, vo koi ja pre~ekuvaat svojata kralica so nejzinata svita. Veleposedni~kite ku}i pretstavuvaat te`i{te vo arhitektonskiot razvoj na Anglija vo XVI vek. Tie gi sodr`at slednite tri osnovni karakteristiki: - lokalna docnogotska tradicija, - potpirawe vrz folklornata bondru~na arhitektura, i - pozajmeni italijanski formi i tektonski priodi. Italijanskite vlijanija vo Anglija pristignuvaat posredno, vo vid na holandska i germanska interpretacija na renesansata. Vo osnovata na ku}ite dominira
119
RENESANSA VO PORTUGALIJA
RENESANSA VO ANGLIJA
Sl.240. Osnova na veleposedni~kata Pi~ford Haus, [rop{ir i izgled na Litl Moreton Hol, ^e{ir, sredina na XVI vek.
najgolemata i sve~eno obrabotena prostorija, nare~ena hol. hol Poimot hol, se pridodava kon imeto na sekoja ku}a, so {to vidnite semejstva ja istaknuvaat svojata otmenost. Vedna{ do holot, vo osnovata na ku}ata e smesten salonot. Takov karakteristi~en primer pretstavuva veleposedni~kata Pi~ford haus , kraj [rop{ir. Prigradskite dvorci (vlastelinski ku}i ili rezidencii) se gradeni so nov priod vo kompozicijata, kako rezultat na pogolemata proektantska sloboda i masovnata izgradba. So pomo{ na ovoj tip objekti se prenesuvaat kontinentalnite vlijanija, {to poteknuvaat od dale~nata Italija. Preku gradeweto na rezidencii, zbogatenite vlastelini sakaat da ja oficijaliziraat svojata geneologija i da stanat rodona~alnici na svojata loza, so svoj grb kako za{titen znak. Volaton Hol (1570-1580) kaj Notingem{ir, pretstavuva prostran dvorec so simetri~na i koncentrirana osnova. Negoviot sreden del e istaknat so silna masivna arhitektonika. Vidlivo e istovremenoto prisustvo na tradicijata i na novite renesansni elementi. Spored
prvobitniot plan na Xon Torp objektot go zavr{uva Smitson. Longlit Haus (1567-1580) kaj Vajld{ir gi ima prifateno osnovnite renesansni idei od severna Italija i Francija. Na objektot mu nedostasuva sprotistavuvawe na masite i istaknuvawe na vlezot. Iako dekoracijata e skromna, nejzinoto prisustvo sepak predizvikuva potsmev kaj konzervativnite sosedi. Objektot e delo na arhitektite Tin i Smitson. Hetfild Haus (1611) kaj Hertvort{ir se odlikuva po toa {to tradicionalnata osnova vo vid na bukvata "N" e zameneta so osnova vo vid na bukvata "U". Na toj na~in e izbegnato gradewe nepotrebni prostorii. Kamenata fasada na centralniot del ima italijansko vlijanie, nasproti holandskite vlijanija na bo~nite krila so yidovi od tula. Ovoj objekt e delo na Robert Lining. Vo enterierite na dvorcite osobeno vnimanie e posveteno na obrabotkata na ogni{tata, koi zazemaat centralno mesto vo ureduvaweto na glavnite prostorii. Ogni{tata se postaveni na pregradnite yidovi me|u dve
Sl.241. Robert Smitson i Xon Torp. Volaton Hol, kaj Notingem{ir, zavr{eno 1580. Osnova i izgled.
120
Sl.242. Ser Xon Tin i Robert Smitson. Longlit Haus, Verminster kaj Vajlt{ir, 1567-80.
Nizozemje
Vo XV i XVI vek Nizozemjeto e sostaveno od sega{nite teritorii na Belgija, Holandija i Luksemburg. Na ovie teritorii odnosot na politi~koekonomskite sili e podelen na dva pola: feudalnite gospodari i grofovite od ednata i bogatite trgovski i industriski gradovi od drugata strana. Glavni stopanski dejnosti se: pomorskata trgovija, tekstilnata industrija i selskoto stopanstvo. Postepenoto vklu~uvawe na teritoriite pod burgundiska vlast zavr{uva vo 1441 godina, a burgundiskata dr`ava vo XV vek go do`ivuva svojot procut. Vo tek na XVI vek, Nizozemjeto e prisoedineto kon imperijata na Habsburgovcite, koja pod vlasta na Karlo V go dostignuva svojot maksimum. Vo ogromnata imperija, trgovijata dostignuva nevideni razmeri, se zgolemuva bogatstvoto, no i eksploatacijata od strana na vlastodr{cite. Nizozemjeto so svoite 3 milioni `iteli, na Karlo V mu obezbeduva dvojno pove}e prihod, otkolku cela [panija so site prekumorski kolonii zaedno. Po revolucijata od 1566 god. severnite krai{ta na Nizozemjeto se osloboduvaat od {panskata vlast i se obedinuvaat vo Holandska Republika. Arhitektonskoto tvore{tvo vo Nizozemjeto, vo tekot na XV vek ne znae za revolucionernoto svrtuvawe kon noviot izraz i kon noviot arhitektonski jazik. Vo XV vek, a vo golema mera i vo XVI vek, graditelstvoto se razviva pod silno gotsko vlijanie. Razvitokot na graditelstvoto i ponatamu se dvi`i vo korist na profanata arhitektura. Napredokot na arhitekturata vo XV i delumno vo XVI vek ne se manifestira vo novite
121
RENESANSA VO NIZOZEMJE
Sl.244. Golemiot plo{tad vo Anvers (Antverpen) so Gradskiot sovet i objektite na esnafskite zdru`enija, XVI vek. Sl.245. Plo{tadot vo Gauda, so Gradskiot sovet, 1447-50.
Vtoriot tip gradski plo{tad e formiran taka, {to objektot na Gradskiot sovet e smesten slobodno vo plo{tadot ili pak mnogu vleguva vo nego. Takov karakteristi~en primer e plo{tadot vo Gauda, od sredinata na XV vek. Op{testvenite objekti vo Nizozemjeto zazemaat osobeno va`no mesto vo arhitekturata. Naj~esto, toa se sedi{tata na razli~nite profesionalni zdru`enija: esnafi i gildi. Vo nivniot oblik ima tipi~no obedinuvawe na elementite od op{testvenite i stanbenite objekti. Vakvite objekti im slu`at na ~lenovite za odr`uvawe na sobranija i praznuvawa, pa zatoa glavnoto mesto na prviot kat go zazema sve~eniot salon. Toa se obi~no visoki objekti na P+3 kata, so tesni fasadi i strmni krovovi, vo ~ija viso~ina se sodr`at u{te 2-3 kata. Karakteristi~en primer na takov objekt pretstavuva Domot na slobodnite brodari vo Gan (1530-31) na arhitektot Van den Berge. Objektite na Gradskite soveti zazemaat glavno mesto me|u op{testvenite objekti na nizozemnata arhtiektura, mnogu pove}e otkolku vo koja bilo druga evropska zemja. Tie slu`at, pred s za gradskoto rakovodstvo, ~ija sala obi~no se nao|a na I kat. Objektot na Gradskiot sovet vo Midelburg (1512-18) e posloboden vo svojata prostorna kompozicija vo odnos na porano izgradenite, no arhitektot Antonis van Keldermans nego go ima izgradeno so slo`enite formi na plamenata gotika. Elementite na renesansata vo Nizozemjeto, postepeno navleguvaat preku arhitektonskite fragmenti (portali, prozorci, kamini). Interesot za novoto, postepeno se zgolemuva, so doa|aweto na italijanskite arhitekti. Vo Nizozemjeto toga{ se realizirani objekti so sosema novi formi. Zamokot na princovite (1536-38) vo Breda e graden pod rakovodstvo na Vin~idoro da Bolowa (u~enik na Rafael), pa zatoa negovite formi se bliski na firentinskata renesansa. Vo 1539-40 god. se objaveni prevodite od Van Alst na knigite od Vitruvie i Serlio, a vo 1556 god. objaven e Zbornikot na proekti i dekorativni elementi od najpoznatiot arhitekt vo Nizozemjeto Kornelis Floris. Negoviot stil po~nuva da navleguva vo arhitekturata na objektite od op{testven karakter, kade novite formi neobi~no se soedinuvaat so tradicionalnata konstruktivna osnova. Takov e objektot na Gradskiot sud vo Bri` (1534-37) od Hristijan Siksdenirs. Po sredinata na XVI vek, klasi~niot arhitektonski izraz se zajaknuva vo najva`nite i najmonumentalnite objekti vo Nizozemjeto, gradskite soveti.
71
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.477 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.191
122
Gradskiot sovet vo Antverpen (1561-1565) e najva`nata realizacija na noviot stil. Toj zafa}a cela edna strana na Golemiot plo{tad. Arhitektot Kornelis Floris znae vrz nova osnova da gi razvie tipi~nite idei, {to se sozdadeni vo minatoto kaj monumentalnite gra|anski objekti od Nizozemjeto. Energi~nata plastika na arhitektonskite formi od centralniot del (rizalitot) lesno izleguva pred fasadnata linija i visoko nad
venecot. Negovoto zna~ewe e naglaseno so reljefnata obrabotka. Dve godini po zavr{uvaweto na objektot, izbiva revolucijata, taka {to toj ostanuva edinstven primerok od takov tip na renesansata vo Nizozemjeto. I pokraj toa, vlijanieto na ovoj objekt vrz arhitekturata na toj del od Evropa e golemo, so {to vo gradeweto na op{testveni objekti, postepeno se vospostavuva stilot floris.
RENESANSA VO NIZOZEMJE
RENESANSA VO GERMANIJA
Sl.249. Lineburg, severna Germanija. Objekti gradeni od tula, XVI vek. Sl.250. Jakob Volf. Pelerhaus, Nirnberg, 1605. Izgled na atriumot.
Pojavata na italijanskite arhitektonski formi vo Germanija datira od po~etokot na XVI vek i toa najprvin vo ju`nite pokraini, so centar vo Augzburg. Vo 1518 god. na sovetuvaweto vo Anaberg, tvorcite od ~etiri gradovi vo ju`na Germanija se obvrzuvaat da gi primenuvaat italijanskite formi. Promenata vo severna Germanija, vo sli~na nasoka se slu~uva po 1550 god. Prvite objekti, so arhitektonski izraz blizok na italijanskiot, se
124
Volf. Nejzinata obrabotka osobeno e bogata na fasadite . kon vnatre{niot dvor. Bondru~nata izgradba vo epohata na renesansata go dostignuva svojot procut. Drvenata konstrukcija se ostava vidliva, a ispolnata od glina ili
72
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.499 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.226 Velike arhitekture svijeta, str.167 Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangenheit, od str.28
gra|ani na preodot me|u dvata veka. Reljefnata dekoracija na objektot ve}e izgleda kako negov integralen del; - Arsenalot vo Augzburg (1602-1607) od Elijas Hol, ve}e pretstavuva odek na docnata italijanska renesansa. Poradi toa, na centralniot del od negovata fasada ni{to ne e na svoeto mesto i nieden od zapo~natite potezi ne e dovr{en. Nad vlezniot portal e smestena skulpturata Arhangel Mihail (1603-1607) na Hans Ri~le. Kne`evskite dvorci vo Germanija se odraz na mo}ta, materijalnata i duhovnata kultura na knezovite. Kako pova`ni od niv, mo`at da se istaknat slednite dva: - Dvorecot vo Hajdelberg , so korpusot na Oto Hajnrih (1556-1559) e najinteresen za razvojot na ovoj vid arhitektura vo Germanija. Formite, koi gi odrazuvaat italijanskite, nizozemnite i germanskite arhitektonski motivi, vrz fasadata na objektot se soedineti vo edna celina;
Sl.253. Elijas Hol. Gradskiot sovet vo Augzburg, 1614-20. Sl.251. Gradskiot sovet vo Mihels{tad, 1484.
- Gradskiot sovet vo Augzburg (1614-1620), Elijas Hol go ima napraveno so simetri~no re{enie, dve kuli i so golema dvorana, koja vo sredinata ja nadvi{uva celata zgrada. Esnafskite zdru`enija zapo~nuvaat pomasovno da se gradat so zgolemuvaweto na proizvodstvoto i trgovijata. Interesen primer pretstavuva esnafskiot dom vo Braun{vajg (1591) od Baltazar Kir{er. Toj sodr`i individualna tvore~ka prerabotka na prenesenite italijanski idei vrz germanska po~va. Arsenalite se gradeni za ~uvawe na oru`jeto na gra|anite, so koe go branat svoeto kne`evstvo. Popoznati se slednite: - Arsenalot vo Gdawsk (1601-1605) na Antonis van Obbergen pretstavuva kulturen simbol na bogatite
125
- Dvorecot vo Vismar (1553-1554) vo severna Germanija pretstavuva osamena renesansna realizacija vo balti~kite krai{ta. Toj e izgraden od nizozemnite graditeli Van Aken i Van Lira, pod vlijanie na ^ertoza vo Pavija, {to osobeno e vidlivo vo reljefnata dekoracija. Verskite objekti po~nuvaat da se gradat kon krajot na XVI vek, po smiruvaweto na verskite nemiri. Toga{, vo Germanija ve}e pristignuvaat i vlijanijata na docnata renesansa od Italija. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva crkvata Sv. Mihail (Mihaelskirhe) vo Minhen (1583-1595). Kaj ovoj objekt, vo zna~ajna mera se prisutni gotskite elementi na fasadata, no enterierot e ve}e pod vlijanie na crkvata Il Xezu od Rim.
Na takov na~in, vo germanskata arhitektura postepeno doa|a do pomiruvawe na gotskata tradicija i novite umetni~ki primeri. Gotskata arhitektura koja se streme{e vo viso~ina donekade se smiruva. Objektite dobivaat pogolemi masivni yidni povr{ini, koi se ras~lenuvaat samo so oddelni plasti~ni akcenti.
Sl.255. Elijas Hol. Arsenalot vo Augzburg. Nad vlezot e skulpturata Arhangel Mihail, (1603-07) na Hans Ri~le.
126
Avstrija
U{te vo 1278 god. Avstrija pa|a pod vlasta na Habsburgovcite, koi uspevaat da gi obedinat nejzinite kne`evstva. Vo XVI vek, koga Avstrija e zagrozena od turski napadi, ne se gradat pozna~ajni objekti. Vladetelite pretpo~itaat svoite rezidencii da gi gradat vo bogatata i rasko{na Praga, koja e vo nivni race. Op{to zemeno, graditelstvoto se razviva vo dve nasoki: gradsko i dvorsko.*73 Dvorskata arhitektura, po `elba na vladetelot i vlastelinite se razviva so presaduvawe na italijanskite formi i arhitektonski priodi. Za taa cel, povikani se da rabotat arhitektite od Italija i ju`na Germanija. Takov karakteristi~en primer e ubaviot dvor na zamokot Por~ija , {to vsu{nost e napraven kako prerabotka na srednovekovniot zamok, zapo~nata vo 1527 god. Gra|anskata ku}a, osobeno vo zapadna Avstrija se karakterizira so zbiena gradba vo niza, vo ramki na gradot-tvrdina. Zaradi dobivawe prostor, erkerite se protegaat po celata viso~ina na objektot. Takov e primerot so gradskite ku}i vo Insbruk od XVI vek. Gradskata arhitektura vo Avstrija dobiva nacionalen karakter so sozdavaweto na sopstven tip parlamentaren objekt, predviden za sobranija na stale{kite pretstavnici, nare~en landhaus. Landhausot vo Linc (1564-1577) predizvikuva najgolem interes vo odnos na ostanatite parlamentarni objekti. Negovata osnova proizleguva od tradicionalnata struktura na gra|anskata ku}a, kade do atriumot se stignuva preku periferno postaveniot vlez. Tamu e smesten golemiot vestibil koj e pokrien so polucilindri~en svod. Atriumot so P+2 kata ima fasada so nacionalni osobenosti, no taa nema pilastri od dekorativen karakter. Stolpcite vo prizemjeto i stolbovite na katovite imaat jasna konstruktivna uloga,
prifa}aj}i go direktno vrz sebe tovarot od arkadite. Vo sredinata na atriumot ima fontana, a nad ~etiriagolniot skali{en prostor se izdiga saat-kula. Vlezot vo objektot e oblikuvan so ubav portal, kako varijacija na anti~ka triumfalna porta. Negovata kompozicija od crven mermer se protega niz dve nivoa, ispaknati pred malterisanata fasada.
Gradskiot sovet vo Humboldskirhen od XVI vek, vo vid na urbana poenta postaven e vo presekot na dve glavni ulici. Masivniot kubus na objektot so strmen i visok krov, vo prizemjeto e perforiran so arkadniot sistem na tremot. Kako osnoven akcent vo kompozicijata se javuva silnata saat-kula, koja se gleda od site pristapni ulici kon plo{tadot. Ovoj skromen pridones na Avstrija vo razvojot na renesansnata arhitektura, vo sledniot period }e prerasne vo veli~estven barok.
Sl.258. Zamokot Por~ija, [pital na Drava. Dvorot, zapo~nat 1527.
73
127
RENESANSA VO AVSTRIJA
RENESANSA VO POLSKA
Polska
U{te kon krajot na XIV vek doa|a do obedinuvawe na Polska i Latvija pod vlasta na Jageloncite. Vo taka sozdadenata golema dr`ava egzistiraat oddelni vojvodstva so sopstvena struktura i kultura. Vo tekot na XVI vek polskata dr`ava dostignuva golema mo}, taka {to gi pobeduva krstonoscite i gi osloboduva svoite primorski gradovi. So razvojot na proizvodstvoto i trgovijata doa|a i do transformacija na kulturata. Po~nuvaat da se gradat niza umetni~ki objekti vo duhot na humanizmot, kade {to formite na italijanskata renesansa se primenuvaat paralelno so nacionalnite osobenosti izrazeni preku lokalnata gotika. Naprednite op{testveni krugovi zapo~nuvaat da vr{at crkovna reformacija, nao|aj}i poddr{ka vo realizmot na naukata, literaturata i umetnosta. Vo po~etokot na XVI vek, kralot Sigizmund I gi povikuva italijanskite majstori od Ungarija na rabota vo Polska, a so niv pristignuvaat i avtenti~nite renesansni koncepcii.*74
Sl.261. Bernardo Morando. Planot na gradot Zamo{~, 1581-83 i izgled na ulicata so kulata na Gradskiot sovet, XVI i XVII vek.
Po sozdavaweto na unijata so Latvija, vo isto~nite delovi na zemjata zapo~nuvaat da se gradat novi gradovi. Najzna~ajniot me|u niv e gradot Zamo{~, graden vo XVI i XVII vek od kralskiot kancelar Jan Zamojski. Gradot e zamislen kako trgovski i odbranben centar na patot Var{ava - Qvov. Za negovata izgradba povikan e arhitektot Bernardo Morando od Padova, kade {to se {koluva Jan Zamojski. Morando, planot na gradot go pravi so zrakasti tvrdini, so ortogonalen raster na ulicite, eden pogolem i dva pomali trgovski plo{tadi. Glavno mesto vo urbanata struktura na naselbata ima dvorecot na vojvodstvoto. Po zavr{uvaweto na izgradbata na naselbata, Zamo{~ stanuva edinstven kompleten renesansen grad severno od Alpite. Gradskite stanbeni objekti vo XVI vek se odlikuvaat so visoki {ilesti zavr{etoci, vrameni so meko oblikuvani elementi od dlabok reljef. Toj pristap, pod vlijanie na Holandija {iroko se rasprostranuva vo pribalti~koto krajbre`je na severna Evropa vo tekot na XVI vek. Karakteristi~en primer od toj vid arhitektura pretstavuva stanbenata zgrada vo Vroclav (1587-92). Poretki se stanbenite objekti postaveni na po{iroka lokacija i so pogolem broj prostorii okolu atriumot. Atriumite vo tie objekti se oblikuvani po primerot na italijanskite, kako {to e poznatiot Dom na dekanite vo Krakov od 1592 god.
74
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.591 Arhitketura polska do polowy XIX wieku.
128
Zamocite i veleposedni~kite ku}i, poradi razvitokot na ognenoto oru`je, namesto visoki odbranbeni yidovi dobivaat zemjani nasipi so bastioni. Vo tekot na XVI vek tie ve}e se gradat vo vid na dvorci.
Zamokot Vavel vo Krakov (kralski dvorec) od 15071536 god. e formiran so adaptacija i dogradba na prethodniot srednovekoven zamok. Na takov na~in, toj stanuva prva renesansna gradba so tolkav razmer nadvor od Italija. I pokraj nepravilnosta na lokacijata, se nastojuva negovata osnova da dobie pravoagolna forma. Gradbata na zamokot se odviva pod rakovodstvo na italijanskite arhitekti Fran~esko Florentini i Bartolomeo Bere~i, za da bide zavr{en od Benedikt
Sandome`anin. Zamokot se nao|a na edno vozvi{uvawe vo zakrivuvaweto na rekata Visla, taka {to ima strate{ka pozicija vo odnos na naselbata i komunikaciite. Fasadite kon atriumot na prizemjeto i na prviot kat nalikuvaat na gradbite od Mikeloco Mikeloci, dodeka na vtoriot kat tie imaat nacionalen karakter so vitka linija, koja potsetuva na doma{nata gotska tradicija. Zamocite - rezidencii, kako prekrasni realizacii se gradeni kon krajot na XVI vek. Preku niv se iska`uva tipi~nata samobitnost na polskata renesansna arhitektura. Takov e zamokot vo Baranov (1592-1614), ~ii arkadi kon atriumot, kako i portalite se napraveni so vidlivo umetni~ko majstorstvo. Op{testvenite objekti najmnogu se zastapeni preku adaptacija i dogradba na gradski soveti, koi dobivaat nov renesansen duh. Takov e Gradskiot sovet vo Poznaw (1550-60), {to go dograduva Xovani Kvadro. Kon stariot objekt toj dodava nekolku sali, trikatna lo|a i agolni kuli. Verskata arhitektura vo Polska nema golemi realizacii, tuku pogolem broj pomali objekti. Od
129
RENESANSA VO POLSKA
RENESANSA VO POLSKA
mnogubrojnite kapeli, najpoznata e kapelata na Sigizmund I (1526-31) do srednovekovnata katedrala vo Vavel. Kapelata e izgradena od Bartolomeo Bere~i i pretstavuva naj~ist primer na italijanskata renesansa vo Polska. Nejzinata originalnost mo`e u{te pove}e da se ceni, ako se znae deka vo istata godina e zapo~nata i gradbata na kapelata Medi~i vo Firenca od Mikelanxelo. Jasnata, `ivopisna i radosna arhitektura na polskata renesansa, bila arhitektura na naprednite op{testveni sloevi. Feudalnata reakcija, vo sojuz so kontrareformacijata, kon krajot na XVI vek, a osobeno vo tekot na XVII vek, }e go ovozmo`i navleguvaweto na barokot vo Polska.
Sl. 266. Bartolomeo Bere~i. Kapelata na Sigizmund I do srednovekovnata katedrala vo zamokot Vavel, Krakov, 1526-31.
Rusija
Po isteruvaweto na Mongolcite i obedinuvaweto na Rusija, se razviva zanaet~istvoto i trgovijata. Gradovite zakrepnuvaat i po~nuvaat da se gradat objekti, koi ja izrazuvaat kulturata i bogatstvoto na nivnite gra|ani. Se vospostavuvaat trgovski i politi~ki vrski so Italija, taka {to oddelni arhitekti doa|aat na rabota vo Rusija. Avtenti~nata renesansna arhitektura vo Rusija e sozdadena so integracija na doma{nata arhitektonska tradicija, zastapena vo strukturata na objektite i italijanskite motivi vo nivnoto oblikuvawe. Sredi{te na graditelskata aktivnost stanuva glavniot grad Moskva i negoviot Kremq. Tamu, po pora~ka na carot Ivan III, rabotat italijanski majstori, koi se prisposobuvaat na doma{nata tradicija, vnesuvaj}i samo izvesni novi motivi vo oblikuvaweto na objektite. Najzna~ajni se trite soborni crkvi, izgradeni vo Kremq.*75 Uspenskiot sobor (1475-79) od dvorskiot arhitekt Aristotel Fioravanti e graden so tradicionalen vizantisko-aziski izraz, no profilacijata e italijanska, so jonski pilastri. Vo vnatre{nosta na objektot, najgolemo vnimanie privlekuva ikonostasot, obraboten so bogata pozlatena profilacija od renesansni i doma{ni dekorativni motivi. Blagove{tenskiot sobor (1484-89) od milanskite arhitekti Pjetro Solari i Alevizio Novi ima portal vo duh na severnoitalijanskata renesansa. Arhangelskiot sobor (1505-08) od Alevizio Novi e graden so spoj na vizantisko-renesansen stil i so korintski kapiteli vo duh na ranata renesansa. Crkvata Rizpolo`enija (1484-85) e izgradena vo sostav na mitropolijata, od strana na pskovski majstori. Nejzinata struktura ima doma{en vizantisko-aziski karakter, so renesansna profilacija vo vid na italijansko vlijanie. Granovitaja palata (1487-89) e podignata od italijanskite majstori Marko i Pjetro Solari. Objektot vlegol vo sostav na slo`eniot ansambl od carski palati i slu`el za sve~ena prestolna dvorana. Imeto go dobil
75
Sl. 267. Kremq, situacija: 23. Uspenski sobor, 24. Blagove{tenski sobor, 25. Arhangelski sobor, 26. crkva Rispolo`enija, 27. Granovitaja palata, 28. kambanarijata Ivan Veliki.
130
Sl.270. Marko Rufi i Pjetro Solari. Granovitaja palata, (desno), Moskva, Kremq, 1481-91. Levo e Blagove{tenskiot sobor, 1484-89. Sl. 268. Fioraventi. Uspenski sobor, Kremq, Moskva, 1475-79
vo soglasnost so specifi~nata obrabotka na granitniot rusti~en yid. Po po`arot vo 1682 god. gornite delovi na objektot donekade se izmeneti, pri {to biforalnite otvori so {ilesti zavr{etoci se zameneti so pravoagolni otvori, so silno istaknata ramka od dekorativni anga`irani koloni.
Na takov na~in, novata ruska arhitektura, ostanuvaj}i vo su{tina specifi~na i narodna, vo izvesna mera gi prifa}a samo italijanskite motivi. Ovoj arhitektonski pravec }e bide prekinat so pojavata na doma{nite arhitekti, koi razvojot na ruskata arhitektura go svrtuvaat vo tradicionalna nasoka. Sepak, itali-
Sl.271. Barma i Postnik Jakovlevi. Crkvata Sv. Vasilie Bla`eni, Moskva, 1550-60. . Sl. 269. Alevizio Novi. Arhangelski sobor, Kremq, Moskva, 1505-08.
131
RENESANSA VO RUSIJA
Dalmacija
Humanizmot i renesansata, so site svoi pozitivni karakteristiki, u{te vo vtorata polovina na XV vek od Italija pristiguva vo Dalmacija. Golem del od dalmatinskoto krajbre`je, toga{ e vo sostav na Mleta~kata Republika, so glaven grad Venecija. Edinstveno, Dubrovni~koto kne`evstvo podolgo vreme ostanuva relativno slobodno. Ostanatite delovi na Balkanskiot Poluostrov ili bile vo sostav na Avstro-Ungarija, ili pak ve}e se padnati pod tursko ropstvo, so {to nivniot op{testven i kulturen razvoj dolgo vreme }e stagnira. Pod mleta~ka uprava, primorskite gradovi stanuvaat sedi{ta na trgovci i brodosopstvenici, so ~ija pomo{ go zgolemuvaat svoeto bogatstvo. Taka, se javuva potrebata od izgradba na: plo{tadi, lo|i, palati, letnikovci, pa i crkvi. Poradi opasnosta od turskite napadi se obnovuvaat i pro{iruvaat gradskite tvrdini. Pokraj pristignatite majstori od Venecija i severna Italija, nabrgu i doma{nite majstori steknuvaat golem ugled. Nekoi od niv, svojata graditelska dejnost uspe{no }e ja prodol`at i vo Italija, kako na primer Juraj Dalmatinac i Lu~ano Laurana.*76
od 1516-20 god. spored modelot na Paskoje Mili~evi}. Na nejzinata uli~na fasada se javuva kombinacija na renesansen stil vo prizemjeto i vtoriot kat so gotski na prviot.
Dubrovni~kite tvrdini, vo vtorata polovina na XV vek zapo~nuva da gi zajaknuva Mikeloco Mikeloci, no ovaa golema rabota }e ja dovr{at doma{ni majstori. Prisustvoto na Mikeloci se koristi da napravi proekt za prepravka na Kne`eviot dvor vo Dubrovnik, 1462 god. Tokmu toga{ se slu~uva vtorata golema eksplozija na magacinot za barut vo Kne`eviot dvor, koja uni{tuva dobar del od objektot, {to be{e izgraden vo prethodniot period od Onufrio dela Kava. Bidej}i Mikeloci nema . da se zadr`i mnogu vo Dubrovnik, izvedbata na objektot mu ja prepu{ta na Salvio da Mikele, vo sorabotka so doma{nite majstori. Od prethodniot gotski objekt za~uvan e samo delot kon ulicata, dodeka uli~niot trem e obnoven vo renesansen stil. Negovata arkada e sostavena od serija ubavi kapiteli i arhivolti. Atriumot na objektot nalikuva na atriumite od italijanskite palati, so trem i galerija i so sloboden skali{en krak, postaven pokraj ednata strana od atriumot. Kova~nicata na pari - Divona (palatata Sponza) vo Dubrovnik e izgradena vo 1485 godina, no e prepravana
Sl.276. Kova~nicata na pari Divona (palata Sponza), izgradena 1485, prepravana 1516-20, spored modelot na Paskoe Mili~evi}.
Krstilnicata do katedralata vo Trogir, 1467 god. ja gradi doma{niot majstor Andrija Ale{i. Iako vo nea ima me{awe na gotski i renesansen stil, sepak vo enterierot renesansata bogato preovladuva. Me{aweto na gotski i renesansen stil vrz isti objekti se dol`i, pred s, na dolgotrajnoto gradewe poradi nedostig na sredstva, ili, pak, na zadr`uvaweto na starite delovi pri adaptacijata na objektite. Namernoto me{awe na stilovite e mnogu retko. Katedralata vo [ibenik zapo~nata e da se gradi vo 1431 god. vo gotski stil od strana na venecijanski
Sl.277. Juraj Dalmatinac i Nikola Firentinac. Katedralata vo [ibenik, 1431-1505. Zad nea e Gradskiot sovet
Sl. 275. Kne`eviot dvor vo Dubrovnik, prepravan vo vtorata polovina na XV vek, od Salvio da Mikele, spored proektot na Mikeloci.
76
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.545 Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, umetnost na tlu Jugoslavije
133
RENESANSA VO DALMACIJA
RENESANSA VO DALMACIJA
77
prizemjeto i salon na katot, nare~en kamara duboka. Vestibilot i salonot, na fasadata se istaknuvaat vo vid na trem i lo|a. Objektite se smesteni pokraj morskiot breg i se zaobikoleni so mali ubavi parkovi. Dvorecot Sko~ibuh (1574-88) vo Boninovo ima tipi~no re{enie na osnovata i fasadata so P+1 kat. Toj e smesten vo malo parkovsko re{enie na dve terasi, povrzani so dvokraki skali pokraj ogradnite yidovi. Vedna{ do dvorecot e smestena i mala kapela. Dvorecot na Sorko~evi} vo Lapad e izgraden vo 1521 godina, pod vlijanie na gotskata tradicija vo oblikuvaweto. Vo negovi ramki se izgradeni i pomo{ni prostorii za ~uvawe na ribarska oprema i eden bazen za ribnik. Dvorecot Sorko~evi} vo Gru`, nare~en Vila Natali e so pomali dimenzii, no so naglaseni renesansni elementi vo oblikuvaweto. Vo kontinentalna Hrvatska i Slovenija se razviva ne{to porazli~na i poskromna renesansna arhitektura od onaa vo Dalmacija. Sepak, i taa gi sodr`i zaedni~kite op{ti crti na renesansnata arhitektura: jasna i ednostavna kompozicija i fasadna obrabotka, prefineti reljefi i detali, ne`na profilacija i dinami~na konstrukcija.
Sl.280.1. Dvorecot Sorko~evi} na Lapad, kaj Dubrovnik, 1521. Situacija i izgled od dvorot.
Sl.280. Dvorecot Sko~ibuh vo Boninovo, kaj Dubrovnik, 1547-88. Osnova (gore) i izgled (dolu).
135
RENESANSA VO DALMACIJA
RENESANSA VO NIZOZEMJE
SLIKARSTVO I SKULPTURA
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
Poznato e deka vo XV vek, osven Italija re~isi cela Evropa se nao|a pod silno vlijanie na gotikata, odnosno na nejziniot internacionalen stil, koj sepak dozvoluva regionalni varijanti vo arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Vo tekot na XV vek slikarstvoto po~nuva postepeno da se osloboduva od zlatnata zadnina, dvi`ej}i se kon realisti~koto prika`uvawe. Novata umetnost so humanisti~ki duh najmnogu }e se pro{iri vo Nizozemje, Francija, [panija i Germanija. Posebno zna~ewe ima nizozemnoto slikarstvo, koe se razviva paralelno i nezavisno od Italija, so svoi posebni karakteristiki.
Nizozemje
Vo vremeto na XV i XVI vek, Nizozemje e nare~ena teritorijata {to denes ja zafa}aat Holandija i Belgija, a na koja se zboruvaat flamanskiot i francuskiot jazik. Vo 1441 god. doa|a do obedinuvawe na ovie teritorii pod vlasta na burgundiskiot dvor. So toa se sozdavaat uslovi za pojava na edna kompaktna umetni~ka {kola so svoi specifi~ni osobenosti. Tie osobenosti mo`at rezimirano da se pretstavat na sledniot na~in: - slikarstvoto ja upotrebuva izvornata tehnika na masleni boi, koja od nego ja prezemaat i italijanskite majstori; - likovnata umetnost izniknuva od ukrasuvaweto na knigite so minijaturni dekoracii; - ne se upotrebuva idealizirawe na ~ove~kiot lik; - sekojdnevniot `ivot se prika`uva realisti~ki, pa duri i naturalisti~ki; - koloritot e mra~en i te`ok, sli~no kako i vla`nata klima; - prisutno e golemo detalizirawe, taka {to se gubat zakonite na kompozicijata, a - harmonijata e zameneta so upotrebata na beskrajni zapletkani detali; - osvetlenieto doa|a bo~no, so blago nijansirawe na svetlo-temniot kolorit; - kompoziciite se praveni so silno naglasena perspektiva; - formatot na slikite e mal i tie naj~esto se {tafelajni; - temite najmnogu se od sekojdnevniot `ivot, dodeka religioznite se pomalku zastapeni; - meceni na umetnosta najprvin se trgovcite i zanaet~iite, a potoa dvorot, vlastelinite i crkvata. Bidej}i nizozemnoto slikarstvo se razviva relativno samostojno, toa ima izvesno vlijanie od doma{nata docna gotika i sosema slabo italijansko vlijanie. Seto toa se doka`uva so ve}e nabroenite karakteristiki. Vo razvojot na nizozemnoto slikarstvoto, mo`at da se razlikuvaat tri osnovni periodi: - do 1420 god. koga rabotat predvesnicite na renesansata, - od 1420 god. do po~etokot na XVI vek se razviva staronizozemnata {kola, nare~ena i docna gotika, - vo tek na XVI vek slikarite rabotat vo jasen visokorenesansen stil.
Predvesnici
Za predvesnicite na renesansnoto slikarstvo vo Nizozemjeto ne postoi dovolno izvoren materijal, taka {to nekoi od niv pretstavuvaat zagado~ni ili legendarni li~nosti. BRA]ATA OD LIMBURG ne e poznato koga se rodeni, no se znae deka site trojca vo 1416 god. ve}e se umreni. Vo nivnoto slikarstvo postepeno se napu{ta zlatnata zadnina i gotikata, taka {to po pora~ka na burgundiskiot vojvoda po~nuvaat da rabotat vo renesansen stil. Za toa svedo~i slikata Mesecot maj od mnogu bogatite vremiwa na vojvodata De Beri. MAJSTOROT OD FLEMAL pretstavuva legendarna li~nost, koj sebe se narekuva Robert Kampen, a za koj se pretpostavuva deka vsu{nost e mladiot Ro`e van der Vajden, ili pak negoviot u~itel. Negovi najpoznati sliki se: - Bogorodica so Hristos pred kamin, - Blagove{tenie, so naglasen izraz na licata, i - slikite od oltarot vo Merod, od koi posebno vnimanie privlekuva kompozicijata Sv. Josif drvodelec.
Sl.281. Bra}ata od Limburg. Mesecot maj od mnogu bogatite vremiwa na vojvodata De Beri. Muzej Kond, [antij.
136
ja upotrebuva perspektivnata dlabo~ina. Negovi . najpoznati ostvaruvawa se: - Bogorodica na kancelarot Rolen, {to ima virtuozno obrabotena zadnina so dlabo~inska perspektiva. Likovite i materijata se realno pretstaveni so prisustvo na verski simbolizam, kade Hristos go blagoslovuva "gre{niot" kancelar;
Sl.282. Majstorot od Fremal. Bogorodica so Hristos pred kamin, fragment, vtora ~etvrtina na XV vek. Nacionalna galerija vo London.
Sl.284. Jan van Ajk. Bogorodica na kancelarot Rolen, 1435. Maslo na tabla, 62 h 66 cm. Luvr, Pariz.
- Arnolfini so `ena mu, pretstavuva remek-delo po malogra|anska pora~ka. Osvetlenieto na slikata e bo~no, a detalite se naglaseni. Celosna novina pretstavuva "tridimenzionalnoto" prika`uvawe na prostorot so pomo{ na ogledaloto na yidot, vo koe e pretstaven i nevidliviot prostor na kompozicijata;
Sl.283. Majstorot od Fremal. Blagove{tenie, 1425-28. Tabla, 63 h 64 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
So slikarstvoto na majstorot od Flemal zapo~nuva razvojot na nizozemnata portretna umetnost, so koja }e bidat opfateni site sloevi na op{testvoto. Po~etnite napori vo taa nasoka se prika`ani vo negoviot Portret na nepoznat ~ovek.*78
Staronizozemna {kola
BRA]ATA HUBERT I JAN VAN AJK pravat re{itelen ~ekor kon napredokot na nizozemnoto slikarstvo. Toa osobeno se odnesuva na pomladiot Jan van Ajk ( 1390-1441), koj raboti od 1422 do 1441 god. Preku negovite dela, nizozemnoto slikarstvo stanuva poznato vo Italija, [panija i vo Germanija. Jan van Ajk zapo~nuva da raboti kako minijaturist, no u{te toga{
Sl.285. Jan van Ajk. Arnolfini so `ena mu, 1434. Slika na tabla, 62 h 83 cm. Nacionalna galerija, London.
78
137
RENESANSA VO NIZOZEMJE
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.286. Hubert i Jan van Ajk. Ganskiot oltar, 1432, centralen del od poliptihot Obo`avawe na jagneto. Maslo na tabla 135 h 242 cm. Katedrala Sv. Bavon.
- Poliptihot Obo`avawe na jagneto od Ganskiot oltar vo katedralata Sv. Bavon pretstavuva remek-delo na nizozemnoto slikarstvo. Nego po~nuva da go raboti Hubert, a po negovata smrt (1426) go dovr{uva pomladiot brat Jan van Ajk vo 1432 god. Na desniot del od poliptihot se pretstaveni svetite vojnici, a na leviot svetite isposnici, koi mu se poklonuvaat na svetoto jagne, {to se nao|a vo sredinata na kompozicijata. Vo zatvorena polo`ba vrz poliptihot se prestaveni Blagove{tenie i Adam i Eva, no bez prisustvo na senzualnost.*79 Jan van Ajk so svojata prosvetenost i so svojata umetnost stanal poznat i nadvor od Nizozemjeto, taka {to e postaven za ambasador vo [panija. RO@E VAN DER VAJDEN (1400-1464) e umetnik, koj tehnikata na slikawe ja prisposobuva kon temata. Na negovite sliki e prisutna potopla i po~uvstvitelna atmosfera od onaa na bra}ata Hubert i Jan van Ajk. Simnuvaweto od krstot pretstavuva ve{to organizirana monumentalna kompozicija, na koja figurite reljefno se istaknuvaat pred namerno poednostavenata zadnina, a likovite imaat silno izrazeni ~uvstva. Takviot na~in na prika`uvawe }e izvr{i golemo vlijanie vrz idnite generacii slikari vo Nizozemjeto. Osven verska tematika, Ro`e van der Vajden raboti i portreti, od koi najpoznat e portretot na Anton Burgundiski, so {to se doka`uva internacionalnata slava na majstorot.*80
Sl.288. Ro`e van der Vajden. Portret na Anton Burgundiski. Tabla, 39 h 28,5 cm. Kralski muzej na ubavite umetnosti, Brisel.
Sl.287. Ro`e van der Vajden. Simnuvawe od krst, okolu 1440. Slika na tabla, 220 h 62 cm. Prado, Madrid.
DIRK BUTS (1415-75) najmnogu raboti portreti i spa|a vo grupata slikari koi ja komercijaliziraat umetnosta na Ro`e van der Vajden. Tie ne baraat novi izrazni sredstva vo umetnosta, tuku slikaat na sli~en na~in kako i golemiot majstor. Takov karakteristi~en primer pretstavuva slikata Portret na ma` vo crveno . HUGO VAN DER HUS (1440-1482) vo svoeto slikarstvo postepeno zapo~nuva so napu{tawe na detaliziraweto na elementite, pri {to se ~uvstvuva tendencija za prika`uvawe na goleminata, silata i dvi`eweto. Ovoj talentiran slikar pri krajot na svojot `ivot zapa|a vo te{ka religiozna melanholija, taka {to svojot `ivot go zavr{uva vo du{evno rastrojstvo. Negovite najpoznati kompozicii se nao|aat na oltarskiot triptih Portinari, od koi najgolemo vnimanie privlekuva Poklonenieto na ~obanite. Likovite na ~obanite se mnogu realno pretstaveni, so nivnata selska qubopitnost. Od sprotivnata strana se pretstaveni donatorite, so nivnata rasko{na obleka. Vo zatvorena polo`ba vrz krilata na poliptihot pretstavena e kompozicijata Blagove{tenie.
79
Podetalno vo Lopera completa dei Van Eyck Podetalno vo Lopera completa di Memling
138
Sl.289. Hugo van der Hus. Triptih Portinari, 147678,centralna tabla so Poklonenie na ~obanite. Maslo na tabla, 253 h 304 cm. Ufici, Firenca.
HANS MEMLING (1430/40-1494) e u~enik na Ro`e van der Vajden, koj go prodol`uva deloto na u~itelot. Negovite najpoznati sliki se od ciklusot za `ivotot na sv. Ursula, razmesteni na istoimeniot relikvarium vo Bri`. Toj go pretstavuva `ivotot na sv. Ursula na sli~en na~in, kako {to gi pretstavuva vo istoto vreme svoite kompozicii Vitore Karpa~o vo Venecija. Hans Memling se istaknuva isto taka i kako portretist, pri {to go dolovuva individualniot karakter na li~nostite. Negova najpoznata slika na taa tema e Portretot na eden ma` so medal.*81
Sl.290. Hans Memling. Relikvarium na sv. Ursula, 1489. Maslo na tabla. Muzej Hans Memling, Bri`.
slikarstvo se dvi`i od naturalizam, preku asocijacii, pa s do ~ista fantazija. Vo nekoi svoi dela, na fantasti~en na~in gi ilustrira narodnite pogovorki. Za da se opi{e sodr`inata na samo edna od negovite sliki, potrebno e mnogu vreme, a umetni~kite karakteristiki na tie sliki zaslu`uvaat isto tolkavo vnimanie. Mo`e da se ka`e deka vo delata na Jeronim Bo{ se javuva eden vid sinteza na isprevrten svet. Me|u negovite mnogubrojni dela, posebno vnimanie zaslu`uvaat: - Triptihot Delizie (Madrid), kade {to e naslikana negovata najpoznata kompozicija Gradina na zadovolstvata, pri {to vo sredinata e delot so Setilnite zadovolstva , levo e delot so Rajot i Sozdavaweto na Adam , a desno se nao|a Pekolot;
Sl.291. Jeronim Bo{. Triptih Delizie , 1503-04. Gradina na zadovolstvata; vo sredinata Setilni zadovolstva, levo Rajot i Sozdavaweto na Adam , desno Pekolot . Maslo na tabla, 195 h 220 cm. Prado, Madrid.
139
RENESANSA VO NIZOZEMJE
SLIKARSTVO I SKULPTURA
RENESANSA VO NIZOZEMJE
SLIKARSTVO I SKULPTURA
- Triptihot Fieno (Madrid), kade {to se nao|a poznatata kompozicija Torbar; - Brodot na budalite, so prodlabo~ena psiholo{ka studija na likovite; - Kompozicijata I sette peccati campiteli, kade se nao|a tondoto Pekol, so fantasti~ni sceni od zamislenoto ve~no ma~ili{te, itn. Jeronim Bo{ ima izraboteno i golem broj oddelni dela i fantasti~ni kompozicii, kako {to se triptihot Tentacioni {to se nao|a vo Nacionalniot muzej na starite umetnosti vo Lisabon i triptihot nare~en Stra{niot sud od Viena, {to se nao|a vo Akademijata na ubavite umetnosti vo Viena.*82
Sl.293. Metsis. Menuva~ot na pari i `ena mu, 1514. Tabla, 68 h 71 cm. Luvr, Pariz.
PITER BROJGEL (1526/30-69) XVI vek. Interesno e {to toj nema da potpadne pod
italijansko vlijanie, iako odi na studisko patuvawe niz Apeniniskiot Poluostrov. Vo negovoto slikarstvo dominiraat nadrealisti~kite i alegoriskite sceni, vo koi pove}e e naglasena satirata, otkolku fantazijata. Na toj na~in negovoto slikarstvo dopira duri do naturalizmot. Svojata okolina, ~estopati toj ja nabquduva od pti~ja perspektiva, so {to ovozmo`uva ramnopravno prika`uvawe na likovite od predniot i
Sl.292. Jeronim Bo{. Triptih Fieno, 1500-02, fragment Torbar. Maslo na tabla, viso~ina 45 cm. Prado, Madrid.
Visoka renesansa
Visokata renesansa vo nizozemnoto slikarstvo trae od po~etokot do krajot na XVI vek i obiluva so golem broj talentirani slikari. Kako vrska so prethodniot period se javuva tvore{tvoto na slikarot Kventin Metsis (1465-1530), koj vo 1515 god. vo Anvers se sre}ava so poznatite slikari od toj period. Vo negovoto delo preovladuva prika`uvaweto na sekojdnevniot `ivot so izvesna sklonost kon satira. Takva e negovata slika Menuva~ot na pari i `ena mu. Vo ovaa slika, kako i vo delata na ostanatite majstori od toj period zapo~nuva da se ~uvstvuva pogolemo italijansko vlijanie.
Sl.294. Piter Brojgel. Zimski lov, 1505. Maslo na tabla, 117 h 162 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
140
- Selska svadba, so bogat kolorit i analiza na ~ove~kite odnesuvawa, - Slep vodi slepci, so dlaboka psiholo{ka studija na ~ove~kata tragedija, - Zemja dembelija, so golema doza na satiri~en tretman, i - @etva, so prekrasna pretstava na bogatstvoto na zemjata.*83 Majstorstvoto vo slikaweto, Piter Brojgel go prenesuva i na svoite dva sina, od koi popoznat e Jan Brojgel (1568-1625), nare~en Brojgel od velur, poradi svojata karakteristi~na paleta. Negoviot kolorit se odlikuva so mek svilenkast sjaj, {to se vpiva vo materijata. Takvata paleta toj ja razviva vo kontinuitet, od mrtvite prirodi do pejza`ite, kako {to se: Pehar so nakit, Raj, ili pak, Bitkata na Arabela.
Sl.295. Piter Brojgel. Zemja Dembelija, 1567. Maslo na tabla. Stara pinakoteka, Minhen.
od zadniot plan na kompozicijata. Vakvoto iskustvo na Piter Brojgel, za vreme na barokot }e go primeni i Rubens, koj poseduva cela kolekcija na sliki od Piter Brojgel. Mo`e da se ka`e deka Piter Brojgel e posledniot slikar na kompaktnata nizozemna {kola, bidej}i zemjata podocna verski }e se podeli na dva dela: katoli~ki i protestantski. Od tvore{tvoto na Piter Brojgel bile zaneseni golem broj pomladi slikari, koi ne samo {to go poddr`uvaat negovoto slikarstvo, tuku ~estopati i go imitiraat. Me|u niv se nao|a i sinot na majstorot. Tvore~kiot opus na Piter Brojgel e mnogu golem, taka {to te{ko e da se izbere mal broj karakteristi~ni ostvaruvawa. Sekako deka vo eden kratok pregled, ne mo`at da se izbegnat negovite sledni kompozicii: - Zimski lov, so superrealisti~ko prika`uvawe na atmosferata na sredinata,
Sl.296. Brojgel od Velur. Pehar so nakit, 1618. Muzej na starite umetnosti, Brisel.
[panija
Vo [panija e dosta silna srednovekovnata tradicija, pa zatoa nejzinoto slikarstvo se nao|a pod golemo vlijanie na katoli~kata crkva, potpomognata od strogata inkvizicija. Za postepenoto osloboduvawe od srednovekovnite vlijanija najmnogu pridonesuvaat umetnicite koi doa|aat od Flandrija i Italija. Vo tekot na XVI vek, Flandrija e pod vlasta na Karlo V i na negoviot sin Filip II. Filip II se voodu{evuva od slikarstvoto na Bo{, taka {to sozdava kolekcija od negovite dela. Nizozemniot slikar Jan van Ajk e diplomatski pretstavnik vo [panija, so {to i toj }e izvr{i vlijanie vrz {panskoto slikarstvo. Sepak, od site niv najgolemo vlijanie vr{i umetnikot Antonis Mor. ANTONIS MOR (1517/21-1576/77), vo [panija doa|a od Utreht i e nare~en Antonio Moro. Vo 1549 god. vo Brisel, so posredstvo na vojvodata od Alba, toj se zapoznava so {panskiot kral i e upaten na rabota vo [panija. Prethodno, Antonis Mor patuva za London kade se zapoznava so portretite na Hans Holbajn, taka {to pod nivno vlijanie, toj }e se razvie vo eden od najpoznatite portretisti na site vremiwa i }e stane tvorec na {panskoto portretno slikarstvo. Negovo najzna~ajno delo od toj vid e Portretot na vojvodata od Alba, {to go pretstavuva zapovednikot na Flandrija, so negoviot seriozen, mra~en, potresen i krvav karakter. Na sli~en na~in go ima pretstaveno i portretot na Viliem Oranski (slika vrz drvo).
141
RENESANSA VO NIZOZEMJE
SLIKARSTVO I SKULPTURA
RENESANSA VO [PANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Amerika se ispra}aat golem broj kompozicii od Morales so religiozni sceni, koi slu`at za {irewe na hristijanstvoto. Preku negovite madoni so simpati~no ta`en izraz na liceto, {panskata narodna pobo`nost nao|a najdobar izraz. So upotrebenata sfumato tehnika, negovite sliki potsetuvaat na tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i. Madonite na Morales se pretstaveni so maj~inski instinkt i zasen~enost na konturite, so {to }e go navestat doa|aweto na golemiot baroken slikar od Sevilja, Muriljo.
EL GREKO (1531-1614)
Domenikos de Teotokopulos, nare~en El Greko e eden od najgolemite {panski i svetski slikari. Toj e roden na ostrovot Krit, od kade go ponesuva vizantiskoto vlijanie vo slikarstvoto. El Greko patuva niz Sredozemjeto, pri {to prestojuva vo Venecija, kade {to se zapoznava so deloto na Tintoreto, a se nao|a i pod direktno vlijanie na Ticijan, pa i na Mikelanxelo. Pred 1577 god. toj doa|a vo [panija i se naseluva vo Toledo, kade {to otvora majstorska rabotilnica. El Greko go napu{ta vnimatelno proektiraniot tridimenzionalen prostor, vo koj se dvi`at materijalnite figuri. Negovite boi se topli i razredeni, a figurite se dinami~ni i lesni, kako da se osvetleni od mese~ina. Na negovite kompozicii ~estopati se nao|a pretstava na gradot Toledo, no vo edna umetni~ki slobodna kompozicija, kade {to elementite se postaveni spored vkusot na avtorot. Slikarskiot opus na El Greko e mnogu bogat: verska tematika, mitolo{ki sceni, pejza`i i portreti. Negovite madoni i sveti li~nosti
Sl.297. Antonis Mor. Vilijam Oranski, 155556. Tabla, 82 h 105 cm. Gradska galerija, Kasel.
Vo XVI vek, {panskoto slikarstvo se nao|a pod vlijanie na italijanskiot manirizam i holandskiot realizam. Za vreme na izgradbata na dvorecot Eskorijal, vo Madrid doa|aat pove}e italijanski slikari koi vr{at zasileno vlijanie vrz doma{nite tvorci. Od golemiot broj doma{ni tvorci, relativno posamostoen e Luis de Morales, nare~en Bo`estven (1500-1586), koj raboti vo Sevilja, daleku od prestolninata Madrid. Toj se dvi`i vo krug na u~eni lu|e, koi se preokupirani so religijata, a koi podocna }e bidat proglaseni i za svetci. Od pristani{teto Sevilja, vo Latinska
Sl.298. Luis de Morales. Madona so dete, okolu 1570. Maslo na tabla, 64 h 84 cm. Prado, Madrid.
Sl.299. El Greko. Pogrebot na grofot Orgaz, 1586-88. Maslo na platno, 360 h 488 cm. Crkva Sao Tome, Toledo.
142
imaat zanesen izraz, no site se strogo individualizirani. Kompoziciite naj~esto se dvodelni, pri {to vo dolniot del se nao|a pretstava za nastanite na zemjata, a vo gorniot del simboli~nata pretstava na neboto, koja e komponirana vo stil blizok do barokniot. Figurite na kompoziciite se izdol`eni i vitki, so golema dinamika, pri {to se javuva i sklonost za nivno "grozno" iskrivuvawe. Prisutna e edna nevozmo`na dramati~nost, koja ~estopati e pogolema otkolku kaj idnite barokni slikari. Seto toa e potencirano so {irokite potezi na ~etkata. Pogrebot na grofot Orgaz e golema kompozicija (platno 460 h 360 cm) smestena vo crkvata Sv. Toma (Sao Tome) vo Toledo. Na nea e pretstaven nastan od sredniot vek, koga zaradi smrtta na pobo`niot grof Orgas, od nebo se spu{tile sv. Stefan i sv. Avgustin za da prisustvuvaat na negoviot pogreb. Vo gorniot del na kompozicijata, na neboto e pretstavena golema voznemirenost poradi ovoj ta`en nastan. Takvata voznemirenost se ~uvstvuva i vrz licata na zemjata, kade se izme{ani verski i profani li~nosti;
Isteruvaweto na trgovcite od hramot pretstavuva kompozicija na koja e postignato soedinuvawe na renesansni motivi so silna avtorska individualnost; Laokon i sinovite se prika`ani kako se borat protiv zmiite, pri {to od bolka iskrivenite tela na lu|eto se istaknuvaat vrz nerealnata zadnina na gradot Toledo pretstaven vo edna mra~na atmosfera; Burata vo Toledo, e naslikana taka, kako neposredno da pretstoi apokalipsa, so napregnata atmosfera, vo koja oblacite ja dopiraat zemjata. Seto toa e postignato so nevoobi~aeni {iroki potezi na ~etkata. Verskata sentimentalnost na {panskiot ~ovek, El Greko dlaboko ja sfa}a i ja pretstavuva na svoite kompozicii. Taka na primer, na slikata Sveto semejstvo, Bogorodica e pretstavena so vozvi{ena i produhovena ubavina, {to retko se sre}ava. El Greko e poznat i kako golem portretist, pri {to postignuva golema individualnost, no negovata potreba za izvesno izdol`uvawe na likovite i tuka e prisutna. Toa se gleda na slikite: Golemiot inkvizitor i nekolku portreti na vitezi.*84
Sl.300. El Greko. Isteruvawe na trgovcite od hramot, 1610-14. Maslo na platno, 104 h 106 cm. Crkva Sv. @in, Madrid.
Sl.301. El Greko. Bura vo Toledo, okolu 1600-14. Maslo na platno, 121 h 109 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Francija
Osloboduvaweto od silnoto gotsko vlijanie vo Francija se odviva vo tekot na XV vek, koga te{ko se napu{ta zlatnata zadnina na slikite so verska tematika. Na preminot od sredniot vek kon renesansata, vo Francija postojat pove}e umetni~ki {koli, kako na primer: provansalska, aviwonska, burgundiska i drugi, no avtorite na za~uvanite dela glavno se nepoznati. Od kompoziciite mo`e da se vidi nivnoto nastojuvawe za vnesuvawe izvesno ~uvstvo vo likovite i realnost vo temite od sekojdnevniot `ivot. Sekako, najpoznata slika od toj period e Aviwonskata pieta, so silno izrazena anatomija na ~ove~koto telo, pretstaveno vrz zlatna zadnina. Bolkata vrz liceto na Bogorodica s u{te ima nerealna vko~anetost.
84
143
RENESANSA VO [PANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
negovo delo podocna }e se inspirira i Rafael vo slikaweto na portretot na papata Lav X so kardinalite, kako i Ticijan vo slikaweto na portretot na papata Pavle III so vnucite. Ovoj zna~aen portet na papata Eugen IV is~eznal, no denes gi imame zna~ajnite dela na @an Fuk: - Portetot na [arl VII, na koj e pretstavena edna dostoinstvena li~nost vo poluanfas poza, so tendencija za postepeno napu{tawe na profilot vo slikaweto; - Diptihot na Etin [evalj, kade sv. Stefan go pretstavuva [evalj na Bogorodica i Hristos. [evalj bil bogat carski rizni~ar, a za Bogorodica se pretpostavuva deka pozirala negovata qubovnica. Likovite i materijata na slikata se pretstaveni realisti~no, {to ne mo`e da se ka`e za sedefnobelite gradi na Bogorodica. Sepak, vo postavkata na kompozicijata s u{te e prisutna izvesna vko~anetost na portretite.
Sl.302. Francuska {kola. Aviwonska pieta, okolu 1470. Tabla, 162,5 h 218 cm. Luvr, Pariz.
Vo tekot na XV vek vo Francija se vodat golemi borbi me|u Francuzite i Angli~anite. Toa e vremeto na kralot [arl VII i Jovanka Orleanka. Vo 1420 god. Angli~anite go okupiraat Pariz, a umetnicite }e se razbegaat po drugite dr`avi ili po francuskite provincii. [kolata vo dolinata na rekata Loara se javuva kako najsilna od site drugi provinciski umetni~ki {koli na francuskata renesansa. Vo nea rabotat najpoznatite slikari, koi }e gi napravat i portretite na francuskite kralevi, pa duri i na rimskite papi. Nejzin najkarakteristi~en pretstavnik e @an Fuk od Tur. @AN FUKE (1420-1481) slikarstvoto go u~i kaj flamanski majstori, za podocna da patuva i vo Rim, kade }e go napravi portretot na papata Eugen IV. Od ova
Sl.304. @an Fuk. Diptihot na Etin [evali, 1450, desna polovina, Bogorodicaso Hristos. Tabla, 85 h 93cm.Muzej na ubavite umetnosti, Anvers.
Zaslugata na @an Fuk za francuskata umetnost, pred s se sostoi vo toa {to ja osloboduva slikata od knigata i ja postavuva osnovata na francuskoto slikarstvo, ~ii karakteristiki se: snagata, prefinetosta i nepretencioznosta. Vo 1494 god. kralot [arl VIII ja okupira severna Italija i pri vra}aweto vo Francija ponesuva golem broj umetni~ki dela od poslednata italijanska moda. Sli~ni pretenzii kon Italija ima i kralot Franso I, koj ne uspeva da ja zazeme Italija, no zatoa pak, osven umetni~ki dela toj so sebe }e povede i poznati italijanski umetnici. Na negoviot dvor vo Francija doa|a i
Sl.303. @an Fuk. Kralot [arl VII, 1452-53. Tabla, 72 h 86 cm. Luvr, Pariz.
144
Golem broj od umetni~kite dela na Roso i Primati~o is~eznale vo brojnite nemiri, taka {to za nivnoto delo mo`e da se sudi samo spored maliot broj za~uvani primeroci, kako i od vlijanieto {to go imaat izvr{eno vrz svoite u~enici. Na slikata Odisej i Penelopa od Primati~o, na prv pogled e vidliv klasi~niot tretman na kompozicijata i maniristi~kiot pristap vo nejzinata obrabotka. Zanesenosta na Francuzite so anti~kata tematika i kompozicija verno e odrazena na slikata Venera i Amor od Fontenblvskata {kola. Me|utoa, ovie italijanski slikari ne se zanimavaat samo so dekorirawe na prostorii i slikawe na anti~ki temi, {to se doka`uva so kompozicijata Pieta od Roso Fjorentino.
Sl.305. Roso i Primati~o. Galerijata Franso I, gipsen reljef, sliki i rezba. Dvorec Fontenbl.
Leonardo da Vin~i, koj nema da uspee da sozdade novi umetni~ki dela, bidej}i po dve godini umira vo blizinata na dvorecot Amboz . Zatoa, kralot }e pobara novi mladi umetnici od Italija, i }e gi dobie: Roso Fjorentino (1530), po preporaka na Mikelanxelo i Fran~esko Primati~o, po preporaka na Xulio Romano. ROSO I PRIMATI^O se zafa}aat so golema rabota vo kralskiot dvorec Fontenbl , ukrasuvaj}i gi negovite saloni so sliki i reljefi. Nivna vrvna umetni~ka kreacija pretstavuva ukrasuvaweto na galerijata Franso I so gipsen reljef, sliki i rezba. Na sli~en na~in tie go oformuvaat i enterierot vo odajata na vojvotkata od Etamp. Manirizmot {to tie }e go donesat so sebe od Italija nema da odgovara na toga{niot francuski vkus. Francuzite se pod vlijanie na svojot tradicionalen umetni~ki zanaet i se voodu{evuvaaat od antikata, koja za maniristite ve}e e nad`iveana. Na takov na~in se sozdava poznatata Fontenblvska umetni~ka {kola, kako pomiruvawe na italijanskiot manirizam i francuskiot vkus. So toa, vo francuskiot nov umetni~ki formalen izraz preovladuva mitologijata, alegorijata i simbolizmot.
Sl.307. @an Kuzn. Eva Prima Pandora, okolu 1550. Tabla, 98 h 150 cm. Luvr, Pariz.
@AN KUZEN (1490-1560) e prviot francuski slikar koj }e uspee da gi zameni svoite italijanski u~iteli. Toj raboti za vreme na kralot Anr II i e avtor na prviot golem akt vo francuskoto slikarstvo Eva Prima Pandora. Na nea s u{te e vidlivo vlijanieto na anti~kiot vkus vo postavkata na kompozicijata i maniristi~kiot koloristi~ki tretman.
Sl.306. Fran~esko Primati~o. Odisej i Penelopa. Platno, 115 h 123 cm. Valde{tajn galerija, Wujork.
Sl.308. @an Klu. Kralot Franso I, okolu 1535. Tabla, 94 h 96 cm. Luvr, Pariz.
145
RENESANSA VO FRANCIJA
RENESANSA VO FRANCIJA
Sl.309. Franso Klu. Kralot [arl IX, 1569-70. Platno, 115 h 222 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Sl.310. @an Gu`n. Nimfa od Fontanata na nevinite deca, Pariz, 1547-49. Reljef od mermer.
Vo umetnosta na XVI vek vo Francija zna~ajna uloga odigruva i SEMEJSTVOTO KLUE, ~ii pretstavnici se oficijalni dvorski slikari. @an Klu (1485-1540) e dvorski slikar na kralot Luj XII, no negova najzna~ajna za~uvana slika e portretot na Franso I, so vonredna pretstava na karakterot na li~nosta i realnost vo pretstavuvaweto na materijata. Negoviot sin Franso Klu ( 1505-1572) go prodol`uva deloto na svojot tatko, so izrabotka na zna~ajni portreti, od koi najpoznat e portretot na [arl IX, so edna prefinetost vo prika`uvaweto na li~nosta i nejzinite karakterni osobini. Na kompozicijata Kapeweto na Dijana se ~uvstvuva vlijanie na Fontenblovskata {kola vrz tvore{tvoto na Franso Klu.*85 Osven vo slikarstvoto, francuskata umetnost od XVI vek postignuva vidliv napredok i vo oblasta na
SKULPTURATA. Nejzin najzna~aen pretstavnik e skulptorot i arhitekt @an Gu`n ( 1510-68), vo ~ie delo ve}e se ~uvstvuva manirizmot vo umetnosta. Negovi najpoznati ostvaruvawa se: ukrasuvaweto na Luvr i Fontanata na nevinite deca vo Pariz. Osobena umetni~ka vrednost imaat reljefite na fontanata, koi se raboteni so visoko majstorstvo, sli~no na firentinskoto. Ovaa fontana e mnogu promeneta vo XVIII vek. Golemoto majstorstvo na @an Gu`n vo izrabotkata na reljefi se potvrduva i so kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos. Kon krajot na XVI vek najpoznat skulptor vo Francija e @ermn Piln (1535-1590), ~ie najpoznato delo e Grobnicata na Anr II i Katerina Medi~i vo crkvata Sen Den kaj Pariz, izrabotena spored nacrtite na Fran~esko Primati~o. Prisutnata
Sl.311. @ermn Piln. Telata na Anr II i Katerina Medi~i vrz nadgrobniot spomenik, 1563-70. Mermer, dol`ina 175 cm. Crkva Sen Den, Pariz.
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str. 167 E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.130-158 ^.Venting. Umetni~ko blago Evrope, od str.86 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.225 86 Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.147-157
85
monumentalnost odgovara na nejzinoto zna~ewe, kade {to kralot i kralicata se pretstaveni vo le`e~ka polo`ba vrz nivniot sarkofag. Od spomenikot za srceto na kralot Anr II, posebno se istaknuva kompozicijata Tri gracii, so svojata elegancija na figurite i prefinetosta vo nivnata izrabotka.*86
146
Germanija
Vo XV i XVI vek, germanskata zemja e rascepkana na pove}e dr`avi~ki, so svoi centri, vo koi postepeno navleguva novata umetnost. Vo vremeto na reformacijata skr{ena e duhovnata diktatura na katoli~kata crkva, taka {to nekoi od germanskite dr`avi~ki go otfrlaat katolicizmot i go prifa}aat protestantstvoto. Razvojot na germanskata umetnost ima neobi~en tek. Taa se razviva relativno rano i brzo doa|a do procut, za potoa da nastapi celosna neplodnost. Me|u 1470 god. i po~etokot na XVI vek se rodile brojni slikari so golema originalnost, a nekoi od niv }e dostignat i genijalnost vo umetni~kiot izraz. Po gasneweto na slikarskata {kola od Praga vo vremeto na Karlo IV, kon sredinata na XIV vek vo Keln se sozdava prviot germanski slikarski centar. Tamu, ranorenesansnata germanska umetnost postepeno gi dobiva svoite tipi~ni karakteristiki: - Slikarstvoto i skulpturata go odrazuvaat karakterot na germanskiot narod, negovata ednostavna sentimentalna pobo`nost, surovata sila, pedantnosta, strogosta i cvrstinata na duhot; - Germancite go poznavaat nizozemnoto slikarstvo, no poka`uvaat otsustvo na vkus za pejza` i za vozdu{esta perspektiva; - Nedostasuva dovolno poznavawe na ~ove~koto telo, koe se pretstavuva so izvesna vko~anetost, {to }e ostavi dlaboki tragi vrz idnite slikari; -Postepeno se javuva zasilena tendencija za osloboduvawe od gotskata tradicija so pomo{ na italijanskite i nizozemnite primeri. [TEFAN LOHNER (1400/10 - 1451) so svoeto tvore{tvo se javuva vo prvata polovina na XV vek vo Keln, kako predvesnik na golemoto renesansno slikarstvo vo Germanija. Negovite dela se odlikuvaat so sentimentalen kolorit i ostar korekten crte`. Evidentno e prisustvoto na zlatnata zadnina, pedantnosta vo slikaweto, pobo`nosta i naivnata vozbuda pred o~ekuvanata bo`ja kazna. Za toa ni svedo~at negovite kompozicii: Bogorodica me|u trendafili, Stra{niot sud, Vizita itn.
Sl.313. Albreht Direr. Avtoportret, 1498. Maslo na tabla, 41 h 52 cm. Prado, Madrid.
Sl.312. [tefan Lohner. Bogorodica me|u trendafili, 1448. Tabla. Muzej Valraf-Riharc, Keln.
Direr e golem mislitel, humanist, kni`evnik i umetnik. Negovite slikarski dela sodr`at nekolku zna~ajni temi: portreti, avtoportreti, religiozni kompozicii i pejza`i. Tie imaat nekolku zaedni~ki karakteristiki: - nedosti`na promislenost, ednostavnost i sila na izrazot, - vozdr`anost i ubavina na liniite, i - studioznost i poznavawe na formite.
147
RENESANSA VO GERMANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
RENESANSA VO GERMANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Isto taka, mo`e da se ka`e deka gravurite na Direr se edinstveni po svojata ubavina. Od golemiot broj dela te{ko mo`e da se izdvoi edna karakteristi~na celina, no sepak treba osobeno da se istaknat nekolku od niv.
Poklonenieto na mudrecite (1504) spa|a me|u najubavite religiozni kompozicii na germanskoto slikarstvo. Li~nostite vo kompozicijata se dvi`at so edna nova sloboda vo prostudiraniot ambient so stara arhitektura. ^etirite apostoli, Direr gi slika po negovoto patuvawe vo Holandija, za vo 1526 god. na rodniot Nirnberg da mu go pokloni ova remek-delo. Najgolemoto vnimanie na slikata e posveteno na fizionomijata na likovite, zaradi prika`uvawe na nivniot temperament. Poradi golemiot format na slikata, namerno se javuvaat {iroki poednostaveni potezi so smel kolorit, osobeno na draperijata. Vo ovie apostoli, protestantite veruvale kako vo svoi spasiteli.
Sl.314. Albreht Direr. Poklonenie na mudrecite, 1504. Maslo na tabla, 100 h 114 cm. Ufici, Firenca.
Avtoportretite na Direr ja prika`uvaat promenata na negovata li~nost vo tek na majstoroviot bogat tvore~ki `ivot. Na niv toj e pretstaven kako eleganten, moderen, pa duri i sueten slikar, koj e svesen za svojata vrednost. Za razlika od drugite germanski slikari, vo negovite dela se javuva promislena harmonija na boite, koja se nao|a pod izvesno vlijanie na Mantewa. Tatkoto na umetnikot e portret koj ima realisti~no obrabotena materija so dlaboko navleguvawe vo psihologijata na li~nosta.
Sl.316. Albreht Direr. Adam i Eva, 1504. Bakrorez, 19 h 25 cm. Muzej na likovnite umetnosti, Boston.
Adam i Eva (diptih od 1507 g.) e slika koja poka`uva deka Direr, za razlika od negovite prethodnici i sovremenici, dobro ja poznava anatomijata na ~ove~koto telo. Toa u{te pove}e se doka`uva preku bakrorezot Adam i Eva. Akvarelite na Direr se remek-dela od ovoj vid slikarstvo, {to majstorot znae da gi raboti brzo i na otvoren prostor za vreme na svoite patuvawa, osobeno pri dvete poseti na Italija.*87
LUKA KRANAH - POSTARIOT (1472-1553) e tvorec na saksonskata slikarska {kola vo Germanija. Toj e prijatel na knezot, a isto taka i na crkovniot reformator Luter.
Sl.315. Albreht Direr. ^etiri apostoli, 1526. Maslo na tabla, 76 h 206 h 2 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
148
87
Slikarstvoto na Kranah e blisko do prostiot narod, bidej}i i samiot e neobrazovan so snobovski `elbi za otmenost. Zatoa, negovoto slikarstvo se grani~i so gizdavoto i so sme{noto. Raspetieto ima emotivnost i sentimentalna pobo`nost, so naturalisti~ki detali, no i naivna narativnost. Parisoviot sud e mitolo{ka tema, koja e naslikana od qubov kon goloto `ensko telo. Me|utoa, vidliva e nemo}ta na germanskiot duh da ja do`ivee poezijata na goloto `ensko telo. Bo`icite koi ja o~ekuvaat odlukata na Paris da im ka`e koja od niv e najubava, izgledaat re~isi sme{no. Ovaa negativnost na germanskoto renesansno slikarstvo }e bide prisutna i ponatamu, {to se potvrduva i vo deloto na Luka Kranah Pomladiot (1515-86), kako {to e vo negovata slika Venera i Amor.*88
Trite saksonski izborni knezovi Kranah gi pretstavuva niz tri portretni sliki vrz edna plo~a, taka {to so eden pogled se opfa}a posebnosta na nivnite karakteri. Portretot na Luter poka`uva deka avtorot vo ovaa slikarska tema, so svojata ednostavnost i iskrenost, gi nadminuva svoite ostanati dela.
Sl.319. Luka Kranah-Pomladiot. Venera i Amor, okolu 1540. Tabla, 89 h 169cm. Stara pinakoteka, Minhen.
MATIJAS GRINENVALD (1460/70 - 1528) e zagado~en slikar i ~ovek. Negovoto to~no ime i godina na ra|awe ne se poznati. Raboti vo pove}e gradovi, a izvesno vreme e in`ener na gradskiot vodovod vo Hale. Umira bez pari, no so golem broj rasko{ni kostumi i knigi od reformatorot Luter. Nego go narekuvaat majstor na antiklasi~noto slikarstvo, {to ostava la`en vpe~atok kako da e pod vlijanie na gotikata.
Sl.318. Luka Kranah-Postariot. Parisoviot sud, okolu 1528. Tempera i Maslo na tabla, 71 h 102 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
88
149
RENESANSA VO GERMANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ALBREHT ALDORFER (1480 - 1538) e slikar na golemi pejza`i i masovni sceni, koi gi pretstavuva bujno i naturalisti~ki. Toj slika slobodno i smelo, so intenziven kolorit, vo kontrast na topli i ladni boi, na svetlina i temnina. Slikarstvoto go u~i kaj Direr, no negovoto tvore{tvo vidno se razlikuva od ona na u~itelot. Slikata Aleksandroviot boj (Bitkata kaj Is), ja poka`uva sposobnosta na Aldorfer za majstorsko pretstavuvawe na masovni sceni so mnogu dlaboka perspektiva. Aldorfer, isto taka raboti sliki so verska tematika, potvrduvaj}i se i kako majstor za postignuvawe na misti~na atmosfera, {to vidlivo e prisutna na slikata Smrtta na sv. Florijan.
Sl.320. Grinenvald. Raspetie od oltarot vo Izenhajm, 1513-15. Tabla, 269 h 307 cm. Muzej Unterlinden, Kolmar.
Negovo najpoznato ostvaruvawe pretstavuva retablot vo Izenhajm, kade se pretstaveni devet sliki, od koi centralno mesto zazema monumentalnata kompozicija Raspetie. Na nea se gleda sposobnosta na avtorot za prika`uvawe na napregnata atmosfera, koja doveduva do kinewe na nervite. Hristos e prika`an kako umira vo stra{ni maki, negovite race o~ajni~ki sakaat da se otka~at od drvoto, a negovoto telo namerno e pretstaveno pogolemo vo odnos na onie {to go oplakuvaat. Grinenvald ima naslikano u{te edna kompozicija Raspetie so sli~ni karakteristiki, {to se nao|a vo Nacionalnata galerija vo Va{ington. Grinenvald ne go interesira stvarnosta, tuku du{evnata sostojba, pa zatoa vo negovoto slikarstvo re~isi s e preterano, pa duri i stra{no, {to e osobeno vidlivo na kompozicijata Ma~eweto na sv. Anton od oltarot vo Izenhajm.
Sl.322. Hans Holbajn-Pomladiot. Kralot Henri VIII, 1540. Tabla, 74 h 88 cm. Nacionalna galerija, Rim.
Sl.321. Aldorfer. Aleksandroviot boj, 1529. Tabla, 120 h 158 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
150
HANS HOLBAJN - POMLADIOT (1497/8-1543) e najgolem germanski portretist, poznat i nadvor od Germanija. Vo negovite portreti vidliva e sintezata na studioznosta i otmenosta, prefinetosta i ~uvstvoto za boja, {to pretstavuva retkost vo germanskoto slikarstvo. Toj steknuva me|unarodna slava, taka {to }e stane i dvorski slikar na angliskiot kral Henri VIII. Portretot na Henri VIII pretstavuva remek-delo so svojot realizam i psiholo{ka prostudiranost. Semejstvoto na slikarot e pretstaveno so edna sloboda na potezot, harmonija na boite i so izvesen lirizam. Portretot na Erazmo Roterdamski, verojatno, e najubaviot portret od Hans Holbajn, kade strogosta na crte`ot e omeknata so slobodata na potezite. Umetni~kiot izraz e ednostaven, so prisustvo na kontrast vo osvetluvaweto, {to e prisutno i vo Portretot na trgovecot Georg Gise.*89
najmnogu se istaknuva semejstvoto Fi{er, koe raboti vo eden vid realizam, {to ~estopati pominuva vo naturalizam. Toa e vidlivo na nivnata kompozicija Herkul i Antej. Osven niv, so svoite dela se istaknuva i skulptorot Adam Kraft, koj e avtor na eden ubav tabernakul vo Nirnberg (kraj na XV vek), pretstaven so prisustvo na naturalizam.
Sl.323. Hans Holbajn-Pomladiot. Erazmo Roterdamski, 1530. Tabla. Nacionalna galerija, Parma.
Sl.325. Tilman Rimen{jader. Voznesenie na Bogorodica, sredno pano od oltarot, 1505-10.Tabla. Hergotskirhe, Kreglingen na Tauber.
Vo renesansnata umetnost na Germanija doa|a do napredok i vo SKULPTURATA, no taa s u{te e silno povrzana so tradicijata. Pogolemata sloboda vo komponiraweto i vo umetni~kiot izraz nastapuva postepeno. Vo toj period, po svoite realizacii,
Skulptorot Tilmen Rimen{najder (1460-1531) e eden od prvite koj naglaseno ja napu{ta docnogotskata tradicija i se naso~uva kon ednostavnata kompozicija i prirodnite stavovi na ~ove~kite figuri. Pritoa, go naglasuva i skulptorskiot odnos kon formite, jasno gi artikulira masite i praznite prostori, sozdavaj}i prefineta igra na svetlosta vrz povr{inite. Najpoznato delo na Rimen{najder e oltarot na Hergotskirhe vo Kreglingen na Tauber, kade {to sredniot del Voznesenie na Bogorodica sodr`i realizam i majstorstvo blisko na italijanskoto.*90
89 90
Vidi H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.368-394 Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.324-325
151
RENESANSA VO GERMANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
VTOR D E L
Xovani Panini. Slikarska pretstava na vnatre{nosta na crkvata Sv. Petar, Rim, 1755. Maslo na platno 98 h 133, dr`avna galerija, Hanover.
154
I. BAROK I ROKOKO
Anti~kata ideja sozdadena vo epohata na renesansata, nema da ja napu{ti Evropa s do krajot na XIX vek. Vo tekot na XVII i na XVIII vek, taa ideja s u{te }e se razviva paralelno so op{tata kultura, odbele`uvaj}i ja epohata na barokot. Ovoj period se karakterizira so istra`uvawe na poslo`eni oblici i primena na obilna dekoracija. Sila za novi uspesi, arhitektite i umetnicite crpat od renesansnata riznica, ~ii temeli gi postavija Bruneleski i Alberti. Ekonomskiot razvoj na Evropa se zabrzuva so otkrivaweto na Amerika i so razvitokot na trgovijata. Golemite op{testveni promeni se potpomognati i od napredokot na naukata i kni`evnosta. Noviot op{testven duh go menuva vkusot na ~ovekot. Lu|eto po~nuvaat da nosat obleka od ~ipki, da upotrebuvaat periki i visoki potpetici. Imeto barocco na portugalski jazik se odnesuva na golemi nepravilni ukrasi i vo po~etokot toa ime se upotrebuva vo negativna smisla. Francuzite nego go prifa}aat kako poim za neobi~nost i kako takvo, toa se pro{iruva niz Evropa i niz svetot. Barokot se javuva vo Italija, kade vo vtorata polovina na XVI vek, od jasnite formi na visokata renesansa proizleguvaat razli~ni umetni~ki nasoki, kako {to se: docna renesansa, manirizam i akademizam.
A. ARHITEKTURATA NA BAROKOT
Arhitekturata na barokot, {to se razviva vo tekot na XVII i vo prvata polovina na XVIII vek, mo`e da se prepoznae po slednite glavni karakteristiki: - Poslobodna primena na klasi~nite stilovi, so izrabotka na la~ni i ~estopati prekr{eni timpani; - Naglasena obrabotka na stolbovite, ~esto tordirani i ukraseni so bogati materijali; - Preobilna primena na ornamentalna i skulpturalna dekoracija, mnogu ~esto bez logi~ni postavki; - Silno izrazena individualnost i nezavisnost na avtorskata ideja. Baroknata palata ve}e nema mirna pravoagolna osnova. Vo nea se pojavuvaat krivi segmentni oblici i slo`eni re{enija, kade dominiraat sve~enite dvorani, monumentalnite vestibili i galerii. Fasadite na palatite i na drugite objekti naj~esto se oblikuvani so paladievski kolosalen red, so prekr{eni pravi i krivi venci, so elipsesti prozorci i so izvitkani oblici. Crkovnite objekti se gradat glavno vrz dva tipa osnovi. Prviot tip proizleguva od re{enieto na osnovata na crkvata Il Xezu vo Rim od Viwola, izgradena za vreme na docnata renesansa. Jezuitskiot red, ovoj tip na bazilikalna osnova }e go raznese niz site katoli~ki zemji i }e go zbogatuva vo noviot stil. Vtoriot tip }e se razvie kako centralno re{enie, po ugled na osnovata na crkvata Sv. Petar vo Rim. Crkovnite fasadi vo barokot pretstavuvaat razrabotka na karakteristi~nata vlezna fasada na crkvata Il Xezu od Xakomo dela Porta, ili pak na zapadnata fasada na crkvata Sv. Petar vo Rim. Osobeno ~esto se gradat kupoli po ugled na onaa od Mikelanxelo za crkvata Sv. Petar. Vnatre{nata arhitektura se razviva vo dve nasoki: dvorska i gra|anska. Dvorskite enterieri dostignuvaat maksimum vo rasko{nata primena na materijalot, {to e dopolneto so dekorativnata skulptura i slikarstvo, osobeno po tavanite. Hortikulturnite re{enija pretstavuvaat golemo dostignuvawe na baroknata umetnost i arhitektura, pri {to ~estopati pogolemo vnimanie e posveteno na obrabotkata na parkot, otkolku na samata zgrada.*1
Sl.1. Karlo Maderna. Zapadnata fasada na crkvata Sv. Suzana, Rim, 1596-1603.
155
BAROK VO ITALIJA
Rim
Centar i lulka na baroknata arhitektura e Rim, kade {to taa se razviva vo ramkite na materijalnata blagosostojba na katoli~kata crkva. Po pobedata na katoli~kata crkva nad reformacijata, papite nastojuvaat Rim da dobie izgled na prestolnina na celiot katoli~ki svet. Preku sjajot i veli~estvenosta na arhitekturata, katoli~kata crkva nastojuva da ja izrazi svojata mo} nad protestantite. Zatoa, crkvata Sv. Petar s u{te }e pretstavuva {iroko pole za aktivnost na mnogu arhitekti i umetnici.
Sl.2. Osnova na crkvata Sv. Petar, Rim. Dogradba na vlezniot (isto~en) del, 1600-17, Karlo Maderna.
156
Sl.3. Karlo Maderna. Vlezna (isto~na) fasada na crkvata Sv. Petar, Rim, 1607-17.
Maderna zapo~nuva da ja gradi fasadata po pobedata na eden arhitektonski konkurs. Vo nejzinoto oblikuvawe se istaknuva kolosalniot korintski red i te{kata atika razviena po horizontala. Na aglite trebalo da bidat izgradeni kambanarii, no tie ne se napraveni, verojatno poradi slabite temeli. Osnovnata gre{ka vo koncepcijata na dogradbata se sostoi vo nesrazmernosta na prodol`uvaweto, vo odnos na osnovnite merki na objektot. Fasadata, so svoite dimenzii od 115 h 45 m gi skriva bogatite plasti~ni formi na crkvata i osobeno go namaluva vlijanieto na kupolata vo oblikuvaweto na prostorot. Ovaa negativnost, donekade }e bide namalena so gradeweto na poznatata kolonada na Bernini.
procut na rimskiot barok. Vo nejziniot plan se sre}avaat elementite na gradski dvorec i na prigradska vila. Izdol`enite bo~ni krila formiraat paraden dvor, {to za prvpat ovde se pojavuva vo arhitekturata na dvorcite. Sredi{niot del na fasadata kon ulicata ima arkadi vo vid na trem vo prizemjeto i zastakleni galerii na katovite. Sredi{niot del na dvornata fasada ima ponaglasena plasti~nost, so silno istaknati jonski pilastri od kolosalen red i so silna atika.*3
Sl.5. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~nata 1624. Izgledi na centralniot del od uli~nata fasada i dvornata fasada.
Sl.4. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~nata 1624. Osnova na prizemjeto i fragment od katot.
Palatata Barberini, Maderna zapo~nuva da ja gradi vo 1624 godina, pet godini pred svojata smrt. Gradeweto }e go prodol`i negoviot mlad vnuk, poznatiot arhitekt Boromini, a potoa i Bernini. Vo koncepcijata na objektot, jasno e prisuten karakterot na Madernievata arhitektura, koja ja podgotvuva po~vata za golemiot
2 3
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, str. 24-32 Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.73 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.16
157
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
Sl.6. Lorenco Bernini. Bronzeniot baldahin, crkva Sv. Petar, Rim, 1624-1633.
Sl.8. Ansamblot Sv. Petar, Rim. Situacija: 1. crkva, 2. kolonadata na Bernini, 3. obelisk, 4. fontani.
Sl.7. Lorenco Bernini. Plo{tadot Sv. Petar, Rim, 1657-1663. Panoramski pogled kon crkvata.
158
Sl.10. Lorenco Bernini. Crkvi~kata San Andrea al Kvirinale, Rim, 1658. Prostoren presek (levo) i izgled (gore).
Od drugite mnogubrojni dela na Bernini, posebno treba da se istaknat: - fontanata La Barka~a na [panskiot plo{tad vo Rim, - fontanata na ^etirite reki na plo{tadot Navona vo Rim, - proektot za fasadata na isto~noto krilo na Luvr, i dr.*4
na~in, Bernini ja doveduva do sovr{enstvo koncepcijata na plo{tadite, {to pred nego ja imaat postaveno Roselino i Mikelanxelo. Crkvata San Andrea al Kvirinale (1653-58) pretstavuva usovr{uvawe na elipsestiot tip na osnova so kapeli, sozdaden vo docnata renesansa. Nadol`nata oska e normalna na vleznata pokratka oska, so {to oltarot se pribli`uva kon vernikot. Vlezniot portik e povle~en od uli~nata linija i obele`an so dve jonski koloni, postaveni vrz elipsest stilobat. Kupolata od vnatre{nata strana celosno e prekriena so {estoagolni kaseti i dopolnitelno e ras~leneta so rebra, {to se soedinuvaat pod tesnata lanterna.
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.8 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.48
Sl.11. Lorenco Bernini. Fontana del Tritone, Rim zavr{ena okolu 1637.
159
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane vo Rim (1638-40) e edno od najkarakteristi~nite dela na razvieniot rimski barok. Taa e izgradena na agolot od ulicite Feli~e i Kvirinale, na ~ija raskrsnica vo aglite ima postaveno fontani. Crkvata ima elipsesta
Sl.13. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane, Rim, 1638-67.
Sl.12. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane, Rim, 1638-67. Osnova so manastirot i izgled na svodovite so potkupolniot sistem.
osnova so ni{i vo koja vlezot e postaven na podolgata oska. Objektot e pokrien so elipsesta kupola i lanterna. Vo enterierot na ovoj objekt nema ramna povr{ina, s e nespokojno i napregnato, ispup~eno ili vdlabnato, preto~eno od edno vo drugo. Na toj na~in se postignuva glavnata cel na toga{nata crkovna arhitektura: da se sozdade egzaltirano ~uvstvo kaj vernicite. Crkvata pretstavuva sostaven del na istoimeniot manastir. Fasadata na crkvata e napravena vo 1667 godina, 27 godini po izgradbata na objektot i pretstavuva posledno delo na Boromini. Nejzinata koncepcija, so osobena sila e pot~ineta na seopfatnoto branovidno dvi`ewe.
Sl.14. Fran~esko Boromini. Crkvata San Ivo dela Sapienca, Rim, 1642-50.
160
Sl.16. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze in Agone, Rim, 1653-61. Izgled, vo preden plan e Fontanata na ~etirite reki od Bernini.
Sl.15. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze in Agone, Rim, 1653-61. Osnova i presek.
Crkvata Santa Agneze in Agone vo Rim (1653-61) e zapo~nata da se gradi od pomladiot arhitekt Karlo Rajnaldi na plo{tadot Navona, nasproti Berninievata Fontana na ~etirite reki. Boromini osnovata ja ima napraveno krstovidna, so osmoagolnik vpi{an vo sredi{niot kvadrat i so popre~no razvivawe na nejzinata sodr`ina, kade {to fasadata e u{te posilno razviena po {iro~ina. Na simetralata na objektot e smesten vlezen korintski portik, a levo i desno ima dve kambanarii, kako inspiracija od Lombardija, rodniot kraj na Boromini.
Centralnoto prostranstvo na objektot e neobi~no blizu do fasadata i e pokrieno so kupola, postavena vrz visok plasti~no obraboten tambur. Blizinata na kupolata do vleznata fasada ovozmo`uva taa da bide dobro vidliva od tesniot plo{tad, {to pretstavuva nov kvalitet vo odnos na dogradbata na crkvata Sv. Petar od Karlo Maderna. Vo delata na Boromini vidliv e streme`ot, izraznite sredstva na arhitekturata da se upotrebat dokraj, sozdavaj}i nespokojna dinamika. Zatoa, tie se li{eni od tektonskata celosnost i od impozantnata serioznost, {to pretstavuva op{ta karakteristika na negovoto tvore{tvo. Na toj na~in, Boromini konkretno i jasno gi izrazuva estetskite ideali na novata slo`ena epoha. Plo{tadot Navona vo Rim, vo glavni crti e oformen so izgradbata na crkvata Santa Agneze od Boromini. Toj e izgraden na mestoto na anti~kiot stadion na Domicijan, {to mo`el da sobere 30.000 gleda~i. So novoto re{enie se povtoruvaat nekoga{nite dimenzii na stadionot od 240 h 65 m. Pogolemiot del od plo{tadot e izgraden pod mecenstvo na semejstvoto Pamfili, od koe poteknuva papata Ino~entie X. Vo sredinata na plo{tadot se nao|a remek-deloto na Bernini Fontanata
161
BAROK VO ITALIJA
Sl.17. Plo{tadot Navona, Rim. Situacija: 1. crkva Santa Agneze in Agone, 2. Fontana na ~etirite reki so obelisk. 3. bo~ni fontani
.Sl.18. Plo{tadot Navona, Rim. Od levata strana e crkvata Santa Agneze in Agone. Sl.19. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim, 1656-57.
5
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.85 Svetska arhitektura, str.272 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.412 6 Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.57-93 Henry A. Millon. Barok & Rococo, str.51
162
Sl.20. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim, 1656-57. Situacija so osnovi na prizemjeto i fragment od katot.
Crkvata Santa Marija in Kampiteli, Rim (1665-67), Rajnaldi ja ima napraveno so silno istaknat sredi{en del na fasadata so te`ok plasti~en fronton, pred koj se formira plitok portik.*7 Baroknite objekti ne mo`at da se razgleduvaat oddelno od skulpturata i od fresko-slikarstvoto. Umetnosta ovozmo`uva na baroknata arhitektura vo svojot enterier da postigne iluzija na bezgrani~no prostranstvo. ^estopati, baroknite avtori se istovremeno arhitekti, slikari i skulptori. Najpoznat slikar na tavani vo Rim e Andrea Poco, koj kako arhitekt }e gradi crkvi duri vo Dubrovnik i vo Qubqana.
Sl.21. Karlo Rajnaldi. Dvete potkupolni crkvi na Pjaca del Popolo, Rim, 1660 i situacija na plo{tadot.
163
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
Sl.24. Baltazare Longena. Crkvata Santa Marija dela Salute, Venecija, 1631-82. Osnova i presek.
Palatite Ka Pezaro (1650-80) i Ka Reconigo (16861720), so svojata arhitektura gi razrabotuvaat karakteristikite na venecijanskata palata, postaveni od Sansovino na palatata Korner dela Ka Grande.
Sl.23. Baltazare Longena. Crkvata Santa Marija dela Salute, Venecija, 1631-82.
164
Enterierite na ovie palati se obraboteni so bogata barokna dekoracija od arhitektonski elementi, reljefi i slikarstvo. Toa osobeno e vidlivo vo sve~eniot salon na palatata Ka Reconigo, kade ve}e e prisutno prefinetoto ~uvstvo za vnatre{no ureduvawe, {to }e bide karakteristi~no za idnata rokoko arhitektura.*8
Crkvata San Lorenco vo Torino (1668-87) pretstavuva remek-delo na Gvarini. Taa ima slo`ena poligonalna osnova vpi{ana vo kvadrat, so vlezen trem i so slo`ena elipsovidna oltarna ni{a. Enterierot obiluva so me|usebno prepleteni konstruktivni elementi, koi dobivaat dekorativen karakter. Palatata Kariwano vo Torino (1680) ima branovidna linija na fasadata so elipsest vestibil, {to pretstavuva torinski odek na rimskite ostvaruvawa od Boromini.
Sl.27. Gvarino Gvarini. Crkvata San Lorenco, Torino, 1668-87. Izgled na vnatre{nosta i potkupolniot prostor.
Vo arhitekturata na kapelata Santa Sidone vo katedralata vo Torino, Gvarini go dostignuva maksimumot vo interpretacijata na slo`enite formi vo enterierot.*9
Sl.28. Gvarino Gvarini. Palatata Kariwano, Torino, zapo~nata 1680. Fragmenti od osnovata i izgledot.
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.28 Svetska arhitektura, str.265 9 Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.56 B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.132
165
BAROK VO ITALIJA
BAROK VO ITALIJA
Sl.29. Crkvata Santa Kro~e, Le~e, Apulija. Fasadata zapo~nata vo 70-tite godini na XVI vek.
10
Vidi Velike arhitekture sveta, str.176 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.176-230
166
Francija
Najgolemiot razvoj na evropskata arhitektura vo XVII vek pripa|a na Francija. Po zavr{etokot na verskite vojni, francuskoto op{testvo zasileno se menuva. Dotoga{ `ivotot e skoncentriran vo gradovitetvrdini i vo zamocite, od koi postepeno izleguva nadvor vo po{irokite prostori. Vo toj period se formiraat novi naselbi, spored novata koncepcija bez tvrdini. Upravata na kralot Anr IV se stremi kon centralizacija na dr`avnata vlast. Zaradi za`ivuvawe na ekonomijata, se gradat krupni manufakturni pretprijatija za tekstilnoto, ko`arskoto i za drugite stopanstva. So Nantskiot edikt dozvolena e slobodna veroispoved i za protestantite, so {to vo Francija e ovozmo`eno doa|awe na majstori graditeli i od protestantskite zemji. Od 1654 godina, zaradi poefikasna grade`na kontrola se voveduva samostojnata dr`avna funkcija sirentendant (glaven upravnik) po graditelstvo, koja mo`e da ja zazeme samo arhitekt. Funkcijata kralski arhitekt, {to be{e vospostavena vo XVI vek, vo barokot dobiva u{te pogolemo zna~ewe. Arhitektite gi ispolnuvaat kralskite naredbi i stanuvaat privilegiran i osiguran del na op{testvoto. Arhitekturata na XVII vek vo Francija mo`e da se podeli na dva perioda: - prvata polovina na vekot ja obele`uvaat: stilot Anr IV i stilot Luj XIII, - vo vtorata polovina na vekot se razviva stilot Luj XIV. dobiva reprezentativen karakter. Najpoznat hotel od po~etokot na XVII vek e hotelot Sil (1600-24-34) vo Pariz od arhitekt @ak Andro-Disers. Na negovata . fasada, ras~lenuvaweto so arhitektonski redovi e zameneto so ~ove~ki figuri vo ni{i i so geometriski reljef, {to pretstavuva celosna novina vo arhitekturata. Vo ovoj objekt tradicionalniot visok krov se zadr`uva i ponatamu. Vo Pariz, po~etokot na vekot e ozna~en so dovr{uvawe na starite ili so po~etok na gradewe novi plo{tadi. Plo{tadot Roajl (plo{tadot na Vogezite, 1606-12) e smesten na desniot breg od rekata Sena. Negovoto gradewe go dovr{uva Klod [atijn vrz kvadratna osnova 140 h 140 m, po ~ii strani se rasporedeni tipizirani stanbeni objekti. Objektite se oblikuvani so arkadi vo prizemjeto i so mansardni krovovi nad vtoriot kat. Kaj ovie objekti najkarakteristi~na e primenata na stilot Anr IV, {to se odlikuva so kombinirano yidawe od kamen i tula. Iako vo po~etokot na vekot baroknata arhitektura vo Francija bila poddr`ana od visokoto op{testvo, taa nemala {iroka primena. Mo`e da se zboruva samo za oddelni barokni gradbi. Pri~inata za toa le`i, pred s vo otporot na silnata doma{na tradicija. Francuskite arhitekti poteknuvaat od semejnite lozi na graditeli, koi strogo gi ~uvaat i gi neguvaat svoite
BAROK VO FRANCIJA
BAROK VO FRANCIJA
na visokiot gotski korab, kako i na principite na fasadata od crkvata Il Xezu vo Rim. So toa, i vo Francija e voveden ovoj tip crkovni objekti.*12
11 12
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.111 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.58 Vidi A. Leconte. Paris, str.83 Svetska arhitektura, str.276
voluti. Vo kompozicijata na ovoj objekt s e prostudirano i s e elegantno i fino. Vo vnatre{nosta na crkvata se smesteni grobovite na kardinalot Ri{elj i na univerzitetskite profesori zaginati za Francija. Palatata Roajl (1629-1636) e gradena po nara~ka na kardinalot Ri{elj, vo neposredna blizina na Luvr. Po smrtta na Ri{elj vo 1642 godina, palatata }e mu pripadne na kralot Luj XIII. Vo arhitekturata na ovoj objekt s u{te e prisuten duhot na renesansata, izrazen preku strogiot dorski red i tradicijata na strmni krovovi, so primena na oddelni barokni fragmenti.*13
Sl.34. @ak Lemersj. Crkvata vo Sorbona, Pariz, zapo~nata 1635. Osnova i izgled.
Manastirskata crkva Val de Gras (1642) e edna od najbaroknite gradbi vo Francija. Nejzinata arhitektura se bazira vrz istite principi kako i crkvata vo Sorbona, no zaemnata vrska me|u arhitektonskite delovi e uslo`neta poradi prisustvoto na dekoracijata. Taa e izgradena po nara~ka na kralicata, za da se proslavi ra|aweto na prestolonaslednikot, idniot kral Luj XIV vo 1637 god. Pri gradeweto na objektot kralicata insistirala da se zadovoli nejziniot vkus za arhitekturata, no so golemata upornost na Franso Mansr objektot e zavr{en, glavno, spored negoviot proekt. Dogradbata na zamokot Blo (Orleanskoto krilo, 1635-38) e napravena so naglaseni bo~ni krila kon nadvor i so konkavno oblikuvan trem na dvojni dorski koloni kon dvorot. Katovite se jasno ras~leneti, soglasno postavkite na Vitruvie za superponirawe na stilovite. Visokiot naklonet krov pretstavuva organski del na objektite od Franso Mansr. Vo 1640 godina, toj za prvpat ja predlaga iskr{enata forma na krovovi, prisposobuvaj}i go potkrovniot prostor za `iveewe. Vo negova ~est, toj sistem na krovni konstrukcii e nare~en mansarden krov. Zamokot Mezn-Laft (1642-46) e izgraden vo blizinata na Pariz, za potrebite na pretsedatelot na francuskiot parlament. Vo osnovata na objektot se
Sl.35. Franso Mansr. Manastirskata crkva Val de Gras, Pariz, zapo~nata 1642.
13
169
BAROK VO FRANCIJA
BAROK VO FRANCIJA
Sl.37. Franso Mansr. Zamokot Mezn Laft, kaj Pariz, 1642-46. Osnova i izgled.
Osnovna zada~a na Akademijata e razrabotuvawe na "idealnite ve~ni zakoni na ubavinata", spored koi treba da se gradat site objekti vo Francija. Akademijata pravi kriti~ka ocenka na dotoga{ sozdadenite barokni principi, proglasuvaj}i gi za neprimenlivi vo Francija. Na ~elo so Blondl taa }e utvrdi deka "svojstvo na bo`estvenosta e geometri~nosta". Kako teoriska podloga za ponatamo{na razrabotka slu`at delata na Paladio. Vo ramkite na stilot Luj XIV vladee misleweto deka objektot ima sovr{eno re{enie, dokolku na negovata centralna oska sekoga{ odgovara
~est na 23-godi{niot kral Luj XIV, koga vo 1661 god. ja zema seta vlast vo svoi race. Za izgradba na dvorecot e anga`iran tim sostaven od trojcata najpoznati francuski arhitekti : - Luj le V (1612-1670), proektant na dvorecot, - [arl Lebrn (1619-1690), genijalen dekorater na enterieri, i - Andr le Notr (1613-1700), sozdava~ na prekrasnite parkovi, organski povrzani so prirodata i so arhitekturata. Za sve~enoto otvorawe na objektot, Molir ima napi{ano specijalna baletska komedija, a nad scenata e izveden neviden ognomet. Mladiot kral trebalo da bide fasciniran od mo}ta na ministerot Fuk. No, za nesre}a na ministerot, po tri nedeli toj e zatvoren, pod obvinenie za pronevera i e osuden na do`ivotna robija. Kralot gi prezema negovite arhitekti i umetnici i gi anga`ira da rabotat vrz izgradbata na kralskiot dvorec Versj.*15
Dvorecot Versj , vo blizinata na Pariz, za potrebite na Luj XIV }e izrasne od maliot love~ki dvorec na negoviot tatko Luj XIII, kade vo 1661 god. najprvin se izgradeni dve novi krila so prostorii za stopanska upotreba. Vo 1668 god. Luj le V go pro{iruva dvorecot za potrebite na dvorskata svita, za~uvuvaj}i go i maliot dvorec na Luj XIII. Po~nuvaj}i od 1678 god. @il Ardun Mansr gi pravi poslednite prepravki, taka {to kone~no vo 1682 god. vo dvorecot }e se preselat kralskiot dvor i vladata.
14
Sl.38. Luj le Vo i [arl Lebrn. Zamokot Vo-le-Viknt, kraj Fontenbl, 1656-1661. Aksonometriski prikaz.
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.176. Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.62 15 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.132 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.64 V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.27
171
Sl.40. Dvorecot Versj, 1661-84. Prostorna dispozicija. Rekonstrukcija vo 1742 od @ak-An` Gabril.
Od 1678 do 1686 godina, [arl Lebrn ja dekorira vnatre{nosta, `ivopisuvaj}i ja i najpoznatata Galerija na ogledalata, koja stanuva najbleskava prostorija vo Evropa. Andr le Notr go sozdava planot za ogromniot i bogato opremen park okolu dvorecot (1663-1700). Toj }e stane primer za site idni avtori na rasko{nite parkovski ureduvawa okolu evropskite dvorci. Vo koncepcijata na Versjskiot park dominira zra~nata koncepcija vo vid na sonce, {to go simbolizira prisustvoto na kralot-sonce Luj XIV. Arhitekturata na Versjskiot dvorec dosledno gi po~ituva postavkite na Akademijata na arhitekturata preku slednite elementi: simetri~nost, rizaliti so krila i strogost na fasadnite elementi. Sepak, prisustvoto na dekorativnite elementi e ne{to pogolemo, otkolku kaj drugite francuski dvorci.
Sl.42. Andr le Notr. Parkot na dvorecot Versj, sostojba vo minatiot vek, litografija.
Sl.43. Luj le Vo i @il Ardun Mansr. Dvorecot Versj, 1669-85. Izgled od parkot.
Sl.41. @il Ardun Mansr i [arl Lebrn. Galerijata na ogledalata vo dvorecot Versj, 1678-86.
172
Dvorecot Luvr vo Pariz prodol`uva da se gradi i vo vtorata polovina na XVII vek. Ministerot Kolbr saka objektot da go napravi dovolno privle~en za mladiot Luj XIV, koj s pove}e prestojuva vo Versj. Za dogradba na dvorecot raspi{an e konkurs, na koj e pokanet i poznatiot arhitekt od Rim, Bernini. Bernini vo Pariz }e bide pre~ekan so kralski po~esti. Toj }e napravi dve varijanti za gradeweto na isto~noto krilo na Luvr vo stil na visok rimski barok. Crte`ite so razdvi`ena arhitektura nema da im se dopadnat na doma}inite, taka {to po nekolkumese~en prestoj vo 1667 godina Bernini si zaminuva. Toa e godinata, koga se vospostavuva i Akademijata na arhitekturata. Toga{
Sl.44. Luj le Vo, Klod Per, [arl Lebrn. Isto~noto krilo na dvorecot Luvr, zapo~nato 1667.
LUJ LE VO (1612-1670)
Luj le V e osnovopolo`nik na francuskiot baroken klasicizam vo vtorata polovina na XVII vek, koj gradi vo Pariz i vo negovata okolina. Negovite najgolemi ostvaruvawa se vo timskata rabota povrzana so tvore{tvoto na drugi arhitekti i umetnici. Sekako deka najzna~ajni me|u niv se dvorcite : Vo-le-Viknt, Versj i Luvr. Od ostanatite objekti na Luj le V, najzna~ajna e Palatata na ~etirite nacii (kolexot Mazarn, 1661-80), sega{niot Senat. Taa se odlikuva so razdvi`ena barokna osnova i so ubavi proporcii. Vo presekot na krilata, nad centralniot del na objektot, se izdiga kupola na visok tambur.
Sl.45. Luj le Vo. Palatata na ~etirite nacii (kolx Mazarn), Pariz, 1661-80. Spored crte` na Izrael Silvestre, muzej Luvr.
173
zaradi pla}awe na voenite tro{oci. Fresko-`ivopisot na tavanot vo galerijata gi prika`uva va`nite nastani od `ivotot na kralot Luj XIV. Enterierite na [arl Lebrn so ni{to ne potsetuvaat na italijanskiot barok. Jasnosta na zamislata, preciznata kompozicija i prefinetata ubavina na arhitektonskite formi, ovie enterieri gi pretvoraat vo vode~ki spomenici na barokniot klasicizam od vtorata polovina na XVII vek.
objektite okolu plo{tadot ima arkaden trem, a nad vtoriot kat mansardni krovovi. Fasadite se ras~leneti so kolosalni pilastri od jonski red. Ovie objekti podocna }e bidat nadgradeni so u{te eden kat. Plo{tadot Luj Veliki (Plas de Vandm, zavr{en vo 1701 god.) ima ~etiriagolna forma so zase~eni }o{iwa. Toj e zaobikolen so kompakten front od objekti - dvorci, oblikuvani so portici (rizaliti) vo sredinata na sekoja strana i na zase~enite }o{iwa. Vo centarot na plo{tadot e postaven kowani~kiot spomenik na Luj XIV, {to podocna e otstranet za vreme na Revolucijata. Denes, tamu se nao|a triumfalniot stolb na Napoleonovata golema armija (1806-10). Kapelata na invalidite Sv. Luj (1674-1708) izgradena e do hotelot (palatata) na invalidite vo Pariz. Osnovata na kapelata e krstovidno re{enie, vpi{ano vo kvadrat, so kapeli vo aglite. Nad sredi{niot del se izdiga bleskava kupola so pre~nik od 27 m i lanterna na viso~ina od 107 m. Kupolata ima originalna struktura od tri dela, od koi dolniot del ima golem kru`en otvor, niz koj se gleda vtoriot paraboli~en svod, koj e `ivopisno naslikan i e osvetlen niz pazuvite na dolniot svod. Najgornata kupola so lanternata e napravena od drvena konstrukcija koja go pokriva celiot sistem. Takvite kupoli nadvi{eni so sekundarna drvena konstrukcija }e go dobijat imeto le dme, poradi {to i kapelata slikovito se narekuva Dom na invalidite. Oblikuvaweto na objektot se karakterizira so jasna kompozicija na strogiot centralen volumen i so spokojna ramnote`a na masite. @il Mansr toa go postignuva koristej}i gi najdobrite elementi na
Sl.49. @il Ardun Mansr. Dvorecot Marl, 1679-86. Slikarska pretstava od Martn-Pomladiot, 1724. Maslo na platno, 296 h 223 cm, muzej Versj.
univerzitetskata crkva vo Sorbona i na crkvata Val de Gras, kako i Palatata na ~etirite nacii. Dolniot del na objektot ima stroga klasi~na koncepcija, a kupolata e podignata na dvodelen tambur so prozorci za osvetluvawe na me|ukupolniot prostor. Pokrivot na kupolata e ukrasen so pozlateni vojni~ki trofei osvoeni od vojskata na Napoleon. Vo vnatre{nosta na objektot e smesten i grobot na Napoleon. Podocna, do isto~niot del na kapelata napravena e trikorabna dogradba za potrebata na verskata slu`ba. Golemiot triann vo Versjskiot park (1687) pretstavuva prizemen objekt so ramen krov. Toj e izveden so skapoceni vidovi na rozov i zelenikav mermer. Negoviot prostudiran i ubav oblik ja odrazuva intimnosta na `iveali{teto, kade {to edno krilo so P+1 kat e nameneto za potrebite na kralskoto semejstvo. Dvorecot Marl (1679-1686) e izgraden vo blizinata na Versj so dvanaeset paviljoni okolu golemiot bazen. Vo toj dvorec se pravat fantasti~ni sve~enosti, spored odnapred utvrden protokol. Poradi golemiot rasko{ i raspu{teniot `ivot voden vo nego, ovoj dvorec }e bide razurnat vo francuskite revolucii.*16 Basnoslovnite tro{oci na Luj XIV i negovata svita nema da mo`e da gi izdr`i nitu kasata na prebogatata Francija. Naskoro toj }e po~ne da gi gubi bitkite so drugite evropski imperii, taka {to, pred krajot na XVII vek, glavna evropska sila }e stane Anglija. Sepak, Pariz i ponatamu }e ostane evropski, pa i svetski kulturen centar, so naglasen razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto.
Sl.48. @il Ardun Mansr. Kapelata na invalidite Sv. Luj, Pariz, 1674-1708.
16
Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.63 Velike arhitekture svijeta, str.179
175
BAROK VO FRANCIJA
BAROK VO AVSTRIJA
Sl.51. Fi{er fon Erlah. Dvorecot [enbrun, kaj Viena, zavr{en 1700.
176
Sl.52. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Karlo Boromeo, Viena, 1716-37.
Sl.53. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Troica, Salcburg, 1694-1702. Osnova i izgled.
17
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.250 Liselotte Andersen. Barok i rokoko 18 Vidi V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.33 Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.264
177
BAROK VO AVSTRIJA
Baroknata dekoracija, vo visok reljef i skulptura go zgolemuva rasko{ot na fasadata. Enterierite, raboteni pod rakovodstvo na Hildebrant obiluvaat so krivi formi, skulptura i reljef. Osobeno rasko{no se oblikuvani dvojnite skali i vestibilot vo prizemjeto na gorniot dvorec. Hildebrant ima raboteno u{te nekolku objekti vo Viena od profan i verski karakter. Negovata palata Kinski (1709-13) ima naglaseno prizemje vo vid na cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri, opfateni so silen zavr{en venec, vo ~ija viso~ina se smesteni potkrovnite prostorii. Golemo e negovoto u~estvo i vo definitivnoto oformuvawe na crkvata Sv. Petar (Peterskirhe, 1703-08), vo ~ie gradewe i vnatre{no ureduvawe u~estvuvaat italijanski arhitekti i umet-
nici. Nejzinata zapadna fasada go napu{ta konceptot na crkvata Il Xezu, pri {to monumentalnata kupola e dovedena vo prv plan me|u dvete bo~ni kuli, koi se potsvrteni kon simetralata. Od objektite na Hildebrant gradeni nadvor od Viena, posebno vnimanie zaslu`uva dvorecot Mirabel (1725) so svoeto parkovsko ureduvawe. Iako e graden vo paladievski stil, objektot ima bogato ras~lenuvawe i `ivopisen kolorit, {to sosema odgovara na namenata. Ovoj vid arhitektonsko oblikuvawe }e izvr{i vlijanie i vrz arhitekturata na dvorcite letnikovci vo Rusija. Hildebrant e cenet arhitekt i vo Germanija, poradi {to se javuva i kako partner na arhitektite Nojman i Bofrn vo podigaweto na episkopskata rezidencija vo Vircburg.*19
Sl.56. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren dvorec, 1721-23. Centralniot del na severnata fasada.
178
Sl.57. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren dvorec, 1721-23. Izgled na vestibilot vo prizemjeto so mitolo{ki sceni realizirani vo gips.
Sl.58.1. Prandtauer i Rotmaer. Vnatre{nosta na manastirskata crkva vo Melk, po~etok na XVIII vek.
Op{testvenite objekti vo svoeto oblikuvawe nastojuvaat da ja sledat arhitekturata na dvorcite, no so pooficijalen i posve~en karakter. Toa osobeno e vidlivo vo glavniot grad Viena i vo Insbruk. Karakteristi~en objekt od ovoj vid pretstavuva Gradskiot parlament (Landhaus, 1724-28) vo Insbruk.
Sl. 58. Jakob Prandtauer. Manastirot vo Melk, 1702-38. Prostorna dispozicija: 1. crkva, 2. Carska dvorana, 3. biblioteka, 4. kalu|erski }elii, 5. odbranbeni yidovi.
19
Sl.59. Jakob Prandtauer. Manastirot Sv. Florijan, Linc, adaptacijata zapo~nata 1711.
179
BAROK VO GERMANIJA
Minhen
Gradot Minhen, kako centar na kne`evstvoto Bavarija pretstavuva sredi{te na barokot na preminot od XVII vo XVIII vek, osobeno vo oblasta na verskata arhitektura. Vo vtorata polovina na XVII vek, glavni arhitekti vo Minhen se majstorite dojdeni od Italija, koi{to gi gradat prvite barokni objekti. Teatinerskata crkva (1663) od arhitektite Bareli i Cukali e oblikuvana so zapadna fasada spored tipot na crkvata Il Xezu od Rim, no ima pridodadeno karakteristi~ni bo~ni kuli. Dvorecot Nimfenburg vo blizinata na Minhen zapo~nat e da se gradi istata 1663 godina, no e zavr{en vo prvata polovina na XVIII vek. Najprvin toj e graden pod rakovodstvo na arhitektite Bareli i Cukali, a potoa pod rakovodstvo na doma{niot arhitekt Efner
i arhitektot Kivilj, dojden od Francija.Efner gi dodava bo~nite krila na dvorecot, pri {to negovata fasada, oblikuvana po tipot na Versjskiot dvorec, dobiva dol`ina od 600 m.
Paviljonot Amalienburg (1733) e izgraden vo parkot na dvorecot Nimfenburg za prestoj na knezovite vo priroda. Negov avtor e arhitektot Kivilj, Flamanec po poteklo, koj u~el vo Pariz, kade {to se zapoznal i so rokoko stilot. Poradi toa, negovite enterieri, raboteni vo sorabotka so arhitektot Cimerman, pretstavuvaat tipi~en primer za enteriernata rokoko umetnost.
Sl.61. Franso Kivilj. Paviljonot Amalienburg, dvorec Nimfenburg kaj Minhen, 1733. Osnova i izgled.
20
Podetalno vo W. Pinder. Deutscher barok H. Popp. Die architectur der barok und rokokozeit Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.338 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.202 Baroque. Italie et Europe centrale, str.172
180
Sl.63. Bra}a Cimerman. Crkvata vo Vajs, Bavarija, 1745-54. Izgled na oltarniot prostor.
Sl.62. Bra}a Asam. Crkvata Sv. Jovan (Johanes kirhe), Minhen, 1733-50.
BRA]ATA ASAM, Kosmas (1686-1739) i Egid (16921750) pretstavuvaat najzna~ajni arhitekti i umetnici na barokot vo Bavarija. Nivnata umetnost e pod vidlivo vlijanie na Bernini, no vo nivnite dela se zabele`uva pogolema sloboda vo kompozicijata i vo izborot na motivite. Toa se gleda u{te na nivnoto rano ostvaruvawe, crkvata vo Ror (1718-25) koja{to ima rasko{en oltaren prostor. Crkvata Johaneskirhe (Sv. Jovan, 1733-50) pretstavuva remek-delo na bra}ata Asam. Mala po dimenzii, taa e vgradena me|u objektite na ulicata, izgradeni isto taka vo baroken stil od bra}ata Asam. Nejzinata kompozicija obiluva so krivi formi i plasti~na dekoracija, kako na fasadata, taka i vo enterierot. BRA]ATA CIMERMAN (1680,85-1758,66) go imaat sozdadeno remek-deloto na barokot vo Bavarija pod Alpite: crkvata vo Vajs (1745-1754), koja ima ednostavna svetla barokna fasada, so cel da se potencira rasko{niot enterier, koj pominuva od barok vo rokoko stil. Kako sovremenici na kompozitorite Bah i Hendl, bra}ata Cimerman sozdavaat sve~en i misti~en akord so skladno sozvu~je na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Gra|anskata arhitektura vo Minhen i vo drugite gradovi se razviva pri formiraweto na novite kvartovi, kade {to se gradat ku}i i palati vo stil na barokot {to pretstavuva spoj na francusko i italijansko vlijanie. So takov izraz e sozdadena palatata Prejzing (1720-25) vo Minhen od arhitektot Jozef Efner.
Drezden
Vo gradot Drezden se razviva specifi~na barokna arhitektura, so naglaseno plasti~no oblikuvawe, a pod najmalo italijansko vlijanie. Vo golemite parkovi, uredeni na francuski na~in, izgradeni se dvorci i palati so specifi~na dekorativna arhitektura so krivi linii, ~ii kubiwa i kuli zavr{uvaat so izvitkani i izvrteni povr{ini.
Sl.64. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden, 1711-22. Izgled na centralniot paviljon.
181
BAROK VO GERMANIJA
Sl.65. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden, 1711-22. Izgled na dvorot i situacija.
DANIEL POPELMAN (1662-1736) e najzna~ajniot arhitekt na barokot vo Drezden. Zaradi svoe usovr{uvawe toj odi na studisko patuvawe vo Italija, no italijanskite vlijanija gi prifa}a so rezerva. Dvorecot Cvinger (1711-22) e smesten pokraj rekata Elba i e povrzan preku mostovi so drugiot breg na rekata. Toj ima paviljonsko re{enie so centralen kvadraten dvor so dol`ina na stranite od 106 m. Vo negovata gradba pokraj doma{ni u~estvuvaat francuski i italijanski arhitekti. Pod rakovodstvo na Popelman, kompozicijata i oblikuvaweto na dvorecot dobivaat ~ista germanska nota, so bogata dekoracija. GEORG BER (1666-1738) e avtor na golem broj palati vo novoizgradenite kvartovi na Drezden, no, sekako, najzna~aen negov objekt pretstavuva crkvata Frauenkirhe (Sv. Bogorodica, 1722-38). Taa ima kru`na osnova vpi{ana vo kvadrat, so kuli na aglite i so dominantna kupola. Koncepcijata na osnovata e napravena pod protestantsko vlijanie, a kulite se pod vlijanie na rokoko stilot. Formite na barokniot enterier, kako i dekoracijata se smireni, vo soglasnost so protestantskoto u~ewe. Manastirskata crkva Sv. Lovro vo Kempten (165266) arhitektot Ber ja gradi vo sorabotka so arhitekt Johan Sero (1652-66). Taa ima bazilikalna osnova so kupola, a kulite se izgradeni dopolnitelno vo 1900 god. Enterierot ima bogata dekoracija so pozlatena {tukatura, izrabotena od Italijanecot Cukali. Vo periodot na barokot, Drezden dobiva i nekolku novi hoteli, od koi najpoznat e hotelot Saks (1720-64), koj ima barokni izvitkani venci. Arhitektot Ber, strogite pilastri od kolosalen red, gi ima postaveno nad niskoto prizemje, oblikuvano vo vid na cokle so {iroki prozorci.
182
Vircburg
Gradot Vircburg e va`no crkovno sedi{te na episkopite, po ~ii pora~ki rabotat nekolku arhitekti. Najpoznatiot od niv e Baltazar Nojman (1687-1753), koj istovremeno e eden od najgolemite i najplodnite arhitekti na barokot vo Germanija. Vo sorabotka so avstriskiot arhitekt Hildebrant i so francuskiot arhitekt Bofrn, toj }e ja izgradi Episkopskata rezidencija (1720-53), so oblik na osnovata i so ras~lenuvawe na fasadata spored primerot na dvorecot Versj. Bogatiot park okolu objektot e napraven, isto taka, po primerot na francuskite parkovi. Enterierite se bogato ukraseni so skulpturi i so sliki. NajSl.69. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija, Vircburg, 1687-1753. Carskata dvorana, 1737-42, zavr{ena 1753. Fresko-`ivopis od Tiepolo.
Sl.68. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija, Vircburg, 1687-1753. Osnova i izgled od parkot.
183
BAROK VO GERMANIJA
Sl.71. Kne`eviot dvorec vo Hajdelberg, kriloto na Fridrih IV, 1601-07, spored planot na Johanes S{a{.
Sl.70. Andreas [liter. Kralskiot dvorec, Berlin, 1698-1706, o{teten vo Vtora svetska vojna, urnat 1950.Izgled na ju`noto krilo
Hajdelberg
Vo Hajdelberg, kade {to italijanskata renesansa ima fateno dlaboki korewa, vo po~etokot na XVII vek se dograduva Kne`eviot dvorec, so Kriloto na Fridrih IV (1601-07), gradeno spored planot na Johanes S{a{. Negovata fasada e razdvi`ena, so izvitkani linii na vencite i e bogato ukrasena so skulpturi. Skalestite kalkani na objektot se napraveni pod nizozemno vlijanie. Germanija }e dade golem broj barokni majstori, od koi dobar del }e stekne me|unarodna slava gradej}i i vo sosednite zemji, kako {to se Avstrija i ^e{ka. Takvo e graditelskoto semejstvo Dincenhofer. Vo Germanija, . Johan Dincenhofer go podiga dvorecot Vajzen{tajn vo Pomersfilden (1711-18), za potrebite na grofovskoto semejstvo [enborn. Arhitekturata na objektot ima spoj
184
na doma{ni elementi i motivi od francuskiot baroken klasicizam. Negoviot enterier e rasko{no oblikuvan, spored proektite na avstriskiot arhitekt Hildebrant.
Anglija
Vo XVII i vo XVIII vek, arhitekturata vo Anglija se razviva vrz osnova na klasi~noto nasledstvo od vremeto na renesansnata arhitektura. Barokot }e bide zastapen vo izvesna mera samo vo delata na nekolku arhitekti od krajot na XVII vek i po~etokot na XVIII vek . Pojavata i razvojot na barokniot klasicizam vo Anglija se sovpa|a so periodot na industriskiot razvoj i so formiraweto na kapitalisti~kiot op{testven poredok. Vo toj period, Anglija mnogu zajaknuva i na voeno pole, taka {to zazema i golem broj prekumorski posedi. Kako rezultat na ekonomskata mo}, se gradat novi naselbi, a se preureduvaat starite. Se podigaat objekti od raznoviden karakter: palati, dvorci, crkvi, biblioteki i dr. Toga{ ve}e se napi{ani i objaveni nekolku teorii za arhitekturata i urbanizmot od strana na socijal-utopistite, kako {to e deloto na Tomas Mor, Utopija od 1516 god.*21
Banketing haus vo Vajthol (zavr{ena vo 1622 god.) pretstavuva remek-delo na Inigo Xons. Planot na objektot e inspiriran od planot na pariskiot dvorec Tileri, so ogromni dimenzii 350 h 266 m. Poradi golemiot po`ar vo London 1666 godina, dvorecot ostanuva nedovr{en, no i pokraj toa, negovata koncepcija }e go odredi razvojot na angliskata arhitektura vo slednite dva veka, vo vid na baroken klasicizam so strogo odredeni pravila. Plo{tadot Kovent Garden vo London (1630) pretstavuva prv arhitektonsko-urbanisti~ki organiziran plo{tad vo gradot, so jasna koncepcija i so definirani regulacioni linii, poradi {to toj }e izvr{i golemo vlijanie vrz natamo{niot razvoj na urbanizmot vo Anglija. XON VEB (1611-1672) e u~enik i sledbenik na Inigo Xons, no ne go dostignuva talentot na u~itelot. Negov najpoznat objekt, graden vo paladievski stil e kriloto na princot ^arls vo palatata (bolnicata) Grini~ (zapo~nato vo 1665 god.).
Sl.74. Xon Veb. Kriloto na princot ^arls vo palatata Grini~, zapo~nato 1665.
21
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.406 Liselotte Andersen. Barok i rokoko Velike arhitekture svijeta, str.170 Svetska arhitektura, str.278
185
BAROK VO ANGLIJA
BAROK VO ANGLIJA
Sl.75. Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren. Bolnicata Grini~, denes Kralski pomorski kolex, zapo~nato 1639.
Pokraj proektiraweto i gradeweto na golem broj objekti vo London, na Kristofer Ren mu se pripi{uva i gradeweto na okolu 50 crkvi, od koi najpoznata e katedralata Sv. Pavle (1675-1717). Taa pretstavuva krstoobrazna bazilika so kupola i kuli. Barokniot karakter na zapadnata fasada e naru{en pri realizacijata, koga e postaven klasicisti~kiot dvokaten portik. Ogromnite dimenzii na dvoslojnata kupola se potencirani so prefinetata razrabotka na tamburot, a enterierite se odlikuvaat so elegantna i odmerena obrabotka. So svoite dimenzii (dol`ina od 141 m i
186
Sl.78. Kristofer Ren. Katedralata Sv. Pavle, London, 1675-1710, 1717. Osnova.
viso~ina od 65,3 m), katedralata Sv. Pavle, pretstavuva najgolem verski objekt od toj period vo Zapadna Evropa.
XEMS XIBS (1682-1754) se {koluva vo Rim kaj docnobarokniot arhitekt Karlo Fontana. Vo svojata arhitektura, toj gi obedinuva rimskite vlijanija so klasicisti~kite vo Anglija. Toj gradi nekolku crkvi, no negov najpoznat objekt e Komorata Retklif (1737-39) vo Oksford. Objektot, vsu{nost, pretstavuva fizi~ka biblioteka so kru`na osnova i so kupola na stolbovi. Preminot od tamburot kon nadvore{niot krug e napraven so "ramen" krov, zaobikolen so balustradi. XON VENBRU steknuva slava so gradeweto na palatata Blenhajm vo Oksford{ir (1705), koja ima pretenzii da se natprevaruva so golemite kontinentalni palati. Nejziniot elipsoiden sve~en dvor e oformen so dva strani~ni bloka, gradeni okolu svoi atriumi, a na simetralata, pred vdlabnatata polukru`na kolonada se istaknuva monumentalniot portik. Prenatrupanata barokna dekoracija izgleda neobi~no te{ko, pa duri i robusno. Ovaa palata, angliskiot narod }e mu ja pokloni na zaslu`eniot vojskovodec Marlboro. XON VUD e ime povrzano so deloto na dvajca poznati arhitekti, tatko (1704-54) i sin. Tie go imaat proektirano i izgradeno centarot na Bat, pretvoraj}i go vo najelitno bawsko lekuvali{te na XVIII vek. Planot se sostoi od sistem na polukru`ni i kvadratni plo{tadi, od koi najzna~aen e plo{tadot Rojal Kresent (zapo~nat vo 1728 god.). Plo{tadot e oformen so niza terasesti ku}i so kolosalni redovi, {to ostava vpe~atok na ogromna palata.
Belgija
Ju`nite provincii na Nizozemjeto (Belgija) pretrpuvaat poraz vo vostanieto protiv {panskata vlast (1579) i zapa|aat vo te{ka op{testveno-ekonomska kriza. Nekoga{ bogatite gradovi po~nuvaat da nazaduvaat, a dotoga{nite manufakturno-industriski provincii se pretvoraat vo agrarni oblasti. Kako rezultat na toa, te`i{teto vo arhitektonskiot razvoj se prefrla od gra|anskata (profanata) arhitektura vrz izgradbata na crkvi. Vo Belgija, so pomo{ na novata barokna arhitektura, jezuitite vodat borba protiv protestantite. Za taa cel se gradat golem broj crkvi od tipot na Il Xezu vo:
187
BAROK VO ANGLIJA
BAROK VO BELGIJA
Sl.82. Luka Fejtherb. Crkvata vo Brisel, 1657-76, rekonstruirana. Sl.81. Rubens, Hejsens, Agilon. Crkvata Sv. Karlo Boromeo, Anvers, 1614-21.
Anvers, Brisel, Gan i drugi gradovi. Kako najpoznat verski objekt se istaknuva crkvata Sv. Karlo Boromeo vo Anvers (1614-21), vo ~ie podigawe zemaat u~estvo: umetnikot Piter Pol Rubens i arhitektite Hejsens i Agilon. Osobeno se istaknuva visokata kula na crkvata, postavena do oltarniot prostor i noviot na~in za osvetluvawe na oltarot preku posebna lanterna. Nejzinata zapadna fasada ima pokompaktna kompozicija vo odnos na prethodno sozdadenite sli~ni objekti. So baroknata crkva vo Brisel (1657-76) belgiskata arhitektura se osloboduva od direktnoto vlijanie na italijanskite urneci. Tridelnoto ras~lenuvawe na zapadnata fasada jasno e povrzano so vnatre{nata organizacija na prostorot, koja proizleguva od trikorabnata krstovidna bazilika. Ovaa crkva, kako rekonstrukcija na postar objekt mu se pripi{uva na Luka Fejtherb. Golemo vlijanie vrz razvojot na belgiskata (flamanskata) arhitektura vr{i umetnikot Piter Pol Rubens so proektot za pro{iruvawe na svojot dvorec vo Anvers (1611-18). Za zna~eweto na ovoj objekt mo`e da se sudi samo spored za~uvanata vlezna partija, koja nalikuva na triumfalna porta. Slobodno operiraj}i so "anti~kite" renesansni motivi, Rubens sozdava nov umetni~ki izraz na sve~en (paraden), no istovremeno intimen vlez vo ku}ata, davaj}i im osobeno zna~ewe na merkite i proporciite. Najploden arhitekt na Belgija vo po~etokot na XVII vek e Vencel Koeberger (1561-1634). Po svoite studii vo Pariz i Rim, toj gradi preku stotina crkvi i kapeli, no sepak negovo najzna~ajno delo e kralskiot dvorec vo Brisel. Avtenti~niot oblik na objektot }e pretrpi golemi promeni vo XIX vek.
188
Op{to zemeno, vo Belgija profanite objekti vo gradovite se gradat za zadovoluvawe potrebite na gra|anite, a nadvor od niv na feudalcite. Vo gradovite preovladuva tradicionalniot koncept na stanbeni i op{testveni objekti, so tesni kalkanski yidovi svrteni kon ulicata ili kon plo{tadot. Vrz skalesto oblikuvanite fasadi e postavena bogata barokna dekoracija od reljef i skulptura. So ovie karakteristiki se izgradeni objektite okolu Golemiot plo{tad vo Brisel, {to pretstavuva posleden takov primer (izgraden po 1695 god.). Toj e oformen so 36 objekti na
Sl.83. Piter Pol Rubens. Dvorecot Rubens, Anvers, 1611-18. Fragment od vleznata partija, spored gravurata na Harevijn, 1684.
Sl.85. Devez. Prigradskiot dvorec Senef, kaj Brisel, 1760. Osnova, izgled od parkot i od dvorot.
Holandija
Vo Holandija, kako protestantska zemja, po osloboduvaweto od {panskata vlast vo 1579 godina, ne se gradat golemi crkvi, a nema nitu bogati vlastelini koi bi gradele svoi dvorci. Zatoa, barokot vo Holandija osobeno }e se istakne preku arhitekturata na gradskite soveti, trgovskite i stanbenite objekti. Brziot razvoj na stanbenata arhitektura }e sozdade povolni uslovi za pojavata na modernata arhitektura vo Holandija. Vo XVII i vo XVIII vek, objektite se gradat so kombinacija na kamen i tula, a arhitektonskiot izraz, glavno se sostoi od severnoevropski i italijanski barokni i klasicisti~ki vlijanija.*23 Vo prvata polovina na XVII vek s u{te se prisutni tradicionalnite koncepcii za redewe na stanbenite i na op{testvenite objekti, koi so tesnata (kalkanska) strana se svrteni kon ulicata ili kon plo{tadot. Na nivnite skalesti fasadi so naglasena reljefnost, ednostavnite prozorski otvori so svojata golemina sozdavaat vidlivo ~uvstvo na otvorenost. Takva e ku}ata na ul. Kajzergraht (1639 god.), vo Amsterdam na arhitektot F. Vigbons.
22 23
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.454 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.440 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.88
BAROK VO HOLANDIJA
Sl.89. Jakop van Kampen. Gradskiot sovet, Amsterdam, 1648-65. Osnova i izgled.
Arhitektot Jakob van Kampen (1595-1657), u{te vo po~etokot na XVII vek ja osloboduva arhitekturata od prete{kata dekoracija i objektite gi svrtuva so podolgata strana kon ulicata. Sli~no kako i vo italijanskata arhitektura, prviot kat (piano nobile) go naglasuva so pogolema viso~ina, dodeka posledniot kat so niski prozorci go vgraduva vo potkrovniot prostor. Takva e ku}ata Kojmans vo Amsterdam od 1624 god. Iznenaduva~ki e toa {to takvoto pro~istuvawe na objektite od dekoracijata, nabrgu, vo vtorata polovina na vekot, }e rezultira so gradewe ku}i vo niza, koi so svojata funkcija i oblik }e bidat predvesnici na arhitekturata od XX vek.
190
Sl.90. Adrijan Dortsman. Trkaleznata crkva vo Amsterdam, 1666-68. Osnova, presek i izgled.
[panija
Kon krajot na XVI i vo po~etokot na XVII vek op{testveno-ekonomskata situacija vo [panija mnogu se vlo{uva. Dotoga{ najbogatata dr`ava vo svetot po~nuva mnogu da zaostanuva poradi rasipni~kata politika na vrastodr{cite i na {panskiot kral. Kon toa pridonesuva i katoli~kata crkva prigrabuvaj}i ogromno bogatstvo. Rabotnicite i selanite s pove}e osiroma{uvaat, {to predizvikuva sozdavawe na golema siroma{tija vo stanbenite kvartovi na naselbite. Od svoja strana, vlastodr{cite sakaat da sozdadat la`en sjaj vo tie naselbi. Del od prigrabenoto bogatstvo tie go investiraat vo sozdavawe na reprezentativni plo{tadi, nameneti za praznuvawa, borbi so bikovi i za paradi. Takvite plo{tadi se vo golem kontrast so siroma{nite stanbeni delovi na naselbite. Taka na primer, vo sredinata na XVII vek, Madrid so bleskaviot kralski dvor e eden od najne~istite gradovi vo Evropa. Tipi~nata stanbena arhitektura ja zadr`uva tradicionalnata mavarska koncepcija na objekti so P+1 do P+2 kata, so pacio, okolu koe se razviva trem i galerija vo drvena konstrukcija. Vo tek na XVII vek, paralelno so tradicionalnata ku}a se pojavuvaat i stanbeni objekti so vidlivi vlijanija od renesansnata arhitektura. Takvata arhitektura e gradena prete`no za vladeja~kiot sloj gra|ani povrzani so aktuelnata vlast. Gradeweto na op{testveni zgradi e ograni~eno na nekolku tipovi objekti: gradski soveti, bolnici, prifatili{ta i verski u~ili{ta (kolehii). Osnovnoto vnimanie im e posveteno na crkovnite objekti, osobeno po vospostavuvaweto i zajaknuvaweto na jezuitskiot verski red. Za osnoven tip na hram se primenuva re{enieto na crkvata Il Xezu od Rim. Bidej}i spored pravilata na jezuitskiot red se zabranuva horsko peewe vo crkvata, monumentalnite horski delovi vo postarite hramovi se uni{tuvaat, a so toa se sozdadavaat uslovi za sobirawe na pove}e vernici. Najsvetlata i najzna~ajna karakteristika vo {panskata arhitektura od XVII vek pretstavuva pojavata i brziot razvoj na novite stilski priodi. Ve}e vo 20tite godini od vekot se pojavuva reakcija protiv strogata i asketska arhitektura od vremeto na Filip II. Arhitektonskata ornamentika, koja vo izminatite desetletija e proterana, po~nuva povtorno da se probiva vo palatite i postepeno da go menuva nivniot vnatre{en i nadvore{en izgled. Takvata tendencija za zbogatuvawe na arhitektonskite formi e vo soglasnost so {panskiot duh, taka {to postepeno }e ja zafati i verskata arhitektura. Dekorativniot pristap e pomognat i od bliskite vrski na kralskiot dvor so Vatikan, kade {to baroknata arhitektura ve}e se ima pojaveno. Goleminata na [panija i nejzinata bogata tradicija pridonesuvaat novata arhitektura da dobie i regionalni varijacii.*24
24
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.206 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.221 Velike arhitekture svijeta, str.186
Sl.91. Gomez de Mora, Del Plasa. Manastirska crkva, Alkala de Enares, 1618. Osnova i presek.
191
BAROK VO HOLANDIJA
BAROK VO [PANIJA
Pozabele`liva jezuitska gradba vo Madrid e crkvata San Isidor el Real (1626-51), izgradena od kalu|erot Francisko Bautista. Vo nejzinoto re{enie, kako ponatamo{en razvoj na koncepcijata na Il Xezu, s u{te preovladuva relativna smirenost. Na zapadnata fasada, nad naglaseniot glaven venec se istaknuvaat dvete bo~ni kuli. Pod vlijanie na madridskiot opit, {irum [panija zapo~nuvaat da se gradat golem broj objekti vo noviot baroken stil, koj stanuva {iroko prifaten, dobivaj}i osoben razvoj. Vo crkvata San Huan Bautista vo Toledo, od sredinata na XVII vek, se prodol`uva razvojnata linija na crkvata San Isidor el Real . Nejzinata bazilikalna osnova ima naglasena izdol`enost, a zapadnata fasada e oblikuvana so portik na dve nivoa, smesten me|u dvete bo~ni kuli so ramni venci. Od sredinata na XVII vek, postepeno preovladuva noviot vid na arhitektura i umetnost, koj prvenstveno se potpira vrz razvojot na tradicionalniot plateresk stil, so izobilstvo na ornamenti i fantasti~ni formi. Zatoa, nekoi istori~ari na umetnosta smetaat deka {panskata arhitektura od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek pretstavuva najcelosna barokna arhitektura. Sjajot i rasko{ot na taa arhitektura e vo celosna sprotivnost so siroma{tijata na {panskiot narod. Estetskite ideali na {panskiot narod od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek najcelosno }e gi izrazi
Sl.92. Gomez de Mora. Panoramski pogled na plo{tadot Major, Madrid, 1617-19. Desno e obnoveniot objekt na @itnata berza.
192
Sl.94. Semejstvo ^urigera. Plo{tadot Major vo Salamanka, zapo~nat 1729, zavr{en 1765 so podigaweto na Gradskiot sovet. Izgled i detaq so saat-kulata.
graditelskoto semejstvo ^urigera. Preku tvore{tvoto na negovite graditeli i skulptori, {panskata barokna arhitektura }e dobie me|unarodno zna~ewe. Glaven majstor na toa semejstvo e Hoze ^urigera (1650-1725), so ~ie tvore{tvo se identifikuva cela edna umetni~ka nasoka na provincijata Kastilja, popularno nare~ena ~urigerizam . Glavnite graditelski aktivnosti se sproveduvaat vo gradot Salamanka, kade {to na Hoze mu se pridru`uvaat i negovite bra}a Hoakin i Alberto. Tamu, tie najprvin ja dovr{uvaat crkvata na verskoto u~ili{te (kolehija), kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Izgradbata na ovoj objekt vo 1617 godina ja ima zapo~nato Gomez de Mora. So tvore{tvoto na semejstvoto ^urigera povrzana e realizacijata na najpoznatiot urbanisti~ki zafat od toj period vo [panija, plo{tadot Major vo Salamanka. Negovata izgradba zapo~nuva vo 1729 godina, so podigaweto na Kralskiot paviljon, a zavr{uva vo 1765 godina, so izgradbata na Gradskiot sovet. Objektite okolu plo{tadot imaat viso~ina od P+3 kata, a nivnite prizemja se napraveni so trem vo vid na arkadi so polukru`ni lakovi. Vo kompozicijata dominira zgradata na Gradskiot sovet, smestena vo centarot na severnata strana od plo{tadot. Nejzinata fasada se karakterizira so simetri~no ras~lenuvawe, koe e naglaseno so bo~no postavenite anga`irani koloni. Toa ja oslabuva centralnata oska na kompozicijata, nad koja e postavena kambanata na saat-kulata, smestena vo dekorativna ramka. Rasko{nata dekorativna plastika na rascuteniot {panski barok go dostignuva svojot maksimum vo oblikuvaweto na enterierite vo crkovnite objekti. Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva sakristijata na Kartuzijanskiot manastir vo Granada (1730-66) na Vaskes, Arevalo i Kastiljo. Inspiracijata
od tradicionalniot plateresk stil, vo ovoj enterier dobiva fantasti~na barokna interpretacija, so pretopuvaweto na arhitekturata vo dekoracija. I pokraj bujnata dekoracija, vo {panskata barokna arhitektura ne se gubi osnovnoto ras~lenuvawe na kompozicijata. Pod bogatata dekoracija jasno e ~itlivo ras~lenuvaweto na osnovni elementi. Ovoj pristap e
BAROK VO [PANIJA
BAROK VO [PANIJA
Sl.96. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela, zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata na XVIII vek. Kulite gi gradi Hoze Pewa de Toro, a sredniot del Domingo de Andrade.
prisuten i vo fantasti~nite obrabotki na vleznite portali vo pogolem broj objekti. Takov karakteristi~en primer e portalot na Hospiko Provincijal vo Madrid (1722) na Pedro Ribera (`iveel do 1742 god.), u~enik na Hoze ^urigera. Vo oddelni dela na {panskata barokna arhitektura se ~uvstvuva i vlijanieto na arhitekturata od prekuokeanskite {panski kolonii, Meksiko i Indija. Toa e vidlivo i na najgolemoto katoli~ko svetili{te vo zapadna Evropa, manastirot Santjago de Kampostela. Ovoj ansambl pretstavuva grandiozno delo na golem broj graditeli. Manastirskata crkva zapo~nuva da se gradi vo 1650 godina, no nema da bide zavr{ena s do sredinata na XVIII vek. Nejzinite kuli gi gradi Hoze Pewa de Toro, sredi{niot del Domingo de Andrade (1659-1712), a nivna zaedni~ka rabota e saat-kulata vo isto~niot del na crkvata, izgradena okolu 1680 god. Enterierot na crkvata sodr`i bogatstvo na skulptura so reljefna i slikarska dekoracija od najvisok dostrel. Vo prvata polovina na XVIII vek vo [panija, se ~uvstvuva s pogolemo vlijanie na francuskiot baroken klasicizam, razbla`en so italijanskiot baroken vkus. Sepak, zna~eweto na {panskiot barok }e se potvrdi so toa {to negovoto vlijanie }e se prenese i vo ju`na Italija, so centar vo Neapol, koj vo toj period se nao|a pod {panska uprava. Takvoto vlijanie }e se po~uvstvuva i vo sosedna Portugalija, pa duri i vo prekuokeanskite zemji na Latinska Amerika.
194
Sl.97. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela, zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata na XVIII vek. Pogled kon oltarniot prostor.
Portugalija
Po renesansniot procut od krajot na XV i po~etokot na XVI vek, vo Portugalija zavladuva dolgotraen depresiven period. Oslabenata dr`ava potpa|a pod vlasta na [pancite, koi }e vladeat so nea od 1580 do 1640 godina, vo koj period graditelstvoto re~isi }e zamre. Izvesno za`ivuvawe }e nastane po isteruvaweto na [pancite, dostignuvaj}i zna~aen zamav duri vo XVIII vek, vo periodot na barokot. Toa }e bide ovozmo`eno i so zacvrstuvaweto na vlasta vo prekumorskite posedi, od kade potekuva golemo bogatstvo vo zlato i skapocenosti. Stremej}i se kon samobitna arhitektura, portugalskiot barok se inspirira od tradicionalnata romanska arhitektura, zbogatuvaj}i ja so novata dinami~na i dramati~na umetnost. Prezemeniot poredok na romanskite arhitektonski formi organski se vklopuva vo novata kompozicija. Portugalskata barokna arhitektura e `ivotoradosna i ima svetski karakter, {to pretstavuva nejzina vtora osnovna karakteristika. Generalno gledano, zna~eweto na portugalskiot barok se sostoi vo postignatata sinteza na doma{nite tradicii so op{toevropskite i delumno so italijanskite vlijanija, {to }e dovede do sozdavawe na regionalna varijanta na internacionalniot barok. Takvite tendencii se prisutni u{te za vreme na docnata renesansa, {to e vidlivo od fasadata na crkvata SanVisente di Fora vo Lisabon (1582-1605), podignata spored proektot na italijanecot Filipo Terci (1520-97). Taa ima jasna podelba na dve nivoa, potencirana so razdelniot venec i so dvorednite prozorski otvori za intenzivno osvetluvawe na horskiot prostor vo zapadniot del na crkvata. Takviot pro~isten stil pretstavuva retka pojava za baroknata arhitektura vo Portugalija i vo [panija, kade {to objektite se prenatrupani so dekoracija. Napu{taweto na misti~nosta i egzaltacijata e vo soglasnost so duhot na Portugalcite, pa zatoa crkvata San-Visente }e stane prototip na portugalska barokna crkva. Po osloboduvaweto od {panskata vlast zapo~nuva postepenoto i dolgotrajno stabilizirawe na portugalskata dr`ava. Sepak, graditelstvoto bele`i bezna~aen porast, osven vo obnovuvaweto i vo ukrasuvaweto na enterierite vo postarite crkvi. Paralelno so toa, postepeno se sozdava prostornata struktura i kompozicija na portugalskiot baroken hram. Crkvite dobivaat izdol`ena ednokorabna osnova, podelena na tri dela: horovi na dve nivoa, korab i oltaren prostor so pridru`ni delovi. Takvata koncepcija, svojot maksimum
Sl.98. Filipo Terci. Crkvata San-Visente di Fora, Lisabon, 1582-1605. Osnova i izgled.
Sl.99. Nikolo Nizani. Crkvata San-Pedro du{ Klerigu{,Porto, 1732-50. Osnova i izgled.
195
BAROK VO PORTUGALIJA
BAROK VO PORTUGALIJA
Sl.101. De Oliveira, Robijon. Dvorecot Kelu{, kaj Lisabon, 1742-50. Sl.100. Crkvata Hristovi stradawa, Gimarai{, XVIII vek.
Vo vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX vek, vo portugalskata arhitektura zapo~nuva uslo`nuvawe i detalizirawe na arhitektonskite elementi: frontonite, vencite, prozorskite ramki, kulite kambanarii itn. Dekorativnite motivi pretstavuvaat svoevidna prerabotka na tradicionalnite vegetabilni ornamenti, pome{ani so formi vo vid na {kolki. Portugalskata arhitektura stanuva edinstvena vo Evropa, kade {to takvite formi gi ukrasuvaat ne samo enterierite, tuku i fasadite na objektite. Tie detali na objektot mu davaat eden vid otmenost i krevkost, kako
osnovni karakteristiki na idnata portugalska varijanta na rokoko stilot. Takov najkarakteristi~en primer pretstavuva crkvata Hristovi stradawa vo Gimarai{, od XVII vek. Vo XVIII vek, vo Portugalija, osoben razvoj bele`i hortikulturnata umetnost. Za razlika od {panskite, portugalskite dvorci po dimenzija se pomali i se smesteni vo regularno uredeni parkovi, so fino neguvano zelenilo i so parkovska oprema. Primer za vol{eben i privle~en spoj na umetnosta i redot pretstavuva dvorecot Kelu{, severno od Lisabon (174252). Toj e izgraden od doma{niot arhitekt De Oliveira i francuzinot Robijon za eden od sinovite na kralot @oao V. Vo arhitekturata na dvorecot i parkovskoto ureduvawe doa|a do obedinuvawe na italijanskite formi i angliskite vlijanija, vo vid na tipi~na portugalska barokna varijanta.
Latinska Amerika
Po otkrivaweto na amerikanskiot kontinent vo 1492 god. doa|a do negovo postepeno naseluvawe i eksploatacija od strana na {panskite i portugalskite osvojuva~i. Kulturnite vrednosti na Inkite i Actekite se beskrupolozno uni{tuvani, a skapocenite zlatni umetni~ki predmeti se pretopuvani i prenesuvani vo Evropa. Konkvistadorite so svojata vojska i so pomo{ na doselenicite, na doma{noto naselenie so sila mu ja nametnuvaat evropskata kultura i katoli~kata vera. Pritisokot na osvojuva~ite e osobeno golem vo Latinska Amerika, ~ii teritorii potpa|aat pod [panija, osven najgolemata od niv - Brazil, koja potpa|a pod vlasta na
196
malata Portugalija. Bogatstvoto na Latinska Amerika magi~no gi privlekuva kolonistite, {to se doka`uva so faktot deka ve}e vo 1776 god. gradot Meksiko ima 90.000 `iteli, Havana 76.000, a Wujork samo 12.000 `iteli. Novite naselbi i objekti se nameneti za pobrza evropeizacija na kontinentot. Vo primorskite gradovi, plo{tadite se smesteni pokraj morskiot breg, slu`ej}i istovremeno i kako pristani{te, dodeka vo kontinentalnite gradovi plo{tadite se vo centarot na naselbata. Arhitekturata pravi osoben zamav vo gradeweto verski objekti i rezidencii na novite
BRAZIL, kako portugalska kolonija ja ima najevropskata barokna arhitektura vo Latinska Amerika. Otsustvoto na doma{na tradicija vo monumentalnata umetnost pridonesuva za celosno prifa}awe na uvezenite tvore~ki priodi od Portugalija. Kolonizacijata na Brazil ne se odviva pod dr`avna, tuku pod privatna inicijativa. Kako rezultat na toa i na selskiot karakter na stopanstvoto, nastanuva stihiski razvoj na naselbite, a golem zamav dobiva gradeweto na dvorci vo ogromnite zemjodelski posedi. Bogatite zemjodelci retko odat vo gradovite i ne se zainteresirani za gradewe na skapi objekti vo niv. Kako rezultat na toa, Brazil vo XVIII vek s u{te `ivee kako vo sredniot vek. Novata arhitektura i kultura najprvin se probivaat preku gradeweto crkvi so sredstvata na verskite redovi (kalu|erski bratstva). Uvezenata barokna tradicija naiduva na dobra po~va, dobivaj}i silen zamav s do sredinata na XIX vek. Najzna~ajno delo od XVIII vek vo Brazil pretstavuva crkvata San Francisko vo Salvador (Boka). Zad nejzinata neugledna fasada se krie eden od najfantasti~nite rasko{ni enterieri na Latinska Amerika, koj sodr`i bogatstvo na reljefi so motivi od
25
Sl.102. Katedralata vo Meksiko Siti, 15631813 i Sagrario Metropolitano,1749-68 od Lorenco Rodrigez. Osnova i izgled.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.242 All Lisboa and its surroundings, str.20 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.222
26
197
Sl.104. Alej`adiwo. Osnova na crkvata San-Francisko de Asis, San-@uan-del-Rej, 1774-1810; Presek i izgled na istoimenata crkva vo Ouro Preto, 1766-70.
vegetabilno i zoomorfno poteklo. Za razlika od masivnosta na meksikanskata dekoracija, ovoj enterier ima prozra~nost i organiziranost na kompozicijata. Ponekoga{, reljefnite i naslikanite panoa so verski sceni gi ukrasuvaat yidovite na crkvite, kako odvnatre taka i odnadvor. Takov e slu~ajot so crkvata vo frawevskiot manastir vo Olinda, od XVIII vek. Gradeweto hramovi, osobeno se razviva vo pok rainata Minas-@erais. Vo nivnata kompozicija, arhitektite odbegnuvaat s {to bi mo`elo da ja naru{i celinata na fasadnite ramnini. Dekorativnite motivi ne se mnogubrojni, no se gri`livo izraboteni i postaveni na strogo opredeleni delovi na fasadite: portalite, frontonite i sl. Vo ras~lenuvaweto na fasadata, osven venci, naj~esto se upotrebuvaat pilastri, a ne koloni. Osnovite na objektite se ednokorabni i izdol`eni, zapadnite fasadi naj~esto se po{iroki od samiot korab, a nad pro{iruvawata se postaveni kuli kambanarii. Takvi karakteristi~ni primeri pretstavuvaat crkvite na poznatiot arhitekt Antonio Francisko de Lisboa, nare~en Alej`adiwo: SanFrancisko de Asis vo Ouro Preto (1766-70) i istoimenata crkva vo San-@uan-del Rej (1774-1810).
Stanbenata arhitektura vo novosozdadenite gradovi se odlikuva so objekti na prizemje do P+2 kata, koi se redat pokraj ulicite ili plo{tadite. Naselbite obi~no imaat sloboden, negeometriski plan, poradi spontaniot karakter vo nivnoto formirawe. Objektite naj~esto se izgradeni od kerpi~ ili od fasadni tuli, slo`eni na takov na~in, {to pravat `ivopisen izgled. Takvata ~ovekomerna, `ivopisna i `ivotoradosna arhitektura, koja nosi koreni od Portugalija i vo mnogu se razlikuva od misti~nite akordi na {panskite objekti, osobeno e prisutna vo gradovite na pokrainata Minas-@erais, kako {to e Ouro Preto.
Sl.106. Crkvata Sv. Marija Loreto na Hrad~ani, Praga, XVII vek. Osnova(levo) i izgled(gore).
Vo toj period, glavniot grad na Avstrija, Viena, se nao|a vo neposredna opasnost od turski napadi, poradi {to Praga stanuva centar na arhitektonskata aktivnost. Toga{ e izgradena palatata ^ernin (1667) od italijanskiot arhitekt Fran~esko Karati, so tipi~en paladievski izraz i so kolosalni anga`irani koloni,
postaveni vrz visoko robusno cokle. Vo ^e{ka rabotat nekolku poznati arhitekti od stranstvo, koi nabrgu }e se naturaliziraat. Me|u niv najpoznati se tatkoto i sinot Dincenhofer, koi baroknite vlijanija gi prisposobuvaat kon ~e{kata tradicija. Ignac Dincenhofer ja gradi poznatata crkva Sv. Nikola (Mikula{, 1703-11) na Mala Strana vo Praga. Nejzinata osnova so nadvore{nite yidovi pravi edna relativno smirena prostorna plastika, koja se dinamizira so branovidnite linii na zapadnata fasada. Op{tiot volumen na objektot ima dvoslojna podelba, koja zavr{uva so atika i balustrada. Na isto~niot del dominiraat monumentalnata kupola i saat-kulata so specifi~no izvitkani zavr{ni elementi. Enterierot na crkvata ima ne{to podinami~na kompozicija,
27
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.273 Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.150
199
BAROK VO ^E[KAA
Sl.108. Dincenhofer. Crkvata Sv. Nikola (Mikula{ na Mala Strana), Praga, 1703-11, 1737-52. Osnova i izgled.
Polska
Vo periodot na XVII i XVIII vek, Polska e bogata katoli~ka zemja, {to }e pridonese i za razvojot na noviot arhitektonski stil. U{te vo po~etokot na XVII vek zapo~nuva gradeweto barokni crkvi, me|u koi najpoznata e crkvata Sv. Kazimir vo Vilna. Nejzinata osnova ima centralno re{enie, a fasadata e oblikuvana po primer na crkvata Il Xezu. Vo podocne`niot period postepeno se sozdava crkovniot stil na polskiot barok so dve kuli, {to osobeno se gleda na crkvata vo Klimatovo (1643-50), koja e gradena po primerot na crkvata Santa Marija dela Salute vo Venecija, so elipsoiden naos spored proektot na Italjanecot Lorenco de Sent. Edna od osnovnite karakteristiki na polskata barokna arhitektura pretstavuva pogolemata upotreba na tula, kako i {tedlivosta vo nadvore{nata obrabotka na objektite. Toa pridonesuva za dominacijata na ednostavnite klasi~ni formi so pravi linii.*28 Vo baroken stil se gradat golem broj palati, dvorci, crkvi i manastiri, pri {to arhitektonskata koncepcija na dvorcite e inspirirana od arhitekturata na francuskite dvorci. Najubav primer od toj vid pretstavuva dvorecot na kralot Jan Sobejski (kraj na XVII vek) vo Vilanov kraj Var{ava, od arhitekt Lo~i. Negovata osnova e oblikuvana spored primerot na Versajskiot dvorec vo Pariz.
Sl.109. Lo~i. Dvorecot na Jan Sobejski vo Vilanov, kaj Var{ava, kraj na XVII vek.
28
Podetalno vo Architectura polska do polowy XIX wieku Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.378
200
Sl.111. Tilman van Hameren. Palatata Krasinski, Var{ava, 1682-94. Reljefi na Andreas [liter.
Sl.110. Tilman van Hameren. Crkvata Sv. Ana, Krakov, 1689-1703. Fragment od vleznata fasada.
Vo barokniot period se kompletiraat golem broj gradski kvartovi vo Krakov i vo Var{ava. Napredokot na arhitektonskoto tvore{tvo e ovozmo`en so pe~ateweto stru~na literatura na polski jazik. Kako najpoznati objekti od XVII vek vo Krakov, mo`e da se nabrojat: crkvata Sv. Petar i Pavle (1605-09) na arhitektot Padovano i crkvata Sv. Ana (1689-1703) na arhitektot Van Hameren. Vo Var{ava, arhitektot Van Hameren ja gradi palatata Krasinski (1682-94). Vo tekot na XVIII vek, vo novata prestolnina, Var{ava, se izgradeni: crkvata Karmelitska (1777-80) na arhitektot [reger i Palatata na voda (1784-1788) vo parkot Lazienki na arhitektot Merlini. Nivnata arhitektura, a osobeno na palatata, ve}e navleguva vo klasicisti~kiot stil.
Rusija
Vo tekot na XVII vek vo Rusija doa|a do zajaknuvawe na aristokratijata i trgovijata, so {to postepeno se sozdavaat uslovi za izgradba na rasko{ni palati i crkvi. Od po~etokot na vekot re~isi i da nema objekti gradeni vo noviot stil, tuku s u{te se gradat remekdelata na narodnata arhitektura, a toa se crkvite od drven materijal. Po po`arot vo Moskva od tretata decenija na vekot, naselbata zasileno se obnovuva vo noviot stil. Objektite naj~esto se gradeni vo kamen, a vo nivnata forma ~estopati se interpretiraat oblicite na nekoga{nata arhitektura vo drvo. Tradicionalniot pristap e zadr`an kako vo koncepcijata na objektite taka i vo nivnata prostorna plastika, preku skalestoto redewe na elementite. I vo ras~lenuvaweto na volumenite preovladuvaat prerabotenite tradicionalni elementi so dekorativen pristap, pri {to se ~uvstvuva izvesno italijansko vlijanie samo kaj profilacijata. Sepak, mo`e da se ka`e, deka ovaa svoevidna arhitektura gi sodr`i osnovnite barokni principi: dinami~na kompozicija, kontrast na svetlo i temno, bogatstvo na dekorativni elementi i `ivopisni formi. Od mnogubrojnite objekti vo Moskva i nejzinata okolina, treba da se izdvojat nekolku. Dvorecot Teremnoj (1635-36) vo moskovskiot Kremq sodr`i spoj na doma{ni i italijanski arhitektonski elementi.
201
BAROK VO RUSIJA
Crkvata Sv. Troica (1678-83) vo Ostankino kraj Moskva ima skalesto redewe na dekorativnite prekr{eni lakovi i na izvitkanite kupoli. Crkvata Sv. Nikolaj Boq{oj Krest (1680-88) vo Moskva e re{ena na ~etiri nivoa, nad koi se izdigaat pet izvitkani kupoli, pokrieni so reljefna dekoracija. Na krajot na vekot, Moskovskata {kola, preku Ukraina, po~nuva da prima pogolemi italijanski vlijanija, so {to i na nejzinoto podra~je pristignuva paladievskata arhitektura.*29
Vo XVIII vek doa|a do zacvrstuvawe na ruskoto carstvo, osobeno pod vlasta na Petar Veliki. Zapo~nuvaat da se objavuvaat raspravi za arhitekturata, od koi najzna~ajna e Teorijata na arhitekturata od Viwola, prakti~no prerabotena za doma{ni uslovi. Vo toj period zapo~nuva da se gradi novata prestolnina Sankt Peterburg so objekti vo noviot baroken stil. DOMENIKO TREZINI (1670-1734), vo po~etokot na vekot e glavniot arhitekt na prestolninata, koj gradi raznovidni objekti, vo skromen italijanski barok. Spored negovite proekti e izgradena Petropavlovskata krepost, koja pretstavuva jadro okolu koe }e se razvie novata naselba. Vo centarot na tvrdinata, Domeniko Trezini go gradi Petropavlovskiot sobor so visoka skalesta kula nad vlezot, vo koj vodi portik oblikuvan so klasi~ni koloni.
29
Sl.114. Domeniko Trezeni. Petropavlovski sobor, 1712-33 (gore) i Petrovska porta na Petropavlovskata krepost, Sankt Peterburg, 1714-18 (dolu).
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 6, od str.11 Leningrad, sprovo~nik, Raduga, Moskva, 1988 30 Podetalno vo Pavel Kan, Leningrad, sprovo~nik. Raduga, Moskva, 1988 Vostanovlenie pamtnikov arhitektur Leningrada. Stroizdat, Leningrad, 1983
Kunstkamera (1718-34) e prviot ruski umetni~konau~en muzej, vo koj se ~uva umetni~kata zbirka na Petar Veliki. Postepeno, toj }e prerasne vo lulka na naukata, kade svojata rabota }e ja zapo~ne Akademijata na naukite so prvata javna biblioteka . Nejzinoto prostorno re{enie se sostoi od dve krila na P+2 i centralna skalesta kula so kupola. Spored proektot na Trezini objektot go gradat Xon Matarnovi, Gajtano Kiaveri i Mihail Zemcov.
202
Zgradata na Univerzitetot (1722-41), so svojata dol`ina od nad 500 m, vo koja se smesteni 12 kolegiumi e postavena normalno vo odnos na bregot na rekata Neva. Taa e oblikuvana vo skromen izraz na barokniot klasicizam, so prizemje vo vid na cokle i dva kata so kolosalen red na pilastri (lizeni). Pokraj navedenite objekti, Trezini proektira i gradi nekolku dvorci za carskoto semejstvo. Reformata na ruskoto op{testvo, zapo~nata u{te vo prvata polovina na vekot, mo`ela da se sprovede so sozdavawe na visokonau~ni i stru~ni kadri. Za taa cel, vedna{ do Kunstkamerata, vo koja zapo~nuva da raboti Akademijata na naukite, }e se izgradi poseben objekt za nea, a toa e glavnata zgrada na Akademijata na naukite (1783-88). Arhitektot Xakomo Kvarengi objektot }e go pravi so strog izraz na barokniot klasicizam, so anti~ki portik na simetralata od objektot, {to zavr{uva so ednostaven timpanon. Francuskiot arhitekt Lebln ja osnova Grade`nata {kola, koja gi obrazuva prvite doma{ni arhitekti. Vo po~etokot na nejzinata rabota, mladite graditeli se ispra}aat na specijalizacija vo Italija i vo Francija. Od spojot na nasledenata doma{na renesansa, zapadniot barok i klasicizam, vo Rusija se sozdava
arhitektura za doma{en vkus: realisti~na, so ednostavni prostorni oblici i so zapadnoevropski umetni~ki karakter. Sepak, ne postoi celosno edinstvo vo baraweto na noviot arhitektonski pat, bidej}i del od graditelite se zalagaat za renacionalizacija na arhitekturata.
Vo tekot na XVIII vek, prodol`uva zasilenata izgradba na novata prestolnina Sankt Peterburg. Carot Petar Veliki povikuva, zaedno so doma{nite arhitekti, vo nejzinata izgradba da u~estvuvaat i vidni arhitekti od Italija i od Francija. Nekoi od niv se naturaliziraat, prisposobuvaj}i go noviot stil za doma{ni potrebi, {to u{te pove}e }e dojde do izraz kaj nivnite naslednici.*30 BARTOLOMEO FRAN^ESKO RASTRELI (170071) e najpoznat arhitekt od toj period koj gradi golem broj zna~ajni objekti. Vo centarot na prestolninata, spored negovi proekti e izgraden Zimskiot dvorec (1755-1817). So postepenoto dodavawe na novi krila, dvorecot dostignuva dol`ina od re~isi 200 m i {iro~ina od 160 m, so 1.057 prostorii i so parkovska povr{ina od 46.516 m2. Glavniot venec, koj go zaobikoluva celiot objekt ima dol`ina od re~isi 2 km. Denes, vo
BAROK VO RUSIJA
Sl.118. Bartolomeo Rastreli. Ekaterinin dvorec, Carskoe Selo (Pu{kin), sredina na XVIII vek. Sl.117. Braun{tajn, Lebln, Rastreli, Zemcov, Miketi i dr. Letniot dvorec (Peterhof) na Finskiot Zaliv, zapo~nat 1721. Izgled na Golemata kaskada i Paviljonot so grbot.
Na sli~en na~in Rastreli gi gradi i drugite svoi dvorci, od koi najpoznati se: palatata Stroganov na Nevskiot prospekt i Letniot dvorec (poznatiot Peterhov , zapo~nat vo 1721 god.). Letniot dvorec zapo~nuva da se gradi spored prvobitniot proekt na
Mnogu zna~ajno ostvaruvawe na Rastreli pretstavuva Ekaterininiot dvorec vo Carskoe selo (Pu{kin), ~ie oblikuvawe proizleguva od kompozicijata na Zimskiot dvorec. Vo parkot e izgraden carskiot Ermita`, so sli~en paladievski stil, no vo pogolema mera razdvi`en. Od crkovnite objekti na Rastreli, posebno se istaknuva manastirskiot ansambl Smoqni, ~ija crkva ima kube i dve kambanarii so barokna reljefna plastika. Na sli~en na~in, no so ~etiri vitki kuli, Rastreli, vo sorabotka so Mi~urin, go ima izgradeno i Andreevskiot sobor vo Kiev. Vo vtorata polovina na XVIII vek, vo ruskata arhitektura postepeno preovladuva vlijanieto na klasicizmot. Arhitektite Kokorinov i Delamt ja osnovaat i ja gradat Umetni~kata akademija so eden vid paladievska arhitektura i so izvesno vlijanie na pariskiot klasicizam. Delamt, isto taka, go gradi i Gostinskiot dvor pokraj Nevskiot prospekt, so trem i galerija koi go zaobikoluvaat objektot od nadvore{nite strani. Na takov na~in, vo Rusija postepeno navleguva postrogiot klasicizam, {to }e stane oficijalna arhitektura vo sledniot period.
Ju`noslovenski zemji
Vo vremeto na XVII i XVIII vek, ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov se nao|a pod vlasta na Turcija, severniot pod vlasta na Avstro-Ungarija, a zapadniot del pod upravata na Mleta~kata Republika. So takvata rascepkanost na teritorijata i so borbata me|u tie dr`avi, ju`noslovenskite gradovi s pove}e osiroma{uvaat, a Dalmacija go gubi svojot renesansen sjaj. So zapiraweto na vojnite i so stabilizacijata na granicite, zapo~nuvaat da se gradat objekti vo noviot stil. Prviot period od pojavata na baroknata arhitektura nosi ime barokizacija, {to se odnesuva na preureduvaweto i dograduvaweto na starite objekti so elementi na noviot stil. Baroknata arhitektura postepeno navleguva na teritorijata na: Slovenija, Hrvatska i Dalmacija, so pomali refleksii i vo Vojvodina. Investitori na novata arhitektura se: crkvata so svoite mona{ki redovi (jezuiti, frawevci), plemstvoto i gra|anstvoto. Se gradat raznovidni objekti: crkvi, manastiri, dvorci (zamoci), stanbeni zgradi, gradski soveti, fontani, kuli, gradski porti i dr. Osnovniot tip na barokna crkva proizleguva od primerot na Il Xezu, pri {to naj~esto taa e so transept, kupola i so bo~ni kapeli. Poradi odbranbeni potrebi, dvorcite najprvin imaat zatvoren karakter, a podocna dobivaat pogolemi fasadni otvori. Nivnata viso~ina naj~esto e P+1 kat, so golem salon, reprezentativni skali i so kuli bez odbranbena funkcija, a simetri~noto re{enie odnadvor, naj~esto, e naglaseno so centralno postaveniot rizalit. So zbogatuvaweto na gra|anstvoto i na crkvata, zapo~nuva po{irokata obnova i izgradba na gradskite kvartovi, so oblikuvawe na plo{tadi vo nivnite centri. Pojavata na baroknata arhitektura na Balkanskiot Poluostrov zapo~nuva so doa|aweto na arhitektite od Italija i Avstrija, za podocna kon niv da se priklu~at i doma{nite majstori.*31
Slovenija
Baroknata arhitektura vo Slovenija se razviva pod silno vlijanie na arhitekturata od Viena i od severna Italija. Vo toj period se ureduvaat pove}e naselbi, no najmnogu objekti se podigaat vo Qubqana, kade {to se izgradeni tri plo{tadi so barokni objekti. Mesniot plo{tad vo Qubqana e vramen so zna~ajni barokni objekti. Katedralnata crkva Sv. Nikolaj (170007) pretstavuva delo na poznatiot rimski arhitekt i umetnik Andrea Poco. Toj ja oblikuva so kupola i so dve kuli kambanarii, a nejzinoto gradewe go dovr{uva doma{niot arhitekt Gregor Ma~ek Andrea Poco Ma~ek. poka`uva golemo majstorstvo i vo ureduvaweto na vnatre{nosta na objektot, osobeno na oltarniot prostor, spored proektot od 1700 god. Vo sredinata na plo{tadot e postavena Fontanata na ~etirite krawski reki (1752), delo na skulptorot Fran~esko Robe Robe. Gradskiot sovet (magistratot, 1711-18) ima pravoagolen atrium so trem i galerija. Spored proektot na Gregor Ma~ek, objektot e dekoriran vo smiren barok, so zgrafito tehnika. Kongresniot plo{tad vo Qubqana e eden od najuredenite barokni plo{tadi na Balkanskiot Poluostrov. Oblikoven akcent na celata kompozicija pretstavuva
Sl.121. Ur{ulinskata crkva Sv. Troica, Qubqana, 1718-26. Sl.120. Andrea Poco. Katedralata Sv. Nikolaj, Qubqana, 1706.
31
205
BAROK VO SLOVENIJA
BAROK VO SLOVENIJA
Ur{ulinskata crkva Sv. Troica (1718-26). Nejzinata zapadna fasada, spored nacrt na arhitekti od severna Italija, ima silno naglaseni anga`irani kolosalni toskanski koloni. Glavniot oltar e napraven od Fran~esko Robe vo 1744 godina, a parternata obrabotka na plo{tadot e zavr{ena vo po~etokot na XX vek od doma{niot arhitekt Jo`e Ple~nik. Plo{tadot Tromostovje vo Qubqana ima interesna urbana struktura napravena kako kombinacija na ulici i mostovi preku rekata. Vo celata kompozicija najmnogu se istaknuva frawevskata crkva Sv. Marija (1646-60), oblikuvana spored primerot na crkvata Il Xezu od Rim. I nejziniot glaven oltar go ima napraveno Fran~esko Robe, vo 1736 god.
Sl.122. Frawevskata crkva Sv. Marija, Qubqana, 1646-60.
Hrvatska
Vo Hrvatska, pod vlasta na Avstro-Ungarija postepeno navleguva noviot baroken stil, so koj se gradat golem broj objekti vo: Zagreb, Vara`din, Osijek, Karlovac i drugi mesta. Grade`nata aktivnost najmnogu e prisutna vo glavniot grad Zagreb, kade {to se oformuvaat negovite kvartovi: Gorni grad (Gri~) i Dolni grad (Kapitol). Od verskata arhitektura, najpoznata e crkvata Sv. Katerina (1620-32), so mal plo{tad pred nea. Ovoj objekt, podignat po primerot na Il Xezu od Rim, e promenet za vreme na rekonstrukcijata po zemjotresot vo 1880 god. I vo ovaa crkva, ubaviot baroken oltar go ima izraboteno poznatiot umetnik Fran~esko Robe. Od profanata arhitektura, osobeno se istaknuva palatata Or{i} (1764), so silno naglasena plastika vo simetralata na kompozicijata.
Sl.124. Dvorecot Bistra, Hrvatsko Zagorje, XVIII vek.
Vo vnatre{nosta na Hrvatska, isto taka se podignati pove}e interesni objekti. Crkvata Sv. Marija (1743) vo Belec e poznata po nejziniot bogat enterier so naglasena barokna obrabotka. Dvorecot Bistra se odlikuva so silno istaknat centralen rizalit, a dvorecot na Dra{kovi} (1616) vo Klenovnik ima rasko{no oblikuvan atrium so trem i galerija. Na krajot od XVIII vek se pravat izmeni na Gradskiot sovet vo Rijeka, so centralna kula i so barokna dekoracija.
Dalmacija
Poradi dolgotrajnite borbi so Turcija i poradi namaluvaweto na trgovijata po otkrivaweto na Amerika, Dalmacija go gubi svoeto prethodno zna~ewe. Nejzinata teritorija re~isi celosno se nao|a pod vlasta na Mleta~kata Republika. Mleta~kata Republika e vo postojana konfrontacija so Turcija, poradi {to graditelstvoto vo Dalmacija e zapostavuvano. Vo po~etokot na XVII vek, sozdaden e mal broj objekti vo skromen ran barok.
Relativno nezavisna e Dubrovni~kata Republika, koja go razviva svoeto pomorstvo i trgovija, so {to steknuva bogatstvo za gradewe na objekti vo noviot stil. Vo 1667 godina, Dubrovnik e pogoden od zemjotres, od koj najmnogu se razurnati objektite okolu sega{nata ulica Stradun. Obnovata na gradot se vr{i so objekti vo noviot baroken stil, pri {to najsilen prodor novata arhitektura pravi preku verskite objekti.*32 Katedralata Velika Gospa (1671-1712) od arhitektite Bufalini i Andreoti se istaknuva so svojata kupola i so balustradite, smesteni vo ramkite na petkorabnoto bazilikalno re{enie.
Vo ju`niot del na Jadranskoto krajbre`je ima izgradeno nekolku objekti od noviot baroken stil, od koi najmnogu se istaknuva crkvata vo pravoslavniot manastir Savina (1777-99) kaj Herceg Novi na arhitektot Nikola Foreti} od Kor~ula. Kambanariite na katedralata vo Kotor za vreme na zemjotresot vo 1667 godina se razurnati, taka {to tie se obnovuvaat vo noviot baroken stil. Vo Kotor se izgradeni i nekolku stanbeni objekti so skromen izraz na baroknata arhitektura.
Vojvodina
Vo tekot na XVIII vek, Vojvodina se nao|a pod vlasta na Avstro-Ungarija, preku koja pristignuvaat vlijanijata na noviot arhitektonski i umetni~ki stil. Vo toj period se gradat tvrdini, verski i profani objekti. Najgolema graditelska dejnost se odviva na tvrdinata vo Petrovaradin (1754-1766), kade vo vremeto na Marija Terezija se podigaat bedemi, kapii, kasarni i edna crkva, koi se izgradeni za 12 godini. [irum pokrainata se podigaat golem broj mali crkvi so poskromna barokna dekoracija. Karakteristi~na e arhitekturata na fru{kogorskite manastiri, koi se oblikuvani vo eden
Sl.126. Andrea Poco. Isusovskata crkva Sv. Ignacie, Dubrovnik, 1699-1725.
32 Podetalno vo Svetska ba{tina u Jugoslaviji, od str.60 33
207
Sl.129. Baltazar Nojman (?). Gradskata porta(Kapijata na Karlo VI), Belgrad, podignata po 1923. Zapadna i isto~na fasada.
Italija
Poradi politi~kata rascepkanost na Italija na mali dr`avi~ki, vo XVII vek preostanuva samo eden centar za razvoj na umetnosta, a toa e papskiot Rim. Papite si postavuvaat zada~a, Rim da go pretvorat vo najubav grad na hristijanskiot svet, vo slava na boga i na crkvata. Tie gi povikuvaat umetnicite da se natprevaruvaat me|usebno so svoite najdobri dela. Se prezemaat ogromni grade`ni zafati za ureduvawe na gradot, so u~estvo na najtalentiranite arhitekti od Italija. Umetni~kata bitka zapo~nuva vo 1585 godina, vo koja na po~etokot u~estvuvaat malku poznatite lokalni maniristi, za nabrgu da dojdat mladite slavoqubivi umetnici, osobeno od severna Italija. Tie napredni lu|e go sozdavaat noviot baroken stil. celosno razli~na od site dotoga{ sozdadeni. Edinstvena sli~nost postoi so dotoga{niot severnoitalijanski realizam, no realizmot na Karavaxo e tolku beskompromisen, {to preminuva vo naturalizam. Za prvpat vo slikarstvoto se prika`uva edna sveta tema, koja na sovr{en na~in e izrazena preku sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e. Se dobiva vpe~atok kako bogatiot dano~nik Matej so svojata pridru`ba da se
Sl.130. Karavaxo. Povikuvaweto na sv. Matej, 1599-1600. Maslo na platno, 322 h 340 cm. Crkva San Luixi dei Fran~ezi, Rim.
KARAVAXO (1573-1610)
Prvoto mesto me|u tvorcite na baroknata umetnost mu pripa|a na mladiot 23-godi{en slikar Mikelanxelo Merisi, nare~en Karavaxo, koj vo 1590 god. doa|a vo Rim od okolinata na Milano, begaj}i pred ugnetuvaweto od {panskata vojska. Po doa|aweto vo Rim, toj dobiva pora~ka da gi naslika monumentalnite platna vo crkvata San Luixi dei Fran~ezi. Me|u niv najpoznata e slikata Povikuvaweto na sv. Matej, koja e re~isi
34
209
BAROK VO ITALIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
BAROK VO ITALIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
nao|a vo kafeana, a siroma{niot bosonog Hristos go povikuva na odgovornost. Religioznosta na slikata ne e postignata so pomo{ na natprirodni znaci (od koi e prisutna samo tenkata ni{ka na oreolot), tuku preku mo}niot zapovedni~ki gest na Hristos. Toj e pretstaven preku polo`bata na negovata raka (inspirirana od Mikelanxelovoto Sozdavawe na Adam) i preku izrazot na licata osvetleni so silniot son~ev zrak koj strani~no prodira vo temniot enterier i preku Hristovata raka zavr{uva vrz upla{enoto lice na Matej. Svetlosta e taa, {to hristovata zapoved ja prenesuva do Matej i bez nea slikata bi ja izgubila svojata mo}. Toa n prinuduva da bideme svesni za prisustvoto na boga. Od toa mo`e da se zaklu~i deka delata na Karavaxo se svetovno-hristijanski, oslobodeni od teolo{kite dogmi i deka tie im se obra}aat kako na katolicite taka i na protestantite. Ovie karakteristiki na novata umetnost se prisutni i vo ostanatite kompozicii na Karavaxo smesteni vo crkvata San Luixi dei Fran~ezi, kako {to e Ma~eweto na sv. Matej. Preku ovie svoi dela, Karavaxo }e izvr{i posredno vlijanie i vrz najgolemiot slikar na protestantskiot sever, Rembrant. Slikata Bah spa|a vo poranite dela na Karavaxo, {to se karakteriziraat kako jasni i sovr{eni kompozicii so zavodliva sve`ina. Podocne`noto negovo tvore{tvo re~isi isklu~ivo e posveteno na religioznata tematika. Takvi se negovite sliki: Ve~erata vo Emaus, Smrtta na Bogorodica, Madona dei Palafrenieri i dr. Ponekoga{, vo pauzite me|u slikaweto na verski kompozicii, Karavaxo raboti i po nekoja slika na tema od sekojdnevniot `ivot, so {to se doka`uva raznovidnosta na negovoto tvore{tvo. Karakteristi~en primer od takov vid pretstavuva slikata Svira~ot na lauta.
Sl.132. Karavaxo. Smrtta na Bogorodica, 1605-06. Maslo na platno, 245 h 369 cm, fragment. Luvr, Pariz.
Sl.131. Karavaxo. Mladiot Bah, okolu 1598. Maslo na platno, 85 h 93 cm. Ufici, Firenca.
210
Deloto na Karavaxo vo Italija go pofaluvaat umetnicite i qubitelite na umetnosta, dodeka sve{tenicite i obi~nite lu|e ne go sakaat, bidej}i se pla{at od sopstvenata pregolema sli~nost so svetcite prika`ani na negovite platna. Toa e edna od pri~inite za ~estoto dopolnitelno prepravawe na negovite sliki. Karavaxo, sli~no kako Maza~o, Rafael i Xorxone, `ivee kratko i ima napraveno mal broj sliki, no tie dela imaat golema sugestivna mo}, taka {to }e izvr{at vlijanie vrz nekolku sledni generacii na slikari. Pod vlijanieto na negovite dela, vo Rim }e nastane umetni~kata nasoka luminizam, na koja }e se nadovrzat site najgolemi majstori na XVII vek, od [panija do Holandija. Karavaxo ne formira svoja {kola, no golem broj slikari }e se proglasat za negovi sledbenici, pa duri i postarite od nego. Na toj na~in, nastanuva poimot karavaxizam, koj ponekoga{ ozna~uva slikarstvo vo temna prostorija so bo~no osvetlenie, a ponekoga{ prika`uvawe na sekojdnevniot `ivot ili mrtva priroda, ili pak ~uvstvo za volumen, pa i koja bilo revolucija vo slikarstvoto. Karavaxo bil golem kavgaxija, taka {to vo 1603 god. e zatvoren, no vo 1606 godina uspeva da pobegne od Rim za Sicilija i Malta. Tamu najprvin e ranet, potoa se razboluva od malarija i na kraj tragi~no umira blizu Neapol vo 37-ta godina od `ivotot, ostavaj}i zad sebe dela so ogromna sugestivna mo}. Svojot tragi~en kraj, Karavaxo kako da go pret~uvstvuva preku svojata monumentalnata sugestivna kompozicija Polagaweto v grob.*35
doteran pejza` }e poslu`i kako inspiracija na golem broj podocne`ni slikari, kako {to e francuzinot Pusn. Predelot na slikata e prika`an na eden nov na~in, so dotoga{ nevidena vozdu{na atmosfera. Anibale Kara~i sozdava nekolku zna~ajni verski kompozicii so golemo majstorstvo, no so relativno pomala mera na realizam, {to se gleda na kru`nata kompozicija Odmor pri begstvoto vo Egipet. Slikata Kvo vadis Domine e kompozicija, koja spored svojata postavka i kolorit, se potpira vrz Rafaelovata umetnost, a barokniot izraz e prisuten edinstveno vo dramati~nosta na uloveniot moment.
Sl.133. Karavaxo. Polagaweto v grob, 1602-04. Maslo na platno, 203 h 300 cm. Vatikan, Rim.
Sl.135. Anibale Kara~i. Kvo vadis domine? Maslo na platno. Galerija Borgeze, Rim.
Krunisuvaweto na Bogorodica pretstavuva vnimatelno planirana simetri~na kompozicija, vo koja se gleda klasi~nata smirenost na avtorot, pod vlijanie na umetnosta vo Rim, kade {to }e pristigne so svojata severnoitalijanska impulsivnost. Freskata na tavanot vo palatata Farneze, so temi od Metamorfozite na Ovidie pretstavuva najgolemo delo na Anibale, so koe ja ukrasuva nejzinata galerija. Ovaa freska nabrgu stanuva slavna i ja sporeduvaat so delata na Mikelanxelo i na Rafael. Taa e bogata i slo`ena kompozicija, vo koja scenite se zaobikoleni so naslikana arhitektura i prividna skulptura. Celinata e sozdadena so iluzionisti~ka
Sl.134. Anibale Kara~i. Ribarewe, okolu 1585. Maslo na platno, 136 h 253 cm. Luvr, Pariz.
35
211
BAROK VO ITALIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
motivi, koi gi prika`uva so ubavi bledi boi. Negovo najpoznato delo pretstavuva tavanskata freska Avrora, smestena vo kazinoto Rospiljozi vo Rim. Slikata nalikuva na reljef, {to od renesansata se izdvojuva preku naglasenoto dvi`ewe i bleskavata svetlost. Na takov na~in e napravena i negovata podocne`na kompozicija Atlant i Hipomena.
GVER^INO (1591-1666)
Xovani Fran~esko Barbieri, nare~en Gver~ino, u~i kaj Kara~i vo Bolowa, no go prima i vlijanieto na Karavaxo. Toj odi na rabota vo Rim, no tamu nema da postigne golem uspeh. So svoite prvi dela, Gver~ino se smeta za vtor nekonformisti~ki slikar na Italija od XVII vek. Toj ja kombinira iskrenosta na Karavaxo so venecijanskiot kolorit, {to najdobro go ilustrira slikata Neverniot Toma.
Sl.136. Anibale Kara~i. Temi od metamorfozite na Ovidie, okolu 1600. Tavanska freska. Palata Farneze, Rim.
{ema, koja e potencirana so imaginarna nebesna svetlina. Vo nea, mitolo{kite sceni se smesteni vo naslikana ramka. Takva e mitolo{kata scena Triumfot na Bah i Arijadna. Za razlika od Karavaxo, Anibale ima direktni naslednici, koi vo svoite dela ja zastapuvaat iluzionisti~kata {ema, ili pak rafaelovskiot na~in za prika`uvawe na t.n. vrameni mitolo{ki sceni.*36
Sl.137. Gvido Reni. Avrora, 1613. Tavanska freska, Kazino Rospiljozi, Rim.
212
[teta e, {to vo svoite podocne`ni sliki, povr{inite so bogata koloristi~ka obrabotka Gver~ino gi zamenuva so t.n. mazni efekti. Na toj na~in tie sliki dobivaat klasi~no dostoinstvo, no ja gubat romanti~nata ubavina. Toa go doka`uva kompozicijata Suzana koja se bawa, ispolneta so poetska polutemnina. Tavanskata freska Aurora (vila Ludovizi vo Rim) e vo celosna sprotivnost so istoimenata freska na Gvido Reni. Arhitektonskata perspektiva, koja e kombinirana so iluzionizam, silna svetlina i boja, celata povr{ina ja pretvora vo bezgrani~en prostor koj prodol`uva do neboto. Takviot umetni~ki pristap, podocna }e bide masovno primenet vo dekoriraweto na crkvite i palatite.*37
BERNINI (1598-1680)
Xovani Lorenco Bernini se smeta za najgolem skulptor - arhitekt na XVII vek. Negovata skulptura, vo sporedba so renesansnata, pogolema sli~nost ima so docnorimskata i so elinisti~kata, {to se gleda vo usoglasenosta na teloto so duhot, na dvi`eweto so emocijata. Toa najmnogu go doka`uva negovata statua David, ~ija osnovna karakteristika e navestenoto prisustvo na Golijat. Se dobiva vpe~atok kako David da pretstavuva samo edna polovina od kompozicijata. Prostorot me|u nego i nevidliviot Golijat e ispolnet so takva mo}, {to sekoj nabquduva~ instinktivno go tera da go napu{ti toj prostor.
Sl.140. Bernini. Zanesot na sv. Tereza, 1645-52. Bronza, prirodna golemina. Kapela Kornaro, crkva Santa Marija dela Vitorija, Rim.
Preku deloto na Bernini se doka`uva deka baroknata skulptura se nao|a vo nova aktivna vrska so prostorot, sozdavaj}i iluzija za prisustvo na nevidlivi u~esnici vo kompozicijata. Bidej}i baroknata umetnost ne priznava ostra granica me|u slikarstvoto i skulpturata, taa niv gi obedinuva vo edna zaednica so arhitekturata. Toa osobeno e vidlivo vo remek-deloto na Bernini, kapelata Kornaro vo Rim. Zanesot na sv. Tereza vo kapelata Kornaro prika`uva moment koga eden angel so zlatna strela go pogoduva srceto na sv. Tereza, koja toj ~in go do`ivuva kako najslatko bo`je du{evno miluvawe. Dvata lika, smesteni vrz oblak, se osvetleni preku skrien prozorec nad niv, taka {to izgledaat dematerijalizirano. Zlatnite zraci gi povlekuvaat telata kon neboto, koe na tavanot od kapelata e pretstaveno vo vid na nebesna eksplozija. Celata scena se odviva pred ve~noto gledali{te, napraveno od balkoni na koi sedat mermernite figuri na gleda~ite od semejstvoto Kornaro. Prestolot na sv. Petar, vo apsidata na istoimenata crkva vo Rim napraven e so isti izrazni sredstva kako i prethodnite kompozicii na Bernini. Prozorecot preku oboenoto staklo ja osvetluva kompozicijata od zadninata, taka {to angelite ednostavno gi turka kon gleda~ite. Golemoto majstorstvo na skulptorot Bernini e prisutno i vo negovite ostanati dela, od koi dve treba posebno da se istaknat. Na kompozicijata Apolon i
36
Sl.139. Bernini. David, okolu 1623. Mermer, prirodna golemina. Galerija Borgeze, Rim.
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.20-22 M. Levi. Istorija slikarstva, str.160 Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.205
37
213
BAROK VO ITALIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
BAROK VO ITALIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Bernini dava golem pridones vo izrabotkata na skulpturite za nekolku fontani vo Rim, od koi najpoznati se: fontanata La Barka~a (vo sorabotka so svojot tatko, 1629 god.) na [panskiot plo{tad vo Rim i Fontanata na ~etirite reki (1651 god.) na plo{tadot Navona , postavena pred crkvata Santa Agneze in Agone.*38
Dafne figurite se pretstaveni so lesno dvi`ewe, gracioznost i so edna fina obrabotka, so {to ve}e se navestuva idniot rokoko stil. Skulpturata Bla`enata Ludovika Albertoni, Bernini ja realizira vo kapelata Altieri na crkvata San Fran~esko a Ripa vo Rim, koga ve}e ima 70 godini. Ova unikatno delo pretstavuva rezultat na negovite studii i na dlaboko sfatenoto umetni~ko nasledstvo na anti~kiot Rim.
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ANDREA POCO (1642-1709)
Kon krajot na XVII vek, vo rimskiot barok doa|a do celosno preklopuvawe na umetni~kite vidovi. Vo vnatre{noto dekorirawe na crkvite i na palatite te{ko se zabele`uva granicata me|u arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitekturata prodol`uva nagore i preku skulpturata i slikarstvoto se rastvora vo cel kosmos od svetci i angeli, za na kraj da se soedini so imaginarnoto nebo. Iluzionisti~koto pretstavuvawe na imaginarnoto nebo najdobro go ilustrira tavanskata freska Alegorija na jezuitskite misli vo crkvata San Ignacio vo Rim, delo na Andrea Poco. Andrea Poco e isto taka i poznat arhitekt, {to }e se pro~ue i nadvor od Italija. Spored negovite proekti se izgradeni katedralata Sv. Nikolaj vo Qubqana i Isusova~kata crkva vo Dubrovnik.*39
Sl.144. Andrea Poco. Alegorija na jezuitskite misli, 1691-94. Tavanska freska. Crkva San Ignacio, Rim.
[panija
Vo periodot na XVII vek, vo `ivotot na [pancite se isprepletuvaat sentimentalnata pobo`nost so kaznite na inkvizicijata i rasko{ot na dvorot so siroma{tijata na periferijata. Sli~no na toa, vo umetnosta se prepletuva misticizmot so realizmot.
RIBERA (1588-1652)
Vlijanieto na Korexo i na Karavaxo vo [panija navleguva preku deloto na venecijanecot Xuzepe Ribera, koj }e oformi slikarska {kola vo Neapol, vo vremeto koga gradot e pod {panska vlast. Toj }e stane {titenik na kralot Filip IV i najpoznat slikar na hristijanskoto ma~eni{tvo. Ribera vo [panija nabrgu }e se naturalizira, prisposobuvaj}i se na {panskiot vkus. Negovite dela se naslikani so temni tonovi i so golema mera na realizam. Takvi se negovite kompozicii: - Sv. Petar pokajnik, so karakteristi~no nebesko osvetluvawe i dramati~na misti~nost; - Poklonenie na ~obanite , so silno naglasen kontrast svetlo-temno;
38
Podetalno vo @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.368-390 H. Janson. Istorija umetnosti, str.409
39
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.19-21 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.25
Sl.145. Xuzepe Ribera. Poklonenie na ~obanite, 1650. Maslo na platno, 197 h 228 cm. Luvr, Pariz.
215
SLIKARSTVO I SKULPTURA
- San Francisko, kade {to svetecot e realno pretstaven so svojata pobo`nost vo edna misti~na atmosfera; - Slikite Sv. Lavrentie i Smrtta na sv. Bonaventura u{te pove}e go potenciraat realizmot na avtorot. Zurbaran e majstor i za prika`uvawe na mrtvi prirodi vo enterier, pri {to dostignuva sovr{enstvo vo pretstavuvaweto na materijata i bojata. Toa najdobro go ilustrira negovata slika Mrtva priroda so ju`no ovo{je.*40
Sl.146.Xuzepe Ribera. Ma~eweto na sv. Bartolomej. Maslo na platno, 234 h 234 cm. Prado, Madrid.
- Ma~eweto na sv. Bartolomej, kako i - Sakato dete, {to Ribera go pretstavuva i kako majstor za realisti~no prika`uvawe na sekojdnevniot `ivot.
Sl.147. Zurbaran. San Francisko. Maslo na platno, 52,6 h 64,6 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
ZURBARAN (1598-1664)
Fran~esko de Zurbaran e najnadareniot {panski slikar za prika`uvawe na kalu|erskiot `ivot. Vo negovite sliki so temni tonovi ima prefineto ~uvstvo za kolorit i obrabotka na materijata. Slobodata vo svoeto slikarstvo ja ima za~uvano rabotej}i vo gradot Sevilja, daleku od vlijanieto na kralskiot dvor. Od golemiot broj kompozicii {to gi ima izraboteno Zurbaran, osobeno se istaknuvaat:
VELASKEZ (1599-1660)
Diego Velaskez e prv slikar koj }e se oslobodi od {panskiot misticizam i od vlijanieto na italijanskite slikari. Toj e genijalen umetnik i najgolem {panski kolorist, koj }e predizvika revolucija vo slikarstvoto. So sfa}aweto na boite i na svetlosta, Velaskez e dva veka pred svoite sovremenici. Negovata ve{tina vo slikaweto se potvrduva so toa {to svoite dela gi raboti direktno vo boja bez prethodno da pravi skici. Slikite mu se napraveni so providni senki i so refleksi na osnovnite boi i na me|utonovite, koi pravat vpe~atok na isklu~itelna realnost. Toj e prv baroken slikar na sceni pod polno dnevno, pa duri i bleskavo osvetlenie. Velaskez e isto taka golem i ploden portretist na site sloevi od op{testvoto: dvorskata aristokratija, siroma{nite i zdravi selani na Andaluzija itn. Negovite portreti se napraveni so dlaboka psiholo{ka analiza, taka {to mo`e da se natprevaruvaat so portretite na holandskiot slikar Rembrant. Me|utoa, portretite na Velaskez imaat pogolema vedrina, sve`a paleta i poprirodno osvetlenie. Preku svoite portreti,
Sl.148. Zurbaran. Mrtva priroda so ju`no ovo{je. Maslo na platno, 69 h 107 cm. Zbirka Kontini-Bonakosi, Firenca.
216
40
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.149. Velaskez. Papata Ino~entie X, okolu 1650. Maslo na platno, 42 h 49 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
Sl.150. Velaskez. Las Mewinas, 1656. Maslo na platno, 138 h 276 cm. Prado, Madrid.
toj gi razobli~uva site mani i psihofizi~kata degradiranost na lu|eto, {to gi gleda niz prizmata na svojot silen i zdrav duh. Takviot pristap, vo sledniot period, }e pretstavuva primer za razvojot na golemiot {panski slikar, Goja. Kako golem portretist, Velaskez verno gi pretstavuva kralot Filip IV i papata Ino~entie X, so dlaboka psiholo{ka studija na likovite. Na mitolo{kite kompozicii toj im dava smisla na sekojdneven `ivot, ubavina i mlade{ka vedrina, pretstaveni so radost i optimizam. Velaskez e roden vo Sevilja, no rano stanuva dvorski slikar na Filip IV, taka {to }e zamine za Madrid, kade vo 1628 god. se zapoznava so Rubens. Na toj na~in umetnosta na Velaskez postepeno, no sigurno go dostignuva svoeto sovr{enstvo. Za toa svedo~at golem broj negovi poznati kompozicii. Slikata Bah i pijanicite, pretstavuva edna slobodna, grupna, navidum neorganizirana i natrupana scena so selski mom~iwa, vo ~ij centar se nao|a Bah. Mladi infantki (princezi) pretstavuva tema, koja Velaskez ja raboti vo kralskiot dvor, so rasko{ i so realna atmosfera. Na edna od niv, nare~ena Las mewinas, ima nastojuvawe da se prika`e i delot od prostorijata {to ne se gleda. Umetnikot toa go postignuva so pomo{ na ogledalo, vo koe e pretstaven i prostorot {to se nao|a vo nevidliviot del od kompozicijata. Na slikata Don Karlos na kow e pretstaven petgodi{niot prestolonaslednik, kako prv kowani~ki portret na dete vo otvoren prostor so dlaboka perspektiva, postignata so pomo{ na bogatiot kolorit na pejza`ot. Velaskez verno gi pretstavuva i lu|eto prisutni na dvorot so zada~a da go razveseluvaat kralot, taka {to
vo negovite dela se sre}avaat portreti na {egaxii, dvorski {utovi i sl. Realnosta vo slikarstvoto na Velaskez najverno mo`e da se sogleda na slikata @ena koja pr`i jajca. Prazni~nata atmosfera vo edno siroma{no semejstvo e pretstavena preku podgotovkata na mala gozba so pr`eni jajca i pu{eno meso. Realnosta e do maksimum prisutna vo tavata so v`e{teno maslo.
Sl.151. Velaskez. Don Karlos na kow, 1634-35. Maslo na platno, 173 h 208 cm. Prado, Madrid.
217
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.152. Velaskez. Predavaweto na Breda, 1634-35. Maslo na platno, 307 h 367 cm. Prado, Madrid.
Sl.153. Muriljo. Mom~iwa jadat ovo{je, okolu 1670. Maslo na platno, 105 h 143 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Velaskez e majstor i za komponirawe na masovni sceni. Takva e negovata monumentalna kompozicija Predavaweto na Breda. Na nea e pretstavena sredbata na pobedenite i pobednicite, koi se sre}avaat kako da se doma}ini i gosti vo edna mo}no organizirana scena, ~ija zadnina s u{te ~adi po zavr{enata bitka. Velaskez e golem majstor i za prika`uvawe na goloto `ensko telo. Toa najdobro go doka`uva slikata Venera i Amor, za koja kako model mu poslu`ila edna mlada ubava devojka od Andaluzija. Nejzinoto ubavo svetlo telo se istaknuva vrz temnata zadnina, dodeka nejzinoto lice vo ogledaloto pred nea, zra~i so zadovolstvo i kopne`.*41
Najgolemo dostignuvawe vo umetnosta na Muriljo pretstavuvaat scenite, na koi se prika`ani siroma{nite deca od ulica. Tie sceni toj gi raboti za sebe i so posebno zadovolstvo, dodeka za vkusot na kupuva~ite raboti verski sceni, kako {to se: Odmor pri begstvoto za Egipet, Sveto semejstvo i dr. Simpati~no ta`niot izraz vrz licata na ovie sliki potsetuva na madonite od Luis de Morales. Istiot tretman na kompoziciite, odnosot kon svetlinata i zastapenosta na dvi`eweto se podednakvo prisutni vo site dela na Muriljo.*42
MURILJO (1617-1682)
Bartolomeo Esteban Muriljo, kako i drugite poznati {panski barokni slikari, e roden vo toploto podnebje na Sevilja. Od tamu poteknuva negovata dlaboka, topla i mila pobo`nost. Modelite mu se prijatni, `enstveni i graciozni, a nivniot oblik Muriljo go krie zad edna ne`na draperija i magli~avost. Vrz negovoto tvore{tvoto vlijaat delata na Rubens i na Van Dajk, koi imaat prestojuvano na {panskiot dvor.
41
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid M. Levi. Istorija slikarstva, str.189 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.79 Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.83 L. Andersen. Barok i Rokoko, str.46
42
Sl.154. Muriljo. Sveto semejstvo, okolu 1650. Maslo na platno, 144 h 188 cm. Prado, Madrid.
218
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Flandrija
Vo vtorata polovina na XVI vek, severnoto Nizozemje (Holandija) steknuva nezavisnost, a ju`noto (Flandrija) e pot~ineto na [panija. Vlijanieto na baroknata umetnost od Rim, preku Francija i [panija, }e se po~uvstvuva i vo Flandrija, vo vid na internacionalen stil. Kon toa osobeno }e pridonese najgolemiot flamanski slikar-Rubens.
Sl.156.Rubens. Pristignuvawe na Marija Medi~i vo Marsej. 1622-25. Maslo na platno, 195 h 295 cm. Luvr. Pariz.
Sl.155. Rubens. Umetnikot i negovata prva `ena Izabela Brant, 1609-10. Maslo na platno, 176 h 136 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Izabela Brant, koja }e bide ~esto prisutna na negovite sliki. Vo Avtoportretot so Izabela Brant naslikana e li~nata vitalnost na majstorot so edna originalna ideja, kade mladencite sedat vo senka na cve}eto, so svoite sve~eni obleki, no bez ceremonija. Od 1620 do 1630 god. Rubensoviot dinami~en stil }e go dostigne svojot maksimum vo negovite ogromni proekti za dekorirawe na crkvi i palati. Od niv najpoznati se slikite od ciklusot za `ivotot na Marija Medi~i, vdovicata na francuskiot kral Anr IV, a majka na idniot kral Luj XIII. Za potrebite na kralicata, toj }e naslika 23 monumentalni platna vo nejzinata palata Luksemburg vo Pariz. Pristignuvaweto na Marija Medi~i vo Marsej e pretstaveno vo vid na edna dramati~na vilinska bajka so bujna imaginacija, kade {to se prepletuvaat neboto i zemjata, istorijata i alegorijata. Merkur vo vodata ja turka la|ata, a Fama nad kralicata go objavuva nejzinoto pristignuvawe vo Francija. Ven~avaweto na Marija Medi~i i Anr IV, vo organizacijata na figurite sodr`i dale~no italijansko vlijanie (Peruxino, Rafael), dodeka tretmanot na svetlosta i bojata e tipi~no baroken. Portretot na Marija Medi~i ima prekrasno pretstavena jaka vo ~ija obrabotka se sodr`i kompletniot spektar na boite. Toa doka`uva deka Rubens vo svoite dela uspeva da postigne triumf na bojata, {to se doka`uva i vo alegoriskata scena Sojuzot na zemjata i vodata.
219
BAROK VO FLANDRIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Triumfot na bojata, Rubens go doveduva do sovr{enstvo vo Portretot na `ena so {e{ir, kade na perduvite vrz {e{irot e prisutna najfina koloristi~ka obrabotka na detalite. Na starost, Rubens go kupuva zamokot Sten, go preureduva i go pro{iruva spored svoi proekti, so cel vo nego da gi pomine svoite starski denovi vo dru{tvo na brojnite u~enici. Tamu }e nastane i negoviot najubav pejza` Pogled na zamokot Sten. Pejza`ot i okolinata se preplaveni so edna neobi~na svetlina, koja doa|a od sonceto {to se gubi na horizontot vo eden sjaen krug. Takvoto kontrastno osvetluvawe, {to na specifi~en na~in gi oblikuva formite i sozdava neobi~ni senki, te{ko }e mo`e da bide povtoreno od drugi slikari.*43
Bitkata na Amazonkite, kako i Grabnuvaweto na Leukipovite }erki sodr`i silen sudar i prepletuvawe na telata, pretstaveno so bogat i topol kolorit, so prisustvo na senzualno oblikuvani ~ove~ki tela. Vo odnos na realnosta, Rubens reagira posilno od koj bilo umetnik. So takov tretman prodol`uva da go slika svoeto semejstvo. Za toa svedo~at slikite: -Portret na Elena Furman so sinot, kade e pretstavena negovata vtora `ena; -Portret na negovite sinovi itn.
Sl.158. Rubens. Grabnuvawe na Leokipovite }erki, okolu 1618. Maslo na tabla, 222 h 209 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Antonis van Dajk poteknuva od bogato antverpensko semejstvo, {to mu ovozmo`uva na 16 godini da ima svoe atelje, no sepak na 18-godi{na vozrast toj odi da raboti kako pomo{nik kaj Rubens. Po edna godina povtorno se osamostojuva, no ~estopati }e sorabotuva so Rubens, na ~ii sliki se sre}ava i rakata na Van Dajk. Van Dajk, za razlika od Rubens e pone`en i povozdr`an slikar, bidej}i odnosot svetlo-temno go formira so ne`ni me|utonovi, {to mo`e da se vidi na negovata slika Suzana i starci. Kako golem portretist toj raboti portreti na svojata `ena i deteto, kako i avtoportreti.
Sl.159. Antonis van Dajk. Semejstvoto na umetnikot, okolu 1621. Maslo na platno, 93,5 h 111,5 cm. Ermita`, Sankt Peterburg.
43 44
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.83-99 M. Levi. Istorija slikarstva, str.178-183 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.184-185
220
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Portretite nabrgu }e stanat specijalnost na Van Dajk, poradi {to na dvapati, vo 1620 i vo 1632 godina, toj }e bide pokanet da raboti vo Anglija, kade {to }e stane dvorski slikar na ^arls I. Kralot go prima so osobeni po~esti, taka {to mu dodeluva poseben stan i vikendi~ka, i go proglasuva za vitez. Od negovata ne`na ubavina }e bidat zaneseni golem broj dvorski dami, koi se natprevaruvaat da bidat vo negovo dru{tvo. Portretot na ^arls I Angliski go pretstavuva kralot so osobena gracioznost, kade negovoto dostoinstvo se istaknuva so polo`bata na kowovodecot i na kowot, no isto taka i so bojata.
Sl.161. Jakob Jordans. Avtoportret so semejstvoto, okolu 1621. Maslo na platno, 181 h 187 cm. Prado, Madrid.
Sl.160. Antonis van Dajk. ^arls I Angliski, 1638. Maslo na platno, 272 h 212 cm. Luvr, Pariz.
Najdobrite sliki na Van Dajk poteknuvaat od negoviot talent, ne`en kako bilka od staklena bav~a, bolnikav i premnogu ~uvstvitelen. Takviot tretman e prisuten i vo prika`uvaweto na verskata tematika, kako {to e slikata Simnuvawe od krstot.*44
JORDANS (1593-1678)
Jakob Jordans e pomalku talentiran u~enik na Rubens, koj vo Antverpen gi dovr{uva pora~kite, {to nema da gi zavr{i negoviot u~itel i prodol`uva da slika so sli~en, no malku pogrub stil. Negovi zna~ajni ostvaruvawa pretstavuvaat slikite: - ^etirite evangelisti, so dlaboka psiholo{ka studija na likovite; i
BAROK VO FLANDRIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
[NAJDER (1579-1657)
Frans [najder e najpoznatiot slikar vo Flandrija za pretstavuvawe kompozicii so mrtva priroda i so lu|e od sekojdnevniot `ivot. Golemata realnost na negovite sliki e postignata so igrata svetlo-temno i so koloristi~kata obrabotka na materijata. Osobeno se istaknuvaat negovite mrtvi prirodi, kade {to se pretstaveni tezgi so ovo{je, tezgi so ribi itn.
Sl.163. [najder. Cve}e, ovo{je i zelen~uk. Maslo na platno, 165 h 233 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.
Holandija
Barokniot stil vo Holandija pristignuva preku delata na Rubens od Flandrija i preku delata na Karavaxo i na negovite sledbenici, vo neposreden dopir so slikarite od Utreht. Osven Utreht, drugi umetni~ki centri vo Holandija se: Amsterdam, Harlem i Delft. Vo Holandija nema golemi pora~ki, bidej}i oficijalna dr`avna religija stanuva protestantskata. Zatoa, kako mecena na umetnicite i kako kolekcioner na nivnite dela se javuva gra|anskiot stale`, za ~ii potrebi se raboti t.n. {tafelajno slikarstvo. Kolekcionerskata manija {to ja zafa}a Holandija }e predizvika poplava od brojni slikari, no malkumina od niv }e uspeat da steknat slava.
Andrijan, portretot na edna Ciganka, kako i portretot Mlad ~ovek i `ena v kr~ma. Svoite posledni godini, Hals gi minuva vo starski dom, kade {to gi analizira likovite na svoite staratelki, koi gi prika`uva so site karakteristiki na pro`iveanoto ~ove~ko stradawe. Seto toa e mnogu ume{no pretstaveno na grupniot portret Upravni~kite na starskiot dom.*45
45
Sl.164. Frans Hals. Mlad ~ovek i `ena v kr~ma, 1623. Maslo na platno, 105,5 h 79 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
222
Sl.165. Frans Hals. Dru`inata Sv. Andrijan , 1633. Muzej Frans Hals, Harlem.
Sl.166. Rembrant van Rijn. Avtoportret od mladosta, 1629. Maslo na tabla, 15,6 h 12,7 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.167. Rembrant van Rijn. Avtoportret od starosta. Maslo na tabla, 63 h 53 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
223
BAROK VO HOLANDIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
kade za modeli mu slu`at li~nosti od sekojdnevniot `ivot, no jasno individualizirani. So takvi osobenosti e pretstavena Danaja, koja `elno ja o~ekuva pojavata na Zevs, a edinstvenoto mitolo{ko ne{to na kompozicijata e prisustvoto na Kupidon. Flora, preku likot na negovata `ena Saskija, go izrazuva bogatstvoto na prirodata i plodnosta. Kako portretist, vnimanieto na po{irokata javnost, Rembrant go svrtuva vrz sebe so grupniot portret ^asot po anatomija. Toj portret go zadovoluva vkusot na modelite, a problemot e re{en so raspredelbata na svetlosta i senkata. Blagosostojbata na Rembrant prestanuva okolu 1640 godina, vo vremeto koga go slika svojot grupen portret, nare~en No}na stra`a. Toa e edinstveno negovo golemo platno, po dimenzii, na koe e prika`ana ~eta vojnici. Iako slikata ima golemi umetni~ki kvaliteti, taa ne bila prifatena, bidej}i spored toga{nite sfa}awa bila premnogu neobi~no oblikuvana. Smrtta na sakanata Saskija vo 1642 god. ja dopolnuva nesre}ata na Rembrant, taka {to do krajot na `ivotot, toj }e bide pod pritisok na svojot du{even nemir i na siroma{tijata. Kako rezultat na toa, vo negovite posledni sliki, toj ja odbegnuva retorikata na visokiot barok, poka`uvaj}i lirska isten~enost i slikarska {iro~ina. Toa e vidlivo vo negovata kompozicija Jakov gi blagoslovuva sinovite na Josif, na koja preovladuva dlaboko ~uvstvo, koe go zanesuva gleda~ot. Mora da se priznae deka Rembrant e isto taka golem umetnik i na grafiki, so {to }e bide proglasen za vtor majstor vo taa oblast po Direr. Karakteristi~ni se negovite grafi~ki pretstavi na tema Pejza`. So golemoto delo na Rembrant te{ko mo`at da se merat negovite sovremenici, pa duri i negovite sledbenici. Me|utoa, bogatoto kulturno podnebje na Holandija pridonesuva da se javat nekolku slikari so silni individualni karakteristiki vo svoeto tvore{tvo.*46
Sl.169. Rembrant van Rijn. No}na stra`a, 1642. Maslo na platno, 359 h 435 cm. Dr`aven muzej, Amsterdam.
Sl.168. Rembrant van Rijn. ^asot po anatomija na d-r Tulp, 1632. Maslo na platno, 162,5 h 216,5 cm. Mauricius, Hag.
So golemo razbirawe za `ivotnite problemi, Rembrant gi slika portretite na svoite sovremenici, so izrazeno dlaboko vnatre{no ~uvstvo, kako {to e slikata Portret na starec vo crveno. Koncentriraj}i se na bitnoto, portretite na Rembrant dobivaat edna prirodna intimnost. Toa se gleda i na slikata Akt, kade {to negovata `ena Saskija e pretstavena pod specifi~no osvetluvawe i so potencirana senzualnost. Na slikata Kapa~ka, kako model mu slu`i negovata ku}na pomo{ni~ka, koja podocna }e mu stane vtora `ena. Od ovie portreti mo`e da se vidi ~ovekoqubivosta na avtorot i negovoto so~uvstvo so portretiranite li~nosti, pristap {to ne mo`e da bide kopiran od drug avtor. Rembrant na dlabok na~in go prisposobuva svoeto slikarstvo kon temata {to ja prika`uva, taka {to gledame novi kvaliteti na negovite mitolo{ki sceni,
46
224
JAN VERMER VAN DELFT (1632-75) pretstavuva slikar na svetlosnite efekti, bilo da se raboti za kompozicii vo enterier, bilo vo eksterier, pri {to naj~esto vo svojot kolorit upotrebuva ladni tonovi. Takvi se negovite sliki: Devojka {to ~ita, Pismo i slikata Vo atelje, so isklu~itelno ~uvstvo za tonot. Na slikata Pogledot na Delft toj se doka`uva kako golem majstor za fotografsko registrirawe na okolinata.
Sl.172. Piter de Hoh. Gospodarka i sluginka, okolu 1657. Maslo na platno, 53 h 42 cm. Ermita`, Sankt Peterburg.
Sl.170. Jan Vermer van Delft. Pismo, 1666. Platno, 44 h 39 cm. Dr`aven muzej, Amsterdam.
GERHARD TERBORH (1617-81) naj~esto prika`uva enterieri so muzi~ki nastani, no bez osobena perspektiva, kade osnovnoto vnimanie e posveteno na realnata obrabotka na materijata. Takvi se slikite: Poseta, Koncert v soba, Dodvoruvawe i dr.
Sl.171. Jan Vermer van Delft. Pogled na Delft, okolu 1660. Maslo na platno, 98 h 117 cm. Mauricius, Hag.
PITER DE HOH (1629-84?) znae virtuozno da ja naslika tivkata ubavina na enterierot vo topli tonovi. Takva e negovata slika Devojka i gosti, kade svetlosta e fatena i se reflektira od ~a{ata vo rakata na doma}inkata. Na slikata Gospodarka i sluginka, toj ja dolovuva toplinata na doma{nata atmosfera vo otvoren prostor.
Sl.173. Gerhard Terborh. Koncert vo soba, okolu 1657. Maslo na tabla, 43 h 47 cm. Luvr, Pariz.
225
BAROK VO HOLANDIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
JAN STEN (1625-79) i VAN OSTADE (1610-85) prika`uvaat temi od sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e, so sceni na razli~ni igri i veselbi. Jan Sten osobeno se istaknuva so negovite Pijanki v kr~ma, a Van Ostade so slikite na tema Kavga ili Veselba, kade realisti~niot prikaz pominuva vo naturalizam, pome{an so potsmev. Na takov na~in Ostade ja slika kompozicijata Violina.
Sl.175. Van Rojsdal. @itno pole, 1623. Maslo na platno, 100 h 130 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.174. Jan Sten. Izopa~en svet. Maslo na platno, 105 h 145 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
VAN ROJSDAL (1628-82) i HOBEMA (1638-1709) se majstori za prika`uvawe na pejza`i, vo koi go tretiraat nemirnoto holandsko nebo, kade so promenlivata svetlost go najavuvaat doa|aweto na impresionizmot dva veka podocna. Od Van Rojsdal najpoznat e pejza`ot @itno pole, a od Hobema pejza`ot Aleja.*47
Sl.176. Hobema. Aleja. Maslo na platno. Nacionalna galerija, London.
Francija
Slikarstvoto na XVII vek vo Francija se deli na dva periodi. Prviot i podolgiot period se sovpa|a so vladeeweto na kardinalite-ministri Ri{elj i Mazarn. Vo toj period, za vreme na kralot Luj XIII, po~nuva procutot na francuskiot baroken klasicizam, kako eksplozija na tvore~kata fantazija i raznovidnosta na golem broj originalni talenti. Po pobedata nad reformacijata, se javuva poplava na misticizam, taka {to re~isi sekoj slikar se istaknuva kako pretstavnik na nekoj verski red. Rim neobi~no silno gi privlekuva slikarite, koi dolga niza godini }e `iveat i }e rabotat vo nego. Nivnite rani tvore~ki periodi re~isi redovno se pod vlijanie na rimskata barokna umetnost. Najistaknati pretstavnici na prviot period od francuskoto barokno slikarstvo se @or` de la Tur i bra}ata Le Nen.
226
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.118-133 H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.398 Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.94 L. Andersen. Barok i Rokoko, str.32
48
Mirot {to vladee na slikite od @or` de la Tur, nabquduva~ot go doveduva vo nedoumica pred neodredenata i tainstvena tema. Na toj na~in, pove}e od Karavaxo i Rembrant, toj voveduva sveto ~uvstvo vo `ivotot na sekoj nabquduva~. Najpoznati sliki na @or` de la Tur se: Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan, Sv. Josif drvodelec, Poklonenie na ~obanite, Marija Magdalena pokraj kandilo i dr.*48
Sl.177. @or` de la Tur. Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan. Maslo na platno, 164 h 124 cm. Crkva vo Brol, Francija.
pro`ivean kraj ogni{teto na lu|eto {to gi poznava ili gi posetuva. Li~nostite na negovite sliki se osvetleni od sve}a koja e skriena, naj~esto zad rakata, a nivnite figuri se seriozni i mirni kako statui.
Sl.178. @or` de la Tur. Sv. Josif drvodelec, 1640-50. Maslo na platno, 102 h 137 cm. Luvr, Pariz.
Sl.179. Luj le Nen. Selski ru~ek, 1642. Maslo na platno,113 h 159 cm. Luvr, Pariz.
227
BAROK VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
no }e se razo~ara od svojot tamo{en prestoj, zapi{uvaj}i deka vo Pariz gi pominal svoite 18 najnesre}ni meseci. Tamu toj }e bide opkru`en so intrigi i nedobronamerni kritiki, poradi {to definitivno se vra}a vo Rim. Nikol Pusn ja steknuva slikarskata slava re~isi isklu~ivo so t.n. kabinetski sliki na intelektualnata umetnost, kade {to bojata e vo slu`ba na crte`ot. Po doseluvaweto vo Italija, Pusn se zapoznava so venecijanskoto slikarstvo, pri {to osobeno }e mu se dopadne Ticijan, poradi {to vo negovoto rano slikarstvo se ~uvstvuva edna re~isi diva venecijanska poezija. Pusn e preokupiran istovremeno so antikata i so hristijanstvoto, pa zatoa osobeno go saka Rim kade {to se prepletuvaat tie dva sveta. Ja pretpo~ita sredenosta i prostudiranosta na crte`ot, no pod takvata negova formalnost se krie edna gorliva strast. Mo`ebi zatoa, osobena vrednost imaat negovite sliki na koi toj go prika`uva mlade{koto ~uvstvo za ~ista ubavina. Sekako deka negovi najpoznati sliki se kompoziciite od mitolo{ki karakter:
Sl.180. Matj le Nen. Gradinar, okolu 1655-60. Maslo na platno, 92,5 h 120 cm. Muzej Keln.
Prvite golemi slikari na toj period, pogolem del od svojot tvore~ki opus go sozdavaat vo Rim, a pomal vo Pariz. Slikarot Pusn vo Rim pominuva 40 godini, a slikarot Lorn tamu go pominuva re~isi celiot svoj `ivot.*49
- Carstvoto na Flora, kade bo`icata igra me|u lu|eto - cvetovi; - Poetska inspiracija, so prisustvo na Muzata i Apolon pod nebesnata svetlost; - Bahanalii, naslikana so osoben mlade{ki `ar; kako i verskata scena - Oplakuvaweto na Hristos, so prisustvo na silna bolka.*50
49 50
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.32-35 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.168-173 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.174-176 Vidi @. Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.218
Sl.181. Nikol Pusn. Carstvoto na Flora. Maslo na platno, 131 h 181 cm. Galerija, Drezden.
228
51 52
SLIKARSTVO I SKULPTURA
KLOD LOREN (1600-82)
Pejza`ot za Klod Lorn otsekoga{ bil edinstven predmet na interes. Za razlika od Pusn, toj ne ja organizira prirodata tolku strogo, poradi {to na negovite sliki taa izgleda odvaj malku naru{ena. Negovite sliki nemaat ekstremnosti, a raspolo`enieto e re~isi redovno elegi~no. Lorn raboti re~isi cel `ivot vo Rim po nara~ka na razli~ni meceni, me|u koi i papata Urban VIII. So svoite pejza`i Lorn steknuva golema popularnost i negovite sliki stanuvaat mnogu barani, {to }e mu donese i golemo bogatstvo. Na mnogubrojnite pejza`i so dlaboka perspektiva, atmosfera na sredinata i so prostudiranost na koloritot e postignata golema ve{tina. Od niv posebno se istaknuvaat: Pastorala, Pristani{te, Begstvoto vo Egipet i dr.*51
Sl.183. Klod Lorn. Morsko pristani{te, 1674. Maslo na platno, 73 h 97 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
za~uvani. Sekako deka najpoznati se enterierite od dvorecot Versj: Salata na vojnata, Salata na mirot, kako i najubavata prostorija vo Evropa Galerijata na ogledalata, dekorirani so zlato i kristal, kako i so sceni od `ivotot na Luj XIV, avtenti~no za~uvani. [arl Lebrn e zna~aen majstor i na {tafelajnoto slikarstvo, {to mo`e da se vidi od negovata najpoznata slika Kancelarot Segi so pridru`bata, pretstaveni na pre~ekot na Marija Terezija vo Pariz. So svoeto delo, [arl Lebrn gi postavuva principite na Golemiot stil vo barokniot klasicizam, so {to stanuva i umetni~ki diktator vo Francija. Na negovoto delo }e se ugledaat golem broj umetnici i vo ostanatite evropski apsolutisti~ki dr`avi.*52
Sl.184. Klod Lorn. Pejza` - pronao|aweto na Mojsej, okolu 1638. Maslo na platno, 138 h 209 cm. Prado, Madrid.
Sl.185. [arl Le Bren. Kancelarot Segi so pridru`bata, 1660. Maslo na platno, 295 h 357 cm. Luvr, Pariz.
229
So zgolemuvaweto na jazot me|u feudalniot apsolutizam i raste~kata bur`oazija, vo zapadnoevropskite dr`avi, a pred s vo Francija, se javuva protivre~nost me|u arhitektonskite koncepcii i umetni~kite vkusovi. Kaj aristokratijata i ponatamu slabee principot na racionalnost, koj s pove}e se zacvrstuva vo ideologijata na bur`oazijata. Aristokratijata i kralskiot dvor racionalnosta ja smetaat za tu|a na svojata ideologija. Ostavena sama na sebe, bez zna~ajni dr`avni funkcii, feudalnata aristokratija vodi prazen `ivot. Taa se predava na prefinetata ~uvstvitelnost na rasko{no rascutenata kamerna umetnost - rokoko. Rokoko ili rokaj (rocaille), na francuski jazik ozna~uva delovi na objektot izgradeni od ~akal i od {kolki. Korenot na toj termin se nao|a vo zborot le roc, {to zna~i karpa. Procutot na stilot rokoko vo francuskata arhitektura se slu~uva vo 30-tite i 40-tite godini na XVIII vek. Ovaa stilska etapa ne zna~i zamena na eden stil so drug, tuku nivno istovremeno postoewe. Zatoa, vtorata tretina na vekot, obi~no, se narekuva period na rokoko vo evropskata docno-barokna arhitektura. Arhitekturata na francuskiot apsolutizam, {to e umetni~ki edinstvena vo remek-delata na barokniot klasicizam, vo toj period se deli na dve sprotivni sliki na svetot. Nadvore{nata pretstavuva trezveno promislen svet na arhitektonskiot akademizam , a zad taa obvivka se razviva skrienata vnatre{nost na ~uvstvitelniot svet na rokoko enterierite. Estetskite normi za oformuvawe na enterierite se razli~ni od onie za oformuvawe na nadvore{niot izgled. Ovie predznaci na raspa|aweto na golemiot stil na francuskiot baroken klasicizam nosat i elementi na ne{to sosema novo. Stilot rokoko go definiraat slednive elementi : - Umetni~kite streme`i se naso~eni kon nadminuvawe na ograni~uvawata sozdadeni od kanoniziraniot baroken klasicizam; - Istra`uvawata vo umetnosta se naso~eni kon povnimatelno nabquduvawe na `ivotnata realnost i kon otkrivawe na prefinetite nijansi na ~ove~kite ~uvstva; - Istra`uvawata vo arhitekturata se naso~eni kon sozdavawe nov umetni~ki sistem na rokoko formite vo aristokratskite hoteli; - Novina pretstavuva, pred s, proektantskiot pristap vo razvojot na stanbenata kultura vo komfornite hoteli; - So francuskiot rokoko, evropskata arhitektura na noviot vek, za prvpat celosno go otfrla principot na arhitektonski redovi;
- Stilot rokoko sozdava sopstven jazik na formite, upotrebuvaj}i sovremeni sredstva i mo`nosti na plasti~nite i na prostornite re{enija.*53 Sistemot na stilot rokoko se gradi vrz slednive prepoznatlivi postavki: - Negovite prostorni granici (yidovite i tavanite) se slobodno i relativno plitko modelirani; - Vo ramkite na tie granici tektonskite enterierni elementi, celosno se otvoraat; - Se upotrebuva vizuelna podredenost vo edinstvoto i vo neproniklivosta na enteriernite elementi, {to e naglasuvano so prisustvoto na ogledala; - Prisutna e fino po~uvstvuvana asimetrija na elegantnata kapri~o linija kaj lesnata, sosema nenametliva dekoracija. Umetni~kite formi na stilot rokoko, {to se pojavuvaat vo Francija, nabrgu se {irat i vo arhitekturata na apsolutisti~kite dr`avi na sredna Evropa i donekade vo Italija. Vo oddelni zemji, pod vlijanie na doma{nite uslovi i tradicija, stilot rokoko }e dobie i izvesni nacionalni karakteristiki. Francuskiot rokoko ne zna~i pobeda nad racionalizmot, tuku begstvo od nego. Racionalizmot i ponatamu ostanuva glavno idejno oru`je na francuskata bur`oazija vo nejzinata idna konfrontacija protiv feudalniot apsolutizam, no i protiv zakanuva~kata narodna revolucija.
53
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.116 Liselotte Andersen. Barok i rokoko Millon A. Henry. Baroque & Rococo architecture
230
Francija
Vo tekot na vtorata tretina od XVIII vek, vo umetnosta na Francija se vnesuva pogolema sloboda i elegancija i se otfrla prete{kata monumentalnost od vremeto na Luj XIV. Arhitekturata ne gi napu{ta klasi~nite tradicii vo oblikuvaweto na fasadite, no ja prifa}a i ja razviva dekoracijata na rokoko enterierite. Arhitektite sozdavaat posilni kontrasti, gi istaknuvaat stolbovite so nivno izdvojuvawe od yidovite, gradat peristili i kolonadi, naglasuvaj}i gi centralnite i agolnite delovi na objektite. Osobeno napreduva profanata arhitektura, so gradeweto na vlastelinski hoteli spored prethodno napraveni planovi, no so pogolema udobnost. Stanbenata arhitektura e opfatena so nova evolucija. Vo toj period najmnogu se istaknuva grupata arhitekti klasi~ari, od u~ili{teto na @il Ardun Mansr. Vo rokoko formi, tie sozdavaat prefineti enterieri so dekorativen mebel od visok vkus. Fasadite na tie objekti se vo strogi klasi~ni formi i ne soodvetstvuvaat na raspeanite enterieri. Najpoznati arhitekti od taa grupa se: Robr de Kot, @ermn Bofrn i @ak Kurtn. ROBER DE KOT (1656-1735) e tvorec na golem broj vlastelinski hoteli vo Pariz i dvorci vo drugite francuski gradovi. Osobeno se istaknuvaat negovite objekti vo pariskoto predgradie Sen Den, od koi najpoznati se: hotelot De Lid i manastirot Sen Den (1732). Vo osnovata na tie objekti se prisutni elegantno iskriveni linii, so ~ija pomo{ se formiraat prostoriite i dvorovite. Crkvata Sen Ro{ vo Pariz zapo~nata e da se gradi kon krajot na prethodniot vek vo baroken stil, no enterierot i vleznata fasada (1736), Robr de Kot gi zavr{uva so karakteristikite na noviot stil rokoko. @ERMEN BOFRAN (1667-1754) e eden od glavnite majstori na stilot rokoko i golem teoreti~ar na arhitekturata, koj osobeno se istaknuva so svojata nova koncepcija na hoteli. Hotelot Amel (1710-13) vo Sen @ermn kaj Pariz e smesten na agolot od dve ulici, so naglasen elipsoiden dvor. Kon ulicata se rasporedeni kowu{nicite, a kon gradinata stanbenite prostorii. Strogata simetrija na osnovata i na izgledot, ovoj objekt go pravat organiziran i pribran.
Sl.188. @ermn Bofrn. Hotelot Amel, osnova i presek, Sen @ermn kaj Pariz, 1700-13.
Sl.187. Robr de Kot. Crkvata Sen Ro{, Pariz, zavr{ena 1736. Osnova i izgled.
Hotelot de Subz pretstavuva najkarakteristi~en primer na francuskiot stil rokoko. Objektot e izgraden vo XVI vek, a vo 1705 god. e rekonstruiran od arhitektot Delamr. Vo 1730-35 god. arhitekt Bofrn ja dekorira negovata fasada i go ureduva enterierot so poznatiot elipsoiden salon. Vo salonot se izbegnati site agli koi bi pravele senka, a prozorskite otvori bez parapet po~nuvaat od podot, so {to podocna nastanuvaat poimite francuski prozorec i francuski balkon. Dekoracijata na enterierot e napravena so lesni ornamentni poliwa i bez te{ki tavanski freski. Za prvpat vo enteriernoto ureduvawe na reprezentativnite prostorii se sre}ava stolot, kako element za individualno sedewe.
231
ROKOKO VO FRANCIJA
Sl.190. @ermn Bofrn. Elipsoidniot salon vo hotelot de Subz, Pariz, okolu 1735.
Sl.191. @ak Kurtn. Hotelot Matiwn, Pariz, 1726. Fragment od vleznata partija.
Germanija
Formite na stilot rokoko vo Germanija dobivaat osoben razvoj, kako vo oblasta na op{testvenata, taka i vo arhitekturata na dvorcite. Pri gradeweto na dvorcite, novinite se prisutni re~isi isklu~ivo vo malite dvorci - kazina, kade {to se upotrebeni zrelite formi na stilot rokoko. Vo prv plan se istaknuva udobnosta i intimnosta na prostoriite so pomali dimenzii {to se vo neposredna vrska so prirodata. Kako urnek vo razvojot na tie objekti slu`at proektite na francuskiot arhitekt Blondl za t.n. ku}i za u`ivawe. Od ovoj tip objekti, po svoite karakteristiki najtipi~en e Letniot dvorec na Fridrih II, Sansusi vo parkot na Potsdam. Toj e izgraden vo 1745-47 god. od arhitekt Venceslaus fon Knobelsdorf (1699-1753) so sorabotnicite. Dvorecot se izdiga nad zeleni terasi, so zimski bav~i na {est nivoa. Skulpturite germi, izraboteni vo prirodna golemina ja pravat vrskata me|u arhitekturata i parterot. Enterierite na dvorecot se
232
bogato ukraseni so rasko{ni reljefi, pozlatena {tukatura i so sliki od Hopenhaupt - Postariot, {to najmnogu doa|a do izraz vo dvoranata za muzika. Za oformuvawe na plo{tadot Fridrih II vo Berlin, Konbelsdorf go gradi Operskiot teatar (1741-44), kako glaven objekt na zamisleniot forum. Toj objekt pretstavuva prv gradski teatar vo Evropa, {to ja ima ulogata na novo samodoka`uvawe na apsolutizmot, preku monumentalnata arhitektura. Negovata fasada e oblikuvana vo strog klasicizam, a enterierot ima rasko{ni rokoko formi, koi nalikuvaat na fasadata od dvorecot Sansusi.
54 55
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.175 Paris, Flamarion, str.186 Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.193 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.47
Vo toj period se dovr{uvaat i golem broj objekti, koi se zapo~nati porano vo baroken stil. Nivnata vnatre{nost se ureduva vo stil na razvieniot rokoko,
{to osobeno e karakteristi~no za objektite na najplodniot arhitekt na barokot vo Germanija, Baltazar Nojman.*55 Vo AVSTRIJA, stilot rokoko nema ostaveno zabele`livi tragi vo arhitekturata. Najzna~aen primer pretstavuvaat rekonstruiranite sali na dvorecot [enbrun (1760-80), izvedeni od arhitektot Nikolaus Pakasi.
ROKOKO VO GERMANIJA
ROKOKO VO ITALIJA
Sl.196. Fernando Fuga. Glavniot portik na bazilikata Santa Marija Maxore, Rim, 1743-50.
56
234
Francija
ANTOAN VATO (1684-1721)
Umetni~kiot triumf na rubensovcite vo Francija e odbele`an so uspehot na dekorativnite slikari, {to najmnogu se odnesuva na Anton Vat. Anton Vat po poteklo e Flamanec, koj vo 1702 god. se doseluva vo Pariz i nabrgu se vrabotuva vo dvorecot Luksemburg. Tamu se zapoznava so delata na Rubens od ciklusot za `ivotot na Marija Medi~i i so ubaviot park okolu dvorecot. Vlijanieto na Rubens i na parkovskata vegetacija, zaedno so posrednite vlijanija na Velaskez, kako i li~niot talent, sozdavaat specifi~en umetni~ki izraz vo delata na Vat. No, delata na bolniot od tuberkuloza Vat se melanholi~ni i se razlikuvaat od golemite, zdravi i veseli sliki na negovite prethodnici, Rubens i Velaskez. Slikarstvoto na Vat vo Pariz e dobro prifateno, taka {to vo 1717 god. toj stanuva ~len na Umetni~kata akademija. Kako pristapna tvorba za priem vo nea ja podnesuva slikata Zaminuvawe za Kitera , koja go pretstavuva zaminuvaweto na qubovnite poklonici od Venerinoto svetili{te. Bojata na Vat ima nervozni svilenkasti potezi na oblekata, na vegetacijata i na magli~avosta nad dale~nite ridovi i moreto. Elegantna, izve{ta~ena i pomalku ta`na, ovaa slika sepak pretstavuva delumno vesel pogled na op{testvoto od XVIII vek. Vo 1718 god. Vat ima izraboteno u{te edna varijanta na istata tema. Vat so posebno zadovolstvo go slika sekojdnevniot `ivot na lu|eto vo migovite na radost i u`ivawe. Najdobra ilustracija na toj negov streme` pretstavuva slikata Vol{epstva na `ivotot. Preku nea, Vat dava
Sl.197. Vat. Zaminuvawe za Kitera, okolu 1717. Maslo na platno, 127 h 193 cm. Luvr, Pariz.
235
ROKOKO VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
FRANSOA BU[E (1703-1770)
Franso Bu{ za svoite sliki izbira otmena tematika, koja ja pretstavuva so dekorativnost. Takvata sklonost e razbirliva, ako se znae deka toj bil upravnik na Kralskata rabotilnica za gobleni. Bu{ e omilen dvorski slikar vo vremeto na madam De Pompadr. Na svoite sliki toj prika`uva razgoleni `eni, nimfi i bo`ici so golema senzualnost, no bez osoben karakter na modelite. Najpoznati negovi sliki so takov tretman se: Dijana pri kapewe, Madam De Pompadr i Akt na sofa, na koja so ednostaven i jasen crte` vo topli boi, verojatno e pretstavena qubovnicata na kralot Luj XV. So kompozicijata Predel so ribnik, Bu{ go pobiva misleweto deka e majstor samo za sliki na zatvoren prostor, bidej}i ume{no ja dolovuva i atmosferata na otvoreniot prostor.*58
Sl.198.Vat. Vol{ebstva na `ivotot, okolu 1718. Maslo na platno, 65 h 93 cm. Kolekcija Valas, London.
pretstava na ~ove~kiot ve~en son za zlatnoto doba, za rajot namenet za u`ivawe, za pribe`i{te na sre}ata, {to se gleda i na kompozicijata Qubovna igra. Simpatijata za karnevalskiot `ivot, Vat ja potvrduva preku nekolku dela na koi se pretstaveni italijanski komedijanti. Od niv najpoznata e slikata @il, koja ja izrazuva tivkata melanholija na portretiraniot. Vlijanieto na Vat e dolgotrajno, taka {to toj }e ima golem broj sledbenici, no vo odnos na nego, tie }e bidat dosta neinteresni.*57
Sl.200. Bu{. Dijana pri kapewe. Maslo na platno, 57 h 73 cm. Luvr, Pariz.
Sl.199. Vat. @il, 1717-19. Maslo na platno, 149,5 h 184,5 cm. Luvr, Pariz.
236
Sl.201. Bu{. Akt na sofa, 1752. Maslo na platno, 59 h 73 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.203. [ardn. Vra}awe od pazar, 1739. Maslo na platno, 37 h 46 cm. Luvr, Pariz.
FRAGONAR (1732-1806)
Vo slikarstvoto na @an-Onor Fragonr, frivolnosta (lekomislenosta ili pomodarstvoto) go dostignuva svojot zenit. Nego go voodu{evuva tvrdoglavata igra na rabot na opasnosta, a liniite na negovite sliki se izvitkuvaat i se spojuvaat kako qubovnici. Slikata Ni{alka pretstavuva itra erotska {ega, na koja i listovite od okolnata vegetacija nalikuvaat na tantelata od dolnata obleka na devojkata {to se zabavuva. Kapa~ki e remek-delo na Fragonr, na koe se prepletuvaat telata na devojkite so vegetacijata, nalikuvaj}i na nimfi koi se pojavuvaat od prirodata i povtorno is~eznuvaat vo nea. Na toj na~in, Fragonr se dobli`uva do gr~koto ~uvstvo za prirodata, so koe pred nego slika{e samo Vat. Navleguvaweto vo psihologijata na li~nosta, Fragonr go doka`uva preku kompoziciite: Devojka {to ~ita i Bakne`. SKULPTURATA za vreme na stilot rokoko, vo vid na dekorativna plastika, re~isi i da ne postoi. Edinstveno mesto na koe se zadr`uvaat golemite skulptorski kompozicii se parkovite. Vo toj period se ~uvstvuva potrebata od impozantni skulpturi za ukrasuvawe na golemite zgradi ili plo{tadi. Parkov-
Sl.202. M.-K. de la Tur. Madam Pompadur. Pastel na hartija, 175 h 128 cm. Luvr, Pariz.
[ARDEN (1699-1779)
Po Vat, @an-Simen [ardn e najgolemiot francuski slikar na XVIII vek. Toj e majstor za slikawe na sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e i na mrtvite prirodi, bez trivijalnost i sentimentalnost. Poradi toa, negovoto slikarstvo se nao|a me|u stilot rokoko i realizmot. Od negovite brojni sliki, posebno treba da se istaknat: Vra}awe od pazar, Molitva pred jadewe, Devoj~e so topka od perduvi i Masa postavena za pojadok.*59
57 58 59
Podetalno vo Lopera completa di Watteau Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.216-218 H. W. Janson. Istorija umetnosti, str.417 Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.220-223
237
ROKOKO VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ROKOKO VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
FALKONE (1716-1791)
Etin-Mors Falkon so svoite frivolni sodr`ini e poznat umetnik, koj ima rafiniran stav na rabot od izve{ta~enosta, {to e vo sprotivnost so sodr`inata na kompozicijata. Toa najdobro se gleda na skulpturata Hristovata agonija od crkvata Sen Onor vo Pariz. Na nea e vidliva sprotivnosta me|u frivolnata elegancija na teloto vo vid na bukvata "S" i dramati~nosta na sodr`inata.
Sl.204. Fragonr. Ni{alka, 1767. Maslo na platno, 65 h 81 cm. Kolekcija Valas, London.
skata skulptura naj~esto se izrabotuva od olovo, a reprezentativnata od bronza, dodeka bistite naj~esto se napraveni od mermer, {to se polira do svilenkast sjaj. Za taa cel, vo Francija zapo~nuva da se upotrebuva i porcelanot, kako najpogoden materijal za interpretirawe na rokoko kompoziciite. Ovoj materijal vo Evropa e donesen od Dale~niot Istok i najmasovna upotreba dostignuva vo Germanija.*60
Sl.206. Falkon. Hristovata agonija. Crkva Sen Onor, Pariz.
Kowani~kiot spomenik na Petar Veliki vo Sankt Peterburg doka`uva deka stilot rokoko vo monumentalnite dela nema da se oddale~i od barokot. Sepak, vidliva e ednostavnosta i tehni~kata ve{tina, karakteristi~ni za rokoko umetnosta. Granitniot postament, napraven od te{ka karpa e donesen od Finska na splav me|u dve fregati. Falkon e majstor i za izrabotka na mali mermerni statueti so prefineta obrabotka i elegancija na liniite, {to se gleda na skulpturata Kapa~ka.
KLODIJON (1738-1810)
Sl.205. Fragonr. Kapa~ki, 1770-79. Maslo na platno, 64 h 80 cm. Luvr, Pariz.
60
Podetalno vo Kako prepoznati umetnost, Rokoko, str.37-43 @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.416
Skulptorot Klod-Mi{l, nare~en Klodijn, vo odnos na {emata i realizacijata, sozdava eden od najtipi~nite izrazi na stilot rokoko. Za potrebite na visokoto francusko op{testvo toj proizveduva lesni i mili statueti, prefineto erotski, koi verno izrazuvaat
238
SLIKARSTVO I SKULPTURA
eden odminliv moment na u`ivaweto. Statuetkata La `imblt (kola~e) najverno ja izrazuva prefinetata senzualnost na stilot rokoko. Nejzinata kompoziciska struktura, so svojata izvitkana fina linija pretstavuva tipi~na karakteristika na ovoj stil. Na sli~en na~in e tretirana i negovata kompozicija Satir i bahanalka. Karakteristikite na stilot rokoko vo oblasta na skulpturata, nao|aat {iroka primena pri izrabotkata na mali statui od porcelan, ~ija tehnologija na izrabotka e uvezena od Kina. Za potrebite na blago-
Sl.208.Busteli. Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura. Porcelan. Bavarski nacionalen muzej, Minhen.
rodnicite, umetnicite izrabotuvaat bezbroj takvi mali i fini statueti vo `ivopisni boi so svilenkast sjaj, ~ija forma ima naglasena "S" linija. Soodvetna ilustracija na toa pretstavuvaat statuetite na Busteli: Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura.
Anglija
Spored istori~arite i teoreti~arite na umetnosta, slikarstvoto {to se razviva vo Anglija mo`e da se prepoznae spored nekolku op{ti karakteristiki, od koi najva`ni se slednive: umetnosta otsekoga{ e poblisku do ~uvstvata otkolku do razumot; taa po~esto se zasnova na linijata otkolku na plasti~noto ~uvstvo za oblik; ~ove~kata figura ja prika`uva na intimen na~in, a pred prirodata reagira so silen lirizam, duri i so misticizam. Taa umetnost ~estopati preminuva vo satira i anegdota. Me|u 1750 i 1850 god. angliskata umetnost sozdava stil na portreti, koj e gra|anski, no ne provinciski; vo isto vreme ednostaven, no ne povr{en. Angliskata umetnost na pejza`i pravi premin me|u holandskiot XVII vek i umetnosta na impresionizmot. Vo portretnoto slikarstvo, evidentno e vlijanieto na Anton van Dajk i na Vat. XVIII vek dava golemi angliski umetnici, koi sozdavaat umetni~ki dela od najobi~ni pora~ki, no isto taka i izolirani umetnici so iznenaduva~ka originalnost. Od niv, sekako deka najpoznati se: Hogart, Gejnzboro i Rejnalds.
ROKOKO VO ANGLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
teorija, analiziraj}i ja ubavinata zasnovana na zmijulestata linija. Najgolem uspeh Hogart postignuva so slikaweto portreti. Portretot na kapetan Koram }e stane model vo slednite 100 godini. Toa e nov i re~isi herojski na~in na pretstavuvawe na bogata{ot koj sedi kako model so podra{ireni noze. Decata Graham, pretstavuva grupen portret, izraboten po nara~ka, vo koj Hogart go poka`uva svoeto umeewe da navleze vo psihologijata na nevinite su{testva. Od ciklusot Ven~avaweto po moda, osobeno se istaknuva slikata Toaletata na groficata, kade {to doa|a do izraz otkritieto na Hogart, deka dobroto slikarstvo mo`e da bide i duhovito. Toj mu se potsmeva na snobizmot i na aristokratskoto odnesuvawe, no istovremeno dramskata gletka ja prika`uva so golema ~uvstvitelnost. Malata prodava~ka na rakovi , kako i slikata Poslugata na slikarot, so svojot impresionisti~ki tretman poka`uvaat deka Hogart mo`el da stane u{te pogolem slikar, do kolku poradi potrebata od zarabotuva~ka ne potro{il premnogu vreme na bakrorezite.*61
Sl.210. Vilijam Hogart. Ciklus Ven~avawe po moda: Toaletata na groficata, 1746. Maslo na platno, 68,5 h 89 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.209. Vilijam Hogart. Kapetan Koram, 1740. Maslo na platno, 63,5 h 73,5 cm. Mati~na bolnica, London.
240
Sl.211. Gejnzboro. Gospodin i gospo|a Endrjus, 1748-50. Maslo na platno, 70 h 119 cm. Nacionalna galerija,
Slikata Utrinska pro{etka nema precizni potezi kako negovite rani dela, tuku taa poseduva edna perduvesta gracioznost. Takvata neangliska lesnotija vo slikaweto, Gejnzboro go povrzuva, ne samo so Vat tuku i so italijanskiot slikar Tiepolo. Pejza`ite na Gejnzboro ~estopati imaat svilenkast izve{ta~en izgled, vo koj duri i stokata e elegantno pretstavena. Za toa najdobro svedo~i pejza`ot Poilo, {to za nekoi avtori pretstavuva najubav pejza` vo istorijata na umetnosta, naslikan vo Anglija.*62
Sl.213. Gejnzboro. Poilo. Maslo na platno, 147 h 180 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.212. Gejnzboro. Meri, groficata od Hau. Maslo na platno, 244 h 152,4 cm. Dr`aven sovet, London.
ROKOKO VO ANGLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ROKOKO VO ANGLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
zdraviot razum i remek-delo na literaturata, koe s u{te ne e nadminato. Vo posledniot govor, toj go pofaluva deloto na negoviot najgolem konkurent, ve}e po~inatiot Gejnzboro. Rejnolds e sposoben da gi prifati italijanskite umetni~ki formuli, da bide raznoviden i da pronikne vo psihologijata na li~nosta. Za `al, pogolem broj od negovite sliki, poradi tehni~ki nedostatoci, denes se vo lo{a sostojba. Rejnolds znae vonredno dobro da gi komponira grupite na slikite, izrazuvaj}i go svoeto romanti~no ~uvstvo kon modelite, osobeno kon ma{kite, {to go postignuva so bravurozni potezi. Portretot na polkovnikot Tarlton ja doka`uva umetnikovata sklonost kon barokot, a pozata na polkov-
Sl.215. Rejnolds. Neli OBraen, 1760-62. Maslo na platno, 100 h 126,5 cm. Zbirka Valas, London.
Sl.214. Rejnolds. Polkovnikot Tarlton. Maslo na platno, 236 h 145,5 cm. Nacionalna galerija, London.
nikot go navestuva sledniot period na klasicizmot. Rejnolds sozdava so neposredna ednostavnost, koja se istaknuva u{te pove}e so ednostavnosta i so privle~nosta na negovite modeli. Portretot na Neli OBraen sodr`i solidno oblikuvawe, vo koe nema re~isi nikakvi tragi od stilot rokoko, a izgleda kako ve}e da se nao|a vo dobata na impresionizmot. Rejnolds ima napraveno cela serija portreti na devoj~iwa so lesni i vozdu{esti potezi, so ~ija pomo{ ja istaknuva nevinosta i ubavinata na portretiranite. Takva e slikata Ledi Delme so decata, na koja ima bujna vegetacija vo vtoriot plan. Toj se pretstavuva i kako uspe{en slikar na mitolo{ki sceni, kako {to e kompozicijata Amor go odvrzuva pojasot na Venera.*63
Italija
Vo XVIII vek, centar na slikarstvoto vo Italija stanuva gradot Venecija, koj za cela Evropa pretstavuva grad na bajkite i centar na turizmot. Za potrebite na mnogubrojnite turisti se izrabotuvaat posebni slikarski temi, a toa se veduti, odnosno razglednici na Venecija. Na niv se pretstaveni podednakvo dobro i arhitekturata i pova`nite nastani vo gradot. Takvite sliki se barani niz cela Evropa, a osobeno vo Anglija. Nivna posebna specifi~nost pretstavuva toa, {to se slikani sosema originalno, bez prethodni primeri.
242
KANALETO (1697-1768)
Xovani Antonio Kanaleto e sovesen i besprekoren vedutist, ~ii sliki pretstavuvaat najubava pesna za Venecija . Negovoto tvore{tvo pominuva od ostro sen~ewe, preku leleavi tonovi, do spontani kristalni pejza`i. Toj gi slika: kanalot Grande, plo{tadot Sv. Marko, okolnite ostrovi, pa duri i skrienite dvorovi. Angliskiot konzul gi saka i gi sobira delata na Kanaleto, a potoa gi ispra}a vo London. Na toj na~in,
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.216. Kanaleto. Dvorot na skulptorot, 1726-27. Maslo na platno, 124 h 163 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.218. Kanaleto. Plo{tad San Xovani e Paolo, 1725. Maslo na platno, 125 h 165 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
mu ovozmo`uva tripati da patuva vo Anglija, kade potpa|a pod izvesno vlijanie na ladnite tonovi od slikarot Van der Hajden. Slikata Dvorot na skulptorot e komponirana so naglaseno ~uvstvo za materijalot i so edna atmosfera, kakva {to porano ne mo`e da se sretne.
Kanaleto ne poka`uva nikakvo interesirawe za selskiot pejza`, koj ne mu odgovara kako gradskiot, taka {to toj ima izraboteno duri i veduti od London. Sepak, ogromnata pobaruva~ka na takviot slikarski `anr pravi, vo nivnoto slikawe toj ponekoga{ da reagira mehani~ki.*64 SEBASTIJANO RI^I (1659-1734) ima sklonost kon romantikata, no sepak e konzervativen. Vo svoeto podocne`no tvore{tvo toj se priklu~uva na modernoto dvi`ewe, so {to }e izvr{i vlijanie vrz tvore{tvoto na mladiot Tiepolo. Zna~ajno e toa, {to Sebastijano Ri~i e prviot pretsedatel na venecijanskata Akademija
Sl.217. Kanaleto. Vlezot vo kanal Grande, 1729-34. Maslo na platno, 47,5 h 79,5 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Hjuston.
Kanalot Grande i nastanite na nego, Kanaleto gi pretstavuva so majstorska perspektiva i so atmosferska transparentnost, dodeka plo{tadot Sv. Marko i ostanatite plo{tadi, gi slika kako veren dokument na svoeto vreme, vo prekrasna umetni~ka interpretacija.
63 64
Sl.219. Sebastijano Ri~i. Bogorodica so Hristos i svetci, 1708. Crkva San Xorxo Maxore.
243
ROKOKO VO itaLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
na umetnosta od nejzinoto formirawe. Me|u negovite poznati sliki se vbrojuva Bogorodica so Hristos i svetci, so naglasen `ivopisen venecijanski kolorit. Sebastijano Ri~i e cenet {irum Evropa, taka {to negovi dela se sre}avaat duri i vo Anglija, kade vo bolni~kata kapela vo ^elzi ja ima naslikano kompozicijata Voskresenie. MARKO RI^I (1676-1729) e eden od retkite venecijanski slikari koi poka`uvaat interes za selskiot pejza`. Toj se inspirira od romanti~nite i divi sceni na selo, kako {to se kompoziciite: Selski praznik i Dvor na vila so figuri.
Sl.220.Marko Ri~i. Dvor na vila so figuri. Maslo na platno. Kralska kolekcija, Vindzor.
Sl.221. Fran~esko Gvardi. Praznikot Voznesenie na plo{tadot San Marko, 1755-56. Maslo na platno, 61 h 91 cm. Fondacija Gulbenkion.
65
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.236-237 ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3. str.36
244
Sl.222. Fran~esko Gvardi. Naselba so kanal, 1765-70. Maslo na platno, 30 h 53 cm. Ufici, Firenca.
Sl.223.Xanbatista Tiepolo. Ciklus od palatata Dolfin, Venecija: Smrtta na konzuot Brut, 1725-30. Maslo na platno, 182 h 383 cm.
Sl.224. Xanbatista Tiepolo. Ven~avaweto na Barbarosa i Beatri~e, 1751-53. Freska. Kralski salon, rezidencija vo Vircburg.
245
ROKOKO VO italIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ROKOKO VO itaLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.226. Xanbatista Tiepolo. Apolon i Dafne, 1765-66. Maslo na platno, 68,8h 87,2 cm. Nacionalna galerija,
XANDOMENIKO TIEPOLO (1727-1804) kako veren sorabotnik na svojot tatko ima posebna darba za prika`uvawe na op{testvenite ludosti, taka {to se smeta za prethodnik na slikarot Goja. Negovite kompozicii se osve`eni so primesa na satira. Toj dekorira nekolku sobi vo vilata Valmarana kaj Vi~enca so sceni od selskiot `ivot, prika`ani so zabaven i nekonvencionalen realizam.
Sl.225. Xanbatista Tiepolo. Poklonenie na mudrecite, 1753. Maslo na platno, 210,5 h 425 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Na sli~en na~in, toj gi tretira i istoriskite sceni od ciklusot vo palatata Dolfin, kako {to e kompozicijata Smrtta na konzulot Brut. Golemoto majstorstvo na Tiepolo e prisutno i na negovite {tafelajni dela od razli~na tematika, kako {to se: Poklonenie na mudrecite, Apolon i Dafne i dr. Nekoi istori~ari na umetnosta, u{te pove}e od slikite na Tiepolo, gi cenat negovite ubavi crte`i, duhovitite skici i bakrorezi, koi avtorot gi ima objaveno vo nekolku zbornici.*66
Sl.227. Xandomeniko Tiepolo. Pul~inela i akrobati, 1791-93. Freska, 160 h 190 cm. KaReconigo, Venecija.
66
246
67
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.157 A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985
Sl.228. @ak-An` Gabril. Plo{tadot Konkrd (plo{tadot Luj XV), Pariz. Zgradite se obnoveni 1898-1900.
247
@AN-@ERMEN SUFLO (1713-1780) e tvorec na poznatata crkva Panten, prvobitno crkva Sen @enevjv (1756-89) vo Pariz. Taa ima peristil i portik po ugled na anti~ki hram i kupola vrz tambur so kolonada, postaveni nad presekot na kracite vo krstovidnoto re{enie. Enterierot na objektot e oblikuvan sli~no na eksterierot, so pro~isteni klasi~ni formi na korintskiot stil.
ARHITEKTURATA NA NEOKLASICIZMOT
Arhitekturata na neoklasicizmot, glavno, se razviva od krajot na XVIII vek do sredinata na XIX vek. Uslovite za nejzinoto pojavuvawe nakuso mo`at da se definirat na sledniot na~in: Se pojavuva zasitenost od baroknata dekoracija i se trgnuva kon istra`uvawe novi formi, preku transformacija na anti~kite klasi~ni stilovi, a po ugled na renesansnite humanisti. Aktuelnite iskopuvawa na anti~kite gradovi Herkulanum i Pompeja, kon krajot na XVIII vek gi voodu{evuvaat arhitektite do stepen na direktno kopirawe. Vakvoto dvi`ewe e poddr`ano i od oficijalnite akademii, {to e potkrepeno so izdavawe golem broj publikacii za anti~kata arhitektura i umetnost. Kako rezultat na toa, o`ivuvaweto na anti~kite formi vo vremeto na neoklasicizmot e podosledno otkolku vo samiot klasicizam. Neoklasicizmot se razviva niz cela Evropa, a osobeno vo Francija i vo Germanija. Vo po~etokot na XIX vek, toj se pojavuva kako stil na carstvoto, nare~en ampr stil, {to ima zada~a da ja veli~a slavata na carot i na negovata vojska. Za taa cel se gradat triumfalni porti i triumfalni koloni, spored primerot na takvite objekti od anti~kiot Rim.*68
Sl.233. Klod Nikol Led. Presek i izgled na ku}ata Di [arn, Solanite na [o. Kraj na XVIII vek.
nivnite preterano ednostavni geometriski kontrasti, pove}e zaslu`uvaat da bidat nare~eni vozvi{eni, otkolku ubavi. Za takvite tendencii, tipi~ni primeri se zgradite za tro{arini (1785-89) na Led, spored ~ii primeri e izgradena i ku}ata na nadzornikot na rekata Lu (kraj na XVIII vek). Proektot na Led za idealniot grad [o, delumno e realiziran vo provinciskoto mesto Ark-e-Senn. Toa bi bil vistinski socijalen grad, ~ija funkcionalnost pretstavuva prv kriterium za negovo oformuvawe. Spored Led, krugot i kvadratot gi so~inuvaat arhitektonskite epski poemi i elegii. Takvite arhitektonski fantazii najdobro gi ilustrira negoviot proekt za ku}ata Di [arn (kraj na XVIII vek), kade estetiziranata upotreba na krugot i kvadratot doa|a do poln izraz. *69 ETIEN-LUJ BULE so svoeto delo ja poka`uva tvore~kata energija na romanti~niot klasicizam. Negoviot proekt za senotaf na Isak Wutn, vsu{nost pretstavuva spomenik so revolucionerna ideja. Ovde, starorimskata zamisla za sferi~na kupola, toj ja trans-
68
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.186 A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985 Velike arhitekture svijeta Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.173 C. N. Schulz. La signification dans larchitecture occidentale, str.336
Sl.232.Klod Nikola Led. Ku}ata na nadzornikot na rekata Lu, kraj na XVIII vek.
69
249
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
Sl.234. Etin Luj Bul. Proekt za senotaf na Isak Wutn, 1784. Presek i izgled.
Vo Francija, nekolku objekti go ozna~uvaat po~etokot i napredokot na stilot na carstvoto. Crkvata Madln (1764-1842), {to e zapo~nata vo prethodniot period so krstovidno re{enie, vo ovoj period arhitektot Viwn (1762-1828) ja menuva nejzinata koncepcija vo vid na zgolemena kopija na anti~kiot rimski hram Maison Car od gradot Nim. Taa e izgradena po naredba na Napoleon, vo slava na negovata golema armija. Objektot
Triumfalniot stolb (1806-10) so spomenikot na Napoleon, na plo{tadot Vandm, od arhitektite Gondun i Lepr e napraven od bronzata na 1200 topovi, zapleneti vo bitkata kaj Austerlic. Skulptorot Ber`er stolbot go ima ukraseno so reljefna dekoracija, koja gi prika`uva bitkite na golemata Napoleonova armija. Istite arhitekti ja imaat oblikuvano i poznatata pariska ulica Rivol, so tremovi na dvete strani. Golemata triumfalna porta (Larc de Triomphe, 180636) na nekoga{niot plo{tad Etol (denes [arl de Gol) e napravena spored proektite na [algrn (1739-1811) so koncepcija koja se razlikuva od dotoga{ poznatite anti~ki triumfalni porti. Taa nema nitu stolbovi nitu pilastri, tuku e oblikuvana so te{kata masa na svoite piloni, ukraseni so poznati skulpturi, od koi najmnogu se istaknuva Trgnuvaweto na dobrovolcite (Marseleza) na skulptorot Franso Rid.
Germanija
Vo XIX vek, Germanija definitivno e obedineta, taka {to nastapuva militarizmot na Bizmark. Novoformiranata silna dr`ava nastojuva i preku arhitekturata da ja izrazi svojata sila, so {to }e bide ovozmo`en razvojot na neoklasicizmot, preku upotrebata na anti~kite stilovi (dorski i jonski). Se gradat golem broj objekti vo site germanski gradovi, a osobeno vo zaedni~kata prestolnina Berlin.*70 KARL GOTARD LAGHANS (1733-1808) e avtor na Brandenbur{kata porta (1788-91) vo Berlin, koja ima oblik inspiriran od propileite na atinskiot Akropolis, so strog dorski red. Skulptorot [adov vrz nea ja ima postaveno skulptorskata kompozicija Kvadriga (~etiripreg) na bo`icata na pobedata. a preku nego i vrz majstorot na modernata, Ludvig Mis van der Roe. Najpoznati objekti na [inkel se: Stariot muzej vo Berlin, teatarot vo Berlin (i dvata so jonski trem), kako i crkvata Sv. Nikola vo Potsdam, so ~etiri kuli i kupola so korintski red, napraveni po ugled na pariskiot Panten. Pri krajot na svojot `ivot, [inkel go menuva svojot tvore~ki pristap, pominuvaj}i vo romantizam.
LEO FON KLANS (1784-1864) e virtuozen arhitekt, so majstorska obrabotka na objektite. Negovite Propilei vo Minhen se napraveni vo dorski red, po ugled na onie od Akropolis, no so silni bo~ni kuli. Gliptotekata vo Minhen se potpira vrz rimskata i renesansnata arhitektura od jonski red. Fon Klans pretstavuva kompleten romanti~ar (eklekti~ar), bidej}i saka da gi obnovi site klasi~ni stilovi, od dorskiot pa s do docnorenesansniot.
KARL FRIDRIH [INKEL (1781-1841) se javuva kako najtalentiran arhitekt na XIX vek vo Germanija. Negovoto tvore{tvo }e izvr{i vlijanie i vrz pionerot na modernata arhitektura vo Germanija, Peter Berens,
70
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.368 , B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.208
251
NEOKLACICIZAM VO GERMANIJA
Avstro-Ungarija
Po obedinuvaweto na Avstrija i Ungarija, se sozdava golema dr`ava koja ima osvojuva~ki pretenzii kon svoite sosedi. Od 1740 god. zapo~nuva periodot na t.n. prosveten apsolutizam, {to }e trae re~isi do Francuskata revolucija. Imperatorite Marija Terezija i Jozef II, zaradi unifikacija na upravuvaweto so ogromnata monarhija, nastojuvaat da sprovedat niza reformi. Stilot rokoko ne ostava zna~ajni tragi vo Avstrija, no zatoa neoklasicizmot dobiva golem zamav. Novata dr`ava, svojata mo} nastojuva da ja poka`e i preku arhitekturata, za koja cel sovr{eno odgovara neoklasi~niot stil.*71 PJETRO DE NOBILE (1774-1854), kako direktor na Akademijata i na Arhitektonskata {kola, se postavuva diktatorski vo odreduvaweto na pravcite vo arhitekturata. Negov najpoznat objekt e gradskata porta vo Viena, ~ie gradewe e zapo~nato vo 1821 god. od Luixi Kawola. TEOFIL HANZEN (1813-1891) e avtor na poznatiot Parlament vo Viena (1873-83), napraven po Helinisti~ki ugled so korintski red. JOHAN FERDINAND FON HOHENBERG (17321816) ja gradi poznatata Glorieta (1795) vo ~est na pobedata kaj Koline. Taa e postavena na ridot, na mestoto za koe Fi{er fon Erlah go isproektira prvobitniot
252
Sl.242. Johan Ferdinand fon Hohenberg. Glorieta, parkot na dvorecot [enbrun, 1775.
dvorec [enbrun. Objektot ima bogata, no stroga silueta, so koja vladee nad okolniot park, preureden vo stilot na klasicizmot.
71
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.270 , Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.137 Svetska arhitektura, od str.298
72
Anglija
So zazemaweto na brojni prekumorski kolonii, od koi pristignuva ogromno bogatstvo, vo Anglija se razvivaat trgovijata i industrijata, so ~ija pomo{ se sozdava edna mnogu silna dr`ava. Toa }e rezultira i so zasilena graditelska aktivnost vo noviot neoklasi~en stil. Vo noviot stil se podigaat objekti vo site pogolemi gradovi na Anglija i vo nejzinite kolonii. Za da se po~uvstvuva veli~inata na taa arhitektura, dovolno e da se zapoznaat samo nekoi od nejzinite pozna~ajni objekti.*72 Britanskiot muzej (1823-47), arhitektot Robert Smirk (1780-1867) go pravi so jonski red po ugled na gr~kite anti~ki hramovi, {to ne mo`e da se ka`e deka odgovara na vla`noto anglisko podnebje. Univerzitetskiot kolex (1827-28) vo London na arhitektot Vilijam Vilkins (1778-1839) e koncipiran so korintski portik i kupola po ugled na pariskiot Panteon. Na sli~en na~in, toj ja oformuva i Nacionalnata galerija (1832-38) vo London so jonski portik.
Visokata {kola vo Edinburg (1825-29) na arhitektot Tomas Hamilton e podignata vo gr~ko-dorski stil, po ugled na atinskite propilei.
NEOKLASICIZAM VO SAD
Vo vremeto na neoklasicizmot vo amerikanskata arhitektura, vo periodot 1820-60 god. vladee t.n. psevdogr~ki stil (greek revival). Markantna li~nost na toj period e Tomas Xeferson (1743-1826), koj e golem dr`avnik i samouk arhitekt. Kako sorabotnik na Xorx Va{ington, Xeferson ja sostavuva Deklaracijata na nezavisnosta (1776) i u~estvuva vo donesuvaweto na prviot Ustav na SAD (1783). Borbata za nezavisnost na novata dr`ava prodol`uva s do potpi{uvaweto na Versajskiot mir (1823), koga Velika Britanija definitivno }e ja priznae nejzinata nezavisnost. Ottoga{ zapo~nuva golemiot i dolgotraen napredok na SAD, so zazemawe
novi teritorii, masovno doseluvawe i so razvivawe na stopanstvoto. Na toj na~in se sozdavaat povolni uslovi i za gradewe na monumentalni objekti. Tomas Xeferson, kako ambasador vo Francija, u{te vo 1782 god. se zapoznava so arhitekturata na @ak-An` Gabril, zapo~nuvaj}i i samiot da se zanimava so proektirawe. Vo sorabotka so Kleris, toj }e go podigne manifestot na klasicizmot vo SAD, Kapitolot vo Ri~mond, Virxinija (1785), koncipiran spored formite na anti~ki hram. Na objektite zaUniverzitetot Virxinija, [arlotsvil (1817-26), Xeferson nastojuva da gi obedini klasi~nite stilovi vo vid na edna privle~na zbirka. Centralen objekt vo ansamblot e bibliotekata, ~ija arhitektura e sozdadena pod vlijanie na rimskiot Panteon. Tvore{tvoto na dr`avnikot Tomas Xeferson vo oblasta na arhitekturata, delumno pretstavuva rezultat na negovata sorabotka so doseleniot angliski arhitekt Benxamin Latrob (1764-1820), koj e golem tvorec i u~itel. Grandiozno ostvaruvawe na psevdogr~kiot stil vo SAD pretstavuva Kapitolot vo Va{ington. Za negovo podigawe, na arhitektonskiot konkurs kon krajot na XVIII vek, pobeduva Tornton (1761-1828), no toj uspeva da izgradi samo mal del od objektot, {to }e izgori vo 1814 god. Po toa, vo tekot na XIX vek, vo gradeweto na
Sl.248.Tornton, Latrob i dr. Kapitolot, Va{ington, zapo~nat kon krajot na XVIII vek, izgoren 1814, a obnoven, dograden i dovr{en 1902.
254
Kapitolot zemaat u~estvo u{te nekolku arhitekti, me|u koi i Latrob, komu mu pripa|aat enterierite na Senatot i rotondata (holot) vo Prateni~kiot dom. Direktnoto vlijanie od anti~ka gr~ka arhitektura vrz amerikanskiot neoklasicizam e vidlivo na Berzata vo Filadelfija (1832-34) od Vilijam Striklend, u~enik na Latrob. Objektot ima mnogu ume{no re{en agol me|u dve ulici, so kolosalen polukru`en korintski portik, nad koj se izdiga lanterna inspirirana od arhitekturata na Lizikratoviot spomenik vo Atina.
Rusija
Po golemata pobeda nad Napoleonovata vojska, doa|a do zacvrstuvawe na ruskata dr`ava, {to }e pridonese i za napredok na neoklasi~nata arhitektura. Objektite se gradat pod vlijanie na francuskiot stil na carstvoto, no so elementi na ruskata tradicija. Najgolemi arhitektonski aktivnosti se prezemaat vo starata prestolnina Sankt Peterburg i vo novata prestolnina Moskva.*74 Vo Sankt Peterburg rabotat golem broj talentirani arhitekti, od koi nekolku se istaknuvaat so zna~ajni ostvaruvawa. ANDREJAN ZAHAROV (1761-1811) vo po~etokot na XIX vek sozdava nekolku poznati objekti. Najprvin toj se zafa}a so ureduvaweto na t.n. Strelka na Vasi-
levskiot ostrov, kade go gradi pristani{teto, markirano so dve rostralni koloni, vrz koi se postaveni svetilnici. Vo simetralata na kompozicijata se istaknuva monumentalniot objekt na Berzata (1805-10), podignat vo sorabotka so Toma de Tomon. Negoviot oblik so trem e inspiriran od anti~kiot tip na hram peripteros. Izgradbata na silnata morska flota, {to ja zapo~na Petar Veliki, rezultira so sozdavawe silna mornarica, za ~ii potrebi Zaharov go gradi ogromniot objekt na Admiralitetot (1806-23). Toj ima osnova vo vid na {iroka bukva "P", so interna ulica. Nacionalnata arhitektonska varijanta e prisutna vo skalestoto zavr{uvawe na centralnata kula, {to se izdiga nad paladievski kolosalen red.
Sl.250. Toma de Tomon i Zaharov. Berzata, pristani{te Sankt Peterburg, 1805-10. Situacija, presek, osnova i izgled.
73 74
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 6 Pavel Kan. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988
255
NEOKLASICIZAM VO SAD
NEOKLASICIZAM VO RUSIJA
Sl.251. Andrejan Zaharov. Admiralitetot, Sankt Peterburg, 1806-23. Izgled na centralniot del.
ANDREJ VORONIHIN (1759-1814) obrazovanieto go steknuva kaj pretsedatelot na Akademijata na umetnosta, Stroganov, kako i na svoeto patuvawe niz [vajcarija i Francija. Toj gradi ili rekonstruira pove}e objekti, od koi najpoznat e Kazanskiot sobor (1801-11), inspiriran od kolonadata na Bernini pred crkvata Sv. Petar vo Rim i od oblikot na Palatata na ~etirite nacii vo Pariz. Nad simetralata od krstovidnoto re{enie na objektot se izdiga elegantna kupola.
Vo toj period se oformuva plo{tadot pred kralskiot dvorec, vo ~ij centar e postavena triumfalnata Aleksandrovska kolona, izrabotena (1812-34), spored proektot na Monferan i na skulptorot Orlovski. KARLO ROSI (1775-1849) sekako e najplodniot tvorec na neoklasicizmot vo Rusija. Negovite zna~ajni objekti ja kompletiraat urbanata sodr`ina na Sankt Peterburg. Arkata na Glavniot {tab (1819-29) go oformuva pristapot od Nevskiot prospekt kon plo{tadot
pred kralskiot dvorec. Mihajlovskiot dvorec (1819-25) nudi edna dostojna i stroga imperatorska arhitektura, so koncepcija sli~na na Versjskiot dvorec. Aleksandrinskiot teatar (1828-32) pretstavuva integracija na neoklasicizmot so doma{nata tradicija, kako op{ta karakteristika na ruskata arhitektura vo XIX vek. Na simetralata zad teatarot e formirana Ulicata na
tvorecot Rosi so objekti vo neoklasi~en stil. Zgradite na Senatot i Sinodot (1829-34) Rosi gi pravi vo paladievski stil, kako protivte`a na Admiralitetot. Senatot i Sinodot se povrzani vo edinstven kubus, so pomo{ na triumfalna arka. Vo Moskva, kako nova prestolnina na golemata dr`ava, zapo~nuva zasilena izgradba vo noviot stil, {to u{te pove}e se zajaknuva po nejzinoto opo`aruvawe vo borbite me|u Napoleon i Kutuzov vo 1812 godina.*75 OSIP BOVE (1784-1834) e najpoznatiot moskovski arhitekt od toj period. Toj ja pravi prvata rekonstrukcija na Crveniot plo{tad i go gradi Boq{oj teatar (1821-24) vo jonski stil, koj podocna }e bide vo golem del rekonstruiran. Za dostojno odbele`uvawe na pobedata nad Napoleon se gradi i poznatata Tverska triumfalna porta (1827-34), spored proektite na Bove, Vitali i Timofeev.
75
Podetalno vo Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i podmoskove Vseoba istori arhitektur, tom 6
257
NEOKLASICIZAM VO RUSIJA
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA NEOKLASICIZMOT
Kon sredinata na XVIII vek zavr{en e pogolemiot del od arheolo{kite istra`uvawa na anti~kite rimski gradovi Herkulanum i Pompeja. Rezultatite od istra`uvawata se objaveni vo nekolku bogato ilustrirani knigi, koi se {irat niz zemjite na zapadna Evropa. Evropskite umetnici, kako i arhitektite, se impresionirani od ubavinata na anti~kite objekti i osobeno od nivnata vnatre{na dekoracija vo {tuko malter. Ottamu poteknuva i noviot stil na dekoracija, {to vo prv plan gi istaknuva: ramnite povr{ini, simetrijata i geometriskata preciznost. Neoklasicizmot se razviva vo kontinuitet, vedna{ po klasicizmot od prethodniot period i ozna~uva povtorno o`ivuvawe na klasi~nite formi i toa podosledno od samiot klasicizam. Razvojot na neoklasicizmot se odviva paralelno so drugite neostilovi, vo vremeto od 1750 do 1850 godina, no, sepak, toj e najsilniot neostil vo vtorata polovina na XVIII vek. Neoklasicizmot naiduva na povolni uslovi za razvoj vo re~isi site zemji na zapadna Evropa, pristignuvaj}i do Rusija, pa duri i do Amerika. Vo Anglija i vo Germanija, umetnosta na neoklasicizmot niz delata na brojnite slikari e naso~ena kon prika`uvawe na legendarni nastani od sredniot vek, kako i na pejza`i i religiozni sceni. Sepak, negovite karakteristiki najdobro mo`at da se sogledaat niz umetnosta na Francija, koja se razviva vo kontinuitet od prethodnite periodi.
Sl.257. David. Krunisuvawe na Napoleon, 1805-07. Maslo na platno, 610 h 931. Luvr, Pariz.
Francija
DAVID (1748-1825)
Vo vremeto na prosvetenosta vo Francija, filozofite, kako intelektualni predci na revolucijata, silna poddr{ka mu davaat na anti-rokoko dvi`eweto vo slikarstvoto. Vo po~etokot toa se odrazuva pove}e vrz sodr`inata otkolku vrz umetni~kiot stil. Sodr`inite na kompoziciite naj~esto gi prika`uvaat prirodnite kvaliteti i ~esnite ~uvstva na siroma{nite, za razlika od "nemoralnoto ~uvstvo" na blagorodnicite, izrazeno preku rokoko umetnosta.
258
@ak-Luj David svojot neoklasicisti~ki stil go gradi vo Rim, so osvetluvawe {to formira precizni senki i so detalno zastapen realizam. David e aktiven u~esnik vo Revolucijata i upravuva so umetni~kite raboti. Nekolku godini potoa se nao|a vo zatvor, a otkako }e se zapoznae so Napoleon, stanuva negov privrzanik, poradi {to na nekolku sliki toj ja veli~a slavata na imperatorot.
PRIDON (1758-1823)
Pjer-Pol Pridn pretstavuva vrska me|u umetnosta na XVIII i na XIX vek. Toj e ~uvstvitelen i romanti~no nastroen slikar, {to osobeno e prisutno vo negovite ne`ni `enski likovi i vo odmereniot kolorit. Takvi se slikite: Imperatorkata @ozefina, Grabnuvaweto na Psiha i dr.*76
@ERAR (1770-1837)
Franso @err na dvanaesetgodi{na vozrast, so svoeto semejstvo se doseluva od Rim vo Pariz. Do 1800 godina, toj nema da postigne pogolem uspeh, s dodeka ne zapo~ne da raboti za Napoleon Bonaparta. Imperatorot i negovata pridru`ba, @err gi slika vo strog klasi~en stil, po ugled na anti~kata rimska umetnost, {to go doka`uvaat negovite poznati dela: Napoleon vo sve~ena obleka i Madam Rekamj.
Sl.258. David. Madam Rekamj, 1800. Maslo na platno, 170 h 240 cm. Luvr, Pariz.
Preku svoite teoriski raspravi, David se stremi kon sozdavawe izvesni pravila vo slikaweto, so {to donekade se gubi kreacijata, bidej}i fantazijata i intuicijata ne doa|aat do izraz. Toj steknuva golem broj u~enici i u{te pogolem broj privrzanici na negovoto slikarstvo. Neoklasicisti~kiot stil na David so golem stepen na realnost, jasno e sogledliv vo negovite najpoznati sliki: Krunisuvaweto na Napoleon, Grabnuvaweto na Sabiwankite , Madam Rekamj, Madam Serizj, Amor i Psiha i dr.
Sl.259. Pridn. Imperatorkata @ozefina, 1805. Maslo na platno, 179 h 244 cm. Luvr, Pariz.
76
259
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
Sl.261. Gro. Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, 1808. Maslo na platno, 521 h 784 cm. Luvr, Pariz.
GRO (1771-1835)
Anton-@ak Gro e eden od najomilenite u~enici na David, koj vo izvesna smisla Napoleon go pretstavuva porealno, duri i od svojot u~itel. Po proteruvaweto na David, negovite u~enici doa|aat kaj Gro i vo svoeto tvore{tvo go zastapuvaat neoklasi~niot akademizam. Talentiraniot Gro e raspnat me|u na~elata na akademizmot i svojata individualna tvore~ka `elba, poradi {to ne go dostignuva avtoritetot na svojot u~itel, taka {to na kraj zavr{uva so samoubistvo. Negova najpoznata kompozicija pretstavuva Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, no sli~en kvalitet se sre}ava i na slikata Napoleon kaj Arkola.
ENGR (1780-1867)
@an-Ogist-Dominik Engr e posledniot u~enik na David, koj gi brani ideite na u~itelot {to ve}e se zastareni. Sepak, tie idei s u{te se oficijalni i dr`avni, poradi {to go ko~at razvojot na umetnosta, pa zatoa od revolucionerni se pretvoraat vo dogmatski (eklekti~ni). Nekoi od slikite na Engr imaat pogolema sloboda, koja osobeno e izrazena na negovite kompozicii so orientalna tematika: Turska bawa, Kapa~ka, Golemata odaliska i dr. Engr e, isto taka, majstor na portretite, od koi posebno se istaknuva slikata Napoleon na prestol, kako i portretite na golem broj ma`i i `eni, so naglasena psiholo{ka dlabo~ina i so preciznost vo pretstavuvaweto na fizi~kite osobini. Mo`e da se ka`e deka Engr e posleden pretstavnik na majstorskoto realisti~no registrirawe na okolinata, koe od 1840 godina }e po~ne da se zamenuva so fotografskata tehnika.*77
260
Sl.262. Engr. Turska bawa, 1863. Maslo na platno, pre~nik 105 cm. Luvr, Pariz.
KANOVA (1757-1822)
Italijanecot Antonio Kanova e eden od brojnite talentirani, no dogmatski neoklasi~ni skulptori. Toj se inspirira od portretite na anti~kite imperatori, koi vo stariot vek se prika`uvani bez obleka, kako
77 78
Podetalno vo Lopera completa di Ingres Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.418-420
Sl.263. Engr. Golemata odaliska, 1814. Maslo na platno, 91 h 162 cm. Luvr, Pariz.
dokaz na nivnoto bo`estveno poteklo. Na takov na~in Kanova go prika`uva Napoleon so kopje vo ednata raka i statuetkata na bo`icata na pobedata vo drugata raka. Paolina Napoleon-Borgeze ja pretstavuva vo polule`e~ka polo`ba, vo stil na bo`icata Venera. Sli~en tretman imaat i figurite na kompozicijata Tri gracii. Tvore{tvoto na skulptorot Kanova e mnogu sugestivno i privle~no, poradi {to }e izvr{i dalekuse`no vlijanie vrz razvojot na celoto evropsko vajarstvo.*78
Sl.264. Kanova. Paolina Napoleon - Borgeze, 1808. Mermer. Galerija Borgeze, Rim.
[panija
GOJA (1746-1828)
[panskiot umetnik Francisko Goja u~i slikarstvo i graverstvo vo Saragoza, Madrid i vo Rim. Negovata genijalna umetnost pravi toj da se pro~ue i nadvor od [panija, so {to }e izvr{i silno vlijanie vrz razvojot na evropskata umetnost. Vo tvore{tvo na Goja se ~uvstvuva vlijanieto na italijanskiot slikar Tiepolo, so ~ie delo se zapoznava pri negovoto rabotewe vo Madrid. Slikarot Goja e ideolo{ki opredelen za prosveta i revolucija, no i pokraj toa, toj e cenet i od strana na konzervativniot kralski dvor. Goja ima nemiren karakter i buren `ivot, {to }e pridonese ~estopati da se najde vo golemi te{kotii. Poradi negovite qubovni avanturi, no}ni zabavi i tepa~ki, edna no} }e bide najden so no` v grb vo edna mra~na madridska ulica. Negovata fizi~ka i duhovna sila i pomo{ta od negovite prijateli, pridonesuvaat toj da ozdravi pa duri i da ja sovlada tehnikata na borba so bikovi. Vo Toreadorskiot dnevnik na Goja, kako vistinsko remek-delo ima bezbroj sceni od borbi so bikovi. Zarabotenite pari od tie borbi Goja gi upotre-
NEOKLASICIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
NEOKLASICIZAM VO [PANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
buva za realizacija na svoeto patuvawe i prestoj vo Rim, kade {to negovite avanturi stanuvaat pointenzivni od onie vo Saragoza i vo Madrid. Vo 1771 godina Goja se vra}a vo Saragoza, kade vo katedralata go pravi grandiozniot fresko-`ivopis so sceni od `ivotot na Bogorodica, no toa remek-delo e uni{teno vo Gra|anskata vojna vo 1808 god. Po nara~ka na klasicisti~kiot slikar Mengs, toj pravi nacrti za tapiserii, i toa 31 karton za dvorecot Prado i 14 kartoni za dvorecot Eskorijal. Vo umetni~ki pogled, ovie nacrti se povredni od samite tapiserii, koi{to se realizirani so nesovr{ena tehnologija. Vo tematikata na ovoj umetni~ki ciklus preovladuvaat sceni od sekojdnevniot `ivot i od prirodata, koi se prvite u~iteli na Goja. Goja steknuva slava i stanuva najbaran {panski slikar, ~len na Umetni~kata akademija vo Madrid i oficijalen kralski slikar od 1788 god. Kako kralski slikar, toj izrabotuva cela serija specifi~ni psiholo{ki portreti na kralskoto semejstvo i na dvorjanite. Na dvorot ja portretira i kralicata Marija Lujza, koja{to ima nesfatliva strast za vlast i koja{to }e bide pri~ina za smrtta na vojvotkata od Alba. Sredbata so vojvotkata }e ja smeni sudbinata na strasniot umetnik: taa }e stane negova Gola i negova Oble~ena Maja, kako i negova pri~ina za begstvo pred progonot na inkvizicijata. Goja zapo~nuva da raboti vo stilot rokoko, za da go napu{ti vo korist na romanti~arskiot neobarok, {to se bazira vrz deloto na Velaskez i Rembrant. Pri portretiraweto na dvorjanite, so pomo{ na svojot golem talent i duh, toj go razgoluva nivnoto vnatre{no bitie i duhovna siroma{tija, pretstavuvaj}i gi duri so izvesno prisustvo na satira.
Sl.267. Goja. Gola Maja (gore) i Oble~ena Maja (dolu), 1797-98. Maslo na platno, 97 h 190 cm. Prado, Madrid.
Sl.266. Goja. Semejstvoto na Karlos IV, 1800. Maslo na platno, 280 h 336 cm. Prado, Madrid.
262
Po porobuvaweto na [panija od strana na francuskata vojska, so pomo{ na svoite dela, Goja se kreva protiv tiranijata na Napoleon, {to gi inspirira negovite dramati~ni neobarokni sceni. So genijalna vidovitost ja pretska`uva politi~kata tiranija, koja }e stane simbol na idniot XX vek. Pod vlasta na Francuzite, Goja go sozdava ciklusot grafiki so grandiozna dramatika Stravotiite na vojnata (1805-15). Toj ciklus, zaedno so prethodno sozdadeniot ciklus Kapri~osi, sodr`i 65 lista, {to pretstavuvaat najpotresno svedo{tvo za vojnata, pretstaveno na genijalen umetni~ki na~in. Plodnoto tvore{tvo na Goja go potvrduva podatokot, {to denes vo muzejot Prado mo`at da se vidat okolu 500 negovi originalni crte`i. Ugnetuvaweto na {panskiot narod prodol`uva i po isteruvaweto na Napoleonovata vojska, pa zatoa Goja se povlekuva vo sebe i dobrovolno zaminuva vo progonstvo, vo francuskiot grad Bordo. Tamu toj }e izvr{i silno vlijanie vrz francuskite neobarokni slikari. Taka na primer, francuskiot slikar Delakro, zapoznavaj}i se so delata na Goja, }e izjavi deka idealen umetni~ki stil bi bil kombinacija od umetnosta na Mikelanxelo i na Goja. Slikarstvoto na Goja ima silen avtorski pe~at, {to se gleda niz golem broj karakteristi~ni kompozicii.
Sl.268. Goja. Strelaweto na 3 maj, 1808. Maslo na platno, 266 h 345 cm. Prado, Madrid.
Semejstvoto na Karlos IV e pretstaveno so seto bogatstvo i rasko{ na kralskiot dvor, no sepak vo prv plan izleguva duhovnata siroma{tija na portretiranite. Gola Maja , so svojata polo`ba ne odgovara na crkovnoto gledawe na svetot, taka {to na takvata kritika Goja odgovara so slikata Oble~ena Maja. Na novata kompozicija, `enskata figura e postavena u{te poslobodno, {to doka`uva deka nevinosta i ~istotata zavisat pred s od odnosot kon okolinata, a pomalku od odnosot kon oblekata. Strelaweto na 3 maj, kako tematika se nao|a stotina godini pred sovremenicite na Goja. Na nea e pretstavena tiranijata na Napoleonovata vojska nad slobodoqubiviot {panski narod. Nasetuvaj}i go idniot nesre}en razvoj na civilizacijata, Goja toa go do`ivuva vo vid na ko{marni vizii, pretstaveni na nemu svojstven na~in vo umetni~kite kompozicii, na koi ~ove~kite likovi se tretirani so golemi "deformacii". Takvi se negovite sliki: Naroden praznik, Karneval i drugi.*79
79
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3, str.126-131 M. Levi. Istorija umetnosti, str.252-58
263
NEOKLASICIZAM VO [PANIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
ARHITEKTURATA NA ROMANTIZMOT
Francija
Vo sredinata na XIX vek, Pariz go zadr`uva vode~koto mesto vo urbanisti~ko-arhitektonskite zafati. So razvojot na kapitalizmot, gradot dostignuva pove}e od eden milion `iteli, od koi pogolemiot broj se siroma{ni rabotnici. Voveduvaweto na `elezni~kiot transport go pretvora gradot vo golema krstosnica, ~ija soobra}ajna mre`a ne mo`e da gi zadovoli narasnatite potrebi. So rekonstrukcijata sprovedena vo periodot 1853-70 godina, gradot dobiva vode~ka uloga vo urbanisti~koto planirawe, vr{ej}i silno vlijanie vrz koncepcijata za preureduvawe na svetskite prestolnini. Pokraj nova soobra}ajna mre`a, naselbata dobiva i nov vodovoden i kanalizacionen sistem, a kvalitetna voda za piewe se doveduva od okolnite ~isti reki~ki. Rekonstrukcijata na Pariz e povrzana so imeto na gradona~alnikot Osmn i so postavenite politi~ki celi. Pod vlasta na Napoleon III, po~nuva da eskalira rabotni~koto nezadovolstvo, koe se zakanuva so krevawe vostanie. Zatoa, rekonstrukcijata na gradot so sistem na {iroki bulevari, osven {to ima za cel da ja pretvori naselbata vo primerna prestolnina, taa treba da gi spre~i i mo`nostite za podigawe barikadi za pru`awe na rabotni~ki otpor.*80 VIOLE-LE-DIK (1814-1879) e najplodniot arhitekt na francuskiot romantizam, koj go pretpo~ita neogotskiot stil. Toj e golem teoreti~ar i prakti~ar, koj so svoite dela ostava golemi tragi vo razvojot na arhitekturata. Me|utoa, vo negovata teorija se skoncentrirani i najdobrite nastojuvawa na racionalizmot, naso~eni kon zadovoluvawe na funkcionalnite i konstruktivnite potrebi, so interes za novite mate-
Sl.270.Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz. Mural vo kapelata Sen Den, 1870.
264
rijali. Sepak, seto toa s u{te se nao|a vo ramkite na tradicionalnite arhitektonski formi i priodi, koi imaat romanti~en karakter. Za toa svedo~at negovite brojni proekti, kako {to se na primer: proektot na pazari{en objekt (1850) i proektot za koncertna sala od kamen, ~elik i tula za 3.000 gleda~i. Sopstvenata ku}a na Viol-le-Dik na Monmrtr vo Pariz (1862-63) pretstavuva nepretenciozna, no udobna gradska ku}a vo niza, na prizemje i ~etiri kata, so potkrovje i fasada od kamen.
Viol-le-Dik, najmnogu se zanimava so rekonstrukcii i dogradbi, no isto taka i so proektirawe novi objekti. Najpoznata e negovata rekonstrukcija i nadgradba na katedralata Notr Dam vo Pariz (zapo~nata vo 1842 god.). Od dene{na gledna to~ka, mo`e da mu se zabele`i, deka pri rekonstrukcijata na objektot, toj nedovolno se potpiral vrz istorisko-arheolo{kite dokazi, taka {to primenil nedozvolena proektantska sloboda vo dodavaweto novi elementi. Taka na primer, pod centralnata kula dodal edna skulptorska kompozicija, sostavena od nekolku apostoli. Najgornata statua, vsu{nost pretstavuva avtoportret na Viol-leDik. Aktivnosta na Viol-le-Dik, povrzana so Notr Dam vo Pariz, prodol`uva do krajot na negoviot `ivot. Brojni se negovite zafati i vo ureduvaweto na nejzinata vnatre{nost so kapeli i dekorativno yidno slikarstvo, kako {to e muralot za kapelata Sen Den (1870). Viol-le-Dik pravi i golem broj rekonstrukcii na srednovekovni zamoci, dozvoluvaj}i si pritoa, izvesna proektantska sloboda, kako {to e slu~ajot so rekonstrukcijata na zamokot Pierfnd (1858). Arhitektonskiot re~nik na Viol-le-Dik (prvo izdanie, 1863 god.) gi sozdava osnovite na terminologijata i strukturnata analiza na arhitekturata, so {to stanuva eden vid u~ebnik za slednite stotina godini.*81
Sl.272. Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz. Skulpturi na apostoli pod centralnata kula.
80 81
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.168 Podetalno vo Viollet-le-Duc, Architectural designe -3/4, 1980
265
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
ABADI (1812-1884) e avtor na mnogu poznatata crkva Sakr Ker na Monmrtr (1875-1919) vo Pariz, koja mo`ebi e i najpoznatoto delo od toj period. Arhitektonskiot izraz na objektot pretstavuva privle~en spoj na romanskiot i vizantiskiot stil, {to se nao|a pod vlijanie na arhitekturata od romanskata crkva Sv. Front vo Perig, kako i na ostanatite postari sli~ni objekti.
Sl.275. [arl Garni. Operata vo Pariz, 1862-75 (dolu) i izgled na Golemite skali (gore).
266
Avstro-Ungarija
Arhitekturata na Parlamentot vo London }e izvr{i vlijanie vrz arhitektonskiot koncept na zna~ajni objekti i vo ostanatite evropski zemji, kako {to e na primer Parlamentot vo Budimpe{ta (18851904) na arhitektot [tajndl (1839-1902). VAN DER NIL (1861-1869) e tvorec na poznatata Opera vo Viena (1860) izgradena vo neorenesansen stil, so rasko{na obrabotka na enterierot i eksterierot. FRIDRIH [MIT (1825-1894) vo neogotika go sozdava Gradskiot sovet vo Viena (1872-83), so saat-kula visoka 98 m.*83
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.154 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.242
267
ROMANTIZAM VO AVSTRO-UNGARIJA
Germanija
GOTFRID SEMPER (1803-1879) e poznat teoreti~ar na arhitekturata i profesor na Grade`nata akademija vo Drezden i na Politehnikata vo Cirih. Isto taka, toj e ploden arhitekt, avtor na brojni objekti vo neorenesansen stil so sovr{eni in`enerski konstrukcii. Od niv najpoznati se: Teatarot (1837-41) i Galerijata na sliki (1847-56) vo Drezden; Umetni~ko-istoriskiot muzej i Gradskiot teatar (1874-88) vo Viena i dr. POL VALO (1845-1912) e avtor na najpoznatiot objekt vo Germanija, Rajhstagot vo Berlin (1894-1910), izgraden so spoj na neorenesansen i na neobaroken stil. Objektot }e izgori pred Vtorata svetska vojna, a denes toj e delumno rekonstruiran i prenamenet za dr`avni potrebi.*84
Ju`noslovenski zemji
Vo tekot na pogolemiot del od XIX vek, ju`noslovenskite zemji s u{te se nao|aat pod vlasta na okolnite dr`avi, koi go nametnuvaat i vkusot za arhitekturata. Sepak, kon sredinata na vekot zapo~nuva da se ~uvstvuva demokratizacija, koja postepeno sozdava uslovi za izvesna stopanska i kulturna prerodba na Ju`nite Sloveni. Po osloboduvaweto na Srbija od turskoto ropstvo, vo prvata polovina na XIX vek se sozdavaat uslovi za razvoj na gradovite i za podigawe objekti od raznoviden karakter. Vo toj period, Slovenija i Hrvatska se nao|aat pod vlasta na Avstro-Ungarija, no sepak postojat uslovi za slobodno kulturno izrazuvawe. Vo Slovenija se
268
javuva ilirskoto dvi`ewe, a vo Hrvatska duhovnata borba na [trosmaer, so streme` za sozdavawe na jugoslovenstvo. Indirektni vlijanija na romanti~arskata arhitektura pristignuvaat od Viena, Trst ili Solun, no taa na poednostaven na~in se intrpretira vo ju`noslovenskite zemji. Kako i vo zapadnoevropskata, taka i vo ovaa arhitektura, ~estopati na ist objekt se sre}avaat elementi na 2-3 neostila.*85
84 85
Srbija
Me{aweto na neorenesansata i neobarokokot e vidlivo kaj Sobornata crkva Sv. Mihail vo Belgrad (1836-45), izgradena po naredba na knezot Milo{, na mestoto na edna postara crkva. Taa ima klasicisti~ka zapadna fasada i neobarokna kula kambanarija. Objektot e podignat spored proektot na arhitektot Franc Janke. Stanbenite objekti vo po~etokot na vekot s u{te se gradat so tradicionalni karakteristiki. Takov e konakot na knegiwa Qubica vo Belgrad (1829) od Nikola @ivkovi} (nare~en Haxi-Neimar, 1792-1870), po poteklo od gradot Voden vo Egejska Makedonija. So sli~no arhitektonsko oblikuvawe e izgraden i Dositeeviot licej vo Belgrad. Po sredinata na XIX vek, romanti~arskata arhitektura vo Srbija se gradi so pogolemo poznavawe na stilovite i so upotreba na poskladni proporcii i po~isti arhitektonski elementi. Me|u prvite talentirani arhitekti se javuva Jan Nevole (1812-1903), koj se {koluva vo Viena, a vo Belgrad po~nuva da raboti od 1845 god. Toj go gradi stariot univerzitet, nare~en Kapetan Mi{ino zdawe (1863) vo stil na dekorativna severnoitalijanska rana renesansa.
Sl.282. Kosta Jovanovi}. Narodna banka na Srbija, Belgrad, 1889. Izgled na vestibilot.
nekolku zna~ajni stanbeni zgradi, koi se pod izvesno vlijanie na vienskiot akademizam. Sepak, negovo najzna~ajno ostvaruvawe e Narodnata banka na Srbija (1889) vo Belgrad, so monumentalni skali vo holot. Objektot podocna e dograden i promenet.
Slovenija
Vo XIX vek, vo Slovenija ne se podigaat golem broj novi objekti, tuku pove}e se prepravaat starite zgradi i se reguliraat gradskite ulici. Vo Slovenija, glavno rabotat arhitektite {koluvani vo Vienskata akade-
ALEKSANDAR BUGARSKI (1835-91) e zna~aen arhitekt na XIX vek vo Srbija. Toj se {koluva vo Pe{ta, a objektite gi gradi so ubavi proporcii i so elementi na docnata renesansa. Negovi najpoznati dela se: - Narodniot teatar (1869) vo Belgrad, proektiran vo neorenesansen stil po ugled na Milanskata skala, no podocna e prepraven, a denes pro{iren; - Stariot kralski dvor vo Belgrad (1882) ima naglasena neoklasi~na plasti~nost vo oblikuvaweto, so venci, pilastri, balustradi i kupoli. Pri rekonstrukcijata, vo sredinata na XX vek, kupolite se izostaveni. KOSTA JOVANOVI] (1849-1923), glavno `ivee vo Viena, no pred krajot na vekot, vo Belgrad podiga
ROMANTIZAM VO SRBIJA
ROMANTIZAM VO HRVATSKA
Hrvatska
Zasilena graditelska aktivnost vo Hrvatska zapo~nuva po 30-tite godini na XIX vek i toa so sredi{te vo Zagreb. Glaven arhitekt od toj period e Bartol Felbinger (1785-1871), koj gradi dvorci i ku}i vo stil na smiren neoklasicizam. Od niv najpoznati se dvorecot Janu{evac i palatata Dra{kovi}.
Bosna
Po aneksijata na Bosna vo 1878 godina, vlastite na avstroungarskata monarhija nastojuvaat so gradewe na monumentalni objekti da go pridobijat okupiraniot narod. Toga{ doa|aat na rabota arhitekti od Viena, Praga i Pe{ta, koi gradat objekti za administrativni i kulturni potrebi. Vo toj period, vo Saraevo se izgradeni: muzej, narodna banka i katedrala. Za da se pridobie porobeniot narod se voveduva ve{ta~ka tendencija za sozdavawe na t.n. doma{na arhitektura za muslimanskiot narod, koja se sozdava so pomo{ na elementi od mavarskiot stil. Toa sepak ne vroduva so plod, {to najdobro se gleda vrz objektot na Gradskiot sovet vo Saraevo.
Sl.284. Bartol Felbinger (?). Dvorecot Janu{evac, prva polovina na XIX vek. Izgled na kru`niot hol.
Makedonija
Makedonija, s do po~etokot na XX vek se nao|a pod tursko ropstvo, no so razvojot na trgovijata i zanaet~istvoto, kon sredinata na XIX vek se sozdavaat izvesni uslovi za kulturna afirmacija. Arhitektonskata aktivnost vo pogolema mera e prisutna vo Bitola, kako centar na pa{aluk, kade {to se izgradeni pogolem broj objekti za konzularnite pretstavni{tva na evropskite dr`avi. Nivnata arhitektura e napravena vo stil na smiren romantizam, pod vlijanie na arhitekturata od zapadna Evropa i posebno na onaa od Trst i Viena, dodeka preku Solun pristignuvaat samo po-
Sl.287. Bitola, karakteristi~en objekt od krajot na XIX vek i fragment od edna ku}a.
e vremeto na Kiril Pej~inovi}, bra}ata Miladinovci, Rajko @inzifov i na drugite prosvetiteli od prerodbenskiot period vo Makedonija. Vo tekot na XIX vek se oformeni golem broj kvartovi vo makedonskite gradovi, so narodna arhitektura so visok standard i funkcija, no isto taka i so vonredna ubavina. Vo oformuvaweto na urbanata struktura, vidno mesto zazema crkovnata arhitektura. Se gradat golem broj crkvi, koi naj~esto imaat re{enija na trikorabna bazilika so galerija na katot i tremovi vo prizemjeto. Vo nivnoto gradewe, kako osnoven grade`en materijal se upotrebuvaat kamenot i drvoto. Svodovite i kupolite se izvedeni od drvena konstrukcija iskovana so letvi~ki, a potoa malterisana i naj~esto `ivopisana. Prostornata plastika na crkvata e razigrana, osobeno na pettata fasada, kade se istaknuvaat nadvi{enite korabi i kupolite. Takvata bogata graditelska programa e ispolneta blagodarej}i na golem broj majstori graditeli. Graditelite naj~esto se zdru`eni vo majstorski tajfi, koi rabotat po sistemot na dene{niot in`enering, so celosno podigawe na objektite i nivno vnatre{no ureduvawe. Aktivnosta na makedonskite majstori se {iri niz celata teritorija na Balkanskiot Poluostrov, vo Mala Azija, a nekoi od niv stasuvaat duri do Aleksandrija vo Egipet. ANDREA DAMJANOV (1813-1878) od sredinata na XIX vek se istaknuva kako najzna~aen majstor graditel vo Makedonija i nadvor od nea. Toj poteknuva od mija~ko graditelsko semejstvo, koe se doseluva vo selo Papradi{te, a vo 1850 godina se preseluva vo Veles. Tamu Andrea Damjanov, sorabotuvaj}i so svoite trojca bra}a, go prezema rakovodstvoto so golemata graditelska tajfa. Nabrgu tie }e se pro~ujat i nivnata aktivnost }e se pro{iri na teritorijata na Srbija i vo Bosna i Hercegovina kade tie }e izgradat petnaesetina crkvi, od koi polovinata se podignati pod rakovodstvo na majstor Andrea. Pozna~ajni od niv, sekako se: crkvata vo manas-
sredni vlijanija na romanti~arskata zapadnoevropska arhitektura. Pod takvo vlijanie }e bidat sozdadeni i golem broj bogati gra|anski ku}i na makedonskite trgovci i zanaet~ii. Pozasilen razvoj na arhitekturata vo Makedonija }e bide ovozmo`en so novosozdadenite op{testvenoekonomski uslovi. Sultanot, na svoite podanici im ovozmo`uva izvesni gra|anski prava, verska i ekonomska sloboda, taka {to me|u makedonskoto naselenie zapo~nuva da jakne zanaet~istvoto i trgovijata. Zbogatenoto naselenie investira vo gradeweto {koli i izdavaweto u~ebnici, so {to me|u narodot se {iri pismenosta. Toa
Sl.288. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Crkva Sv. Bogorodica, Novo Selo-[tip, obnovena 1850.
271
ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA
ROMANTIZAM VO MAKEDONIJA
Sl.289. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Soborna crkva Sv. Bogorodica, Saraevo, 1863-68, kambanarijata dovr{ena 1872. Osnova i presek.
tirot Sv. Joakim Osogovski (1845), Sv. Bogorodica vo {tipsko Novo Selo (1850), Sv. \or|i vo Smederevo (1855), Sobornata crkva Sv. Bogorodica vo Saraevo (1868), crkvata Sv. Troica vo Mostar (1873) itn.
Bugarija
Do pred krajot na XIX vek, Bugarija s u{te se nao|a pod vlasta na Otomanskata imperija. Vo tekot na vekot, turskata vlast dozvoluva izvesni gra|anski slobodi, poradi {to zapo~nuva {ireweto na prosvetata i kulturata. Od po~etokot na XIX vek, graditelstvoto vo Bugarija stanuva po~ituvana profesija, koja se razviva vo sinteza so primenetata umetnost. Se formiraat majstorski tajfi, koi postepeno ja dobivaat svojata fizionomija. Najstarata me|u niv e Bracigovskata {kola (tajfa) so 250 ~lenovi, koja gradi crkvi, konaci,
Sl.292. Ivan Hristov Bojanin. Crkva Sv. Nedela, Sofija, sredina na XIX vek.
u~ili{ta i ku}i. Eden od najtalentiranite tvorci na taa {kola e Ivan Hristov Bojanin, ~ie najpoznato delo e crkvata Sv. Nedela vo Sofija, od sredinata na XIX vek. Vo objektite na ovaa {kola se razvivaat tradicionalnite formi na narodnata arhitektura, so voveduvawe konstruktivna logika i monumentalen izraz.*87 Golem pridones za voveduvawe na novatorstvoto vo razvitokot na graditelskata tradicija ima Trnovskata {kola, ~ii ~lenovi }e izgradat golem broj crkvi. Me|u niv, najmnogu }e se pro~ujat Nikola Fi~ev (Koqo Fi~eto) i negoviot najtalentiran u~enik Gen~o Knev. Majstor Gen~o voveduva novi kompoziciski potfati vo razrabotkata na graditelskoto nasledstvo, ume{no vklopuvaj}i go vo nasledenata urbana sredina. Pri zavr{uvaweto na kubiwata i kambanariite na crkvite od ovaa {kola, prisutni se izvesni vlijanija od ruskata crkovna arhitektura. Odrinskata {kola nastanuva vo vtoriot po golemina grad na Otomanskata imperija. Negovata intenzivna izgradba }e privle~e golem broj talentirani mladi graditeli od Bugarija i voop{to od celiot Balkanski Poluostrov. Tamu, vo me|usebna razmena na iskustva, graditelite gi usovr{uvaat svoite tehniki i kompozicii, za po vra}aweto vo svoite mesta da stanat nositeli na graditelskata dejnost. Eden od najpoznatite pretstavnici na taa {kola e majstor Gavrail so svoeto najzna~ajno delo crkvata Sv. Nikola, izgradena vo periodot 1842-44 god. vo negovoto rodno mesto Kopriv{tica. Majstor Gavrail uspe{no gradi objekti so monumentalni formi, no pred s toj e majstor na arhitekturata od drvo, pri {to smelo gi razviva i gi usovr{uva tradicionalnite formi. Vo crkvata Sv. Nikola ume{no gi sprotivstavuva monumentalnite formi na arhitekturata od kamen so lesnite linii na arhitekturata od drven skelet. Golemi vlijanija vo razvojot na bugarskata arhitektura od XIX vek vr{at majstorskite tajfi od Makedonija, koi }e se pro~ujat so gradewe ubavi ku}i vo
pogolemiot del na Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Sekako, najzna~ajno e vlijanieto na mija~kite majstori od debarsko-rekanskata oblast vo zapadna Makedonija. Me|u niv, najpro~uen e Damjan Jankulov (17701830), tatko na najpoznatiot balkanski graditel na XIX vek - Andrea Damjanov. Gradej}i {irum Balkanot, nivnata tajfa raboti i vo Bugarija, podigaj}i crkvi vo Sofija i vo Samokov.
Sl.293. Majstor Gavrail. Crkva Sv. Nikola, Kopriv{tica, 1842-44. Izgled na jugoisto~noto }o{e.
86
87
273
ROMANTIZAM VO BUGARIJA
ROMANTIZAM VO ANGLIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA NA ROMANTIZMOT Anglija
Vo prvata polovina na XIX vek postepeno zapo~nuvaat da preovladuvaat drugite neostilovi nad neoklasicizmot. Avtorite na tie stilovi najgolema inspiracija nao|aat vo umetni~koto nasledstvo od sredniot vek i vo nacionalnata tradicija. Vo ovoj period te{ko mo`e da se postavi granica me|u razli~nite stilovi, bidej}i golem broj umetnici rabotat istovremeno so neoklasi~arite. Vo pove}eto zemji, po 1800 godina, umetni~koto tvore{tvo vo pogolema mera e svrteno kon gotikata, otkolku kon klasicizmot. Duhot na gotikata vo ovie zemji e vo soglasnost so tradicijata. Takvata tendencija e potkrepena i so teoriskite raspravi na angliskiot filozof Xon Raskin, koj na gotikata dava prednost i poradi eti~ki i religiozni pri~ini. Iako romantizmot vo slikarstvoto ima pomala primena otkolku vo arhitekturata, golem broj romanti~arski slikari tvorat vo zemjite na Evropa, pa i na Severna Amerika. Centar na umetnosta za cela Evropa stanuva glavniot grad na Francija, Pariz, no novi umetni~ki priodi se sre}avaat i vo ostanatite evropski centri. Vo Anglija, romanti~arskoto dvi`ewe vo site oblasti na umetni~koto tvore{tvo zapo~nuva porano od ostanatite zapadnoevropski zemji. Romanti~arskoto vra}awe kon prirodata, na dva razli~ni na~ina e prisutno vo delata na dvajcata najpoznati angliski slikari na preminot od XVIII vo XIX vek, Konstejbl i Tarner. XON KONSTEJBL (1776-1837) so svoeto tvore{tvo se potpira vrz delata na golemite pejza`isti pred nego (Lorn i Rojsdal) i se sprotistavuva na neumerenata tvore~ka fantazija. Konstejbl se zalaga za t.n. ~isto poimawe na prirodnite vpe~atoci, nastojuvaj}i {to porealno da gi pretstavi, so edna materijalna preciznost: neboto, svetlinata i atmosferata. Na takov na~in se tretirani negovite brojni pejza`i, kako {to se: Katedralata vo Solzberi, Pla`ata vo Brajton, Selski pat itn.
Sl.295. Konstejbl. Katedralata vo Solzberi. Maslo na platno, 88 h 112 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
VILIJAM TARNER (1775-1851) na svoite `ivopisni pejza`i, na eden vozvi{en na~in pretstavuva temi koi naj~esto se povrzani so konkretni literaturni tvorbi. Tie se naslikani na eden dotoga{ neviden na~in, {to protivnikot na Tarner, Konstejbl najrealno }e go definira kako vozvi{eni vizii naslikani so oboena parea. So takviot slikarski pristap, Tarner se nao|a daleku pred svoite sovremenici, pravej}i go vistinskiot uvod vo impresionizmot na modernoto slikarstvo. Toa mo`e da se sretne re~isi na site negovi sliki, kako {to se: Brod so robovi, Hrabri, Po`ar vo domovite na Parlamentot i dr.
274
Sl.296. Tarner. Brod so robovi, 1839. Platno, 91 h 122 cm. Muzej na likovnite umetnosti, Boston.
Francija
@ERIKO (1791-1824)
Teodr @erik pretstavuva direkten sledbenik na romanti~niot neoklasi~ar Gro, a se ugleduva na baroknata umetnost na Rembrant, no isto taka i na delata na Mikelanxelo i David. @erik ima samo 21 godina koga ja slika kompozicijata Oficer na kow (1812), kade e prisutna tendencija oficerot da se prika`e kako romanti~en heroj. @erik e preokupiran so studiraweto na anatomijata na kowite, {to mnogu ~esto gi prika`uva vo svoite dela, kako {to e slikata Lav napa|a kow. Po zavr{etokot na ednogodi{nite studii vo Italija, @erik zapo~nuva da ja raboti svojata monumentalna kompozicija Splavot Meduza. Na nea se pretstaveni nekolku pre`iveani stradalnici od brodot "Meduza", koj tone pokraj bregot na zapadna Afrika so nekolku stotini lu|e, {to }e predizvika golem politi~ki skandal. @erik pravi model na splavot, razgovara so pre`iveanite, a za da gi pretstavi porealno nivnite stradawa, prou~uva trupovi vo mrtove~nicata. Na takov na~in }e postigne maksimalna realnost vo umetni~kiot tretman na herojskata drama.
Sl.297. @erik. Splavot Meduza, 1818. Maslo i pero na platno. Luvr, Pariz.
275
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
@erik, verojatno, e prv slikar koj gi prou~uva lu|eto vo ekstremna du{evna sostojba. Toj posetuva du{evni bolnici i po nara~ka na pionerot na modernata psihoanaliza, @or`, ilustrira razli~ni tipovi na du{evni poremetuvawa. @erik niv gi tretira kako ~ove~ki su{testva ramnopravni so ostanatite, vo {to se gleda socijalnata komponenta na romantizmot. Takvi se negovite brojni portreti i studii na glavi. Preokupiranosta na @erik so studiraweto na kowskite tela, doveduva do negovo li~no u~estvo vo kowski trki, taka {to vo edna od niv toj i }e nastrada. Vo negovite dela mo`e da se sretnat pove}e sliki na tema Kowska trka. I vo tie sliki realnosta e zastapena do maksimum, pretstavena pod specifi~no barokno osvetluvawe, a monumentalnata komponenta se ~uvstvuva i vo skicite so najmal razmer.*88
Sl.299. Delakro. Al`irki, 1834. Maslo na platno, 180 h 229 cm. Luvr, Pariz.
Sl.298. @erik. Derbi vo Epsm, 1821. Maslo na platno, 92 h 122 cm. Luvr, Pariz.
Simpatiite kon gr~kite vostanici ne go popre~uvaat Delakro da se voodu{evuva i od nastanite na Bliskiot Istok. Po posetata na severna Afrika, toj }e donese golem broj skici, {to }e gi oformuva cel `ivot, so sceni od ulici, lov na lavovi i so sli~ni motivi. Negovata slika Haremska odaja gi prika`uva tipi~nite osobenosti na intimniot `ivot vo arapskite sarai. Delakro nikoga{ nema da slika po nara~ka, a negovi najdobri dela se portretite na negovite prijateli i sopatnici, pretstaveni kako `rtvi na romanti~arskoto stradawe, kako {to e portretot na Frederik [open. Begaj}i od negativnostite na industriskata revolucija, romanti~arite ja napu{taat realnosta, se
DELAKROA (1798-1863)
Vo godinata koga umira @erik, E`n Delakro steknuva slava so slikata Koleweto na Hios (1824), na koja go prika`uva divja~koto odnesuvawe na otomanskite vojnici kon slobodoqubivite Grci. I samiot vozbuden od toa {to go pretstavuva, Delakro tolku silno }e se zanese vo rabotata, {to slikata }e ja zavr{i za samo ~etiri dena. So sli~na dramatika e pretstavena negovata kompozicija Smrtta na Sardanapal. Soperni{tvoto na Delakro sprema Engr, vo toj period gospodari so umetni~kata scena na Pariz. Slikite na Delakro, sli~no kako i onie na Rubens, imaat zvu~en kolorit, so ~ove~ki ten istaknat nad temnosini i crveni boi, dodeka potezite na ~etkata se napraveni so golema fluidnost. Vo seta taa kombinacija na umetni~ki zra~ewa se ~uvstvuva i simpatija kon umetnosta na {panskiot slikar Goja.
276
Sl.300. Delakro. Sloboda na barikadite, 1830. Maslo na platno, 260 h 325 cm. Luvr, Pariz.
inspiriraat od istorijata, literaturata i od `ivotot na Bliskiot Istok, {to }e go zabrza nivniot poraz. Me|utoa, nivnite sliki izraboteni pod taa silna inspiracija, poka`uvaat vrvno majstorstvo. Takvi se slikite na Delakro: ^amecot na Dante, Sloboda na barikadite, Mrtva priroda i dr. Delakro vo Pariz raboti i golemi yidni kompozicii za Parlamentot, za palatata Luksemburg, za Gradskiot sovet itn. Toj e aktiven i vo publicistikata, taka {to izdava svoe spisanie @urnal, {to go prepora~uva kako "biblija za sekoj umetnik". So svoeto vkupno delo, Delakro se pretstavuva kako posleden univerzalen majstor, koj ~uvstvuva potreba da `ivee podolgo, samo za da gi realizira svoite brojni idei.*89 FRANSOA RID (1784-1855) e poznat skulptor, vo ~ie delo se sodr`i brilijantna interpretacija na baroknata umetnost. Takva e negovata kompozicija Marseleza (Trgnuvawe na dobrovolcite, 1792), kade ja prika`uva scenata, koga dobrovolcite nasobrani vo odbrana na Republikata od monarhisti~kata intervencija, se podgotvuvaat za re{itelna borba. Romanti~arskiot duh na slobodata se ~uvstvuva vrz licata i telata na site prika`ani figuri, iako nivnite obleki imaat klasi~en tretman. Kompozicijata e smestena na eden pilon od Golemata triumfalna porta vo Pariz.
@AN-BATIST KARPO (1827-75) ja pravi poznatata skulptorska kompozicija Igra, vo vid na razdvi`ena, no skladna grupa, postavena vo prizemjeto vrz fasadata na eden stolbec na Pariskata opera. Taa sovr{eno ja kompletira neobarokata arhitektura na [arl Garni. Mo`e da se zabele`i deka izvedbata na kompozicijata ne e sovr{ena, bidej}i prethodno napraveniot gipsen model ima povisoki umetni~ki kvaliteti. Temata na kompozicijata ima mitolo{ki karakter, no sepak dominira realizmot vo prika`uvaweto na figurite. Karpo se istaknuva i kako majstor za izrabotka na bisti, od koi najpoznata e bistata na Napoleon.
Sl.302.Karp. Igra, 1869. Gipsan model, 457 h 259 cm. Muzej DOrsej, Pariz.
Sl.301. Franso Rid. Marseleza, 1833-36. Mermer, 728 h 790 cm. Triumfalna porta, Pariz.
88 89
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.270 Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.274-276
277
ROMANTIZAM VO FRANCIJA
SLIKARSTVO I SKULPTURA
RacionalIZAM
Sl.305. Anr Labrst. Nacionalnata biblioteka, Pariz, 1862-68. Izgled na vnatre{nosta. Sl.303. @ak Hitrf. Severnata `elezni~ka stanica, Pariz, 1861-65.
ANRI LABRUST (1801-1875) se istaknuva so svoeto novatorstvo vo arhitekturata na bibliotekata Sv. @enevjv (1843-50) vo Pariz, kade primenuva metalna konstrukcija. Iako donekade stilizirana, taa sepak e sosema vidlivo istaknata vo enterierot, dodeka vo
VIKTOR BALTAR (1805-1874) so izgradbata na Pazari{nite hali pravi eden od najgolemite zafati vo Pariz, bez upotreba na kakvi bilo masivni yidovi, tuku so metal i so ednostavni, lesni pregradi. Denes, na nivno mesto e izgraden noviot pariski Forum i Centarot @or` Pompid.
Sl.306. Viktor Baltr. Centralnite pazari{ni hali, Pariz, 1854-70. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.307. Xozef Pekstona Kristalnata palata, London, 1851. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
XUZEPE MENGONI (1827-77), vo isto vreme koga i Elis, raboti vo Italija vrz izgradbata na Galerijata Viktor Emanuel vo Milano (1865-67), kade so pomo{ na zasvodena re{etkasta `elezna konstrukcija pokriva interni ulici. Nasproti novite tendencii vo italijanskata arhitektura, na konkursot za spomenikot na Viktor Emanuel II, vo 1880 god. pobeduva istoricisti~kata neoklasi~na koncepcija na arhitektot Sakoni (1853-1905) i na skulptorot Makawani. So edna monumentalna arhitektura, tie go oformuvaat podno`jeto na Kapitolskiot rid vo Rim, nad plo{tadot Venecija, kade se nao|a triumfalniot stolb na
XOZEF PEKSTON (1803-1865) so svoeto delo pretstavuva celosno iznenaduvawe za sredinata na XIX vek. So Kristalnata palata vo londonskiot Hajd park, napravena za angliski paviljon na Svetskata izlo`ba vo 1851 godina, toj otvora {iroki pati{ta za napredokot na arhitekturata. So svojata metalna monta`nodemonta`na konstrukcija, ovoj objekt se nao|a nekolku decenii pred svoeto vreme. Na sli~en na~in, sovremenicite na Pekston vo toj period zapo~nuvaat da gi gradat `elezni~kite stanici vo London: King Kros i Pedington.*91 PITER ELIS tvori vo vtorata polovina na vekot i najmnogu se istaknuva so eden nov koncept vo upotrebata na `eleznata konstrukcija na stanbenite i na administrativnite objekti. Upotrebeniot modularen raster ve}e se pribli`uva kon konceptot na modernata arhitektura. Negov najpoznat objekt od toj vid e zgradata Oriel ^embers vo Liverpul od 1865 godina.
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.196 Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 10, od str.156
279
Racionalizam
RacionalIZAM
slik arstv o
carot Trajan. Na toj na~in, so ovaa stroga, pa duri i imperijalna arhitektura, avtorite go sozdavaat simbolot na obedineta Italija, koja od propasta na Rimskoto Carstvo postojano be{e raspar~ena. I pokraj svojata popularnost, ovoj objekt ne go zadr`uva razvojot na modernata arhitektonska misla, taka {to vo po~etokot na XX vek, vo Italija }e se pojavi futurizmot, kako pionersko dvi`ewe na modernata arhitektura i umetnost.*92 Konstruktivisti~kiot i racionalisti~kiot pristap vo gradeweto na objektite pridonesuva za sozdavawe ednostavni arhitektonski formi, bez naglasena dekoracija. So razvojot na taa koncepcija i so pojavata na novite grade`ni materijali (~elik, armiran beton i staklo) se sozdadeni uslovi za razvojot na t.n. moderna arhitektura, odnosno arhitekturata na industriskata epoha.
MIJE (1814-1875)
@an-Franso Mij e slikar na naporniot `ivot na siroma{nite selani, koi gi pretstavuva kako heroi na zemjata {to go hrani ~ovekot. Negoviot crte` e posilen od koloritot, koj ~estopati vo izvesna merka e te`ok i banalen. Selskiot `ivot, so site negovi te{kotii i ubavini, verno e pretstaven na kompoziciite: Drvose~a~, Selani odat na rabota, Sobirawe ostatoci od `ito, Veewe na `ito i dr.
280
Sl.311. Mij. Sobirawe ostatoci od `ito, 1848. Maslo na platno, 54 h 66 cm. Luvr, Pariz.
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.278-284 ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.146-153 Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog, str.236-245
slik arstv o
KORO (1796-1875)
Kamj Kor e slikar povrzan so Barbizonskata {kola, iako ne e nejzin ~len. Pod vlijanie na taa {kola, toj izleguva na otvoreno slikaj}i raznovidni pejza`i, koi ne gi idealizira, tuku pravi mali platna izraboteni na lice mesto za dva-tri ~asa. Na niv e vidliva tendencijata za arhitektonska definiranost i stabilnost, {to mnogu dobro se gleda na negovata kompozicija so gradski pejza` Kambanarija Sv. Du. Pri slikaweto, Kor se zalaga za "vistinitosta na momentot", {to }e bide eden od osnovnite principi na impresionizmot. Spored toj princip gi pravi slikite: Fontenblovska {uma i Suvenir od Marsej. Kor patuva za Italija, kade {to osobeno go privlekuvaat predelite okolu Rim, koi zapo~nuva da gi prou~uva i da gi pretstavuva na svoite platna, kako {to e slikata Vodoskokot Medi~i.
Sl.314. Rus. Pejza` so vino`ito. Maslo na platno, 41 h 65 cm. Nacionalna galerija, Praga.
RUSO (1812-1867)
Tvore{tvoto na Teodr Rus mo`e da se sporedi so umetni~kite dostreli na holandskite pejza`isti. Nego osobeno go preokupira svetlosta, taka {to pretstavuva isti predeli vo razli~ni verzii, so bogatstvo na raznovidni na~ini vo nanesuvaweto na bojata. Poradi toa, Rus mo`e da se smeta za predvesnik na impresionizmot. Takvi se negovite kompozicii: Kve~erina , Pejza` so vino`ito, kako i Grupa dabovi - Apremnt. [teta e {to eksperimentiraj}i so boite, nema da sozdade stabilna podloga na svoite sliki, taka {to negovite platna denes se potemneti. Toj e eden od poznatite nekonvencionalni umetnici, ~ii dela ne se primani na oficijalnite izlo`bi.
Sl.312. Kor. Fontenblvskata {uma, okolu 1830. Maslo na platno, 175 h 242 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
DOMIE (1808-1879)
Skromnoto poteklo na Onor Domi ne go spre~uva da stane golem majstor, koj se sporeduva so Rembrant, Goja i so @erik. Toj e ~len na ekipata Karikatura koja
Sl.313. Kor. Vodoskokot Medi~i, Rim. Zbirka Fro de Vo, Pariz. Sl.315. Domi. Igra~i na {ah, 1863-65. Maslo na tabla, 24,5 h 32,5 cm. Muzej Pt Pal, Pariz.
281
RacionalIZAM
slik arstv o
go ilustrira `ivotot na toga{na Francija. Domi prvenstveno e crta~, {to jasno se gleda i vrz negovite koloristi~ki kompozicii. Vsu{nost, so slikarstvo toj se zanimava samo vo slobodnoto vreme, ili vo pauzite me|u izrabotkata na svoite litografii. Halucinantnite vizii na Domi potsetuvaat na delata na Goja i pretstavuvaat remek-dela od svoj vid. Toa mo`e da se vidi na slikite: Drama, Igra~i na {ah i Soveti na eden mlad slikar. So svojot revolucioneren na~in na slikawe, Domi }e izvr{i vlijanie i vrz formiraweto na pravcite vo sovremenoto slikarstvo, kako {to se fovizmot i ekspresionizmot.
KURBE (1819-1877)
Gistv Kurb e selanec po poteklo i socijalist po ubeduvawe, koj go napu{ta neobaroknoto slikarstvo, izrazuvaj}i go na realisti~en na~in neposrednoto do`ivuvawe. Toj se ugleduva na barokniot naturalizam na Karavaxo, poradi {to e obvinet za vulgarnost, a negovite sliki ne se primani na oficijalni izlo`bi. Zatoa, Kurb formira neoficijalen izlo`ben salon vo edna baraka, kade {to prireduvaat izlo`bi i negovite istomislenici, so {to se formira podocna poznatiot Salon na odbienite.
Sepak, Kurb ne e majstor samo za prika`uvawe na otvoreniot prostor, tuku znae sovr{eno da go dolovi i enterierot, {to se potvrduva so kompozicijata @ena so papagal.
Vnimanieto vrz sebe, Kurb go svrtuva so svoite sliki na tema od sekojdnevniot `ivot na obi~niot ~ovek, kako {to se: Veewe na `ito i Gospo|icite kraj Sena. Toj ~estopati izleguva da slika na otvoreno, pretstavuvaj}i razli~ni pejza`i , pri {to se dru`i so obi~nite lu|e na selo, koi ja sakaat negovata umetnost. Po~ituvaweto na umetnikot, verno e dokumentirano preku kompozicijata Dobar den g. Kurb.
282
Sl.318. Kurb. Dobar den gospodin Kurb, 1854. Maslo na platno, 129 h 149 sm. Muzej Fabr, Monpelj.
Germanija
Realizmot, {to se javuva vo Francija, nabrgu navleguva i vo Germanija, kade vo vtorata polovina na XIX vek zasileno zapo~nuva da napreduva industrijalizacijata.*94
LAJBL (1844-1900)
Vilhelm Lajbl, pokraj Mencel e najpoznatiot germanski realist, koj najmnogu raboti vo gradovite na ju`na Germanija. Nego posebno go preokupiraat temite od sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e, ~ii portreti gi pretstavuva pod vlijanie na umetnosta na Rembrant. Takviot tretman, celosno e zastapen vo kompoziciiteTri `eni na molitva i Nesoodvetna dvojka.
MENCEL (1815-1905)
Adolf Mencel e eden od najgolemite germanski slikari na XIX vek, koj `ivee i raboti vo Berlin. Toj }e se proslavi so kompozicii od vremeto na Fridrih Veliki i Vilhelm I. Najgolema ume{nost, Mencel poka`uva vo pretstavuvaweto na pejza`ite i osobeno na enterierite, kako {to se slikite Prodavnicata na slatki vo Kesington i Soba so balkon. Vo vtorata, sovr{eno realno se pretstaveni: svetlosnite efekti i strueweto na vozduhot.
Sl.320. Lajbl. Tri `eni na molitva, 1878-82. Maslo na mahagon, 77 h 113 sm. Umetni~ki salon, Hamburg.
94
Vidi ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.152 L.Trifunovi}. Galerija evropskih majstora, str.71-75
283
Racionalizam
slik arstv o
285
poimi
nov vek
poimi
nov vek
koj treba da gi otkupi grevovite na lu|eto. Angelot vo toj ~as ja nao|a Bogorodica kako sedi i razmisluva so kniga v raka. Vo XIII vek, vo zapadnata ikonografija se voveduva motivot na cvet (kako simbol na nevinosta), staven vo sad ili poretko kako raste od zemja, me|u angelot i Bogorodica. Bogojavlenie Pojavata na Hristos me|u apostolite koi sedat na masa, zasolneti vo edna ku}a poradi strav pred progonot na Evreite. Hristos im gi poka`uva ranite na svoite race i slabini i pobaruva hrana. Toj gi ovlastuva apostolite da im go propovedaat Evangelieto na site narodi i da gi prostuvaat grevovite na lu|eto. Brod Delovi na bazilikata dobieni so nejzina nadol`na podelba so stolbovi ili stolpci. Glaven brod e sredi{niot koj e po{irok i povisok, so {to se dobiva bo~no (bazilikalno) osvetluvawe preku nadvi{uvaweto nad bo~nite brodovi. (Vidi korab). . Burg Zbor od indoevropsko poteklo, {to ozna~uva zamok ili dvorec so yidini. Valer Koli~estvo na svetlost vo bojata so koja se formira umetni~kata slika. Venec Ispup~en profiliran del na yidot, {to ja deli fasadata na horizontalni zoni. Nad glavniot ili zavr{niot venec se postavuva strea. Vestibil (lat. vestibulum) Vlezna prostorija (pretsobje), naj~esto reprezentativno obrabotena. Virtuozen Vonredno ve{t, majstorski sovr{en. Vitra` Dekorativna slika od par~iwa boeno staklo, povrzani so olovni lenti, zaglaveni vo `elezni ramki. Masovno upotrebuvani vo gotskata umetnost, naj~esto na prozorskite otvori vo katedralite. Voznesenie Hristovo voznesenie na nebo. Vo sredniot vek ima tri tipa: Elinisti~ki, vizantiski i zapaden (kon krajot na XIII vek - Xoto i Kavalini). Elinisti~kiot tip go pretstavuva Hristos vo profil kako lebdi, a go pridru`uva hor od angeli i svira~i, dodeka grupata na zemja stanuva s pobrojna so lu|e koi kle~at. Vo XIV vek, vo Italija se oblikuva i kako kompozicija so Bogorodica i apostolite, koi zatvoraat krug okolu nea, vrtej}i go grbot kon nabquduva~ot. Se slavi kako Spasovden. Voluta Dekorativen motiv so naglaseni spiralni (krivi) linii, osobeno upotrebuvan na jonskiot kapitel. "S" voluti, dekorativen motiv naj~esto upotrebuvan vo baroknata umetnost. Voskresenie Voskresnuvaweto na Hristos vo ikonografijata najprvin se prika`uva kako sleguvawe vo podzemniot svet (Limb), pri {to voskresenieto se podrazbira kako ~in {to ve}e se slu~il. Vo XIV vek vo Evropa zapo~nuva da se prika`uva scenata kako stanuvawe od grob, pri {to Hristos izleguva od sarkofagot, odnosno stoi na nego. Od krajot na XIV vek scenata se zbogatuva i so likovi, a vo XVI vek se prisutni i svetcite. Girlanda Venec ispleten od listovi, cve}e i plodovi, vo vid na lak pricvrsten na kraevite. Se upotrebuval u{te od antikata, kako plasti~en ukras i kako del od frizot na objektite. Naj~esto e delkan vo kamen. Gliptoteka (gr~. gliptos - izdlaben) 1. Kaj starite Grci, prostorija ukrasena so reljefi i skulpturi; 2. Denes, dvorana ili muzej so umetni~ki reljefi i skulpturi; 3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen, Zagreb itn.; 4. Gliptika zna~i obrabotka na skapoceni kamewa so gla~ewe, taka {to se dobivaat figurativni pretstavi. Glorieta Pomala triumfalna porta, voobi~aena vo barokot i vo klasicizmot. Gravura Vre`uvawe na linii, formi, znakovi, ukrasi ili likovi so vdlabnuvawe vo tvrda povr{ina na razli~ni materijali i so raznovidni sredstva. Groteska Naslikan ili plasti~en ornament od bilni i fantasti~ni motivi, na razli~en na~in prepleteni i izvitkani, sekoga{ vo simetri~en odnos kon srednata oska. Nastanal vo Elinisti~ko doba, a najmnogu e upotrebuvan vo docnata renesansa i barokot. Gr~ki krst Krst so ednakva dol`ina na kracite; ~esto upotrebuvan kako osnova za plan na crkvi so centralno re{enie. Divona (ital.) Postaro ime za carinarnica. Diptih Slika od dva dela, na dve tabli, {to mo`e da se sklopuva; triptih (od tri dela); poliptih (od pove}e delovi). Dom (fr. dme) Kupola, kalota, kube na katoli~ka crkva, katedrala. Don`on (fr. donjon) Glavna i najgolema kula vo odbranben zamok, vo koja naj~esto `ivee vlastodr`ecot. Dorski stil, red Prv stil, red vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so `lebovi, {to se stesnuva nagore; ednostaven kapitel (sostaven od ehinus i abakus). Nad kapitelite se potpira ramna konstrukcija (arhitrav), a frizot e ukrasen so triglifi i metopi, dodeka zad dekorativniot venec se krie pokrivot na objektot. Egzaltacija Zanes, voodu{evuvawe, voshituvawe. Edikt (lat. edictum) Ukaz, objava, naredba; vo stariot Rim objava so pravna sila; vo po~etokot ja izdavale pretori (carski namesnici), a podocna samite carevi. Milanski edikt (313 g.) se odnesuva na slobodnata hristijanska veroispoved. Nantski edikt (1598 g.), so koj katoli~kata vera se priznava za dr`avna, so pravo na slobodna veroispoved za kalvinistite i hugenotite, so {to se prekinuvaat verskite vojni. Eklektika (gr~.) Koristewe na stilskite izrazi od postarite epohi. Neprincipielno, mehani~ko soedinuvawe na razli~ni umetni~ki, idejni i filozofski pravci, osobeno na idealizmot i materijalizmot. Erker Del od horizontalna greda {to str~i nadvor, preku yidna ili skeletna konstrukcija, a vrz svojot zavr{etok naj~esto go nosi fasadniot yid od pogorniot kat. @anr-slikarstvo Sliki so temi od sekojdnevniot `ivot, so raznovidna sodr`ina (fr. de tout genre). Zgrafito Dekoracija, {to se dobiva so strugawe na povr{inskiot sloj od gips (vo enterierot) ili povr{inskiot sloj od malter (vo eksterierot), za da se otkrie sakanata boja na prethodno nanesenite sloevi.
286
Iluzionizam Slikarska ili skulptorska ve{tina za dobivawe prostorna iluzija (la`ewe na okoto) na videnata realnost, koristej}i gi perspektivnite efekti i svetlosni kontrasti, so {to se dolovuva ili sugerira prostorna dlabo~ina. Impost Arhitektonski element postaven vrz kapitelot za da ja prifati te`inata od lakovite nad nego. Impresionizam Umetni~ki pravec {to dominiral vo Evropa vo poslednata ~etvrtina na XIX vek; nastanal vo Francija i go dobil imeto spored slikata na Man, nare~ena Impresija. Subjektivno i senzualno slikarstvo, koe na prvo mesto ja stava vizuelnata vrednost na motivot, so poseben akcent na svetlosta. Inkvizicija Katoli~ki crkoven sud, osnovan vo XII vek kako posebna ustanova za ispituvawe, ma~ewe i kaznuvawe na ereticite (nevernicite). Vo stariot Rim inkvizitor, komesar postaven za vodewe na nekoja isklu~itelno va`na rabota. Inkrustacija Oblo`uvawe na yidovite ili podovite so vtisnuvawe razli~ni vidovi kamen, par~iwa mermer, metal ili drug dekorativen materijal; vo meka masa {to potoa se stvrdnuva. Intarzija Dekoracija vrz drvena osnova, so vmetnuvawe par~iwa od ukrasno drvo, sedef i sl. Italijanski park, gradina Naj~esto primenuvano parterno re{enie vo XVI vek, vo koe zeleniloto (obi~no zimzeleno) se rasporeduva geometriski okolu vodoskoci ili fontani. Isusovci, Jezuiti Mona{ki red, {to go formiral {panskiot blagorodnik Lojola vo 1534 godina, a papata Pavle III go potvrdil vo 1540 god. Imal zada~a da vodi borba protiv crkovnata reformacija i site protivnici na katoli~kata crkva. Dobil jaka, re~isi vojni~ka organizacija, na ~elo so stare{ina, nare~en general. Jezuitite stanale stolb na katoli~kata reakcija. Jezuiti, vidi Isusovci. Jonski stil, red Vtor stil vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so polukru`ni `lebovi, koe nezna~itelno se stesnuva nagore. Stebloto le`i vrz dekorativno profiliran bazis, a kapitelot ima forma na dvojna voluta. Arhitravot e podelen na tri horizontalni pojasi, frizot e ramen i naj~esto dekoriran so skulptura, a zad dekoriraniot venec se krie pokrivot na objektot. Kalvarija (lat. calvaria, ~erep) Nekoga{no gubili{te vo dene{niot Erusalim, verojatno mesto kade se nao|a crkvata Svetiot grob; bibliska Golgota. Figurativno: raspetie, ma~eni{tvo, stradawe (osobeno du{evno). Kaneluri Vertikalni `lebovi (brazdi) na steblata od stolbovite ili pilastrite. Kapitel Najgorniot del na stolbot, {to slu`i za premin od stebloto na stolbot kon arhitravot (gredoredot). Spored negoviot oblik najednostavno se razlikuvaat arhitektonskite stilovi. Kapela (ital. odora ) Prvobitno ime za molitvena prostorija vo kralskata palata vo Pariz, kade {to se ~uvala odorata na sv. Martin. Podocna, ime za mal
molitven objekt vo sostav na dvorec, palata, bolnica, grobnica itn. Mo`e da bide samostoen objekt ili vo sostav na nekoj arhitektonski ansambl. Kapri~o (ital. capriccio) Vid instrumentalno muzi~ko delo, so lesni, neo~ekuvani presvrti i so vesel karakter. Soodvetno na toa, kapri~o linija vo dekorativnata umetnost, osobeno vo rokoko enterierite. Karijatida Izvajana, oble~ena `enska figura, koja vo objektite na anti~kata gr~ka arhitektura, Rim i na noviot vek, se upotrebuva kako stolb ili potpira~. Karton Podgotven crte` za yidna slika ili tapiserija, napraven vo identi~na golemina kako idnata slika ili tapiserija. Karusel (fr. caroussel) 1. Vite{ki natprevar so kowi, 2. Ringi{pil. Kaseta Vdlabnata dekorativno profilirana plo~a na arhitraven (ramen) tavan ili svod. Od tamu poteknuva imeto kasetiran tavan. Kvadar ^etvrtasto oblikuvan kamen so pomo{ na delkawe. Od precizno spoeni kvadari se formira yid so pravilni redovi. Kiaro-skuro (ital. bukvalno zna~i "svetlo-temno") Tehnika na slikawe koga so pomo{ na kontrastot svetlo-temno, figurite na kompozicijata se istaknuvaat pred temnata zadnina, no istovremeno organski se spojuvaat so nea. Do sovr{enstvo primeneta vo slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Klauster Pokrien premin okolu otvoren prostor (atrium, dvor), {to ja povrzuva crkvata so ostanatite delovi na ansamblot; nastanal kako tipi~en element na romanskata arhitektura. (Vidi manastir). Kodeks Rakopisna kniga so podvrzani listovi (kako denes), za razlika od porane{nite svitoci. Po~nal da se upotrebuva okolu 100 god. n.e., a prvite ilustrirani kodeksi se pojavuvaat vo IV vek. Kolonada Red na stolbovi ili pilastri, koi nad sebe nosat gredi ili lakovi. Kolosalen red Red od stolbovi ili pilastri od razli~en stil, {to odi niz dve ili pove}e nivoa na objektot, naj~esto od cokleto do zavr{niot venec. Kompoziten stil, red Stil vo anti~kata rimska arhitektura so bogata profilacija i obrabotka. Vo nego se soedineti elementite na anti~kite gr~ki stilovi: dorski, jonski i korintski. Konzervator Stru~wak za za{tita i restavracija na spomenicite na kulturata. Konzola Horizontalen konstruktiven element, ednostrano zaglaven vo vertikalna konstrukcija (yid), od koja str~i. Kontraposto Slobodnostoe~ki stav na ~ove~kata figura, koga te`inata na teloto se prenesuva vrz ednata noga i ramoto nad taa noga e ponisko vo odnos na drugoto. Kontrafor Konstruktiven element preku koj se prenesuva horizontalniot potisok od svodot od gorniot del na konstrukcijata vrz stolbovite i od niv vrz zemjata. Najkarakteristi~na i najmasovna upotreba vo gotskata arhitektura.
287
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Korab, glaven ili bo~en. Korab e starohristijanski . simbol za crkva; glaven del na crkvata me|u glavniot vlez i oltarot, oddelen so stolbovi od bo~nite korabi, do kolku gi ima. Korintski stil, red Tret stil vo anti~kata gr~ka arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite, kako i arhitektite na noviot vek. Osnovna razlika od jonskiot stil e negovoto povitko steblo i kapitelot vo vid na prevrteno yvono. Volutite na kapitelot se reducirani i dijagonalno postaveni, a glavniot ukras e izveden so reljefni redovi od stilizirani listovi na rastenieto akantus. Korpus Osnovno telo na objektot, {to se dobiva so zamislenoto otfrlawe na sporedni, strani~ni dogradbi ili nadgradbi. Kripta Bukvalno "skrien del" na crkvata, naj~esto zasvodena podzemna prostorija. Slu`ela kako grobnica pod horot vo starite hristijanski crkvi, obi~no nameneta za ~uvawe na mo{tite (posmrtnite ostatoci) na nekoj svetec, a podocna za podzemna kapela. Krstilnica (lat. baptisterium) Objekt, ~estopati oddelen od hramot, vo koj se nao|a sad so voda za sproveduvawe na obredot pokrstuvawe. Krstoviden, krstest svod Svod, sozdaden so presek pod prav agol me|u dva polucilindri~ni svoda. Kubizam Umetni~ki pravec, nastanat okolu 1905 g. vo Pariz. Imeto go dobil po toa {to ~ove~kata figura i predmetite vo prirodata gi sveduva na geometriski oblici, vo prv red na kocka (kub) i sl. Kupola, kube, kalota Konveksna (ispup~ena) krovna konstrukcija, so hemisferi~en ili elipsoiden oblik, vrz kru`na ili poligonalna osnova. Presekot na kupolata mo`e da bide polukru`en, prekr{en ili segmenten, a poimot lakovidna kupola se odnesuva samo na nadvore{niot oblik. Lazur Tenok, proyiren sloj (premaz) od boja preku prethodno nanesena druga boja. Osobeno e upotrebuvan vo venecijanskoto slikarstvo so masleni boi. Lak Konstruktiven del so polukru`na ili sli~na forma, nad yiden otvor ili nad dva stolba, izgraden od klinesti kameni par~iwa, nare~eni svodari. Lanterna Kula ili kuli~ka vo vid na nadgradba vrz temeto na kupolata, so kru`na ili poligonalna osnova. Niz prozorskite otvori na yidovite od lanternata se osvetluva potkupolniot prostor. Slu`i i kako konstruktiven kontrateg. Latinski krst Krst so tri ednakvi i eden podolg krak. ^estopati upotrebuvan kako osnova za plan na verski objekti vo katoli~kiot svet. Lizena (lezena) Plitok pilaster ili polupilaster vrz yidot, ili na }o{eto (spojot na dva yida), {to obi~no ja prezema dekoracijata i proporciite na stolbot. Lo|a Galerija so otvorena arkada ili kolonada na ednata strana; isto taka poseben objekt, obi~no vo gradina. Litografija (gr~.) Ve{tina za razmno`uvawe na sliki, crte`i i tekst. Ona {to se razmno`uva, prethodno se crta vrz mazna plo~a od mek kamen, a potoa pod pritisok na presa se prenesuva vrz hartija. Litograf, pe~atar koj crta na kamen i od nego razmno`uva. Loreto Grat~e vo provincijata Ankona, Italija; pokloni~ko mesto izgradeno okolu romanskiot objekt Santa Casa (ku}ata na Bogorodica, koja na ~udesen na~in bila prenesena od Nazaret). Luminizam Vo venecijanskoto slikarstvo ozna~uva paleta na boi so dlaboka toplina i svetlosna mo}, {to se ostvaruva so pomo{ na maslenite boi. Luneta Polukru`en prozorec ili slepo (polno) pano vo yidot, lakot ili kupolata, obi~no ukraseno so reljef, mozaik ili freska. Magistrat Objekt namenet za op{testvenite slu`bi, gradski sovet. Maesta Postojat dve glavni varijanti: Maestas Domini (Veli~estvo Gospodovo), ikonografski prikaz na Hristos na prestol, koj vo levata raka dr`i kniga na `ivotot, a so desnata blagoslovuva. Maestas Virginis (Veli~estvo na Bogorodica), ikonografski prikaz na Bogorodica na prestol so maliot Hristos vo skutot, koj vo levata raka dr`i svitok, a so desnata blagoslovuva. Poteknuva od starohristijanskata kompozicija Bogorodica so dete, a kako samostojna tema nao|a dominantno mesto vo VI vek. ^esta tema vo gotskoto fresko i tabularno slikarstvo. Majolika Keramika od fina glina so bela glazura, bogato dekorirana; nare~ena spored staroto ime na {panskiot ostrov Majorka. Manastir (lat. claustrum , monasterium ) Zaednica za `iveewe na monasite (kalu|erite), koi `iveat vo grupi, soglasno pravilata na svojot verski red. Vidi klauster. Manirizam Poseben vid (oblik) umetnost, vo koj vnatre{nata vizija so svojata fantasti~na subjektivnost se izdiga nad anti~kata umetni~ka tradicija i nad avtoritetot na vidlivata priroda. Vo istorijata na umetnosta, toj poim se odnesuva na periodot od okolu 1520 god. do 1600 godina, prvenstveno vo Italija i ja ozna~uva zavr{nata faza na renesansata i uvodot vo baroknata umetnost. Voop{to, manirizmot se stremi kon jaknewe na subjektivizmot, tehni~koto sovr{enstvo i kon izvesen intelektualizam. Generalno se upotrebuva da ja ozna~i postapkata za podr`avawe na poznatite primeri, bez sopstvena izvornost. Mansarda Korisen, upotrebliv potkroven prostor, smesten vo prekr{ena krovna konstrukcija. Pronajdok na @il-Ardun Mansr. Martirium Objekt podignat na mestoto na ma~eweto ili objekt vo koj se smesteni relikvii ili grob na ma~enikot. Maslena tehnika Slikawe so boi koi se rastvoraat vo rastitelni masla: leneno, orevovo, afionovo (zejtin), susamovo i dr. Pronajdok na nizozemnata umetni~ka {kola, {to dobi osoben zamav vo venecijanskata renesansna {kola. Meander Ornament od zavitkani aglesti motivi. Obi~no vo vid na lenta, no mo`e da pokriva i celi povr{ini.
288
Megaron Vo mikenskata arhitektura, ku}a so dvovoden krov, so ogni{te vo sredinata i trem so stolbovi na vlezot. Mezanin Ponizok kat, me|u dva obi~ni kata, naj~esto me|u prizemjeto i prviot kat. Medaljon Kru`na ili elipsoidna {ara, portret, reljef i sl. Kako motiv, ponekoga{ se primenuva na kilimi i voop{to na tkaenini. Metopa Kvadratna ili pravoagolna kamena plo~a, ~estopati ukrasena so reljefi od mitolo{ki sceni. Vo frizot na dorskiot red, metopite se postaveni me|u triglifi. Mecena Qubitel na umetni~koto tvore{tvo, koj materijalno i moralno ja potkrepuva tvore~kata rabota. Minijatura 1. Eden od elementite na iluminirani rakopisi, oboen so minium; 2. Mala precizno izrabotena slika vo razli~ni tehniki, posebno portreti. Modul Osnovna mera za harmonisko proporcionirawe na arhitektonskiot stil. Vo antikata toa e dimenzijata na dolniot polupre~nik na stebloto od stolbot. Denes, se upotrebuvaat: konstruktiven modul, pole me|u dva stolba ili dva yida, i proektantski modul. Mozaik Slikarska tehnika so redewe na raznobojni kocki~ki od kamen, glazirana keramika ili staklo, vrz malterisana osnova. Dekorativna tehnika vo site epohi, od mesopotamskata do denes. Najgolem dostrel dostignala vo vizantiskata umetnost. Mrtva priroda Naslikana grupa na ne`ivi ne{ta, kako {to se ovo{je, mrtov dive~ i razli~ni drugi predmeti. Naos (cela) Vnatre{en prostor, svetili{te vo anti~kiot hram, vo koj se ~uvala statuata na bo`estvoto. Narteks Vlezen zapaden del na crkvata, priprata ili vestibil, obi~no so arkada na stolbovi, odvoen od glavniot del na hramot so yid i vrata. Tipi~en prostor za ranohristijanskite i podocne`nite baziliki. Eksonarteks, prostor pred narteksot, vedna{ po vlezot vo objektot. Naturalizam To~no umetni~ko reproducirawe na prirodniot, nadvore{niot izgled so site detali, za razlika od realizam, kaj koj slikata mo`e da bide mnogu ubedliva, iako detalite ne se naturalisti~ki. Nacrt (skica) Prethoden oblik na umetni~koto delo, {to se podgotvuva za slika, skulptura ili arhitektonski objekt. Nimfeum Arhitektonska konstrukcija vo koja e smestena fontana posvetena na nimfite, ukrasena so stolbovi, ni{i i statui. Vo antikata ozna~uvalo: svetili{te na nimfite, obi~no nekoja pe{tera ili izvor. Ni{a Vdlabnatina vo yidot, so razli~na osnova i forma, so odredena namena, a ponekoga{ samo kako dekorativen element. Obelisk ^etiriagolen stolb, koj se stesnuva nagore i na vrvot zavr{uva so piramidalen oblik. Odaliska (tur.) Robinka vo harem na srednovekovna Turcija; ime na brojni sliki koi prika`uvaat gola ili poluoble~ena `enska figura vo le`e~ka polo`ba.
Odeon (gr~. odeum) 1. Vo anti~kata gr~ka arhtiektura, javen objekt vo koj se odvivale muzi~ki i poetski natprevari; 2. Denes, dvorana za teatarski pretstavi, za muzi~ka igra i sl. Oltar Kaj mnogubo{cite, vozvi{eno mesto, obi~no od kamen, za prinesuvawe na `rtvi. Vo pravoslavnata i katoli~kata crkva, svetili{te (vo pravoslavnata zad ikonostasot), kade {to e smestena ~esnata trpeza i kade {to sve{tenikot vr{i bogoslu`ba, a pristapot e dozvolen samo na sve{teni lica. Vo katoli~kata crkva mo`e da ima pove}e oltari, no bogoslu`bata se vr{i samo vo glavniot oltar. Oltarska slika Slika (poretko skulptura vo plitok reljef), postavena zad i nad oltarot, rabotena na drvo. ^estopati e napravena od pove}e krila, taka {to se narekuva: diptih od dve krila, triptih od tri krila i poliptih od pove}e krila. Opus Latinski zbor {to ozna~uva vid na grade`na tehnika. Vo umetnosta ozna~uva edna zaokru`ena celina na umetni~koto tvore{to. Oratorija Vo katoli~koto kanonsko pravo, mesto odredeno za molitva na potesen krug vernici. Kako arhitektonski objekt naj~esto se sre}ava vo barokot. Oreol Svetol krug okolu teloto, kako znak za svetec; za razlika od nimbus vo vid na svetol krug okolu glavata, kako znak za svetec. Orkestra Vo anti~kiot gr~ki teatar, kru`en ili polukru`en prostor za hor, me|u scenata i gledali{teto. Paviljon 1. Dekorativen arhitektonski objekt, ~estopati ku}i~ka vo gradina; 2. Istaknat del na zgradata, {to go formira centralniot element na glavnata fasada. Paleta (ital.) Plo~a od drvo, metal, porcelan i sl., so otvor za palec za da se dr`i v raka; ja upotrebuvaat slikarite za me{awe na boite. Pandantifi Konkavni segmenti vo oblik na prevrteni triagolnici, eden od elementite {to ja potpiraat kru`nata kupola nad kvadraten ili poligonalen prostor; primenuvani vo vizantiskite, romanskite, renesansnite i podocne`nite objekti. Pano Bukvalno "tabla". Karakteristi~en del od yidna povr{ina, koja vo stilot rokoko ja zamenuva podelbata bazirana vrz arhitektonski stilovi. Napravena e od edna izdol`ena povr{ina, na ivicite elegantno zatvorena so lentovidni ukrasi, ~estopati dekorirani so rokaj motivi. Panteon (gr~.) Hram za site bo`estva. Parapet Nizok yid ili ograda. Naj~esto se odnesuva na del od yidot vrz koj se izdiga prozorskiot otvor. Pastel Slikarska tehnika so primena na suva boja, vo vid na moliv ili stap~e od kreda. Upotrebenata boja za nacrtanite linii, potoa se razma~kuva vrz podlogata so vrvot na prstite. Dolgotrajno ja za~uvuva svojata sve`ina. Peripteros Tip na anti~ki gr~ki hram, od site strani zaobikolen so trem, so eden red stolbovi. Do kolku stolbovite se soedineti so yidnata konstrukcija, se narekuva psevdoperipteros.
289
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Peristil Neprekinata niza na stolbovi, koja ja zaobikoluva zgradata ili dvorot. Pjano nobile (ital.) Glaven kat vo italijanskata renesansna palata, obi~no povisok od ostanatite i poreprezentativno obraboten. Pjaca (ital. piazza) Otvoren javen plo{tad zaobikolen so zgradi. Pjaceta, pomal javen plo{tad. Pieta Umetni~ka kompozicija (slika ili skulptura) so Bogorodica i mrtviot Hristos vo nejzinite skutovi, ili oplakuvaweto na Hristos. Pilaster Spleskan pravoagolen stolbec, spoen so yidnata konstrukcija, {to gi sodr`i elementite na stilskiot red (bazis, steblo, kapitel). Pilon 1. Visok i sli~en na kula, vlezen del vo egipetskite hramovi, so zakoseni strani; 2. Stolbec {to nosi nadvi{ena zgrada. Pinakoteka (gr~.) 1. Kaj starite Grci prostorija vo anti~kite propilei, ukrasena so sliki; 2. Denes, dvorana (muzej) so umetni~ki sliki; 3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen: Stara i Nova pinakoteka. Polihromija Dekoracija {to se postignuva so kombinirawe na materijali vo razni boi, za razlika od monohromija, ednobojnost. Portik (lat. porticus) Trem so edna otvorena strana vo prizemjeto na objektot, koj vo vid na kolonada go formira vlezot i sredniot del na fasadata. Porcelan Najfina keramika, naj~esto so bela boja, so sjajna i tvrda smesa dobiena so pe~ewe na smesa od kaolin, feldspat, kvarc i glina. Tipi~en kineski proizvod, {to vo Evropa se proizveduva od po~etokot na XVIII vek. Najmnogu upotrebuvan vo rokoko za izrabotka na statueti, sitni ukrasi, vazni i dr. Postament, piedestal Podno`je za spomenik, dekorativno profilirano i ~estopati ukraseno so reljef. Preobra`enie (lat. transfiguratio ) Ispolnuvawe na starozavetnite pretska`uvawa za Hristos - Mesija, ~ie preobrazeno telo se prepoznava kako Bog vo edinstvo so Svetoto Trojstvo. Od XIV vek vo zapadnata ikonografija (sli~no na vizantiskata) toj se prika`uva kako lebdi so ra{ireni race, dodeka trojca apostoli le`at na zemjata, pokrivaj}i gi o~ite od silnata svetlost. Promenada Uredena povr{ina za {etawe; {etali{te. Propilei Monumentalna vlezna partija vo svetili{niot prostor kaj anti~kite gr~ki objekti. Profana arhitektura Svetovna, necrkovna, obi~na sekojdnevna gradba. Ne e nitu za voeni potrebi. Profilacija Ispup~eni ili vdlabnati lenti za ukras na yidovite ili nosa~ite, na prozorcite ili vratite itn. Mo`at da bidat mazni ili dekorirani so reljef i so slikarstvo. Rampa Navalena ramna povr{ina, koja slu`i mesto skali. Rebro Arhitektonski element, naj~esto vo oblik na kamena `ila, koja vo romanskite i gotskite crkvi prifa}a del od te`inata na objektot i ja poka`uva nasokata na potisocite i kontrapotisocite. Arhitektite na renesansata, rebrestata konstrukcija ja doveduvaat do sovr{enstvo pri gradeweto na kupoli. Red Arhitektonski sistem {to proizleguva od doslednata primena na odredeni pravila ili stilski kanoni, koi go odreduvaat oblikot i delumno razmerot na elementite. Vo anti~kata gr~ka arhitektura se razvile: dorski, jonski i korintski red, kon koi Rimjanite dodavaat: toskanski i kompoziten. Renesansnite arhitekti, prisposobuvaj}i gi rimskite modeli, sozdavaat mnogu varijanti, no podocna vo vreme na (neo)klasicizmot, arhitektite strogo se pridr`uvaat kon anti~kite gr~ki i rimski originali. Relikvarium Kov~eg za ~uvawe na sveti predmeti, obi~no izraboten od skapocen materijal i bogato dekoriran. Reljef Umetni~ko i zanaet~isko vajarsko delo (od kamen, drvo, bronza, pe~ena zemja i sl.), koe e izraboteno vo dve dimenzii, taka {to negovite ispup~eni figuri ne se izdvojuvaat od osnovata, koja ostanuva neobrabotena. Mo`e da bide samostojno delo ili da slu`i kako ukras na zgrada. Zavisno od plasti~nosta se narekuva plitok i visok. Restavracija Obnova, odnovo vospostavuvawe na nekoga{niot avtenti~en oblik na objektot. Mo`e da bide fragmentarna, a vo posebni slu~ai celosna. Retabl Zaden del vo oltarot na katedralata ili crkvata, koj se izdiga nad oltarskata sve~ena trpeza; Arhitektonsko zasolni{te ili obloga na yid, obi~no so ikoni, skulpturi, rezba ili druga dekoracija. Refektorium (ili konviktorium), trpezarija so kujna vo manastirite. Rizalit Del od fasadata, koj so svojata celosna viso~ina se istaknuva pred op{tata ramnina. Mo`e da ima pravoagolna ili poligonalna osnova, a negoviot zavr{etok, ponekoga{ go nadvi{uva zavr{niot venec na objektot. Rozeta Kru`en prozorski otvor so ~ipkasta kamena mre`a, naj~esto na fasadite od romanskite i gotskite crkvi. Rostralni koloni Koloni (stolbovi) ukraseni so rostrali. Obi~no se upotrebuvaat za nosewe na pristani{ni svetilnici, upotrebuvani u{te vo anti~kiot Rim. Najpoznati se na pristani{teto vo Sankt Peterburg i Bordo. Rostral se narekuva metalnata istaka na klunot od voen korab (brod). Rotonda (lat. rotunda) Zgrada so kru`na osnova. Rudimentiran Vo arhitekturata, nerazvien oblik so vtorostepeno zna~ewe. Rustika Na~in na gradewe yidovi, pri {to kamenite blokovi se naglaseni so mnogu vdlabnati sloevi (fugi) i ~estopati imaat gruba povr{ina. Sakralna arhitektura Objekt namenet za verski potrebi. Sakramento Vidliv znak na nevidlivata milost, vospostaven od Hristos. Katoli~kata crkva ima sedum sakramenti: krst, potvrda, sveta pri~esna, ispoved, pomazanie na bolniot, sve{teni~ki red i `enidba. Sli~no e i kaj pravoslavnata crkva. Sakramentot ima dva va`ni sostavni delovi: materija (postapki, predmeti ili dvete zaedno) i forma (zborovi koi pritoa se izgovaraat). Ova zna~ewe na sakramentot e nepromeneto od XI vek.
290
Sakristija Prostorija vo crkvata, nameneta za ~uvawe na osveteni predmeti (naj~esto sadovi) i dekorativno obrabotena; mala dogradba do svetili{niot (oltarniot) prostor na crkvata, povrzana so nego preku vrata. Se sostoi od edna ili pove}e prostorii vo koi se smesteni crkovnite knigi i predmeti. Sarkofag Mrtove~ki sandak, napraven od kamen so monoliten kapak, odnadvor ukrasen so reljefna dekoracija. Od rimskata umetnost pominal vo ranohristijanskata. ^estopati so monumentalni dimenzii i so golema umetni~ka vrednost. Svetili{te Najsvetiot del na hramot, odnosno crkvata. Vo hristijanskite hramovi, del vo koj se nao|a glavniot oltar, poznat pod imeto prezbiterium vo katoli~kata crkva. Svod La~na me|ukatna ili pokrivna konstrukcija od kamen ili tula. Osnovni vidovi: polucilindri~en so polukru`en presek; krstest se sostoi od dva polucilindri~ni svoda {to se se~at pod prav agol; rebresta kade konstrukcijata od rebra go prifa}a tovarot. Senotaf (gr~. kenotaf) Nadgroben spomenik vo ~est na nekoja slavna li~nost, ~ii posmrtni ostatoci, od razli~ni pri~ini ne se smesteni vo toj spomenik. Serkla` Horizontalna lentovidna grade`na konstrukcija so kru`na, poligonalna ili ~etvrtasta forma, skriena vo yidnata konstrukcija. Napravena od tvrdi drveni gredi (spoeni so klinovi) ili od beton, ima uloga da gi prifati horizontalnite potisoci. Skena Vo anti~kiot gr~ki teatar, tretiot osnoven del (pokraj kavea i orkestra), vo vid na pravoagolen prostor so stolbovi, koj slu`el kako scena od prednata, a kako garderoba i magacin od zadnata strana. Slepa arkada Arkada spoena so yidot, bez vistinski otvori i ima dekorativna uloga. Steblo na stolbot Sredniot, najdolgiot del na stolbot, obi~no na`leben po dol`ina. Na stebloto od dorski red `lebovite (kanelurite) imaat elipsoidna osnova, dodeka na jonskiot i korintskiot tie se polukru`ni. Stereobat Skalesta platforma (postament) vrz koja se izdiga anti~kiot gr~ki hram. Stereotomski Arhitektonski prostor oblikuvan od yidna masa. Stilobat Gornata obloga (skala) na stereobatot (platformata), vrz koja se ispraveni stolbovite (kolonite) na anti~kiot gr~ki hram. Stil, vidi red. Stoa Samostojna kolonada ili portik. Vo stara Atina: trem na stolbovi, ukrasen so sliki i reljefi. Stolb, kolona Vertikalna nose~ka konstrukcija so cilindri~en oblik na stebloto. Se sostoi od dolen del - bazis (osven kaj anti~kiot dorski red), steblo i kapitel. Arhitektonskite redovi se razlikuvaat spored oblikot i proporcijata na ovie elementi. Do kolku e spoen so yidnata masa, se narekuva polustolb ili polukolona. Stolbec Vertikalen nosa~ so kvadraten ili pravoagolen presek, koj e oblikuvan soglasno arhitektonskiot red, stil. Do kolku e spoen so yidnata konstrukcija se narekuva pilaster.
Superponirani (superimponirani) stolbovi (redovi, stilovi) Arhitektonski motiv na fasadata, so upotreba na site tri gr~ki stila eden nad drug, kaj zgradite so kolonadi, arkadi ili pilastri. ^estopati upotrebuvan vo rimskata, a potoa i vo renesansnata arhitektura. Sfumato Slikarska tehnika so fino modelirawe na figurite, so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe. Do sovr{enstvo ja upotrebil Leonardo da Vin~i. Tabernakul (fr. tabernacle - {ator, paviljon) Vo katoli~kite crkvi, vnatre{en, ograni~en prostor, dekorativno obraboten, namenet za ~uvawe verski predmeti. Tambur Arhitektonski element so cilindri~en ili poligonalen oblik, {to ja dr`i kupolata i ja prenesuva nejzinata te`ina vrz la~nite konstrukcii. Vo anti~kata gr~ka arhitektura: sekoj od kru`nite kameni blokovi, koi postaveni eden vrz drug go pravat stebloto na stolbot. Tempera Slikarska tehnika {to se izveduva vrz posebno podgotvena podloga, so boi {to se me{aat so `ol~ka od jajce, so lepilo ili so mleko. Terakota Pe~ena neglazirana glina, {to se upotrebuva za gradewe i za dekorativni elementi. Termi Vo anti~kiot Rim, javni bawi so topla voda vo vid na prostrani objekti od pove}e delovi. Podocna, bawi so topla mineralna voda, {to slu`at za le~ewe na razni bolesti, vo prv red na revmatizam. Tetrakonhos (gr~. ~etirilist) Osnova na crkva vo vid na ~etiri lista. Timpanon, Timpan Ramnokrak triagolno obraboten del na frontonot, so dvovodna krovna konstrukcija na prednata ili zadnata fasada na anti~kiot gr~ki hram. Podocna, vo renesansata taka se narekuva i triagolniot zavr{etok nad portalot ili prozorecot. Tolos Anti~ki gr~ki hram ili koj bilo drug objekt so kru`en oblik. Tordirani koloni (fr. torsion - zavivawe, zavrtuvawe, usukuvawe) Stolbovi ~ii stebla se usukani, taka {to formiraat karakteristi~ni `lebovi i lenti. Torzo Goren del na ~ove~koto telo, bez glava i race, ~estopati motiv na skulptura ili slika. Toskanski red Rimski dodatok na anti~kite gr~ki redovi. Sli~en e na dorskiot, no ima bazis i steblo bez `lebovi. Travej Prostor vo vnatre{niot del na objektot, crkvata, ograni~en so ~etiri stolba i so svodot {to tie go nosat. Traktat (lat.) Spis, rasprava, kni{ka. Vo renesansata, stru~no-nau~no delo vo koe se rasprava za arhitekturata, umetnosta, literaturata itn. Transept Popre~en korab (brod) na bazilikalnata crkva, koj vkrstuvaj}i se so nadol`nite brodovi na crkvata dava krstoviden oblik. Triglif (gr~. glif-vre`uvawe) Kamena plo~a so tri vertikalni vre`uvawa ili so dve poluvre`uvawa; ukrasen element me|u dve metopi na frizot od anti~kiot gr~ki dorski red.
291
poimi
nov vek
poimi
nov vek
Trijanon Nekoga{no selo pokraj Versajskiot dvorec, kaj Pariz. Trikonhos (gr~. trilist) Osnova na crkva vo vid na tri lista. Triumfalna kapija Arhitektonski spomenik vo vid na masiven portal, so eden ili tri otvori, od kamen, tula ili mermer, so bogata plasti~na dekoracija. Najmnogu graden od Rimjanite, verojatno po primerot na kapiite od etrurskite tvrdini. Sinonim triumfalen lak. Trompa Konstrukcija so ~ija pomo{ kvadratnata osnova pominuva vo poligonalna. Nejziniot oblik e vo vid na polukru`na ili sferi~na ni{a, a nejziniot nadvore{en nose~ki lak povrzuva dva yida, koi se spojuvaat pod prav agol. Urna Sad od pe~ena zemja, kamen, staklo ili metal vo koj se ~uvaat ostatocite na izgorenite pokojnici. Uspenie Smrtta na Bogorodica, {to vo pravoslavieto se ozna~uva so praznikot Golema Bogorodica . Za razlika od denot na nejzinoto ra|awe (Mala Bogorodica), smrtta na majkata bo`ja pretstavuva pozna~aen nastan, bidej}i so toj ~in zapo~nuva nejzinoto preobrazuvawe vo bo`estvena li~nost, preminuvaj}i vo besmrtnost, isto kako i nejziniot sin pred nea. Fajans Op{t naziv za gle|osana pe~ena glina, {to se upotrebuva za sadovi ili za ukrasni elementi na objektite. Nare~ena e spored gradot Faenca, kade, po~nuvaj}i od okolu 1300 god. masovno se proizveduvala keramika. Fasada Nadvore{na povr{ina koja go so~inuva izgledot na objektot. Razviena fasada, crta~ka pretstava, na koja vkupnata iskr{ena fasadna povr{ina se prika`uva kako edna ramnina. Fluid (lat.) Te~nost, gas; struewe. Figurativno zna~ewe: vlijanie, zra~ewe. Fluiden, te~en, vozdu{est, lesen vo dvi`eweto ili zboruvaweto. Fovizam Slikarski pravec, nastanat vo Francija okolu 1905 god. Imeto go dobil spored revolucionerniot stav za prekin so naturalisti~kata tradicija, svesno deformiraj}i gi prirodnite modeli i slu`ej}i se so osnovni (~isti) boi. (fr. btes fauves - divi `ivotni, yverovi). Forum Vo rimskata urbana struktura, centralen otvoren prostor, obi~no zaobikolen so javni objekti i kolonadi. Po funkcija i oblik odgovara na agora vo anti~ka Grcija. Freska Tehnika na yidno slikarstvo vrz sve`o nanesen malter. Bojata, vpivaj}i se vo malterot, zaedno so nego se stvrdnuva i stanuva sostaven del na yidot. Upotrebuvana od antikata do denes, a osobeno vo vizantiskata, renesansnata i baroknata umetnost. Friz (na gr~ki zooforos ) Del na glavniot venec (antablementot) me|u arhitravot i venecot (gejzonot). Vo dorskiot red se sostoi od triglifi i metopi, a vo jonskiot i korintskiot ima oblik na neprekinata lenta, ukrasena so skulpturi. Fronton Vo antikata go ozna~uva gorniot triagolen del, so koj zavr{uva prednata i zadnata fasada na hramot. Podocna, ovoj izraz se odnesuva na sekoj goren del od fasadata na objektot, nezavisno od negoviot oblik. Fuga Spojnica me|u dva grade`ni elementi, koja mo`e da bide bez vrzno sredstvo (suva fuga) ili so raznovidni grade`ni vrzni sredstva (kal, malter, gips, cement i dr.). Mo`e da bide ~isto konstruktivna ili dekorativno obrabotena. Harpija Vo gr~kata mitologija demon na burata, vo vid na krilesto su{testvo, polu `ena, polu ptica, grablivka, bleda i slaba od postojano gladuvawe. Vo elinisti~ko-rimskoto doba se pojavuva kontaminacija na harpija i sirena. Hol (angl. hall - sala) Ime nastanato vo po~etokot na renesansnata arhitektura vo Anglija. Ozna~uva glavna, obi~no najgolema prostorija, za priem na gosti, dekorativno uredena. Imeto na holot, naj~esto se odnesuva i na celiot objekt, veleposedni~kata ku}a ili zamokot. Hor Vnatre{en prostor vo crkvata, opredelen za peewe (pevnica); obi~no, pred glavniot oltar, no ponekoga{ se protega i vo glavniot korab, ili pak e bo~no postaven. Ovoj izraz ponekoga{ se upotrebuva za celiot prostor pred glavniot oltar. Cokle Najniskiot horizontalen pojas na objektot, {to se izdiga od terenot (trotoarot) do prvata horizontalna konstrukcija, obi~no podot na prizemjeto. Kolosalno cokle ja opfa}a celata viso~ina na prvoto nivo na objektot i nad nego se izdiga kolosalen red na stolbovi ili pilastri. [tafelajna slika Slika izrabotena na slikarski nogari ({tafelaj), za razlika od yidna slika. [tuko Malter ili gips, upotreben kako niskoreljefna dekoracija na tavanot ili yidot; isto taka malter nanesen vrz fasadata za da se imitira kamen ili stilska profilacija.
292
KORISTENA LITERATURA
Kus pregled *
Andersen Liselotte. BAROK I ROKOKO. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1967, str.264 ARCHITECTURE, PRINCIPES DANALYSE SCIENTIFIQUE, mthode et vocabulaire. Ministre des affaires cullturelles, Imprimerie nationale, Paris, 1972, Vol.I 234 str, Vol II - ilustracii ARHITEKTURA ROSSII, UKRAIN I BELOROSSII, XIV - perva polovina XIX. Vseoba istori arhitektur, tom 6. Stroizdat, Moskva, 1968, str.567. ARHITEKTURA ZAPADNO EVROPI XV-XVI VEKOV, Vseoba istori arhitektur, tom 5 (poha vozro`deni). Stroizdat, Moskva, 1967, str.700. Banister Fletcher. A HISTORY OF ARCHITECTURE. Edited by Dan Cruickshank, Architectural Press, Butterworth-Heinemann, Oxford, 1896-1996, str. 1872. BAROQUE, ITALIE ET EUROPE CENTRALE. Grupa avtori, Office du livr, Friburg, D.Vincent, Paris, 1966, str.194 Batu{i} Slavko. UMETNOST U SLICI. Matica Hrvatska, Zagreb, 1961, str. 744 Bazen @ermen. ISTORIJA SVETSKE SKULPTURE. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978, str. 459 Bazen @ermen. POVJEST UMETNOSTI. Naprijed, Zagreb, 1968, str.555 Bazen @ermen. VRHUNSKA DELA SVETSKE UMETNOSTI, Jugoslavija. Beograd, 1963, str. 327 Clark Kenneth. CIVILIZACIJA. Mladost, Zagreb, 1977, str.350 CLASSICI DELLARTE. Libri 1-28. Rizzoli, Milano, 1970 Deroko A. SPOMENICI ARHITEKTURE IX-XVIII VEKA U JUGOSLAVIJI. Graevinska kwiga, Beograd, 1967, str. 264 DICTIONNAIRE DES GRANDS PEINTRES. Sous la direction de Michel Laclotte (tom 1, 2). Larousse, Paris, 1976, str. 960 ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI (tom 1, 2, 3, 4). Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb, 1959 Gardner Hellen. UMETNOST KROZ VEKOVE. Matica Srpska, Beograd, 1967. str. 769 HISTOIRE GENERALE DE LART **. Urednik i izdava~ Flamarion Ernest, edicija, Paris, 1961, str. 400 I DIAMANTI DELLARTE (edicija 17 knigi). Sadea/Sansoni, Firenze, 1966 ISTORIJA SLIKARSTVA, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962, str.320 Janson H.W. ISTORIJA UMETNOSTI. Jugoslavija, Beograd, 1965, str.570
* Redosledot e napraven po abeceden red. Koristenite bibliografski izvori objaveni pred 1960 god. ne se navedeni vo ovoj kus pregled. Pokraj navedenite izvori, vo podgotovkata na knigata se koristeni i golem broj publikacii, monografii, muzejski katalozi, posebni prospekti itn. Site tie se vo celost navedeni vo prilogot "Poteklo na ilustraciite . Poteklo ilustraciite"
293
literatura
nov vek
LITERATURA
nov vek
KAKO PREPOZNATI UMETNOST, RENESANSA, BAROK, ROKOKO. Edicija. Vuk Karad`i}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978-80, str. 3 x 64 KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975, str. 385 Levi Majkl. ISTORIJA SLIKARSTVA, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.324 Lowri Battes. RENAISSANCE ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968 MALEREI, LEXIKON VON A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986, str. 768 Millon Henry A. BAROQUE & ROCOCO ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968 Molesvorth H.D., Cannon Brookes P. ISTORIJA EVROPSKE SKULPTURE, od Romanike do Rodina. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.288 MUZEJI SVETA. Serija na knigi, Vuk Karaxi, 1967 Murray Peter i Linda . UMETNOST RENESANSE. Jugoslavija, Beograd, 1966, str. 287 NAJLEP[E GRA\EVINE I PROSTORI SVETA, 4 kola x 3 knjige x 170 str. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986 Nestorovi} B. ARHITEKTURA NOVOG VEKA. Nau~na knjiga, Beograd, 1964, str. 349 Piskel ina. OP[TA ISTORIJA UMETNOSTI. Kwiga 2 i 3, str. 237, Vuk Karaxi, Beograd, 1970, str. 2 h 240 Prater Andreas, Bauer Herman. PAINTING OF THE BAROQUE. Taschen, Kln, 1997, str. 160 Rambert Charles. ARCHITECTURE, DES ORIGINES A NOS JOURS. Exlusivit Hachette, Paris, 1968, str. 235 Renak Salomon. APOLO, op{ta istorija likovnih umetnosti. Srpska knji`evna zadruga, Beograd, 1967, str. 467 Ru`i Milutin. ILJADA SLIKI OD ISTORIJATA NA UMETNOSTA. Kniga I i II. Radni~ki univerzitet uro akovi, Sarajevo, 1965, str. 127 + SCULPTURE III, Taschen, Kln, Tokyo, 1987, str. 311 SVETOVNI CENTROVE NA ISKUSTVOTO. Bele`iti tvordbi od devet muze, Blgarski hudo`nik, Sofi, 1968 SVETSKA ARHITEKTURA, ilustrovana istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967, str. 345 Trifunovi} Lazar. GALERIJA EVROPSKIH MAJSTORA. Jugoslavija, Beograd, 1964, str. 100 VELIKE ARHITEKTURE SVIJETA. Urednik Miroslav Ku{anjac, Mladost, Zagreb, 1981, str.288 Venting ^arls. UMETNI^KO BLAGO EVROPE. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978, str.303 Wolf E. Robert, Millen Roland. RENESANSA. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969, str. 263 Wundram Manfred. PAINTING OF THE RENAISSANCE. Taschen, Kln, 1997, str. 160 ZAPADNA EVROPA I LATINSKA AMERIKA, XVII - PERVA POLOVINA XIX VEKA. Vseoba istori arhitektur, tom 7, Stroizdat, Moskva, 1969, str. 620
294
Architektura polska do polowy XIX wieku. Budowni{two i architektura, Warszawa, 1956. / 261, 262, 263, 265 ; 110, 111. Arhitektura, ~ovek, podneblje. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd i dr. 1986. / 275; 94, ; 127. Arhitektura XX vijeka, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Prosveta, Beograd i dr., 1986. / ; 285. Architecture, ds origines nos jours. Charles Rambert, Hachette, Paris, 1968. / ; 232. Architektur in Wien. Arhitektonski vodi~, Wien, 1990. / ; 242, 278. A travrs lItalie. 600 photos. Caesar Schmidt, Zrich - Leipsic. / 24, 148 ; Baroque. Italie et Europe centrale. Architecture universelle. Office du livre, Friburg, 1964. / ; 15, 53, 61. Barok, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija, Beograd, 1985. / ; 121, 122, 123, 125, 126, 128.1.
Bartolini Roberto. Florence. Vodi~. Becocci, Florence, 1977. / 16, 31 ;
Beauts de la France. Poitou - Charentes, Centre. Pays-de-la-Loire. Libraire Larousse, Paris, 1978. / 215, 217, 223; ;
Berti Luciano. All the works of Mickelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 120, 124 ; Bhlman J. Die Architektur des klassischen Altertums und der Renaissance II. Paul Neff verlag, Esslingen, 1904.
Bundesrepublik Deutschland. Ein Bilband von Otto Srigner. Ludwig Simon. Munchen - Pullach, 196-. / str.10, 249, 251, 253 ; ^ovjek i prostor, 7-8/1988, Zagreb. / ; 129. Die architektur der barock und rokokozeit in Deutschland und der Schweiz. Julius Hoffmann. Stuttgart, 1924. / ; 60, 66. De re Aedificatoria, Arhitektura i istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1990.
Dobrovi} Nikola. Tehnika urbanizma. Nau~na knjiga, Beograd, 1957. / 41, 144, 157 ; 17.
Domovi kraljeva. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd i dr., 1986. / str.12, 264, 266, 269, 270, 272 ; 40. Domus 710, november, 1989. Enciklopedija likovnih umetnosti, 1,2,3,4. Leksikografski zavod FNRJ, 1959. / ; 245(1), 254(3), 6 (1), 242 (2), 254 (3), 124 (1), 284 (2).
Ferari Oreste. Bernini. Guinti, Firence, 1995. / ;139
Florence, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1995. / 1, 2, 5, 9, 13, 14, 21, 27, 143, 146, 147 ; Florence, the golden book. Vodi~. Bonechi. Firenze, 1994. Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terini, 1970. / 17, 26, 145 ;
* Redosledot e napraven po abeceden red. Granicata me|u numeracijata na prilozite od prviot i od vtoriot del na knigava e ozna~ena so ";".
295
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Florence. Vodi~. Storti, Venezia, 1987-89.
Franzoni Lanfranco. Verone. Vodi~. Storti, Venezia, 1974. / 54, 90, 129, 130 ; Gorohov V.A., Lunc L.B. Parki mira, Stroizdat, Moskva, 1985.
Gra|evine iz sna neimara, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd. Rizzoli, Milano, 1978. / 219, 235 ; 54, 55, 56, 57. Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangen heit. Karl Robert Langewiesche, Leipzig, 19. / 250, 252 ; Helft Neresheim erhalten. Prospekt, 196-. Histoire generale de lart **. La renaissance italienne, par Jean-Louis Vaudoyer, Flamarion, France, 1951. / 113 ; 241. Hramovi mo}i. Najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 256 ; 3, 9, 71. Il Campidoglio. I tresori, Sadea/Sansoni, Firence, 1966. Italy in color. Vodi~. Boneche, Firenze, 1972. / 15, 19, 35 ; 13, 18, 23, 288.
ankovski S., Ciborovski A. Var{ava, Interpres, Var{ava, 1980. / ; 112. Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, 1965. / 20, 29, 2772.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980./ ; 10, 27, 28, 51, 64. Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980. / 105 ; Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karad`i}, Beograd, 1980. / ; 64.
Kan Pavel. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988. / ; 115, 117, 118, 119, 253, 255. Ka{anin Milan. Lart Yougoslaves. Muse du prince Paul, Beograd, 1939. / ; 282. Kedrinski A. A., Kolotov M. G., Ometov B. N., Raskin A. G. Vostanovlenie pamtnikov arhitektur Leningrada. Leningrad, Stroizdat, 1983. / ; 114, 116, 251, 252, 254. KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975./22; 238, 309.
Lart, ds origines nos jours, I, II. Larousse, Paris, 1932. / I: 50, 230, 232, 246, 248 ; II: 45, 239,303. Les chteaux de la Loire. Del Duca, Paris, 194-. 217 ; Ljubljana. Jugoslovenska revija, BIGZ, Beograd, 1981. / ; 120, 283. London, Pictoral guide. Pitkin Pictorials, London, 1975.
Lowry Bates. Renaissance architecture. Studio Vista, London, 1968. Meyer Daniel. Versailles. Art Lys Versailles, 1992. / ; str.5, 41, 46. Millon Henry A. Baroque & Rococo architecture. Studio Vista, London, 1968.
Moj dom, revija, Konsalting proekt, Skopje, br. 5/96 . / ; 287. Moskovskie motiv. Moskovski rabo~i, Moskva, 1975.
Mseler Wilhelm. Europische kunst, vlker und zeiten. Safari-verlag, Berlin, 1942. / 20, 241, 257 ; Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, `ivot i delo. Vuk Karaxi, Beograd, 1975. / 47, 118 ; Nardini Bruno. Mikelan|elo, `ivot i delo. Vuk Karad`i}, Beograd, 1976/163. Nenadovi S. M. Arhitektura u Jugoslaviji od IX-XVIII vek. Nau~na kwiga, Beograd, 1980. Nestorovi} N.Bogdan. Arhitektura novog veka, Nau~na knjiga, Beograd, 1964.
Obnova Dubrovnika 1979-89. Zavod za obnovu Dubrovnika, 1989. / 279, 280 ; Op{ta istorija umetnosti, od preistorije do dana{njice, Alfa, Beograd, 1998./;92
Ortolani G.M. Venise. Vodi~. Plurigraf, Narvi-Terni, 1975.
Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i Podmoskove. Iskustvo, Moskva, 1979. / 267, 271 ; 113.
296
Paris en 4 jours. Vodi~. A. Leconte, Paris, 1985. / 220, 229 ; 32, 34, 44, 188, 229, 235, 274. Paris. Flamarion. Vodi~. Paris, 1961. / 228 ; 31, 47, 189, 191, 228, 236.
Pavilo F.C. The colour of Rome. Vodi~, Lozzi, Roma, 199-. / ; 195, 196, 310. Pinder Wilhelm. Deutscher barock, die grossen baumeister des 18. jahrhunderts. Karl Robert Langewiesche, Dsseldorf, Leipzig, 199-. / ; 62, 64, 65, 67, 70, 108. Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 11, 13, 37, 52, 106, 152, 155 ; Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; 19, 193, 194, 275. Popovi} Neboj{a ; 244.
Prospekti ; 106, 109, 231, 243, 246, 248, 286. Rasko{ religija, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986. / ; 58.1, 272. Razglednici 141, 218, 222, 224 ; 7, 84, 85, 106, 109, 237, 277, 292. Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija i dr., Beograd, 1985. / 274, 276, 277, 280 ;
1
Rome and theVatican. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / 116, 122 ; 12, 16.
Santini Loreta. Rome y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, Italy, 1978. / ; 11. Santini Loreta. Vodi~. Vatican City. Plurigraf, Narni-Terni, Italia, 1990. / 125 ; 2. Schulz Christian Norberg, La signification dans larchitecture occidentale. Piere Mardaga, Bruxelles, 1977. / 18, 53, 111, 112, 142 ; 233.
Sjaj Bogova, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, i dr., 1986. / ; 102, 103.
Stani~ Janez, Borozin Mark. Ljepote i znamenitosti Sovjetskog Saveza, Mladost, Zagreb, 1978. / 271; 256. ; Stoi~kov n~o V. Za arhitekturata na Koprivica. Dr`avno izdatelstvo, Tehnika, Sofi, 1977. / ; 293.
Sveti{ta misticizma, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karad`i}, Beograd, 1986. / ; 96, 97. Svetska arhtiektura, ilustrovana istorija. Agora, Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967. / 122, 139, 150, 241; 1, 5, 22, 26, 34, 75, 247, 304, 305. Svjetska ba{tina u Jugoslaviji. Mladinska knjiga, Ljubljana - Zagreb, 1990. Svetska kulturna i prirodna ba{tina. Prosvjeta, Zagreb, 1990. / 273 ; 104, 105.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e. Rome, 1993. /119 ; Tihomirov N. ., Ivanov V.N. Moskovski Kreml. Stroizdat, Moskva, 1966./268; Tomovski Krum. Majstor Andreja Damjanov. Zbornik na Arhitektonski fakultet, Skopje, 1966. / ; 289. Trifunovi~ Lazar. goslavi, pamtniki iskustva, od drevnosti do na{ih dne. Jugoslovenska kwiga. Beograd, 1989. / 278 ; 128,81.
U ~ast demokratije, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd, 1978./;276 Velike arhitekture svijeta. Mladost, Zagreb, 1981. / 28, 108, 110, 112, 225, 238, 239, 240 ; 9, 10, 14, 30, 35, 37, 38, 44, 52, 58, 59, 61, 73, 74, 79, 89, 95, 234, 240, 249, 275, 307, 308. Venice, art and history. Vodi~, Bonechi, Florence, 1994. / 32, 36, 39, 40, 43, 134, 135, 156, 158 ; Venice, inside and out. Vodi~, Storti, Venezzia, 1992-94. / 38, 136, 137 ; 25.
Venturini E. Rome et Vatican. Vodi~. Lozzi, Roma, 197-. Venting ^arls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978. / ; 230.
297
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Versailles, itineraire complet. Coment par Gerald van der Kempt. Editions dart Lys, Versailles, 1977. / ; 42, 43. Viollet-le-Duc. Architectural designe - 3/4-1980. / ; 270, 271. Vseoba istori arhitektur, tom 5, poha vozro`deni. Izdatelstvo, Stroizdat, Moskva, 1967. / 4, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 23, 26, 28, 34, 44, 45, 48, 53, 104, 109, 113, 115, 117, 121, 123, 126, 131, 132, 138, 140, 150, 151, 153, 165, 214, 216, 226, 233, 237, 240, 244, 258, 259, 260, 261, 273 ; Vseoba istori arhitektur, tom 6, Arhitektura Rossii, Ukrain i Belorusii XIV-Perva polovina XIX v. Stroizdat, Moskva, 1968. / ; 250. Vseoba istori arhitektur, tom 7, Arhitektura XVII-Perva polovina XIX v. Stroizdat, Moskva, 1969. / ; 4, 5, 8, 12, 20, 22, 24, 28, 37, 50, 76, 78, 82, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 98, 99, 100, 102, 104, 108, 187, 188. Vseoba istori arhitektur, tom 10, Arhitektura XIX-Na~alo XX v. Stroizdat, Moskva, 1972. / ; 306. Wasmuths Lexikon der Baukunst, I, II,III, IV. Ernst Wasmuth, Berlin, 1932. / IV: 218 ; 68.
Woerman Karl. Geishichte der Kunst, 4,5,6. Bibliographisches institut, Leipzig, 1924. / 4: 49, 107, 247 ; 5: 33, 81, 93, 6: 244, 273. 279, 280. Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. /42, 55, 103, 114, 127, 128, 221, 225, 227, 231, 233, 234, 242, 243, 255 ; Wundram, Pape, Marton. Palladio. Taschen, Koln, 1969. / 133, 149, 152, 153, 154 ; Zdravkovi} M. Ivan. Dubrova~ki dvorci. SANU, Beograd, 1951./280, 280.1 [umanov Lazar 46; ;
Skulptura i slikarstvo
Andersen Liselotte. Barok i rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; 136, 143, 173.
Bosch, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 291, 292 ; Botticelli, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. Bruegel, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 294 ; Caneleto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 216, 217, 218. Caravaggio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 130, 132, 133. Carpaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 101, 102 ;
Clark Keneth. Civilizacija. Mladost, Zagreb, 1977.
Dictionnaire des grands peintres, 1.2. Larousse, Paris, 1991. / 296, 307 ; 219, 220, 314. Drezden. Dr`avni hudo`estveni sbirki. Blgarski hudo`niki, Sofi, 1968. Drer, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 313, 315 ;
Ferrari O. Bernini...; 139, 140.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terni, 1970. / 58, 59 ; Florence, the golden book. Vodi~. Bonecci, Firenze, 1994. / 196 ;
298
Giorgione, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 197, 199 ; Giorgione, i diamanti dellarte, Sadea-Sansoni, Firence. 1966. / 198 ; Giotto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. Giovanni Bellini, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 98, 99, 100 ; Gra|evine iz sna neimara, Najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karad`i}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 305, 306 ; Greco, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 300 ; Hogarth, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / ; 209, 210. Ingres, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 262. Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962. / 165 ; Italy in color. Vodi~. Bonechi, Firenze, 1972. / 66, 162, 185 ; 264.
; Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1965. / 57, 61, 62, 81, 283, 287, 322; 170, 211, 263, 268, 296.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karad`i}, Beograd, 1580. Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karad`i}, Beograd, 1580. Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karad`i}, Beograd, 1580. / ; 206, 207, 208. Kunstgeschichte, Vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Parkland,Stuttgard, 1975, /; 294. Leonardo pittore, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 160, 161, 163, 164, 166, 167, 168 ;
Levi Majkl. Istorija slikarstva, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1962. / str.8, 288 ; 181, 200, 202, 213, 214, 224, 297, 316.
Luvr, Pariz. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1967-70. / 293, 303 ; 156, 179, 203, 258, 311. Malerei, Lexikon von A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986. / 71, 72, 77, 93, 96, 97, 173, 174, 299, 301, 312 ; 134, 145, 163, 169, 171, 180, 185, 199, 204, 205, 215, 221, 227, 261, 299, 300, 314, 315, 318, 320. Mantegna, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. Masaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 74, 75 ; Memling, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 290 ;
Meyer Daniel. Versailles. Art Lys, Versailles, 1992. / ; 257.
Metropoliten muzej, Njujork. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1978-90. / 79, 91, 318 ; 164, 175, 295
Molesworth H.D, Cannon Brooks P. Istorija evropske skulpture, Jugoslavija, Beograd, 1967. / 69, 324 ; Murray Piter i Linda. Umetnost renesanse. Jugoslavija, Beograd, 1966. / 60, 67, 78, 90, 281, 289, 304 ; Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, `ivot i delo. Vuk Karaxi. 1975. / 159, 184 ; Nardini Bruno. Mikelan|elo, `ivot i delo. Vuk Karad`i}, Beograd, 1976. / 180 , 185;
Nacionalna galerija, Va{ington. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / ; 149, 291, 226, 312. Nizozemska, reprodukcii. Vuk Karad`i}, Beograd. / ; 176.
Paris en 4 jours, Vodi~, A. Leconte, Paris, 1985./260.
Perugino, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 89 ; Piero della Francesca, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 85 ;
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 94, 166, 170, 193, 211, 212, 317, 320 ;
299
pozajmeni prilozi
nov vek
POZAJMENI PRILOZI
nov vek
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; 131, 135, 144, 148, 162, 168, 269, 301, 313, 319, str.284.
Pisa. Vodi~. Storti, Venezia, 1994. / 56 ; Prado, Madrid. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-82. / 178, 210, 298 ; 146, 150, 151, 154, 157, 161, 184, 265, 266, 267.
Prater Andreas, Bauer Herman. Painting of the Baroque. Taschen, Kln, 1997, str. 160
Rafael, i diamanti del larte, par Raffaele Monti. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 169, 175, 176 ; Razglednici 182 ; 259, 298. Rembrant van Rijn, deset reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963. Rembrant van Rijn u sovjetskim muzejima. Jugoslavija, Beograd, Aurora, Lenjingrad, 1983/75. Remek dela Ermita`a. Flamanska i nizozemska {kola. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965- . / ; 159, 172. Remek dela Ermita`a. Slikarstvo XVII i XVIII veka. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965. Renesansna, reprodukcii. Vuk Karad`i}, Beograd. / 82 ; Rome and the Vatican, with the restored Sistine chapel. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / ; 137, 138, 142. Roma y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, 1978. / ; 141.
Santini Loretta. Vatican City. Vodi~. Plurigraf, Narni - terni, 1990. / 88, 172 ;
Sculpture III. Taschen, Kln, Tokyo, 1987./ Signoreli, i diamanti del larte, par Margherita Lenzini Mariondo. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 86, 87 ; Stara pinakoteka, Minhen. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 295, 319, 321 ; 147, 153, 155, 158, 166, 183, 201, 225.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e., Rim, 1993. / 186 ;
Tiepolo Giambatista, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. Tintoretto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1970. / 206, 209 ; Tiziano, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 200, 201, 202, 203, 204, 205 ;
Trifunovi} Lazar. Galerija evropskih majstora. Jugoslavija, Beograd, 1964. / 179 ; 152.
Umetni~ko-istoriski muzej, pinakoteka, Viena. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 171 ; 167, 174, 223. Ufici, Firenca. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / 70, 73, 76, 80, 83, 84, 177. 208. 314 ; 222. Vatikanski muzeji, Rim. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1968-70. / 189 ; Van Eyck, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 284, 285, 286 ; Venice, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1994. Venice, inside and out. Vodi~. Storti, Venezzia, 1992-94.
Venting ^arls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karad`i}, Beograd, 1978. / 92, 165, 183, 302, 304, 323 ; 160, 178.
Vermer van Delft, osam reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963. Verochio, i diamanti dellarte, par Alberto Busignani. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 65, 266 ; Veronese, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 102, 213 ; Watteau, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; 197, 198.
Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / 01, 63, 195, 297, 303, 306, 308, 309, 311, 316; ; Wundram Manfred. Painting of the Renaissance. Taschen, Kln, 1997, str. 160
300
Posebno izdanie * Izdava~: UPA Enterprise * Tehni~ki urednik: avtorot * Lektura: M-r Iskra Panovska-Dimkova * Pe~ati: UPA Enterprise * Tira`: 1000 primeroci
CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.Klimet Ohridski"- Skopje 72,034/.036(075.8) 730.034/.036(075.8) 75.034/.036(075.8) TOKAREV, Mihail Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek : arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na manufakturnoto op{testvo / Mihail Tokarev. Skopje : UPA Enterprise : Arhitektonski fakultet, 1998. 300 str. : ilustr. ; 30 sm Na zadninata na nasl.str.: Architecture, sculpture and painting in the new era of architecture : architecture, sculpture and painting of the manufacturing society / Mihail Tokarev. Objasnuvawe na pova`nite poimi : str. 285-292. Bibliografija : str. 293-300 ISBN 9989-712-97-2 a) Arhitektura Nov vek U~ebnici b) Skulptura Nov vek U~ebnici v) Slikarstvo Nov vek U~ebnici Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija br. 07-1173/2 od 16.02.1999 god. za publikacijata "Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek" se pla}a povlastena dano~na stapka.
Za materijalnata pomo{ vo izdavaweto na knigava avtorot izrazuva osobena blagodarnost Za donacijata na:
Rektoratot na Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij" Arhitektonskiot fakultet Skopje Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura na Republika Makedonija Zdravstveniot dom "Skopje" GP "Granit" Skopje Zavod za ispituvawe na materijali "Skopje" "Evro{ped" Skopje "In`eneringimpeks" SA - Skopje Elektrostopanstvo na Makedonija Skopje JP za stanben i deloven prostor, podra~na edinica Skopje Stopanska Banka Ohrid "Feniks" Ohrid "Stol" Kamnik Skopje "Skopsko pivo" Kumanovo "KGV" Skopje G.P. "Beograd" d.o.o., Qubqana Zavod za nefrologija, Struga "Agrokumanovo", Kumanovo KIB A.D. - Kumanovo AMD Kiro Burnaz, Kumanovo
Za donacijata na umetnikot Micko Jankulovski, preku namenska proda`ba na likovni dela od svojata zbirka, prifatena od:
"Farmahem" Skopje Centralen zavod za za{tita pri rabota, od po`ari Skopje "Eding" Skopje TD "Karapan~evski" DOOEL, Resen